PRED SLOVENSKIM KULTURNIM PRAZNIKOM Vloga družbenih organizacij in združenj v sistemu samoupravne demokracije Pomembno mesto v našem političnem sistemu ima tudi načelo svobode združe-vanja. In dejansko obstaja pri nas množica združenj delovnih Ijudi in občanov ter družbenih organizacij najrazličnejšega tipa, med katerimi so tudi takšne, ki igrajo v našem družbenem življenju pomembno družbeno in strokovno vlogo. Svobodno in prostovoljno združevanje in povezovanje delovnih Ijudi in občanov v družbene organizacije in združevanja za uresničevanje njihovih vse bolj raznovrst-nih materialnih, kulturnih in drugih intere-sov in potreb postaja sestavni del procesa osvobajanja dela v socialistični družbi v enaki meri, kakor postaja tudi družba ra-zvitejša. Raznovrstne oblike tega združe-vanja so izraz obstoja demokratičnega pluralizma interesov delovnih Ijudi in ob-čanov. Razvoj socialistične samoupravne družbe zahteva negovanje in bogatitev in-dividualnih nagnjenj in zanimanja delovnih Ijudi in občanov za razne družbene, hu-manitarne, socialne, kulturne, znanstve-ne, tehnične, športne in druge aktivnosti. S takimi aktivnostmi se povezujejo in uresni-čujejo širši interesi delovnih Ijudi. Vsako združevanje, vsako združenje in organi-zacija pa ne prispeva enako razvoju skup-nih družbenih odnosov. Toda kolikor bolj so cilji in metode dela teh organizacij in združenj v skladu s temeljnimi cilji in načeli našega samoupravnega demokratičnega sistema, toliko bolj te organizacije in zdru-ženja — razvijajoč svojo etiko in pravila obnašanja — prispevajo k razvoju sociali-stične samoupravne etike in samouprav-nih odnosov v naši družbi v celoti. Toda v nekaterih od teh združenj je očitna tendenca, da se zapirajo. Prav tako srečujemo pojave, ko skupine članov ali celo posamezniki privatizirajo in uzurpirajo organizacijo oziroma združenja. So tudi poskusi, da bi te organizacije in združenja izkoristili za reakcionarno politično akcijo. Proti takšnim poskusom se morajo sociali-stične sile bojevati z ustreznimi sredstvi, predvsem pa s sredstvl politične akcije. Toda takšni pojavi nas nikakor ne bi smeli omajati pri usmeritvi v svobodno organizi-ranje vseh avtentičnih samoupravnih inte- resow kot enega izmed bistvenih elemen-tov siistema naše samoupravne demokra-tizacije. Vpiliv teh družbenih organizacij in zdru-ženj v našem političnem sistemu ni dovolj prisoiten. številne izmed teh organizacij se prebiijajo na prizorišče prek tiska in podob-no, rnedtem ko se v socialistični zvezi ali v delegatskem sistemu njihov glas ne sliši dovoilj. Mislim, da moramo temu izredno pomembnemu demokratičnemu dejavniku dati wečjo vlogo pri graditvi našega politič-negau sistema. Pri tem bomo lahko posa-mezne oblike demokratičnega sodelova-nja, o katerih je bila beseda pri družbeno-politkčnih organizacijah, vsekakor uporab- Ijale tudi posamezne družbene organiza-cije in združenja. Potemtakem moramo na družbene or-ganizacije in združenja gledati kot na kon-stitutivni del našega samoupravnega si-' stema. Kajti tudi za te oblike združevanja veljajo temeljna načela tega sistema, združevanje pa po svoje prispeva k na-daljnjemu razvoju teh načel in jih bogati z novimi elementi in predstavlja enega izmed dejavnikov, ki prispeva h graditvi človeka kot svobodne in celovite osebno-sti. (Edvard Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1. izdaja, str. 213—214) Portret Edvarda Kardelja v globoki jedkanlci, nastal vBazl20 leta 1944 NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA Vpliv partije na šolstvo v razdobju 1919 -1941 Slovenski šolski muzej je pripravil za proslavo 40-letnice ustanovitve Komuni-stične partije Jugoslavije mab občasno razstavo dokumentamega gradiva o vplivu Partije na šolstvo. Namen razstave je bil prikazati na-predna pri2adevanja šolnikov od I. 1919 dalje, ko je Komunistična partija pred 40 leti posegla v boj za pravice delovnega Ijudstva tudinanašemozemlju. Številoko-munistov med prosvetnimi delavci ni bilo veliko — več je bilo simpatizerjev—a kljub temu so ti redki člani Partije posredno in neposredno vplivali na ideološko delo mnogih prosvetnih delavcev. Delovanje komunistov se je kazalo v treh smereh: pri političnem delu med Ijud-stvom, v strokovno organizacijskem delo-vanju ter v prizadevanjih za napredek šole in vzgoje. Te tri smeri delovanja so med seboj prepletene in večina naprednih šol-nikov je bila aktivna pri političnem delu med Ijudstvom, v strokovni organizaciji in na pedagoškem podnočju. IzrazKo samo v eni smeri se ni uveljavljal skoraj nihče. Za razumevanje politične orientacije učiteljstva naj povemo, da je bilo organizh rano v dveh strokovnih organizacijah. Na-predno učiteljstvo je bilo včlanjeno v Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se je v letu 1920 priključila Udruženju jugosb-vanskega učiteljstva. Klerikalnoorientirani pa so bili člani Sbmškove zveze. Politične razmere po vojni so se pod vplivom na-prednih struj močno spremenile v korist naprednega gibanja. Slomškova zveza je takoj po vojiii izgubila mnogo članov. Na Primorskem je delovaia Zveza sbvenskih učiteljskih društev v Trstu; imela je svoje glasilo Učtteljski list. Katoliški učitelji so imeli tudi pod Kalijo podružnico Slomškove zveze. Takoj po razpadu stare Avstrije je bilo med učiteljstvom čutiti močan vpliv social-nih demokralov, po letu 1919 pa se je po-javil vpliv Oktobrske revolucije, ko se je or-ganizirala Komunistična partija Jugoslavi-je. Med srbskimi učitelji je bilo več komuni-stov in stik z njimi je povzročil revolucio-namejši nastop tudi v slovenski učtteljski organizaciji. Leta 1919 je izšel Fiere-Ganglov načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Ta načrt je Žveza sprejela kot svoj program za reformo šolstva. Slonel je na načelih so-2 cialistične stranke všolstvu. V Demokraciji je Fle re ta svoj predlog dopolnil in zagovar-jal enotno šolo. Pri tem pa ni bil dosleden, ker je predlagal ohranitev osemrazrednic za rnanj nadarjeno mladino, medtem ko naj bi nadarjenejši otroci obiskovali meš-čansko šob. Tudi verouk je še ostal učni predmet. Kljub temu kompromisnemu prediogu so katoliški krogi napadli ta načrt kot škodljiv za verskonravno vzgojo mladi-ne, Kajti cerkevje hotela imeti prvo besedo pri šolski vzgoji otrok. Boj za reformo osnovne šole je bil 1.1929 — diktatura! — z zakonom o narodnih šolah končan toliko, kolikor so bile rešene organizacijske strani osnovne šole. V pedagoškem tisku in še več v krožkih pa so nadaljevali z razpra-vami o enotni šoN. Leta 1920, ob 60-letnicJ glasila Zveze Učiteljski tovariš (UT), je izšel v tem časo-pisu članek Uredniški programi UT v dobi šestdesetih let. V njem sta ocenjeni vlogi časoptsa in delovanje organizacije. Zani-miv je program UT za povojno dobo. Med drugim je navedeno, da je bilo mesto uči-teljstva že davno med proletariatom in da je najmarkantnejša poteza bodočnosti so-ciatizacija ter demokratizacija bodoče družbe in vsega družbenega življenja. Priznanje, da se učiteljstvo ni dovolj zave-dalo razrednega boja v preteklosti in da je zato bilo tudi toliko zmot v stanovski ideo-loški usmerjenosti organizacije, je bila prva odkrita samokritična izjava, ki je na-stala pod vplivom takratnega revolucio-namega razpoloženja. Program UTje na-kazal v bodočnosti sodelovanje z delav-skim razredom. Do objave Obznane, ki je postavila Komunistično partijo izven za-kona in je morala v ilegab, se je UT odkrito zavzemal za sodelovanje z delavskim ra-zredom. Zaradi represalij proti Partiji, kar je prizadelo predvsem srbske učitelje, se je zmanjšal krog borbenih prosvetnih de-lavcev. V UT so sicer še izhajali članki o stališču učiteljev socialistov v Srbiji, o na-črtu šolskega zakona, o sodobnih zahte-vah vzgoje in narodne prosvete, o učitelj-skem sindikatu, o sodobni usmeritvi orga-nizacije ipd., vendar vse skrajno previdno — pa še tako je cenzor mnogo črtal. Pač pa je Učiteljski list (UL) priobčeval mnogo vesti o šolstvu v Sovjetski zvezi. Med dru-gim je izšel članek, ki ga je napisal Karel Širok: šola v sovjetski republiki (štev. 6, 16. 5. 1920). V njem je priobčen program komunistov o vtogi šole. Povzet je po bro- FRANC OSTANEK seje rodil leta 1902 v Ljubljani, v družini železni-čarja, ki seje leta 1912 preselil v Ze-lenojamo. V osnovno šolo je hodil v Šiški in na Ledini, pet razredov gi-mnazije je končal na Poljanah, nakarje prišel na Ijubljansko učite-Ijišče in tam I. 1924 maturiral. Po odslužitvi vojaškega roka je začel učiteljevati v Sodražici, od 1. 1930 do 1935 pa je bil šolski upravitelj v Vodicah. Poučevanje na teh šolah pomeni tudi njegovo vključevanje v širše kultumo-politično delovanje, predvsem pri Sokolu in drugih na-prednih gibanjih. Od leta 1935 do1941 je bil orga-nizator Ciril-Metodove družbe in v istih letih je tudi urejal njene kole-darje. Tedajje tudi poslušal na Ijub-Ijanski univerzi predavanja iz pe-dagogike, filozofije, geografije in zgodovine. Že leta 1935 seje vklju-čil v študijske raziskave o manjšin-ski in sploh narodnostni problema-tiki. Iz Siške, kjerje ta leta stanoval, seje po očetovi smrti 1.1940 preselil v Zeleno jamo. Ob pričetku vojne je takoj našet stike z OF, postal član matičnega odbora prosvetnih delavcev v Ljub-Ijani in na terenu v Zelenijami, od 1. 1944 pa glavni poverjenik za učite-Ije v Ljubljani. Tik pred koncem vojns so ga okupatorji aretirali in zgolj slučaj ga je rešil likvidacije. Leta 1945 je postal član KP. Po osvoboditvi je opravljal vidne in odgovorne dolžnosti v Ljubljani in Beogradu. Odl. 1946 do 1949 je bil odgovofii urednik Popotnika. Leta 1951 je prevzel vodstvo slo-venskega šolskega muzeja in ga vodil do upokojitve leta 1974. Reor-ganiziral ga je in pod njegovim vod-stvom je I. 1960 postal šolski muzej tudi dokumentacijski center za zgodovino šolstva. Mnogo zaslug ima za organiziranje šolskih muze-jev v Zagrebu in Beogradu. Leta 1964 je bilpobudnik za ustanovitev, nato pa dolgoletni sourednik in so-delavec Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete. Za svoje prou-čevalno in vzgojno delo je bil ime-novan za pedagoškega svštnika in na predlog SAZU za višjega stro-kovnega sodelavca. Napisal je mnogo razprav, ocen, poročil, predavanj, opravil po-membno delo pri pripravljanju te-matskih razstav ter bil urednik in mentorpri urejanju katalogov zan/e. Tudi po upokojitvi neumorno snuje naprej. Z zunanjimi sodelavci šol-skega muzeja pripravlja monogra-fije o šolstvu v narodnoosvobodilni vojni. Iz njegovega obsežnega opusa objavljamo prispevek »Vpliv partije na šolstvo v razdobju 1919 — 1941«. šuri, ki jo je 1.1919 zapisal Buharin, 1920 pa prevedel v slovenski jezik Pavel Golia. V istem letu je izšel tudi ponatis članka iz revije III. IntemacionaleComunismo, kista ga napisala tovariša Punter in Gegent. Uvodniki v UL so usmerjali učileljstvo Julij-ske Benečije, ki ga je napisal Mario Stanta, zaupnik skupine italijanskih učiteljev ko-munistov. V letu 1925 so izhajali članki o delovni šoli; obravnavali so detovno šob Blonskega. Skratka učitelji na Primorskem so bili napredni in so potem, ko so zaradi odpustov in preganjanja pod fašizmom prešli v Jugoslavijo, vplivall s svojim delom in nastopom tudi na drugo učiteljslvo. Rakcionami tisk jim je očital, da so komu-nisti, ker se je bal njihovega vpliva na uči-teljstvo in v strahu, da bi ne služilo več na-zadnjaškim interesom. V Sbveniji so napredne sile dobile spodbudo z nastopom Frana Žgeča, ki je s svojo razpravo. Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda leta 1923 razgibal učiteljstvo. Njegovo na marksistični socio-logiji temelječe delo je dalo solidno osnovo zašolsko reformnoprizadevanje in za študij okolja. Med učiteljstvom so pričeli usta-navljati samoizobraževalne krožke, ki so poglobili strokovno in politično razgleda-nost učiteljstva. Posledice tega študija so bile dvojne. Prva je bila 1.1926 depolitiza-cija učiteljske organizacije UJU za Sbve-nijo, ki je bila dotlej privesek napredne stranke; ta jo je izrabljala za svoje politične cilje, kadar jo je potrebovala, a ob spre-membah režima prepuščala učitelje nji-hovi usodi. Večina članstva UJU ni odo-bravala, da je vodstvo organizacije sode-lovalo pri utrjevanju politike velesrbske buržoazije in je zahtevala enotno neodvh-sno stanovsko organizacijo. Depolitizacija učiteljske organizacije je bila sprejeta z veliko večino vCelju leta 1926, ko so dele-gati učiteljskih društev odobrili deklaracijo, za katero je dalo pobudo mežiško učitelj-sko društvo. Druga posledica poglobljenega študija v krožkih pa je bila ustanovitev pedagoške centrale v Mariboru leta 1927, ki je pričela z znanstveno raziskovalnim delom na pe-dagoškem področju. Med šestojanuarsko diktaturo je nasto-pil kratek zastoj, toda napredne sile niso mirovale in v okviru sekcije UJU za Drav-sko banovino je bil I. 1933 ustanovljen klub prijateljev vaške kulture Njegov pro-gram je bil istega leta objavljen v UT. Leta 1934 so imeli učitelji — pripadniki tega kluba svoje prvo zborovanje. (Prosveta št. 5 in 6, 10. 5.-1934). To gibanje »se je po-služevato narodniških metod in kmetijsko pospeševalnih akcij.« (V. Kimovec v raz-pravi Pozitivna pedagoškatradicija in naša današnja stvarnost, Kongres pedagoških delavcevna Bledu I, stran 36). Člani kluba so sodelovali z Društvom kmečkih fantov in deklet. Pri sodelovanju v teh društvih in pri zbiranju gradiva je dobršen del sode-lavcev kluba spoznal, da v programu nima dovolj opore za kritično ocenjevanje druž-benih pojavov na vasi, katere so dobro poznali. Zato so z veseljem posegli po marksistični literaturi, ki jo je pričela izda-jati založba Enka-Nova Knjiga. Knjige in brošure te založbe, na katere je bil naro-čen del učiteljstva, so pomagale spozna- vati, da z dotakratnim načinom dela ni mo-goče rešiti socialnih in ekonomskih ra-zmer. Delovanje klubaje imelo to pozitivno plat, da se je učiteljstvo seznanito s social-nim problemom vasi in povezalo s kmečko mladino. Po ietu 1935 je nastalo med učrtelji novo napredno gibanje, Učiteljski pokret, ki gaje usmerjala Partija. V Pokretu so bili v večini najaktivnejši učitelji, ki so bili med krizo brezposelni intedaj preživljali vse nevšeč-nosti brezposelnih intelektualcev. Idejno-politično je bilo gibanje enotno. Tudi vvod-stvu Učiteljskega pokreta so bili v večini učitelji komunistj. Usmerjali so delovanje Pokreta po načelih dialektičnega in zgo-dovinskega materiallzma in ne po meto-dah, ki jih je uporabljala stanovska organi-zacija. Nastopali so tudi v organizaciji in na skupščinah ter zaradi svoje ideološke usmerjenosti izstopali kot opozicija. Člani Pokreta, večina mlajši tovariši, so vestno sledili zgledu tovariše v marksistov pri razi-skovalnem delu. Glavna naloga, ki jo je opravil Pokret, je bila študij slovenskega otroka na vasi in v industrijskih krajih. Svoje izsledke so objavljali do 1.1936 v UT in od 1.1937 naprej v Prosveti, prilogi UT, ki jim jo je prepustila stanovska organizaci-ja. Ker pa člani Pokreta v tedanjem peda-goškem tisku niso mogli objavljati vseh svojih pedagoških nazorov in izsledkov, so ustanovili zadrugo Pedagoški tisk, ki je iz-dala štiri z vezke v tre h knjigah. Moralnopo-litični vpliv Pokreta med učiteljstvom je bil velik. V prej navedeni razpravi ugotavlja V. Kimovec, da je Pokret postajal legalna afirmacija, torišče idejnega boja in praktič- nega dela za smotre, ki jih je postavljala sektaštva in f rakcionaštva očiščena Partija pod Titovim vodstvom. Ljudska revolucija je ppkazala, da je bll krog somišljenikov Pokreta med učitelji širši, kakor so ga mogle zajeti akcije Pokreta. K spoznavanju in razumevanju sloven-skega in sploh nacionalnega vprašanja je mnogo pripomogla knjiga Razvoj sloven skega narodnega vprašanja, ki jo je napi sal Sperans-Edvard Kardelj in je izšla leta 1939. Ohranjeni dokumenti pričajo o prega-njanju naprednega učiieljstva. Med pro-svetnimi delavci komunisti v boju za pra-vce delovnega Ijudstva izstopa debvanje Staneta Žagaija, učitelja, člana KP od I. 1920. Na vseh svojih službenih mestih je deloval kot komunist. Leta 1940 je bil od-puščen iz službe. Leta 1941 je takoj pričel z organizacijo odpora proti okupatorju in je prvi narodni heroj iz vrst prosvetnih delav-cev. Obdobje med obema vojnama je bilo plodovtto tako za razvoj siovenske peda-goške teorije kot prakse. Kako je ta razvoj potekal v prvem desetletju, je opisala M. Bergantova v svoji razpravi Poizkusi re-forme šolstva na Slovenskem. Gradivo o vplivu Partije na šolstvo je redko, saj je bilo spričo težavnih razmer, v katerih so delovali komunisti, mnogo do-kumentov zaradi konspiracije uničenih. Kljub temu pa zbrana dokumentacija priča o vztrajnem boju za napredek v šolstvu in za uveijavite naprednih idej v učiteljski or-ganizaciji. Franc Ostanek Delavka v Julonu Foto Tlhomlr Plnter 3 BH NISMOJIHPOZABILI JOŽE PERČIC Rodll se je 3. marca 1902 v Zadvoru. Mladost je preživijal v rojstnem kraju in bil že tedaj napredno usmerjen. Ko je služil staro jugosiovansko vojsko, je bil zaradi političnega delovanja preganjan in dalj časa zaprt v samici na golem betonu. Tedaj se je močno prehladil in nalezel revmatizma, ki se ga ni pozdravil vse živ-Ijenje in ga je močno oviral. V vrste član-stva komunistične partije je stopil leta 1925. Leta 1929 se je preselil v Zalog, kjer se je poročil s Fani Oprešnik. V naslednjih letih je zelo aktivno sodeloval v Svobodi prj raznih igrah, natečajih in na izletih. Tesno je bil povezan z Jožetom Moškričem in Jo-žetom Mazovcem. Leta 1932 se je preselil na Vevče, kjer je kot papirniski delavec v tovarni zelo aktivno sodetoval v političnem In slndikalnem delavskem gibanju. Istega leta se je vključil v članstvo KP v papimici Vevče. Prav tako je že leta 1932 postal član rajonakega komlteja Polje, ki je takrat daJoval na območju Polje in Dobrunje. Bil j« tudl m«d vodllnlmi delavci aindfkata v paplmlcl Vavče, M«d tamkajlnjo stavko 1936 -1937 )0 bll eian atavkovnaga od-bora (pradttdnlk ttga odbora pa |a bll Laopold Tomilfi Iz 8p. Kailja). Jožt Pvtit je bil pomemben Člen v verigi političnega in delavskega gibanja na Vevčah in v okolid. Takoj po okupaciji je bil med prvimj in glavnimi organizatorji narodnoosvobodil-nega gibanja v tedanji občini Polje in še posebej v papirnici Vevče. Postal je prvi član terenskega odbora Osvobodilne fronte za papirnico Vevče, konec junija ali začetek julija pa član rajonskega odbora Osvobodilne fronte Polje. Ko pa se je 10. avgusta leta 1942 na poti iztovarne vračal proti domu, so ga na klančku pred karabi-njersko postajo čakali karabinjerji, ga are-tirali (po vsej verjetnosti zaradi izdaje), od-peljali v Ljubljano in takoj nato v intemaci-jo, najprej v Renicci in nato v Padovo. Po kapituiaciji Italije se je vračajoč domov pridružil neki partizanski enoti, ki se je bojevala v okolici Treta. V boju je bil kmalu zajet od Nemcev in poslan v tabo-rišče Auschvvitz, od tam pa čez nekaj Časa v Mauthausen. Tam so ga že vsega izftr-panega osvobodili Amerlkancl in z druglmi reievanimi taboriščnlkl poslall v neki bllž-njo bolnlanlco, potem pa je za njlm Izginila vaaka aled. V taborittu se je šo zadnjlkrat •rečal z njlm Ipanakl borec Clrll Roma. To j« bilo 3. maja Itta 1945, tlk pr«d otvobodi-tvijo. Joia Ptrttlft )• bll tadaj ža tako o«l«b- Joie Perčlfi Ijen in strt od revmatlzma, da se ni mogel nitl dvigniti več s pograda. Z zadnjimi močmi je rojaku Cirilu Rometu na kratko oplsal svojo pot v zaporih In taborlšiih. Dne 9. maja 1945 je dočakal dokončno osvoboditev, za katero te J« bojeval v«č kot dve desetletjl, a nl mu bllo vač pomočl. Umrl je v »•borličnl bolnilnici, dal«č na tujtm, M. M. MlMl Foto: VLAOIMR STBNBUCH fPOMIMI ŽlVifO OB 27. JANUARJU, OBLETNICI ROJSTVA EDVARDA KARDELJA: ŽIVEL JE llegalno tudi na Selu V avll Oš Edvarda Kardelja |e v spo-minaklh vttrinah razstavljena tudl foto-graflja »hli« na Zaloikl cwtt, k|er je od jManl 1938 do pol«t|a 1939 llegalno Mval Edvard Karddj«. Označba Mšne itovilke manjfca. Ko tmo začeli to hlio Iskstl, ao pota vodila v PotJ«. Preverja-nje podatkov pa naa Je prtpeljalo na Selo, v hlio ob ZaloiU ceatl it. 119. Stanovald, pradvsmn članl družlne Kelb«4, so takoj potrdlli, da je pred vojno v tej hlii ilvel Edvard Kardet|. Napottll pa so naa k Stanatu Humru, kl da nam bo lahko najvač povadal o tam-ka)*n)«n KarcMJevem blvanju. SadaJ stanuje nafcaj hli naprej, a popravlja hlio na Kodatjavam, v katero a« bo vse-III i« lato«, aaj bodo on* hl*a ob Zaloikl zaradl nov« traa« ta c«ate podrt*. V nekoliko od ceste odmaknjeni hiši Za-loška ftt. 119 je pred vojno živelo šest strank; dve zgoraj in stiri apodaj. Tedaj ]e Imela hlia itavllko 127 a, lastnik pa je žlvel v itarejil hiil tlk ob ZaloSKi na It. 127. Naia družina Humar Jt blla ana spodnjlh strank. K«r pa nu j« bilo sedem, smo Imall od 1.1934 (do 1041) •• »oblco zgoral. V njaj smo ttdaj apill moj itarl oč« Andrej, bratrantc Dulan in |az, Dad jt bll vratar v d«l«vtkl zborniol na Mlklotlčtvl otiti, Duian jt bll zldar pri raznlh podjttjlh, jaz pa fitvljar prl Kumlttu v Snabtrjah. Duian J« bll povmn i Franoam Lwko-ikom,.Angalo Dovfitvo In Ptpoo Mafiko-vo. Jaz (v&Mih tudi ttta) pa ••m vtčkrat •trtlil, kadar to bill v zgomjl aobl •tttankl, prtnttal ttm polto ipd. Ko «mo »t nutlill v onl BObt, um Wl itar t#It 15 Itt. Konto Itta 1936 ••m zvadal, da j« prlitl k nam kot ntl aorodnik z dažala atanovat »n«ki Itudtnt Joza«, Ottal j« prl nu do Hlia na Zaloikl o«tl - prtd voino |« Imala |t. 127 a — kj*r j« od tt««ni 1938 do po* Itija 1939 lltgilno blval Edvard Kardtlj, Prtm. PotognrftU dokumtntl v boju KPt W,«r. 174 prlbilžno konoa junlja 1939. Ni bll vit tc maato« pri nai, • kadar j« bll, ¦• Ja vafijl dtl dntva zadrztval v •obf, ob v»6arlh pa •¦ j« pogosto • kolMom odpatjal in ¦• vra-6a! ob razllSnlh urah all iploh nt all pa »o k njamu prlhajall praj Imtnovani in Polde Mačtk (•taralil - op. p.), Tont Dollnštk, dalavac Ivan Mali Iz Satumusa In I« naka- Ma hlaa — a^laj Zaloika c it 119 — alltana novcmbra 1.1980. tari, kataiih pa nitam poznal, Ob taklh prl-marlh j« Dulan ostajal v zgomjl tobl na ••-•tanklh, mldva z dedom pa iva •• uma-knlla dol, 8aj nam ]• zaupal, »Itudtnt Joža«, m«ni m ja zdtl kot domafi, a prtvt-d«n j« I* bll, Z drugimi atrankaml v hiil nl Imal atikov. »študtnt Joža« )• radkokda) »prtgovoril z mano, A nakako tam čutil, da ja llagaltc. Včaaih mi je pripovadoval, kako grtdo atvarl po svatu. Ko sem npr. ob rtakl prilfki rekel, kako lepo kolo ima, kavna barva In a svatiečo balanco, mi je dejal: »Ko boi odraetel, boš tudl tl imel lepo kolo.« All je kaj pisal In bral pri nas? Vsekakor, a ne morem reči kaj. Moja mati mu Je prl-nasala v zgomjo sobo zajtrke, medtem ko je kosll In večerjal dostlkrat skupaj z nami spodaj. Pa še tedaj je vedno imel 8 seboj kako knjigo ali pisanje. Spomnltl pa moram, da se je vse naše »nočno žlvlje-nje« dogajalo ob svečah, ker v hlfii ie nismo imeli elektrike. Kakor nanagloma je prišel, tako je tudi odšel. Dokler je bil pri nas, ga sicer niso Iskali orožniki ali policaji, a ko je junija 1939 najbrž začutil nevarnost, ga ni bilo več k nam. Tedaj je odšel tudi bratranec Dušan (v Železnike); pred odhodom pa mi je po-vedal, da je bil »študent Jože« _ Edvard Kardelj. Tako Je prlpovedoval Stane Humar. Zgodovinarjl pa Imajo lahko ta apomln-aM zapla za podrobnosi, kl naj priapava k celotn»mu prikazu Karddjevaga žlv-Ijenja In dela. AM S IZ ŠOLSKIH KLOPIIN Z DELOVNIH MEST Pismo prijatelju ob slovesu (Odlomek) Bolnišnica je bojišče. Tudi tu padajo žrtve. Zelena ali bela uniforma. čisto vseeno. Nekateri imajo tudi naočnike. Kozmonavt pravimo onemu na postaji številka ena. Potem so še Taljano, Mirko, Ivan, na drugi strani pa jaz, Samec, Beno in Ištvan. Po dva imamo isto bolezen. Jaz sem številka. Kakor v taborišču. Moja šte-vilka je štiri skozi pet. Četrta soba, postelja številka pet. Tudi okno je zamreženo. Ne s križem, ampak z drobno mrežo proti mrče-su. Je še eno okno. Nihče ga ne sme od-preti. Petega maja so me zaprli. Ali pripeljali v bolnišnico, če hočete. Letos so me zrezali s kirurškimi bajoneti. Uspeha ni. 356 dni in več smo skupaj. Beno ima mojo bolezen. Zunaj so zeleni jeepi, oprostite, rdeči in beli fiati 1100. Pač vozila za uniforme iz držav-nega proračuna. Zunaj je zeleno, parki in trava in akacije. Duh po mirni lepoti. Včeraj so v sosedni sobi razsjali. Trop belih uni-form. Danes so ga odnesli v kapelo. Prve dni sem molil za pomoč. Kako sem se ponižal. Kdo? Jaz? Ne! Bolezen me po-višuje in med živimi mrliči sem. Kdo je že rekel »vee victis«? Za nagrado. Zato, ker sem bil hraber na bojišču. Nikogar nisem ubil. (Lažem! Za tovamiškim zidom sem kamenjal mačka in rumeno je teklo od njega.) Bojevnice nosijo bele čelade. Eni silijo prsi iz pretesne obleke. Beno mi je zaupal, da mu kladivo strahu trga po prsih. Bojev-nice? Ha! Z nami postopajo kot z vajenci. Na bojišču vajenci? Spolzka nit neoprijem-Ijivih besed. Nocoj so v sobi številka pet rekli, da živimo megleno življenje uličnih svetilk. Ne tistih ob bulevarjih. Presihamo. V času električnih kitar. Ko bi vsaj zapihal veter. Lani so v veliki sindikalni dvorani sklicali zdravniški sestanek Vse zdravnike so nas zvlekli skupaj. Dolgčas. S tistega preda-vanja sem odnesel le to, da je najboljše (najuspešnejše?) kontracepcijsko sred-stvo kombinacija diafragme in IUCD, da šteje LR Kitajska 929 milijonov prebivalcev in da na Kosovu naštejejo letno dvajset tisoč novorojencev. Ampak vseeno sem raje v modro beli progasti pižami kot v beli uniformi. Saj si ne verjamem. Bogat bi bil, če bi vedel, kaj mi-slijo okoli ležeči. Kozmonavt in Ivan po-sebno. Tako brezizrazno bolščijo predse. Pravijo, da je danes nedelja. Saj je vseeno. Tako ležimo že štiristo dni. Le ko bodo koga odnesli, se bo malce spremenilo. Ta-krat bodo mogoče zamenjali izvide in druge nepotrebne papirje v vitrini. Izvolili bomo novega delovnega predsednika. In mogoče bo boljše kosilo. Mogoče nas bodo obiskale mladenke iz srednje medi-cinske šole. Tlsta majhna čmka, ki tako se-rijsko zabija injekcije, kot bi drezala z bajo-netom v rdečo gmoto v povojih. Slavica. Moral bi pospraviti jedilnico. Drobtine raje zgazim kot pometem na kup. Moja zdrava levica jih znosi na okensko polico. Za pernate svobodnjake. Naj bo rečeno, da je srce mišica? Mala ptica, ki hoče in mora poleteti ob razburjenju. Hočem, da bi se vsak dan nekaj zgodilo. Razvnel bi se rad. Kot Kozmonavt, ko pride v našo bolni-ško celico. Bela bojevnica Branka. Niti enega X-1OO še nisem prebral. Neumno. Vsi drugi jih dnevno požirajo. Prinaša jih neka trapa iz antikvariata. Zdi se mi neverjetno, da je treba za drobno iskro v koncu cigarete prižgati celo vžigali-co. Pišejo mi pismo. Predznak, da še mi-slim. Potrpežljivo. Smo v peklu in raju. Nekateri si ustvar-jajosvoj raj v peklu drugih. Inobratno. Tu je pekel. Pri Kozmonavtu doma je pekel. Bela Branka, ki pozna razmere, je name-nila Kozmonavta svojemu raju. (Seveda začasno: odkar sem tu, je to njena peta ve-lika Ijubezen.) Zato sme edini Kozmonavt odpirati okno brez mreže. Le ponoči. Včasih se vprašamo, kaj počneta v hladni operacijski sobi. Fuj! Bele uniforme nas ne marajo. Hočejo naše krvi — in Iju-bijo se med seboj. Non regionam di loro, ma guarda e passa. In pojdi dalje. V naj-slabšem primeru se bo kdo priklonil nad menoj v kapeli. Requiescat in pace. Ne bo me zmagalo. Za zdaj še ne. Pre-več imam dela z mislimi. In koresponden-co. Ampak sedaj ti kličem: VIDEBIMUS INFRA! Jagr ČEBULICE S cveta na cvet... čebelice pridno nabirajo med. Med je sladek čebele so srečne, potem smo srečni tudi Ijudje. MATEJA MARKOVIČ, 3. b OŠ ADOLFA JAKHLA ČMRLJ čmrlj potepuh je bil hud: na roso, na oso, na češnjev cvet, na ves beli svet. Le zakaj? EMINA PURIČ, 3. b OŠ ADOLFA JAKHLA Koledar Science et vie POZABLJA RITEM poslušnosti dežja praskanja plamena cistern so/za praznih želodcev jeznih vzhodnjakov izdajo pisanih besed rdečih telefonov belih knjig malo vetov številnih premierov debelih stonog ozkih koridorov in glas ki bo prinesel filmano pravljico O jutrišnji bedi včerajšnji lepoti nedeljski limuzini današnji ceni trdoti režimov ozkosti pocestnic lenobi konjakov poslušnosti vojakov dolgosti vstajenja Čez pet minut... JANEZ GRČAR Sprehod Hodil sem po dolgi poti, hodil z mislijo o tebi. K/e si, kakšna so tvoja čustva? Me še vedno Ijubiš, ali se z drugim sprehajaš? In hodil sem, hodil po dolgi poti; sneg /e padal, bilo je vse tiho. Pozna noč je počasi umirala, okoli mene se je lesketal sneg. Luna je utripala, kakor da mi hoče dati tolažbo, kot da govori: »Prišla bo in Ijubezen bo še močnejša, močnejša kot samota tvoja. Upaj in prišla bo Ijubezen tvoja, tvoje upanje. čutil boš srečo in ne boš nikoli več hodil sam po mrzli noči, poln samote.« Hodil sem po dolgi poti, hodil z mislijo o tebi. Kje si, kakšna so čustva tvoja? Ali me še vedno Ijubiš, ali z drugim se sprehajaš? Dolgo te nibilo... FAHIM SULJANOVIČ NAŠE DELO, VEVČE SAMOTA Ko zagledaš bele gradove, ko vidiš čedne mostove, in Ijudi, kako gredo in pesem slišiš, polno Ijubezni, pusti samoto svojo; pozabi vse karje bilo, novo ime si daj v novem življenju brez samote. Ko v dolgih nočeh slišiš igro kitar in vjasno nebo se zagledaš, zapoj si pasem od srca in hodi, hodi do igralcev in poj, poj od srca! Pusti samoto svojo. Težka je ta samota. Zagledam bele gradove in niso beli; barve ne poznam. Vidirp čedne mostove in niso čedni; zdijo se mi tuji. Kako naj pustim samoto, ko v dolgih nočeh ničesar ne slišim, ko po pustih cestah nikogar ne srečam in kako naj pojem, kako od srca? Meni se joče; kako naj pojem? Samota moja miru mi ne da. FEHIM SULJANOVIČ PAPIRNICA VEVČE Jugoslavijo Jugoslavijo, dobra zemljo ti si svakom mila i zato si velika sila. U tebi ima ugled cijeli svijet jer cvjetaš u socializmu ko razcvjetani cvijet. Za tebe se je velika krv dala i ti nisi više mala. Jugoslavijo, naša slobodo u tabi mi Jugosloveni živimo i tabi se divimo. ŠEMSUDIN JUSIČ SCT JOŠ MALO Slušaj zemljo utrobu što u tebe diše. Slušaj zemljo pjesnika šta u tebi piše. Dali /e svaki deo u tebi srce što mi burno kuca? Gledaj suzo zoru kako puca. U svitanju svome, utrobu ti preli. Slušaj odjek bitke. Bujnu žetvu u životu kad se slama. Pjevaj pjesmo da ne klecneš. Nazdravi iivotu, ružo preorana. DRAGUTIN ŠMITRAN SCT ŠKODA TISKARJEVIH NAPOROV ne znam opisati trenutkov življenja ne znam opevati tvojega pogleda ne znam narisati devetorice mladih — spoznavanja domovine željnih (Kranjcev?) ne odpira mi mesec oči ne slonim na neresničnosti ne spoštujem živtjenjske krivulje — ni samo moja tvojije podobna moj potoček vedro šumlja bliža se tvojemu studenčku kmalu se bova združila postala močna sila narave r — spet bom znal pisati o mojem, tvojem, našem lepem svetu... Ja Gr Heliogram 1 Foto Vladimir Stainbuch Rast umetnosti v revoluciji in narodnoosvobodilnem boju prav iz nederij Ijudi onega težkega, a veličastnega časa in okolja - tako bi lahko kar najkrajšeoznačili spominsko pripoved gledaiiškega igralca Aleksandra Vallča Frontnlki. Občani, zlasti kulturniki in ljubitelji gledališča naše občine, so tako pobliže spoznali vzgibe, zanos in privrženost avtorja — njih tovariša v skupnih prizadevanjih za rast gledali-ške poustvarjalne umetnosti tudi na naših odrih mnogih zadnjih let. Naj torej ob slo-venskem kuiturnem prazniku oživimo spomin Aleksandra Valiča iz Frontnikov z odlomki iz poglavja BRKIIMI 1. oktobra (1944) je bila naša deseta in zadnja predstava v Brkinih. V vasi Rjavče, kjer so nas domačini poznali že s prvega mitinga, so nas radostno sprejeli. Vreme je bilo zelo slabo in v presledkih je lilo kot iz škafa. Vlažen jesenski hlad nam je silil pod kožo in nas mrazil. Komandir zaščitnice komande mesta llirska Bistrica nas je opozoril, da zaradi kritičnega po-ložaja okrog Brkinov ni za nas več varno in bi bilo pametno, da še tisto noč odrinemo nazaj v loško dolino do VII. korpusa. kolikor bomo sploh še uspeli priti tja. Velike nemške sile so se na-mreč pomikale v dveh smereh s hrvaške meje in tako obkrožale podolgovato gričasto brkinsko planoto. Pričakovali smo to opozorilo in zavedali smo se usodnih posledic, ki bi jih doživeli naši borci in vaščani, če bi mi ostali še vedno na lem področju. Odhoda torej nismo smeli odlašati Ta vefier po predstavi ni bilo plesa. Vaščani so, vajeni podobnih primerov, izmenjali med sabo nekaj besed s pozdravi in odhiteli vsak na svojo stran. Ostali smo sami. Pospravili smo naše rekvizite in se odločili, da se bomo prebijali nazaj na Notranjsko sami, broz zaSčitnega spremstva. Potrebovaii smo le vodiča do mostu prek Reke pri Premu. Približno smo že vedeli, v kateri smeri je most, toda zaradi teme noči in dežja nismo bili popoinoma gotovi, ali bomo most sploh našli. »Nujno potrebujemo vodiča do mostu« »Kje boš koga zdaj dobil?« »Glej ga!« Izza hiše nad nami je pritekel na pot vaščan. Pod pazduho je tiščal zvito odejo in jopič. »Stoj, tovariš!« je zaklical Vasja. Vaščan se je nerad ustavil. Pojasnili smo mu nažo željo, da nas popelje do mostu pri Premu. »Ma, kako boste prišli čez?« Potolažili smo ga, da bo že vse v redu, le pohi-teti moramo, ker je pot dolga in slaba. Vdal se je naši prošnji in nas vodil. Po poti smo tako hiteli, da sta se Vasja in Sintič skoraj izgubila v temi. Pomagali smo jima spet na pot in upočasnili korak, da ne bi še kdo padel v podobne težave. »Tovariš vodič, bolj počasi, če ne, se bomo raztepli, še preden pademo v nemško zasedo!« Vodič je zaustavil korak. ker se je začela pot spuSčati navzdol. Opozoril nas je, da je most pred nami. »Se dobrih sto korakov pa ga boste zagledali. Jaz se bom zdaj vrnil,« je rekel odločno In se ustavil Tiho in hvaležno smo se mu oddolžili s sti-skom roke in kar zasmilil se nam je ob misli, da bo moral vso pot nazaj opraviti sam. Vendar za čustva ni bilo časa Morali smo naprej in kmalu smo resnično zagledali most. Onstran mostu prek ceste pa je samevala hiša. Ljudje v njej so bili še pokonci, ksr je skozi naoknice uhajala svetloba .. Hrup se je oddaljeval in za njimi je spet ostala naša zaveznica tema. Nismo smeli čakati. Marinc, Sintič in Vasja so z orožjem na strel stopili na čistino proti mostu Preostali smo se počasi pomjkali za njimi, pripravljeni braniti njihov umik pred Nemci. Vsi smo napeto pričakovali nemški klic »Halt«, če že ne kar strel. Samo še nekaj kora- NAŠA SKUPNOST - 25. MA)