81. številka.
Izdanje za petek 9. julija 1897
<▼ Trstu, v četrtek zvečer dne 8. julija 1897.)
Tečaj XXII.
„jamnoBT"
Uhaja po trikrat na teden ▼ ieatih la-daniih ob torkih, oamklh in Nobotah. Zjntranje izdanje ii* Aaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari većer. — Obojno izdanje stane: s« jadeamflrt«L . i. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 » tri mMea. . . 3.— . a . 4.50 a* pol let* , , . 6,— . ■ • 9.— s« vae leto . , „ 12.— . . .18.— NaraAala* 1« plačevati Naprej «a nraik* kres priložen« naročnine te iprava m Mira.
PoaaaaiČfe številke ae dobivajo v pro-dajaliioah tobaka v Irstv po 9 rvj.
M

EDINOST
l it t o Trata po 4- ari,
tilosllo SlO
Oglasi ae raftnne po tarifa ▼ petita; u aaelov* i debelimi Jrkami ae plaioje
{roator, kolikor obaega navadnih vratk. oalana, oamrtoioe in javne zahvale, do-aaii oglasi itd. ae računajo po po^idbi
Tal dopiai naj se poiilj»jo nredaintvu alioa Caaermu it. 13. Viako piamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae na aprejamajo. Rokopiai ae no TraSajo.
Naročnino, reklamacijo in oglfcM. apro-jeu«a upravnidtvo alioa JAolino pit-colo hit. 8, II. nadat. Naročnino in ogiaae je plačevati loco Trst. Odorte reklame cije ao proate pofttnioe.
Rftkagi političnoga drallva n Primorski
,r rdtinoiH j* moa"
Crtice iz zbornice poslancev.
(Dalje.) Vlada in večina. Začetek vlade grota Badenija označuje naj-
bolj to, da je gledal kako bi zlomil opozicijo dveh se več ali manj nagibljejo k ,nemšk
rioi^ilavBiih strank ii minntaari TUBpdtniil xhnl<nil>.A ni.bnM^ " DniStn ia tiiili \j\ farvo rt o i
najžilavejih strank iz minolega zasedanja zbornice poslancev, namreč mladočeške in krščansko-soci-jalne. Češke opozicije ni mislil zlomiti morda s tem, da bi rabil silo proti njej, kajti vedel je, da so to brezvspešno poskušale že prejšnje vlade, ampak popustiti je hotel Čehom kolikor mogoče.
Odpravil je obsedno stanje na Češkem in skrbel je, da je bilo pomiloščenih mnogo obsojencev. O deželnozborskih volitvah pustil je Mlado-Čehom svobodne roke, istotako pozneje o volitvah v državni zbor. Vrhu tega je obljubil voditeljem mladočeške stranke, da izda jezikovne naredbe, povoljne za Čehe, kar je tudi storil pozneje, kar pa je tndi dovelo do tega, da so se mu uprli .nemški naprednjaki" in „nemška ljudska stranka". Čehe je porairil in udobrovoljil, ali ni jih pridobil za-se za vsako ceno. „Nemške naprednjake" je izgubil, dočim „nemške ljudske stranke" že popred ni imel za seboj. „Krščanskim socijalist o »- ua Duualu se je bil proti vil početkom svoje vlade: izvolitev dra. Luegerja dunajskim županom ni hotel predložiti v potijenje.V parlamentu in izven istega le bil navstal uprav srdit boj med grotom Badenijem in drom. Lueger-jem. Zmagovalec v tem boju je bil Lueger, oziroma ljudstvo dunajsko, ki je po ogromni večini stalo na strani poslednjega m stoji še dandanes. Dr. Lueger, vnovič izvoljen županom od ogromne večine občinskih zastopnikov, je zadobil cesarsko potrjenje. Grof Badeni je s tem jako ugodil krščanskim socijalistom, zlomil njih opozicijo, ali pridobil jih ni zate! S tem pa je še huje odbil .nemške naprednjake".
Kako naj bi vlada grofa Badenija ustvarila večino ob takem stanju in razmerju med strankami ?
Ni bila lahka naloga to. O tem pričata polna dva mtMMML zase^ttja državnega zbora, ne da bi bil grof »aflem-fmel svojo večino Nekaj 5asa se je govorilo, da gospdda ministri niso zložni, ter da hote odstopiti nekateri od njih, iu sjcer oni,
njakPrišlo je tudi do tega, da ^je grGf Ba deni podal ostavki) vsega ministersUa'i^da* Nj. Veličanstvo ni vsprejelo ostavke, uatpak je izreklo Badeniju popolno zaupanje in priznanje, išli vendar ni hotelo iti z vsem tem.
Vlada grofa Badenija je došla v državni zbor namenom, da ona ustvari večino. „Poljsko kolo" 59 poslancev, Mladočehi 60 poslancev, češki velikaši 19 poslancev, 15 poslancev svobodne nemške zveze in 19 11 a 1 i j a n o v. To bi bilo 213 poslancev, večina jednega glasu. K temu je grof Badeni za gotovo računal ba pojedine glasove, morda tudi na maloruske, in tudi na to, da ostali poslanci ne bodo v n i č e m e r z 1 o ž n i proti njemu.
Kakor se vidi je grof Badeni računal — ko je bil storil potrebne korake za pridobitev Mlado-čehov — na one skupine, katerih zastopanci imf\)o večinoma že nresničena svoja prava, ali kakor bi rekli v navadne« življenj U: u a b o g h t e j e,
dočim je hotel one, tudi b o g a t e j e, katere je odbil, da pridobi Mladočehe, držati v negotovosti; izpustil pa je iz vida one, ki imajo najmanje uresničenih pravic ter one, bi hoteli spremb ozirom na šolo in cerkev.
Ti, katere je pustil iz vida, so na jedni strani hrvatski in slovenski poslauci, na drugi pa skatoliška ljudska stranka", ali kakor jo imenujejo drugače: nemški klerikalci.
Slovence in Hrvate je pustil iz vida todi iz ozirov na Italijane, morda |>a tudi zato, ker ni vedel, da nastopijo zložni v zbornici poslancev. Glede na nemške klerikalce je tudi menil za gotovo, da njim ni mesta ukupno z Mladočehi, ki so svobodomiselueji v svojih naborih.
137
PODLISTEK
Froniont mlajši & Risler starši.
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
„Dragi zet... bodite vendar pametui! Moj Bog, jaz Sidonijiuega vedenja... sicer pa ne vem ničesar, prav ničesar... nikdar ničesar nisem hotel slišati!... Dovolite samo, da vas spomnim tega, kar ste dolžni lastni časti. Za vraga! — Vsak naj pere svoje umazano perilo v domačem krogu, a je ne izpostavlja porogljivim pogledom občinstva, kakor vi delate od davi. Le poglejte, kako radovedno gledajo iz vseh oken tvornice! In še le pri glavnih vratih.. Vi ste v istini pravljica vsega pred-sestja 1"
,Tern bolje 1 Ker je bila sramota javna, naj bode pa še pokora."
Rislerja navidezna mirnost, njega malomarnost vpričo vseh dobrih naukov je napravila gospoda Chebea jeznega iu nepotrpežljivega. Napel je druge strune ler pričel s svojim zetom govoriti z resnim, velevajočim glasom, kakoršnjega rabimo pred otroci in norci.
,No dobro 1 Potem vam povem, da nimate pravice, kaj proč spraviti odto;l. Jaz se temu početju protivim z vso svojo možko močjo, z vso svojo očetovsko veljavo. Morda mislite, da vam
dovolim, mojega otroka metati na slamo? Ne, nikakor ne!... nikakor ne!... Dovolj neumnosti se je zgodilo... ne kosa več ne spravite odtod 1"
S tem je gospod Chebe zaprl vrata ter se junaško »stopil pred njih. Za vraga ! šlo je za njegovo korist! Ako bode njega hči, kakor je rekel, ležala na si umi. potem tudi njemu preti nevarnost, da ne bode več spal na pernicah. Ko je tu stal kakor srdit oče, ga je bilo lepo videti, a žal, da ne za dolgo. Dve roki, dva precepa sta ga prijela za pestmi, in zdajci je bil sredi sobe, tako, da so bila vrata svobodna za delavce,
„Chčbe, dragi moj, poslušajte me pazljivo!" je rekel Risler ter se piipognil k njemu. „Moja potrpežljivost je pri kraju... od davi se silno trudim, da bi se premagoval, a treba je le maleuko-sti, da iKoja jeza vzkipi, in gorje njemu, kogar zadene! Ves sem tak, da bi koga umoril... zato glejte, da .se izgubite... hitro!"
To je rekel s takim povdarkom, in način, katerim je tresel svojega tasta, je bil tako zgovoren, da se je ta takoj zavedel ter se ce!6 opravičeval jecljaj e. Risler je bil vsekako opravičen tako ravnati; vsak pošten človek je moral biti na njega strani... V tem se je gospod Chčbe umikal vznak proti vratom, in ko je prišel do njih, se je drzuil plaho vprašati, ali se hode mala letna renta gospe Chčbeove izplačevala tudi naprej.
Takega se je kazal v resnici. Da-li je grof Badeni mislil tako tudi v duši, tega se ne more reči niti danes. Mnogi menijo, da ni izključeno, da se je kazal drugačnega, nego je mislil.
Njegova kombinacija za večino — kakor se je pokazalo — se ni posrečila. Bile so krive razne predpostave, na katere je bil zasnoval to kombinacijo. Hrvatski in slovenski zastopniki so se zje-dinili. Ukupno z 7 Malorusi in 1 Čehom 30 uatva-rili zvezo, ki šteje 35 členov. Ta zveza, kakor da je pokazila ono veČino, katero je hotela zasnovati vlada grofa Badenija. Zveza je bila ustvarjena ▼ poslednji hip, toda še o pravem času.
Pojedini členi njeni so se pogajali v isti hip; jedni z nemškimi klerikalci, drugi z češkimi velikaši, tretji z Mladočehi, četrti s Poljaki.
S svoje strani so se dogovarjali med seboj vsi tu omenjeni in konečno so ustvarili večino, ki šteje gotovih 216 glasov (60 Mladočehov, 19 čeških velikašev, 59 Poljakov, 35 členov slovanske krščanske narodne zveze, 31 členov katoliške ljudske stranke, 6 le-tej sorodnih členov centruma in 5 Romunov), ki «0 mogli pogosto računati na glasove dveh Čehov, dveh Srbov in dveh Romunov, stoječih izven strank, mnogokrat tudi na druge
Poleg vseh nasprotij, ki obstoje med temi raznim: skupinami, našlo se je spajajočih toček, in to jako znamenitih.
Vse skupine slovanskih poslancev teža za ravnopravnostjo, teže po čim veči samoupravi kraljestev in dežel, ali bolj ali manj tako, da bode zagotovljena ravnopravnost tudi njih manjšinam. Večina njih stoji strogo na podlagi krščanskih načel; v kolikor je v tem razlike med njimi, prepuščajo urejanje istih avtonomnim oblastim, da jih uredi vsaka po svoje. Poleg tega je Cehe i u Poljake navezala na Slovence in Maloruse ljubezen do svojih plemenskih bratov, vzajemnost interesov slovanskih uarodov monarhije.
Vlada se je kazala kakor da ni zadovoljna
———M————^—■——iMf^g
„Da", je odgovoril Risler; „a ne prekoračite je nikdar, kajti moje tukajšnje stališče ni več isto... jaz nisem več deležnik tvrdite".
Gospod je osupel; pogledal je debelo in njegov obraz je dobil tisti bedasti izraz, ki je v marsikom vzbujal misel, da nesreče, ki ga je bila zadela — saj veste, vojvodi Orleanskemu se je bilo isto pripetilo — ni iznašel on. — Sicer pa si na to ni upal reči ničesar. Njegov zet je bil ves izpremenjen !... ali je ta tiger, kateremu so se o vsaki besedi naježili lasje in ki je bil pripravljen koga umoriti, v resnici mogel biti Risler?
Možiček se je hitro umaknil, na dnu stopnic pa je zopet postal prejšnji ter šel preko dvorišča s koraki zmagovalca.
Ko so bile izpraznjene vse sobe in je šel Risler še jedenkrat- skozi nje, je zaklenil stanovanje ter šel s ključi m v blagajniško sobo, da ga odda gospej Frooicntovi.
„Stanovanje lahko daste v najem", je dejal; „tudi to je majhna doplača za kupčijo".
, A vi, dragi prijatelj?"
, Jaz ? — jaz potrebujem malo : vojaška postelja v podstrešni izbi, to je dovolj za pomočnika. Kajti — dovolite, da to ponovim — odslej sem samo še vaš pomočnik... in dober pomočnik vam bodem, priden in zanesljiv, tako, da se ue bodete pritoževali — tega vas uverjam !" (Pride še.)
s to večino. Vlada je bila pripravljena vladati njo, ali ne žnjo, kakor ss uraail puuterno neki če^ki poslauec. Vecia« t»a je hmela, J« se vlada žnjo, a ne njo!
In tako je tninolo ve<* mesecev, da je obstala vlada, ki ni imela večine, in da je obstala večina, ki ni imela vlade. Pri nas je mogoče tudi to ; drugod po ustavnih državah ne bi bilo mogoče to uiti jtden dan.
Vleklo se je tako. Vlada je stala na svojem, večina na svojem. Po dogodkih, ki so se vršili v parlamentu, postajale so vezi v večini čiui močneje, vlada pa se je čutila vedno slabejo. Pretrgalo se je zaključenjem državnega zoora.
(Pride se.)
Prebivalcem občine pomjanske!
(IiT. dopiB)
Na Pomjanščini, dne 4. julija 1897.
Znano je cenjenim čitateljem, da je občina Pomjan o zadnjih dižavnozborakih volitvah odločevala o mandatu državnega poslanca, in ga priborila našemu vrlemu poslancu. Zato se je italijanska gospoda toli ljuto zaganjala v na<e poštene vo-lilce, hotč jih podkupiti, odpoditi, ustrašiti; sploh: uporabljali so sredstva, povsem protizakonita, a tudi jako nizka. Nemec bi rekel, da je bilo „liunds-gemein« vse njihovo vedenj". — Nove občinske volitve so pred vratmi, in ista gospOda je zopet na nogah. Nekoliko so že dosegli v svoj prilog (menda tudi iz „višjih ozirov") ; odpušča se jim marsikaj, kar je večkrat navskriž z zakonom, najbolj pa s pravičnostjo. Čudimo se pa, da celo iz-vestni krogi žele, da bi italijanska stranka prišla na krmilo v tej občini. Ne bomo se prepirali o tem, je-li ima slovenska stranka sposobnih mož za občinsko upravo, ali ne, ker z izrednimi talenti ae ne more ponašati niti jedna, niti druga straka. Deželni odbor že skrbi v svoji .očetovski" skrbi, da ne postane ljudstvo preveč učeno j utegnilo bi se namreč pripetiti z leti, da snu učeno ljudstvo obrne hrbet. Da dobimo kaj sposobnih mož, v to bi trebalo šol, a za šole ni denarja, dasi občine plačujejo vsakoletne šolske
d o k 1 H d e. — Ker pa itaJi/a/nka gompčda In njene podrepnice že leta motijo ljudstvo na Pomjanščini, češ: Glejte, kako visoku ćjklade (adi-cjonale) morate plačevati, takih niste plačevali prej nikdar! — dokazati hočemo s številkami, kako je postopala italijanska stranka, — oziroma njeni voditelji — ki je vodila ^eč let to občiuo.
Kakor muoge občine po Istri, dobiva tudi občina Pomjan vsako leto preci.-jšue svote denarja iz takoiinenovauih bratovščin ali konfratern. Ra-zun podobčine Kerkavce, dobivajo vse druge pod-občine iz blagajue bratovščin vsaka gotovo svoto denarja, ki se deli na tri dele: eden del pripada šoli, drugi revežem in tretji cerkvam. Cerkve dobivajo svoj del ledno, zato že skrbe posamični cerkveni oskrbniki. Dvomimo pa, da bi bili tudi reveži in šole dobivali redno svoj del. In ravno to je, kar želimo malo pojasniti, da svet spozua, je-li bilo res v času gospodovanja italijanske stranke vse tako čisto in pravilno, kakor misli maraikedo in kakor trdi italijanska gospođa. Se* veda, če bi vedelo ubogo ljudstvo, da je blagor občine, torej gospodarska stran, isti gospddi približno toliko na srcu, kakor blagor Abesiucev v Afriki, bi jim pač moralo obrniti hrbet. Vendar je dobro in pošteno gospodarstvo prva in edina stvar v vsaki občini; a italijanska gospoda zlorablja občine v svoje politične namene, dasi bi se občina ne smela pečati s politiko. Bolje bi bilo, veliko bolje, da bi ljudstvo pustilo gospodo in bi si pomirilo doma med seboj. Vedni prepiri škodujejo mnogo vsej občini, in ravno to imajo gospoda radi 1
Če torej govorimo v tem članku o kaki nepravilnosti, ki jo je italijanska stranka zakrivila v teku vseh let, nikakor ne mislimo krivdo pripisovati prostemu ljudstvu, ampak krivi so gospoda v Kopru, katerih namen je bil, je in bode: demora-lizovati ljudstvo. Le tako ljudstvo, ki ne pozna več nikake morile, je za vse sposobno 1 Saj nas tako uči vsakdanja skušnja l Za demoralizacijo ljudstva pa predobro skrbe laška gospoda in njeni podajači na Pomjanščini. To vidimo, žali Bog, vsaki dan 1
Nedavno temu smo Culi, da se ima skrbeti za redne šole v Pomjanu, Koštaboni, Truškah in
menda tudi v Borštu. Kedaj naj se to zgodi, to že poskrbi deželni odoor po svoji navadi. Glavno in prvo vprašanje je, kje se naj dobo denar za zidanje šol ? bevedti, denar iz bratovščin je gotov, so si morda mislili gospodje, ki so sklepali o tem. Tieijiaa bratovščin, kjer ni nikake šole, je nedotakljiva, mora biti kje naložena, da se obrestuje. Tako ni bilo v davčui občiui Koštaboni, Truškah in Borštu nikdar šole, in zakonito bi danes morali biti naloženi za te podobčine precej lepi kapitali.
—	Naj izvedć naši čitatelji, koliko denarja bi moralo biti naloženega za vse te tri davčne občine, ako gremo vsaj za 17 let nazaj, kajti od 1. 1880. dalje najdemo vpisane dctične svote, ki ao se prejele, a porabile za vse drugo, ko za šole.
Cenjeni čitatelji naj nam oproste, da jih hočemo mučiti s suhimi številkami, a potrebno je. Vse ljudstvo, posebno pripadniki italijanske gospode koperske, naj zved6 vso resnico! Za resnico naših podatkov jamčijo vsakoletni občinski računi, oziroma glavne knjige, posebno pa dnevnik bratovščin občine Pomjan; vse to se najde vob3iniki pisarni; menimo, da na zahtevo se morajo pokazati vsakemu občinarju.
Od vštetega leta 1880. dalje do konca leta 1896. dobila je davčna občina Koatabona, za šolo 433 gold. 317a novč., in sicer Koštabona sama z drugitnr vaimi 149 gold. 67 nvč., Pufte z Breči, Dolino in Planjavami pa 283 gold. 74Va novč. — Davčna občina Truške: 412 gold. 637, novč., in sicer za Lopar 174 gld. 62 nvč., za Popetre 203 gld. 90 nvč. in za Trsek le 34 gld. 11'/, nvč. — Davčna občina Borat: 366 gld. 66 nvč., in sicer za Boršt 79 gld. 74 nvč., za Glem 198 gld. 77'/» nvč. in za Labor 88 gld. 147. nvč.
Ker pa ni bilo v teh občinah nikake, tudi pomožne šole ne, torej tudi ni bilo nikakih stroškov. Ves ta denar bi moral biti ualožen in do danes bi bili gotovo narasli že lepi kapitali. Denar je nedotakljiv in če tem avotam pridenemo vsakoletno tretjino, bi se gotovo do onega časa, ko bi deželni odbor milostljivo dovolil zidati šolo, že nabralo precej denarja. Predno pa to dovoli deželni odbor, odteče gotovo še precej vode po Rokavi. K vsemu temu pa je prišteti ves denar, kar Je »tivilo VHafco leto y yroiač(ltl istlll pod-
občin. — A cenjeni čitatelji: od vsega tega denarja ne vidimo niti jednega novčiča.
Vprašanje je torej: kje je ta denar ? In, ako se je porabil, ali ae je porabil tako, da je upati, da ne bode treba plačevati nedolžnim ? Kedo ga povrne ? — Ves denar *e je porabil za občinske potreb?, tako smo čuli že mnogokrat. Dobro, ali je pa bilo tudi potrebno, rabiti nedotakljiv denar?
—	Moramo že malo bolj globoko pogledati občinske račune onih let. Kolikor je znano nam, bil je proračun za ona leta do 1. 1893. vselej potrjen in odobren, torej je dotično županstvo tudi dobilo vsakoletne doklade. V vseh proračunih pa eo morale biti — ker so skrbeli za občino tako dobri gospodarji — dovolj velike vse potrebne avote, ki bi se rabile v*ako prihodnje leto za občine sploh; d&, ker poznamo razmere, trdimo lahko očitno, da ako bi se bil vestno rabil ves denar, kolikor se ga je dobilo po proračunih in računih na dokladah, bi bilo popolnoma dosti za vse občinske potrebe, in o primerni varčnosti bi moralo še kaj ostati. Na ta način je bilo popolnoma brez vse potrebe, da se je razuu tega rabil denar iz bratovščin.	(Zvršetek pride.)
> *
Politiike vesti.
V TRSTU, due 8. julija 18SJ7.
Še o govoru princa Schwarzeuberga. Ta govor je napravil senzacijo na vse strani. Nemški liberalci puhajo na princa svojo jezo. Pa tudi listom, o katerih je soditi, da ae sučejo okolo mi-nisterskih stolov, je videti, da jim je prišel poslanec budijeviški nekako navskr.ž. „Reichsvvehr' se tolaži, da princ Sclivvarzenberg ni govoril v imenu čeških velikašev, ampak le po sili svojega temperamenta in svoje mladostne razposajenosti. „Reichs-vvehr" ne more razumeti ni razburjenja nemških, ni veselja čeških listov radi tega govora. Govor Schvvarzenbergov da odzveni skoro, a ustava da ostane za vedno.
Ali dragi oflcijozus, zastopnik mesta Budije-vice ne aahteva, da se sploh odpravi ustava, am-pak zahteva le, da se ista preosnuje na podlagi načela decentralizacije. Mar niso dokazali letošnji
dogodki, da oh sedanji centra^sti^k: n^tavi ni možno vapešno drl«, za blagiajo države? To je jasno dokazal j.rihc Schvvarzenberg. Nadaljuje temeljne misli svinčevega govora so bile nastopne: me i zastopnici naroda češkega vl»da popoln-* spo-razuojljenje; sedanja večina zbornice poslance? bode trajna, ker se je zložila za ukupeu program. Tudi v nje sestavi je jamstvo za obstanek te večine. Doklt-r se ohrani sporazunljenje med čežko delegacijo in konservativnim vel*1 posestvom, ne bode možno vladati proti narodu češkemu. Tudi domoljubje Poljakov nam je v jamstvo, da bodo oni tudi v bo loče branili načela avtonomije in jednake pravice za vse. Poleg teh so zastopniki naroda slo-venslco-hrvatskega, ti po svetem navdušenju ncidahneni zastopniki tradicij iz minolosti Juga naše monarhije, katerim v vednem boju ni nikdar omahnila zastava ljubezni do naroda in do monarha ; možje, Icatere je trdo zadela nemila usoda in ki stremć po istem, kakor Cehi, namreč po jednakopravnosti za vseh, in ki popolnoma zaslužijo ime zvestih prijateljev naroda Čeikega! Nadalje se je spominjal princ Sclivvarzenberg čutom iskrene hvaležnosti zvestega zavezništva od strani nemških konservativcev. Ta večina torej ni delo slučaja, ampak jo je ustvarila trdna volja, dovesti do veljave dve kardinalni točki: avtonomijo dežel in odpravo tistih odnošaiev, vsled kater-1» je bilo možno govoriti o nunj vrednih narodih. Sle inj'č je rekel govornik doslovno : „Sprava na Češkem ;je neizogibno potrebna, toda ista ne zadošča. Danes treba globotieje iskati sredstev za urejenje oduošajev, danes je potrebno opozoriti na to, da oduošaji vse državne polovice potrebujejo ozdravljenja! — Pline Schvvar-zenberg je torej na odločen način proglasil solidarnost Čeho1!' z drugimi Slovani. M^nda se ne motimo, ako meuimo, da je tudi ta del govora znatno pripomogel do vznemirjenja bližine grofa Badenija, ki meuda še vedno misli na večino z Čehi, b rez Hrvatov in Slovencev, paS pa z Italijani. Ta kombinacija nima nikake uade do uresničenja. V tem pogledu je natočil princ Schvvarzen« berg čistega vina, in kolikor še ni bilo jasno tema ali onemu, dodala je v Budijevicali vaprejeta re-
Suluciia. ki nozivlj* r»»3lr« pnalonno, naj a! ahcaaijo
svobodno roko nasproti vladi. — Te manifestacije tehtajo menda več, nego hinavski pokloni laških poslancev, ki kakor podrepne muhe silijo v — večino. Grof Badeni pa naj izbira sedaj I
Volitve v srbsko skupščino izpadle so ? odločno radikalnem zmislu. Radikalna večina šteje 188, liberalci iiuajo 3, socijalisti enega uoalanca.
V	kljub abstinencije od strani vodstva liberalne stranke, so se liberalci vendarde udeležili volitev v većih okrajih in so prodrli s tremi kandidati.
V	nekaterih okrajih pa so radikalni volilci prezirali od vodstva stranke nasvetovane kandidate in bo volili svoje može. Radikalna večina t ripada zmer-neji struji.
Socijalizem na Ogerskem. Agrarno socijalno gibanje postalo je toli opasno le vsled brezvestnih agitacij. Neki ljudje, tako poročajo iz Budimpešte od 6. t. m., hodijo med ljudstvom in jim pripovedujejo, da je vladar sam izdal naredbo, ki veleva oblastim, da poljskim delavoem dad6 njihove pravice. Kralj sam da hoče, na imajo žanjci kruha dovolj. Ljudstvo pa pritiska na uradnike, da objavijo tn kraljevo naredbo. Žanje' pričakujejo, da ae postavijo Košutovi sinovi na čelo gibanja. Isto se je raztegnilo že na onstran Donave. Vsi delavci Elo-S/.iilla?izkega posestva so pustili delo in potegnili za sahoj tudi druge delavce. Po hodnikih državnega zbora se je danes govorilo izključno o nevarnosti, katera preti od strani agrarne socijalufga pibanja.
Povsem verojetno je, da smatrajo v Budimpešti za vir aocijuinemu gibanju le »zlobne agitacije*, ker gospoda ie neradi vidijo pravi nzrok agrarnemu ustanku. Kakur o vsakem ljudskem gibanju igrajo seveda tudi na Ogerskem neko ulogo takozvani agitatorji, in gotovo je, da je krivična marsikatera zahteva socijalistov, ali da bi se vršilo socijalno gibanje brez vsake druge t, j. notranje potrebe in opravičenosti ter samo vsled agitacije, — tega ne podpišemo.
Faure-ovo potovanje v Rusijo. Budgetna komisija francoske komore dovolila je brez pri* govora 500.000 frankov kredita za potovanje predsednika republike v Rusijo.
Grška in Turčija. Reuterjevo poročilo javlja iz Carigrada od dne 6. t. m., da je Rusija poslala okrožnico do velevlasti, v katerej pivdla^a istim, da pospešijo zakl|uček miru mej Grško in Turčijo.
TurČ ja pa dostavlja zajedno po svojih poslanikih velevlastim brz. okrožnico, v kateri izjavlja, da iz v* jaških obzirov mora zahtevati mejno črto ob Peneju. Mej tem so seje pretrgale pogajanje miru. — Kaj bo, kaj bo-li to ? — Današnja poročila pa donašajo zanimivo vest, da je tudi cesar Frau Josip doposlal sultanu lastnoročno pistno, v katerem ga poživlja, naj pošteva želje Evrope. Slednjič poroča list „A^tj" da se mir sklene pod pogojem, da Grška plača 4 reilijor.e turških lir vojne odškodnine in da se meja ob prelazih v gorovju uredi primerno željam Turčije. Upniki Grške da so pripravljeni posoditi jej potrebni denar, toda zajamčiti se jim morajo vsi dohodki vseh monopolov. Te dohodke naj bi pobirala posebna družba, v kateri bi bili upniki zastopani po treh delegatih. Ni napačna spekulacija to.	_
Različne vesti.
Navihanost tržaških reporterjev. Včeraj je poročal neki tržaški list, da se je preiskovalni soduik g. Petronio podal s svojim zapisnikarjem g. drom. Ruhch v ječo k Mangachiju, da priobči istemu rešitev c. kr. kasacijskega sodišča na njegovo pritožbo ničnosti. Dotični list je potem znal natančno in doslovno navesti besede, katere je o tej priliki izustil Maugacchi in je izvedel tudi, iz „kompetentnega vira\ da pojde Mangacchi v Koper
Tržaško občinstvo mora biti res hvaležno laškim repeitorjem, da mu preskrbujejo celo pogovore, ki so vrse v ječi med jetnikom in preiskovalnim Hudnikom v odsotnosti vsake tretje osebe, izvzemši seveda zapisnikarja; a še veče hvaltž tosti jiui je dolžno, da je obveščajo, kaj še le ukrene sodišče o usodi posamičnih jetnikov.
Ibto natančnost v poročilu smo zapazili tudi v preiskavi ladi »nesreče", ki je zadela Štiri križke ribiče. Tudi tedaj je „Piccolov" poročevalec nataučno z ial že naprej, ob kateri uri in katerim vlakom odpotuje na lice mesta preiskovalni sodnik, slučajno isti g. Petronio. Vsled tega je mogel reporter takoj nataučno poročati svojemu listu, kaj so izpovedale priče iti sploh kaj se je vršilo na licu u esta tako, da je občinstvo vse to izvedelo sk.iuj prej, nego je bilo zapisano v sodni zapismk.
Marsikdo se vpraša, kakć pa izvejo repor-terji tako natančno vse, kar ie ima zgoditi na sodišču ? Odgovora na to vprašanje ne znamo. To pa lahko povemo, da po našem menenju ni mogoče, Ua bi kaka sodna oaeba kaj izdala, ker so Sodne osebe dolžne po § 50 ces. pat. 3 maja 1853 št. 81 drž. zak. 1., da molčijo o vseh opravilih, ki se vrše na sodiš'.n, proti vsakemu, izvzemši seveda uradne osebe.
Najbrže je torej v prvem slučaju Mangacchi sam skozi okno svoje ječe vrgel poročilo dotič-nemu reporterju. V drugem slučaju pa so je poročevalec najbrže informiral pri kakem sprevodniku južne železnice. Samo tega ne moremo uganiti, kdo je povedal luškemu listu, da pojde Maugacchi v Koper. Mogoče, da je to samo nekaka slutnja, ali domnevanje 1 ?
Dijaki, Ki nam delajo čast! Pišejo nam : Poleg toliko žalostnega morem Vam sporočiti danes tudi nekaj veselega. V II. oddelku III. razreda ua državnem gimnaziji tržaškem je bilo letos 5 odlič-Djakov. In vsi ti so Slovenci!! Njih imena so: Ceper, Obersnel, Mole, Pertot in Piščanc. V drugem odlelku I. razreda pa sta med 3 odlič-njaki dva Slovenca: Ferluga in Šeiuer. Zdaj pa pazite! Pr va notica, ki jo prinese jutri naš prijatelj „M&ttino", bode gotovo ta!
Odnošaji na železniški postali v Kozini. Iz Kozine nam poročajo, da na tamošnji železniški postaji vladajo še vedno neznosni in med ljudstvom ogorčenost vzbujajoči odnošaji, dasi je naš list že enkrat, ako se ne motimo, proti koncu meseca marca t 1., spregovoril o stvari in jo priporočal V uvaževanje slavnemu generalnemu ravnateljstvu c. kr. državnih železnic. Kakor se pa vidi, se gospoda v palači na voglu ulic Sv. Antona in Canale ne zmeni za povsem opravičene pritožbe našega ljudstva, ter prezirajo stvar, kakor da Kozinska
želeiniška postaja ne bi spadala v delokrog njenega področja. Naš dopisnik nam poroča, da na železniški podaji v Kozini ni niti enega ornega uraduika, ki bi bil vešč našemu jeziku; uaduiki zahtevajo cel6 od našega ljudstva, da naj občuje z njim v tujem, nepoznanem mu jeziku: v italijanščini !'l To pa že presega naše razumevanje, kako morejo in smejo uradniki zahtevati kaj tacega od našega kmeta in radi bi vedeli, če je sploh opravičeno in zakonito tako postopanje uradnikov c. kr. železDice.
Da bi pa ti gospodje ostali le pri takem zahtevanju in di bi človeku vsaj povedali primerno uljudnostjn,d* ne rasum^jo naše govorice! Kaj še! Ali veste, kako postopajo v takih slučajih ti uradniki, poslani nam iz Trentina ?!
Ako je kdo toli trezea, da pri blagajni zahteva v slovenščini, oštejejo ga takoj „uljud-nimi" besedami po receptu avite culture: aVa in malora mostio di un ščavo!u Takimi besedami je spovedal neki uradnik pred kratkim nekega domačina, ki je grešil s tem, da se je pokazal toli predrznim, da je v c. kr. železniškem uradu spregovoril v svojem materinem jeziku ! In to se godi koncem XIX. stoletja na Koziui, na naših čistih kraških tleh! Kaj si mislijo o stvari naši državni poslanci ? Ali ne bi bila morda umestna interpelacija o takih, pregosto ponavljajočih se slučajih ? ! Ali prometnemu ravnateljstvu res ni na razpolago drugih uradnikov, ki bi mogli vsaj občevati z ljudstvom iu bi mu ne žalili, kar mu je najsvetejšega na svetu ?
Mera je res polna ! Pričakujemo I
„Fin de siecle*
Z Dunaja se poroča, da je centralna koaisija za revizijo zemljiško davčnega katastra dne 6. t. m. dognala svoja dela. V seji dne 5. t. m. so Ćehi zahtevali, naj komisija ne odobri.pododsekovih na-nasvetov za Češko, nego nasvete Češke deželne komisije. Ker je komisija to odklonila, so Čehi izjavili, da se ne udeleže več posvetovanj iu so sejo zapustili, dasi je finančni minister to jako obžaloval iu jih prosil, naj ne store tega koraka.
K poročilu o slavnosti v Ljubljani pridodati je še, da sti pred odhodom na ljubljanskem kolodvoru tržažki društvi »Kolo* in .A.drija* zapeli par zborov. Na slavuost sti došli tudi nastopni brzojavki:
Trst: Braneč jutri radi volilnih izgredov obtožene Svetoivančane, zadržan udeležiti se osebao slavnosti, radujem se v duhu z Vami krasne slo-vensko-hrvatske manifestacije. Kakor danes društvo, tako veduo mesto Ljubljana druži in navdušuj vse Slovence za skupuo narodno delo. V današnjem veselju ne zabite nesrečuih družin zaprtih okoličanov. Na zdar !	Dr. G r e g o r i n.
B a r k o v 1 j e pri Trstu. Častitam mestu ljubljanskemu iu njega vrlemu županu g. Hribarju. Vsem društvom, katera zastopajo današnjega dne veselico pevskega društva „Ljubljana": Slava!
Dragica Starec.
Clril-Metodov dar. Ženski podružnici v Trstu so darovali: Natalja Truden 2 gld. Nebodigatreba 1 gld., Marija Alekuš 5 0 nvč. Viktorica Hrobat
1	gld., Nepričakovani list 50 no., Toroš F. 1 gd. Guidin Sekič 1 gld., N. N. 1 gld., Maria Klemene 50 nč., Marija Perhavec 1 gld., Emma Abram
2	gld., K. 2 gld., Ivan Šabec 10 kron.
Zakaj ? Slovenski pisatelj iu pesnik prof. Anton F u n t e k spisal je novo jednoaktno dramo „Za hčer" m jo poslal za uprizoritev v — Zagreb. Hrvatsko narodno gledališče jo je tudi vsprejelo in jo v kratkem uprizori. Prevod oskrbi hrvatski pesnik A. Hararnbašič. Ali naj ne mislimo pri tem na pregovor : Nemo propheta in patria 1
Nove tamburaške partiture: 1. Valseelegant, II. izd. 2. Junak iz Like, II. izd. 3. Koračnica aMoslavca(, II. izd. 4. Šumi Marica, Bugarska koračnica. 5. Koračnica iz opere „Prodana nevesta". 6. Izyadek iz opere ,PušČavnikov zvonček". Vse navedene po 60 uvč. 7. a) Dumka, b) Zvezda moja, c) Zapuščena 30 nč. 8. a) Mandoli-nata, b) Neapolska popevka 30 nvč. — Komadi pod št. 6, 7 in 8 uglašeni so za kvartet, t. j. za brač I., bugarijo L, bugarijo II. in berde.
Vsi oni komadi in popis vseh do sedaj v mojej založbi izišlih partitur dobivajo se pod naslovom : Miljutin pl. Farkaš, Zagreb, Gunduli(5eva ulica 6.
V kočah „Slovenskega planinskega društva*
imajo dijaki, ki >e izkažejo z legitimacijami, tudi za letošnjo se.-.nno. »Slov. plan. društva* svobodno ležišče. Le v slučajih, da je koča napolnjena zadovoljiti se imajo z vsakoršnim ležiščem, izvzemši, da plačajo jednake pristojbine, kakor kak drug društven člen. Ustopnino pa je vsekako plačati.
Pevsko drultvo „Kolo" naznanja slavnemu občinstvu, da priredi veselico dne 8. agusta. Kraj in program se naznanita pravočasno.
Izpod Slavnika nam pišejo v dan sv. Cirila in Metoda: Blagovolite sprejeti par vrstic tudi izpod našega očaka Slavnika.
Ta kraj je sicer na videz zapuščen, pa vendar tržaška gospoda laške narodnosti radi prihajajo sem. To pa zaradi Slavnika, s katerega doli je krasen razgled na Istro in morje. Tu ima go-gospoda priliko videti tudi kos presrečnega italijanskega črevlja. Ta gospoda bi hotela tudi ime premeniti našemu praočaku na neki m o n t e Ta« j a n o, kar pa močno jezi naše Podslavničane. To so dokazali na slovesen način v predpražnik naših sv. blagovestuikor Cirila in Metoda z velikanskim kresom vrh Slavnika, ki je oznanjeval na široko, da tu živi slovenski rod od pradavnih Časov in da moute Tajano nima uifi opraviti z našim SUvni-kom. Letos omenjena gospoda pa prav malo zahaja v te kraje. Kaj je vzrok temu, ne vemo. Mogoče, da mislijo, da jih bodemo tu napadali barbarskim Činom, kakor ?e je našim sinovom pripetilo o priliki vojaškega nabora v Kopru. Ne, tega naj ne misli laška gospoda. Povrne jim pa neki drugi, ki ne plačuje vsake sobote, za vse krivice, ki so jih storili našemu narodu.
Nikar ne mialite gospod urednik, da je v nas zamrla narodni zavest! Ne, kajti do zdaj še poznali je nismo. Ali dogodki letošnjih političnih razmer na Primorskem švigali so kakor električne iskre do src tudi nam, najpriprostejim kmetom. Javno nam j- pohvaliti našega č. g. učitelja A. Maslu, ki si prizadeva posebno požrtvovalnostjo, da vzbuja v ljudstvu narodni čut. Pohvaliti ga moramo tudi radi lepega cerkvenega petja, kakoršnim bi se mogla ponašati marsikatera fara.
Rad bi Vam povedal še marsikaj, ali bojim se, da Vam postanem prenadležen. Dovolite toiej, da Vam povem najpotrebneje. Danes štejem') že 1897 let po Kristusu; a kdor bi prišel v našo bližnjo vas Jelovice, ki pripada v občino Materijsko, sodil bi po cestah, ki jih imajo revni Čiči, da živimo 2000 let pred Kristusom.
Nikdo bi ne verjel, ako se ne prepriča sam, koliko trpijo ti ubogi ljudje radi pomanjkanja dobrih poti. Ze več let zaporedoma stiskajo jih slabe letine. Letos pa je revščina tem vefia, kajti vrhu slabe letine poginilo jim je na kdzicah na stotine ovac. In nikdo se ne zmeni za te trpine! Da bi imeli vsaj cesto, spečali bi laglje drva ali seno, katerega vendar nekoliko pridelajo. Večkrat so že prosili deželne oblasti, da bi pripomogle prirediti prepotrebno cesto, pa vse brezvspešno. Davke in deželne priiclade za ceste morajo plačevati tudi oni. Zakaj bi se jim ne pomagalo, da dobe potrebno cesto? Saj se deželni denar trosi tudi za druga manj potrebna podjetja.
Pravoljub.
Koliko je šlo tabaka v dim v Avstriji leta 1896. ? Lansko leto se je pokadilo tobaka vsake vrste za 93,205.869 goldinarjev ; torej za 3,540.053 gld. več, kakor 1. 1895. Največ se je pokadilo ,dram" po pol novčića, namreč 1109 milijonov; kratkih smotk po dva iu pol nvč. 516 milijonov, športcigaret po 1 nč. 417 milijonov. Portunk se je pokadilo 209 milijonov, sultan-cigaret 208 milijonov, trabuk 417» milijona, britanlk 37 milijo lov. Vsega skupaj se je pokadilo 1244 milijonov smotk in 1195 milijonov cigaret. — Ako se torej vzame ves ta dim skupaj, navstala bi lahko nevihta ; ali pa, ako bi se denar, ki je šel tem potom v zrak, obrnil v druge, morda boljše, svrhe, odvrnila bi se morda lahko nekatera nevihta pri — .domačem ognjišču". Ako bi se nabrali na en kup samo tisti polnovčiči, ki romajo za „drame* iz žepov takozvanih fantalinov, bi se lahko kupilo cele koše kruha za — sirote. Kaj pa še viržinke, s katerimi si izpodkopavajo zdravje tako mnogi nadarjeni ljudje!--
Strela odkrila zaklad. V South Bendr-u v Indiji je udarila strela v neko hišo, kateri je odtrgala strop in v hiši eno nogo od jedne postelje,
pred hišo pa je zarila v zemljo, kjer je n apravila veliko lakujo. Toda gJej čuuo! S tem je razkrila v zemlji zakopano železno omaro, v kateri je bilo polno zlatega in srebrnega denarja iz španjike dobe. — Tacih «trel b; ae ne branili tudi pri nas.
Kralj Danski in Grki. Iz Terapije pišejo: Nesrečni izid grške vojae in uloga, katero je igral v vojni najdražji unuk danskega kralja, grški prestolonaslednik Nikolaj, sta silno potrla kralja. Kralj je bil tako uverjen o vojaški usposobljenosti grškega prestolonaslednika, da mu še vedno ne more v glavo, kako je bilo mogoče, da je bila helenska vojska iz svojih krasnih pozicij gnana iz lednega bega v dragi.
Kralj Danski je postal, kakor se vidi, nezaupljiv, kar se tiče potočil iz Aten, radi tega je odposlal jednega svojih zaupnikov, komornika Friderika I b s e n- a na bojišče, da se osebno prepriča o položaju. Danski stotnik I b s e n biva sedaj v Terapiji, kjer občuje s tujimi vojaškimi atašeji, ki mu gredo na roko v vsota. V nekoliko dneh si ogleda vse pozicije na liou mesta in bo zamogel potem nepristransko poročati svojemu kralju. Sultan je dovolil stotniku pohod bojišča in tudi Edhem paša mu hoče dajati potrebnih pojasnil.
„Vera veselja". Poleg različnih ver in never na svetu propoveduje se sedaj tudi — „vera veselja«. O njej je „pridigoval* berolinski socijalist dr. Wille v društvu .brezvercev" v nemškem Gradcu. O tej ,veriM pa bi se menda v teh časih najlože tožiiu, da — pesa. Vladni zastopnik pa je tudi radi Willovega „pri ligovanja", razpustil zborovanje, ker res nikakor ne gre v teh žalostnih časih, da bi mislili ua J-ako .vero veselja"!
Vročina v Italiji. Neznosna vročina v Italiji se ni ponehala niti za las. Foggia ima 417* stopinj v senci, Florenca 39 V«, Arezzo 39, Sassari 38 Vi. V Milanu, Florunci, Padovi, Ferari in po večih drugih mestih je zmanjkalo ledu in je cena istega narasla na petkrat više. V Milanu privajajo vsaki dan po 60 vagonov ledu iz tovarne v Mont-Cenis. Vojaki cepajo na tla med vajami, jeden je celo umrl od vročine.
Poljedelstvo na podlagi elektriko. Znani amerikanski učenjak Kinney je baje dovršil poskus, s katerim se je posrečilo doseči nenavaduih uspehov z elektiiao v poljedelstvu. Dozual je, da se dosože
do 30 odstotkov veo pridelka na žitu, ako se je pod scie*7 navel električni tok, kajti elektrika da izredno ^ovspesuje ćaLUv. No vkljub temu mislimo. da se iznajdbe Mc. Kiuney-a posluži nuloka-teri - „električni kmetovalec".
Gospa Avrčlija.
Noveleta. Spisal Ivam Fajdiga.
(Dalje)
Čez nekaj let na se je vrnila na uj v Trst in to iz naslednjega uzroka.
Nje najmlajša hčerka, 17letna Araanda, seznanita se je z nekim operuim pevce«, '"ledim, fantastični človekom. Takoj je razprostrl svoje mreže čez ubogega otroka, da se ni mo/jla I č ti od njega. Dau in noč je hotela biti na njegovi strani, vsa je bila v njegovi demonični oblas'i iu vendar dobro vem, da je nikdar osrečiti ne m -ve, ke- se niti ne ljubita s pravim naravnim čutom, marveč je vse le zlobna igrača sleparskega človeka. Pred jedni« nt sečem pa je izginili \z moje bližine in v vi poizvedovanja so brezuspešna. Izginil je tudi oni Človek in najbrže jo j-.zvabil sab o. zapustil kje iu ona si je morda vzela življenje!"
Pn teli beselah je gospodinja vihtela glasno in je krčevito jokala..
Na to je rekla mirno:
„>"•>, i.4;»n»ideli s*e, -U seoa j »v; ..ista g.»spa Guarirupulova in da je moja hči, po kateri žalujem. O , da bi vsaj znala, da-li je zares nartva; tako ffi.j mući ta dvom, da mi ni živeti. O daste prišli Vi prej, Vi, Vi sauii bi jo bili zmogli oteti, ker t .koj s^ou izpozuala iz Vaieg* bitja, da ste ustvarjeni biii njej to, kar pripoveduje woj zaveznik o „usodnem vodstvu* jednega človeka 'nad drugim. AH tako, tako sem obupala iu ui je več tol.ižbe za moje bolno srce'.
„Ako bi pa vendar-le še h i' t ?■ dostavil nagloma in tresočo besedo. Gospa nffe je pogledala debelo.
„Kako si to mislite gospod?"
„Pokažite mi sliko Vttše hčere Amande".
Prinesla je sliko, slikano na slonovo kost z naravnimi barvami.
.Ona, ona je !M sem vzkliknil in sinil po konci.
,,Kako ? Vi jo poznate ? Vi ste jo videli ? Oj, Vi srečni človek, Vi, moj ljubček, moj sinko !" hitela je in vlekla me k sebi, objemala, rotila in prosila, da jej povem vse, - vse.
In povedal sen jej, povedal vse, kar sem videl in kar vidim še slednjo noč.
„Za Boga!" vzihtela je in jela se tresti na vsem Životu, „torej je m r t v a in njen duh je, ki prihaja nazaj v svoje nekdanje bivališče, njen nepokojni, nesrečni duhl"
V daljem sva določi!a, da pustiva stvar še nekaj časa v starem tiru, morda se pojavi kaj nenavadnega, kar bi donesi >	v čudovit po. loiaj. A namenila sva si tudi strogo molčati in nikomur ziniti besedice o tem.
In meni je to tem ljubše, ker se čutim zares nekako srečnega v bližini tega čudnega dejstva. Take sem privajen temu, da se mi vse zdi popolnoma naravno in da bi se čutil celo nesrečnega ako bi nehalo h kratn. Pri vsem tem pak ie mi ven-der dozdeva, kakor bi stvar postajala povsem nekako realneja, da, včasih čutim, kakor bi podoba po. šastne deklice dihala in t,u tam prav rahlo vasdih-nila. Čut sem sicer že mnogokrat o ljudeh z neko izredno somnambulno krepostjo, s katero jim je možno vleči v svojo bližino tudi oddaljene živeče osebe, a o sebi si tega nikakor ne norem misliti, da bi se ne smejal na ves glas in tako Čakam, kaj narase iz tega. Vsakakor sem zelo radoveden.
(Pride še.)
Najnovejše vesti« Dunaj 8. Njegovo Veličanstvo c^sar je dospel danes zjutraj ob 6. uri iz Išla in je odšel v cesarsko palačo.
Dunaj 8. Nadvojvoda Evgen, kakor veliki mojster nemškega reda, je dovolil načelniku tajne pisarne, grofu POttikhu, štirimesečni dopust. S 1. novembrom t. 1. stopi isti v pokoj. (O grofu Pot-tikhu se govori, da se misli posvetiti duhovnemu stanu ter da bi hotel postati knezonadško f o m v Gorici. Op. uredn.)
Beligrad 8. Skupščine ne otvori kralj prestol-nim govorom, ampak ukazom, ki pooblašča mini« sterskega predsednika, da otvori skupščino.
Ti^ovlnake brzofavke in v ~>wiC5.
dlmprita. PSenle* zajenon 8.88 8 90 PSenica . juli 1S97 —•— do —.— Ov e za joaen —.— .—. — tU za jesen 7.22 7.24. K-or-i,. /a. iuli 18»?. 4.36' 4 37 Ptfonioii nova od 78 kil. f. 9 40-9.45 o4 7U hnlo 9 45 945 oii 80 kil. f. 9.60-965., od d;. Jim. f. 965 975 , 1 >' MJ. for.	• ~-r --
, o « Vfift'-6 1"
."Si.nioa: Srodno ponudbo, dobro povpraSevanje. — rastočo. Prodalo ae je 30000 mt. stot. —10 nvč. dražje Vreme lepo.
>:t*t>. .1e .;nlraal j;idn«r for. 11.42V, do -•—.Novi po f. 11.65.
^r?* •. Ivatu .S*nto-i ,i;ood avorag« m juli 43.25
november 44.— mirno.
, .V<-.ttr.% <R.ilo» ..ood avhra((e » soptemlmr	35.—, 7,i\ december 36.— za marc —.—. za maj 36.50
julijaa } '	>1.
Daafkjai^« bot ia S.
Državni dolg v p&pirjn . .
B r v srobru . Aintrijskii renta «r r.latu
„ „ v ; : Jia't . . Kreditne akc'.iL« L-ntlou !0 L*>. . . S*f>oloo»n...........
da:« 4 102-10 10226 123.15 101.15 367.50 119.50 ».53 11.73 45.45
vfrori 102.10 102.25 123.15 101.15 367.50 119 50 9.52 U.72 45.50
W Za slabotne
bolehava vslud pomanjkanja krvi na živcih, blede in alft-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino (ekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdr trnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
i«l®anloa. (Postaja i ri ar. Andrejo) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dnnaj, v Beljak. 8.30 „ f Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 pepol. v Herpejje, Divačo, Dunaj Pulj in Rov nj. 7.30 „ v brzovlak v Pni; Divačo, Beljak na Dunaj
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. m Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Hnrpelj, LiublJa^e, Dun-ija. 7.05 popol. iz Pu^ja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni rlak ol> |<raanikib: 8.35 popol iz. Divače.
(Juina iuldxnioa (Post,«ji juiu« žele« ni r a.) Od dni 1. maja 181)7. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. H.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus t Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko
8	05 „ brzovlak v Kormin.
8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10,- „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lskalna vlaka ob praznikih. 2.— , v Gorico, Kormin, Červlnjan. 4.25 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda/ ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak Iz Milana, Vidma, Nabrrfine. 8.35 „ brzovlak iz Kortnina,
9	25 „ brzovlak z Dunaja.
10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reke 10.87 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11 '20 „ omnftuo iz Rima, Benetk, NabreŽ'rn-5.40 popol. pofitni vlak i. l)nn nj a. 7.45 „ omnibus iz Verono, Korininti, JJabreliin*. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Ni.brciioe; -M.5ti „ brzovlak z Dunaja zveza 7. Roko.
Lokalna vlaka ob taznikih. 10.50 popol. z Nabrežino. 11.25 . iz Karmina,Gorice, Cervinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostundo.

Rojančani pozor!
Te dni |e prevzel n .š rojnk Ivan B u f o n
pekarno in prodajalnico jestvin
Arcon, tiahajajoćo se v Rojanu št I
(p i cerkvi).
On je uredil nekmuo popolnoma, odgovarja na vse strani. Priporočv. se, i<a se ga pogostoma p'idpiiM po ge.slu „Svoji k svojim*. Ima n * i rodai vs k • rstrr • > • •• hdfifftc, yo pvmirnih c^n^h ?s» "prpj^'n ■ domači kruh v peko Postrežb« jf točna in p< štena.
Nadej^je se obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje
Ivan Bu/on.
-i
Zdravljenje krvi
Ča] „T ! s o 6« r r 1 cvet' (Mlllefiori)
Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6i petto v iolodf.n, kfkor proti plahemu probavljanju in honmroidam. Joden omot za ozdravljanje, stoji :-0 «.•, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRRXR!RRER M 4» Wirl" Trst, veliki trg.



<Sf9
looooooooooooopoooooGO Ooooooooopoorrerr ; rnor-rc joooooooooo^ooobooooocooooo^oooocio č c t r ccr e ' ^cr
Tiskarna Gutenberg
flljalka eo«. k.i>alj. untvorMitotno llNkarne „ Wtyriu
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
ziatem „Patent Workmann Chicap;ou Raztrirnl zavod — Knjigovezstvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za tiste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassn-knjlg, Strazza, Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnlh, menjičnih. časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, AcquečLotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst I ?000000006bOOTOOOOOOOOOOOOOOObbOOOOQOOOCK?OOOaO
1^9
T.a^tnik k«MBo-cii usta .Edinost1". Izdavatelj in odgov rm urednik : FTT.n Goduik. Ti^kanm Dolara v T'Mu,