/O ljubljanska banka EgSSP&EFSSS KRANJ, sobota, 10. 3. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah. ■kot, na K,ancu J*e v sredo popoldne odprl predsednik krajevne organizacije SZDL Prim-v° Andrej Babic. — Foto: F. Perdan Vrtec za 60 malčkov Odprli so ga v sredo popoldne na Klancu v kranjski občini k^tošnjoga dneva, žena se tj. 0 Prav gotovo še dolgo ^ ^injalj tisti starši, ki bo-V vSvo>Je malluke lahko dali j^aratvo v novi vrtec na v krajevni skupnosti Žičnica Ha Krvavec obratuje v Jrjjv,*Pedo zaradi nujnih po-J*' ni obratovala žičnica Uft J^Jfavec. V podjetju Crei-tijn. Kranju smo izvedeli, da 0bra?a četrtka naprej »pet °«iet ' vendar z delno Je»o zmogljivostjo. vas vabi v novourejene lokale KONFEKCIJA na Klancu, Vodopivčeva 2 Na voljo so vam NAJNOVEJŠI MODELI spomladanskih ženskih in moških oblačil po TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH Primskovo v kranjski.občini. Vrtec, v katerem je prostora za 60 otrok, so odprli v sredo popoldne. To je že drugi vzgojno-varstveni objetkt v občini, ki je zrasel med drugim itudi s samoprispevkom občanov oziroma na podlagi začrtanega programa izgradnje žal in vrtcev. Nedavno tega so odprli prvi takšen objekt v Cerkljah, konec meseca pa bodo še enega v Bitnjah. Sicer pa je vrtec na Klancu deveta tovrstna ustanova. Tako je trenutno v kran.jsJki občini organizirano varstvo za okrog 900 otrok. Ko bo zgrajen še vrtec v Biitnjah, pa bo v varstvu okrog 1000 predšol- skih otrok iz občine. Težave glede varstva pa s tem še ne bodo rešene, saj trenutno čaka na sprejem še okrog 500 otrok. Montažni vzgojno-varstveni objekt na Klancu je zgradilo mariborsko podjetje Marlcs, v njem pa so trije bivahu prostori, kuhinja, garderobe in drugi prostori. a. 2. j ubil e j na m e š a niča 9 3 Smučarski klub Triglav Kranj in uredništvo jjfsa bosta priredila v nedeljo, 11. marca, ob ™. uri na Krvavcu veleslalom za člane in čla-*lce v spomin na glavnega urednika Glasa 'gorja Janharja. šPECEr-izia ©o©© Prodaja KRANJ P® cenah moške srajce blago za letne obleke in bluze 50° diolenloft po znižanih cenah v prodajalni Gorenje Kranj — Prešernova 11 XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. Na nedavni seji komisije za >'*ui£3Bffl splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZK Jesenice so se menili in razpravljali o stanju na področju priprav na splošni ljudski odpor ter analizirali potek akcij komisije v prihodnjem obdobju. 0 V sredo je bila seja komisije za kadrovsko politiko pri občinski konferenci ZK. Razpravljali so o poročilu o popisu članov ZK v jeseniški občini ter reševali nekatere kadrovske probleme. % Na zadnji seji sveta za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno kulturo pri občinski skupščini so potrdili odločbo o ustanovitvi centra srednjih šol na Jesenicah. Ta center naj bi vključeval gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo ter šolo za zdravstvene delavce. V okviru centra kot samostojne organizacije naj bi izobraževali slušatelje tudi za druge poklice. V ponedeljek bo v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri bodo pregledali uresničevanje sklepov konference in komiteja ter ocenili uspešnost reorganizacije stalnih aktivov ZKS v osnovne organizacije. Člani komiteja bodo obravnavali tudi priprave za* zasedanje konference .konec meseca, na kateri bodo govorili o položaju mladih v občini. Q V torek bo v Tržiču kandidacijska konferenca za volilno enoto »občinska uprava«, na kateri bodo na osnovi sklepa občinske skupščine o nadomestnih volitvah odbornika občinske skupšščine razpravljali in sklepali o kandidaturi inž. V i lija Logarja. -jk Danes in jutri bodo v nekaterih krajih v občini še zadnji zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o predlogu resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine za letos, nadalje o predlogu o razdelitvi sredstev in srednjeročnem razvoju občine. Razen tega je na dnevnem redu tudi poročilo o uresničevanju programa izgradnje Šol in vrtcev. 4) V soboto, 17. marca, popoldne bo v prostorih občinske skupščine redna letna Skupščina občinske gasilske zveze. Na njej bodo pregledali enoletno delo in se pogovorili o delovnem programu za letos. a. ž. Radovljica, 9. marca — Popoldne se je sestal koordinacijski odbor prosvetnih delavcev radovljiške občine. Razpravljali so o pripravah za dan prosvetnih delavcev. 4) Danes popoldne bo v Radovljici delovna konferenca podružnice telesnih invalidov. Razpravljali bodo o delu in dejavnosti medobčinskega društva in podružnice in se pogovorili o problemih ter težavah, s katerimi se srečujejo invalidi. A. Ž. £ Konec minulega tedna se je v Radovljici sestal na novo imenovani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sejo je vodil predsednik Jože Cvenkclj, na njej pa so se dogovorili o bodočem delu. Krajevnim skupnostim bodo predlagali, naj ustanovijo ustrezne komisije. Na seji so imenovali tudi dva podpredsednika sveta, in sicer Antona Sedlarja in Rada Keliha. BS Delo krajevne skupnosti Podnart Pred zborom volivcev, ki bo rr sredo, 14. marca, se je v reačetfku tega tedna sestal v Podnartu svet krajevne skupnosti. Sklenili so, da bodo na •riboru volivcev podrobno se-ifoaaimili občane z delom kra-|ervmc skupnosti v minulem letu. Lami so v krajevni skupnosti obnovili 18 kilometrov občinskih cest, zgradili nov betonski most in betonsko brv tez potok Lipnica in obnovili pokopališče na Ovsiišah. Za vse to so prebivalci opravili 5512 prostovoljnih delovnih nor in zhrai'i 48.400 dinarjev prispevkov. Letos bo krajevna skupnost «e naprej vzdrževala ceste in asfa:! I iraJa nekatere cestne odseke, obnovila kanalizacijo, se lotila gradnje opornega zidu na Cešnjici, obnovila javno razsvetljavo v vseh OSJIMI vaseh v skupnosti in začela z' gradnjo vrtca. Poleg sredstev |z cjočinskcga proračuna pred- videvajo, da bodo pri uresničitvi programa pomagala tudi podjetja im občani s samoprispevkom. Na seji sveta so tudi sklenili, da bodo na zboru voliv-vcev zahtcvalli, da bi v prihodnje v osnovni šoli na Ovsi-šah imeli rudi redno malo šolo. Učiteljicama v osnovni šoli Ovsiše pa je svet izrekel priznanje za njuno delo pri vzgoji otrok. C. Rozman RAZSTAVA DEL SLOVENSKE SLIKARKE MIRE PREGLJEVE — V sredo zvečer je o^aJe Gorenjskem muzeju v Kranju osrednja proslava ob dnevu žena v Sloveniji, ki so udeležili tudi Sergej Kraigher, inž. Andrej Marine, Lidija Sentjurc.Vida Tomšič in več dt""jn8 predstavnic slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja. V prostorih, kjer je ,.eVe zbirka Slovenska žena v revoluciji, so odprli razstavo slovenske slikarke Mire Pre& L^. (W05—1966) iz Litije. Po otvoritvi Je bilo srečanje z gorenjskimi ženami in delavkami v šernovem gledališču, kjer je govorila Marija Vilfan. V kulturnem delu programa P^,eVe. nastopila Ladko Korošec in Rudolf Franci. Na sliki: Detalj z razstave del Mire Prei" — Foto: F. Perdan \ . Proslavi ob dnevu žena v Gorenjskem muzeju in kinu Cente' Ob dnevu žena je bila v četrtek popoldne v dvorani kina Center v Kranju osrednja pros ^ ki so jo pripravile družbenopolitične organizacije. V kulturnem programu so nastopili ° ^ iz vzgojno varstvenih ustanov in učenci glasbene, baletne in osnovne šole France Prese — Foto: F. Perdan Sprejem rej niče Tržiška občinska skupščina je tako kot lani organizirala včeraj dopoldne v počastitev 8. marca sprejem za rej niče, ki skrbe za 18 otrok iz tržiške občine. Sprejem, na katerega so povabili 13 rejnic iz tržiške občine in iz drjugih krajev, so izkoristili tudi za. pogovor o rejništvu. Rejnlce so na sprejemu pogostili in jih obdarili s skromnimi darili. -jk |32popusta IPRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PR" NESITELJU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11 DO 17 1,1 slovenualesklu e cene lesa zavirajo cijo in gradnjo cest v l0-ncc prejšnjega meseca t&L .Sestali na skupnem za-tjj^Ju člani delavskega sve- službe so poleta in (ift-^anilno-kreditne £L**anj. Pregledali JgJe preteklega "ta. • .niL'c' drugim tudi plan **ticij /a L-tošnje leto. t(?radi pomanjkanja sred-Vjjj/ za kar je kriva pred-^ ^nirznltev cen lesa, se l(, °nicjili le na najnujnej- no '1(K'° uredili no-% avs!^> centre, tj. stano-fl^a in prehrano za gozdne fiw-yc°. ki so povečini iz dru-»^Publik. Ti centri bodo in posredni bližini gozdov »o^j?PIVni'>'iii s terenskirhi de]' 1 Za P'evoz delavcev na t^ Vna mesta. Za Jelendol je ^rfc5enter v Medvodjah pri "hit ' kamor ic treba poteguj e elektriko, drugo pa na Oa" za gozdni obrat Predug." Ta dva centra sta tik j dokončanjem. Gradnja Je Zavlekla predvsem za- radi splošne podražitve gradbenih del. Sploh pa taka gradnja potegne za sabo še dodatne stroške zaradi težavnih prevozov, ker do tja vodijo le gozdne poti. Adaptirali bodo tudi manjša bivališča gozdnega obrata škofja Loka in v Besnici. Za vse to bodo porabili okrog 1,300.000 din. Svoje obrate bodo tudi dodatno mehanizirali. Med drugim bodo nabavili 4 traktorje goseničarje s specialnimi vitli za izvlačenje celih debel iz gozdov (Ti traktorji so potrebni za delo na sečiščih. ki so v 40—50% nagibu) in dva kamiona s hidravličnimi na-kladalci za nakladanje 8—16 metrov dolgih debel. Kupili bodo tudi nekaj drobne mehanizacije kot so razne prikolice za prevoz, lesa, kontejnerje za razstrelivo, vrtalne stroje, motorne žage itd. Izgradnja cest v družbenem sektorju je v, novem planu mehaniza-gozdovih šele na drugem mestu, ker pač ni dovolj denarja. Uredili bodo le nekaj kratkih podaljškov cest v gozdnem obratu Tržič, predvsem traktorske vlake, saj imajo za to namenjenih le 30 starih milijonov. Nekaj več komunikacij pa bo urejenih v zasebnem sektorju- V letu 1972 so gozdni obrati utrpeli velike škode zaradi sikgolomov, posebno na območju škofje Loke in Preddvora, kjer je v glavnem padal droben les v kulturi, ki je zahteval 30 % več proizvodnih stroškov, 100% več za varstvo gozdov, dohodek pa bo za 30% nižji pri kubiku, ker so ga morali oddati predvsem za celulozni les. Ce se letos ne bo sprostila cena lesa, bodo v prihodnje prizadela tako gozdna gospodarstva kot kmetje in investicije v gozdno mehanizacijo ter komunikacije bodo še občutno manjše. DD Veletrgovina živila kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. komercialista p2» internega inšpektorja 3. vodjo kadrovske službe |(4. statistika I 5. več blagovnih knjigovodij 6. knjigovodjo osebnih dohodkov (za določen čas) 7. prodajalca i za prodajalno v Tržiču Pogoji: ; Pod i,; višja ali srednja šolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri in 7 let delovnih izkušenj; ' Pod 2.: visoko kvalificiran trgovski delavec in 7 let delovnih izkušenj; P°d 3.: višja ali srednja šolska izobrazba upravne ali sorodne smeri in 7 let delovnih izkušenj; f Pod 4. in 6.: srednja šola ekonomsko administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; i Pod 5.: srednješolska izobrazba ekonomsko administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Interesenti naj oddajo pismene vloge najkasneje do 31. marca. Podjetje bo tudi v letu 1973 sprejelo več učencev za izučitev poklica trgovskega in gostinskega delavca. Pogoji: uspešno končana osnovna šola. Rok za prijave je 1. julij 1973. /O ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča: Zaradi tehničnih ovir prestavljamo otvoritev hranilnice na da začne poslovati pred veleblagovnico Globus naša nova i£. marca hranilnica delovni čas je neprekinjen vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 12. ure /O Ijiiftjanska banka Komunalna podjetja v novih pogojih gospodarjenja Občinski sindikalni svet v Radovljici je pred kratkim povabil na sestanek vse predstavnike komunalnih podjetij in Obrtnega gradbenega podjetja Bled. Razpravljali so o položajni komunalnih podjetij v občini in uresničevanju ustavnih dopolnil. Glavni namen posveta je bil, da l>i dosegli sporazum o enotni organiziranosti komunalnih služb v občini. V razpravi so ugotovil i, da komunalne sllužbe v občini doslej niso bile učinkovite. Zato so sklenili, da je te službe treba reorganizirati tako, da bodo podjetja temeljne organizacije združenega dela v Bohinju, na Bledu in v Radovljici. Zato bodo izdelali program za združitev Komunalnega podjetja Bled in Obrtnega gradbenega podjet- ja Bled v TOZD. V Radovljici pa -naj bi se združili i v skupno TOZD Komunalno podjetje, Vodovod Radovljica in Vodovod Kamna gorica. Razen tega pa bodo v prihodnje kraijevne skupnositi opravljale vlogo posvetovalnih organov pni načrtovanju del in nadzorstvo pri uresiiićev .i n ju programov. O predlagani reorganizaciji komunalnih slu'1) v občini pa bodo organizirale razprave še krajevne organ*-zacije socialistične zveze. Po predlaganem programu reorganizacije je predvideno, da bi v prvi fazi najprej ustanovili TOZD iz obstoječih podjetij v Bohinju, na Bledu in v Radovljici, v drugi fazi pa na podlagi samoupravnega sporazuma ustanovili enotno komunalno podjetje v občini. JR ko že potrebujete stanovanjsko pohištvo in ker natančno veste, kakšno naj bo, ste pred vprašanjem: kje ga kupiti. razumno se boste odločili za ugodnejši nakup. zato vam navajamo bistveno prednost^ki jo ima slovenijales pri ponudbi pohištva; to je 16 lastnih tovarn, ki izdelujejo veliko število modelov, ki so naprodaj samo pri slovenijalesu. Vabimo vas, da obiščete trgovino slovenijales v kranju, sejemska hala v savskem logu Ni čisto pri roki,,ima pa določene prednosti in prinesitelju kupona dajemo tudi popust Bogata in pestra dejavnost 2000 nekdanjih jeseniških borcev skrbi za razvijanje tradicij NOB — Skrb za spomenike, obeležja in grobišča V jeseniški občini je več fcoit 2000 članov organizacije ZB. Kar precej članov deluje Se v drugih družbenopolitičnih organizacijah, njihovo delo je bogato in pestro. Letos praznuje Zveza borcev 25-lotnico svoje ustanovitve. RAZVIJANJE TRADICIJ NOB Pni jeseniškem odboru ZZB NOV so v vseh letih obstoja posvečali veliko pozornost prav oživljanju tradicij NOB, saj so v-minulih let i h organizirali več zelo kvalitetnih akcij med mladimi. Po- sebno aktivna je predvsem krajevna organizacija ZB Ja-vorriiik — Koroška Bela, saj je z organizacijo Kurirskega smuka in pohoda mladine na Pristavo pritegnila največ mladine iz vse občine. Pri tem seveda 'velja orne- Razpored zborov vol v radovljiški obči od 12. do 16. marca Zap it. Datum Ura Naselje Prostor Kraj 1 12. marca 19. Podhom gasilski dom Podhom 2 12. marca 19. ". Mlino gostišče Mlino Mlino-Bled 3 12. marca 19. Zagorice, Želcče, Grad dvorana GG Bled 4 i 12. marca 19. Zg. Gorje, Poljska, Krnica, Grabče, Mcvkuž, Peni i ki dvorana KZ Zg. Gorje 5 12. marca 19. Ribno, Bodešče, Selo, Koritno zadružni dom Ribno i 12. marca 19. Boh. Bela, Obrne, Kupljenik, Slamniki osnovna šola Boh. Bela 7 13. marca 19. Češnjica, Podjelje, Jereka dvorana gasilskega doma Češnjica 8 13. marca 19. Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemški rovt, Bitnje pionirski dom (osnovna šola) Boh. Bistrica 9 . 13. marca 19. Koprivnik, Gorjuše, Goreljek osnovna šola Koprivnik 10 13. marca 19. Nomenj osnovna šola (bivša) Nomenj 11 13. marca 19. Polje, Brod, Savica, Kamnje, Zlan gasilski dom Kamnje 12 13. marca 19. Stara Fužina, Studor, Ukane dom ZB (bivša trgovina) Stara Fužina 13 14. marca 19. Radovljica, Vrbnje Gorica, Nova vas velika sejna dvorana SOb Radovljica Radovljica 14 14. marca 19. Lancovo, Ravnica, Vošče, Sp., Zg. Lipnica, Brda zadružni dom Lancovo 15 14. marca 19. Ljubno, Posavec, Otoče, Prapročc TVD Partizan Ljubno 16 14. marca 19. Mošnje, Zg., Sp. Otok, Globoko kulturni dom Mošnje 17 14. marca 19. Kamna gorica vzgojni zavod Kamna gorica 18 14. marca 19. Podnart, Ovsiše, Zaloše, Prezrenje, Poljšica, Rovte, Češnjica, Dobravica kulturni dom Podnart 19 15. marca 19. Kropa sindikalni dom Kropa 20 15. marca 19. Brezje, Dobro polje. Noše, Črnivec, Perač ica ' gostišče Dobrča Brezje 21 15. marca 19. Zg., Sr., Sp. Dobrava, Lipnica, Mišače, Brezovica zadružni dom Sr. Dobrava 12 15. marca 19. Begunje, Poljče, Podgora, Zgoša, Zapuže, sDvorska vas družbeni center Begunje 23 15. marca 19. Lesce, Hlebce, Hraše, Studenščicc dom družbenih organizacij Lesce 24 16. marca 19. Zasip kulturni dom > Zasip 25 16. marca 19. Spodnje Gorje dom svobode Sp. Gorje 26 16. marca 19. Rečica gasilski dom Rečica« 27 16. marca 19. Srednja vas dvorana na KU Srednja vas niti vedno bolj pomemben in množičen zimski in letni pohod na Stol, saj se je samo letošnjega zimskega udeležilo več kot 800 planincev iz. vse Slovenije. Nekdanji jeseniški borci se vključujejo tudi v vse druge akcije zunaj jeseniške občine. SKRB ZA SPOMENIKE Za spomenike in spominska obeležja skrbe predvsem kra-jevne organizacije. Tako bodo na Hruški letos obnovili obeležje padlim na Belem polju, v Žirovnici pa spornem k v Mostah. Razmišljajo tudi o postavitvi spomenika rta Rc- bri, ki naj bi simboliziral boj zgornjega dela Gorenjske. Zelo potrebno pa bo obnoviti spomenike v Ratečah in na Dovjem, v Kranjski gori pa razmislita o postavitvi novega, likovno popolnejšega spomenika. Na Jesenicah so začeli že tudi reševati problem, kako urediti grobišče padlih borcev na Koroški Beli in na lese--nicah. Za Koroško Belo so že napravili načrte. Pri tem je sprejelo pobudo za ureditev jeseniškega grobišča hortikul-turno društvo Jesenice, ki namerava pokopališče na Jesenicah spremeniti v park. Pripravljajo pa tudi načrte za dokončno ureditev parka ob spomeniku talcev na Jesenicah, kjer naj bi prirejali tudi občasne dokumentarne in likovne razstave. Velja pa tudi omeniti, da so letos večino spominskih obeležij na Mežakljii in v Karavankah prevzele lovske družine, ki zanje tudi skrbijo. ZGODOVINSKA DEJAVNOST V zadnjih 20. letih s° 1'si • H pri tehničnem nrttzejj jeseniške Železarne zbrati vw dokumentov in eksponat? ki so razstavljeni v prostorih tega, muzeja. Na Jesenicah s° ustanovili tudi posebno dijsko skupino, ki pripravil* topografski pregled aktivi"0' Sti iz časa NOB. Sredstva z3 to ,-akeiio je zagotovila niika kulturna skupnost, strokovni nadzor pa vodi ZavW za -spomeniško varstvo v Ki* Na Jesenicah si tudi ^e d>i.lj časa pi izadevajo, da bi v nekdanji Kosov i graščini usta- novili muzej rc.voluu j« v katerem naj bi zbirali dokumente o zgodovini delavafc^S gibanja na Gorenjskem. ^ ustanovitvi muzeja so /e krat razpravljali in akcij? moralno podprli razni pO* tičifl forumi. Nekdanji Jese' niski borci si prizadevajo, o* bi akcijo muzeja- revolucij*' vključili v srednjeročni Pft> gram. D. S. Svel DIJAŠKEGA DOMA v Kranju razpisuje prosto delovno mesto: kuharice za nedoločen Čas Pogoj: kvalifikacija in 3 leta delovnih izPf šenj Razpis velja 14 dni po objavi. Nudimo samsko stanovanje. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto zastava 750 letnik 1965 s 85.790 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 3000 din. 2. osebni avto vvartburg letnik 1968 z 88.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 6100 din. 3. osebni avto škoda 110 l leto izdelave 1972 s 7000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 5000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj, Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 14. marca do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Uspešni poslovni rezultati v Plamenu ,k Poslovnega poročila za kaC. ob^ni zbor sincli- j>. -~ organizacije tovarne ^men v Kropi je razvidno, tf Je ta kolektiv pod obronki poviče v radovljiški občini j^dnjdh. letih doseged nekaj fc^"11 poslovnih rezultatov. J^iio zaposlenih se je v tem /J^bju povečalo za prek 37 r^totkov in ima trenutno ko-^llv okrog 500 članov. Proiz-^^ia v tonah se je povečala l24 odstokov, količinsko j* za 508. Vrednost družbena Proizvoda je narasla za odstotkov, poslovni sklad ^ 622, sklad skupne porabe Več denarja za Pospeševanje kmetijstva posvetovanju predsed-,'k°v slovenskih občinskih ^uP:">čin, ki je bilo v Murski *°boti (lani je bilo takšno ^svetovanje v Skofji Loki), *° ugotovili, da se je vsota j Občinskih skladih za pospe-»evanje kmetijstva povečala. im so imele občine tc namene le 14 milijonov »inarjev, lani pa že 22 mili-J?,r'Ov ali 65 °beine £*rja tudi pospeševalni sluz- odstotkov več. namenile več de- •vu,. J° ima že 36 slovensicih ^•m. Iz tega lahko sklepanj0- da bo ta služba po ob-k'nah v nekaj letih že lahko *> s zastavljenim nalogam. 4°večalo se je tudi število Pipend Vseh . Obč za kmetijske šole stopenj. , čine so prav tako vedno kr A.*rad°darnc« pr' claianJu . °ditov za razvoj kmečkega tud'2ma' VC^ denarja pa gre Voh Za gradnje vaških cest, ovodov in električnih vo- do^ -jk Pa za 500 odstotlkov. Za 1900 odstotkov pa se je povečati rezervni sklad. Teh nekaj podatkov prepričljivo kaže na uspešno gospodarjenje. Razumljivo so se temu primerno povečali tudi osebni dohodki (za šestkrat). Razen tega je Plamen v zadnjim 10. letih veliko prispeval za razvoj družbenega standarda v kraju. Prek 110 starih milijonov je ta kolektiv v tem obdobju namenil kulturni skupnosti, šolam, vrtcu, muzeju, za telesno-vzgojno in kulturno dejavnost ter za različna komunalna dola. Za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih so v desetih kitiih namenili 3,9 milijona novih dinarjev, letos pa bodo z 8 odstotki od bruto osobnih dohodkov zbrali za razrešitev stanovanjskih vprašanj 1,26 milijona novih dinarjev. Sklenili so, da bodo gradili predvsem družbena stanovanja za družine, ki same nimajo možnosti za gradnjo atlii. nakup stanovanja. In kakšen poslovni rezultat so zabeležili v minuilem letu? Pravijo, da bi bili rezultati lahko še boljši, če jih ne bi omejeval samoupravni sporazum, zaradi katerega ne morejo izplačevati takšnih osebnih dohodkov kot bi jih glede na težo dela bili upravičeni. Prav zaradi sorazmerno majhnih osebnih dohodkov je lani precej delavcev zapustilo podjetje. Vseeno pa so celotni dohodek povečali za 6,6 odstotka, osebni dohodki pa so se povečali nekaj nad 5 odstotkov, amortizacija za 102 odstotka, rezervni sklad za 99 odstotikov, sklad skupne porabe za 100 odstotkov itd. A. Žalar »O telefonu in pljučnici c< Projektovega zornega kota Prejšnjo soboto, 3. marca, v 17. številki našega časopisa smo na 9. strani objavili članek »O telefonu in pljučnici«, ki opisuje stanje v novi blejski šoli in okrog nje. Nanizane pomanjkljivosti brez dvoma zaslužijo, da jih obelodanimo, saj posredno ovirajo normalen potek pouka. Naravnost vzorčni primer malomarnosti in nesolidnosti so, nesolidnosti, pred katero ne kaže zapirali oči. Gornja ugotovitev pa seveda takoj rodi vprašanje: čigave malomarnosti, čigave nesolidnosti? V spornem prispevku smo krivdo naprtili izvajalcu del podjetju Projekt Kranj. No, kasnejši pogovor med predstavniki graditeljev in avtorjem pričujočih vrstic je stvari prikazal v precej spremenjeni luči. Uradni dokumenti namreč nedvoumno pričajo, da smo pri Izbiri »grešnega. kozla« napravili napako, kajti Projekt je svoje pogodbene obveznosti, ki niso obsegale asfaltiranja dvorišča, nasaditve zelenic, napeljavo telefonskega priključka, postavitve javne razsvetljave in usposobitve telovadnice, dosledno izpolnil. Poglejmo torej dejstvom v obraz. Gradnjo objekta je financirala občina Radovljica, in sicer iz sredstev zbranih s krajevnim samoprispevkom. Po predračunu naj bi poslopje stalo 9,610.863,25 novih din, kolikor so investitorji Projektu tudi izplavali. Toda dejanska cena materiala in storitev je predvidene stroške prekoračila za celih 2,145.536 dinarjev. Razlog, kot pravijo poznavalci, tiči v pomanjkljivih, nepreciziranih načrtih, v površnem popisu del in v dragih obrtniških storitvah. Tega denarja za zdaj ni od nikoder. Samoprispevek se je iztekel, fondi so izčrpani, dodatnih virov pa menda v Radovljici ne najdejo. Naj brž pristavim, da v navedeni vsoti nista zajeti ureditev okolice ter dokončanje telovadnice, ki bi po predloženih idejnih(!) planih terjala nadaljnjih 88 oziroma 100 starih milijonov. Projekt nima v rokah niti ustrezne dodatne pogodbe niti kakršnegakoli drugačnega pismenega jamstva, temveč zgolj ustno zagotovilo posameznikov, da bo »že vse v redu«. Kajpak tveganja ne more sprejeti, saj so mu — kot rečeno — še od lanske jeseni dolžni prek 214 milijonov starih di- Mercator Potrošniki Gorenjske! Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA pri nakupu pohištva BREST in kuhinj VEGA 3 % popust. Nakup pohištva je mogoč tudf na potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom. V blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfekcije na štiri enake obroke. Zimska konfekcija je znižana od 20 do 50 %. Blagovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in odločitev za nakup ne bo težavna. Izredna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču! narjev. Če bi začel delati, bi celo kršil zakonske predpise. »V dani situaciji je sleherni očitek problematičen,« menijo v podjetju. »Mi smo bili dovolj uvidevni, saj bi lahko zidavo blejske šole prekinili ter pustili stavbo nevseljivo. A kadar gre za izobraževalno ustanovo splošnega pomena, sta togost in vztrajanje pri nekakšnih neživi jen jskih pravilih neumestna. Enako so mislili člani občinske inšpekcijske službe, ki je opravila tehnični pregled ter stavbo izročila v uporabo šolnikom. Pouk zdaj redno teče, kar jo nesporno bolje, kakor da bi zidovi neizkoriščeni samevali in burkah duhove prebivalcev.« Nemara ne gre zamolčali, da so v podobnem položaju kot blejski učenci tudi gojenci šol v Lescah in v Bohinjski Bistrici. Nobena ni popolnoma dokončana. Občinski proračun je pač okrnjen In če bi hoteli odkrivati vzroke zagate, bi gotovo ne prišli nikamor. Obtoževati vodstvo komune bržkone ni posebno umestno; obtoževati gospodarske organizacije, ki niso izplačale obljubljenih dotacij, je spet nepošteno, kajti spričo trenutnih razmer v jugoslovanskem gospodarstvu bo »privijanje pipic« slej ko prej ostalo poglavitna značilnost prihodnjih mesecev letošnjega leta. Komu potemtakem naprtiti odgovornost? Ker nismo sposobni dati odgovora, ga pustimo neizrečenega. Za prizadele pedagoge in mladino je to resda presneto slaba tolažba, a upanje, da bodo pristojni vsaj poskušali najti ustrezno rešitev, jim vendarle ostane. I. G. v jeseniškem gospodarstvu V skladu s svojimi programi razvoja predvidevajo gospodarske organizacije v jeseniški občini za leto 1973 okoli 188,7 milijona dinarjev naložb v modernizacijo in povečanje svojih zmogljivosti. Predvidene naložbe bodo v 52 odstotkih financirala iz lastnih sredstev, v 37 odstotkih iz bančnih kreditov in v 11 odstotkih iz drugih virov. INDUSTRIJA IN PROMET Največ bo v panogi industrije vložila Železarna, in sicer v izgradnjo hladne va-ljafne, trgovsko podjetje Zarja v obrat plastike ter Iskra na Blejski Dobravi. V prometu predvideva jeseniški Via-tor gradnjo delavnic, nakup 10 kamionov, 7 avtobusov, dostavni avto in opremo za delavnice, PTT Kranj pa UKV zvezo Jesenice—Kranj. . i TRGOVINA IN GOSTINSTVO Največ bo vložilo trgovsko podjetje Zarja v izdelavo načrtov za adaptacijo trgovine na Koroški Beli ter drugih objektov, trgovsko podjetje Rožca za novo trgovino v Planini pod Golico, Murka in Universal. Hotelsko podjetje Gorenjka bo gradilo vlečnico Kekec, GP Zelezar bo nabavilo nekaj opreme, Viator pa uredil smučišča in parkirne prostore v Gozd-Martuljku, se pripravljal na gradnjo novega hotela, treh vlečnic, vlečnice v Spa novem vrhu itd. Razen tega bodo vlagali svoja sredstva tudi hotel Alpe-Ad-ria, Kompas Ljubljana in Kvarner Ekspres. OBRT Pri Mesarskem podjetju bodo dogradili čistilne naprave pri klavnici, pri Kovinarju gradili smučišča, v Kovinski opremi v Mojstrani nabavili nekaj opreme tako kot v Ko-vinoservisu, lesnogalanterij-skem obratu, Komunalnem servisu, Elimu, Športmetalu in Gorenjskih oblačilih, kjer bodo napravili načrte za začetek gradnje novih prostorov. V letošnjem letu si bodo novo opremo nabavili tudi pri Kinematografskem podjetju, Stanovanjskem podjetju in Vodovodu. D. S. Cesta JL A S/1 nebotičnik PROJEKTIVNO POD J E T J E KRANJ IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Trgovsko podjetje LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI 1. obračunskega-referenta 2. namestnika oddelkovodje samopostrežnega oddelka živil 3. prodajalce živilske stroke 4. prodajalce tehnične stroke za prodajo akustičnih in gospodinjskih aparatov 5. pomožno kuharico 6. snažilko 7. skladiščnega delavca za živilsko in gostinsko stroko Pogoji: pod tč. L: ekonomska šola in 1 leto prakse; pod tč. 2.: trgovski poslovodja ah prodajalec in 3 leta prakse; pod tč. 3. in 4.: prodajalec in 1 leto prakse; pod tč. 5.: priučena kuharica; pod tč. 6. in 7.: najmanj 6 razredov osnovne šole. Poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. ISKRA Elektromehanika Kranj v ZP ISKRA KRANJ razglaša prosta delovna mesta: 1. vodje mikrofilmskega centra 2. 5 strugarjev 3. 2 orodjarjev 4. 2 reskalcev 5. vratarja - čuvaja Pogoji: pod tč. L: višja šola za organizacijo dela ter vsaj pasivno znanje'enega tujega jezika; zaželeno je ustrezno znanje s področja fototehnike ter poznavanje osnov računalništva; pod tč. 2., 3. in 4.: dokončana ustrezna poklicna šola; pod tč. 5.: starost nad 22 let ter odslužen vojaški rok. Pismene prijave pošljite do 25. marca na naslov: ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 KRANJ, Savska loka 4. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Klavnica razpisuje prosto delovno mesto poslovodje mesnice v Mengšu Pogoji: KV mesar — sekač, zdravstveno sposoben T.a delo v živilski stroki, poskusna doba tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo do 20. marca na upravo Klavnice Kranj, Maistrov trg 7. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto načelnika oddelka za notranje zadeve SO Tržič Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 8 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg ustrezne strokovne izobrazbe morajo imeti kandidati tudi moralno politične kvalitete, ki se zahtevajo za to delovno mesto. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za volitve in imenovanja SO Tržič 8 dni po objavi razpisa. soikx Uran? industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov išče za svojo prodajalno v Kranju prodajalca Pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke z najmanj polletno prakso v trgovini, poskusno delo 40 delovnih dni, odslužen vojaški rok Za vzdrževanje strojev in naprav v proizvodnih obračunskih enotah potrebujemo: večje število strojnih kij uča vničar j e v Delo Je na tri izmene. Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo aH pošljejo pismene prijave na kadrovsko službo podjetja najkasneje do 15. marca. Posnemanja Vredna pozornost mladih ^j.a teden je okoli petdeset y JJUkov srednie ekonomske srednje ekonomske K_ m adminisbratuvne sele v jrnski srednji šoli. »Lani ve b'la ustanovljena pri akti-hidi vzgojna komisija, ki . a med drugim v programu ^ ' take obiske, kot jih de-v tem tednu. Na tako eJ° snio prišli že lani, ko se vračali iz Preddvora, ^ko letno namreč ob no-letu naša šola obišče rbovance Doma onemo-v Preddvoru, jih obdari, ^Pravimo pa jim tudi kul-^i program. Letošnji obisk preddvoru je bil že dvanaj-No, takrat nam je prišlo .a niisel, da pravzaprav osamio Žive starejši ljudje tudi ed nami, v mestu. Menili *tl°> da je prav, če se jih spomnimo vsaj ob takih praz. nikili. Doslej so nas povsod lepo sprejeli in bili veseli naše pomoči.« Dijakom pomaga pri izvedbi te vsekakor izjemne dejavnosti med kranjskimi srednješolci prof Berta Ber-varjeva. »Občinski odbor rdečega križa in pa Center za socialno delo vsekakor podpirata te vrste akcije pri dijakih. Pri njih smo dobili tudi naslove žena, ki naj bi jih obiskali. Izbrali smo seveda le liste, ki stanujejo v samem mestu/ saj bi s potjo izgubili le preveč časa. Dijake povabimo k sodelovanju kar med poukom, profesorji pa — vsaj večina — so tudi pokazali do. bršno mero razumevanja za to mladinsko dejavnost.« Socialna dejavnost, če jo talko lahko imenujemo, aktiva ZM na ekonomski šoli v Kranju, je naletela na vso moralno podporo občinske konference ZMS Kranj. Aktiv na ekonomski šolj se trudi, da bi akcija pomoči mladih ostanolliim postala tradicionalna in to jim bo verjetno uspe-, lo, saj vsako leto sodeihije več dijakov. Občinska konferenca ZMS Kranj pa bo tudi, kot je povedal njen član Ciril Sitar, skušala za tako akcijo ogreti mladino še na drugih kranjskih šolah. L. M. Pomoč družini us iz Gradišča delavke žirovske tovarne Alpina ter kolek-tlv kranjskega Merkurja so zbrali skupno skoraj 12 tisoč novih din prostovoljnih prispevkov **ePortaža v zadnji številki la, kaj nesrečna družina naj- ?*d e Jana, kjer novina, ku ■"Uarda Rakovec piše o ne- , -ravljivo bolni Klari Rus J? Gradišča v Slovenskih Go-Cab, materi sedmerice ne-***krbljenlh otrok, je po-Y°d naletela na širok odmev. tovarni obutve Alpina Žiri I? delavke nemudoma orga-!K*'la'c oahlralno akcijo ter j ri»lo 8510 novih din. Vsaka ,i. Prispevala poprečno po 10 t "iiu jev. Nekaj sta dodala Jcli vodstvo podjetja in »in« khhla organizacija, tako da lf, skupni znesek dosegel 1 mi- starih dinarjev, ženske 1° sestavile posebno delegacija« M je pretekli četrtek, 8. ^ai'ca odpotovala v Gradišče r na kraju, samem ugotovi- bolj potrebuje, česa ji manjka. Potem so v trgovinah nakupile blago ter ga izročile Rusovim. Na podoben način je Alpina pred časom že pomagala sovaščanu, ki mu je •pogorela hiša. Vendar Žirovci niso izjema. Zvedeli smo namreč, da se je zbiranja denarja, namenjenega Rusovi mami, lotil tudi kolektiv podjetja Merkur Kranj. Kot nam sporočajo, znaša njihov prispevek 1870 din. Oba primera dokazujeta, da solidarnost ln razumevanje za sočloveka v stiski med našimi ljudmi se nista izginila. -iS Pustni čas in njegovo norčavost je tovarna pletenin Almira lz Radovljice domiselno izkori stila kot reklamo za svoje izdelke. Fantje in dekleta oblečeni v Almirine puloverje in hlače, pokriti z ogromnimi klobuki, so v ljubljanskih in kranjskih trgovinah zabavali kupce in jih obenem opozarjali na izdelovalca oblačil, ki so jih nosili. — Na sliki: Almirine maškare i kranjskem Globusu. — Foto: F. Perdan LPP - novost za ljubitelje narave V ureditev 180 km dolge poti prek desetih gorskih vrhov na škofjeloškem ozemlju so domača planinska društva vložila 767 ur prostovoljnega dela Petindvajsetega marca letos bo pred občinsko skupščino škofja Loka manjša slovesnost, posvečena otvoritvi loške planinske poti, namenjene predvsem izletnikom in ljubiteljem narave, ki v vedno večjem številu zahajajo, v slikovito okolico starega mesta. Zamisel, da bi po škofjeloškem hribovju speljali markirano gorsko stezo, ni nova. Rodila se je na društvenih izletih članov krajevnih planinskih društev. Med občnim zborom leta 1970 so navzoči potem sklenili, da jo je treba uresničiti najkasneje do spo-mladi 1973, ko bo občina praznovala svoj veliki jubilej. Rečeno, storjeno. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov PD Žiri, Poljane, Škofja Loka in Železniki je brž začela s pripravami. K sodelovanju je pritegnila 35 prostovoljcev, ki so v skupno 767 urah udarniškega dela vnaprej začrtano traso temeljilo očistili, utrdili in markirali. Naj brž povemo, da /naša njena dolžina 180 kilometrov in da vodi od škofje Loke po okoliških vrhovih prek Tošča, Bukovega vrha, Ermanovca, Starega in Mladega vrha, Koprivnika, Ble-goša, Porezna, Lajnerja ter Ratitovca do Železnikov. Celotna tura bo terjala okrog 65 ur čjste hoje. Komisija je i/dala tudi kontrolni dnevnik z natančnim opisom posamez- nih odsekov in s podatki o kulturno-zgodovinskih in turističnih zanimivosti naselij vzdolž poti ter zemljevid, v katerem so označeni postojanke, domovi, gostišča, zavetišča in kmetije, kjer hri-bolazec lahko prespi. Akcija je pokazala, da ljubezen dO gora pri ljudeh še ni zamrla, saj bi sicer hvalevredni poskus ne mogel uspeti. L G. Blejski ribiči dobro gospodarijo Na nedavnem občnem zboru so člani ribiške družine Bled ugotovili, da so lani dobro gospodarili. Prodali so skoraj 4 tisoč turističnih dovolilnic, razen tega pa povečali dohodek družine še s prodajo zaroda rib drugim družinam. Za prihodnje pa so sklenili, da bodo še bolj povečali gojitev šaren k, ki jih prodajajo blejskim hptelom in restavracijam. ■ Dobro. gospodarjenje ribiške družine je seveda odsev dela. Lani so v Savo Bohinjko vložili okrog 60 tisoč mladic; lipanov, potočnih postrvi, šarepke, jezerkc, zlatov-čiee itd. Letos nameravajo vložiti v jezero okrog 10 tisoč krapov in smučev, v druge lovne vode pa še okrog 20 tisoč lipanov in prav toliko jezerk, 10 tisoč sulcev, 5 tisoč šarenk in potočnih postrvi in druge. Doslej so precej denarja namenili za gradnjo ribogojnice na Savi Bohinjki, ki bo gotova do pomladi. V ribogojnici so naredili vališče za 600 tisoč iker. Na zboru so tudi sklenili, da bo letos moč na, turistično dovolilnico loviti največ šest belic. Število Ulovi jenih ost rižev pa niso omejili, ker jih je v jezeru preveč. Ribiška družina Bled bo še naprej prirejala razlfčne turistične prireditve. Že zdaj pa se pripravljajo na slovesnost, ko bodo maja letos proslavili 20. obletnico družine. A. 2. GLAS * 8. STRAN L"- J Samo nekaj dni potem, ko »e je v »vetu poleglo razburjenje zaradi sestrelitve libijskega potniškega letala boelng 727 nad Sinajskim polotokom — o čemer smo poročali minuli teden — in v trenutku, ko so se zdravniki že vedno trudili, da bi rešili sedmerico preživelih, so nenadoma vdrli v poslopje veleposlaništva Saudske Arabije v Kartumu zakrinkani komandosi in začeli streljati. Tako so je začela drama v Kartumu, ki je znova pretresla svet. To, zaključek pariške konference, volitve v •Cilu in Franciji ter potovanje Djemala Bjediča so najpomembnejši dogodki zunanje-fpolitične scene minulega ted-ana. »CRNI SEFrEMBER«: Tri-•je mrtvi diplomati (dva Američana in Belgijec) in nov nekoristen terorističen izpad — jto je bilanca drame v Kartumu, ki se je začela, ko so zakrinkani komandosi skrajne palestinske organizacije »Crni september« vdrli v veleposlaništvo Saudske Arabije med svečanim sprejemom Drama v Kartumu (prisoten je bij tudi jugoslovanski veleposlanik) ln se kasneje zabarikadirali v njem skupaj z več talci. Medtem ko so druge izpustili, so omenjeno trojico talcev zadržali in so jih bili pripravljeni izpustiti šele potem, ko bi jordanske oblasti izpustile nekatere njihove tovariše, isto pa bi morali storiti tudi Izrael, Zahodna Nemčija in ZDA. Ker se to ni zgodilo, so komandosi tri talce pobili, sami pa so se predali sudanskim oblastem. Po zadnjih poročilih iz. Kartuma jim bodo sodili zaradi umora. Dogodek je mogoče oceniti kot tragično dejanje, vredno obsodbe: koristilo ne bo nikomur., škodovalo pa predvsem arabski stvari. Teror take vrste (kakor sicer sleherni teror) je treba obsoditi ne glede na to, kdo ga izvaja in proti komu. PARIŠKA KONFERENCA: Bilo je treba 720 podpisov (kar je trajalo natanko 30 minut), da so se vsi prizadeti podpisali na zaključni dokument, s katerim predstavniki trinajstih strani zagotavljajo izpolnjevanje 27. januarja v Parizu sklenjenega vietnamskega mirovnega sporazuma. Konec konference ocenjujejo kot uspešen — pa čeprav nastopajo v Indokini še vedno nove ln nove težave pri izvajanju mirovnega sporazuma. Vendar pa je treba ob tem opozoriti, da se je izmenjava ujetnikov nadaljevala, kar kaže, da je šlo v tem primeru (o čemer smo že pisali) le za manjši nesporazum. VOLITVE: V nedeljo so prišli na voiišča volivci v dveh deželah na dveh celinah,, kjer se je bila v bistvu ista bitka: za oziromav proti levici hi desnici. Tako v Cilu kot v Franciji so morali volivci odločati ali bodo izbirali v nacionalni parlament desničarske ali levičarske poslance. Rezultati čilskih parlamentarnih volitev kažejo, da je sedanja socialistična vlada predsednika Allendeja uspela še okrepiti svoje pozicije v parlamentu, medtem ko bo treba v Franciji, kjer je bil minulo nedeljo šele prvi krog volitev (kar je posebnost francoskega volilnega sistema) počakati še do konca tedna na drugi, odločilni krog, da bi ugotovili končni rezultat. Za zdaj velja, da so kandidati združene francoske levice prejeli več glasov '(nad 40 odstotkov) kot predstavniki vladajoče degolistične koalicije (ki so dobili le nekaj nad 38 odstotkov glasov), toda to še ne pomeni, da bo tudi končni izid tak. Tisto, kar je za sedanje francoske volitve Izjemno in kar jih dviguje nad raven P dobnih volitev denimo v VeU^ ki Britaniji ali Združenih dr^' vah Amerike, je dejstvo- ^ gre za spopad dveh 1 azIicn'0. sistemov in konceptov razV ja družbe (kapitalističnega 1 socialističnega), s čemer P~ lajajo te volitve še zlasti P* membne za politično podo" Zahodne Evrope. BJEDIČEVA POT: Prcclse* nik zveznega izvršnega sve„ je prispel v Indijo, kier Z že imel prve pogovore z 1 diro Gandhi. To je Pr™ Pa njegove azijske t«rIteJ.j' med katero bo obiskal tu« Singapur, Malezijo, šri LaU' ko, Bangladeš in AvstralU0- Podrobneje bomo o tej\J*. ti in rezultatih lahko P°tot kasneje. ljudje in dogodk' Naročen na 1500 časnikov Robert Štraus, uslužbenec Impeks Metala iz Tuzle je rekorder svoje vrste. 2e nekaj let prejema časopise iz različnih dežel Evrope, Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Na njegov naslov prispe okoli 1500 časopisov in revij iz 75 dežel v 65 jezikih. Straus obvlada samo nemščino iti francoščino, za druge jezike ima ^lovarje. Rimska najdba r Pri gradnji odcepa nove ceste Macelj—Ptuj bo naleteli v Hajdini pri Ptuju na dobro ohranjen pimski sarkofag. V njem sta bila dva človeška skeleta in še nekaj predmetov. Arheologi menijo, 'da je najdba iz tretjega ali četrtega stoletja našega štetja. Sarkofag je izklesan iz pohorskega marmorja. Sestavljajo ga plošče, povezane med $eboj z malto in železnimi sponami. Med predmeti v sarkofagu so bili okrasni izdelki iz jantarja, koščeni predmeti, bronaste šivanke, toaletna škatla, prstani itd. Letali trčili v zraku Blizu Nantesa v Franciji sta v zraku trčili tpanski potniški letali. V nesreči je umrlo 68 potnikov, večinoma britanskih državljanov. Letali sta trčili, ker so ju z zemlje napačno usmerjali. Zaradi stavke civilnih letalskih kontrolorjev fo njihovo delo opravljali vojaški kontrolorji. Le-tem očitajo pomanjkljivo znanje, zaradi česar naj bi se nesreča pripetila, francoski piloti so se zaradi te nesreče odločili za stavko, britanski piloti pa ne bodo nekaj časa leteli v francoskem zračnem prostoru. Z.a tak bojkot so se odločili tudi španski in skandinavski piloti. (Varčnost Mila kazen za evtanazijo Sodišče v nizozemskem mestu Leeinvarden je obsodilo zdravnico, ki je ubila svojo mater iz usmiljenja, na izredno milo kazen teden dni zapora pogojno za leto dni. Zdravnica je dala svoji neozdravljivo bolni materi na njeno željo preveliko dozo morfija. Tako branilec kot tožilec sta se strinjala, da zasluži zdravnica le simbolično kazen za uboj iz usmiljenja. Proti roparjem Odkar so v Nigeriji po državljanski vojni uvedli za rop smrtne kazni, so javno usmrtili že več kot 200 zločincev. Pred kratkim so obsodili na smrt dva roparja, ki sta na avtomobilski cesti pobrala potnikom 2500 dolarjev. Umrla Pearl Buckova V svojem 81. tetu je na svojem domu v Dan-byju umrla ameriška pisateljica Pearl Buckova. Mladost in večino življenja je preživela na Kitajskem, kamor so se preselili njeni starši. Zato je pisateljica vse svoje življenje ostala navezana na to deželo. Za svoji knjigi Dobra zemlja in Zmajevo seme je dobila Nobelovo nagrado. Pisateljica je napisala okoli 80 knjig, zadnja je bila prav tako kot večina njenih posvečena Kitajski in je izšla lani. Novo zdravilo Ane Aslan Romunska zdravnica Ana Aslan, ki je odkrila gerovital z regenerativnim učinkom, je sporočila javnosti, da ima sedaj še novo zdravilo. Medikament pomaga proti izgubi spomina pri starejših ljudeh in pri cerebralni arteriosklerozi. Novo Zdravilo se po besedah znane zdravnice obnese tudi pri duševno in telesno zaostalih otrocih. Več samomorov Od leta 1969 pa do 1972 se je število učencev v Avstriji, ki so napravili samomor; povečalo za 26 odstotkov. Dunajski institut za preprečevanje samomorov meni, da sta med vzroki za naraščanje samomorov med mladimi razvoj mladih v neugodnih razmerah, ki zbujajo strah pred življenjem, in pa kriza v odnosih med generacijami. Aretirali gestapovca * V Boliviji so pred kratkim aretirali llSi ga Šefa gestapa v francoskem mestu Lyon & ^/o-Barbiea, imenovanega tudi »Ivonski mesar*- ^ činec je 20 let živel v Boliviji pod dru^i"1 i.vj/ ______ n . i- t. _ ....t.......„ .....i:.-:?.., :........t! Ral'D1 nom. Bolivijsko vrhovno sodišče je proti Bat ,^q. i, verjetno pa bo njegovo g a le dva*1 uvedlo postopek, čitev zahtevala Francija, kjer je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Umrlo osem ljudi V Poljanah pri Novem mestu na cesti tjana—Zagreb se je pripetila ena najhujših P Kletnih nesreč na slovenskih cestah. Čelno s trčila zastava 101 ljubljanske registracije, v -teri se je peljala družina Radon j ič, in pa tatir\-c nemške registracije z družino Morduš iz S°s pri Jastrebarskem. Voznica Veta Radon j ič" se • izogibala povoženemu psu na svoji strani ceS ' pri tem zapeljala bolj v levo m pri veliki h'1' sti čelno trčita v taunits. V nesreči je umrlo °$c. ljudi. Od družine Rtidonjič sta ostala žh'a . ranjena otroka, v taunusu pa je bilo mrtvih P& oseb, živa je ostala le voznikova žena. Skrb za živali Na sedežu mednarodnega združenja za varstv0 narave v Ženevi trdijo, da je danes na svet ogroženih 132 sesalcev. Vsak čas bo treba v sel' nam izumrlih živali vpisati tigra, več lisast' velikih mačk in nekatere jelenje vrste. Ogroze\ so tudi orangutani, gorske gorile in sinji kH1' Temu so pripomogli med drugim brezobzire lov, omejevanje življenjskega prostora živali 1 pa širjenje industrije. Davek na hrup V Franciji je te dni začet veljati zakon, P° katerem morajo potniki na večjih letališčih P čati davek na hrup. Z denarjem, ki se bo *a' v nabral, bodo pomagali prizadetim prebivalce v bližini letališč. V bolnišnicah in šolah pO rtT bi s tem denarjem zvočno izolirali stene in ° ji Preselili pa bi tudi prebivalce, ki ne morejo v prenašati vsakodnevnega hrupa letalskih rnot iev nad streltami svojih hiš. tekmovanje v veleslalomu Rekordna udeležba na Zatrniku V? PokrovitL-ljst :'nsk> »'"^roviteijstvom ob-^*đovra s'n<-''kalnega sveta filed J,ca Je Smučarski klub frjDrV.Ponedeljek popoldne ^ion'i' na Zat,"niku VI. tra-Vanje občinsko U'kmo- «atori-V Veleslalomu. Organi-^koM S° tokrat zabeležili Uđei e* število prijav in bil0 encev. Prijavljenih je ln («?amree 338 tekmovalk ^lriihmovalcev iz 32 sindi" t>as, . 0rgani/acij v občini, TetP 1 pa i'h >e okr°S 30°-1Tl°valei so bili razvr- ?lejm v sedem kategorij. Polj uvrsti ive. Ženske do fy>ee :- Tatjana Smolej, bar **jia Bled, 2. Janki Lom-UltL J^". 3. Jožica Pretnar, 1. 6* °toče; od 25 do 35 let: 2. u-,maria Lakota, ZD Bled, Planine, ZD Bled, 3. ^dri?i> ^raProtnik, Almira tij^Ijica; nad 35 let: 1. Ma-Ccrne, šola Gorje, 2. Po- lona Tepina, ZD Bled, 3. Mirni Stanonik, skupščina občine; Moški do 25 let: 1. Jože Krivic, Elan, 2. Lojze Kem-perle, Transturist Bled, 3. Drago Terlikar, Iskra Lipnica; od 25 do 35 let: 1. Andrej Klinar, GG Bled, 2. Janez Smitek. Elan, 3. Marijan Pesjak, Elan; od 35 do 45 let: 1. Peter Lakota, GG Bled, 2. Janez Bohine, Elan, 3. Miran Lakota, Zavod za urb. Bled; nad 45 let: 1. Jurij Legat, Almira, 2. Oto Mencinger, Elan, 3. Franc Cvenkelj, Elan. Ekipno so bile pri ženskah najboljše tekmovalke iz Elana, druga je bila ekipa Špe-cerije Bled, tretje in četno mesto pa sta si delili LIP Bled in Almira Radovljica. Pri moških je bila prva ekipa Elana, druga GG Bled in tretja ekipa LIP Bled. A. Ž. ^ttiučarsko tekmovanje letalcev na Krvavcu ietj a,'i^ko in turistično pod-^ LavtX)(Jr<>in Ljubl ki bo obsegal kar 2b ^. Marica Krasna ni dolgo v ^ šah, vendar živi s kraje, ^ ljudmi, ki to na vsakem^ raku ponavljajo. Čeprav kojena dcfoktologinja, s ^ 68 let, se je prijavila n«AJ pisano delovno mesto » ^ iljice na podružnični 1©?* šoli, ki ga je prej več lc sedal Janez Piškur. »Potre; de' sem Jfcn in s tem ne " . $ nič drugega kot izpolni«" p svojo dolžnost do druz»c ^ mladine. Lešanski otroci zame pravo veselje, bi rekla na kratko. »Ljubezen prignala še viu je K 'as do gor: vfel »o kot njihovi očetje ^ sodelavci NOB. Ni j«h «f g prepričevati, priganjat«-0 srcem so prežeti za V0* delo. In dovzetni so b° | «3 mestni otroci! Vzgojnih ^ nimam. Trdo vzgojeni s°'^tl jeni dela. Želim jih iiaU fla plavati. PeljaLa* jih bol« Debeli rtič ali kam d»Ug In veliko telovadnico. $ razredu, saf telovadnice Ko bodo prišli na matičn0^ lo v Tržič, želim, da "^ lešanska tjj Marica ^ in Francka Romih .in znali toliko kot mestni - ^ ci. Lepo bi bilo, če h'l,^Lv vili dvorano v Lešah. 1 .$0 dili bi... Orodje bi že K dobili.« 28 otrok ima družnična šola. šna in Francka iwim» r.ia* ta zanje. Učila jih .in * y} da bi znaili prav toliko v vrstniki v bližini mesta ® y njem, katerim je pot L'°i JJ nja veliko lažja. Upati Jc-, ^ bodo prav ti otroci, učen« a »ovne šo,lc- PSj* okohoi novo *** Besedi«0' J.KosnJg, Fotografije- kraju nje .. Učenke in učenci 3. in 4. razreda podružnične šole v Lešah pripravljajo pod vodstvom Ijicc Marice Krasna proslavo za 8. marec. Proslava bo jutri popoldne ob treh. Radio ^•"OČil 0b4,„ Poslušajte vsak dan dew?' 3- 6> T, 8. 9. W (danes »»JO / e) 11 - 12- 13> 14> 15' (d0l.(,radiiski dnevnik), 22, w(-'rrii pevci; He^ Vrti!iak; 16.40 S knjižil,*?, trga; 16.55 Glasbena W'gra; 1710 Z ansamblom V '"'""V GumLna; 17.20 Gremo Is,*"10: 18.15 Dobimo se ob C Ur»; 18.45 Naš gost; 19.00 ijpo noe, otroci; 19.15 Mi-tri.e z ansamblom VLIija Pe-20-00 Večer z Juretom ^ plikom, njegovimi gosti Liui i Snim orkestrom RTV JJ*«ana; 21.1 Za prijetno fejl^^lo; 22.20 Oddaja za' ^ -.se!,enee; 23.05 S pe-JU m plesom v novi teden '"S* program k^05 Uvodni akordi; 8.40 So-J n;» valu 202; 12.40 Pano- t,,m:i zvokov; 14.40 Odrasli l4ji^anskim jazz ansamblom; Glasbeni variete, 15.35 in xVn' zbori, filmska glasba febr kci>; 1605 DantfS smo KQ. J'1: 16.40 Rad imam glas- isqq Instrumenti v ritmu; L" iPt!t'a,a progresivne glas- ,00 - ^az ria-II. programu;. 19q. „ Pet minut humorja; 3 *a vsakoca- ■ 'Ž(Ja.la in tiska CP Gorenj s|«i............ tisk Kranj, Ulica Mu- *e ''Ijadeja 1 — Naslov „^»iSlva in uprave li-, , a= Kranj, Moše Pijade 1 *** - lek. rac. pri SDK .Kranju 51500 6.01 10152 — *»etoni; glavni urednik, ^govorni urednik in jPrava 21-190, uredništvo '*835, novinarji 21-860, "jalooglasni in naročniški ^delek 21-194. — Naroč- 5Jna; letna 60 din, polletna dbi, cena za 1 številko Par. Mali oglasi: do 10 Je«ed 15 din, vsaka na-*JJna beseda 2 din; na-^cniki Imajo 25% popu-Neplačanih oglasov ^ objavljamo. Tretji program 20.05 Okno v svet; 20.20 Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje (opera v treh dejanj i\\); 22.20 Sobotni nočni VCČer; 23.55 Iz slovenske poezije 11. MARCA 6.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke: Pogumni krojaček; 9.05 Konce, t i/, naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 7. domačimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega tedna: Lirični tat; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Radijska igra: Ure; 18.00 Letite -z nami; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene raz-Jednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse DrugI program 8.05 'Vedri zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.35 Javna otroška oddaja »Pet ped:«; 10.35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski coekU.il; 14.00 Panorama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Igramo, kar ste izbrali; 23.55 Iz slovenske poezije 12. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic- in zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestrjj 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Camille Saint-Saens: Koncert za violončelo in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z godbo milice iz Ljubljane; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori poj o; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Metropole; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Oltavia Brajka; 20.00 Ti in opera; 22.15 Za 'ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah;. 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota naše- ga gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Lj>ubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Pravljice na baletnem odru; 20.50 Večer umetniške besede Slavka Jana; 21.40 Koncertni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Slavko Osterc; 23.55 Iz slovenske poezije 13. MARCA • 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Razigrana glasba; 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom , 1 lancija Puharja; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minule z ansamblom štirje kovači; 20.00 Prodajalna nu-lodij (stereo); 20.30 Radijska igra: Herojski zgled; 21.39 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstu jo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Komorno glasbeni večjr pri skladatelju Pavlelu Mer-ku ju Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj 17.50 Deset minut v ritmu §Winga; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Radovan Gobec; 20.45 Minute s hornisiom Karlom Bradačem; 21.40 Mladinski koncertni večeri; 23.00 Tri komorne mojstrovine Clauda Dcbussvja; 23.55 Iz slovenske poezije 14. M.IRCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Danilo Švara: odlomek iz opere Veronika Dese-niška; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih skladateljev; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital baritoni-sta Sama Smerkolja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma orkestra Monte Carlo; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vin i.-te; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razg'ed-nice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim instrumentalu m ansamblom; 18.0C Po-pavtl e na le*oč«m trajkju.; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.1».) O avtomobilizmu; 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 KuMura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.20 Modest Musogor-Si Maurioe Ravel: Slike i/, razstave; 23.55 Iz slovenske poezije 15. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Slovenske narodne vam bo pel koroški oktet iz Raven na Koroškem; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Lope melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje:; 14.30 Sestanek z orkestrom Ted Som-mer; 14.40 Mehurčki; 15.40 Naši solisti igrajo Bacha; 16.00 Vrtit'jak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Zvoki z orkestri; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.46 Kulturna kronika; -9.00 Lahko ime, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz sodobne nizozemske glasbe; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah: Hamburg; 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov DrugI program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Mladi levi; 18.00 Sestanek ob jiuke-boxu; 18.40 Jazz za mla- de; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program ' 20.05 Večerni concertinoj 20.55 Mednarodna radijska univerza; 21.05 Madrigali angleške renesanse; 21.40 Pavel Sivic: opera Mati — četrt tonski eksperiment v Habinvem opusu; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije j 16. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glas-bena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Koncert za mlade poslušalce; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gia-como Puceini: odlomek iz 1. dejanja opere Aladame But-terfl.v; 12.30 Kmetijski nas.e-ti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za Otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Mantovani; 17.10 Operni Ikoncerl; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minule z ansamblom Ditfrka Skoberneta; 20.00 Amaterski zbori tekmi!jejo; 20.30 Top pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lilrarni nokturno; 23.15 Jay.z pred poln. cjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.10 Petek na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskim ansamblom zabavne glasbe; 18.00 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi /. gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; / Tretji program 20.05 Radijska igra: Pritlikavci; 21.00 Na obisku pri Starih mojstrih; 21.40 Iz opusa Štovana Mokranjca; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije 8.55 T V v šoli (RTV Zagreb), . 10.25 TV v šoli (RTV Sarajevo), 11.25 Smučarski poleti — barvni prenos iz Oberstdorfa (EVR-Ljubljana) 1530 Atletika v dvorani — barvni prenos z evropskega. prvenstva v Rotterdamu (EVR-Zagreb), 16.30 Košarka Lokomotiva : Zadar — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.15 Maroško — serijski film, 18.50 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV LJubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Ciikcalk, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Predstava Beti Jurkovič, 21.30 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, /21.55 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.45 TV kažipot, 23.0 Poročila (RTV Ljubljana) 11. MARCA 835 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja, 9.20 Mestece Pevtom, 10.10 Mozaik, 10.15 Otroška matineja: Mačkom din njegov trop — barvni film, 10.45 Delavski amandmaji — 4. oddaja T V Beograd, 11.15 Ljudje in zemlja CRTV Ljubljana), 12.15 Naše malo mesto — ponovitev shramb, hlevov so še danes vidni. Petek, 16. marca, «* 20.30: ANA KARENINA — sovjetski barvni film; režiser Aleksander Zarkl, * gl. vlogah: Tatjana Sanioj-Iova, Nikolaj Gricenko; Film je bil posnet v dveh delih po romanu L*-va Tolstoja, ki slovi kot eden najlepših romano* vseh časov in književnosti. Uprizoritev tragične ljubezni Ane Karemne i» grofa Vronskega, ki Jc usodno spremenila žhrlje' nje vseh prizadetih in ob katerih je* pisatelj z vsem svojim mojstrstvom ferv sal podobo nekega obdobja z vsemi njegovimi ■**" Čilnostmi, je zanjmiva *•* ko zaradi nove svežine, ki jo sovjetski režiserji vnašajo v filmsko obravnav« klasičnih tem, kakor tudi zaradi odličnih igralcev. rešitev nagradne križanke j. !> osmina, 7. ostina, 13. starokopitnež, 15. tara, £ teo, 17. teci, 18. nadhišje, 21. saj, 22. oi, 23. au, j °nt, 26. sa, 27. ksi, 29. skupnost, 34. alga, 36. oro, ™ Tona, 39. parlamentarec, 42. ivanka, 43. straža IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 116 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marika Fajan, Naklo 119; 2. nagrado (40 din) Igor Jugovič, Kranj, Kidričeva 20; 3. nagrado (30 din) pa prejme Lojze žabkar, Kropa 71. Nagrade bomo poslali po pošti. j VODORAVNO: 1. gora nad Jesenicami, znana po narcisah, • nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh, 13. kdor »."'•"a, priprava za obiranje sadja, 14. sovjetski književnik, ^evolod V. (»Oklopni vlak«), 15. okroglasta tvorba iz školjk, **»ljena za nakit, 16. starodavna država ob reki Tigris, 17. točna skupina ob zahodni obali Irske, 18. stara mera, korec, ?ernik, tudi igralska zvezda, 19. okrajšava za sklon, 20. zlitina ^Vega srebra s kovino (pri zobarstvu), 23. nagon, poželenje starogrško mesto v južni Italiji, po katerem se imenujejo °zofi aleati, 27. glavno mesto Norveške, 31. književnik, kdor *f ukvarja s pisanjem, 33. največje filmsko priznanje, 34. aten-junak, po katerem se imenujejo vseučilišča, akademije, kraj ob progi Zagreb—Beograd, tudi sadež (sok, kompot), lesena opora pri hoji, 37. priprava za stepanje. 2 3 4 5 t. f 8 9 10 11 U 13 15 Hi 16 1? * 22 19 I 21 K 2J 25 32 M k a 28 29 30 31 5i 35- 3? NAVPIČNO: 1. gozdni sadež, ki ima mnogo navdušenih J^biralcev, 2. koroški kraj na Obirskem, 3. maroga, pega, 4. slovenske pevke popevk Kohontovc, 5. nekdanji ruski jkdar, 6. Anica Cernc, 7. popotna torba, 8. zapreka, napota, • Poklon, dariio, 10. latinsko ime za janež, 11. slovenska dram-Jka in filmska igralka Marija, 12. ovalna skleda, 16. telesno *repko razvit človek, kdor goji atletiko, 18. mesni izdelek, jL merski poklic, kdor meri, 22. industrijski predel Ljubljane, strm padec vode, 24. hrvaška pokrajina, 25. pergamski ralj, Atalos, 28. rudniška priprava ali posoda za vzdigovanje •^"enioga, tudi tovarna v Vižmarjih pri Ljubljani, 29. ime film-?*e igralke Tumcr, 30. ratar, kdor orje, 32. ljubkovalno mo-*ko iniC) Edvard, 33. žoga zunaj igrišča, aut, 35. nekdanja *«"atica za konjsko silo. • Rešitev pošljite do četrtka, 15. marca na na- • slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na- • gradna križanka. Nagrade: I.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. na JESENICAH B rudar Stanislav in Demšar Ljudmila, Muminovič Ibro in Ramič Ramiza, Mu-kič Ferid in Demo Asima V KRANJU Pungeršek Ferdinand in Ramšak Florjana, Logar Janez in Cerne Gabrijela, Hva-sti Jožef in Laokovič Anica, Tomše Božidar in Suhadol-nik Martina, Aljančič Anton m Proscn Antonija, Podjed Jože in Starman Vida, Bada-lič Stanislav in Rakar Natalija, Kozjek Ciriil in Lozar Slaniislava, Žerko Stanislav in Malovrh Helena V RADOVLJICI Berce Anton in Blaznik Pavla, Rozman Marijan in lx>ncnar Vcrena, M u loj Dušan in Potočnik Ana V ŠKOFJI LOKI Albreht Edvard in Kokailj Antonija, Rakovec Janez in Peigačniik Majda, Kržišnik Alojzij in Zgaga Olga, Kalan Nikolaj in Dušic Slaiva,' Grohar Anton in Bonič Antonija V TRŽIČU NA JESENICAH Slivnik Antonija, roj. 1914, Vidic Katarina, roj. 1897, Klemene Peter, noj. 1950, Rogan Marko, ix>j. 1973, Noč Frane, roj. 1908, Klemene Marija, roj. 1889, Zvari Jožef, roj. 1920, Lipovec Jožef, roj, 181)5, Turšič Zofija, roj. 1926 V KRANJU Sitar Manija, roj. 1921, Bogataj Karol, roj. 1910, štu-berger Frančiška, roj. 1901, šubic Anton, roj. 1894 V RADOVLJICI Kalan Franc, roj. 1902, Vo-laj Jože, roj. 1892 V ŠKOFJI LOKI Rupar Marija, roj. 1914 V TRŽIČU Rozman Frančišek, roj. 1912, Gašpcrin Marija, roj. 1900, Sehvveigor Ana, roj. 1905, Perko Karel, roj. 1920 loterija Predavanja o potresih in poplavah V okviru izobraževalnega ^ograma prebivalcev kranjske občine o splošnem ljudskem odporu je delavska univerza v Kranju tokrat priprava za prebivalce občine predavanje z naslovom O potre-in poplavah. Predavanje bo spremljano s filmom. v ^edeljek, 12. marca, ob 18. uri bo predavanje za prebivalce Grada v klubu zadružnega doma v Cerkljah, za prebivalce Stiske vasi pa pri Škrjancu, v torek, 13. marca, ob 19. uri za prebivalce Bele v domu družbenih organizacij, za prebivalce Britofa pa v gasilskem domu; v sredo, 14. marca, ob 18. uri za prebivalce Voklega v kulturnem domu in za prebivalce Britofa ob 19. uri v gasilskem domu; v četrtek, 15. marca, ob 19. uri za prebivalce Trstenl-ka v šoli; v petek, 16. marca, ob 19. uri za prebivalce Šenčurja v kulturnem domu in v soboto, 17. marca, ob 18. uri za prebivalce Šmartna pri Milharju. a. ž. Srečke s so zadele končnicami din 760 60 790 100 33690 600 43080 800 140070 5.000 51 30 81 20 16291 600 44901 800 515991 5.000 82 20 572 60 85862 800 99972 800 137192 10.000 53 40 63 20 5713 200 47743 1.000 90643 1.000 94583 1.000 ; 022283 5.000 404693 150.000 04 40 94 20 1644 500 7364 300 36234 600 41884 1.000 77544 1.000 278084 5.000 312414 5.000 435224 10.000 5 10 14475 610 20625 • 810 6.?475 610 206835 10.010 16 30 96 20 19576 600 29716 830 33856 600 428706 5.000 456286 5.000 17 50 03917 650 30567 1.000 77657 800 93187 800 339147 5.000 28 30 158 80 638 80 39588 1.000 46478 800 72938 600 487958 10.000 9 10 12939 810 60889 610 65359 1.010 151459 10.010 1 Prešernovo 9ledal«sče TOREK, 13. marca, ob 19.30 za red PRF.MIERSKI —J. Ja-voršdk: DEŽELA GASILCEV — krstna predstava. KUD Ivan Cankar Sv. Duh gostuje v soboto, 10. marca, ob 19.30 v Vodicah in nedeljo, 11. marca, ob 16. uri s ponovitvijo ob 19.30 v Loškem gledališču škofja Loka s komedijo Jurija Horata LUSTNO JE TAM NA DEŽELI. Vablje. ni! trzni pregled jesenice Solata 6,50 din, korenček 3,50 do 7,50 din, slive 8 din, jabolka 6,80 din, pomarančo 6 in 6,20 din, limone 8,50 din, česen 24 din, čebula 7 din, fižol 7,50 do 15 din, pesa 3 din, kaša 6,40 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobas« 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zeljs 4,20 din, kisla ropa 3,30 din, cvetača 7 din, krompir 2,50 din, ohrovt 4 din kranj Solata 8 din, špinača 20 din, korenček 5 din, slive 8 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6 din, limone 8 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 10 din, kaša 8 din, čebulček 7 din, paradižnik 15 din, hruške 8 din, med 25 din, žganje 30 din, ješpren 5 din, radič 16 din, hren 20 din, ajdova moka 7 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,90 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, klobase 12 din, skuta 8 do 10 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 4 din, cvetača 8 din, krompir 2 do 2,50 din tržič Solaita 7 din, špinača 16 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabollka 7 do 8 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 25 din, čobula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 9 din, čebuilijček 15 din, banane 8 din, peteršilj 8 din, zelena 8 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 diin, orehi 70 "dim, sladko zelje 7 din, kislo zelje 7,50 din, kisla repa 5 din, i cvetača 8 din, krompir 2 din Hortikultumo društvo Kranj vabi na predavanje »Gojenje zelenjave« v sredo, 14. marca, ob 18. uri v domu JLA v Kranju. Predavanje inž. Elze Lesk ovec bo spremljan* z barvnimi diapozitivi. RESTAVRACIJA GLOBUS Kdaj od besed k dejanjem ? Stopnja ogroženosti zemlje, vode in zraka na območju občine Škofja Loka se bliža kritični meji. Treba bi bilo naglo ukrepati, sicer bo prepozno Sodeč po reakciji škofjeloških odbornikov, ki jih poročilo 17-clanske komisije za varstvo okolja ni kaj prida pretreslo, se odgovorne osebe še vedno ne zavedajo resnosti položaja, nastalega zaradi skokovito napredujoče industrializacije in urbanizacije posameznih območij komune. Večmesečne Intenzivne raziskave lani ustanovljenega organa namreč pričajo, da so rastline, živali in človek na tisočletnem ozemlju ogroženi znatno huje kot smo doslej menili. Čeprav v predloženem dokumentu manjka precej ključnih podatkov, je že doslej zbrano gradivo dovolj resen opomin, ob katerem bi morali pristojni nemudoma udariti plat zvona. Kuga našega časa očitno nikomur ne prizanaša. Kar poglejmo. UMIRAJOČE REKE IN POTOKI Selščica in Poljanščica ter njuni pritoki slovijo kot eno najbogatejših povodij v Sloveniji. V mislih imamo predvsem ribe, katerih visok stalež ni nikdar zbujal zaskrbljenosti. Danes tega žal ne moremo več trditi. Kljub naporom ribiških družin so postrvi, kleni, lipani, belice in sulei v obeh glavnih rečnih koritih zmeraj redkejši pojav. Žlahtne rdečepikaste po-točnice, ki uspevajo samo v pristnem, neomadeievanem miljeju in katerih občutljivost ne prenese umetnih gojišč, izpodriva »trpe/na« in bolj prilagodljiva amerikan-ka. Edino slednja je sposobna klubovati načetemu ravnotežju v strugah, vendar odstotek mladic, ki dosežejo minimalno lovno dolžino, nenehno pada; odplake selških in poljanskih tovarn vse pogosteje vsebujejo strupene snovi, kakršnih ne prenese nobeno, niti najodpornejše živo bitje. A poglejmo številke. Po zelo nepopolnih ocenah so v preteklih 12 mesecih škofjeloški industrijski obrati, kmetije in gospodinjstva izločili v naravo 11 tisoč kubičnih metrov tekočih snovi. Pretežni del nesnage je nerazredčen stekel naravnost v Soro, saj razen redkih izjem loška podjetja ne premorejo nobenih čistilnih ali filtrirnih naprav. Odplako sestavljajo, organske in anorganske spojine, kisline, lugi, detergeuti in olja. Armade mikroorganizmov sicer nenehno razgrajujejo in presnavljajo fekalije ter uničujejo klice in bakterije, pri kemikalijah pa so kajpak nemočne. Poleg tega se pogosto zgodi, da zmanjka kisika, ki mu plast maščobe, razlite čez gladino, preprečuje spontan dostop v spodnje, usedlin polne plasti reke (en liter nafte onesnaži milijon litrov vode!). Drobni »čistilci« predčasno odmro. če ne pride do naglih sprememb in če je »zadušen« prevelik del toka, sledi propad ostalih členov življenjske verige (praži valice, alge, črvički, rakci in naposled ribe). Takšna voda je mrtva in začne smrdeti, saj manjkajo nevidni »pometači«, ki drugače sproti »Gledališki klub« začel delati Na pobudo občinskega komiteja ZMS v Kranju ter Prešernovega gledališča kakor tudi kulturne skupnosti občine Kranj je prišlo do ideje o tako imenovanem »gledališkem klubu«, ki naj bi z eksperimentalnimi predstavami, pogovori ob teh predstavah ter pogovori s promlnentni-mi gledališkimi ustvarjalci v večji meri pritegnil h gledališču vse tisto mlado občinstvo, ki si omenjenih gledaliških stikov nedvomno želi. Po vseh podatkih je to zanimanje veliko in zato je upati v poln odziv. V letošnjem programu naj bi sodelovali: skupina Prešernovega gledališča tr z uprizoritvijo igre Pavleta Lu-lana »Salto mortale«, ekspe- rimentalno gledališče »Glej« z »Limitami« Milana Jesiha in Zvone ta Sedlbauerja, gledališče »Pekarna« z »Gilgame-šem« ter eden od prominentnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev. »Gledališki klub« bo doživel svoj krst v sredo, 14. marca, ob 19.30 z uprizoritvijo igre »Salto mortale«, nato pa si bodo sledile predstave vsakih 14 dni (torej 28. mnrca, 11. aprila, 25. aprila), vedno ob sredah ob istem času, tj. ob 1930. Ni odveč pripomniti, da lahko ta zamisel ogromno pripomore pri animaciji mladega občinstva, od katerega je pričakovati tudi zanimive ln dinamične pogovore. pospravijo gnjjoče odpadke. Selška in poljanska Sora. sta v zadnjem obdobju večkrat zapored prestali opisani kolaps — resda v omejenem obsegu, a posledice niso izostale. Nič manjše nevarnosti ne pomeni neopazno, toda konstantno zastrupljanje talnice in zajel i j pitne sludenčnice, v katere skozi lahko prepustne zemeljske plasti prodirajo zahrbtne izpiske. Krive so zastarele in načete komunalne naprave ter pesticidi, ki rabijo za zatiranje poljskih in sadnih zajedalcev. Analiza 31 javnih ter 51 vaških vodovodov je pokazala, da zlasti lokalni zbiralniki ne ustrezajo varnostnim predpisom. Mnogi so stari nad pol stoletja, brez lastnika, dodajani, nestrokovno zgrajeni ter slabo zaščiteni in vzdrževani. Stopnja okuženosti je nevarno blizu dovoljenemu maksimu, zalo bi kazalo nemudoma ukrepati. Nič bolje ni s kanalizacijo, ki v Žireh ter v naseljih Sv. Duh, Forme in Dorlarje pomeni potencialni vir okužbe. Ilovnata podlaga preprečuje normalno odceja-nje hišnih odpadkov. Le-ti obležijo v nepokritih jarkih in kotanjah ter postajajo pravcate plantaže raznovrstnih virusov. TUDI GOZDOVOM NI PRIZANESENO Skrajno pereč in za zdaj še nerešen problem je odstranjevanje trdnega odpadnega materiala, ki se ga (zopet po bržkone preskromnih ocenah) nabere okrog 410 ton letno. Primanjkuje ustreznih odlagališč — da o raznih postopkih mehanske predelave sploh ne izgubljamo besed. Osrednje škofjeloško smetišče v Grencu leži na neustreznem, tesnem prostoru, kjer redno prihaja do samovžigov. Nekateri do nedavna neoskrunjeni predeli komune so polni »divjih« kupov zavržene ropotije. Nanje prebivalci odme-tiijejo najrazličnejše kovinske predmete, embalažo, pepel, konzerve, ostanke hrane, stara oblačila, dotrajane zračnice, črepinje in celo kose avtomobilskih karoserij. Ponavadi zrastejo odločno preblizu obljudenih krajev, ob studencih in mlakah, ob rečnih bregovih in — kar je najhuje — v ravninskih in ob-" robnih gozdovih. Doslej smo naivno sodili, da so slovenskim hostam kvarni vplivi civilizacije 20. stoletja prihranjeni, kruta resničnost pa je to prepričanje temeljito ovrgla. Lovci, logar- ji in gobarji pripovedujejo o gomilah šare, ki bodo stoletja dolgo kazi le tla »skritih« kotičkov Gorenjske. Pod drevjem, v srcu zelenih pljuč prirode, kipijo kvišku gnojni tvori, ki skrivajo v sebi neštete nevarnosti; možnost požara in spremenjena sestava zemlje sta najbolj očitni, vendar ne osamljeni pretnji, izvirajoči iz kratko\idnega početja ljudi. Kurjenje smeti, splošno razširjen način odstranjevanja sledov potrošniške mrzlice, je dvorezen meč, saj za maže ozračje. Dasi na območju občine školja Loka v preteklosti niso načrtno nadzorovali stopnje prizadetosti atmosfere, postaja jasno, da koncentracija prahu, saj, ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida in svinčenih primesi nad določenimi conami ne zaostaja dosti za najbolj razvpitimi množičnimi »plinskimi celicami« republike (Trbovlje, Cel je, Ljubljana). Gornjo trditev pod-ICM il ju jejo neštete pismene in ustne pritožbe občanov, ki sanitarno inšpekcijo spravljajo v nemajhno zadrego. Treba se bo lotiti strokovnih meritev ter odkriti povzročitelje, poudarjajo avtorji po- ročila. Sleherno obotavljanj je nedopustno in tudi kaznivo, kajti 17. člen zakona 0 varstvu okolja pravi, da m^1*3 vodstvo komune, v kateri sp objekti, ki spuščajo v ZT** sumljive snovi, organizirat stalno kontrolo onesnaženja-St ruške plačajo »grešni k^ zli«. In kdo vse sodi mednje Lastniki motornih vozil w ogrevalnih naprav ter dustrija. Zastavo slej k^ prej nosijo nekatere t°vf.^ ne. Njihovih imen štu ganizacije zveze tabornikov i* o letošnji dejavnosti. J* Pa Še o Šmartncm, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi Ko (19. zapis) j - je inženir Potočnik na J^nicah (tam je tačas služ-^al) -zvedel za pesnikovo JPfr* v Kranju in ker je ve-**, da pesnika dotlej še ni ^"če portretiral,, je še isto \$ (od 8. do 9. februarja j849) po hitri poti poslal do ^ngusa v Ljubljano pismo, v katerem slikarja na vse ^tege roti, naj takoj odpo-juje v Kranj »ter ubogega retrarka v poslednji uri na ^tvaškem odru naslika«. ku Žalost Langus Potočni- kov Hi ustregel. Pozneje se je **ni.k arjal, kakor je sodil Po- »ak 80v , s pretvezo, da je bil rat sam bolehen. Langu-°dpor pa le nekoliko t Vel'i misel 'prešernoslovca S**nceta Kidriča: »D asj domosedi Langus za. j°sti,!'iisko družbo ni priha-v p;'štev im čeprav je v j^.^ii pobožnosti najbrž z ne-Ž^!? ^POrotn prenašal Pre-v ru>ve svobodomiselne opaz-|j !c;r bil na pesnika včasih rj0,'da tudi nekoliko ljubosu-Tf$ (v pismu z dne 13. februarju 1832, pisanem v Ce-• Vcu, naslovljenem na Mati-» CoPa v Ljubljano je Pre-ren pripisal: »Gospe LangU-^ v; poljubjjam roko.«- SLi-io 1 k.V;i žena je bila resnična .^Potica in Prešeren je vedno Utiei smisekaza žensko lepo- to T -------- —i • 'o pa Langusu bržčas ni ^ všeč — mar odtod rahlo ljubosumje? — Op. C. Z.), je vendar še zdaj docela nerazumljivo, zakaj pravzaprav Langus ni naslikal Prešerna, tudi po spominu ne. Pa vendar je znano, da je pesnik čestokrat prihajal v ljubljanski slikarjev atelje.« LUTERANSKA KAPELA ad šernpetrsJko graščino, ki so jo loški škofovski gospodarji zgradili za oskrbnike svojih posestev okrog Smarjetne gore, stoji v senci visokih dreves zapuščena večja kapula. Zares zapuščena, prepuščena vetrovom — saj je brez vrat in brez stekel v oknih. Tudi kake cerkvene opreme ni več — le kamnita oltarna miza, doli ravnega lesenega kasetiranega stropa, ostanki fresk v prezbiteri ju in demoliran kor — to je še ostalo ... V mali zakristiji so tla nastlana s senom — za človeka. ali za žival? Ce bi kapelica — nekoč je bila posvečena sv. Putru in po njej ima tudi bližnja graščina svoje sedanje ime — ne bila pomemben kulturno-zgo-dov luski spomenik, bi jo le mimogrede omenil, saj opuščenih kapelic in celo cerkva je v deželi več. Toda šempe-trska kapelica (ali pa cerkvica, kot jo nekateri tudi imenujejo) pa je res nekaj posebnega. , •> Stoji na prisojni vzpetini; kakih sto korakov od grajskega poslopja (v bližini sta dva večja vodovodna rezervoarja). Sezidana je bila pač zato, da pobožnim graščakom ni bilo treba hodili do farne cerkve, med navadne vernike. Takih grajskih kapelic (ali bolje: cerkvic najdemo tudi pri,drugih gradovih, npr. pri Turnu nad Preddvorom); navadno so tudi graščinsko gospodo pokopavali v kripte pod tlemi teh cerkvic. Bržčas je bila grajska kapela zgrajena prav takrat kot grad Sehroltenthurn (tako se je najprej tudi imenoval, pač po graditelju Schrottu!), to je v drugi polovici 16. stoletja. Tako vsaj lahko sklepamo po vklesani letnici 1574 nad grajskim portalom. Bil pa je to že čas verskih bojvv, ki jih je leta 1517 s svojimi revolucionarnimi tezami sprožil Martin Luther. Sprva je bilo njegovo gibanje dovolj simpatično, saj je odločno udaril po svetnem cerkvenem bogatenju, po grdih kupčijah z odpustki (Če je človek imel denar, si je odpuščanje kakršnegakoli greha ali pa zločina enostavno kupil) in po nekaterih verskih trditvah (o brezmadežnem Marijinem spočetju, o papeževi nezmotljivosti in podobno). Naravnost revolucionarna jc bila njegova zahteva, da naj verniki z Bogom neposredno občujejo, brez posredovanja duhovnikov. In tako je nova vera dobila sprva tudi toliko privržencev med mestnimi siromaki in zatiranimi kmeti. Kajti v novi Veri so zrli tudi rešitev svoje sociaine zapostavljenosti. Prav ti, preprosti ljudje, z vizijo nove božje pravičnosti v sebi, so bili oni preganjani luterani, o katerih beremo tudi v naši literaturi (Jurčič, Tavčar idr.). Iznenada pa jc Martin Luther ( 1483—1546) stopil na stran fevdalcem, preklel takratne evropske . tlačanske upore in tako izgubil zaupanje malega človeka. Pač pa so poslej Luthra podpirali graščaki, izobraženci in meščani. Le tako je razumeti, da je toliko fevdalcev tudi iz naših krajev prestopilo iz katoliške v protestantsko vero. Tudi okrog Kranja so imeli luterani svoja zatočišča v gradovih (Brdo, Šempeter, Begunje, Radovljica). No, pa se vrnimo v našo kapelo. Kot drugi graščaki, tako so tudi upravitelji Schrottenthurna plemeniti Si-gersdorfferji, sprejeli luteran-sko vero. V kapelici sv. Petra so imeli pristaši nove vere svoje obrede, tu so se dali protestantski graščaki tudi pokopavati. Ko pa jc proti reformacija zatrla hitcnmstvp v naših krajih in so se tudi fevdalci, ho-'češ nočeš vrniM v staro vero, je bilo vse, kar jc bilo prej v taki ali drugačni zvezi z Luthrovo vero, oskrunjeno. Knjige — med njimi žal tudi prve slovenske knjige, poseb- no Trubarjeve — je bilo treba javno, na grmadi sežgati, kapelice in ceekve, v katerih so luterani imeli svoje obrede, pa je bilo treba na novo posvetil i. Talko je bilo tudi z našo šempetrsko kapelico. Najprej so izkopali ondi pokopane protestantske Sigersdorfferje. Šele potem so kapelico vnovič posvetili. Bilo je to 4. maja L645 (ta letnica je vklesana nad vrati). Po stenah v kapelici so še vidni fragmenti slik, delo Matheusa Plainerja. po nekem viru celo iz 1. 1615. Oltar je bil obnovljen 1. 1768. Značilna so tudi izrazilo gotska okna, dve v aipsidi, eno na severni steni. Raven, le ven, kasetiran strop je bil de'an V 17. stoletju. V lesenem stolpiču nad vhodom sta včasih visela t dva mala zvonova, manjši" od teh je bil vlit že 1. 1552. Seveda stolpič že razpada, (udi streha kapelice z leseno kritino, že prepušča. Praiv bi seveda bilo, če bi to zgodovinsko stavbo le kako obvarovali (vsaj zasilno zašči, tili) pred popolnim razpadom, Črtomir Zoreč i / gorenjski Kraji m in ljudje zahval Nekaj let pred drugo svetovno vojno je prišla na °?novno šolo v Cerklje na prerijskem poučevat Tilka *°rdiš iz Drage pri Loškem p°!oku. Razen dela na šoli je v<>dila gospodinjsko-šiviljski tečaj, dramski krožek, usta-"ovila tamburaški orkester in ob večerih prirejala kuharske oje za dekleta in matere. teč, ri svojem delit je bila ne-trudna in starejši vaščani e. Je prav gotovo še spomi-n)aio. Tudi meni so njeno ™*nenito delo in nasveti ta-ko Pomagali v življenju, da nenehno mislila, kje bi Po toliko letih spet našla. sebi sem čutila dolžnost, io moram najti in se ji Scdaj zahvaliti za ves njen da trud. Dolgo sem jo iskala, vendar ne zaman. Pred nedavnim me je pot zanesla v Ribnico na Dolenjskem in tam sem jo našla. Obema so pritekle solze v oči in za nekaj trenutkov sva obstali nemi in si krepko stisnili roki. Na vprašanje, kako se ima, mi je začela opisovati njeno težko pot ob odhodu iz Cerkelj, saj je morala bežati pred okupator. jcmM ki je zapiral in preganjal vse napredne ljudi in inteligenco. Zatočišče je poiskala v bližini svojega rojstnega kraja pri Loškem po. toku. Leta 1942 se je poročila in ker je njen mož ilegalno delal za OF, se je kmalu moral umakniti v partizane. Kljub njenemu opozorilu, naj ne hodi domov, jo je čestokrat obiskovat. Ob neki hajki so Italijani zajeli tri partizane, med katerimi je bil tudi njen mož. Zvezane so privlekli v vas, sklicali vse vaščane in od njih zahtevali, naj povedo, kdo so partizani. Nihče jih ni hotel izdati. Nenadoma se je oglasila okupatorjeva plačan, ka — njena nekdanja učenka, stopila k njenemu možu in pokazala nanjo rekoč: »To je mož naše učiteljice!« Zgrabili so jo in skupaj s partizani odpeljali v klet bližnje hiše. Tam so jih mučili do onemoglosti. Teden dni kasneje pa so jih odpeljali v gozd, njo privezali k smreki, vse tri partizane pa po groznem mučenju ubili. Pri drevesu je bila privezana do noči. Odpeljali so jo nazaj v klet in tam je živela do ti j ene ga prezgodnjega poroda. Zaradi bolečin je začela klicati na pomoč. Iz kleti so jo odpeljali v hlev, ki je stal poleg hiše, vrgli na tla snop slame z besedami, da naj tam rodi banditska svinja. Takrat pa je v sebi našla še toliko moči in volje, da se je uprla vojakom in glasno rekja: »Nisem svinja, nisem živina, ampak prava slovenska žena, ki ima v prsih še toliko ponosa, da rajši umre, kot da bi se pustila tako ponižati!« Odpela je bluzo in rekla vojakom: »Streljajte!« To je pomagalo. Spustili so jo, naj si sama poišče v vasi zatočišče. Kamorkoli je potrkala, povsod so jo odslovili z opravičilom, da se jim smili, ampak da ji ne upajom pomagati, ker je bil njen mož partizan. Vsa onemogla se je privlekla nazaj do nacistov in jih prosila, naj jo ustrele, ker ji nihče noče pomagati in nima kam iti. Po naključju pa se jc mimo pripeljala kolona v^.ikov in se ustavila. Med njimi je bil tudi zdravnik. Ko je vi- del, kaj se dogaja, ji je po* magal vstati in jo skupaj z vojaki pospremil v bližnjo hišo. Tam so brez vprašanj takoj pripravili posteljo. Kmalu zatem jc rodila dva slabotna dečka, ki sta po nekaj urah umrla. Gospodarja je prosila, da je naredil dve majhni krsti. Pri sebi je ime. la eno samo srajco. To je razpolovila in zavila vanjo svoja mrtva otroka. Naslednjega dne je odnesla krsti tta pokopališče. Zakopala jih je in se nezavestna zgrudila ob grobu. Tako jo jc jiašla gospodinja po nekaj urah. Odpeljali so jo v bolnišnico in tam so ji zdravniki rešili živ-ljenje z operacijo. Njena močna volja je premagala žalost za izgubljenimi iti njeno srečo in dočakala je osvoboditev. Po vojni se je spet posvetila učiteljevanju in si z delom z mladino preganjala svojo osamljenost. Ko praznujemo dan žena, se spomnimo tudi nanjo in vseh tistih mater in žena, ki so v svojem trpi jen in pozabljale nase in so toliko pt i pomogle k borbi za svol>odo in k obnovi naše domovine. Francka Kadunc Razstava risb in grafik Slovenska žena med NOB od 8. do 30. marca v paviljonu NOB v Tržiču Razstavljajo: Alenka Gerlo-vič, Vito Globočnik, Dore Kle. menčič-Maj, France Mihelič, Nikolaj Pirnat, Ive Šubic, Drago Vidmar in Nande Vidmar. Partizanska grafika nam ne pomeni le določenega, časovno in vsebinsko omejenega likovnega opusa, temveč je kar pojem za kvaliteten in kvantiteten vspon slovenske grafike sploh. Naša grafika je v tem obdobju zaživela v svoji primarni funkciji, ki je bila hkrati revolucionarno usmerjena, angažirana,, dokumentarna in tudi likovno zrela. Bila je oblika boja slovenskih umetnikov za svobodo. Ohranila nam je podobe (voditeljev, borcev, ranjencev, Tri gostovanja Šenčurjanov ,: Z delom Dnevi naše sreče se bodo danes ob 19. uri v Cerkljah predstavili mladi člani DPD Svoboda Šenčur. \ Jutri (nedelja), ob 15. uri bodo gostovali v Bosnici, ob 19. uri pa v Naklem. dokumentirala zločine okupatorjev, domačih izdajalcev in kraje dogodkov. Svojo angažirano usmerjenost je torej odigrala v vojnem času, danes pa je poleg svoje izpoved, nosi j še vedno dokumentarno pričevalna. Ta dokumentarnost je ohranila tudi motiv žene med NOB. Žena ni predstavljena le kot simbol svobode, upodobljena je kot udeležen, ka n a rod noos vobod i i ne borbe. Nastopa kot partizanska maiti, borka, kurirka, partizanska kuharica, pa tudi kot mučenica, pregnanka, begunka. Zaradi potrebe po hitrem propagandnem materialu — plakati, brošure z ilustracijami, letaki — in pomanjkanja ustreznega materiala, so njihova dela predvsem preprosti tisti, največ risbe s svinčnikom, črno kredo, tušem, oljem ali grafike, predvsem linorez. Partizanski umetniki so sami doživljali, čutili in verjoli kar so ustvarjalk Prav zato so njihova dela tako značilna, iskrena, predvsem pa samozavestno borbena. Razstavljena detla so iz bogate zbirke Muzeja ljudske' revolucije v Ljubljani. » Presenečenja « v Mošnjah in v Zabreznici Dramska skupina tržiškega društva upokojencev "bo v nedeljo gostovala v Mošnjah pri Podvinu in v Zabreznici. Tamkajšnjemu občinstvu se bo predstavila z veseloigro Freda Hiirsta Presen ečenj a. Predstava v Zabreznici bo ob- enem že 18. predstavitev te veseloigre, kar je vsekakor izjemen uspeh tržiške upokojenske dramske skupine. Prihodnjo nedeljo pa se bodo Tržičani s Presenečenji pred stavili v Železnikih in na Bukovici. —jk V kletnih prostorih Prešernove hiše v Kranju te dni razstavlja slikar samouk Mladen Radoj" čič iz Stražišča. Radojčič, po rodu Vojvodinec, že vrsto let živi na Gorenjskem. S slikanje"* se je začel ukvarjati pred več kakor 15 leti. Njegova domena so portreti in krajine, v kateri« je izrazno naj prepričljivejši. Močno poudarjeni sta zlasti socialna in psihološka plat fig«f' ki jim navidezna okornost in neizdelanost dajeta še posebno težo. Velja omeniti, da " Iikovnikova prizadevanja ostala kaj malo opazna, če ne bi pri uresničevanju svojih hote11' in načrtov naletel na obilico razumevanja tudi pri nadrejenih v tovarni Iskra, kjer je sice* zaposlen, (-ig) — Foto: F. Perdan Nastopili bodo na Dunaju Pri KUD Mali vrh Podblica — Nemil je je spet zaživela folklorna skupina K ulit urno umotniLsko. društvo Mali wh v krajevni skupnosti Podbliica — Nemilje v kranjski občini bo konec maja praznovalo lOJetnico samostojnega delovanja. Takrat bodo imeflti. tudi krajevni praznik in hkrati proslavili še 20-letnico obstoja prosto-volljinega gasilskega društva. Ko smo se pred dnevi pogovarjali! s predsednikom društva 53-ficlnLm Jožetom šolar- jem, ki je hkrati tudi predsednik krajevne organizacije zveze borcev, nam je zaupal, da se že pripravljajo na praznovanje. Razveseljivo je, da je v zadnjem času v Pod trtici spet zaživela folklorna skupina. Le-ta je minulo nedeljo skupaj s pevskim zborom Vi-harniik iz Ribnega in učenoi osnovne sode, ki so pod vodstvom učiteljice Olge Alidža-novič uprizorili igro Darilo za mama, nastopila na proslavi dneva žena. Jože Soflar, ki vodi tudi folklorno skupino, je povedal, da bo' skupina 5. in 6. maja na Dunaju nastopila na slovesnosti ob 200-Jetniioi smrti čebelarja Antona Janše. *Za vse člane folklorne skupine bo to prav gotovo veliko doživetje. ' Zdaj se vsi skrbno pripravljajo na ta nastop.« »Kako, da je bila folklorna skupima PodMice povabljena na Dunaj?« »Jaz sem čebelar in sem do. slej sodeloval prf pripravah na proslavo obletnice srnr Antona Janše. In tako so »aS povabile na proslavo tudi c& belarske organizacije z Dunaja. Tako bo naša skupina "a veliki slovesnosti na Dunaju zaplesala nekaj izvirnih mačih plesov.« A. Ž- Prvič za domače občinstvo Salto mortale drevi ob 1'-^ v baru hotelu Creina in v sredo ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju. — Igl'° Pavla Lužana Salto mortale. ki je doživela odrski krst ni* goriškem srečanju eksperimentalnih odrov, bo dram-»''a skupina TR predstavila mačemu občinstvu. Delo ie režira! Matija Logar, sceno izdelal Saša Kump, igrata Pa Tomaž Pipan in Pavel Rako-vec. V petek, 2. marca, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo akademskega kiparja Toneta Demšarja in akademskega slikarja Corazda Satlerja. — Foto: F. Perdan GORENJA VAS — Fotoklub Gorenja vas te dni zaključuje prvo leto svoje dokaj uspešne in plodne dejavnosti. V počastitev dneva žena je pripravil zanimivo razstavo posnetkov, ki jo bodo odprli jutri, v nedeljo, 11. marca, ob 11. uri v galeriji osnovne šole Ivan Tavčar. Razstavi so dali naslov >2ena-mati«. Temu ustrezen je tudi vsebinski izbor motivov. Sodelujejo pionirji, mladinci in odrasli iz fotokrožkov osnovnih šol Žiri, Gorenja vas in Križe ter iz fotokluba Janez Puhaf (Ljubljana), iz Planinske zveze Slovenije in iz domačega društva Gorenja vas. Dela je prispevalo skupno 58 avtorjev-Obiskovalcem bodo na voljo do vključno 5. aprila letos. Ležala je v bolniški sobi hudo ranje-na: padla je namreč z lestve in se hudo **niia. Tistega lepega dne se je zgodaj prebudila. V sobi je bilo vse tiho, njene sobol-nice so mirno ležale. Potem je prišel čas °biskov. Ocfprla so se vrata in skoznje so *lruZ za drugim prihajali: mož Z velikim *Qfforn živordečih vrtnic, dekle z nageljni ln nazadnje še deček in deklica s šopkom Prvih zvončkov. Njen 8. marec »Le tdina, nihče. kaj je danes?« se je spraševala, ki poleg njene postelje ni stal ff-a tvoj praznik — dan žena!« je zaslišala onkraj sobe. Nenadoma je začutila strašno osamije-n°st- V sobi se je slišalo polglasno šepetanje, vsi so se pogovarjali, le ona je strmela v beli strop. »Zakaj ni od mojih prišel nihče? Mož~? Otroka?« se je spraševala. A nek tuj glas se je kot v opravičilo oglasil: »Daleč, je v mesto, vožnja je draga, pri njih pa le tako skromno živijo.« »Saj res,« se je spomnila. »Marko in Jana sta v šoli, mož pa je sam doma in prav gotovo je zdajle v hlevu. Kdo bi potem nakrmil živino in prašiče, če bi on prišel k meni?« A tedaj se je nekje na dnu srca oglasil nek drug glas, ves drugačen od prejšnjega, iti nekako trpko in rezko je zvenel: »Vsaj drobno kartico pa bi vendar lahko napisali.« Zabolelo jo je. Ni videla, kdaj je ura obiskov pretekla. Ko se je zdramila, je bila soba spet tiha, in ko se je oz.rla naokrog, je videla na posteljnih omaricah vse polno cvetja, le njena je bila prazna. Zaskelek) jo je pri srcu in po razoranih licih sta ji pritekli dve grenki solzi. Zvonka Slanonlk, 8. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Drugače sem ravnal... Nesmrtnost matere °\ res je. Prav nihče Iz-P?ed nas ne uide koščeni "'adni roki smrti. Vsakdo ^ohni pod težko, črno gru-Toda, ali bo strohnel tudi *Pomin nanj? Kaj storiti, da sPomina na človeka po smrti ne zaceli čas? Caša, v katero °d rane mladosti pa do poslednjega trenutka zliva kap-J0 za kapljo, je čaša oesmrt- *°*ti. S čim jo polni? Z dob " r_lrni deli, deli, ki mu prijo srečo, srečo in več- Jesej. "Ost — nesmrtnost. . Oko mi odplava med do-Jre ljudi. Mnogo jih vidim. Pogled se mi vztrajno za-*ldra vanjo. Mati. Vsak dan *e neštetokrat srečavam z nje-ponižnimi, bežečimi oč- s Blesk snega sončni žarek ^f0^ je na sneg, V1. razfcn'f nam blesk, Kl ga nosi le še smeh. ^r°Zorne zdaj rosice, 1 Pokrivate travnik, JaPt/fe se, Qa bode zdaj vaš praznik. *°Pti žarek sonca Po mi. Vsak dan jo skrivaj opa-zujem, razveseljujem, žalostim. Mati — moj nepogrešljivi človek. Vem, mnogo sem ji dolžna. Toda ... Ali ji bom nekoč res lahko vse vrnila? Kljub spoštovanju, ljubezni do nje, se mnogokrat, da, mnogokrat vse premalo zavedam njene dobrote, skrbi. Komajda, le še medlo se spominjam tistih dni. Kot štiriletno, drobno dekletce s suhljatim telesom, posejanim z mnogimi dobrovidnimi drobnimi - pikami, sem plašno povešala svoje otožne oči, ki so gledale izpod odeje. Velikodušno in neučakano sem si želela, da bi me že vendar zapustila ta presnela otroška bolezen. Še dobro pa se spominjam takratnega skrbečega materinega pogleda. Neprestano sem sitnarila in stokala: »Žejna sem. Zakaj ne smem piti vode? Vedno mo- ram požirati le ta grenak, vroč čaj. Vroče mi je. Ne, ne bom pokrita!« Tako zelo sem venomer tarnala, da se čudim, le kako me je mogla mama vseskozi poslušati in ustreči vsem mojim željam. A je, je, ker je mati. i Če je -človek človek, ki zasluži večnost, potem je to mati. Mati, ti si zbiralec večnih, dobrih »kapelj« — dejanj. Mat jasa Pintar, 7. a r. osn. šole Komenda Moste Čemeren in pust dan je poležaval nad tiho vasjo, čepel sem na pragu in poslušal dež, ki je enakomerno udarjal v šipo kot kovač, ki z urno roko lahkotno vihti težko kladivo, ki tolče ob nakovalo. Ozrl sem se na gručo golo-glavih pobalinov, ki so pod starim podom gulili debelo kamenje, se prerekali in tepli, kdo je zalučal koničast kol najdlje. Nenadoma jih je razhajkal sosed, ker so preveč vpili in jih je nagnal domov. Jezno so zaškrtali z ostrimi zobmi in zakoračili proti domu. Oči so se mi zapičile na blatno cesto, na kateri so čepele rjave luže. Po njih je zamolklo drdrala polna ciza. Stara, sivolasa, mokra ženica je s suhimi, razbrazdanimi in žuljavimi rokami porivala breme. Dva velika, močna fanta sta jo s hitrimi koraki prehitela in jo zaničljivo pogledala: »Glej jo; v nalivu vleče to podrtijo domov!« Tedaj sem skočil v črne, zamazane škornje in cmok, cmok! Priplaval sem do starke in jo proseča nagovoril: »Vam smem pomagati?« Pokimala je in uprl sem se z vsemi močmi v eizo. »škrof, tkref,« je odmevalo po blatni cesti in blato je kar odskakovalo od tal. Slednjič sva prispela na poraščeno dvorišče hi se ustavila. Ženi sta kamli iz oči dve drobni solzi, ko je hvaležno dahnila: »Hvala ti, fantič. Polaščal se me je že obup, da bom obstala na cesti kot človek, ki se pogreza v živo blato.« Pobožala me je po rjavih laseh, ko sem se poslovil. »Vsi preveč gledamo le nase in usoda bližnjega nam nI pomembna,« sem si mislil, ko sem štorkljal po razmočeni cesti. Brane Maren, 7. a r. osn. šole Komenda Moste Prometni znaki bi nam povedali V dvajsetem stoletju je na višku avtomobilska tehnika. Moderne ceste prepletajo pokrajine. Polne so avtomobilov vseh mogočih oblik in znamk, zato jih imenujemo kar prometne žile. Ura nas je »Stara ura je odslužila svoje,« je nekega dne rekel oče. »Kupili bomo novo,« je pristavila mama. Meni je bilo . rosice je prišel, '..,Povedel za roko, °v dom je za goro. J°že Zupane, ?i a r. osn. šole Stanka M*akarja, Šenčur Nejdaljša reka ^Najdaljšo reko tvorita **lssisippi-Missouri. Skup-"a dolžina je 6800 km, za n,° je Nil s 6671 km, na retJem mesto pa je Ama. Zot*ka s 5340 km. Mama kuha — Erika Polanc, 5. d r. osnovne šole Simona Jenka, Kranj; iz šolskega glasila Glas mladosti sicer prav, a vseeno bi imela rada staro uro, čeprav na dan prehiti tudi dve minuti. Torej, kupili smo novo, boljšo uro. Dva dni smo bili sila zadovoljni, saj je bila točna, kakor tista v radiu. Tretji dan pa je čas zelo počasi mineval. Najbolje, da rečem, da sploh ni mineval, kajti ura je bila kar naprej pol šestih. Oče jc zjutraj čakal, kdaj bo šel v službo, a ura se ni in ni hotela premakniti. Prav tako tudi mama, dokler nista pogledala na ročni uri. Oče je skočil na kolo, mama pa je tekla, kolikor hitro je pač mogla. Sicer nisem zamudila pouka, ker sem slišala trušč od spodaj, a vendar me je jezilo: nova ura, pa pokvarjena! Šla sem v omaro po staro uro, jo obesila na prejšnje mesto, novo pa je oče že naslednji dan nesel k urar ju. Zdaj na steni visi stara ura, vsak dan prehiti dve minuti, nikoli pa nas ne prevara kot nas je nova. Majda Lušina, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, škofja Loka V cestnem prometu odigravajo zelo pomembno vlogo tudi prometni znaki. Imamo jih zato, da je promet varen in hiter. Opozarjajo nas na nevarnosti, pa na prepovedi in obveznosti. Vsak človek je dandanes udeleženec v prometu, zato mora vsak tudi poznati prometne znake. Zelo grda navada otrok je prav gotovo razbijanje prometnih znakov. Tako bi potožil marsikak prometni znak. Otroci se jih ponavadi lotijo s kamenjem, da jih pošteno cazbijejo. Na znakih otroci razkazujejo tudi svoje risarske sposobnosti. Cesto-krat zagledamo ob cesti prometni znak, ki je bolj podoben rjavečemu železu kot pa lepo obarvanemu znaku. In kdo bo kriv, če ne mladi? Upam, da bodo sčasoma ljudje spoznali, da je prometni znak le sredstvo, ki nas opozarja na nevarnosti in obveznosti v cestnem prometu, da nam včasih rešuje celo življenje in da ni tarča za kamenje kot nekateri mislijo. Marko Naglic, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor šolskih Klopi kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Presajanje lončnic Marsikomu ni jasno, kdaj je pravi čas za presajanje sobnih rastlin. Le-te imajo različne zahteve glede gnojenja, rastišča in : porabe vode. Tako kot za zalivanje se tudi za presajanje ne da za vsako rastlino svetovati najprimernejše. Za večino rastlin je sicer najprimernejši čas pred začetkom rasti, ko rastlina še miruje. To je spomladi v začetku marca do konca aprila ali po zaključku rasti jeseni od začetka septembra do konca oktobra. Presajanje med rastjo jc nenaraven poseg in rastlinam škoduje, zato takrat presajamo le izjemoma. Pogosto reagirajo rastline na presajanje tako, da od vržejo liste ali cvetove ali pa povsem propadejo. Pred presajanjem ugotovimo, če je rastlino potrebno presaditi na ta način, da jo izlončimo. To storimo lahko brez škode za rastlino, če jo previdno primemo s prsti, obrnemo lonec ter potrkamo z njim ob rob mize, da se raje izlonči. če rastlina potrebuje večji lonec, je preprežena vsa koreninska bala s koreninicami. Če pa korenine še niso prerasle zemlje do dna lonca, rastline ne presadimo. Odvisna zemlja se rada z.akisa, kar za rastline ni dobro. Ob presajanju lahko rastline razdelimo, vendar pa se vse sobne rastline ne razmnožujejo z delitvijo. Po potrebi jih obrežemo, na primer pelargonije, fuksije. Vse močneje rastoče rastline pregledamo, če jib je treba presaditi spomladi in jeseni. Lončnice sadimo le v nove ali razkužene lonce, ki jih pred presajanjem namočimo v vodi, da ne srkajo lonci vlage iz zemlje. Dno lonca prekrijemo s črepinjo, da voda bolje odteka. Zemljo kupimo vedno pri vrtnarju, ker doma le težko, pripravimo ustrezno prst. Praproti sadimo v mešanico vrtnarske zemlje in listovke, ananasovke in anturije ter aza-leje v mešanico z obilo šote, ker jim prija kisla zemlja, kaktejam pa dodamo dve tretjini peska, da je zemlja dovolj odcedna. Za gorenjske nageljne dodamo tudi eno tretjino debelejšega peska, sicer je nevarno, da zgnijc koreninski vrat-zaradi prevelike moče. Novi lonec naj bo eno do štiri številke večji od starega. Če sadimo v preveliko posodo, ' se zemlja rada zakisa. Ob presajanju napolnimo dno lonca z zemljo, postavimo vanjo rastlino, nasujemo okoli nje zemljo ter jo s prsti dobro zatisnemo okoli rastline. Nato napolnimo še ostali prostor z zemljo, vendar pustimo za prst ali dva robu za zalivanje. Prava višina Prav gotovo neštetokrat opomnite svojega šolarja, naj vendar sedi vzravnano in naj ne krivi hrbta nad knjigo. Otrok vas morda posluša, čez čas pa se mu hrbet spet usloči. Prav je, če pregledate, ali otroku višina stola in mize ustreza, če ti dve višini nista primerni otrokovi velikosti, potem nobeno opominjanje na ravno držo pri učenju ne bo pomagalo. Idealno je seveda, če ima šolar stol, katerega višino se da spreminjati, razen tega pa ima še naslonjalo, ki mu podpira hrbtenico. Ne glede na to, ali imamo doma tak stol ali ne. pa je treba višino otroka primerjali z višinama stola in mize. Za 130 cm visokega otroka naj bi bile tele mere: stol 34 cm, miza 58 cm od tal. Za višino otroka od 131 do 145 cm naj bi bil stol visok 38 cm, miza pa 64 cm. Za višino otroka od 146 cm do 160 cm, naj bi bil stol visok 42 cm in miza 70 cm. Otrok, ki je višji Od 160 cm naj bi imel Stol visok 46 cm, mizo pa 76 cm. Kadar kupujete mizo in stol za šolarja, izbirajte med takimi mo teli, pri katerih se. xla višina spreminjali, pohištvo uuj bi totej raslo z otrokom. Kombinacija krila, brezrokavnika in bluze z dolgimi rokavi je vedno prijetna, uporabna »in mladostna. Lepo je, če sta krilo in brezrokavnik enake barve. Se posebej, če imamo kak kilogram odveč. Takle komplet bomo v toplejših dneh lahko nosili kar brez plašča za službo, šolo in še kje. Preširoki boki Če vam greni življenje kak centimeter preveč na bokih, se da marsikaj še popraviti. Navadno nobena shujševalna dieta nesorazmernosti na našem telesu rte korigira, pač pa na žalost to ostane. Zatorej nam preostane le, da si z drugimi ukrepi skušamo zmanjšati ali zakriti neželjeno širino. Razume se, da je treba nositi temna in ne preveč kratka krila, če so boki res preširoki. Tudi perilo je zelo važ.uo, saj na primer elastične hlačke zmanjšajo obseg kar občutno. Tudi telovadba je koristna. Na sliki sta dve vaji za mišice na stegnih. Pri prvi sedemo na tla, dvignemo obe iztegnjeni nogi in ju v zraku primikamo in odmikamo drugo od druge. Prj drugi vaji za zunanje mišice stegna pokleknemo in sedamo zdaj na levo zdaj na desno stran. Telovadimo vsak večer, vaji pa ponovimo do desetkrat. Učinkovita je tudi masaža. Vsak večer si zaobljena stegna masiramo z grobo umivalno vrečko ali pa krtačo. Masiramo vedno od spodaj navzgor. Zdenka z Bleda — naj si dam ukrojili pla;,c krilo iz blaga, katerega v1-rec prilagam v pismu-plašč imam enobarvno blas ' za krilo pa vzorčasto. —-ra sem 18 let, visoka 16S d»* tehtam pa 59 kg. Marta — Plašč je šport krofa, v pasu pa PreJ"e^5 zadnja stran ima od P^^j odprto gubo. Rokavi so nagubano, v zapestju so njeni z manšeto. Plašč štiri žepe in je prešit S Krilo jc enostavno, na kih ima prerez, spredaj v, na. vsaki strani po eno gLltJ Zadnja stran je brez Su ' Krilo se zapenja zadaj. slišim* Šivi- Prijateljica prijat cl jid> ko se je tehtala: »Naj fe kdo reče, da nimamo t^' flacijc. Kar je bilo pr~e» kratkim 60 kilogramov, le zdaj že 70. družinsK" lenimi VO • KURIVO • KURIVO O KURI Na tri stvari morate misliti: — kvaliteten premog za vas je že na razpolago, — poleti in jeseni bo rok dobave spet najmanj tri mesece, —- dobavimo takoj še po starih cenah prednosti Veleželeznina MERKUR — poslovna enota »Kurivo« Kranj, Gorenjesavska 4 ^IVO • KURIVO • KURIVO • KURI ^esec murke y DELAVSKEM DOMU V KRANJU od 2. do 13. marca POHIŠTVO gospodinjski stroji okna vrata tiesec murhe odprto vsak dan od 9. do 18. lire UGODEN NAKUP S POPUSTOM ohistvo ^Kna vrata £**l nakupu 5 gotovino TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro moških siajc in ženskih nogavic po konkurenčnih cenah v naših prodajalnah Kranj, Kamnik in Tržič wsxammmaimam Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KZK — Komercialni servis, Cesta JLA it. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21260. Priporočamo se! Industrijski kombinat Planika Kranj razpisuje prosto delovno mesto vodje tehnološke priprave dela Pogoji: višja strokovna izobrazba čevljarske stroke 3-Jetne delovne izkušnje in kreiranje obutve 6-mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku v 15 dneh po objavi. HRANA ZA PTICE IN RIBE ŽIVIUA globus KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. 3473 mali oglasi prodam Prodam štiri betonske STEBRE za kozolec. Srednja vas 16, Golnik 1068 Prodam SENO in OTAVO. Naklo 101 1037 Prodam dva PRAŠIČA do 70 kg težka in ' dve mladi KRAVI. Pangeršica 7, Golnik Prodam 2 toni BETONSKEGA ŽELEZA 7 mm ali zamenjam za OSEBNI AVTO 1300. Marlinjak, St. Rozmana 3, Kranj 1083 Poceni prodam PEC na olje in električni KUHALNIK na tri plošče. Troha- Franc, Kianj, Tomšičeva 36 1226 Po ugodni ceni prodam večje število ptičjih KLETK in KAVC. Vprašati na Jezerski cesti 56 v Kranju 1227 Prodam KRAVO s teletom. Selo 33, Žirovnica 1228 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ogled od 8. do 12. in od 15. do 20. ure. Naklo 57 1229 Prodam hlevski GNOJ. Nova vas 3, Preddvor 1230 Prodam seine ČRNE DETELJE, motorno GNOJNIČ-NO ČRPALKO, lOOOlitrski SOD za gnojnico in SEMENSKI KROMPIR igor. Podreča 14, Kranj 1231 Prodam PUNTE in BAN KINE. Pdeddvor 21 1232 Prodam plemenske ZAJCE in ZAJKLJE. Jezerska cesta 103, Kranj 1233 Prodam dve dobro ohranjeni SLAMOREZNICI, ena ep-ple 700 s puhalnikom in verigo, primerni za manjšo kmetijo. Križnar Jože, Okroglo 14, Naklo 1234 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, STAJICO in večjo količino GAJBIC. Dvor-je 55, Cerklje 1235 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK (elektrika-plin) z garancijo, trofazni ELEKTROMOTOR 1,5 KM in otro-Sko zložljivo STAJICO. Bu-kovščica 53, Vodice 1236 Prodam suhe macesnove DESKE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 1237 Prodam 2000 kg SENA in OTAVE. Smotej, Kovor 43 Prodam 16-colski GUMI VOZ, PODVOZJE za enoosno prikolico in GRADBENI LES. Polljšica 3, Podnart 1239 Prodam sivo KRITINO špi-fak. Dubravec Novo, Smokuč 13, Žirovnica 1240 Prodam SENO in SLAMO. Valburga 21, Smlednik 1241 Prodam traktorski dvo-brazdni obračalni PLUG, vprežne kombinirane GRAB-LJE, motorno gnojnično ČRPALKO in gnojnični SOD — vse dobro ohranjeno. Prebace vo 43, Kranj 1242 Prodam devet mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič te-letila. Senično 10, Križe 1243 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Terezija Gabrič, Kidričeva 21, Kranj 1244 Prodam TELEVIZIJO RR Niš. Stane Huber, feorlijeva Kranj 1245 Prodam eno leto starega BIKA, dva PRAŠIČA, težka po 130 kg, manjšo SLAMO-REZNICO z verigo in puhalnikom in TRAKTOR pasquali zamenjam za večjega ali prodam. Trstenik 5, Golnik 1246 Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE kikinda, ogrodje in dele od dvosedežnega MOPEDA. Franc Štele, Trstenik 46, Golnik 1247 Prodam 1000 kg CRNE DETELJE za krmo, vprežni PLUG obračalnik in navaden lahek vprežni VOZ. Franc Hafner, Sp. Brnik 61, Cerklje Prodam 300 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor in REPO za krmo. Lahovče 57, Cerklje 1249 Prodam CENTRIFUGO. Voglje 40 1250 Prodam obžagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 1251 Prodam 4000 kg BETONSKEGA ŽELEZA 8 mm. Železo je v Lescah. Zlat nar, Ljubljana, Pod Hrasti 3, tel. 63-345 Prodam PEČ na olje in OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Fojkar, Brode 12, škofja Loka 1253 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila, in SEMENSKI KROMPIR desire. Voglje 64 Prodam DNEVNO SOBO, ŠTEDILNIK na trda goriva, POMIVALNO MIZO in JEDILNI KOT. Franc Udovč, Cesta na Klanec 57, Kranj Prodam levi ŠTEDILNIK na trda goriva in lutzovo PEČ. Rozi , Šenk, Moše 3, Smlednik 1257 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO vogel-noot alpinist. Ribno 48, Bled 1258 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 48, Cerklje 1259 Prodam LOPO (Šupo) v Tr-bojah. Poizve se v Kranju, Jelenčeva 23, Primskovo 1260 Prodam GRAIIORO. Suha 18, Kranj 1261 Prodam težko, mlado KRAVO, brejo devet mesecev. Ma-tuh, Breg, Žirovnica 1262 Prodam. KOSILNICO alpina v dobrem stanju. Janez Trdina, Martinj vrh 22 1263 Prodam LESTVE (loj tre) razne dolžine in sprejemam naročila za naprej. Janez Boštar, Visoko 32 12f)4 Prodam malo rabljeno KOSILNICO alpina. Marija Dcž-man, Zasip 107, Bled 1265 Prodam PUNTE, BANKI-NE in csopel kiper ali zamenjam za osebnega. Partizanska 49, Šenčur 1266 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Zalog 17, Cerklje Prodam PRAŠIČKE. Zalog 30, Cerklje 1302 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 25, Cerklje Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, KROMPIR igor za seme. Cerklje 33 1304 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO. Glinje 8, Cerklje 1305 Prodam BIKCA, 6 tednov itarega. Lahovče 52, Cerklje Prodaim PRAŠIČKE. Zalo? 43. Cerklje 130« Prodam 2 KRAVI po 7 mesecev breji. Lahovče 62, Cerklje 1306 Prodam kratek KLAVIR kovinske konstrukcije, KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov znamke soffani, VIOLONČELO in VIOLINO. Dvor je 24, Cerklje 1309 globus v \ Prodam več mladih PRAŠIČKOV, starih po 6 tednov. Nasovče 19, Komenda 1310 Ugodno prodam 20 OBLOZ-NIH PLOŠČ za »cokl«, imitacija kamna, dimenzije 120 x x30cm. štirnova 19, Kra-nj, Primskovo 1311 Dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK prodam. Tomažičeva 3, Kranj 1312 Prodam po ugodni ceni 16-colski GUMI VOZ in VPREŽNI PLUG obračalnik. Jezerska c. 92, Kranj 1313 Prodam dobro KRAVO s teletom. Jezerska c. 98, Kranj Prodam SADIKE sadnih dreves: jabolka in hruške v vseh novejših sortah. Hafner Vinko, Dorfarje 22 1315 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO LTH 380 1 (garancija), zakonsko SPALNICO z vložki, OTROŠKI KOŠEK in STAJICO. Legat, Naklo 132, tel. 72-529* 1316 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 61, Cerklje Prodam 4000 kg sladkega SENA. Podbrezje 105 in 124 Prodam be sistem KLARINET. Dorfarje 28, Žabnica Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Brnik 73 1320 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 22, Žabnica Prodam popolnoma nov PONI EKSPRES za 2400 din. Kokrica, Grosova 21 1325 Prodam 8 let starega KONJA. Kokrški log 10, Kranj Prodam PSA nemškega boksarja z rodovnikom. Rupa 38, Kranj 1323 Prodam dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 1324 Prodam KRAVO s teličkom ali štiri mesece brejo in TE-LICO pred telit vi jo ter koruzo. Strahinj 7, Naklo 1326 Prodam suhe, klane hrastove »KLAFTRE« po 100 din za m2. Lahovče 13 1327 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 1328 Prodam SEMENSKI KROMPIR orgenta. Jama 3, Kranj Prodam skoraj novo nakladalno PRIKOLICO mengele 22ccm in OBRAČALNIK favorit 220. Žerjavka 4, Smlednik 1330 Prodam težko jalovo KRAVO s sedmimi litri mleka. Dolar Franc, Zelcška 10, Bled SPLOŠNO MIZARSTVO Radovljica razpisuje javno licitacL taci jo za prodajo stiskalnice za furnir Licitaoilja bo v ponedcTjefk, 12. marca, od 8. do 9. ure v podjetju v Radovljici, Ljubljanska 13. Upravni odbor GORENJSKEGA MUZEJA v Kranju razpisuje prosto delovna mesta administratorja — blagajnika za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: srednja strokovna izobrazba upravno administrativne smeri. Prošnjo z dokazili o strokovni Izobrazbi je treba poslati Gorenjskemu muzeju v Kranju, Tavčarjeva 43. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Poceni prodam ročno SLA-MOREZNICO. Bernik, Star« Loka 48, škofja Loka 1343 Prodam dobro ohranjen? SLAMOREZNICO tempo pilot, vprežni OBRAČALNIK & vprežne GRABLJE. Žontaf Jože, Sv. Duh 27, škofja l£ ka 1344 Prodam mlado KRAVO V° teletu, dobro mlekarico V° izbiri. Voglje 79 l3* kupim Kupim mladega VOLA. H»f ner Ana, Godešič 37, SkoiJ-Loka 13 j Kupim rabljen BETONSN MEŠALEC. Jenko Ljubo, '-S Bitnje 54 V' Kupim dobrega KON ' težkega od 300 do 400 kg- K■ lih Jože, Reševa 7, KrgJJ Primskovo Kupim BETONSKI ME5* LEC. Kern Aleš, Komenda^ Kupim športni OTRO5** VOZIČEK. Naslov v oglašaj oddelku 1 lep« življenje. Ponudbe P jj^l Ženska srednjih let, m zunanjosti želi spoznati lidnega moškega za skup . pod «razumevanje« Mladinski aktiv MAVCl fj priredi v nedeljo ob 18- rt. MLADINSKI PLES. Igra » sambel TIGER. Vabljeni'^ KUD ZALOG priredi vg del jo, 11. marca, MLADIN'* PLES od 16. do 21. ure. If'9g jo TRGOVCI. Vabljeni! u " KUD VALENTIN KOK^ VISOKO priredi v nedeUJ 11. marca, ob 16. uri v * družnem domu na V's°k^g. Finžgarjevo lljudsko igi"° KLA ANČKA. Dvorana ofigjj vana. Vabljenil * TATJANI VIDMAR s Prj^ skovega za uspešno opravi J ni diplomski izpit na eK nomski fakulteti čestitaj domači Zahvala Ob boleči izgubi moje drage mame, stare mame, prababice, sestre Frančiške Šilar roj.Vindišar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa g. župniku iz Stražišča, ki so nam stali ob strani, ji poklonili cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Iskre za prelep venec in za spremstvo ter zdravniškemu osebju Klinične bolnice Ljubljana, ki so j t pomagali v bolezni. Hvala vsem. Žalujoči: sin Marjan z družino, vnuk Tomo z družino, sestra Marija ter drugo sorodstva Kranj, 6. marca 1973 Dik in,*"1 ZASTAVO 750, let-KiUni 'J- Valant, Šorlijeva 4,' p i.-tclcion 24 972 1267 1969 FIAT 750' lctnik Alo], PZc'° dobrem stanju. Kon.,, ,a'difia, gasilski dom ir ncJa 1268 godno T-I2 prodam dva MO- r0; p m V 14. Mato r>J. ° 8- Sk°fja Loka I97j)^7 nsu 120°, ^tl,lk fro i Besnica 22 1270 C^>ES? tovorni avto MER-M(js(t v dobrem stanju. Krani1" A,lt«". Pševska 17, gj» telefon 22-203 1271 in nujno prodam McntV* ?T."204- letnik 1966. a. ftli.Stan»slavJ Sebenje 21 PrSĆ 1272 %U m ohranjen MOTOR 1973 vaxi 175< registriran za "foltet*.CERKLJE proda na ZASTaV, ka,'mnboliran avfo &lehar,i Licitacija bo pri lWt U PreSa- Cci^lie 1274 ni k j^jm A UST IN 1300, let- 750 c a,i zamenjam za tiat jL^'ednKb 23. Kranj 1972 c 1 F,AT 750 letnik AVTr.mfedl,i^ka 23- Kl;,ni 1965 i ZAS»TAVA 750, letnik strira r° ohranjen in regl-J)r0ci n 2a eno teto, ugodno Doo^T1- Ogl^d vozila vsako j^Hdne. Novak, Kidričeva K ,ani. telefon 23-058 *a m m VW a,i namenjam botft0^' avto- Ogled v so- *>ta zd, 15 do 18- uro- CaIe" v* 5. Kokriea 1338 uam opremljeno SOBO s . Painico za dve osebi v Kra- tku *• Naslov v oglasnem od- Po cno dekle i5& SOBO J*}°inosti opremljeno v ti,w Jl Loki. Naslov v Oglas-j* oddelku 13-16 °I>ram in deUe nuino «*ieta $Okr^em> ali neopremljeno v Kranju ali okolici. ocita*a dobro. Naslov v Sva01" oddelku 1277 v »OSOBNO STANOVANJE *a. 1 n'u ali okolici kščem čain lcti- Najemnino pla-Ža«T vnaprej. Majda Celi k, l/^ska 40, Kranj 1278 iJPruV110 ZAKONSKI PAR — bru^OJENCA in nudimo d zPlačno STANOVANJE in ljici "° upokojenke v Radov-Rarl' f'oert, Kosovelova 4. SSSž,ica 1279 STa^'NJAM štirisobno Nas, °VANJE za dve manjši. ^ v oglasnem oddelku ugodnosti za delno .°v v oglasnem oddelku G07n u^odno prodam 2 ha jjuA. Lahovče 22, Cerklje Skini0(,am HIŠO z gospodarja, j. Poslopjem ali zamenjam stan ani*° hišo ali enosobno Rovanje. Kropa 78 1288 CEl o m. zazidljivo par-0kop .ali z začeto gradnjo v ke *Cl Kranja ali škofje Lo- ' CeI'k, Zasavska 40, Kranj Prodamo manjše POSESTVO okrog .2 ha v neposredni bližini Radovljice s hišo in gospodarskim poslopjem ter obrtno delavnico. Poleg tega prodamo skobeljni stroj in krožno Žag O. Poizve se na naslovu: Detoeljak Ivan, Vrhnje, 64240 Radovljica 1290 Prodam starejšo HIŠO v dobrem stanju na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 1339 zaposlitve Iščem INŠTRUKTORJA matematike za dijaka v IV. razredu gimnazije. Ponudbe poslati na podi'. Glasa v Šk. Loko ali v oglasni oddelek V VARSTVO »zameni otroke zaposlenih staršev. Pod-jed. Olše\ek 62, Preddvor Sprejmem mizarskega POMOČNIKA ali DELAVCA za priučitev, če ima veselje do mizarske stroke. Zaslužek dober. Mizarstvo Bratun, Cesta na Rupo 15, Kokriea 1282 ,15 mesecev staro , punčko oddam v varstvo na dom vsak drugi teden. Cesta na Klanec 27, Kranj ' 1283 V redno delovno razmerje sprejmem DELAVCA za keramično stroko 1 že odsluženim vojaškim rokom i/. Kranja ali bližnje okolice. Konjc-dič Viktor, Delavska cesta 39, Kranj 1284 Solidni ŽENSKI z zaposlitvijo na dve izmeni ali mlajši upokojenki dam stanovanje za manjšo pomoč pri varstvu. Vse ostalo po dogovornu. Loka 11, Tržič 1285 Partizanski dom VODIŠKA PLANINA Jelovica razpisuje prosto delovno mesto upravnika na V od iik i planini Pogoj: da je član ZB (Obvezna moški). Osebni dohodek po dogovoru. Nastop 1. maja. Interesenti naj se javijo ZZB NOV občine Radovljica, Gorenjska c. 25 ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, /.aluzije in PARKET naročite zastopniku SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom BAGAT TEČAJ ŠIVANJA začne z vpisom v začetni tečaj 13. marca ob 15. uri v nadaljevalni tečaj 12. marca ob 15. uri v delavskem domu, vhod 4 1245 NOVI PLESNI TEČAJI V PLESNF ŠOLI KRANJ — DELAVSKI DOM. Začetniški tečaj- se začne 16. marca ob 18.30, nadaljevalni 24. marca ob 18.30, nedeljski začetniški 15. aprila ob 8.30 in nadaljevalni ob 10.30. Vsako soboto plešemo ifri ur*. Vabljeni! FASADO ZIDAK vam reši problem zunanjega odra in ometa, obloge fasade. Je cenejši od klasičnega načina gradnje in vsestransko uporaben. Izdelujem ga tudi na gradbišču, da ni potrebnega prevoza. Graditelji, pred gradnjo se seznanite z. njim, dobite prospekt. Zidarstvo Strahfnj 15, Naklo T293 izdelujem vseh vrst CENTRALNE:, OGRAJE in CISTERNE. Naslov v oglasnem Oddelku 1294 izgubljeno V Predosljah sem našel zlato verižico. Dobi se v Predosljah št. 48, Kranj 1291 V sredo zjutraj ob 6.30 sem [zgubila zlato zapestnica (verižico) od Delavske univerze do blagovnice Kokie. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagrad! na upravo podjetji Kokra — blagajna Izgubil sem pokrovček s ključem od avtomobilskega bencinskega rezervoarja od Rupe do Kranja. Prosim, da ga proti nagradi vrnete v oglasni oddelek 1340 lalo Benedik Slavko, škofja Loka, Mestni trg 12, Babnik Avgust, Puštal 25, Blaznik Meta, Škofja Loka, Poljanska cesta 8 in Eržen Marija, Puštal 19 obžalujemo in preklicujemo vse, kar smo govorili o Janezu Nastranu iz Puštala 48 v zvezi z ropom na Sv. Barbari 1342 Obletnica Ob drugi obletnici smrti našega ljubljenega moža in očeta Antona Ropreta Gabrovega Toneta iz Šenčurja se ga z žalostjo v srcu spominjamo. Žena Tončka, sinovi Pavel, Franci in Janez Obletnica Še danes ne moremo verjeti kruti resnici, da je 9. marca 1972 mnogo in mnogo prezgodaj ugasnilo mlado življenje naše nenadomestljive hčerkice, sestrice in tetke Vikice Mali Ob bolečinah gre za nami čas, a ran ne more zaceliti, pregloboko so vklesane, še bodo drsele solze. Naš dom je praznina, ne ogreva ga več tvoja toplina. Vse ozeleni, oživi, a tebe Vikica več ni. Komaj na začetku samostojne poti si bila a že si nas zapustila. Namesto toplih čestitk k tvojemu rojstnemu dnevu smo tvoj mnogo prerani grob zasuli z vencem in cvetjem in to pi*av na tvoj 21. rojstni dan. Vsem, ki obiščete njen prerani grob in ste v mislih včasih z njo iskrena hvala. Neutolažljivi: mama, ata, sestre Francka, Slavka z družinami in Cvetka z možem Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica Franca Kalana Blaževčevega ata iz Poljšice pri Podnartu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem vaščanom, delovnim kolektivom Zavarovalnice Sava, PE Kranj, Trio Tržič, Kemične tovarne Podnart, Savske elektrarne Ljubljana za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik, dr. Kuharju iz Radovljice, ki so mu pomagali ob težki bolezni. Zahvala č. g. Tomanu iz Ovsiš za poslovilne besede, č. g. župniku Fortuni iz Ihana in č. g. župniku iz Kranja za posebno izkazano pozornost ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Ivanka, otroci Franci, Janko, Stanko, Poljšica, 8. marca 1973 Marica in Slavka z družinami in drugi sorodniki Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Aleša Grašiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z. nami. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novaku, družini Rezarjevi, družini Katrašnik iz Brezij, duhovnemu osebju gospodu Vidicu, šmidu, Urankarju, pevskemu zboru, Turističnemu društvu Brezje ter gospodu Janezu Vidicu, Klemenu Šmidu in Slavku Knafcljnu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Franci, hčerka Marica z družinama in drugo sorodstvo Komisija za razmerja pri delovna KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO razpisuje prosto delovno mesto komercialista Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri z najmanj 10 let- prakse v komerciali ali visoka strokovna izobrazba s 5-lctno prakso v komerciali. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na upravo KZ Naklo v Naklem. Obratna nesreča V četrtek, 8. marca, dopoldne se je v železarni Jesenice pripetila obratna nesreča. Premikaču Rasi mu Pašiču, staremu 19 let, je na lokami železnici odrezalo nogo v stopalu. Vse okoliščine nesreče še niso znane, poškodovancu pa je verjetno spodrsnilo, ko je preskočil z lokomotive na vagonček. Nenadna s V četrtek, 8. marca, ob 5.40 uri so ob železniški progi Jesenice—Podbrdo našli mrtvo Ivico Pretnar, staro 21 let, iz Sp. Gorij. Zdravnik je ugotovil, da je umrla zaradi epileptičnega napada. Oropala blagajno I Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Miroslava Molka, starega 22 let, Iz Kranja na eno leto strogega zapora in pa Vladimirja Pravharja, starega 22 let, iz Kranja na eno leto In tri mesece strogega zapora. Obsojena sta bila zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. i V oktobru 1971 sta se Molk in Pravhar splazila v skladiščne prostore živilskega kombinata žito Ljubljana v Kranju. V pisarni je Molk vdrl v zaklenjeni predal pisalne mize, kjer je bil ključ železne blagajne. S tem ključem sta blagajno odprla, v njej našla ročno blagajno in jo tudi s ključem odprla. V ročni blagajni je bilo 4.624,00 din. Ta denar sta vzela in si ga kasneje razdelila. Zunaj sta našla plastično posodo in vanjo shranila denar. Posodo sta za okoli mesec dni shranila v skrivališče na Pungradu, šele nato sta šla po denar in si ga razdelila. Sodišče je pri obtoženem Molku upoštevalo, da še ni bil kaznovan, da je razmeroma mlad, da je imel pomanjkljivo vzgojo in da je pripravljen škodo povrniti, med obtežilnimi okoliščinami pa je upoštevalo, da so tovrstna kazniva dejanja zelo pogosta in pa da do svojega ravnanja ni pokazal potrebne kritičnosti. Pri obtoženemu Pravhar ju je sodišče upc£:|:va-lo podobne okoliščine kot pri Molku, razen tega pa še to, da je bil Pravhar že kaznovan in da je dejanje storil prav v času, ko-Je čakal, da bo šel na odsluženje kazni. Obtoženemu Prav-harju jc sodišče upoštevajoč prejšnjo sodbo okrožnega sodišča izreklo enotno kazen 2 leti in 7 mesecev strogega zapora. Jemala kar iz skladišča Nihče ne ve, koliko blaga bi znosila iz skladišča Jovica Markuc in Miodrag Kojadinovič, če ne bi odkrili, da iz skladišča zaradi slabe kontrole izginja blago. V začetku februarja sta omenjena delavca, prvi je strojni tehnik, drugi pa strojni ključavničar, začela montirati in popravljati dvigala v javnem skladišču Veleželeznine Merkur Kranj. Delo sta opravljala p*o pogodbi sklenjeni s podjetjem Veleželeznina Merkur Kranj in s podjetjem David Pajič iz Beograda. Delavca sta imela prost dostop do dvigal, garderobe, umivalnice in kurilnice, medtem ko v ostale prostore skladišča nista smela. Že kmalu pa sta ugotovila, tudi po pogovoru z dežurnim v skladišču L. L. iz Kranja, da je kontrola vstopa v skladišče gotovih izdelkov slaba. Zamikali so ju predmeti, kot so bile ključavnice, električni kuhinjski aparati in podobno. Tako sta 5. februarja letos prvič spravila v žepe nekaj ključavnic znamke elzet in nekaj jedilnega pribora ter vse skupaj odnesla na svoje začasno stanovanje v Kranju. Od tega dne naprej sta s tatvinami nadaljevala, vsak dan sta odnesla več predmetov. Stvari sta vsak posebej spravljala v karier?.,'.e Škatle in poiovalke. Nekaj predmetov je Jovica Markuc, ki v Beogradu gradi hišo, že odijfesel sam ali pa odposlal po železnici svoji ženi v Beograd. ^Predmete, ki sta jih imela v stanovanju v Kranju, pa so kriminalisti vrnili oškodo* vanemu podjetju. Najdaljši seznam predmetov je imel Markuc: odnesel je več vrst nožev, ključavnice, mikser girmi, mlinček za kavo, strojčke za rezance, odpirače, jedilne pribore, omarico z ogledalom vredno 1455 din, različne vijake, vse skupaj v vrednosti 13.635,40 din. Markuc je kriminalistom povedal, dri ga je zapeljalo v kriminal to, da je bilo iz skladišča zaradi sHbe kontrole tako lahko jemali. Miodrag Kojadinovič pa je odnesel predmetov v vrednosti 2.838*72 dan. Spoznavanje in rekreacija V sredo so se v Kropi srečali zaposleni iz petih kolektivov dobila pokal v trajno las*j hkrati pa osvojila prehodu pokal. Trije najboljši v vse tekmovalnih oziroma &taJ stnih kategorijah pa so & bili medalje in praktična darila. A. *• Iskra Lipnica je bila letos prvič, organizator srečanja članov petih kolektivov pod obronki Jelovice. V sredo popoldne so se namreč na pobočju nad plavalnim bazenom v Kropi srečali mlajši in starejši člani kolektivov Iskre Lipnica in Iskre Otoče, tovarne Plamen, UKO in Kemične tovarne Podnart. Moški in ženske so se pomerili v veleslalomu. Jožica Pretnar iz Iskre Otoče je bila na sredinem tekmovanju v veleslalomu v Kropi druga. Za sekundo je bila slabša od prvouvrščene Mete Fortuna. Kot nam je povedal direktor Iskre Lipnica Damijan Hafner, so se za takšno srečanje odločili, da bi se člani kolektivov med seboj bolje spoznali, izmenjali delovne izkušnje in se hkrati bolj za šalo kot zares pomerili tudi na tekmovanju v Veleslalomu. »Srečanje je prav gotovo uspelo, saj se nas je zbralo blizu 60 predstavnikov iz vseh petih kolektivov. Ko smo zvečer imeli na Dobravi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam, smo sklenili, da bomo poleti pripravili podobno sre- Darinka Bohinc iz Iskre Lipnica se je v kategoriji žensk do 30 let uvrstila na 3. mesto. čanje združeno seveda tudi s tekmovan jem. Kot rečeno, smo srečanje oziroma tekmovanje letos organizirali t Lskfi Lipnica* prihodnje leto je na vrsti Plamen, potem pa Iskra Otoče in tako naprej.« V veleslalomu se je pomerilo 56 tekmovalcev in tekmovalk. Med moškimi do 30 let je. bil 1. Drago Terlikar, Iskra Lipnica, 2. Slavko Lazar UKO Kropa, 3. Matevž Šimnic, Iskra Otoče; moški od 30 do 40 let: 1. Janez. Ga-šperšič, UKO Kropa, 2. Franc Kordež, UKO Kropa in 3. Da-' ne Lazar, Plamen Kropa, moški nad 40 let: 1. Andrej Res-man. Plamen Kropa, 2. Damijan Hafner, Iskra Lipnica, 3. Janez Rešck, Plamen Kropa. Ženske so se pomerile v dveh kategorijah; do 30 let: 1. Meta Fortuna, Plamen Kropa, 2. Jožica Pretnar, Iskra Otoče, 3. Darinka Bohinc, Iskra Lipnica; ženske nad 30 let: 1. Anica Finžgar, Iskra Lipnica, 2. Milka Faganel, Kemična tovarna Podnart. Ekipno so bili najboljši tekmovalci in tekmovalke Plamena, druga je bila ekipa Iskre Otoče, tretja pa ekipa Iskre Lipnica. Prva ekipa je Med 11 tekmovalkami se i Bernarda Dežman iz Isk1* Otoče uvrstila na 6. mesto* Prvo srečanje kolektivov Kropi je organizirala Iskfa Lipnica. Direktor obrat* kranjske Iskre Damijan Ha** ner, ki je tudi tekmoval. J povedal, da bodo v prihodnl podobna srečanja pripravu1 tudi poleti. Slovenska moška kegljaška liga Triglavani bolje od svetovnega rekorda V osmem kolu slovenske moške kegljaške lige je kranjski Triglav na domačem kegljišču gostil ljubljanskega Gradisa. Osemnajstkrafni republiški prvaki so pred 200 ljubitelji kegljanja dosegli izjemen rezultat. Podrli so 8056 kegljev, kar je bolje od svetovnega, državnega in republiškega rekorda. Kljub odličnemu rezultatu pa jim svetovni rekord ne bo priznan, saj le-ta šteje samo na svetovnih prvenstvih. Osmcrica Triglavanov je v tem srečanju dala vse od sebe, saj je vseh osem keglja- čev povprečno podrlo 1007 kegljev. Najboljši rezultat je dosegel mladi Jcnkole s 1042 kegl ji. Med gosti pa je f>';' tokrat najboljši Kranjčan česen, ki je podrl 997 kegljev. Drugi gorenjski predstavnik je gostoval v Trbovljah in izgubil srečanje z Rudarjem z 210 kcgljt razlike. Rezultati: Triglav : Gradiš 8056:7547 — Triglav (Kordež 1002, Ambrožič 942, Jereb 1010, Vehovec 1023, Martelanc 980, Prion 1016, Turk 1040, Jcnkole 1043). Rudar : Jesenice 6932:6742 - Jesenice (J. Hafner 858, leznikar 800, Langus Šmid 806, Hribar 870, Je*"* 332, Savnik 877, Oblak 88W' Lestvica po osmem koh»: , 9 8 0 1+ 3365 JJ 8 6 0 2 —34 JJ 8 5 0 3 +736 l" Triglav Branik Slov.ceste Konstruktor Gradiš Rudar Celje Jesenice Lj. center Satumus 10 5 0 5 -613 JJ 8 4 0 4 + 1327 J 8«4 0 4 —251 J 8 3 0 5 - i"?0 l 9 3 0 6 - 2717 • 8 2 0 6 + 12*1 8 2 0 6 — lil* * .dh Po enoletnem premoru je najvišji hokejski naslov v Jugoslaviji spet na Jesenicah. Fantje izpod Mcžak-Ije so tako že šestnajsti 1-postali najboljši. Čeprav je novi trener Boris Af-i-nasijev (SZ) prevzel krmilo v svoje roke še"e v drugi polovici sezone, se že pozna njegova stroga roka, hladnokrvnost in odlično delo na treningih, saj zanj ni skrivnosti v vseh veščinah hokejske Igre. V zadnji vrsti od leve proti desni stojijo: Poijanšek, Škrjanc, R. Smolej, M. Jan, Pipan, B. Jan, Tišlcr; srednja vrsta: trener Brun, Hafner, T. Košir, Bera vs, S. Košir, Eržen, Rav. nik, Razinger, ruski trener \fanasijcv; sedijo: Mlakar, ing. Ažman, Knez, F. Smolej, Mit'tuc, tehnični vodja Deretič in I. Jan. (_dh) — Foto: F. Crv Tretjič v spomin na Igorja Janharja Med ekipami že dvakrat Branik Smučarski klub Triglav tol uredništvo Glasa bosta Jutra na Krvavcu že tret-J"č zapored organizatorja sPominskega tekmovanja v veleslalomu za člane in slanice v spomin trn glavnega urednika našega čas-fiika Igorja Janharja. Na obeh dosedanjih prireditvah, ki sta hkrati šle- za kategorizacijo, je bi-*a udeležba slovenske smučarske elite nad pričakovanji. Tudi jutri na *ryavških smučiščih lahko Pričakujemo rekordno Udeležbo, saj v koledarju ~Z Jugoslavije ni pomem-prireditve. Na delu ^rno tako lahko videli res vse, kar kaj pomeni v ■našem smučanju. Za ekipni prehodni pokal našega uredništva bo tudi tokrat zanimiv obračun. Že na obeh tekmovanjih so ga osvojili smučarji mariborskega Branika. Od njih tudi letos lahko pričakujemo, da si ne bodo hoteli odvzeti primata, saj bodo nastopili v najmočnejši postavi. Zmagovalci: leto 1971 — člani 1. Boris Pesjak (Jesenice), članice: 1. Milena Pirnat (Branik); leto 1972 — člani: 1. Cene Straus (Jesenice), Članice: 1. Draga Zuraj (Branik); ekipno: leto 1971: Branik; leto 1972: Branik. -dh Tone Nastran drugi v Franciji Vi^ franciji je bilo pred dne * *ek J,rJev ?*ttiČ movanje najboljših pio-in mlajših mladincev ^arjev, tekačev in skakal- ter 29 Pokal Berauer, na ka-h