Največji skrrcmtki dnernik v Združenih drzjivah Vel j« za we leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York c*lo leto - $7.00 Za inozemstvo četo ieto $7.00 The krgett Slorcalia Dally m the United States. booed every day except Sunday* and legal Holiday*. , 75,000 Readers. = Lalered u g« coo d Claw Matter, September SI. 1M3, at tbe Post Office at New York, N. fn under Act of Congress of March 3. 1879 NEW YOKK, SATURDAY. APRIL 5, 1930. — SOBOTA. 5. APRILA 1930 —-------—-----= — — TELEFON: CGH&EA »71 VOLUME XXX\10. - LETNIK XXXTGL HK3 ZAJAMČILI SO SI PROSTORE NA LEVIATHANU IN B0D0 ODPOTOVALI DNE 22. APRILA ŠTETJE DOBRO VSTAJA V NAPREDUJE ABESINIJI Cc ne bodo dovolili Italiji, da bi imela toliko bojnih ladij kot Francija, ae bo razorožitvena konferenca izjalovila. - Zaenkrat je celo pogodba med Veliko Britanijo, Japonsko in Združenimi državami zelo problematična. LONDON, Anglija, 4. aprila. — Konferenca peterih velesil se bo kmalu neuspešno zaključi la. Pogajanja mrd Francijo in Italijo so na mrtvi 't>< ki, d oči m Anglija in Francija še vedno ugibata 0 sklenitvi nekakega zaščitnega dogovora. Clan* ameriške delegacije so že najeli prostore na parniku Leviathan", ki odpluje dne 22. aprila proti Združenim državam.! Nt-ki zastopnik ameriške delegacije je izjavil, da e /elo dvomljiva celo sklenitev pogodbe med Ameriko, Anglijo in Japonsko. Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac- 1 )ona Id je danes obiskal načelnika ameriške delegacije, državnega tajnika Stimsona ter rnu obrazložil potek pogajanj s Francijo glede varnostne po- 9[cKk>e. Prej se je štiri ure posvetoval z zunanjim mim-ttrom Briandom. Rečeno i e bilo, da si obe velesile na vse načine prizadevat* priti do kakega zaključka, toda zadeva te zelo obsežna in najbrž ne bo dovoli r^sa. da bi Di lo mogoče premagati vse težkoče. LONDON, Anglija, 4. aprila. — Italija neomaj no vztraja pri svoji zahtevi, da ne sme imeti manj bojnih ladij kot jih ima Francija. I o njeno stajište resno ogroža uspeh mornariške konference. Italijanska delegacija je pripravljena odpotovali, če ji popolnoma ne ustrežejo. V oficijelnih krogih tc glasi, da je bil to izid včerajšnjih pogovorov med angleškim ministrskem predsednikom MacDonal-.?om ter laškim zunanjim ministrom Grandijem. Grandi je baje odločno rekel MacDonaldu, da se bo moral s tovariši vrniti v Rim, če se ne bo kon ferenca lotila dejanske razprave glede razoroženja. Nadalje je rekel, da je dobil navodila, da mora vztrajati pri pariteti s Francijo ter da se ne bo u~ maknil s tega stališča. Dogovor med tremi silami bo najbrž sklenjen, do-tim je dogovor med štirimi silami dvomljiv. Izgubljeno je pa vsako upanje na dogovor med petimi silami, razen če bo mogoče rešiti vprašanje glede paritete. 120,000 posebnih zvez- Vstaški glavar ima na nih uradnikov, je nepre- razpolago 10,000 izbor-stano na delu, toda bo-j nii strelcev. — Vstajo riti se morajo z raznimi; je povzročila smrt cesa-težkočami. NOMINACIJA ZA INOZEMSKO SLUŽBO WASHINGTON, D C, 4 aprila Senatu Je poslal danes predsednik Hoover nominacijo Sydney Browne mtajlwyfc. iz New Jerseys za ino-srm-&xo siufcbo Mr. Brown ieli biti u&luAben pri kakem mazemsken. urmdu. PREJŠNJI POLICIJSKI NAČELNIK ZAPRT ELIZABETH, N. J.. 4. aprila. — Prejiexji pjiuriJ&ki komisar, Benjamin Wood, is Union okraja je toil tAm>}*a rs tri mesece v okrajni JetniAmei ter na tisoč, dolarjev globe, ker }* imel v Union mestu Jav-» v P™ jw; < J pomota! csrttn! jnvdaik W»tah. MEHIŠKI BIVŠI POSLANIK SE JE VRNIL IZ RUSIJE MEXICO CITY, Mehika, 4. aprila. — Profesor Jesut Silva Hereon, ki je bil mehiški poslanik v MoJtvi do prekinjen, j a diploma Učnih od-nasajev z Mehiko, se je vmil včeraj zvečer semkaj. Sen j or Silva Herzog je oospel a, Berlina, kamor je odšel iz Moskva čakat nadaljnih navodil. Prejšnji poslanik je prinesel s seboj vse dokumente ter arhive mehiškega poslaništva. Otno&aji med Mehiko in Rusijo so bili zopet obnovljeni leta 1924. Od cmegra časa naprej so večkrat imenovali tukajšnje rusko poslaništvo boljševiški glavni stan za Lnoaemsku .propagando. VaroOftt* m ss "Gte* Nar^t" -uMI elovefcl tecfstk v Edra- WA£HI N'G TON D C . 4 c.priL . Uraci za ljudsko štetje je danes izjavil, da je 120.000 posebnih zveznih uradnikov, katerim je ooverje-no štetje prebivalstva, neumorne na delu. Rairen malih izjem je uradnikom tudi vreme naklonjeno, da zamorejo uspešnejše vršiti svoje delo. Najve? težav imajo v Wymingu, kjer je zapadel velik sneg Okrajni nadzornik Letter G. Baker je mora! opremiti svoje ljudi s smučmi in sanmi. Iz nekaterih krajev pa poročajo, rta delo ovirajo slaba pota V splošnem gredo ljudje uradnikom na roko. Kjerkoli ni bil uradnik za liuc! ko štetje prijazno sprejet, je bilo treba to pripisati kak?-mu nesporazumu. Ko je uradnik vprašal nek fnr-merico na Srednjem Zapadu. koliko otrok ima, mu je zalopuntnila vrata pred nosom in z a mrmrala: — Grdoba nesramna! Največ tezkoč imajo z ženskami, ko skušajo izvedeti od njih, koliko so stare. Ljudsko štetje je precej dobička-n jen pcsel. Uradniki imajo po štiri cente od vsakega imena. V krajih, kjer so ljudje gosto naseljeni zaslužijo lahko od dvanajst do petnajst dolarjev na dan. rice. RIM, Italija. 4. aprila. — Štefan: p^entura je objavila danes poro čila o težkih bojih v Abesiniji. Vladnim četam poveljuje Negu« Ras Tiffari. dočim una vsta-ki glavar Ras Gugsa Olie na razpolag desettisoč izbornih strelcev. Ras Gugsa Olie je bivši sopr t ccsarice Zauditu, ki je v sredo u-mrla. Tiffari je nečak cesarja Mcne-lika II Nekatera poroiiia pravijo, da je Ras Gugsa Olie že padel. Vstaja je izbruhnila takoj ko je razširila po deželi vest o cesari-čini smrti. ADDIS ARAiiV A*;esimja, 4. aprila. O pokojni cestrici Zaudku zatrjujejo, da je bila direktna potomka kralja Salomona in kraljice Iz Sebe. Bila je hči Menelika II.. ki je u-mrl leta 1913. Njen nečak Ras Tiffari. ki je izza leta 1323 Ne-us t kralj', se nahaja močno zastražen v »roji palači. Abesinsko tesarstvo ima kakili drset milijonov prebivalcev. Velesile so sicer za jamčile Abeslniji popolno samostojnost, navzlic temu t^ pa psd mo:nim vplivom Velike Britanije in Italije. KRALJ JE NAGRADIL MORILKO Ženska, ki je usmrtila svojega moža, ker jo je neprestano pretepal, je bila oproščena. — Zdaj pobirajo zanjo. .......... ■ — ..... OSLO, Norveška. 4. apnla. j Tridesetletna Maren Jensen imela moža in dva c-troka. Že na j poročni dan jo je začel mož prete- j pati in pretepal jo je do svoj ^ j . smrti. Ko mu je rodila otroke, jih je i večkrat skril ter rekel, da jih je u- ! bil ali da jih je vrgel v reko. Nekega dne je prišel domov bolj j pijan kot običajno in jo je začel ! , nesramno izzivati. Mr.ren je zgi? bila sekiro ter ga udarila po glavi. Sos?di je rekla: — Ubila sem ga , Rajši sem do smrti v ječi kot pa v tem peklu. Tekom o'; ravna ve sa izjavile priče. da je bila uzorna žena. doHm ni bil njen n- l nič vreden. Porota .jo je oprostila. Takoj zatem so začeli nabirati zanjo prostovoljne prispevke. Noi - -ve-ki kralj ji j? pociaril petsto kron. HOOVER BO SEL RIBARIT ODGOVOR BOGDANOVU WASHINGTON. D C.. 4. aprila Predsednik Hoover ba odšel jutri popoldne v svoje ribiško lovišče v j Blue Ridge Mountains v Virginiji. prvič v tem letu. Sezija za postrvi ; se je pričela 1. apjila, in predjed- j nik upa loviti postrvi predno bo se- j zija«»zaključena dne 30. aprila. Ra- : pidsn reko so nanovo založili s po-strvmi in ribe bodo letos precej obilne, kot pravijo strokovnjaki. WOOBRLDGE. N J . 4 aprila. — Henry D. Baker, nekdanji trgovski atašej v Rusiji .je cdgovril včeraj na zanikanja Petra Bogdanova, načelnika Amtorg korporacije, da dobivajo ruski premogarji plačano na dan le po en rubolj. Ko je vodil Baker tozadevne informacije, je bil rubelj vreden le 44 centov na dolar in da je od enega časa naprej stalno padal v vrednosti. FANTA ZBEŽALA IZ P0B0UŠEVALN1CE DO BBS FERRY, N. Y.( 4. aprila. Dva fanta, ki sta nosila deloma u-niforme in delcma civilne obleke sta pobegnila iz poboliševalniee za ned letne v bližini tukajšnjega kraja. Izročena sta bila p-.-bolj šivalnici radi hudobnosti, katere sta izvršila teKcm Drostosti. POGREB VON DER GOLTZA BERLIN. Nemčija, 4. aprila. — Jutri bodo pokopali generala gr--fa Konrada von der Golza, ki j? umrl v starosti 65 let. let. Pokojnik se je posebno odlikoval v slavni bitki pri Tannenbergu ter je bil eden najboj zmožnih nemških generalov. GLAVAR MODERNE TURČIJE BRUENING JE DOBIL ! ZAUPNICO Novemu kanclerju so v zadnjem trenutku priskočili na pomoč nacijo-nalisti ter porazili pred-log glede nezaupnice. j BERLIN, Nemčija. 4. aprila, —j Koalicijski kabinet kanclerja H 1 Brueninga bo o.tal, V zadnjem hi • j pu so mu priskočili na pomo? na-! cijanalisti ter porazili skupni pred-»og komuniste v in socijalistov. naj se mu izreče nezaupnico. Nacijcnalisti so se v zadnjem trenutku odločili, da stopijo na strar. Brueninga. S tem so se mu hoteli revanžirati za obljubo, da bo uveljavil potrebne odredbe za pomoč farmarjem. Komun'sti in socijalist-i so z vso gotovostja napovedali, da bodo Brueninga srmoglavila. toda glasovi nacijonalistov so jim prekrižali račune. Nacijonalisti. ki kontrolirajo v drža« vnem zboiu več kot desemdeset glasov, ustvarjajo ravnotežje. Dr. Afred Hugenberg. voditelj okrajnih nacij :nalistov. je prej po-z\ral svoje pristas?. naj store vse. kar je v njih moči, da porazijo vlado ter jo pris.lijo k resigna-oiji. Čc bi se to zgodilo, bi Bruening za mogel razpustiti nemški državni I zbor. t-cr bi ostal v uradu še tr; me-| seee, d older bi ne bil izvoljen novi parlament. RUSINJAM BO DELO ZELO OLAJŠANO Komunistični voditelj Larin je izdal nove od redbe, ki bodo znatno izboljšale stališče ruskih žensk. MOSKVA. Rusija. 4 a?.rila. Uri Larin, eden naj ugledne, - .h komunističnih voditeljev, je sprožil agitacijo, koje namen je. spraviti 7 m?ke iz kuhinj, pralnic in od dragih podobnih del. Dosedaj so se Larinu posrečili v^i poskusi in najbrž se mu bo tudi t . Domače del-> bo kolektivizirano . pomočjo modernih strojev, isto tako kot so bile kolektivizirano far- Po L?rinovem načrtu naj bi c_e vsa kuha in peka opravila v skupnih prostorih. Ženskam ne bo treba ve^ delati doma. pač pa bodo morale hodi t i v tovarne in urade, kjer jih bod ) drugače zaposlili. Preci:ljudenost v Moksvi in dru tri h mestih bo otežkocila to organizacijo. a poskus bodo %-prizorili v kmečkih občinah in manjših mestih Ker je načrt zasnoval Larin, je takoj vzbudil splošno pozomos*. Sovjetska javnost smatra predigre tega moža za, jako resne, ne gled.? i na to. kako neobičajni «s? zde na j prvi pogled. Larin je eden najbolj značilnih politikov, kar jih je proizvedla rr-volucija. Možak je deloma parali S ziran ter hodi le s težavo. Njegov! duh pa neprestano ustvarja novo-tarije, ki se običajno izkažejo kot uspešne. Nekateri pravijo, da je storil Larin več kot sedanji ru ki sovjetski ■ voditelji, da zrevolucijonara vsakda nje življenje navadnih meščanov. Ideja glede nepretrganega de lovnega tedna je njegova. Zavz>. 1 se je za pet dnevni teden, za štiri dni dela in en dan počitka. Ob • ideji sta bili uveljavljeni po vsej de-želi. Larin se zavzema za popolno od-oravo vodke in drugih močnih pi- , jač. GANDHI JE DOSPa NA CILJ Vse napeto pričakuje, kaj bo storila angleška vlada, ko bo začel indijski voditelj pridobivati sol. BOMBAY. Indija. 4 aprila. — Indijski voditelj Maha trna Gandh; je izdal poziv in navodila za . p!o no državljansko r«epf>korščino pr< ti angleški vladi. Kampanja naj se prične v ned--Ijo. Rovolucijonarni voditelj ba Iv zval angleško vlado s tem. da t začel v Galapurju pridobivati r^' ne oziraje se na angleške regulacije. Na tasoče nacijonalistov v drugi i j delih dežele, kot v Bombayu i. Kalkuti, ki sta dve največji mesu Indije, se je pripravilo, da začn » istoiasno kršiti angleške predpis. V Asamu bodo revolucionarji kunah žganje, kar je tudi nepostavno de.imje. Kršili bodo tudi razne ai: gleske postave glede gozdov BOMBAY, Indija, 4. aprila. -Mahatma Gandhi je dospel dar v Dandi. kjer b3 začel dobavljati. ne oziraje se na angleške regulacije. Gandhi se je s svojimi revo!uc jo n ar ni mi učenci utaboril par miij izven mesta. Kraj. kjer bo skušal Gandhi p-dobivati sol. Je last Sir Ibraiil RachinV-Ooia bombayskega mult: milijonarja. Multimilijcciar je dobil od okr" nega groveraerja dovoljenje, da s posebnimi stražniki rastra/-1.' i svoje po.-:estvo. Prostor, kjer namerava Ghand pridobivati sol. je nizkoležeč ter p11. In te soli se- bo lotil Gandhi. URUGUAYSKO BRODOVJE USMRTILO 661 KITOV MONTEVIDEO. Uruguay, 3. apr. Uruguay.sko ribiško brodo«vje, ki ob--.toji iz plavajoče tvornice ter štirih zasledovalnih ladij, se je vrnilo s sezijskih operacij v bližini South Georgia. R:':iči so usmrtili 661 kitov ter dobili 63,500 rodov olja. BOUCK PRAZNUJE ROJSTNI i DAN Predsednik, turške republike Mustafa Kemal paša, je srečnejši v izvajanj« svojih reform kot pa ne*ov sosed Amaaulah iz Afganista-aa. Pod njegovim vodstvom se je začela nazadnjaška Turčija hi tr« modernizirati. Kemal je na sliki oni, ki sedi v sredi, s klobukom na (lavi. k. f, - A HAMILTON. Bermuda, 4. aprila. Yanceyeva skupina je preživela vče-'rrjšnji dan z oficijalnimi obiski. Odšla je vladno hišo ter se dab t-*m registrirati. Obiskala je tudi posluj očega konzula Merrilia. William Alexander je skušal dohiti licenco, da se dvigne v zrak. Zeh Bouck. radijski operater aeropla-na, je praznoval včeraj svoj devetindvajseti rojstni dan ter priredil v ta namen majhno veselico. Vsi letalci so izvrstnega zdravja, čeprav jim manjka spanja ter so zelo živčno razburjeni radi nevarnega poleta na Berumdo.,,_ _ DENARNA NAKAZILA ZA VASE ravnanje naznanjamo, da iz VR&UJEM0 NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo || ▼ Italijo >tn 500_________I 9.35 Ur lit____9 8.75 - 1000___________118.50 Si ~ tM____ » 11 JO " 2500 ________________ S 46.00 - 500____» lSJtO " 500«______ _____S 91.00 " 500 _f 27.40 " 10.000 ________________ 5181.00 i - 1000 -____% 54.25 IZPLAČILA V DOLARJIH: E^ristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — za $300 — $6. rA Izplačilo večjih zneskov kot gora) navedeno, bodisi ▼ dinarjih irah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka silili priporočamo, da se poprej s nami sporazumeta glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednik NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE U'llRI KA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK B2 Cortlandt Street New Tork« ff. Y« Telephone: Barclay 0380 GLAS NARODA List Blovenskih.delavcev v Ainer3d. 1 ri U FON: (HKLStA 3S7S ■ NO. W9. — ikTEf M AMERIŠKA DELEGACIJA SE ODPRAVLJA NA POT "QUI mmmmmmm liioir "Glas Naroda" j / Owoetf and Pebll«faed by — - tLovBac rcauumo oompakt (A Corpcikiitkn) Maor. r i—i lamia oFiawin«M df tte~oorpormtton ima addrtMc* o t abcrr« officer« at W. Utt Itmt Bewagb of itoatotta, Wew loit Ctty, N. T "GLAS VHODI" (Tolcc of Um reopU) iMRMd Iftrr Day Except Sundays and Holiday*. _ fa celo lato wrtja Hat sa Amaxite Za New York sa ceio lato--$1.» Ui Kanado . ------^800 Za pol leta--------.-----»J* Ca pol leta ...........................$1-00 Za Inoaezxptro aa celo leto-----»7.(K •■a četrt leta ___________________$1-50 Za pol let« ----------------------■-----$S*L Subscription ?£2rly «6.00__, - -----------------| Šubclj bo konte rtiral v Berlinu. AdvertUemsnt od Agreement : .........—— -;—:—;——----( Znani baritonist Anton Šubelj "Otaa Naroda" Jztmfr Tsakl dan la^zemii nedelj In praanlinrr ItopiM brei podpisa ta osebnosti še ne prt občujejo Denar n«j se blagovoli potil j a ti po Honey Order Prt spremembi kraja naročnikov roalzno. da se nam tudi prejšnje blvaUtta naanani, da hitreje najdem' naslovnika "GLAS HUODI", m ff. Utb Street. Ne« York. N. T. TitopkMC: CtoeUea SS7I _ - -------------i........ i----- —______1 rh« LARGLST SLOVENE DAILY In C. S. A PETNAJST LET OD PADCA I PRZEMYSLA sbmswew—m j L*« Iluda nesreča železničarja. Z Zidanega mosta poročajo: Ponoči je premifcač Valentin Lemut opravljal svoj :> službo pri premika -nju vlakov. Pri zapenjanju vozov mu je spodrsnilo, pri čemer je tako nesrečno cmahniJ. da mu je zdrobilo laket leve roke. Ranjenca so prepeljali v celjsko bclnico. kje:-mu b~lo mcraii roko cd laketa na prej amputirati. Ponesrečeni y-znan dober igralec na diletantskih cdrih. ^el3 po dol-prizadevanju , vi napravil 8 cm dolgo rano in cl? je zaradi m ineta udarca prišlo do pre".resa možganov, gem zdravnikovem je napadalec prišel k zavesti. Od dali so ga naslednjega dne v celjsko bolnico. Napadalec Globae-nik bo za svoj zločin dajal odgovor pred sodiščem. Roku K izgubil. Sv. Jcirfa c v Kočevju kaj dobro praznovali. Kočcvarjev jc veliko Jožetov in gostilne so bile polne 3 ievnikov. v Kcblarjih pri stari cerkvi .so v neki gc itilni pili Jo- ..... i žiti in ir.^d njimi .'udi £ tiri in dvaj - lu se je pred kratkim povrnil z ve- j . ; J s? tlet ni Jeze Kren. posestnik :z va- j si Konec iQrt> pri Stari cerkvi j Nekako ob tričetrt na deset je Kren gostilno zapustil rekoi, da gre domov. Ko je prišel malo pred postajo v Stari cerkvi, je pridrvel vlak RESNICA V OČI BODE j like konce: tnc turn?j? pj Amer.-j ki priredi v Berlinu «Bech-tein-jSaal> koncert zam:rskih in indijanskih narodnih pesmi, na klavir- . I ju pa ga bo spremljala pianistk:: j Marica Vogelni kov a. Šubclj ie po ! svojem odhodu iz Ljubljane pel ! milanski radijski postaji, nakar je moral podvreči operaciji v Berlinu. ki jo je srečno prestal. Ban bo ab>olviral nato še nekaj koncertov v Evrrpi, nakar .se povrne v kr. ar- V ampri^kem senatu je imol .jako zimri!on govor s*- ! Ameriko, nator Tvdiags iz MaryUuiclu. Suhaeem je take uspel. *U ye dolgo, ali pa sploh nikoli niso slišali takih. V splošnem jc sirot* lr ponovil stvari, ki so slehernemu znane, kdor jih lioee videti. Parkrat gn je prekinil senator Hrookhart iz low*, ki je eden najbolj zagrizenih snhaeev v kongresu, 0]K)SM>ril ga .je, da senator Bi uee iz Marv landa svn-leeasno ni hil ponovno izvoljen, ker je zavzel mkozvano *' mokro stalisee *\ la tetr« je razvidiv». kako dale«' zaniorejo iti siibaški fanatiki. Smrtna nesreča pri Domžalah. 20. marca ob pol 8 zjutraj j ' našel Janez škerjanc iz Skrjanče-• vega. cbrina Radomlje v potok;« j Mlinšca utopljenca. Takoj je oove-| -tiJ crožniško postajo, ki je ugoto- .. . * . r, Cirkmce rn St. Ilju j< vila. da jc r,: aesrecenec Ant. Pere' , .. .. .i. , . . " dvovprrznem vozu ve?j u.-iluzo2nec ljubljanske mestne ob ' , • čine. Nesrečni Pere je imel pri sebi legitimacijo, zlato uro, dva zlata i prstana in manjio vsote denarja J Truplo, ni kazalo nikakih znakov j nasilja in je getovo. da je nesrečni i mež po tragičnem naključju naj-Sleherne^a, ki ne ti-ohi \ njihov je treha nnieiii. peneči zašel v m:i-no narasel To je njihovo fjcslo. 1 « Buhaei s<» smrtni nasprotniki vsakej^i, kdor si drzn^j j K) veda ti resnieo. 1 *ri senatorju Tvdin^sii pa niso naleteli na pravejr:i.| Prav nie se n: 7.ha 1 Mrookhartove j;n>žnje, anijKik je «• -1 — i ločno izjavil: — 1 e moram plaeati to eeno. da izkažem svoji d'*-' Želi malo iiHlugo, že vsaj ne h«»m «lrl s <"-redn, samo da Lajaimim .svojo izvolitev. To je moška Iwseda! Senator Tvdiu^s ne daje prednosti svojim poiitieniin ainhieijam. j»ae dohn»hit de-::ele. Le zal, da j«1 število njeitlU enakih tako malenkostno. Kaj je doveiilo senatorja Brook harfa do tega, da j^ uuslil zgoraj navedeno pnetnjo. Ali je senator Tvdings kaj ]M>vedal eesar hi ne sme! ]>ovedati? Ali ^e latral, ko je rekel, da je poslediea prohihieije r tpe m in -no »mialovaževanje postav.' e la.;i' ':«> e rekel, da se je v* easu prohihieije ii.t> arod pr<1 evil v hiiiavee in kršilee postav.' Ali bo kdo tajil, da izza uvwHm* pleiiK'iiitejra pf*sku->a ni pijjuhsst ¥ |N#šjistui meri napredovala t H 11 Ali more kd« ftttajiti dejstvo, da število smrtnih slu-jev, povzrorenih od alkoh »liznui, neprestano narašea { Ali niso ^f^dtsen pre>»hi«ižena > prohihirijskiitii >lu«"a-ji, ali niso jetm.^Jiiee jwdnc krši lee v osemnajstega amci«'.-meuta iti Voktesdo?«1 postave i Ali se ui na milijone domov izpremeiiil > v tajne njekuhe, ali ne instn-.j ali siej se hmlo morah uveriti. da je h>j proti resniei in dejstvom neino^v-. petek in utonil. Anton Pere ie b;i Čudna stavka. Poštni uradniki v litovskem daj često pokaže nekakien rdeč jež. t-Avnem mestu Kodau že dol^o ca - d«t le posebno pogumne in s.tne tnan zahtevajo povišanja plač. In stranke vztrajajo pri pogledu na pa mg stavke v UKvl strogo prrpo- rdeče strmšče Ako bo vlada osta-vedane, »o aktvnill poštarji, da ye i la trdovratna, bo na podti v prestolih .d«) v znak protesta proti Tla«. H. nld Litve kmalu vse polno brada-noče ugoditi njih upravičenim za- čev, bog\e ali bodo služili v kras ht*vam, prenehali bitu Stavka Ira- i flavTkrm« aiewtu za ta primer pa že par m«®4fr^v in občinstvo vi- | imajo peštni uslužbenci prlprav-d3 prt potoslh okencih me«to prt- ljeno 4e drago bombo Pravijo. JaimLh obritih obrazov, odurne koa-! ae bodo odpovedali tudi milu in po-mate giav^.S Po službeni potreb*'; tem si naj posledice pripiše poštno m bili namrti t okencetn preme- minis trat, vo Na zborovanju poštarju ravno nndakarjl, ki so orta- 1 jev je padel tudi predlog o rednem gp&ar J«si a moteo rastjo, zlaati pa za uživanja desna, iti pa ni prodrl, 'Mli. koj& brade imajo kpo ognje-, ker so zmernejši krogi poudarjali, ttgr . le tt-vdii prave vojne le ne marajo. rojen leta 1887 v Pištanju pri Kozjem. Nazadnje je bil zapo?len v re^istraturi mestneg-a magistrat i ter je bil jako dober in spreten u--lužbenec. V Radomljah so sa videli že pretekle dni. Večkrat jt- prihajal oc nedeljah in praznikih na izlete v Lo ki a je. Ko so danes :b ve stili o smri ni nezreči ljubljanski msitni magistrat. ita prišla na orežniško p^'-stajo v Dcmžaie občinski sve:ni£ Tavčar xn sepreg? ponesrečenega Perca. Soproga je izjavila, c^ je njen mož večkrat hodii na izlete in da ni imel n bene?a povoda z? kak obupen čin. Kc j? k' misija končala .-voje dv-lo in ugotovila, da gre lc za nesreče. se truplo prtnesli v mrtva^.nl^^ v Radomlje, od koder je bil; prepeljane v Ljubljane. Napad na cesti. Ko se je 16 mtarca preti 19. uri vn^al iz Šc tanja preti TopoL>ici pri lesni tvrdki Kunstel uslužbeni lesač 34-letni Dolenc Andre, ga j? v bližini Žagarjeve gostilne v Tc-r : Išici napadla gruia domačih fantov Bezečega Dolenca j? dohitel l»-letni Globačrak iz Zave jnje ter ga s kcncern hmcljevega dror*a potil na tla. Zaradi silnega udarec po glavi je napadeni tesač obležal na me tu nezavesten. Ker ga na p-mci prihiteli sc sedje lc ni.«") mo-iV r^raviti k zavesti, so poslali p<> zdraT-n;ka v Še-tanj. Z avtom do-šli ekrežni zdravnik dr. Kcruh Kren je po nesreči padci pod vlak Čim jc sti jevedja opazil, da je pa del pod stroj človek, ie vlak v hipu ustavil. Na tl?h ob železniškem tiru .so našli Ježema Krena v popoln; nezavesti. Vlak mu je bil na ve--mestih zmečkal levo reko. tak - d mu je visela samo še na keži. Ne.Ta • vestnega Krena .>0 nesli v ž?leznišk: vagen in ga odpeljali v Kočevi -kjer so poiskali zdravniške pomoči Nesreča zaradi splašenih konj. Posestnik v sin Št?fan Kresnik z e vozil n:i jo količino moke proti Pohorju. Pred gostilne Fricdau v magdalenskem predni?r:-ju sta se konja splašila in zavila na desno. Fant je skejil z voza pred konja, toda v tem hipu ga je v;z pritisnil ob zid s tako silo, da >e je fant zaradi hud;h bolečin v notranjosti zgrudil na tla. Prva sta mu priskočila na prmoc dva delavca, nalo ji ga je prepeljal reševalni j vez v bolnico. Njegov vez konjema je prevzel in odpeljal kmet Av~ t-ust Šerman iz Cirknice Smrtna kosa. V* Ljubljani ie v vis:ki starosti C6 let umrl mestni zdravstveni jlvt .nil-: dr. Fran miner, rodom iz Čehe-lovaške. V mestni služ:-l je bil oa 13. septembra 1878. Pi, dolgotrajni *n mučni Po pora z u ^ a vs^f i j - ke v o i ske vzhodni Galiciji so ruske sil? obk )- lile mogočno trdnjavo Przemv.J j Ne.eateri naši re^jaki so v Dne 2. oktobra 1914. je bilo obku-1 zirm jakc napredni, ljevanje končano in komandant 1 oblegovalne čete Račko Dimitrij. .' ie naslovil na poveljnika trdnjave j generala Kusmaneka naslednje pi -» smo: Gospod konmandant! Sreča je zapustila c. in mado. Uspešni boj so naši vojski omogoči, obkoliti Vaši ekscelenr-i poverjeno trnjavo. Vsakršno pomoč od zunaj smatram za nem -gočo^ Da se izognemo krvonrelii • i. smatram potrebiiG predložiti. Vaš: ekscelenci pogajanja glede proda''* trdnjave. V tem primeru n bo mogoče za Vas in za posadke izposlc-vati pri višjem poveljstvu častne pogoje. Poveljnik ob e ^a'očin čet: Radi: Dimitrijev. Kusmanek je smatral to pismo za žaljivo in je odrekel vsak meritorni odgover. nakar so Ribi čez/iri dni po tridnevnem obstreljevanju prešli v generalni napad. Bili so odbiti. ker jc oblegajočm č:-tam manj pikniki in drufrimf društvenimi pri-reditvami. V-* U> z rcuratcm vred. spada ni kulturno prije. m je ju ko prijetn in okusne, ako zna človek d->br piipraviti. Bavijo se tudi z iznajdbami Pred leti s.- imeli v Wnshing1on*i p.--"hn- ga odvokata. ki Jim 'e p.i tente komandiral. Zdaj ga nimajo ve:- Menda si u* namrl dovolj denarja in .ie opustil patent na na=e rojake. Zelo -C zanimajo za p.rp .uu..-mcbilc. to j- /a mašino. k. te e s" ma od sebe. tree vsake zuninje p • moči™ Pred let. mi ic liekdo poslal '.■led aparat za muhe loviti Aparat jc b:l podoben mišji pa-. i. bi! je vc -i p n:kljan in porinj i ter ie in:."! eno slabo Iastn*>t. na-rr.rcč. da muhe niso hotele vanj Rojak, ki mi je pi*.iril dolu.i p'-.;na. da ima po! ih'.an izum, • l:.»-rim b^ v polovici sekunde uničil vi i svet, je lan; utihnil j Nemara sn ga >pia,ll; ki r. kje; ima dos*! sebi enake k m pan i Navzlic temu sp m: pa včas: . i"7k;h urah r.f zdi :ijri-< v. id< . pop>:.lnoma nopačn.. 1/ Detroit a n. je p •.to procentov boli | siguren investment ko* pa v ■ : Flandrijske vcri-4 ». Tudi m' ja ugcsiija ttledc j najdb, o završitvi in izpop:lnit t. ; modernih iznajdb, ni naletela na j gluha ušesa. | „ , Tako mi naprimer p. ^e drau-i ro i jak. učeno in strokovnjusk Dopisi. Krocklv n, N. V. bo- j .'ezni v g;lu je preminul v 71. ietu j taro.sti obče spo- tovani in zaraci: j izredn- blagega ^načoja vebče pri- ] ljubljeni Jurij Grohar. po>=e.-tnik in ia !nik mizarskega podjetja Skcfji Lok.. B svoj sirekovno u- i -p: ■.L'oljcno- tjo si je znal pr'.dobi-ti pokojnik «>ovc- izvrstnega mizar-kega stroke.njaka iirom slovenski zemlje in j? užival tudi zau^nj-* raznih gospodarskih korporacij. k: so ga. rtele mid sv ? j e članstvo. Dol- j go vrito let. je b:l Grohar član škof jelo ice ga občiskega zastojia. — V Kamniku je pc delge rajni bolezni umrla Marija Tramtotova. rojena Exl°rjc\ro, nadačit?ljeva j vdova in po.-Eitnica, v 67. letu svo- j jc starosti. — V Ljubnem je preminula Fran-j kalo pušk in streljiva. Med tem pa se je sreča nekoliko nasrr.ehnika Avstrijcem in Rusi ^-o se- morali a tri tedne umakniti od Prz?mys ... Meseca novembra pa -o .spr-t cbk )-iil; trdnjavo ter jo po skoro pei-mesečnem obleganju prisilil' k pr -trdnjavi in v mestu kmalu zače'o 2. novembra. V mestu je bilo pole-g vojske še kakih 20.000 civilnega prebivalstva. Ker pa zavoljo korupcije v avstrijski vojaški in teh dan rl ni bilo dovolj prehrane, se ;e trdnjavi n v mestu kmalu začr; j splošno pomanjkanje. Za ma^ko s-j gladni^ meščani plačevali po 5- " > psa pa po 10 kron v zlatu. Beda ji-bila nepopisna, ker je zraven hra.^r primanjkovalo tudi kuriva, obu;,-? in oblake. Januarja meseca je sto-iil samomor intendant trdnjavske preskrbe, ker se jc čutil odgovornega za vso b;*do in nesrečo. Przemyslsko poveljstvo s? je nadejalo pomoči in se trdovratno branilo predaje. Začetkom meseca 1 marca pa je pošla vsa hrana :n 1 Ku-manek se je na prigovarjanj-] madžarskih častnikov odločil, di ! napravi izpad iz trdnjave. Polovica bojevnikov 'e bila dcio-I cena za ta podvig nesmiselne^; ; madžarskega .slavohlopa in je br'z i uspeha napadala utrjene rtiske po-; tojanke. Izpad if je ponesrečil no vsej črti ob ogromnih izguoah. Po t.: m porazu se jc trdnjava držala še do 20. marca, naslednji dan pu je poveljnik ukazal začeti tur.ecva-ti zaloge streljiva in o ,ta!ega mat -rjala. dan so grmeli topovi, d.; zbruhajo vso municijo na Ru-°. p -onirji so porušili forte, zaž g ali rkl.i dišca in uničevali top >ve. Ob 7. /v -čer je blo do.o uničevanja got.»v-. Po dolgih letih našega delevan .. smo prišli tudi mi na vrsto, d" b mo imeli čast, v naš. slo n- ki n.i-, selbiiii v Greater N -v Y rk i c.'.:' -ma v Brcoklynu, -kupaj z v n prijatelji in ljubitelji na-e Icn^1 slo-venske pesmi prazno v.. •. na c.. način petnajstletnico *SI 1:11". ki je edini slovenski molki p -v-:., zbor v newyorski koloniji. Zatoraj se pre-i vsa c?njen.. t!r šiva, da na dan Slovan' >•.-• pr .-live. v nedeljo 11. maja - b 3 ■ . p ; poldne, ne prirejajo kz'ie /aba\ nasprotje "Slovanu". Za to uslug se vam "Slovan" vnaprej 1?. p . ? -hval.iujc. Pevci s? pridno vadijo in b •• • občin, t vo presenetili z no v.mi petnimi. Program bo pozneje bolj e>:-irr objavljen L M. Ourant City. Pa. Ker vsak začenja z d lom. ti'd1. jaz e:nen:m tukaj nje d lav ske rarm re. Povem \ m da v n. ^i okolici so pol ničlo. Tukajšnja tavaina Amercer!!* Plate Gia.v; Corporation jc zopc za s: a p j la. a k za ka . • š» ne v - En: ugibljejo tako. drugi tako. t pravega vzroka nr* vr nihče. V teku enega tedna, mislimo, d: bomo izvedeli resničen vzr;.lt. Ai bo z pftt zaronal" ali bomo pa ši s trebuhom za kruhom. Slabe delavske razmere nam p; ne me roj o kalit, na^t-ga ve olja. da vsaj za en večer p;.zabimo naše kri- I že in težave. Zato nam piln di Slo- i vcaska Ženska Družba pit ;no ve e-lico v Duiar ; City Hali dn( lf) ma- 1 ja 1930. D - bomo ustregli pit a-J željnim z izvrstnimi valčki in p<"> r.kcčnicomi, s.mo naj* li vs:*:n d bra znano godbo Hojr - Tri.) .z CU •. -land. Ohio. Našim i lanir im om tudi jaono , _ rečila. da povabijo na detivni v?-; _ če. našega fanta NV-vv Vorka. Po- ' x tra Zgago. Če se b vabilu odzval potem vam rečem, da bo zabave in Nastcpil je mir. zlasti ko so tudi ; Ru-:- umaknili pred be-mm 'ib^tra-j 1 evanjeni za kaka dva kilometra j cd trdnjave, da i? izognejo nepo-trebnim žrtvam, vedoč. kaj poaie-' nije obupno streljanje, požari eksplozije. tiska 82 1. t Krolnikova v vis ki staro-ti D:ie 22. marca jo general Kus-manek ponudil poveljstvu predajo Przemvsla. Okoli luO.OOO avstrijskih ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI Joe Su bee DeLona. Iil , $1.00. Denar sprpjeli m ga bomo posla-dcgnaL da je napadalcc z drogom j li na pristojni) mcsLo. Dolencu prebil lobanjo, mu na gla-| Uredništvo. smeha dovolj. Več o veselici bo pozneje poroJa-no v tem listu. vojakov je odšlo v rusko ujetništvo Pozdrav vsem zavednim Sloven-okoli porušenih utrdb pa ie ostalo ^ in Slovencem .širom Združt-.t :rt -.»Icnno pokepališče. kier spi nih držav, listu Glas Naroda pa žr-mnoštvo žrtev, upadlih za obrambo lim veliko novih nar-čnikov. držnve, ki je bila že cto:;ojena i; Marv Soltieh. prepadu in p^-inu članica S. Ž. D. ■Ah.-vl' Velikonočni prazniki se bližajo. .. G f*} OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se od pomore nujni potrebi, in veselje obdarovancev. se podvoji, ako dospe denar pravočasno. - M if fl v ' ■' Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW Y0EX, H. Y. w _ DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE m V f : ; ' I « "•» "T - H —-----:----------------------- "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vazi okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE • _______ . M Ja/. imam radio-apara Aa sodem kičic in nn dve v n ki. V.se -eni .sam scontroUrr'l. Svečki .sta zato. da vidim n.v-rihtati pravo volume in kilo-vathaurmeter Pa se mi zdi. fia bom petrolejko in.štaljeral ker sveč preveč p eeri. Dobim vsr-štej.šne. veasi mi pi tudi skozi c leno vržejo kako stvar, če V preveč ropota. Zadnjič sem dobi! na radio Evropo, skozi okrn pa star škrpet. To mi je daSo vzpodbudo, da ne aom proj mi roval. doScler ne narihtam radija na petrolej ozroma na ga. Elektrika je za današnje razmere predraga. Rojakova iznajdljiv: t me >■.■ presenetila obenem mi je pa nalila novega poguma. Z vztrajnostjo se da vse dcse~i. posebno zdaj, ko so na razpolago v i pripomočki moderne znanosti. Radio-aparat s pipieami mi vedno roji po glavi. Aparat že imam —» ^xlčku je podoben in pet pipic moli iz njega. Sprdaj je podstavljenih pet kozarcev. Manjka mi ie potrebne radioaktivnosti. kilovatne dolžine in alko-akustične kombinacije Hiperheterodinske domišljija imam hvala Bogu še čez mero Trkam po aparatu, poskušam in odpiram pipice v namenu da bi iz pipiee št v. 1, pritekel cviček iz Gadove peči; metličan iz pipice št/. 2; jeruzalemec iz pipice štv. 3: teran iz pipice štv. 4. iz pipice štv. 5 pa briška rebula. Tako se ukvarjam ih poskušam. Pa nič in nič. Ce ne bo drugače, fco treba iti v stari kraj pogledat, da se na licu mesta prepričam. k.;e je napaka. . k NEW YORK. SATURDAY APRIL 5, lfclO C S^MBIIP'IWII I I I Peter Zgaga | Nekateri naši rojaki so v vseh o-zirih ,ak< napredni. Napredujejo na društvenem polju. na kulturnem poiju in na raznih druaih njivah. k\ so v.i*» pohvn ie in v.-ek.a občudovanja vredne V svc.em pretem čatu se bavi z vsakovrstnimi reimi. Stan vanj a p.>:r*ajc pr kur; in kmalu bode 7.:"?li regrat nab: rat. Po'ri i .majo cez glavo rpravka 1» t A * NAHODA" --------———.......i,—,ii.......— i i n, .um NEW YORK, SATURDAY. APRIL ■», 1930 The LARG EST SLOVENE DAILY la V. S. A. . . J. ■ . -SJ.O- - v A 4 KRATKA DNEVNA ZGODBA * ■ t v- I * / ' j * * 4 1 ~ 1 - ' I t 1 Tt f . *r w 1 SI 5* - V THOUMOV: 2ENIL SE JE 111» retrovrf Tofetopnaikov ir s bil bled. mlad deiko 2 ^ tretje let j j r slu/;t kot mlaj* pomočnik v u-f o vin l z gramofon>kim ploiiaml 1 Zarodt njegcvr skromnosti in p >- .%taiej«i pomočnik ter jta neredko i Ivan Petrovič ni pil in ni kvar- 1 tal Kadi! je pipo in zardel rio t:- . i, c1 je v manufukturni Izloibi 1 vid**! dele rtamvke toalete i A!; •» je tako skromnega rlove':u trrbu zaMubni' In v ko^ja0 V j .npod iri« vo hčer Mar*o Ku»mini - } K »ko se je to /godilo, t?ga ni 1 j am ni mos?l ra?umeti. K.ikaen par bova vendar rm-dvau Je večkrat premišljeval To!- 1 i ' -a/tK \ in fce gledal v zrcalo. ] j, ' m Mih ko trika. Se moj prn- l rr,< k *e m J posmehuje. Nje pa »kor«) obleti n;* m«". rei. In vendar jo lju- ; je bit * trenutkih Ijubav-u^.-.k cinfarenja TC.stopuzikov i v tn *tmf teda j: vselej na-' vil vraotofon in polomil nanj p'o-sco Ne govori, da se j? mladost /gabila Sani pa je polila«, in jekavo opremlja! Kaj bo. ee bom moral snubili? je n°koi pomislil mladi zali ubij«-mo. Meoim. da me ne bodo zato postavili pred sodisče. S.aj 1 tu.fni kradel gramfoaskifi plO:.\ O me odkicmjo, potem bo mora!o biti .^anjarenja konec Vsekakor p\ lahko snubim Marja Kttzminišna i mi je mnokrat dala napitnino, m-vlokla ."a rokav, mi stopala na kur-ie oko in poleg lesa imam še 20 tisoč rubljev gotovine. Tu ^udi :ii kar tako, posetmo ce k vrhu vsega ljubim. Kupila bova nekaj plus-in odprla ivojo trgovino. T>'strptmknv je sklenil čaka,! prve prilike. ki se mu je kmalu res ponudila. Marja Kurminišna j? p-i-sla nekoč v trgovino Ali 5te sami1 je vprašala i.i težka sedla na tol. Tako je V same t i obupujem Ivan P trovič se je odkasljal \ pest. Glej jo - prilika! Kar prič-nem' je premišljeval in poželjivo gledal na svoj predmet". Dovolite, da vam kaj zaigram ž je vprašal m jel izbirati gramofonske plašče. Zaigrajte Tolstcpiuikov j? položil cigansko romanco; O/i črne. oci strastne Murja Kuzmintšna se je ozrla na Ivana Petroviča, ki jo Je gledal naravnost v cči. Ona se je necc-,a domislila. hI-* Iro vstala, poiskala drugo ploš« o in jo dala na gramofon. — Odidi, ne glej, skrij se pred mojimi očmi. T( Utcpuiikov je nestrpno čakal konca in nastavil drugo ploščo. Deli r menoj mojo usode. V odgovor na to Je izbrala zopet Marja Kuzminišna in gramofon je zaigral. — Ne, ne ljuMtr te tako goreče Toifttopuzikov je mrzlično giacnl Kultura človeštva se ie prieola z :>nim dnem. ko }2 neznani pijonir ] lapredka baje zasadil v zemu ; primitivno kamnito lopato, da bi; « oil pridelek večji. T.stega dne vi luh odpora zanetil prvo iskro hr — jenetija, katerega izpolnitev naj b* 1 rešila človeka gladu ter mu prinesla veliko silo. a morda celo nesmrtnost- To hrepenenje je prišlo dk> izraza v delu ljudi, ki so i«pro-menlli s pomočjo vode iz Evfrata 1 in Tigrisa izsušene pustinje v pra"-rati raj na zemlji, pokazalo se ..e v olimpijskih bajkah in doseglo višek v življenjskem eliksirju srei-njeve.Vi'h alkimistov. Zivljenski standard bogov se je v stoletjih o eividno dvignil. Abel in Jakob sfa žrtvovala .samo jagnje, Zeus s so-j proso in rodbino je pa že zavračal j sadove zemlj? in je raje užival nektar z ambrozijc. Ca^liostro, katerega seveda ne moremo prištev ui med bogove se je baje hranil samo; i d:čo le/ko jo. V iskanju čim izdatnejše hrane' so ljudje dolgo blodili in delali n.*-?miselnc poskus? in šele začet u tehnične kultur? so privedli to iska nje na resno pot, ki je bila prav t : 1 prav razpotje treh poti. Prvo pot je nastepii nekako pred .sto 1? i Ju-tius von Licbifi. To je bila p^n intenzivnega izkoriščanja zeml e. po kateri je bila zemlja prisiljena preživljati veliko število prebivalstva in katera si j? zamislila cilj v obliki zeljnate glave, ki iu g vleče par konj. Standard žal ie davno ni dospel do tega cilja i i zeljnata glava je služila zaenkrat samo Berti Suttnerjevi za apeteo^o človeškega duha. To je bila pot u-metne prehrane rastlin, ki se "e spojila v eno z njihovim selektivnim gojenjem v duhu Darwinovih načel in tvori poglavje zase. PROBLEM SINTETIČNE HRANE vvojo bradico in hitro polofcU novo ploičo: Te tka Aglaja bi skoraj um - la Pometa ga je -pranla v prec";-no zadr^gG in hitro je ustavil gramofon. - Zakaj ste u»tavili? — je ko-kttno \cra ala Maria Kurminišnv M«*ni iako ugaja ta romanca Kadar imama doma goste, jo vedno isram Kai naj ti zaigram, da hoš razuaieLa krik mojega zaljubljenega a - jc premišljeval T>i-s'->pU7ikov in premetaval plošč-*1. Aha, gbj! Ljubezen je ves svet pokoren! Tolstopuzikov si je s tresočo e roko potno čelo, Marja Kuzminišna pa je napravila nepotrpežljivo kretnjo in poiskala novo p'oščo. Kaj mi bo neki odgovorila** -Ze v/m! Vse se klanja enemu idolu . Ka1 naj vendar to pomeni*1 gre mi v glavo Ta idol je zlato tele .. Zdaj razumem. Marja Kuznr- nLsna hoče povedati, da nisem | par. ker živim v bedi To sem že naprej vedel.' Zakaj sem sploh race!? Položil je poslednjo ploščo: Nihče potolažiti me ne more.' Nenadoma pa so se odprla vrata; in V5tcpil je gospodar Kuzma Sem- jonič. — Se zabavata— je dejal mehko. — Nir za to. Tudi jaz bi se rad pozabaval s kakim čajem. Pošlji * i vajenca ponj. Vanja. — Ni ga tu. Kuzma Semjonič. Tudi jaz bi rada izpila skodelico čaja. — je pripomnila Mar1.*1 Kuzminišna. — Pojdem pa sam! TcLnopuzikov je pograbil caj- nik in skočil k vratom. V nedeljo ob dvanajstih ra bastiji! mu je tiho šepnila Kuz-j minišna. ToLvtopuzikov je od samega pr* -senečenja butnil z glavo v vrata, i Kaj naj to pomeni? — je pr^-mišljeval. ki je šel preko ulice. Ali se ena norčuje ali pa gramofon laže. Poi-akaj.no do nedelje! Radikalnejša, toda tueti kors:- ■ * jromisna te druga pot, na kate-o { ;o nos potisnile pred 12 lei stro • >dredbe k. u. k. Kriegsg^treideam- ^ a. To je bila prva praktična r-.1- ( -itev prcblcnia. kako napraviti neprebavljivega prebavljivo in * .i. k. strokovnim krogom, iz katerih ; ' i? iz.sla ta inicijativa, pripada p:-- j ^ renstvo v fabriciranju kruha najrazličnejših odpadkov in sme 5 5e iščemo v naravi snov, s katero . nadomestili redkeja In dražja živila, ne najdemo primernejše si-rovine od lesa. Lesa imamo 1.1 zemlji ogromne množine, poleg t , ga je pa v nie-m celuloza, ki jo zelo lahko izpremenimo v hranilna snov. Kemike je že davno mikalo izpreminfati celulozo v sladkor, torta posrečilo se jim ni. Kemiki niso mogli verjeti, da bi se dal izdelovati sladkor kot tak in zato so e vsi predhodniki dr. Bergiusa, med katerimi naj omenimo Simonsen.. Evtroma, Clasona. Evena in Tom-lin^ona. zadovoljili s pre k vaša n je .n sladkornih raztopin v alkohol. -Svojčas so pa igrale njihove razii* ne metode dokaj važno vlogo v te-.t-niki. posebno v ameriških tvorni-cah Du Pont de Nemourh Powder Co. Dolgo so kemiki eksperimentirali s celulozo in z raznimi kisli-nami, toda kemično izdelovanje ladkorja se ni nikomur posrečil j. Šele dr. Friedrich Bergius je izdelal iz lesa sladkor. V načelu je izdelovanje sladkorja iz lesa zelo enostavno. Na žagani ali obianje pustimo delovati koncentrirano solno kislino samo toli- j ko. kolikor zadostuje za hidroli2C. celuloze. Nerazkrojen ostane lig -; lignin. katerega porabimo za kurjavo. Iz lesa dobimo siadkor. ki pa seveda ni sladkor iz sladkorne pese, katerega smo vajeni, temveč enostavni groadni sladkor z raznimi drugimi primesmi tako. da o sladkorju v pravem pomenu besede ne moremo govoriti. Ljudje bi s-; takim sladkorjem ne bili zadovoljni. pač bi ga pa lahko dajali prašičem. ki bi se dobro redili in tako bi imela od sladkorja iz lesa posredno veliko korist tudi ljudje. Tretja pot je pot utopije, popol- i na emancipacija od vseh živalskih t produktov narave, umetno izdelovanje vsega, kar potrebujemo .*a prehrano. Ta pot je seveda zelo strma in skoro nedostopna. Kemi- i kom se je sicer posrečilo iz delali umetni sintetični sladkor, maščo- j be in nfkaj, kar bi moglo biti zarodek beljakovin, toda za naše lajne želodce in prazne žepe so ti produkti žal predragi. Večinoma bi j;.h ne mocli odtehtati niti z zlatom, a vendar so le neznaten del ogromnega Števila snovi, potrebnih ia prehrano. Če dosežemo v d oglednem časa tehnično in gospodarsko izvedljivo sintetično izdelovanje c-j gljikohidratov in maščob, bo storjen sicer velik korak naprej v pradavnem hrepenenja človeštva, toda s tem se še daleč ne bomo približali uspešni rešitvi problema izdelovanja beljakovin. - Petii letna konvencija Amerišk-Jugoslovanske Zveze v M in ne sot., i ti se je vršila v me>:u Eveleth j t Minile šoti. dne 25 avgusta 1. 1929. « je sprejela sledečo resolucijo: -s Kf.r bo le'.a 1930 stoletica. odk u s je stopil na ameriška tki nas slav- r ni slovenski mif jtnar Rev. Fride- i rik Baraga; t ker je bil nam Jugoslovanom ta - < korekoč kaziwt v Združrne drža- r ve amenške in t ker bi bil velepomembno za na- i Jugoslovane v Minnesoti. ako b: i to leta 1930 proslavljali stoletnic njegovega prihoda v ZJružene di- i žave ameriške, ter obenem na ta , 1 način izkazali čast enemu Izmed 1 prvih .-inov -lc venske oziroma j 114» -vanske matere, ki je pred .sto leti dospel v Združene države ameriške. in veliko -Loril na polju civilizacije. zatoraj delegacija, zbrana na p.-ti letni konvenciji Ameriške Jugoslovanske Zveze v Min ne soti. vr-' .seči .se v Eveleth. City Auditorium v nedeljo dne 25. avgusta 1929. u vidi in smatra umestno in za na ,. juge ic.vnnski narod v M.nne :i vek]x>mtm no. rk3 bi Juge levan. v Miiua?sr.ti proslavili slolf.nld Baragovega prihoda v Amerika. Nadalje konvencija A. J. Z n>-c ;l? i glavni cibor Zvezt. da p >-tc.n glrvntga tajnika t.ikcj st pi \ korehp ndencc z vsemi juge slovanskimi podpornimi, izobraževalnimi in kultamimi društvi v Min nesoti ter jiii prosi, naj bi skup:., sodelovala z Ameriško Jugosiuw-nn-sko Zvezo v Minnes ti pri pre lav. omenjene stoletnice leta 1D3D Bedi nadalje sklenjeno, cia se p.. cn iztis te resolucije pailjc za pr;-občitev vsem jugoslovanskim listom v Združenih državah. a:ner. ških. i:i tudi vmjie jugoslovanskim podpornim društvom v državi Min- j nese ta. Seglasno sprejeto n; -peti rediu letni konvenciji A. J. Z. v Eveleiha. Minnesota, dne 25. avgauta 1929. Potom sprejete resolucije je de- . legacija. zbrana na peti letni k , venciji Ameriške Jugoslovan-1: , Zvez v Miainesoti, začela sama ne-j kako akcijo za proslavo stoletnico, p-iheda v Združene države ame-tiike enrga izmed uglednih sine-slovenske oziroma jugzslowivK" : matere, ki je pred sto leti sto.iil na j ameriška tla. Toda omenjena -to- ; letnica se pa zamere uspešno pro-j slaviti le pod pogojem, ako se ju- j gcslovanska podporna in kulturna ! društva v MLnnesoti zavzamejo /» idejs, in če sklenejo, da bodo kor rerativno sodelovala pri omenjeni proslavi z Ameriško Jugoslovansko Zvezo v MinnesotL Zatorej s? je dne 25. marca t. 1 poslalo vsem jugoslovanskim podpornim in kulturnim društv >m v Minnesoti pozive na skupno konfe-rrnco delegacije. Koferenca se bo vršila v Fveleth City Auditorium v mestu Eveleth. Minn, v nc-dcljo dne 11. maja t«; 2. uri popoldne. Vsako podpomj in kulturno društvo je upravičeno do treh delegatov, kj : bodo društvo zastopali na omenje-' ni kcnfercaicL Delegate naj društva izvolijo v mesecu aprilu. Omenjeni konferenco bo sklenila, se li pr^--slavi stoletnica ali ne Ob zakljueku mojega članka, moram na tem mestu omeniti, da se tupatam dobi kak rojak v MLnnesoti, ki nasprotuje proslavi stoletnice Rt. Rev. Friderik Baragovega prihoda v Združene države ameriške. Dotičniki utemeljujejo svoj? ne^prct^tvo s tem. da je bil naš rojak Friderik Baraga duhovnik oziroma misijonar in pozneje škof, m da vsled tega ne zasluži te časti od i našega naroda. Tem prijateljem le rečem, da človek se ne meri pb njegovem poklicu, ampak po njegovem delu, ki ga je storil za svoj narod ali pa za človeško družbo vob- > čc. Torej čast komu čast. neeziraj"? se na njegov poklic ali politično prepričanje. Poklic misijonarja, pa naj si bo katerekoli verske sekte, je pa tudi časten poklic, katerega spoštujejo vsi civilizirani narodi, ir vsledtega tudi misijonar zasluži čaot za njegovo požrtvovalno deio v njegovem poklicu. Nadalje moram pa tudi drtičnim prijateljem pojasniti, da ako zastopniki -jugo- > slovanskega naroda v Minnescti sklenejo, da se proslavi omenjena stoletnica, se ne t>o proslavila zato, ker je bil Friderik Barp^a du- : homik in misijonar in pozneje j škof, ampak zato, ker je bil on sin slovenske oziroma jugoslovanske - matere. • . 1 i . j- . Zatorej je upati, da 00 to pojasnilo dotičnike nekoliko potolažila ter da bedo tudi eni stopili v vr-t • onih naših rojakov, ki s . zato. d a se omenjeno stoletnico proslavi in s tem pokaže ameriški Javnosti, d . naš narod ni prišel v Združena dr žave ameriške samo pred par leti. ampak da je že preteklo sto let. odkar so sinovi naših ti* /enskln mater zapuščali svojo rodno grudo in prihajali v Združene drža\ ameriške in pomagali pri razvoji naše ameriške republike. Ce to storimo, bomo creJ-.av,! ; ! nas narod ameriški javno-ti. da g. bo malo b:lj čislala in spoštovala kot ga je do danes. Z rojaškiin pozdravom John Movern, tajniK A. J Zveze v Minnesoti. ! _______.____________ NENAVADNA NESREČA Ce pri joka katerakdi pevka, i-gralka ali kinematografska zverinica na policijo in se pritoži, da j: je izgini: ljubljeni psiček dra?oce.» 1 kožuh ali milijone vreden nakit, v oblasti navadno samo napol verjamejo in ne kažejo detektivi no- ; oene posebne vneme pri zasledovanju krivcev. Tako se ponavlja zgodba o lažnivem pastirčku, ki ga ie požrl volk. ker se ni znimil nihl-c , za njegovo kričanje: v>: so misL-li. da volka zepet ni. Umetnice morajo na podobne načine ogrevati zanimanje občinstva svojo oseo-nest. Reklama je vse. A najnovejša zgodba s pariško igralko Jeanne Maniac je natisnjena v strokovnem listu francoskih' draguljarjev "Le perle" in uteg".e biti resnična. Gospa ;e sedela doma i na divanu s psičkom na kolenih ".r. ogledovala - v »Je bisere. Ner.ar!. . no se ie pretrgala nit in so so sk-»- i J talili biseri p v-sej sebi. Psioek ve-ti o zalajal, planil na tla. stekel j za najbolj debelim biserom m 1 1 poirl. Kai bi bilo storiti? Lastnica je neumni živali privo-j šeiia izdatno dozo ricinovega olja. i Uro pozneje je zagledal biser vno-vč luč. a se je bil skrčil: postal je. manjši i n^a polovico lažji. Slučrj ' je zanimal strokovnjake. Ugotovili { se, da ima železna kislina zelo, 1 slab vpliv na bisere, Ce bi ne bi a I pokazala gospa toliko odločno s*:, j bi bil izgnil bi.ser brez sledu. POROKA PO BRZOJAVU » » , * -i < -- Jack Seablnck. železniški uradnik na otoku Javi. je bi pred dvema letoma 11a dopustu v domovini. V Londonu se je seznanil z gdč. Cli- '< vo Sharefordcvo, prodajalko. Pisal ji je pozneje z Jave r^dno bolj po-1 gosto in naposled ji je spročil. c:a bi se rad poročil ž njo, ker ie na- i predeva! v službi. Oliva je spre-! jela ponudbo. A potovanje na Javo veliko stane in Seablinek ni mogel priti k poroki. Zato je vložil pros-, njo pri svoji direkciji in ta mudo- ! volila, da sme stopiti v zakon v ©d-1 sotnosti svoje neveste. Gdč. Oliva je dobila brzojavno obvestilo, da s. j bo od sedaj dalje pisala mistress f . Seablinik. Takoj se je pričela pri-j » pravljati za daljno potovanje. So- ' . proge uradnikov imajo brezplačno vožnjo, dočim nevesta nima te pra-, vice. Tako si je pomagal mladi par . iz zadrege. 1 ČEBELA IN RAK - ij --- 1 Dr. Lachowski, čigar ime je zna-: no na polju proučevanja raka. ie - dognal, da je čebula dobro sredstvo - proti tej bolezni civiliziranega - človeštva. Zaničevana čebula po tr- - ditvi omenjenega zdravnika ni do-e bra raka, marveč ie tudi resnično 3 zdravilo porti njemu. V surovem ; stanju zaužita čebula ima radio- 1 f aktivne lastnosti. Po statistiki. ;a s katero je dr. Lachowski nabiral podatke po vsem svetu, je ugotovlje-i no. da pri narodih, ki. redno uži-a vajo surovo čebulo kot del svoje - hrane, raka sploh ni. V Rusiji in 1 na Poljskem imajo neko židovsko - ločino, ki se hrani samo s kruhom i in s čebulo. Med temi Židi razisko-a valeč ni našel niti enega človeka, - ki bi bH boian na raku. Tudi med - Srbi. Bolgari in nekaterimi kav-e kaškimi. plemeni je rak popolnoma a neznan, in nastopa šele v onih e ljudskih plasteh, ki so opustile u- živanje surove čebule. Majhna oaza v pasti, yali pokr t- m jini, E1 Mcnte se pravi kraiu Po - jx" najst milj od Los A nje le-a - v "Nisem krotilec. niti cirkuški nn ravnatelj in tudi ne lastnik mena - n; žerije," pravi mož v srajc: in svet-lih hlačah, zatlačenih v zavihale pr škornje, "tudi nisem lovec na *- vi ve. niti sem kdajkeli bil K > ..n kupil to farmo, sem dejal. džunglica je pravi pro-tor za . v< Vedet: morate da >em nekoliko e proučavai leve in p.jih načm ž.-. - ot. Ijcnja že v Afrix. Od *otia; a o jim -p tu leve. kak'-r i./e drug, g vedo n!i k koruzo, skratka, kmetujem 7 r:- p. mi. Saj vam bo znano da j< :u vs • ni poln farm: farme za aliga ar.-c p. farme za noje farme ii '-pice N . ; p •■:\Z imam farmo z:\ leve. , v< Začel sem pred desetimi leti ' cl: dvema levoma in tremi kv.it u . u, Skrbno sem se :zr>-j;,'oai istorodn:<- Tr ga zaroda sem vedno d ;< dobre eksemplarie po- bn - •/, cev Zarod, v karert m >0 previs. : -vaie -amice. je bil z malenk :nimi b izjemami izboren. Danes r. lun 139 1V levov, od katerih jih e 160 prišlo n na svet 110 rr.oji farmi. Kak .n h n petdeset sem jih v teku let prod' zoološkim vrtom, menažerram. s filmskim farmam in ime vitim za- Zi sebnikom. Najmlajši potom r m - t> je farme je pred vami — pri> -1 „ .je na svet baš davi. Kakor vidite n ni večji od srednje mačke in je d If^p. Močno je pegast kakor vse lev- r ji mladiči, kar je samo zaščitil t z barva prirede. ki varuje žival ^ džungli. Kakor hitro prično živali v rpoznavati svoje interese, izginejo te pege in levi postanejo lepo ena- v komerno rumeni aH svetlorjavi. -Poglejte, ponos matere, ene naših p najlepših levinj. resničnega kra*- p nega eksemplarja. ki je vreden d/-set do petnajst tisoč dolarjev! Hello. Cleo. my beauty, tura ft-rcund. shew your head! Tako. lepo, ljuba moja. lepo Ali razumete mojo veliko ljubezen do teh plemenitih živali?" Mož. ki je tako govoril je mon-; sieur Gay in je redom Francoz c Stanuje ob vhodu v levjo farmo, ^ k j majhni, s staro šaro napolnjeni hi- u šici. skupaj za gospo Gayevo. ki bi c ; ji človek prisodil, da Je krotilka le- b i vcv. pa se rajši bavi s kanarčki i: : Mož je postava dekliške sanje: temnega, ozko oblikovanega, obra- t za. črnih malce kodravih las. zelo u mirno in sigurno bitje, lastnost, ki s si jo človek pridobi v vsakdanjem t občevanju z levi. Ima prijeten, so- | r noreua glas. pripraven za radio. — s Njegov pojav je nekoliko filmski, a -la Douglas Fairbanks. Sprehaja med kletkami in velikimi odprtimi obori, med "otroškimi sobami' lev-jih mladičev in med igrišči za le.e c pod bananami in palnami svo;e j \ džungle in velika množica ljudi, ki t ie plačala pol dolarja vstopnine, -j mu sledi kakor rep kometu Kome. , I stopi v marsikatero kletko, njegov ! rep pa ostane spoštljivo zunaj. V i kletki pripoveduje levji farmer r i veliko pištolo za pasom. tam. kjer imajo drugi steklenico whiskyja. in z bičem v desnici ter roko v usnja- j J torn obodu, ki s svojimi pra*karrv | I dovolj nazorno pripoveduje, čemu : služi — notri pripoveduje o po<=i- j I meznih živalih, o njihovih čedno- j ■ ! s tih in napakah, o njihovih muhah ' ' i in zaupnih rečeh. Levi. ki znajo I 1 i njegovo zgodbo že na pamet, se dolgočasijo in zehajo. I Scipija. levjega kavalirja sredn>e I starosti celo groteskno zajaše in i pri tem mu visijo noge z levjega hitota do tal. Drugi lev. — Gregor mu je im/ ima c-m da mu 11.1 peni črne kodraste lose s slinami ivojega jezika Ce ie kateri izn-xi navzrah dam vspecilni kar nr^rej Gregor je !;rotak .n niu-gov šampan i? priporeeljiv Vmes pripoveduje •> Num. filmskem lr-vu tistem k. ga v v. r:liM vss-keg.. Metr j-GoUiv. yj.-May-' njegt v elas. D-..»bri. m:'. Ntrna, i je od^el pred leten, dn: r -. vja nebesa. Preden pa >e » n zgodlij je prinese! svojemu t: - x iar u .tati 100 t.-cč dolarjev honorarji. ,\ii pa pripoveduje o Juncni. nnile; materi osemnajstih lev v ki pa : postala v z.idn e.a. a-v n/k :•> neprečuni;;va. ..e cb:-ku' več v nJem kletki Videli src t drugo mlafio k-v to mater Pr p / i no. ki > pred :ediiom dri: \ru!a dv mladiča Samica leži v svo 11 kletki. liže ml/.diče z gar.l vin: izrazom ponosa In z resnično d' st a-jan-tveuiim -brazom K > se ji p*i-bllžamo. vstane in zagrab. enega izmed mladcev / g >-en. eel'u~- -mi in z <>pa>no ostrimi zobmi prim mladega rublo okoli niehke glaw-ga dvigne« da ga vidijo vse neumni, strmeči ljudje tam zunaj. Nepozaben ostane izraz materinske -r -če levinje in mirno, zadovo'jno strmenje rumenih kametnltlh oči mladeea levjega prinčka. Pomiva -di rodi samica I* enega levica in t" redko dva ali tri Ce nima levlnjh zadosti mleka, kar se v jetnltni kaj rado primeri pitajo mladiče^ mlekom jajci In mesno kašo. To in še mnogo drugega smo Izvedeli na levji farmi v žareči vročini pod palmami. Oaza v pulti pokrajini. El Monte je ime kraUt Petnajst milj od Los Angeiesa. ^ NOVA POMLAJEVALNA ' i H MET0DA Pariški zdravnik dr. Jav.rsld Je odkril novo pomlajevalno metodo ki prekaša baje po enostavno ^ in učinkovite-ti vse dosedanje. Princip njegc*ve metode Je v tem, da dobe ljudje, ki bi se radi pomladili, injekcije krvi mladih ljudi. Dr. ia-verski je baje dosegel s svojo me-t do presenetljive uspehe Med njegovimi prvimi pacijenkami je bila slavna francoska pisateljica Collate. ki zdaj javno priznava, da je I nova pomiajeVaJua metoda zelo u-spešna. O razpravi, katero je napisal tir. Javo rs k: -v< ,i metodi, pta 1 vi Collete: i Mo^k. uvrste knjtr.o dr. Javor-:-kega v -vo:e znan-'ve^e knjiim-I ce, ženske jo pa opravijo med cbc j veliki knjigi magije — med moh- tvenik in sanjske bukvi C C . ______________> ^--—------ VODNIKOVE KNJIGE leto 1930 ' SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zda) naro-. i čiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda J. ~ «....,■ . - ,■ NA FARMI ZA LEVE 1'oriiču li. Weer. Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA iti i 5()c KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18 Street - New York. N. Y • »r » 4 » ' «• * - • « • 1 * JUGOSLOVANSKEMU OBČINSTVU V MINNESOTI Mali Oglasi t imajo velik uspeh i »S 8 - k' ** i H mm 5S H ' M i : I II • • i M Si-Čj I # J Prepričajte sej *ti tu i a m o m a* NEW YORK. SATURDAY, APRIL S, 1*3« th» UBUCflY tLOVBNC U.tUt t« U. I. A. Njegova čast. I ROMAN 12 ŽIVLJENJA. 1 Za Glas Naroda priredi! G. P. tMMttai pa jf ti La \>ra ->kuro neprestano v nje^v bledi m utru-n i brajr Plemenite t rte nje« okA in vitia postava je prišla do j>>lne ve I i Bil !r 1* a ,n cdi.it n rrct. Ttsa ni še rnkdar prej opazila. Ali o: ki :«tkt? v? rain o teik > ljubiti ga'1 del te ;■« t p«,ieu Vere, in Helma mu je nalila taja Tudi druga- . ; a ^-dt i.a nu i i .besna ne da bi <*e urit l* z;la razgovora Dane jt» • uClA. mla v r**t splazi- , .. .. . u . A. >< voi.ia \ era. ne ca bi odtegnila av&jo roK-i. ; , V t ,t ali i i premisli! a ** Navezana boš izključno le na mo- j j ifW d: i,/...*. »• i« R« 1 hripav .»d razburjenja i , Viru !- ^xhtmXln j, »i ret.iali.t- D-.-bro •• i. .an-? Helma doma. j Sv "raJfeE.sfln-*us atrfcl; i t u e «. :-...r .. idirala Zu njo ter se izognila , . . . a »;uT.(m Ali me a ■_•«. s. kljub vsemu unraniti t , . ::'. ; j *Prizadevala si bom c dpla.ati 5VOi < j /ci. i i-- cLi bom L»lj mislila nate. ko: pi! j I' P^J 1' 11 ■ Hfl' : ■ ■;■■ w I B !• Ij«. ; • « ris« 1;: § . V^jLI • f jI ja/ n,. i.; It tu!.t" V« ra. L<. tvoj občutek bo cčeval. Jaz no j 5 ... i sm " p. >K« sfcluuUa ter priljubila njegovo roko « Pi p. / j.ia Albert. Moje srce ni >e ppolncena zdravo — a * 3 »., j < .t^-i jo bo nailo pc.i k URI! B M Priti-^nii je nj« no roku na svoje oči. Vat e hitro vstal Ur st»*pil k Java. da skrije svoj &jsra.i. Na*1* • m' •«* i'- nur.i ter siopil zopet k nj*. i \>ri, p« trpeči j ivu bom tajtui. kajti jaz 'e ljubim b'^lj kot same-; , .^be, je rrto-i » »Usnjenim Ver.. p J. >v i. o na njetove prsi. Na njenem obrazu j-' r.xh u; »a k*& -.r' i.ega miru Premagala H samo m«be ter sj>o- 1 nuila. du Je biia U gato nagrajena 7 to H- l i a, je i- tala par tetin* / liato zen* Feliksa Alihofla. P', "-as k • « d potoval kcir' il s svjjo ženo, je odAla domov k svo-4 a.a.tt ii. ki je bila. v..a >rečna, da se je zaročna njena najstareji:. • he* rka 1 ♦ Lf.- je bil pripravljen čakati le tako dolgo, dokler ne pri-! i ravi TMga Mtritmga ?a poroko Prav tako nestrpna kot on ie bil l! mati. ki je ves cas kraljevala v tretjem nadstropju, da pri-I j.ravi v p- trvbii" /a ^vojo prisrčno svakinjo. Robert .se je medtem ž *. , roeil ter je .-t. nov al s -.voj o mlado ženo v hišo na vie zeli Antuna pa o np.se lili v dragem nadstropju ter B ustvaril zanj ! ud ben ..amt-ki "brio®;'*. Ko je pitala Helma fVUksova žena. je preživel Anton r-koro "sak j večer v krojnem stanovanju svoje majhne svakinje. Kako >re» na ->ta u.ia Feliks. :n Kelma, katerima je žarela sreča iz j oči! * | Anten se Je gt >to r.crceval. 4x mladega para. a imel zelo \isoko j n.nenje o Helmi' Mutei i . ada ni ugajalo, da ie bil Anton gluh napram vsem prig! kovaurfai: «n i .tj cx?eK.l Ni -e megla adati r So, da bi ostal njen naj-• um < n ra.,U-j >i .'ant m-poročen. Tudi Helma ii je pogosto pri - , trcLia i^r. .;at j. je rt ktl ko sta b.ia sama -s Ilelmo ter se zopet lotila te- \ - t ».iil;ubij« ueta predmeta^ I ^H M N'' prizadeva; »si. Helma. Ti ves. da nisem za zakon. Preveč ie h u. Ijubemjivih žcei>k je na .svitu! Meni vedno ugaja ena boljše ko. t ruga a. t j y ui":a ne reva. Pi^mi-ii, da vendar ne morem postati Tu-i k ALi pa mislih, da bi lahko pestal? M.-;.: :.i i velik nepridipiav I Mi^li na ve i ".ara leta! Kak- i.vljt n t > itiul če boš pcpoinoma o ami j en? .M. n.< h ■•« ui j.;-.«.;iti aL pt-.-pred vrata'1 O :.. r..*» >j« ve:a. Antui: . ; N" X : - .n oiia.nl L> va.;ini cjrur.na>ta sreči ter pa- . :. : f :.. . , .. ..bij«.:: tali -tr.e Kadar bom potiebo- '..... k k ; r.c v. jo l. -•> t- imela, kajti v.z vem da si -podobna za to: Heln.a e je prisrčn. nasmelunla. Ti .-»i nept-bolj.-ijiv. Anteni Kaj b:> s teboj? Pa..:it- me pri miru s svojimi neumnimi načrti ter mi Zi-goto-\.'.i v uu t r ».-u.r. kjer b<.m lahko pričakoval konca svojih dni. Ke-. »m *aU! ki t: t vitel j ' ajine sreče sem upravičen do te zahteve. • Ali pa merda pe? — Prtmam! De,bn». v t cm sva z .p- ; ( dina. Presenetljivo je. kako dobro se i.uumeva. mala svakinja' — Antoaa. — U si veiik nagajivee! - —Ja.- vsaj ptvnam vse svoje grehe, mala svakinja. Moje viharno; -i- »• ..e . re tlKii'tati nikaiu ? vest obe. Kakorhitrc jo sklenem, je že pr: kraja. • Ilelma je vzcliliniia Kako "-koda zate. prav zares1 Vedno se tojim zate. Pomisli nD jo mater! Kako bi prenesda. če bi nekega clne padel v dvoboju? Obraz Antona je poeta! re^en M\ 1— Ne Helma, brez skibi bodi. Nauk. katerega sem dobil, je bil -e-od -treg, telo za mojo lahkomišljenost. Čeprav sem nestalen člo-•■k ter beim ludi ostal, a ene >:vari ne bom pustil nikdar iz vidika, — namreč; <^boara na eart drugih Helma je ostala v stalni pismeni zvezi z Vero. Ta je hitro okrevala v mi leni južaiem ozračju. Henrici je vzel v na-1 m krasno vilo ob Gardskem jezeru. Tam je ostal s svojo ženo ver RSt dre leti. F. I| Vera je pisala Helml dolga pisnva Le ime Anton Althcrffa ni nik- j t ar omenjala. Ko pa sta prešli dve leti. je dobila Helma nekega dne j naslednje kratko pismo: Nebo Je podarilo mojemu dragemu možu In meni majhno j ueerfco Da danes sem U to «amolčala, ker sem te hotela prese- j » »etitL pa leži tik mene to majhno, človeško čudo ter me j HHMKv" Sfc.^ fcŽtja: I. . .r- >::««Kk9h.»! . • V t' . ■ ■■■ -TS'- -^»i^KiK Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE | POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri j ,T7 H "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kva-s. ki odpade v velikih mne- c žniah pri varjen;u piva je pri pi- a vovarnah stranski produkt, za kat -- j reea do.lei niso našli prave upora- t be. V prejšnjih časih so ga rab:ii : p ki ?a kvasenie kruha. Ko so oa ! •Skrili njv način "a pridobivan.^ c fcva.-vU iz žita, ki je mnog j prikia^- t ne ;; z.\ pripra-.*; kruha. . o upo- t rabi',al; piva i kvas le še- kot živin- i . ko krmilo. c Kvas tverijo kvasniee rastlin . : k: spn d a \o v vrsto gliv. katerih 1 glavni zna.c je. da nimajo listnega j zelenila 'klorofila'. M;*d vsemi ran- i ličnimi vrstami gliv. ki -*h pozna- i mo. zavzemajo kvasnice najnižjo t -tapnjo, Sestojijo potom br- tenia. . Po :em. kar smo uvodoma omenili. ; vidimo, da obstojate dve vrsti kva - i me, namreč alkoholne kvasnice , kvasnice za vzhajanje. L?-ta rabi- f mo izključno za kvašen je kruha, i Prodajajo jih pod imenom špiritni i kvas. Med ljudstvom se je ohranil : za to izraz germ. Beseda izhaja Iz ' latinskega germinare — množiti t se. rasti. Ponekod še uporabljajo ] za kvašen je kruha tudi doma pri- I pravljene vinske drože, ki odpade- : jo pri vrenju vinskega mošta. Med vojno, ko je bila trda za germ, so < si vinogradniki splošno pomagali % temi droži. , Te kakor tudi pivn? droži tvori • ( jo alkoholne kvasnice. Način živ- ■ . 1 1 en j a kvasme nam omogoča njihovo uporabo v različne svrhe. Kvasnice žive namreč od sladkorja, ki ga s pomočjo neke svoje sestavine cimaza imenovane razkrajajo v alkohol in ogljikovo kislino. Pri var-j jenju piva služijo kvasnice v to, da se tvori iz sladnega sladkorja pi-! vo, ki vsebuje alkohol in ogljikovo kislino. Tu je torej kvas le sredstvo za tvoritev alkohola. Pri izd*1-' lovanju .^piritnih drož ali germ i, [ je pa to postranska stvar, glavno j J je tvoritev velikih množin kvasu. j Kadar dodamo zamesni rnoži | germa, nastane isti pojav kakor i ' pri alkoholnem vrenju. V krušnem kvasu pretvorijo kvasnice del žitnega škroba v alkohol in ogljiko.*o kislino. Pri vzhajanju kruha je pa ogljikova kislina glavni namen. Le : ta je, kakor znano plm. k. s tem, da uha;a iz testa, zrahlja kruh. Kor postranski produkt nastane tudi tu alkohol. Zanimivo je. da se ie na- način kako uloviti ta alkohol, ki izpuliteva iz vzhajajočega kruha ia ga uporabili. V Berlinu so ta n «-čin preizkusili in s« je d^bro obne-sel. Jasno je, da gre pri vzhajanju kruha del moke namreč tisti, ki se razkroji, ra alkohol in ogljikovo kislino. v izgubo. Ta izguba gre pri iz- i' dKav; ogromnih množin kruha p) p svetu v milijone ton moke. ki da p pomisliti, če nemara ni drugih po-tcv za izdelovanje kruha, pri kate- f rih bi ne šlo toliko hranil vstran. p Bistvo izdelave germa je v tem. f, da ce tvori čim manj alkohola. Za- * to nudimo tem kvasniram čim v-*«i Q t.ikih snovi, ki jih rabijo za grad- j « njo svojega telesa: to so predvsem | a uušičnate snovi. Če rabimo primer-j no. 1 ihko r?čen o, da se pri izd?-:« lavi germa kva..nice umetno pita- J j jo, da dobimo kar se da dobre in j n učinkovito veliko množino kvas ?, p pri varjenja piva pa služijo kvasnl-ee le za proizvajanje alkohola. — Jasno ie. d.i nastane pri varjenju piva man učinkovit kvas. saj slu- 4 ži tu le kot posredovalec, , Pivni kas pa ima še drugo slab.-* s stran, da je namreč grenkega oku- | sa. Grenčino vzame od hmelja, ki | se dodaje pri varjenju pivu. Ravno t zbog tega se je uporabljal le za ži- 1 vhisko in ne za človeško hrano. V I novejšem času se je pa posrečilo na č j>oseben način razgreniti pivni kvas I in ga tako pripraviti z.i človeško 1 hrano. Nuja svetovne vojne ie tudi 1 tu pomagala k napredku. Ko je pri- 4 čelo primanjkovati hrani!, pose'3- i no beljakovinskih — mesa. inleki i , itd. — so pričeli znanstveniki ra1:-;« mišljati. kako pripraviti človeku na! drug način neobhodno potrebno 1 beljakovinsko hrano. Pri tem so naleteli na kvas. ki je zelo bogat nn beljakovinah. Ko sc jim je posrečilo ga razgreniti ni bilo proti upo- • rabi kvasa za človeško lirano nobene ovire več. Tako je nastal jedilni kvas. ki so ga uporabljali med vojno v velikih množinah. Danes je konzum jedilnega kvasu silno . nazadoval, a po krivici, ker je kva^ silno dragoceno hranilo, čigar , pravo vrednost smo šele sedaj spo-| znali. j Neutrudno raziskujoča veda e j odkrila celo vrsto snovi, ki so zc.1 I obstoj človeškega teiesa silno važne. da celo neobhodno potrebn *. ! Ne gre tu nikakor kar za nova hra-•; nila. temveč so to snovi, ki jih naj -demo v raznih hranilih, toda le v ■ silno malih množinah, tako da sc . dolgo časa kljubovale znanstvenikom, ki so jih izsledovali. dasi so 1 sklepali iz gutovih učinkov, da morajo biti v hranilih. Če jih nam rej . iz katerega koli vzroka ni v kaki i hrani, mora človek oboleti ali celo ■ umreti, ce mu jih pravočasno ne ; nudimo. Zaradi tega imenujemo te i snow vitamine. Ce si čital n. pr. v Jack Londono -- v. povesti " Krištof D^mač'. kako so oboleli v zlati Aljaski zlatosledci KVAS - ZDRAVILO IN HRANIVO Kaj je kvas i » kako nastane'.' — Vrenje piva in kvašenje kruha. Poroča Janko Kač. morala skleniti roki ter se zahvalita Bo°.u. da me je pustil to doživeti. Da. meja draga Helma. povsem zdrava sem ter bom pn-šla kmalu aomov Nič več se ne bojim srečati Antona Althoffa £edaj pa moram končati, ker vidim prihajati Albertu. Pomladil se je in — jaz sem zelo srečna žena in mati Za danes zdravstvu j. moja draga Helma' V par tednih z^pet vidiva! Albert pozdravlja vse Tvoje Prisrčno Te poljubljam ■>, Tvoja srečna Vera. KONEC. ^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi je nim*/i J^n potovati « larf kraj. Je potrebno, da je po cen o potnih listih, prtljagi t« rugth stvareh. Vsled našo dolgo ■lue izkušnje Vam ml xamorem* a ti najboljšo poiamilo ln pri po DČitmo vedno le prvoviatne brso arniko. Tudi nedriavljanl sam<*e«Jo po »vati v stori krJ ua ohlsk, toda reskrheti si morajo dovoljenje c* o»rr.ite» (Return Permit) »* Wash igtona, ki je veljaven sa eno leto (res permit* je sedaj nemogoč« riti nazaj tudi v teku I. mesecev n Sati se ne pošiljajo več e stari raj. ampak ga mora vsak prosile sebno dvigniti pred odpotovanjen: start kraj. Prošnja sa permit m iora vložiti najmanje eden mese* [>red nameravanim od potovanjem b on*., ki potujejo preko New Torka e najbolje, da v prošnji označijo aj ve jim pošlje a> Barg« Office lew York. N. f. KAKO DOHITI SVOJCE IZ STAREC.A KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni ke postave, ki je stopila v veljav« prvim julijem, zr*ša Jugoslovan ka kvota 845 priseljencev letno, s votnl vlzejl se izdajajo samo oniio irosikem, ki Imajo prednost s kva i in ti no: Storiš* .mežiških držav |anov, možje ameriških državljank .1 so se po 1. Juniju 1928. leta poro iii. žene In neporočeni otroci lzpotf leta poljedelcev. TI so opravičeni to prve polovice kvote. Do drag« »olorice pa s c opravičeni senc n neporočeni otroci ispo4 21. let« »nIh nedršavljanov, ki so bili »o tarna pripaičenl v tn deieh ia sta) 10 bivanje. Za vsa pojasnita se obratajto • motno ln sancsljivo SAKSER STATE BANK SS COKTLANDT STREET NEW YORK za škrobutom. vedo. da povzroča tO bolezen ravno pomanjkanje nekih vitaminov v hrani. Zdravili se s surovim krompirjem. P a r krompirjev je pomenilo odvrnite', neizbežne smrti, zato je bil tak pritisk za njim. Vsa hraniva pa nimajo enako tel; vitaminov, nekatera 'ih sploh nimajo. v drugih se pa le-te za vročino silno občutljive snovi s kuhr.- ' njem uničujejo tako v sadju, mleku. maslu, paradižnikih, koren 1 itd. Ljudski rek, ki ima vedno do- ' sti dober čut za vrednoto, pravi, da, se taka na vitaminih bogata hranila primejo. D?jansko je to pri / dober izraz, saj usposobijo ravno vit-amini telo. da vobče more uporabiti užito hrano. Nnjboljše in naj kiepkješe hrane ne more namreč človek izrabiti, če ni vitaminov, so to snovi, ki n. pr. v kvasu jača;o rast. kar je posebno važno pri otrocih, ravno tako pa usposobijo telo da se more braniti pred invazijo bolezenskih klic. Že v starih časin so uporabljali zato kvas proti tu-rovitosti 1 furunkulozi > in ga uporablja tudi moderna medicina ✓ velikmi uspehom pri raznih kožnih i boleznih, ki izvirajo iz slabe prebave. Ne gre pa tok razvoja zdravil -stva za tem. kako bolezni zdravi-• ti. Vsa prizadevanja nove dobe ho-j čejo okrepčati telo tako. da bo po-t skrbljeno z vsemi obrambnimi sred-j stvi proti boleznim. To imenujemo 1 preventivno »obrambno« zdravstvo. ' Američani so vse silno prekosili in ! prehiteli v znanosti, zato so že dav-; no spoznali silno važnost kvasa kot vitaminovca. SEZNAM ARANŽIRANI H .KONCERTOV. - 12. aprila: Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland, O.—Collin- wood. 18. maja: Chicago. 111. (Orchestra Hall). 25. maja: Milwaukee, Wis. ! 2. junija: Calumet. Mlcl}., (Opera House). 1 7. junija: Traunick, Mich. : 15. junija: Ely, Minn, i 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Ikanovee- R. 9233 SL Clair Ave. Cleveland, O. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošl=i naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Opašite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjntraj od 1«. o -k.b na vsem potovanju do Ljubljane in naprej. Izletniki bodo dobili na parniku veliko udobnost, i/bor.u hrano, krasne prostore, razne zabave, i/vrstno postrežbo ' /'/ti i in bo P°toV;anje Jako prijetno. li Ia l\H B j T \ Za vse podrobnosti se obrnite na T l| \ našega agenta v va liROADWAY NEW YOR1C Ekspresna Služba v EVROPO preko Ilambui^a na naših moderuili parnikili hamburg deutschland albert balliJN new york Redna tedenska odplutja. Zmerne c ene. LMrketnu /e)r. - niška zveza / Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naš.h znanih kabinskih parnikin ST. ].<)( ]s. MILWAI KKK in < LK\ KLANI) Za navodila vprašajte loka.nega agenta ali H A A\ B U R G - A M E R1C A N LIN E Broadway -J- -!- -i- New York llandamerical i tj tm Rotterdam — Yolendam New Amsterdam — Yeendam >■. \ i-m i..; i:n \ i• i. \ ,. v HITRA DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ai< Boulttneiur Mtr l'„t<.v tn - 'Mill It..::. • r- . I. : ^ 5«.-,..- : . • . t .!• •,. .. . r /. II. |.rfk..slju«» lcuhl'..)<» J--Ti • ■'!■ T"«1. • - . .!:. i ! . V. 1 HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST . NEW YORK CITY 6 °iLHSlAi Ni;»r»jt* In najbolj ugo>&*rnI oil udobiKMil — i d slavna trmnco.k« fcubinj« l*r«lno oiska c«n«. V kitt'«|Uo!i jm. pool. 'ti^.Loc' FRENCH UNE 1» »TATE iTRtCT j F4iW YOftH. N V. Kretan je Parnikov —- Shipping News -— e aprila: apr !j 11-'Uu. Nhik>U. Cenovm ! « • ' "»»'f * " j rtii-t« Cli^rti. tir* 9 .prilJ. I- -n(iu 21 aprila: 11. aprila: r. T. . Čin rl«(iirf (-..•m. lla\T» MrMUi.jia Ot.*-r».. ur* it,nil.ur* Fi'imf*r i'-. Chrrl. ..iriff . .„,St. W*»Mn«i..n. I'h-rUnnj Hr«- l' u!ll:uu1. i'ljrrt-1". Ii AntKrr|<«0 Ti,' i irt-m«*ii. Cifrl'Ourie Jrrru--r. 2. april*; H»r n. 1 •utoK1"' «ur Mrr lirrmm 12 aorila : MiiiiT».i»ka, t'hrfU-yrg i Jpnlar # SI. «.':.- ri.v.iri:. HjiiJ tr« " ' ";r1"' I^is.thar., OtM-rU-ur* Kur"«'- ' rU' ",ri; j Si :. i.,ri., »i. .i! x-.r «uf M<-r 14. aoriii: , m • II. iil . r rht-rh., :rv. HmiiIhii« i W■ - .t•.t.d. Ch. . t--ur«. \nt«rrt»*» ! 2* 1 - v Cher l«or«x. C.r»mfO i ft..