r K o r E T A K E C JE I) E A V S KI LIS T ZA MISLECE ČJTATELJE PROLETAREC Official Organ Yu#o»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. JT. — NO. 1671. lalffN «i -n« s~ mi. »i is* pwt itn... m.. a — >. mi« CHICAGO, ILL., 20. SEPTEMBRA (September 20), 1939 F-UUM W««kly .t 2301 S«. U.w«d.l. Ar.. LETO—VOL. XXXIV. CIVILNE SVOBODŠČINE SPET Izginjanje malih in šibkih dežel z zemljevida DRŽAVA, KI JE ŽELELA BITI VELESILA, PROPADLA V DVEH TEDNIH VOJNE. — KOMISAR M0L0T0V "POZABIL" OBSODITI HITLERJEVO "AGRESIJO" V POUSKO H LAHKO JE RUŠITI!" t t P «lj ka i\ publika je šla za ^ehoslovaHo. V do-brem tednu je bila i.jena odporna moč str-tu. Poljaka vir. da. ki je pred neka i leti zahtevala, da se njeno državo prizna za velesilo, je pobegnila v Kumunijo po 18 dne\ih vojne. Vzrcki naglega poraza Vojaški ve^Jaki so vedeli, da Poljska brez ruske pomoči nem:ke invazije ne bo mogla ustaviti. Vendar so smatrali, da l>o polj.sk aarmada vztrajala vsaj nekaj mesecev. Toda bila je tako slabo pripravljena in v primeri z nemškim poveljstvom in nemško strategijo tako nesposobna, da je doživela usodne poraze že v prvih dneh vojne. Poljaka armada je bila izvežbana kvečjemu za nekdanji način vojevanja. ni pa bila v ničemer kos mehanizirani Hitlerjevi vojni sili, ki je prodirala na Poljsko z raznih strani in spotiakala poljske divizije proti notranjosti brez posebnega napora. Trhloet poljske vlade Poljska je imela napol diktatorski režim. Med ljudstvom ni imel za^lombe, nego le med plemstvom, duhovščino in bogataškim slojem. Socialisti so že v pričetku leta na vlado apelirali, da se naj reorganizira tako, da bo dobila zaupanje med širokimi ljudskimi sloji poljskega in drugih narodov v republiki, kajti za uspešno odbijanje nacijske nevarnosti potrebuje navduicnje vacga ljudstva. Toda vlada je pač računala, da jo bo narod podpiral, ker se je bal Hitlerja bolj nego nje, vrh tega se je zanašala na moč svoje armade in tudi na direktno ali vsaj indirektno pomoč Rusije. Ruske armade si ni želela na svoji zemlji, pač pa rusko municijo, ruska vojna letala in potrebščine za armado. Ukanjeni upi Ruska armada je na poljsko ozemlje vseeno prišla, toda ne v pomoč poljski republiki, netfo da "protektira" narodne manjšine na Poljskem (Beloruse in Ukrajince). Mejo je prekoračila 17. sept. Komisar vnanjih zadev Molotov je diplomate v Moskvi obvestil, da Je Rusija to primorana storiti, ker poljske vlade ni več in ker je poljska republika nehala eksistirati. Enostranska graja V svojem dolgem proglasu se Molotov izraža zelo kritično proti pobeglemu poljskemu re-iimu, njegovemu načinu vladanja in njegovemu zatiranju narodnih manjšin, toda v vsi svoji izjavi ni imel niti ene gra-jalne besede proti Hitlerjevi invaziji in njegovemu zasuž-njenju poljskega naroda. Hitler je bil torej v pravem, ko je po 24. avgustu izjavil, da je pakt med njim in Stalinom več kot samo nenapadalna pogodba. Ko je bila sklenjena, so komunistični biroji v Zed. državah in drugje trdili, da postane neveljavna čim Hitler napade Poljsko ali katerokoli drugo deželo. Take točke v tej pogodbi ni, kar je bil spet dokaz, da je Hitler vedel, kaj govori. Tajen dogovor o usodi Poljske Razume se samo po sebi. da je Hitler v tajnem mešetarenju z Rusijo določno izjavil, da je njeirov namen udariti na Poljsko, ako se mu mirno ne poda. Ru*ka vlada se je morala pri tem odločiti ali za obrambo Poljske, ali pa iti 9kupno s Hitlerjem, da si jo razdelita. Odločila se je za slednje, kar je razvidno iz Molotovega opravičevanja, v katerem ni Nemčije niti omenil, nego vali vso krivdo za sedanjo tragedijo poljske republike na poljsko vlado. Nacijski tisk je rusko invazijo navdušeno pozdravil, kar je drug dokaz sporazuma. Ne gre pri tem, ali je Rusija upravičena vzeti del razbite republike, v katerem Poljaki niso v večini, ampak gre se tu za vprašanje, ali je Rusija odobrila Hitlerjev ukrep za novo podjarmljenje in ekonomsko zasužnjenje poljskega naroda. Iz vseh dosedanjih dogodkov je razvidno, da je to storila. Kdo ko še na vrsti? Najbolj v skrbeh zaradi te situacije so baltiške dežele in Rumunija. Kdo ve, če nista Rusija in Nemčija v tajni pogodbi (Nadaljevanje na 3. strani.) N« »liki j« del bivi« ulic« v Sictcowu na Poljskem, ki gm j« razdejalo ■•mik« lopfiiitv«. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO r ETI Brzeči dogodki 24. avgu&ta podpisan nena-padalni pakt med Rusijo in Nemčijo. 1. septembra udar nemške armade na Poljsko. Vojna nenapovedana. 3. sept. Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji. 10. sept. Pol Poljske pod vlado nemške armade. 17. sept. Ruska armada bila poslana na Poljsko, da protek-tira Beloruse in Ukrajince. 17. sept. Poljska vlada pobegnila v Rumunijo. 18. sept Poljska republika kot samostojna država nehala eksistirati. NEVARNOSTI STARI ZAKONI ZA KRATENJE PRAVIC ŠE VEDNO V VELJAVI SEDANJI KONFLIKTI V EVROPI IN AZIJI P0VEČAVAJ0 MOŽNOSTI ZA PONOVITEV HISTERIJE IN REAKCIJE, KAKRŠNA JE VALO VELA V ČASU ZADNJE SVETOVNE VOJNE Stavkovni boji v Zed. državah so — kar se časopisja tiče — zasenčeni z dogodki v Evropi in Aziji ter s propagando o vprašanju nevtralnosti. Stavk je bilo mnogo prošli in ta mesec in nove se obetajo, ob enem pa se množe tudi zahteve za preprečenje takih bojev s pomočjo zakona, češ, da povzročajo ogromno škodo druibamj in delavstvu in a tem ljudstvu v celoti. V slučaju, da se bo sedanja vojna nadaljevala, bo tak zakon res sprejei, posebno še, ker dajejo propagandistom zanj dovolj materijala boji med unijami samimi. Sovjetska Unija je imela s. Poljsko nenapadalno pogodbo. Tudi Nemčija jo je imela do lani iu jo 'preklicala, čim ae ji j je zazdelo, da ji ni več potrebna. Rusija je niti preklicala ni, nego le izjavila, da pogodba z državo, k rje ni več, ne more držati. Kitajska se čuti izdano, ker je računala v svoji vojni z Japonsko bolj in bolj na rusko pomoč. Zdaj, ko je med Rusijo in Japonsko sklenjeno nekako premirje — morda še kaj več — bo Japonska imela na Kitajskem svobodnejše roke. Ako bi pokojni ameriški predsednik Wilaon prišel nazaj, bi uvidel, da je današnja tajna diplomacija celo bolj zaVratna in tajna, kakor ona. katero je on hotel za zmerom odpraviti. Newyorika borza ima spet živahnejše Čase. Imela jih je tudi v »prejšnji svetovni vojni. Milijone Američanov se nadeja nove "prosperitete". Najbr-že so večinoma že pozabili, kak>en je bil njen konec. Slučaj Poljske dokazuje, da stare vrste vlade, v katerih se šorpiri le gizdavost plemstva in baržunirana visoka duhovščina, niso kos nalogam, pred kakršnimi se je znašla Pilsudski-jeva republika, ko si jo je Hitler izbral za svoj jesenski plen. August Dickstan v Nemčiji je bil pozvan v armado. Izjavil je, da je to proti njegovemu prepričanju. Vojni sod ga je obsodil nemudoma v smrt. Paul Mueller je bil usmrčen zaradi požiga in sabotaže. Najbrže to nista edina v Nemčiji, ki sta nezadovoljstvo javno izpričala in plačala *veleizdajstvo" s smrtjo. Ladjedelnice bodo imele spet veliko dela. V prejšnji svetovni (Nadaljevanje na fi. strani.i Zo združenje PM in UMW Eksekutiva soc. stranke, ki je nedavno zborovala v New Yorku, je apelirala na predsednika unije Progressive Miners in na illinoiskega predsednika unije UMW, da se naj zavzameta za združenje premogar-jev v Illinoisu in s tem ustavita bratomorni boj, ki je kvaren ne j le za njuni uniji nego neposredno za vse druge. Predsednik UMW je odgovoril. da je njegova unija brezpogojno za združenje, dočim je predsednik unije Progresivnih rudarjv Thomasu sporočil, da je vprašanje združenja stvar članstva. Socialisti bodo z akcijo za zedinjenje obeh unij v Illinoisu nadaljevali. Težave Jugoslavije vsled vojne Jugoslavija je vsled sedanje evropske vojne zelo prizadeta. Nemčija zahteva od nje živil in sirovin na upanje in pa v zameno za nemške izdelke, ki jih bo dostavila, kadar in kolikor bo mogla. Jugoslavija je pripravljena Nemčiji prodati svoj od-višek. toda želi v zameno blago takoj ali pa dobro valuto (angleško, francosko ali ameriško). teh fpa Nemčija nima. Ker se vlada Jugoslavije v teh razmerah boji padanja svoje devizne rezerve jc dne 13. sept. prevzela kontrolo nad u-vozom in izvozom blaga. Pusti-U bo uvažati le kar smatra, da absolutno potrebuje, naroČila za predmete, o katerih vlada smatra, da je ljudstvo v sedanjih okolSčinah lahko brez njih, pa so preklicana. Veterani za nevtralnost Vse ameriške organizacije veteranov so za ohranitev nevtralnosti te dežele. Mnogi izmed njih so vojno okusili. Komaj devetnajst let je tega, ko se je ta dežela začela izkopavati iz vojne histerije in popuščati v izjemnih zakonih. Pričeli smo jih dobivati leta 1915 in nato vsako leto ostrejše. Nad časopisi je bila uvedena stroga cenzura. Najbolj prizadeti vsled nje so bili časopisi v tujih jezikih, ako niso imeli posebne odobritve merodajne oblasti, ki jih je proglasila za zanesljivo lojalne. Listi, kot je Proletarec, so morali mesece in mesece predložiti cenzorjem vse gradivo, ki se je tikalo vojne in razmer z ozirom na vojno, prevedeno tudi v angleščino. Mnoge so s tem uničili, ker jim je bilo v takih ovirah nemogoče vzdržati. Več sto angleško pisanih radikalnih listov je bilo zadušenih s pomočjo poste, bodisi, da jih sploh ni hotela razpošiljati, ali pa jim je odvzela privilegij drugega postnega razreda. Skcro vsi angleški socialistični listi so izginili. Socialistične in druge radikalne delavske organizacije marsikje niso več mogle dobiti dvoran niti za zabave, dramske predstave in slične prireditve. Take težkoče so imeli tudi naši klubi JSZ v večjih mestih. V Clevelandu so člani kluba št. 27 ustanovili v olajšanje svojih aktivnosti pevski zber "Zarja". V Chicagu so člani kluba št. 1 JSZ tn somišljeniki ustanovili samostojno dramsko društvo. Uredniki delavskih listov so bili čestokrat pozivani pred cenzorje in pred poštne oblasti, da se zagovarjajo, da pojasnu-jejo in da branijo svoje stališče. Spioniranje in denunciranje je bilo "patriotična" čednost, kakor je danes v vseh državah z diktatorskimi režimi. Tisoči so bili šikanirani samo zato, ker so bili rojeni v takih deželah, katerim so Zed. države napovedale vojno. Italijan, ki je ubil nekje v Indiani Hrvata Dalmatinca, je bil na sodišču oproščen, ker je prisegel, da je umor izvršil v razburjenosti, kajti dotični Dalmatinec se je navduševal za kajzerja in F rane-Jožefa, preklinjal Wilsona in pljunil na ameriško zastavo. V južnem Illinoisu je patriotična drhal linčala nemškega delavskega agitatorja, dasi ni bil kajzerjevec, nego le človek radikalnih nazorov. Drhali samopostavljenih patriotov, "dveminutniki" in »lični čuvarji patriotizma so udirali v lokale delavskih organizacij, odnašali poslovne in druge knjige, ako so imeli tako navodilo od oblasti, če pa so prišli le po svojem nagibu, so razbili in strgali vse, kar so dosegli. Prišli so tudi v urad JSZ in neko noč v urad "Proletarca". Na zapadu, na vzhodu, v južnih državah — vsepovsod je valovela reakcija, ki je imela podporo v od vojne histerije omotenih množicah. Prišlo je vse nekam nenadoma, v dobrem letu. To se lahko spet ponovi, kajti razmere in okolščine za take možnosti so tu. In če se to dogodi, bo zaplamtelo hitrejše nego zadnjič. (Nadaljevanje na 4. strani.) T * Komu v korist naj bo nevtralnost Zed. dr£av? V TEJ ŠTEVILKI Ali smo spet na pragu kratenja civilnih svobodščm, priti I ne vojaške službe in perse-kucij, kakor leta 19177 Mar ne pričajo vsa tedanja znamenja. da se nad nami zbirajo novi oblaki vojne histerije? Po komu bo udarila ploha? Kako so razdeljene sile, ki de-'ujejo za nevtralnost Zed. dr-in komu v korist? Citajte o tem poročila in članke v tej in v prihodnjih »tevilkah Proletarca. Predsednik Roosevelt je sklical zvezni kongres na izredno '.a^edanje z edinim namenom, da spremeni ameriški nevtral-nostni zakon. Tak, kakor je sedaj, prepoveduje izvažanje rminicije in predmetov, ki služijo v oboroževalne svrhe, v dežele, ki so zaipletene v vojno. Predsednik želi, da ae to pre-poved črta in se dovoli prodajati ameriško municijo, vojna letala itd. vsakemu, ki lahko pride sam ponje in plača zanjo v gotovini. Senator Borah in mnogi drugi člani zvezne zbornice so absolutno proti črtanju omenjene točke. Pravijo, da bi apremeni-tev, kakor je predlaga Roosevelt, ipomenila prvi korak Zed. držav v vojno na strani Anglije in Francije, kakor zadnjič. "Njuna vojna nI naša vojna," pravi Borah In pritrjuje mu milijone ljudi. Očividno je Roosevelt povsem drugega mnenja. On je za nevtralnost Zed. držav le v toliko, da se ne vmešamo v vojno z našo oboroženo silo, želi pa pomagati Angliji in Franciji l blagom. Kajti on je uver-jen, da je vojna Anglije in Francije neposredno tudi vojna za obrambo interesov tc dežele. Sedanji zakon smatra on le za "takozvano nevtralnost", ker je v prid Hitlerju in njegovim zaveznikom. Za ohranitev sedanjega zakona v nespremenjeni obliki so ljudje odkritih in prikritih namenov. Pošteni nasprotniki spremembe zakona so pristaši ameriftke izolacije, pacifisti vseh vrst, razne verske sekte, socialisti in sploh vsi, ki smatrajo, da čim bolj drže Zed. države roke proč od sedanjih konfliktov po svetu, bolj gotovo se bodo obvarovale zagaženja v vojno. Nepošteni zagovorniki sedanjega zakona so ameriški fašisti, Hitlerjevi agenti, komunisti, ki so svojo taktiko o ameriški nevtralnosti postavili z nog na glavo ipo sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom, irski nacionalisti in slični krogi. Naravno, da so za odpravo prepovedi pošiljanja municije vsi, ki si obetajo od tega gmotnih koristi, dalje mednarodni bankirji, agenti Velike Britanije in Francije. Polteni zagovorniki spremembe so pristaši Roosevelto-vih nazorov, ki smatrajo — bili v pravem ali ne — da je pomoč Angliji in Franciji pomoč demokraciji; dalje pristaši gibanja, kakršnega zastopa new-yorški "New leader", ki ne želi ničesar bolj kakor propast fašizma v Evropi in Stalina v Rusiji. Ako bi bile Zed. države mala dežela, kakor je flvica, ali Svfdska, bi bilo vprašanje naše nevtralnosti le stvar obmejnih dežel. Toda Zed. države so po pri-rodnih virih, industriji, financah in tudi v možnostih svoje oborožene sile kocka, ki lahko odloči zmago eni ali drugi strani. Najsibo torej ta dežela nevtralna ali odprto v vojni, nekomu na vsak način pomaga. V sedanji nevtralnosti neposredno Hitlerju; v taki, ki jo predlaga Roosevelt, bi pomagala Angliji. Taka je realistična stran tega vprašanja. V tej borbi se ne gre za nevtralnost, ker te v resničnem življenju med narodi in deželami ni, ampak le komu v korist naj se obrnejo gospodarski in drugi toki te dežele. Ameriško ljudstvo bo pri tem odločevalo prav tako malo kakor je v prejšnji * svetovni vojni, ker ni organizirano sebi v korist. ki vredno upoštevati Donald J. Lotrich pravi v prejšnji številki v svoji koloni "Searchlight", da bi bilo "Proletarca" z dne 6. septembra dobro poslati vsakemu Jugoslovanu v Ameriki zaradi članka "Naš$»stališče ob drugi svetovni vojni". Da, potrebno bi bilo. V tej kritični dobi drvečih dogodkov je važno in nujno, da ljudstvo čita liste, ki služijo miru in pravici. Takih listov je silno malo. Proletarec je eden med njimi. Ogromna večina časopisov vseh vrst je v službi privilegiranih slojev, v službi propagande imperializma ene ali druge dežele, v službi municijske ali kake druge industrije, v službi angleške ali pa nacijske politike. Prijatelji Proletarca, vi lahko našim agitatorjem veliko pomagate v širjenju tega lista. Vseh Jugoslovanov zanj ne bomo pridobili. Niti ne vseh Slovencev. Lahko pa mu pridobimo TISOČ, tudi DVA tisoč in več NOVIH naročnikov, ako se za to nalogo zavzamemo VSI, ki verujemo, da le v programu , kakršnega razglaša Proletarec, je rešitev delavstva, narodov in vsega človeštva. PROLETAREC UfT ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Obrambo, ki ni bila kos nemški sili IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Ji|mUt«b»I« Dtltvik« Tiibvu Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjanih drtavih ia ctlo lato $3.00; ta po) >ta $1.76, aa iatrt lata 91.00. lnu&«m«tvo: ta celo loto 99.901 «a »ol lata $3 00. Vsi rokopisi in uglaai morajo biti v naSem uradu najpozneje do pondaljkt popoldne xa prioteiteT v tovtlki te kol »ga tedna. ~P Jt O L E TA R P C i*ublUhad eterjr Wedneaday bf the JosoalaT Wi>rkme"'« Publiebin« Co., EeUbli^fd l$0f. * Editor........... Buainett Manner......................................Cherle* Pogoreltg. Aut. Kditor and Aaat Butlneae llanager..___Jo**ph Dratler SUPSCRIPTION BATES: United Statae: Ona Vear 93.00; Six> Mentfts 91.75; Three Months 9100. Foreifn Countries, Ona Year 93.60; Si* Montht 92.00. - us •-. ju. PHPkETAflECJ 2301 S. Lawodal« Avp. '' 1 CHICAGO, ILL. a t ROČKWELL tM4. ms. •o CIVILIZACIJA- Pameten »vff bi organisiraJ najboljše tile v prid bla-gostanja ljudskih mnpiic. Ustvari) M uredbo, v kateri bi bilo pomanjkanje nosna na stvar; v kakršni ne bi bil nihče ▼ skrbeh, kje dobiti aredatva aa zdravniško pomoč; nikomur ae ne bi bilo tnaba mucki do isgaranetti, potem pa ostati na ceati v premišljevanju, kje bo 4pbil jutri sa vsakdanji kruh. Toda namesto tega ao človekove najboljšo umttvone* fisi-čne in tehnične sile mobi|$sirane sa rušenje in u^ijfnje. Najpopolnjša organizacija, ki jo je človek dgaedaj mogel ustvariti, sapopadena ▼ oboroženi sili na suhem, na morju m v zraku, služi sejanju gorja. Za seboj zapušča porušena mesta, pohabljence, bolnike, kupo mrtvih, množice gladnih, vdove, sirote, opnatoseua polja. qn>p#se, zasužnjene narode — morje samih krivic. Temu pravimo "moderna civilizacij*''. V resnici je to barbarizem. Qd nekdanjega se razlikuje lo v tem, da jo #od*nji negovan in ojačan 9 pomočjo strojev, o kakršnih ni barbar prošlosti niti sanjal. Današnji človek je sposoben sa organizacijo. V tehniki napreduje skokoma. V civilizaciji pa ailno počasi. Zato imamo po svetu ropanja in klanja naasesto sodelovanja in mir; miserijo nameafo blagostanja; ignoranco namesto znanja; krivic« namesto pravice. Kriya fr obstoječa firetpvna ekonomska uredba. V človekovi moči jo, da jo nadome^i s boljšo, da zgradi namesto sedanje novo dniž)>o, v kateri bo kooperacija vseh v dobrobit vaeh temeljni sakon. To bo socialisem v pravem pomenu besede. Sam od sobe ne pride. Ne bo padel s neba. kot je padala aladka mana Izraelcem. Človek ao mora usposobiti odpraviti današnji sistem in s gradit i nov rmd, ki bo ros civiliaacija. Na obljube diktatorjev se ni zanesti "Nemčija hoče, da se uveljavi za narodne manjšine Wil-sonovo geslo za samoodločevanje narodnih manjšin ln malih narodov/1 je rohnel Hitler, ko je zahteval sudetske krajine. Dobil jih je, pozabil na svojo -zahtevo o pravicah malih narodov in podjarmil pod avojo železno peto Čehe in Slovake. lati Hitler je po osvojitvi 8udetov svečano izjavil, da Nemčija ne goji nikakih ambicij več po teritorijih v Evropi. Nekaj mesecev »pozneje j* poalal svojo armado v Prago, ki je strmoglavila ostanke Čehoslovaške republike in jo proglasil za svoj "protekitorat". Zahteval je Memel in ga dobil. Zahteval je Gdansko, poljski koridor, poljsko ftlezijo, hrepeni po Madžarski, Rumuniji in Jugoslaviji, in če Ae vse to dobi, njegovega apetita vzlic temu ne bo konec. Zahtevo po Ukrajini je aa enkrat opustil, ker bi v vojni z Rusijo na eni in • Francijo in Anglijo na drugi strani ne zmagal. Vrh tega bi se spustile nanj v taki vojni tudi vse male dežele, ki so v nevarnosti. Zato se loteva malih dežel in jih odjeda kos za kosom. Ko bo dovolj mogočen, bo pegi ed al tudi v ukrajinske žitnice. ...... Slovakom je častno jamčil, da bo branil neodvisnost njihove driave 25 let. A je častno obljubo pozabi) in poslal na Slovaško svojo armado, proglasil nad njo nemško vojaško vlado in slovaškim kmetom ukazal preživljati nemške čete, dasi imajo Slovaki celo zase kruha mnogo premalo. Ustanovil je protikomunistično zvezo in 'prisilil pristopiti v njo tudi Madžarsko. Sovjetska Rusija je smatrala to za sovražen čin in pretrgala z Ogrsko djplomatične stike. A nekaj me secev pozneje je isti Hityer sklenil pakt prijateljstva s tisto Rusijo, proti kateri j; skoval zvezo faii$tjčnih ail. i Isti Hitler j* obljubil Japonski v njenih imperialističnih ambicijah vao svojo ipo moč, toda ko je pvidel, da bo za svoj imperializem pridobil več, de se sporazume z Moskvo, je pogodbo z Japonsko zavrgel. Hitler je venomer zatrjeval, da je edino za mir, a ob enem pa je spremenil Evropo v bolj oboroženo kempo kot je bila v zadnji svetovni vojni in končno jo pognal v vojni požar. 2e kajzerju in kapitalističnim vladam sploh so bile pogodbe le krpa papirja. Razveljavi se jih lahko po mili volji, kadar ae eni ali drugi vladi zazdi, da ji nieo več v korist, fte manj pa velj«jo "častne besede" in pogodbe med diktatorji. Sklepajp jih po svoji volji brez odgovornosti komurkoli in še predno razveljavijo tprve, sklepajo nove pakte in zveze s sovražniki vroti svojim sedanjim prijateljem. e* bije na Dunaju avstrijskega ministra » predsednika Stttr-gkha. Dogodek je zbudil velikansko vznemirjenje po svetu, zlasti pa v Avstriji in na Dunaju. Adler je postal junak sveta, nosilec ideje miru, voditelj pro- PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN JONTEZ Ko je bil s. Frank Zaitz zad-jdštf smehu, ker potem bi bilo njič v Clevelandu, je med dru- po na«, kakor je zdaj po Evro-testa proti svetovnemu klanju. Igim j^jii teljo, da bi »e jaz pi. Nazadnje tudi s kislimi in Nj«gov svetovni ugliid je ipoatal j oglaia| v "Proletarcu" redno preplašenimi obrazi ne bqmo tako velik, da so ga morali na VMak te(jen "prav rad bi videl, i nikomur pomagali, temveč še Dunaju javno soditi. Ali ta pro- ti bo mogoče . . .M sami sebe pognali preko roba Tudi jaz. Pa imam staro smo-. v prepad vojne blaznosti! Sme-lo: odlašati je tako neznansko'J*, se je treba. Oh, saj se la-prijetno in izgovorov za odla.lhko samim sebi amejmol Po-šanje nič koliko, tehtnih in pi- mislimo samo na vse tiste mili-irkavih . . In tako mine og Oča v hudi zadregi: vsi Sp ga klicali na pomoč! Viljem Zadnji je dejal: 'Jaz in Bog jim bova že uro navila, da bodo pomnili!' Avstrijska duhovščina je rotila Boga naj podeli zmago blagoslovljenim avstrijskim kanonom in bajonetom; italijanski škofje in fajmoštri so ga rotili da mora zmagati Italija — že zato ker je Rim v Italiji in v Rimu pa papež; Francozi so ga vlekli za brado na eno stran, Angleži na drugo, oboji pa so podpirali italijanske zahteve in (s figo v žepu) VVilsonovih 14 točk. Danes je pa popolnoma drugačna situacija: Hitler meni, da bo lahko shajal brez božje pomoči, Moskva se tudi zanese bolj na kanone in čistke, Mussolini pa tako ne potrebuje drugega kot dosti peric, da bodo sproti oče-dile njegove junake ko bodo 4ailili' preko meje (z 'dučejem' imajo najbrž že zdaj dovolj o-pravka) ... In tako ostanejo samo Poljaki, Francozi in Angleži, ki se mu priporočajo ..." Prvi val vojne draginje, ki so gi dvignili po toiatih dobičkih hlepeči špekulanti je pljusnil tudi čez Cleveland. Gospodinje so v strajiu pred pomanjkanjem sladkorja kot brezglave navali'* na trgovine in sladkor se je dražil iz minute v minuto. Bojazen je splahnela šele potem ko so domači časopisi povedali, da je samo v cleveland-skih trgovskih skladiščih nad petnajst milijonov funtov sladkorja in da je vsaka bojazen pred pomanjkanjem sladkorja neumna in draginja tpopolnoma neupravičena. Ampak špekulanti so medtem že pospravili Od vseh komentarjev o ev-1 bogato žetev . . . ropski zmedi, kar sem jih čul i Mnogo ljudi Je mnenja, da se zadnje čase, mi je najbo j uga- ctrpd n€ zanirnajo za p^j^o jal sledeči drobec domače mo- in p^^n^ reči. ampak se m0. drosti: tijo. Treba je samo iti v nede- "Da, luči v Evrapi so uga*-iljo popoldne v kino pa se člo-nile. Zdaj je tam tema, jok,|vck p tem prepriča kakor sem n 1 a mm 1 /\k rM I b«! in . ga sprejeli triumfalno. Fride-. se je jel klopčid naglo odmota-, ~ - rik Adler je odklanjal vse ča- vati. V tretjem letu vojne pote-1 Zahvala za sodelovanje_ sti ki^90 mu jih ponujali v Av- gne mladi Adler revolver in u- Vinska trgatev ? , "j1 1 " —- ; ....... 1 i I ffl. 1 _ .. . . n. I ■■——. I i* ^ Moon Run, Pa. — Priredba kluba št. 175 JSZ dne 3. septembra je jako dobro izpadla. Hvala vsem. ki so se je udeležili. S prireditvami je mnogo dela in ker ima naš klub premalo moči, so nam pomagali Frank Ambrozich, njegova žena in njuna hčerka Mary, ter članice ženskega kluba Frances Skvar-ca. Mary Jeram, Anna DernaČ itd. Vsem tem izreka klub hvaležnost za sodelovanje. škripanje z zobmi, kri in rošt Ijanje z mrtvaškim: okostji. Ampak, zakaj? Povem ti, da \ valiki meri zato, ker je btl tam prepovedan smeh — prepovedan, ubit in pokopani se na primer jaz. V V kir.u so predvajali filmske novice iz Evrope; selitev otrok rz Londona in Pariza, nemška armada na pohodu itd. Pri slikah, ki so kazale slovo novoj "ln tako ti ubogi evropski | d0kne begunske dece od mater, ljudje niso več videli, kako K0MINTERNA DOBILA PO PAKTU DRUGEGA TAJNIKA Dosedanji tajnik komunisti-1 vsled tega morala nehati. čne internacionale Geongij Di-mitrov je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan D. Z. Manuilsky. Dimitrov, ki je Bolgar po rodu, je bil v Nemčiji obtožen sodelovanja pri požigu palače nemškega državnega zbora. Zagovarjal se je sijajno. Bil je izpuščen in šel v Rusijo, kjer so mu dali vsled njegovega velikega » mednarodnega slovesa službo tajnika kominterne. Kakor Maksim LRvInov v sovjetski diplomaciji, tako je bil Dimitrov v kominterni predstavnik boja proti nacizmu. Oba sta ga sovražila. Oiba sta morala iti. Vzrok je pakt, ki sta ga sklenila Hitler jn Stalin za njuni deželi. Borl.a komunistov proti nacizmu je Novi tajnik internacionale je v svojih navodilih pridruženim strankam oznanil, da je "bur-žvazija glavna sovražnica komunizma in delavskega razreda". To pomeni, da morajo komunisti v demokratičnih deželah spremeniti taktiko popolnoma. Propagiranje "ljudske fronte za obrambo demokracije in proti fašizmu" je zdaj zavrženo med staro šaro. Obnoviti morajo taktiko, kakršno so vrnili do prihoda Hitlerja na vlado, ko so se norčevali iz demokracije in drugih buržvaznih "čednosti", sejali neslogo v delavske vrste s svojo surovo borbo proti socialistom ir\ rt|šili u-nije, ako jih niso mogli dobiti pod kontrolo. smešni so možički, ki so jih za-jahali in jih naučili sovraštva do drugih ljudi in norega be*$; kako smešno je aovraftiM ljudi, ki ti niso nikdar v življenju storili nič žalega in jim želeti nesrečo in smrt; kako neumno je, živeti med brezštevilnimi pJo-tovi iz betona, bodeče Mlce in bajonetov t kako nazarensko bedasto je, graditi letala In tanke, vlivati topove in granate, pri tem pa živeti v pomanjkanju in tako dalje in dalje. "Da so mogli videti, kako strašansko smešno je bilo vse to bl se b|li morali smejati ta-j ko, da bi *e držali za trebuh in Naj še omenim, da priredi da bi vihar njihovega krohota ženski klub v nedeljo 24. sept.' odnesel na smetišče vse te mo-vinsko trgatev na Portmano-, žičke, ki so klicali nad nje povem grovu, torej na prostem.1 gubo in razdejanje; pa niso kar bo nekaj posebnega za na- j mogli niti smeli zato zdaj te*e šo naselbino. Zabava se prične kri in gorijp domovi . popoldne, vjničarji pa pridejo Kaj pa mi v Ameriki, je me-ob 5. pop. in ottore trgatev, ne po-žgiečkala radovednost. Ali je bilo slišati vsepovsod po dvorani globoke vzdihe sočutja; ampak čim so se pojavili na (Nadaljevanje na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Vabirpo na to zaibavo vse občinstvo, posebno še članstvo odse kov, društev in klubov v vseh I bi ne bilo greh, smejati se spričo te krvave drame? "Ti in tvoj greh! Saj ne pra-sosednih naselbinah. Jamčimo, I vim, da bi se smejali požaru, ki da bodo spoatrež.bo zadovoljni. divja v Evropi 1 Tam je sdaj vsi, ki pridejo na to trgatev.— J prepozno «a smeh . . . Vzlic Jennie Jerala. ;temu se pa ne smemo odpove- Čemu je »vet legije navdušiti sa vojno kakor sa mir? 111 ♦ *4 PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ STRAH PRED VOJNO S PLINI (Nadaljevanje.) Na postaji v Gružu sva kupila vozni listek do Sarajeva. Železnica je ozkotirna skozi od Dubrovnika, oziroma Gruža do Beograda. Vagoni III. razreda so jako slabi in umazani. ~ Ko si v njemu, se nehote domisliš "narodne životinje" in ic Out is, kako leze po tebi. Midva sva se peljala v novem vlaku, pravi "streamliner", ki je bas onega meseca na tej pp>gi prišel prvič v (promet. Vozov i v njemu so samo 1. in II. razreda. Sedeži v II. razredu so komodni in vlak nudi .potnikom vso mogočo vdobnost. Pred leti sem se vozil v vlakih po ozko tirnih j>rogah v coloradskih gorah. Colorado & Southern in Kio Grande VVeatern jih imata nekaj se v prometu, toda noben vlak na njih ni tako moderen kot je ta "streamliner". Vozi iz tiru žs od nosno iz Beograda preko Hercegovine in Bosne. Pokojni dr. M ©h med Spaho, voditelj muslimanov v Bosni in Hercegovini, ni bil zastonj pro metni minister. Bil je v vladi skoro zdržema do junija 1939, ko ga je «pri delu zadela kap. Poskrbel je, da je -bilo železniško omrežje v njegovi deželi povečano in da je prvi "stream-liner", ki ga je naročila Jugoslavija, dodeljen prometu preko Bosne in Hercegovine. To zanju veliko pomeni, ker so turisti dobili (priložnost udobno potovati z brzecem, ki je res brzec. Za sabo ne pušča ne isker. ne pepela, ne drma. "Vožnja po Bosni in Hercegovini je čudovito lepa, torej vozita se samo podnevu," je nama tolmačil Angelo Cerkvenik v Ljubljani. In je zares slrkovita tudi za o/j t ga, ki je gorovja vseh vrst vajen ter tudi voženj po njemu. V Moatarju, ki je bil pod Avstro-Ogrsko in prej glavno mesto Hercegovine, se nisva u-staviia, razen nekaj minut na I*>staiji. Leži na planoti v doJ-žini šestih milj na obeh straneh reke Naretve, a njegova širina je le dve in pol milje. Mostar ima še zmerom orientalski značaj. Muslimani se ponašajo z mnogimi mošejami in bazarji. Tujcem razkazujejo za bakSiš staro vizirjevo palačo in druge zanimivosti, ki jih je za turiste v Mostarju v izobilju. Prebivalcev ima nad 20,000. Že pred poldne smo dospeli v Sarajevo. Novi motorni vlak vozi mnogo hitreje kot pa ostali vlaki na tej progi, ki se vzpenja na pobočjih gora sem in tja in se enako preko obronkov spet niža iz globeli v globel. Predorov je nad 100, toda če bi hoteli progo skrajšati, jih bi bilo treba vsaj Se enkrat toliko. Sarajevo je poleg Beograda v javnosti širom sveta najbolj znano mesto Jugoslavije. Kajti v Sarajevu ie bil IzvrAen užlg, ki ga je veter diplomacije in imperializma raaplamtel v svetovni vojni požar. Stan sva dobila v hotelu "Evropa". Je največji v tem mestu, dasi je še par drugih, ki so enako dobri. Ta ima 7 nadstropij, lift (elevator), ki je bil izdelan v Zeu. državah, i.i vse hotelske udobnosti. Cene so zmerne. U*'užbenci so večinoma primorski Slovenci. Ravnatelj in glavni klerki govore tudi angleško. Klerki v ameriških hotelih imajo v pri- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec John.iown, Pm—John Kak in John I jim "komunistični bratci" iz Pitiabur-l'm l P0,dttlM u naročnin. Ko jfha poslali apel z« podporo njihove-Je bi John Kak pred kratkim na fe mu lažnjivemu trompihlu komunaci-hI.vmIu SNPJ v U Sallu, III., »ta c j stičnemu Napreju, toda ni prtftal na Kay Travnikom ia Detroita nabral« SJS.fi*> podpore tiskovnemu Proletarca. drugačen kot je. Milwaukee, Wi».. London in drag* •afUika metla »o salo iipoitavljtna navalom Hitler-meri % evropskimi laJlko delo, Ul*Uk* H** Anglija aa boji, da jik bo Hitler napadel mo la « bombami ia ognjem, nago tudi » plinom. Zato ja prafcivaUtva opramila • plinskimi maskami. Vagino otrok ja is mast naaalila e podeželska občina, kjar ni toliko aevaraoeti kot e multimilijoaskam Londona. Na sliki ja ska- ker se jim ni treba učiti jezikov. Tu pa zahtevajo, da jih znaš Vsaj Štiri, in sicer take ftti-i P»«» Otrok, ki iagleda, da ja aa poti e šolo s knjigami. V resnici j« M begu L.: .. •____ ___ • • .. | |f I AHIVAMa H ■ ■ L S I l L ---S - _ _ — ri, ki v hotelih kaj pomenijo. Sarajevo je po prebivalstvu večji nego Ljubljana. Ima jih nad 80,000. Po svetovni vojni is Londona, v pakatib pa aoei plinska maska. bili pod dr. Spahom zvesti politiki >rbske hegemonije nad Ju-prihaja sem vsako leto tisoče goslavijo in pomagali vladni turistov iz vseh krajev sveta. Nova vojna, Jci se je pričela mnogo manj dramatično kaltor ona 'eta 1914, mu bo storila na •polju turistike mnogo škode. Turistični uradi ogiaAajo Sarajevo za orientalsko mesto, kjer se kreneta drug ob drugega vzhod in zapad. Muslimanov je tu nad 30,000. Mohame-danske verske obrede izvršujejo tu bolj svobodno po starodavnih svojih običajih kakor pa jih smejo danes v moderni Turčiji, do katere je od tu kakih 500 milj. sta torej določena za prevzemanje kazni, v slučaju, da bi ne pregrešila zoper cenzuro, stranki, kakor Slovenci pod L). K. D. "Cankar" ima pev-vovistvom dr. KoroAca. ski, prosvetni in dramski od- Zanimiv je v Sarajevu trg, sek. Dramski je med drugimi na katerega nanosijo iz okoli- igrami vprizoril Cankarjevo ce in domači branjevci vsak dramo "H»!apci", kar je že ne-da n sočivja, drv, mesa obuval, kaj. Pevski odsek pa ima te-obleke, orodja itd. Se bolj pa žkoče, ker članov ni na vaje. zanima tujce "čarsija", kjer iz-j Lani so jih imeli 41, letos pa delujejo pred tvojimi očmi v pišejo, da so jih opustili, dokler malih barakah in stojnicah pevci in pevke ne pokažejo vo-predmete iz bakra, železa, pa Ije za sodelovanje. Mnogi ae pravi naslov. I^ažnjivi kljukci pa* ni-fondu majo ment* med poAtenimi in taved-Zal, da nima Proletarec nimi delavci. vec tako aifilnih fantov im> deželi k,- r j ^ i l. i. i.ii . i • , I .,.' '» Kl 1 r»»«'a»d, O.—John Hogutuv le pobi bil gmotni |k> oŽaj l*la lahko vmi- Lij |„ a . »-"»j j I ■ 1 * " IMnRO VM dve naročnini ir pravi, «a |ili kmalu |iu61je Ae ve*. i: rsj^r^rt ^sr^s^ je i: r, v (»krnili Kkl.d P,.vi, da b« tudi k.,1,,1,,. p™vi, d. k«, «• „*lL,v ti- ............. J v koledarju z njimi dobro zastopana Chicaga. Chas. Pogorelec je do- We.t Al.qu.pp. P. — Bartol Ye- if fu^ J U1S«,Iu *> klub 211 JSZ in zraven tudi $3.25 n j ak Str »dl "f ' Proletarcu. k, j,h je zbral bil i U Je d°*in- ',ikmku 17r' «« b.l 4 naročnine. ^ - Moo„ Runu ^ ^ ^ (><) p< Cicero, III--Krintina Turpin je na- trudil tudi k^«!«4 oglasov *a kuliuiar. »lavju d^neva '»K7t\ ^ "i , je po- Turnin l?w V $1J?' ti,kovnen,u fondu ProltUr- l ' j,h cm' ki jih J* Pri»P-v.l. podružnica At. p tamkajšnji baliatarjl ?2 International Brotherhood of Parkbill, Pa—Frank Podboy je bil Foundry EmployeeK, katero je poma-zadnje čane na agiUciji za koledar- Kal ustanoviti njen »oproK John Fra-»ke oglane. Poslal jih je Aeat in pravi, del. Mary in John aU člana at larjfe da bo Ae poakuail. PoHlal je tudi $2 JSZ, in oba aktivna na političnem, v tih k ovni fond, ai jih je priapevala ; društvenem m unijakem gibanju, s. Mary Zabric. Arma, Kans.—-Od tu je poslal poldrugo naročnino in en oglas za kole- Bridgeport, O.—Jo ie Rnoy je poslal eno naročnino in Ae en oglas za koledar. Nawburgh, O. —Jože tavtr poi<»(a o reorganizaciji kluba At. 28 J.«2, ki je bil zadnje čase pasiven. Sodrugi so se zavzeli, da klub mora ostati in ga pojačati v članstvu in aktivnostih. tudi različen nakit, prstane in tudi preseljujejo iz mesta v nešteto drugih reči. , | mesto. Torej se godi slovenskim Caniijo oglašajo za eno naj- delavcem v Jugoslaviji kakor v večjih orientalskih zanimivosti Ameriki v predvojni dobi. Da-sarajevskega mesta. Med kle- nes tukaj, jutri tam. Zelo velika je v Sarajevu ži- parji imajo sobice menjalci de- Lrftni na primer je bilo v tem dovska kolonija. Šteje priUli- narja, ki trgujejo z valutami društvu opisanih 126 61anov. žno 15,000 oseb. 2idje v tem t in prodajajo srečke, čaršijo ne- Izmed teh se jih je 60 iznelilo, mestu se dele v dve plemenski J gujejo v originalnosti posebno nekateri so odiitopili in le s te- da Tod s dramskem tomci Židov iz Španije, katerim | tukaj snaga doma. Muh in dru- in glasbenem polju, kajti za te je turška vlada dovolila nase- ge golazni po sadju in tudi po J* t^ba stalnih, delavnih č.la-litev v Bosni ipred 500 leti. Dol-j mesu nič koliko. Angelo je mi- nov- Društvena knjižnica pose-go c asa so židje teh dveh »ku- nui ves apetit. Ko sva se vrnila d"Je 300 knjig. Vse so prijav- v hotel, je hodila po lobiji In U^ne oblasti, ker nekaterih po slučajno prišla tudi do kuhinje, ukazu cenzure ni dovoljeno po-Rekla je, da bo brez kosila. V »ojevati. Društvo prejema tudi Ko se je lani pripeljal v Beo- kuhinji da je videla ljudi vse v j ^ časopisov. V svojih smerni-grad na uradni obisk Hitlerjev «iino umazanih oblekah in da|cah Je socialistično in sodeluje mestu se dele v dve plemenski j gujejo v originalnosti posebno nekateri so odiitopili in le s skupini. Prva je prišla s sever- j zaradi turistov. Stojnice s sad- iavo dobili toliko novih, nih krajev. Njeni člani se ime- jem, mesom in drugimi živili »o v šftevilu napredovali. Tf nujejo Askenazi. Drugi so po- prav nič ne spominjajo, da je ne v aktivnostih na dramsk tn mr i ^iHav iv 6naniio Luti.nni _____u___w « • > <«. ,.1 • t r\ m k a« I • *t I, a i i ^ dar A. Shular, our old stand by. Good work. Tone! Strabane, Pa.—John Terčelj poroča o dobro uspelem pikniku kluba At. 11K JSZ in Konferenčne organizacije JSZ. Poslal je tudi $10 podpore v ti- Tudi za oglase za naA koledar bo sto-skovni fond, ki jih je prispeval klub ril kar največ bo mogel, od prebitka piknika. Moo„ R„„, Pa.-Jennie Jerala St. MicKael, Pa.—Frank Kunstek.je poslala eno naročnino in $10 ti-je |x.slal eno naročnino. skovnemu fondu od prebitka piknika Cleveland. O.—Jennie Dagarin je kluba At. 175 JSZ. poslala 4 naročnine in 7Sc podpore --— listu. John Bozich 2 naročnini, Frank Barbič pa en oglas za koledar, dočim jih j? na* "večni popotnik" Tone Jan-kovich poslal 6 in pravi, da je z delom Aele pričel. Sprejel je tudi zastopništvo lista za Collinarood. IZ KANSASA "Ne hvali dneva pred večerom." Po tem pravilu bi se bil moral jaz ravnati, ko sem v prejšn jem dopisu poročal o našem letošnjem zelenem Kansa-su. Res je bilo tako v avgustu, toda zdaj, v septembru je vse suho in požgano "kot po navadi". Dnevna temperatura je že par tednov okrog sto do 108 stopinj, kar je nekaj nenavadnega za ta čas. Dežja ni bilo več tednov. ★ Vojna prosperiteta se že kaže v Ameriki, živila in dru<£6 vsakdanje potrebščine plezajo navzgor vsak dan. "Pšenico sem prodal po 48 centov bušei v elevator, zdaj je pa po 75c", mi je pojamral znanec farmor. Pregovor, da "kdor seje, ta ža-nje", v tem slučaju pomeni, da kdor seje in žanje, ima le delo, profit tega dela pa spravi nekdo drugi, ki ni ne žel ne sejal. ★ V'ada obeta preiskavo zaradi navijanja cen, kar pa grabe-žev nič ne moti. Sicer :pa, saj veste kakšne so te preiskave. Prvič mora preiskava dognati, če se je res kaj podražilo. Ko je po enoletni preiskavi in zaslišanju srečno dognano, da so res šle cene živilom navzgor, pride druga preiskava, zakaj so šle cene navzgor. In temu sledi končna preiskava, kdo je kriv. Po tistem času bo pa žc kako "Bog dal", da ostane vse pri starem. pin živeli iočeno, a sdaj se med seboj svobodno ženijo in družijo v .skupnih organizacijah. minister Goering, so židje poslali vladi oster protest. Toda ko so uvideli, da je sledil Goe-ringu naslednji nacijski odposlanec in potem cele komisije, so umolknili. Kakor Žide na Hrvatskem, tako skrbi tudi ii-dovsko naselbino v Sarajevu, kaj bo z njo, če doleti Jugoslavijo enaica usoda kot je dose gla druge šibke dežele, katere je pogazil Hitlerjev imperiali zem, Židom pa vzel vso imovi no. V Sarajevu so mi zatrjeva li iz uradnih podatkov, da kon trouirajo židje 70 odstotkov vsega kapitala v tem mestu. Močna skupina prebivalcev so Srbi, a tudi katoličanov je veliko. Vsi govore en in isti jezik toda se zaradi narodnosti vzlic temu prepirajo. Hrvati pravijo, da se mora prištevati vse v Bosni, ki so katoliške veroizpovedi, k Hrvatom in laste si za Hrvate tudi muslimane. Slednji so je tudi drugače nesnažno. z vsemi socialisti v Sarajevu. NAŠA PRIHODNJA PREDSTAVA BO KOMEDIJA "ŽENITEV" Chicago, III. — Ruski književnik Nikolaj Gogolj se je proslavi! v *vetu z mnogimi spisi, po-•^bno z žgočimi satirami, kot j* bila njegova igra "Revizor" 'n razne druge. svojo prihodnjo predsta-Vo -i je dramski odsek kluba Ht 1 JSZ izbral komedijo v dejanjih "Ženitev", katere avtor je Gogolj. Uverjeni Sfno, da bo občinstvu ugajala, Oestokrat smo čuli kritične omembe, da prireja klub At. 1 preveč dram. Zato so nam mnojn priporočali, naj bo naša kimi meAetarenji, da od vsega tega prične stareiga ženina te glava boleti od skrbi. Ni predstavljal, da je s takimi malenkostmi, kot je ženitev, toliko skrbi, tekanja, opravkov, poizvedovanja, radovednosti in vrag ga vedi Česa še. V igri nastopajo razni karakterji, ki zabavajo gledalce z neprisiljenim humorjem in dobro satiro. Komedija "fcenitev" ho vpri-zorjena v nedeljo 29. oktobra ob 3. pop. v dvorani SNPJ. Vstopnice v prediprodaji so po prihodnja predstava dobra ko-!85*' t«ko nizke kakor za medija, in to tudlifc navadne plesne zabave, dlfi T . bomo tudi na tej imeli po igri J a igra se vrši v večjem po- pie?,no in prf)^0 zab*vo, in vrh leta« m m,estu' kjer iivi P"" tega še posebno presenečenje, en samec, kise že nekam po-i Prijatelji slovenske drama- oWt i' Ha bi bi,° dobro,tik* prosimo za sodelovanje pri vsi > Stanovanje ima razpečavaniu vstopnic v pred- vek ?rr,U; Pa tudi' je P^aii. Kajti le s pomočjo ve-kai. t w . zmerom sam. |jke udeležbe nam bo mogoče j^T>loh,ma od življenja? \kriU ntro^ ki bodo precej. šnji, pa tudi zabavali se bomo toliko bolj, če nas bo velika družba. P. O. V Delavski zbornici je bilo v času najinega obiska mnogo socialistov. Oziroma vsi. Režim jih je pozneje nadomestil s svojimi ljudmi. Josip Pastorek, ki je predsednik D. K. I). "Can- jan Telatko sta oba socialista. Pred postankom diktature je bilo v Sarajevu socialistično gi "Ampak na mizah se to ne vidi," sem ugovarjal. Saj tudi v mnogih ameriških kuhinjah ni vse čisto. A ko dobiš naročeno jed na mizo, je vse čisto in mikavno pripravljeno. Po sarajevskih ulicah vidiš branjevce z malimi vozički, na katerih imajo železne sodčke e ogljem. Pečejo koruzo in jo prodajajo. Nekateri, ki si za voziček še niso prihranili potrebnega kapitala, imajo sodček kar na robu uličnega pločnika in trgujejo. "To pa je snažno!" je rekla. "Jedla bom pečeno koruzo." Bila ji je kosilo in večerja. Jaz sem šel rajše v restavracijo. Zvečer sva se pomenkovala z rojaki, ki delajo v hotelu. "O, naša kuhinja je najsnažnejša kar je restavracij v tem mestu. O, če bi videla druge, potem šole bi jedla Jcoruzo." je ščebe-tala pomival ka, ko ji je Angela povedala, kakšna hrana ji je v Sarajevu najbolj všeč. "Tukajšnji Turki pravza-| msntnem pločniku tik nje je bi-prav ne vedo, kaj je snažnost, la rakev. Zraven je stal musli-vemo pa mi, ki smo že delali v!man* 86 sklanjal k tlom in dvi-Trstu," je pripomnil primorski1 *al«>r je njihov običaj, Karo jak. ,4Pa tudi pravoslavni ni- dar izvršujejo verske obrede in «o dosti boljši. Sploh ne ver- obračajo z molitvijo k AJahu Težka nevtralnost ,]a(.k majn<^ so znani Jugoslavija hoče biti nevtral- j bogati cinkovni in svinčeni rudna. toda jo pesti z ene strani niki v kotu Oklahome, Kansa-Nemčija, da ji naj pomaga z *a in Missourija, delajo s polno Detroit, Mich.—Rudolph Potochnik materialom, živili in z delavci,! paro. Cena ene tone svinčene je poslal 4 naročnine in «0t podpore na drugi pa poželjivo gleda po rude se je dvignila od 31 na 40 llr^^^^c^-lltt £ ki Ji ni v*ed,|dolarjev v enem tednu. Da ru- oglase v koledarju. da Nemčija podjarmlja de- darjim teh rudnikov, — ki so Red Lodge, Mont.—K. Krznoinik žel° za deželo, Italija pa si je izkoriščani kot malo kje — ne je poslal 2 naročnini in naročil novo vzela na Balkanu samo Alba- pride v glavo kakšna "nespa-pobotno knjižico, ker misli na ofen- nijo in Etiopijo V Afriki, živo za nove naročnike. Pravi, da so >1 PISMO IZ CLEVELANDA IZGINJANJE MALIH IN ŠIBKIH DEŽEL Z ZEMLJEVIDA metna" misel na stavko, so jim družbe same od sebe povišale plačo do enega dolarja na dan. Družbam je stavka namreč zelo neprijetna stvar, kadar je čas "pšenične žetve". . (Nadaljevanje s 1. strani.) „ . . , . . v» , , ■ A . v Zelo pametno, kajne. Sicer (Nadaljevanje z 2. strani.) zapečatile tudi njihove usode? je pa to lahka "rajtenga". Ce platnu Hitlerjevi vojaški od- R"^unija predobro čuti nem- rudar producira dnevno le eno delki je že potegnil čisto dru- Priti*k >n nemške zahteve gačen veter: iz sto in sto otro- prirodnih bogastvih, ških grl je privrel spontan ponija in Latva se zavedata, "Buuuu!" tako soglasen in kre- da sovjetska Unija hrepeni po pak, da ni bilo moč dvomiti, da "iunem Baltiku. Tudi Finska je jim je privrel prav iz duše. poJnerv0zn»- Švedska in Norveška kar" in urednik "Zore" Mari- !e*el ** je šele potem, ko je iz- ,*ta vzlic svoij nevtralnosti di- ginii raz platno zadnji nemški t reklno Pr^adeti. Madžarska je vojak. v *trahu. enako Jugoslavija in Marsikateremu odraslih gle- tup*ki vnanJ|* minister je bil po tono rude, ima družba 9 dolarjev izrednega vojnega dobička in lahko "velikodušno" odrine en dolar delavcu, ker ji še vedno ostane 8 dolarjev. In tako je "vse zadovoljno". Volk sit in koza cela. — A. Shular banje jako močno. ProleUrca |da,cev se t0 najbrž ni videlo smo jim pošiljali v zameno za njihovo glasilo. Iz njega so prevedli precej člankov in tudi mi smo v Proletarcu poročali o njihovem delu. Vsled boja Hrvatov proti velesrbstvu, vsled diktatorskih ukrepov in raznih drugih vzrokov je socialistično gibanje v Bosni jako trpelo. icmem, da je med njimi kaj razlike, kajti Bošnjaki so Boš- j medu. "Fin prizor za slikanje," njaki, pa naj bodo take a*li dru- rek,a žena naravnala svoj ge vere. " fotografski aparat. Stari mu- Kako ste zadovoljni tu?" *liman tik rakve se je slučajno sva jih vpraševala. obrnil, pogledal togotno v apa- | "Moramo biti. V Ameriko rat in v njo, pokazal s prstom nas ne pustite, tu pa smo dobili na rakev in vpiti. Nisem nekaj kruha in dom." razumel, kaj, a sodil sem, "Dom?" da se je zgražal, češ, da oneča- "Rečemo tako. Vsi si želimo mrliča v rakvi in žalimo drugam. Samo ne vemo, kam. ver*k* človeil:a, ki zdaj Nimamo denarja, ne pravic za nad naju. Angela je predlagala, da naj dvor mošeje hi- zvan v Moskvo, da sklene nov važno ali značilno. Pa je bilo paki- med Turčijo in oboje. Ti otroci so demonstri-1 An?'uo ter Francijo pa postarali sentiment ameriškega ljud- ne s tem brez veljave. Tako je j^vn nastala situacija, v kateri so Zanimivo je bilo tudi, ko se male deže,e danes bolj žo*a je prikazal na platnu predsed- velesil kakor so bi,e ,eta ,914-nik Roosevelt. poudarjajoč a-j Slabo za bodočnost Velike meriško nevtralnost: večina o- Britanije lrok je začela ploskati, toda Hitler si lasti za nov triumf Ampak sodrugi niso prav nič vmes je bilo slišati tudi precej i8Voje dipiomacjje „porazum obupani radi tega. "Naš dan žvižgov, kar pomeni, da so bili med sovjetsko Rusijo in Japon-pride, če ne jutri, pa pozneje," ■ zastopani tudi republikanci in sko Tako ima japonftka zdaj zafrjujejo s tako gotovostjo. druK> nasprotniki "new deala". SVobodne roke nadaljevati s kot da se mora to razumeti sa-' Zadnjič, ko smo čakali na aVbjo vojno na Kitajskem in ob mo po selbi. "štritkaro" — bilo je v ponede- enem izrivati iz Azije angleški detala sva po mestu in šla na !'ek »jutraj — je neki rojak jn francoski imperializem. Ce dvor moAeje. Na vzvišenem Ce-iP°tožIl: udari po Franciji in Angliji tu- "Dandanašnji tudi pivo ni di Italija, je njuna bodočnost zanič! Ce ni iganja, ga ne mo- temna, kajti cilj take kombi-reš spiti več fcot kvečjemu tri nacije štirih diktatoričnih sil bi vrčke . . . Včasih je bilo drugače: prvi vrček te je stresel, drugi pa že zavrtel ... in naslednji vrček je bil vedno še slastnejši od prejšnjega . . ." Konferenca članstva S. P. Chicago. — V petek 16. sept. se je v glavnem stanu socialistične stranke na W. Randolph St. vršila konferenca njemegi čikaškega članstva, ki pa je bila zelo slabo obiskana. Udeležilo se je je le nekaj nad 30 oseb. Glavni vzrok je bila bržkone silovita vročina. Od kluba št. 1 sta bila na seji samo dva člana. Referent o strankinih aktivnostih in o sklepih ekj^-kutive je bil tajnik Travers Cle-ment. in njegovemu preroku Moha- prav zselitev v boljše kraje." V Sarajevu izhaja enkrat |tro zapustiva, kpr «va se menda vsaka dva meseca že tretje le-!v nečem pregreAila in bodo na-o mal slovenski list "Zora". J'u morda šiloma vrgli ven, ako ma 14 strani, ki pa so polovico |Hama ne greva. Jaz sem bil manjše kot pa na primer strani mnenja, da slikati ta\ke prizore! Fmplor**« $20.00. Mladinskega Jista, katerega iz- ni zločin proti d rta vi in bodo FrRdH) TISKOVNI FOND PROLETARCA XVIII. IZKAZ Aliqaipp«. Pa. — Po 25e: Anton Petrovčič, Lovienc Kavčič, Jacob Am-brozich, Frank Puiitovrh, Jakob I>er-mota, Louia Bartol, Marko Tekavec, John Terčelj, J. Ule, Frank Aul>el, John Cheanik. Frank Oblak in Max Zidar, »kupaj (Nabral na pik- niku kluba it. 175 JSZ na Moon Runu Bartol Yerant.) Lat roke. Pa. — Local No. 72 International Brotherhood of Foundrjr (Podla la Mary bil napraviti konec imperiju Velike Britanije in s tem bi bila tudi Francija ob svoje koloni-jalne posesti. Razdelili bi si jih novi zmagovalci. S tem bi nastali tudi novi vzroki za nove vojne, ki se bodo dogajale, dokler liudstva ne store konec roparskemu družabnemu sistemu. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave . Cleveland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob aobotah ko-koAj«. — Fina postrežba. Dobra godba, Komunisti v Angliji ob stranko Angleška vlada je 5. sept. razpustila komunistično in fašistično stranko. ...............IIIIIIIIH PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA Stane aa eela lota $«.00, pol leta $3.00 tf , Ustanavljajte nov« drufttva. i IJ"1 Deset članov(ie) je treba ta ] novo druAtvo. Naslov r.a list in • ta tajnifttvo je: 2657 S. Lawndale Ave. \ CHICAGO, ILL. ženitev navdušenemu "*mcu Pomagajo iskati nevesto ni ki ae pečajo • U- _ daia SNPJ. To glasilce izdaja 7- nama, ker sva tujca, že ne-lelavfiko kulturno društvo kako Potrpeli. Cankar", Glavni in odgovorni} - (Dalje prihodnjič.) urednik je Marjan Telatko. Tiska *e v tiskarni "Bosanske pošte " in zakonom je odgovoren za vsebino "Zore" v imenu tiskarne J. Grgič. On in Telatko Moon Run. Pa. — Klub *t 17o J. S. /, , del prebitka od piknika $10.00. (Poslala Jennie Jerala.) Cicera, III. Kristina Turpin nabrala v U Sallu, III., I1.7&. Wavkefan, III. — Wnuk»'iran*ki Američani v Franciji V Franciji jt še okrog 8,000 bf,i"car*1 7Rc (f*ro^n Tur* nft^anAt. Ir I ___1____ 1 Američanov, ki se bi radi vr niUf _ Skupaj v tem lakatu $3^.76; prej-žoji »tkat $857.43, skupaj $S»3.18. MMMMMMIMMimiMmMMIMIMIMlMIMMIM ZA LI^NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. In.iH X IIAIJSTEI) STREET, CHICAGO, IU-. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS nnnmii imiii i m mmi mnii i A • • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Nove vrste policijska službo "Slovenska moška zveza" je imela avgusta to leto v Clevelandu svojo prvo konvencijo. Čemu je te organizacije treba ne vedo niti člani. Važna točka na konvenciji so bile plače "glavnih" odbornikov. Niso velike, ker jih ni kje vzeti, toda saj čast in naziv "glavni predsednik," "glavni tajnik" itd. tudi nekaj šteje. V pravilih so navedli, da ima SMZ samo enega glavnega pod predsednik a. Ko so glavni odbor volili, so spoznali, da je dobro, če imajo dva glavna podpredsednika. Točko so porušili in izvolili dva. Ko so bile volitve končane, so delegati prve konvencije vstali in navdušeno zapeli "Hej Slovenci". Tako pravi Jože Gr- dina, ki je bil zapisnikar. ★ Komunistični "Daily Record" v Chicagu je nekaj časa zelo miloval Poljsko in jo branil pred Hitlerjevo armado — seveda z varnega mesta. Ko pa je dne 12. seipt. pričela moskov-sxa "Pravda" Poljake ostro prijemati in jim očitala, da so zatiralci narodnih manjšin in Židov, se je moral okreniti tudi ameriški komunistični tisk, kot se je moral 12. avgusta* ko je nehal pozivati v borbo proti agresorju Hitlerju. Marijonete pač nimajo samostojnosti. ★ Ljudi, ki bi radi delali "za narod", je mnogo. To smo videli tudi na sedanji konvenciji Hrvatske Bratske Zajednice v Pittsburghu. Eden teh je tudi Drago Grk i nič, ki je uradnik v glavnem uradu HBZ. On smatra, da ima kot klerk vse premalo prilike delati za narod, pa je razdelil delegatom cirku-lar, v katerem jim naznanja, da bi Tad postal urednik glasila HBZ. Z obljubami v letaku je zelo radodaren, kakor so politiki, ki se potegujejo, da jim bi volilci poverili "delo za narod' . ★ V novih pravilih HBZ je določba, da nihče, ki je odbornik v kakem drugem društvu, ne sme biti odbornik v društvu H. B. Z. To točko so .-prejeli proti komunistom z geslom, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema. "Zajedničar" piše, da vpliv, ki ga imajo v društvih Zajednice kot odborniki, uporabljajo za agitacijo v korist društev IVVO, v katerih imajo uradnisku mesta. ★ Lemont bo stal letos naivne ameriške Slovence več kot je kdaj znašal kak "milijonski fond", po katerem Janez Jerič tako hrepeni, da ae mu ne samo v sanjah, nego tudi kadar mo v spanju, nego tudi kadar za poštenost, ima priliko to dokazati v svojih vrstah, ne pa napadati ustanove, ki so bile pošteno upravljane. ★ Hrvatski komunistični list "Slobodna Misao" v Kanadi je ministrskemu predsedniku Kin-gu brzojavno sporočil svoje lojalnost kanadski vladi in ji obljubil pomoč Hrvatov v njeni vojni proti Nemčiji. V isti številki v potu svojega obraza bra-j ni, zagovarja in opravičuje Hitlerjev-Stalinov pakt, ki je Nemčiji dal pogum pričeti vojno. Hinavščina je brezmejna. ★ Rev. Ciril Zupan, ki je žup-nikoval v Pueblu 46 let, je bil prestavljen v bližnji Canon Ci-ty za načelnika vzgajarfišča benediktinskega reda. Novi pre-častitl gospod župnik fare Marija Pomagaj je Anton Roitz (Roje), ki je bil rojen v Pueblu. Za kaplana so mu dali Američana P. Pavlinesa. Tako je za duše pueblskih rojakov tudi po odhodu starega Cirila izborno preskrbljeno, čeprav jim je to gmotno v precejšnje breme. Pa kaj bi z dolarji, ki so posvetna tstvar! Ako jih daš cerkvi, ti Bog to dobroto obilno ipovrne (seveda ne na tem, ampak na drugem svetu). ★ Ako papež res kliče, "razre-ji, združite sel" kakor komentira J. M. Trunk. bo opravi^ veliko slabše kot Marks s svojim klicem, "delavci vseh narodov, združite se!" Delavci bi pridobili z združenjem. Toda kako naj se združita kapitalistični in delavski razred? Ne drugače, kakor da DRŽITE JESTVINE SVEŽE IN VARNE ZA VEČ DNI Jedila za vroče dni je lahko pripraviti! po novi nizki ceni 5 kub. čevljev model •em o M 4950 e Nobenih premikajo- t eih delov v imrio-velnem tistemu e Stalni litine. V e Nivki obratni tlrotki e Večletna zanetljiva pottreiba e Stalno hranjenje, a katerim ga »plačate Prihrani na času — Prihrani na defu — Prihrani denar — Oglejte si ga takoj! e Kako lahko je hraniti v poletju jedila v Servel KI*ctrolux plinskem refrigera- torju. Svaže aočivje, nadje, oktuno zmrznjeno aolato in priboljike . .. osvežujoče pijače . . . mač »krioded, vae to se Irhko napravi hitro, t lahkoto in poceni. Svojstven način zmrzovanja mena, aa-tljp, Ročlvja in preostalih j H H, ki ae vrnn ne »kvarijo in poau&c. dr. Korošec ueovrgljiv vodja,To je vgrok, da v svojih dopisih | znanijo in pa ker pripompro tp sloveiukih klerikalcev. ne opevam "zlate kapljice" in k boljšim udeležbam. So ml pa * ponočevanja. Mnogo čitateljev društva že mnogokrat poveri- la Parola piše, da ao tudi j« zoper tiste dopise, v katerih Musaolinijevi agenti v Ameriki *e poroča le kaj je kdo jedel, spremenili svojo taktiko po veti u. ki piha iz Kima. Do Hitlerjevi ga pakta z Rusijo so Mus pil in kako ter kolikokrat plesal in do kdaj je trajalo rajanje. solinijevi propagandisti v Zed. | Tudi tu pošteno hvaliti v do-državah navduševali Italijane pislh brozge in lokalov. Kdor za vojno proti Angliji, Franciji želi to oglašati, naj plača za in Rusiji, katere hočejo "zadušiti fašistično Italijo in nacijsko Nemčijo". Ker pa ae trozveza ni uresničila, namesto nje pa je nastal sporazum med Nemčijo in Rusije, je postal Mussolini "nevtralen", prijatelj miru itd. in po tej novi dučejevi liniji se morajo ravnati tudi njegovi e- vangelisti v inozemstvu. ★ Slovani so se v tej vojni zopet "postavili". Slovaki so na viovelje Hitlerja in svoje vlade udarili po Poljakih, Rusi pa ao mirno gledali, ko je Hitlerjeva armada razdejala Varšavo in druga poljska mesta, kl postanejo prej ali slej sovjetska pojest. Le Hrvati in Srbi so dali v tej krizi nekoliko dobrega vztr/eda. prostor, kakor sem moral plačevati oglase jaz, dokler aem imel trgovino in dal Pro.-v Mi $60 na leto in veliko raznim drugim listom. In to ne samo v enem letu, nego vsako leto. la tudi na tem polju kako tako nalogo, v kateri je potrebno govoriti z odra. Tako sem na4o- Zbor jugoslovanskih eselpistov Jugoslovanska federacija S. L. P. (Socialist Labor Party) jt ime'a svojo XXVIII. redno ko»- pil že na stotinah prireditev, na vencijo 2., 3. in 4. septembra v shodih v dvoranah, na /piknikih ! Milw#ukeeju. Udeležilo se je in na uličnih ahodih. je 18 rednih in $ bratskih de- Tudi Zidanškov odgovor o legatov ter odbornrki in funk-Rev. Coxu ni bil pravilen. Niti cionarjj "Radničke Borbe", ki ni resnično, da sem kdaj dopis. nike zmerjal v Prosveti z beda- pistov. je glasilo jugoslovanskih eaei- ki, kritiziral pa sem njega. Ni moja navada tratiti prostor v časopisih a prepiri, ker vem, da žele ljudje poučne članke, ne Ta neljubi prepir je nastal; P« *Petire in doPise 0 kloba" zaradi tega, ker on in jaz flto- LAHKA NABAVA! Malo naplatilo. (Malenkostni prenosni atroAki.) Oatnlo k \aAim me«*Čnim računom za plin. SERVEL EL£CTROLUX DEALERS and Public Service Company of Northern Illinois Na tliki jo policaj v Londonu, čiffar naloga jo v aiučaju aeroplantkega na-j pade braeti na biciklju po ulicah in t ! pitcelko ter napitom opozarjati ljudi, I da naj bese v tkriveliača. delavski razred hlapčuje kapitalističnemu. Tako "združenje" eksistira po vs< m kapitalističnem svetu. Kapitalist je i kapitalist zato ker delavce izkorišča. Tudi če je ta ali oni! kapitalist "dober za ljudi \ dejstvo je, da so ljudje še bolj dobri zanj, ker so mu bogastvo oni nakupičili. Tudi Roosevelt apelira na kapitaliste, da naj bodo dobri za ljudstvo, pa mu j vračajo z napadi na "nevv' deal", dasi je tudi za ka Je zdaJ star '4 zdaj povprečna starost premi- j .i* P'*al. da je Zornik dobro go-nulih članov jako visoka. j varil *a delavske koristi, am- V Prosveti sem čital, da je P»k ljudje ga niao hoteli razu-40' smrtnih slučajev v SNPJ meti. Pa se nisem nič jezil radi v česu pol leta povzročila srč-Uega, ker sam dobro vem, daje na hiba. Tudi par drugih bo|e- tako. O F. Vidru sem zapisal, zni zahteva med našim ljud- da je govoril tako kakor je mi-stvom precejšen odstotek živ- »HI. neglede ako je na.t.k« bil nikomur ve< nevaren. Nje-Uaij. lo.i i.d.j.l.k. Hiil*ri«T« ] gove »(fresivnosti bi bilo konec. •«•»'•" Toda Hitlerje na*el iehod. Pre- Dnc 5. julija je bil Browder P^" i* Angliji in FVanciji do povabljen predavati v iotteville, Va., o čemer orno jo bilo organiMlorariio delo si - nih namerah v prihotlnji v mnenje. je naj-prvo izunl za mesarja. CjanMvo je 0jen0i da jdo nato pa je šel delati v nidnrk.|n, sejo toino oh g Rveier da z rednim delom toliko prej končamo. Dramski odsek bo poročal o Tak hrust bi v svoji obrti, ki se je je najprvo naučil, nedvomno boljše opravil. Tudi v Ameriki bi si bil tako močan mesarski pomočnik dobil delo v svoji stroki, ker jih je manjkalo. Vzrok, čemu odgovarjam v tem listu, sem pojasnil v dopisu v prejinji številki. Anton Zornik. pripravah za prihodnjo predstav«, ki .bo dne 21>. oktobra v dvorani SNPJ, wi tajnik o finančnem stanju kluba. — P. O. 2ENITEV v dvorani SNPJ v Chicagu v nedeljo 29. oktobra poročali. Tu ga je nekdo vprašal : ^.».r.T/r^STARI ZAKONI ZA KRATENJE ■■■■■■PMVIC ŠE VEDNO V VELJAVI "Ali to govorice, Unijo tporasume a jetne?" do te aovjotalui Hitlerjem, Vtr> katoliško imenuje vlade dr. Odgovoril je, da je USSR vendar za odločen odpor proti agresorjem, torej v prvi vrsti proti Hitlerju. Svoj odgovor na prej omenjeno vprašanje je podkrepil s sledečim zaključnim stavkom: "Za tak aporasuo* jo prov (oliko moanoati kot aame, do bi mo Amori* ako trgovska trgpvsko komora itvolila sa tvojega predsednika." čez dva dobra tedna pozneje je bil podpisan in Brovvder ga je moral braniti, ali pa ga obsoditi in pustiti komunistično gibanje, kot so to storili mnogi drugi komunisti posvetu. Je res nerodno. Na vsakem shodu je govori proti nacizmu, temu •nirtnemu sovražniku komunizma, ki mu je treba streti glavo in pokončati njegovo agresivnost *kuipno z demokratičnimi deželami enkrat za vselej. Podpiral je v ta namen gibanje za vojno proti Hitlerju, a rato je moral v 24 urah na vse to pozabiti in se mučiti s pojasnjevanjem in dokazovanjem, da Hitler prav za prav ni «lab, ampak falota sta le premierja jako ugodno trgovsko pogodbo in nenapadalen pakt (ki pa je V resnici veliko več nego to). Od tedaj komunistična pro-| (Nadaljevanje s 1. strani.) patfanda dokazuje preseneče-. Zakon iz leta 1916, ki je z drugimi vred legaliziral ome Him komunistom, da je sklepal njena stanje Je U iiiicpcudiran. UVEUAVLJEN bo preko neči, KUeH^r^n.^. r^PM,;nj,,cT n",nen pred,eJnik -K p- n Ier je potem tekem lagal, ko jc ,ZJtIvlNO Alf kakor- pravijo v svojem tehničnem jeziku vpil, da hoče Chamberlain tre- oni» ' national emergrncy". tji rajh obkrožiti, da bi se ne Sedanji predrednik veruje v demokracijo. Tudi takratni mogel več ganiti Ali pa laže prcdfcdnik Wilirn vcrtlya| v njo To |cta 1923 pctrebno ^ da § de]*'c 'petr^tične" in fažistične organiza Tudi Browderjeva knjiga, ki je ctJ®* V ""»jemnem stanju" bodo te sedaj divjale mnogo hujše Ml* mesec pred paktom, je kot v debi prejšnje svetovne vojne, kajti faiisem takrat ie n» brez vrednosti, razen v tem, da bil trajna ustanova. čitatdj vidi* kaj je pisal takrat o Hitlerju in Nemčiji ter o Stalinovih namenih In kaj pi&e sedaj. Zdaj je čas, da si ljudstvo varuje svoje svobpdičine in »e organizira v njih cbrambo. Kajti v isjemnem stanju jih bo izgubilo tisto minuto, ko bo uradno proglaieno. M00NEY GOVORIL V CHICAGU V nedtlju 17. septembra je,da je bil to le izgovor. Vodjlni govoril v Coliseumu v Chicagu odborniki unij OIO in AFL »o Tom Mooney. Shod je aranži-!med *eb<>j skregani, zato ni hiral obrambni odbor njegove u-!,° nik°*ar na V<>*\\\ so , . , ' . . „ .... ga podrejeni odborniki, nij,, k, je leta in !et» Na ,hodu J# bilo kakih 600o bo za nje v jv3 Dsv^oditev. Lj^. f prttmkovali pa »o J«i !• Moo»ey se je v svojem govorni >nk*at toliko. Vslopnina je bila zahvalil unijam AH.. CIO fn'95c in kolekta. železničarskim za pomoč, ki so Izjavil je, da gre za uspeh jo dale oratnjentmM odboru v (borbe, ki je končala z njegovo borbi za njegovo osvoboditev, j jsvcbcditvijo, veliko zasluge Podpornih in drugih organua- Roosevelt u in demokratski cij, ki so enako pomagale, ni, zmagi v Californiji. O califar-onienil. Predno je nastopil, je nijskem governerju 01 so mi je žtnski pevski zbor unije ACVV Jejal, da je "the greatest labor zapel "God Bles* America". Ko i {ov.rnor". Zelo je Mooney poje Mooney prijel v dvorano, ga {hvalil tudi new deal in izrazil je množica burno pozdravila, j željo, da cstane Roosevelt Dejal je, da je bil rojen v Chi- j pieiisejtiik tudi v prihodnjem ca^u. da je Član svqje unije in terminu. In čudno, pohvalil je afl 3f let, iphvalil je pred-j tu Ji i četa Ktlforja aa "da- scijnika Oika-ske delavske federacije John Fitzpatricka, ki pa ni bil na shodu, pokojnega tajnika iste f^tlpracije Nuckelsa ki «ta cba mnogo Iti neumorno delovala za njegovo osvoboditev, in več drugih. čikaski mana ger unije Af W $am Lavi« je od nekod poslal Mooneyju na shfd pozdravni brzojav, z obžalovanjem, cla mu je na zbo- lav.-kegu" župana, kar se je ne-katetim udeležencem iz je-klurq v So. Chicagu in Indiani kutino zdelo. O svojem tovarišu Billingsu, ki je še v zaporu, ni govuril. Mooney, ki je bil v zaporu ka-ki.i 35 |et svojega življenja, je vzlic bolezni, ki ga je mučila, in že dokaj poznim letom, še zmerom čil in bo v svojih napo- rovanje nemogoče priti. Nekdoirih za združenje unij CIO in od i4e unije je po -hodu pravil, AFL lahko še veliko pomagal. NIMA KAM IT| J A /7 i N« tej #liki j* 47ldtf»i v Rusiji ro jan *.d hU>m finkrnen, M if prisil brc« dovoljenja na K||^o, l« pola« » Florido ip kil »a^čen ad aeeel jeniskik oblasti. Namesto aa »»•• bodo ja priiel v ječo v Miamiju. Zve-zna vlada ga kaai deportirati, a po postavi sov iotake Rusija ni ve* ajaa dršavljaa in ga ao »prejme aaaaj. Na Kubo tudi ao srna, dati jo pustil v aji seno ia štiri otroko, kateri« je obljubil, da jik bo spravil v Zed. dr še ve čim uredi vse potrebno v ta aamea. Ni sa ma posrečile. Casniski fotograf mu je sa efekt svojo slike priaosal globus. na katero as aaj si paskala najti deielo, ki ki ga bila pripravljeaa •prejeti ia mu pomagati. RAZNOTEROSTI obisk v bolnišnico k bolni hčerki, ne mine skoro dan; da ne bi Bridgeport, O.— Kaj bo pri-1 koga pripeljali. Rudarji pripo- neiia sedanja vojna ne samo Evropi ntgo tudi nam v Ameriki. nihče ne ve. Vpoštevajmo nasvete, ki so bili priobčeni v Proletarcu 6. sept. Bodimo oprezni, da ne pridemo v pesti zavajalcgv- jn da oeuvamo svoje delavske pravice. Demagogi vseh vrst novo vojno situacijo »pridno izrabljajo in begajo ljudstvo v svoje privatne namene. V isti izdaji Proletarca sem v zapisniku konference JSZ in Prosvetne matice, ki se je vršila 20. avgusta v Clevelandu, čital priporočilo, da naj bi dopisniki naših listov svoje kritike dobro pretehtali, predno jih pošljejo v objavo. Ce tega ne store, lahko po neprevidnosti napravijo z njimi le še več slabega razpoloženja. Morda se je tisto priporočilo tikalo kritičnih dopisov glede SDD in stičnih stvari, ampak v splošnem, četudi se s priporočilom strinjam, vem, da naši dopisniki na provokacije ne morejo molčati. Tu imam v mUlih pitts-burškega "Napreja". Njihove vedujejo, da so ti stroji nevarni posebno v rovih, kjer je strop slab. Stroj zelo »rese in skrli v stropu se razrahljajo. Deiavec pod njimi je zmerom f ' nevarnost}. Premogovniške barone to ne briga. Samo, da si večajo dobiček, pa so zadovoljni. ★ Izgleda, da se cene živilom višajo vzlic Rooseveltovim opominom. V dve milje oddaljenem Wheelingu, W. Va., so sklenili uvesti preiskavo, a ni verjetno, da bi taki lokalni poskusi mogli kaj pomagati. To je naloga kongresa in vlade, ka jti nemogoče je ustaviti navijanje cen v enem malem mestu, pač pa je to mogoče istočasno po vsi deželi. * čuli smo, da se bosta poro- Tema v Lorainu Lota in, O. — Nekoč je bil iz te naslebine v Proletarcu marsikdaj kak dopis. Zdaj jih prejemajo le katoliški listi in mogoče tu in tam kako glasilo te ali one podporne organizacije. Nekoč je bil v Lorainu hrvatsko-elovenski socialistični klub J&ž, ki je bil zelo delaven. Sklicaval je shode, na katerih so učili in bodrili delavce slovenski, hrvatski in angleški govornikj. Toda prišla je vojna, z vojno val vladne reakcije, razbitje delavkih aktivnosti, perseku-cjje, strah in nato še razkoli v delavskih vrstah. Napredni krog slovenskih delavcev v Lorainu je utihnil. Lep slovenski dom, ki bi lahko e!užil za trdnjavo aktivnosti zavednih delavcev, je le dom, kjer se ljudje lahkq shajajo pri baru in o čem pomenijo, toda čila Anna Bayda iz Maynarda ' ne o stvareh, ki bi cikale na de- in Jos. Zlatoper, ki živi zdaj v Clevelandu, preje pa s starti tudi on v Maynardu. Zaročenca in družini, iz katerih izhajata, so tu uživali dober ugled. Joseph Bayda je star naročnik razdiraške metode smo morali; Proletarca, kot so bili tudi Zla-pobijati, ali pa pustiti, da dela toperjevi. Ne vem, če so še ali škodo nemoteno vsemu, kar so zgradili naši napredni delavci tekom dolgih let. Tako ipa so se razgalili in javnost jih je videla Uke kot so. ne. ker so se preselili. Andy Zlatoper, ki je pred par leti umrl, je veliko storil za delavski pokret. V svoji bolezni in v naporih vzdrževati veliko dru- Tudi je vprašanje, kaj kdojžino je mnogo pretrpel. Io v korist napredku. Med vojno in pozneje je bilo tukajšnje rojake in druge Jugoslovane lahko terorizirati. Mod vojno z očitki, da so nelojalni, poznejša leta pa s črno listo. Pot do nje je imel župnik. Pokazal ie bosom s prstom na "grešnika" in izjavil, brezverec je. prekucuh. rdffdkar in za u-nijp agitira; Pa so Uilii t (Ulovljeni dru/ za drugim. t Ostali, ki niso b|)i cerkvenja-ki, so strahoma čakali enake u-$ode. 2cpe pa ppsile: "Nikar več ne pečaj z onimi! Saj vidiš, če delo izgubiš, oni ti ga ne morejo dati! Dom imava tukaj, dolg je na njemu, otroke je treba hraniti In c'>lačiti — kje bova vzela, če te vržejo ven?" Še celo, ko je unija jeklarskih delavcev CIO v tej krizi že dobila zamah in moč, ?o se mnogi rojaki še zmerom bali pokazati barvo. In je še danes tako. Poglavar naselbine je slo-t; ir.ik Milan Slaje. On je jako energičen človek. Na-i Vuval je razna ženska druHvaj v verski fanatizem tako zelo, j da članice kar v Lboru prisegajo pri Bogu in Materi Božji, da ne bqJo čitule nfč brc zverskega, da tudi možem ne bodo pustile čitati Prosvete, in da bodo delovale in molile ob vaaki priložnosti za sveto vero in proti sovražnikom cerkve, ki love duše rojakov, da jih dajo hudičem v večno pogubljenje. Kdor bi šel v teh okol^&nah v Lorainu po hišah za Prosveto in Proletarca. bi moral biti že prilično korajžen in zelo potrpežljiv ob enem. Veste, človeku se ježe lasje, ko poslušaj kako ti sovražniki trgajo vero iz src z razbeljenimi kleščami, in kako s« bodo zapeljane duše žgale in zvijale tam, kjer ni drugega kakor večni agenj ter škripanje z zobmi (torej imajo duše zobe?). Milan Slaje, ki je duhovni vodja Slovenske ženske zveze, je postal absoluten gospodar v lorainski naselbini. Domalega vsi, ki so bili kdaj napredni, so se nui udinjali, mu dajejo za cerkev in hodijo k maši. Eni, ker imajo biznis in se boje bojkota, drugi, ki imajo delo in se boje denuncijacije. Naravno, da ima Proletarec tu zdaj komaj pol ducata naročnikov, ki se ne strašijo čitati list, ki jim ugaja. Včasi jih je imel par ducatov. Ker ni zavednih ljudi, se to pozna tudi v društvih, ki pri pa* dajo naprednim podpornim organizacijam. In ravno tako v unijah. Vsi se le sladkajo, da se ne bi zamerili na nepravem mestu; nihče si ne upa zravnati hrbtenice. — Poročevalec. i? uprtim Zadnji teden »R»p poslali o-pc mirta vteit^ ki ipo*jo poteče ne naročnine. Pretimo vse prizadete, da parcČnino v kratkem ofcnove in nem na ta način pomagajo pri točni vriitvi naših dolinoeti napram enim s katerimi imamo trgovske svese. Kjerkcli je to moaočp, skušajte pridobiti. listu Ita j novih naročnikov. Ako ni v vaši naselbini par Upnika, naj eden alf prrr?*1** ty »alo|p. ff- ftit* na upravniftvo da v^ro posije potrebne i tiskovine aa aestopništvo. liti« če bi se poglobili v vzroke in v metode, ki so dovedli, da je par ženskih društev za kuhanje oltarjev nastala orga-ninacija žensk, katera je danes duhovščini in klerikalizmu med Slovenci jačja opora kakor fCSKj ali katerakoli druga ka-tolLšVa in napolkatoliška organizacija med ameriškimi Slo-vfnei. — J. P. Shodi za obrambo Poljske Amerika komunistična stranka je v velikih oljskih naselbinah sklicala shode pod firm > "obrambe Poljske", na katerih pa so njepi govorniki poveličevali pakt mtul Nemčijo in Ru*i-jo in napadali Francijo in Anglijo. 0 Hitlerjevi "agresiji" so molčali, pač, pa Poljake tolažili, da se njihovi rojstni deželi po tej vojni obeta Mresnitna svoboda". Sedanjj vladajoči sloj na Poljsken) je bil itak ne-polfasističen, torej ni poljsko ljudstvo po mnenju komunističnih govornjkov "'nove linije" ničesar izgubilo, pač pa bo pridobilo z ustvarjanjem nove, svobodne, sovjetske poljske republike. S tako taktiko morejo iti v svet samo pristaši jezuitskega pravila, da namen posvečuje sredstva. Ti branitelji hitle-rizma so bili na shodih za "o-brambo Poljske" poleg zločinskega laganja še toliko drzni, da so od poljskih delavcev ko-lektali kvodre in dolarje in si iz teh prispevkov nakazali plačo za svoje izdajalsko početje. Ivan Trček se bori z delom in zdravjem New York. — Ivan Trček. glavni urednik Glasa Naroda v Yorfcu, ki je večini čitate-Ijev svojega lista znan samo po4 imenom Peter Zgaga, je vpled bolezni prisiljen biti doma in piše za list zdaj samo s svinčnikom ali peresom; to stanje je potožil v svoji koloni. Vzlic bolezni, ki bi ga lahko silila na jok, ohranjuje svoj humor in ga servira čitateljem v pristni svoji stari obliki. Le tu ip t^m omeni, da ga muči bolezen, a se še zmerom lahko * Naša svetovna razstava prirediteljem ni izpolnila upov. Lahko bi rekli, da je letos napravila slab "biznis", četudi je bila ta razstava po zatrdilu ve-š?akov najboljša, kar jih je še ! kdaj bilo v tej deželi ali drugje na svetu. Morda bomo z njo na-daljevali prihodnje leto če ne bo do takrat že čas otvoriti razstavo ruševin in lobanj iz seda-{nje vojne. Pravijo, da je prišlo minule tedne na razstavo veliko Slovencev, a med tukajšnje rojake jih večinoma ni bilo na izpre-gled. — Rk. Za avtonomno Slovenijo Dne 13. septembra je imel v Ljubljani konferenco odbor Jugoslovanske radikalne zajedni-ce za Dravsko banovino (Slovenijo), da se posvetuje glede novih političnih razmer, ki so nastale s sporazumom med Hrvati in vlado v Beogradu. Jugoslovanska radikalna za-jednica je politična zveza sedanjega režima. V nji je v Sloveniji klerikalna stranka, vse druge slovenske politične skupine pa so v opoziciji. Omenjeni odbor JRZ v Dravski banovini tvorijo torej klerikalci. Sklenili so pritisniti na Beograd, da naj dobi tudi Slovenija avtonomijo, to je, svojo deželno vlado in banovinski parlament. Ako se to vprašanje reži slično kakor hrvatsko, bi se Dravska banovina imenovala potem banovina Slovenija. Da-li bo režim v Beogradu pri volji dati Sloveniji toliko avtonomije kot jo je dal Hrvatski, je še vprašanje. Ako Slovenija avtonomijo dobi. bo vlada in zbornica klerikalna, ker se opozicional-ne skupine ne smejo svobodno gibati in politično udejstvovati. Malo turistov Ko je izbruhnila sedanja vojna, je bilo v Rusi ji. samo 360 turistov, med njimi le par iz Amerike. VELIKI SOCIALISTIČNI BOREC DRAGISA LAPČEVIČ PREMINUL smatra za "prepiranje". Pobijal na primer zavajalce in tolmačiš nflihove nepoštene nakane, zagovarjaš resnico in pra\ico proti lažem in krivicam, a marsikdo misli, da se le "prepiraš". ★ V tej okolici, kjer so v rovih prejšnji način obratovanja mehanizirali z najnovejšimi stroji, poškoduje pri delu mno-Ko premogarjev. Ko hodim na Delavske razmere so se nekoliko izboljšale. Obrat v rovih je deloma povečan. Ampak štirje rovi v tem kraju, v katerih je delalo par tisoč premogarjev, so še vedno zaprti. Brezposelnih imamo veliko armado. — Joseph Snoy. Dne 14. avgusta v prvih ju-i sami inscenirali. tranjih urah je preminul v Beo- L. 1906. je bil Lapčevic pr-gradu s. Dragiša Latpčevič, vič izvoljen v Narodno skupšči-eden izmed prvoboriteljev so-'no in potem še parkrat. Med cialisttfnega gibanja v pred-' poslanci je veljal kot eden naj-vojni Srbiji. Več let je hudo bo- pomembnejših in njegova bese-lehal, sedaj pa ga je v 75. letu da v Za ohranitev kluba št. 28 J. S. Z. Cleveland, O. — Zadnjič je bilo ppročanp, da imamo v našem delu Clevelanda (v New-burghu) težave ohraniti klub št. 28 JS?, ker se člani niso zanimali z^nj in izostajali od sej. 6 s. Železnikom sva se potrudila napraviti temu stanju konec. Klub smo reorganizirali s sedmimi Člani. Obljubili smo si medsebojno sodelovati in agitirati za pridobivanje novih članov. Zadovoljen sem, da lahko poročam o uspehu te akiije* Klubi JSZ so potrebni, le premalo jih imamo. Za odbijanje intrig na-prejevcev, za delo na prosvetnem polju in za deluvsko agitacijo nujno potrebujemo več članov tukaj in drugjt. Napredni delavci, bodimo v teh resnih časih za našo stvar bolj aktivni. o Joseph Lever. Boj unije časnikarskih delavcev se nadaljuje Chicago.—Dasi je Wm. Ran-dolph Hearst opustil svoj jutranji dnevnik, ni s tem zlomil stavke časnikarskih delavcev. Nadaljuje se proti njegovemu večernemu listu, kateremu je dal ime Herald-American. Enako se imenuje njegov nedeljski časopis. Kampanja unije oziroma stavkarjev gre za tem, da se bojkotira trgovine, katere o-glašajo v Hearstovem listu, vrh tega pa agitira med delavci in drugimi, naj nikar ne kupujejo Hearstovega dnevnika in ne njegovega nedeljskega lista. j Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) vojni je bilo potopljenih nad 5.400 ladij. Zdaj šele okrog 50. Ampak to je šele začetek. Zed. države bodo oboroževanje, ki je že dve leti večje ko kdaj prej v "mirnem času'\ še bolj pospešile, kajti obe vodilni stranki sta se zedinili, da moramo imeti tako mogočno vojno silo kot katerakoli kombinacija dežel na svetu. Ako se bo to navdušenje nadaljevalo, bo prisilna vojaška služba uvedena prej nego se s kom zapletemo v vojno. Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da se naj naroči na "Proletarca". PRISTOPAJTE K I:\SKI ■»OIIPOIIM JEDXOTI , **' a ' 1 T* J . USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV {K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO iNAROČITE SI DNEVNJK PROSVETA 99 : N*roa pol lata, S 1.50 sa *•*•« lete; sa Cklcaga ia Cieara $7.50 sa celo lata, S3.7S ma pol letet ae Inosetnstro $9.00. NASLuV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JE t 2«5 7 SiP. Laundalc Avenue Chicago* Illinois ........................................HIM Uspeh duhovičiRt med slo-4 venskim renstvom Cleveland, O. — Decembra lety 192$ je bi|# nfl pobudo Kazimir ja Zakrajška ustanovi je parlamentu je našla ve-; na iz maščevalnosti proti KSKJ smrt reiila hudega trpljenja. dno globokega odmeva. Oh iz-[Slovenska ženska zveza ssede-S. Lapčevič je bil rojen v Po- bruhu vojne je bil iposlanec in fcem v Chicagu. Piu* let se je žegi Užiški in je hodil v šolo'Je glasoval proti vojnim kredi- trudoma vztfržavala na Pisarno toliko, da se je za silo na- tom. u^il čitati in pisati. Pomanj- Uveljavljal se je tudi kot ki ji vo šolsko izobrazbo pa je knjiievnik in je zlasti tudi slo-docela nadomestila * njegova vel kot novinar. Izpod njego prirojena inteligenca in pa peresa je izšlo precejšnje stremljenje »po znanju, ki je število znanstvenih publikacij lastno vsakemu samouku. »n prevodov tuje literature. Ze- £e zgodaj se je seznanil s so- lo odlično je sodeloval tudi cia,liričnimi nauki. Poznavajoč uredništvu "Radničkih novin". Kdo so "social-fašisti" Komunisti so več let zmerjali socialiste s "social-fašisti", dasi so fašisti bili in so danes smrtni sovražniki socialistov in demokracije, dočim komunistom "New Leader" našteva, da so nacijem pomagali zrušiti nemško republiko, pomagajo zdaj flitlerjpvi agresivnosti in zalagali so Mussolinija z gasolinom V njegovi vojni za osvojitev Etiopije. razmere in telnje proletarcev, katerim je tudi sam pripadal, je pričel z delom in bojem za Tudi po prevratu je s. La.p-čevW še nekaj let prav aktivno sodeloval. Udeleiil se ja tudi izboljšanje socialnih razmer in kongresa soc. dem. stranke v preo*novo družabnega reda. 81ovenijl 1. 1920. in je potem še L. 1893. je postal a. Lapčevič župan v Užiški Potegi. Seveda mu ni bilo za Supansko čast, ampak se je taka) odločil, da svoj poloiaj 'izkoristi v prid tistim, ki so mu izrekli svoj p zaupanje. V Arilju je ustanovil prvo i delavsko izobraževalno društvo v Srbiji.' (Vedno bolj se je uveljavljal v javnem življenju In je njegova velika zashiga, da so tudi v predvojni Srbiji kmahi stopila na dnevni red za delavstvo peresa socialna vprašanja. prišel v Slovenijo kot posre« nik, ker se je ravno v tistih letih pojavil razdor v strankinih vrstah. V naj kritične jAlh časih jf nastopal pomirjevalno in la enotnost aocialisttčnega delavskega gibanja; Dasi se v zadnjih -letih ni več aktivno udeleževal v delavskem gibanju ker mu je zdravja docela odpovedale, je pa vendarle bil v stalnih atikih s sodrugi in *e zanimal za vse, kar se je dogajalo, ftivel In umrl je v bednih raamerah. Za časa Obrenovičev, neka- j Pr*vi »proletarec med prolotar-ko pred 40. leti, je bil -za/prt, či. daai bi bii lahko napravil ker M) g a z radikali vred dol- veliko karijero, ako bi bil zata-žili nekega atentata na kralja ii! svoje prepričanje. Milana, katerega so Obrenovtči1 (Delavska Politika.) šju. Brez pomoči frančiškanov in posvetnih duhovnikov bi najbrže padla v Jlvotarenje. Nato p s je pričela rasti in danes je to ena najdtlovnejših slovenskih organizacij v tej deželi. Tisoče žensk, med njimi mnogo tu rojenih slovenskih deklet, so slovenski duhovniki Upregli za delo sebi v korist, ob enem pa jih prepričali, da delajo zs svojo organizacijo in Boga. Slovenska ženska zveza izdaja mesečnik v obliki revije, ki ga urejuje ženska, a resnični urednik je duhovni vodja Slaje in glavni sotrudniki tukajšnji in starokrajski slovenski du-hovpiki. Pfiznati se mora, da ima "Zarja" pod vodstvom Milana Slajeta več življenja kot pa Novi Svet", ki ga izdaja Jeri-j čfeva družba, in več kakor MAve Maria*'. Med klerikalci je torej dokaj konkurence, ker imajo kar tri revije, fcivahnost "Zarji" je odsev aktivnosti prgani-zacije, kateri je glasilo. Napredni krogi, posebno napredne podporne jednote in zveze ter organizacija Progresivne Slovenke bi storili pamet- Zahttve pomorskih delavcev Mornarji na ameriških trgovskih ladjah zahtevajo, da se jim plača na potovanjih v druge luke bonus, ker riskirajo zdaj vsled podmornic in min Švoja življenja. . Listen to and Advertise over PAUNOECH'S rusosmv RADIO Folk Songm and Music Tamburitza Orchestra 6t»tian WWAE, Ev«ry Suaday 1 to 2 S. Clark St. Chicago — Rar. 3006 1 - iiimumimimimiiiim« BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD TsL 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. OKTOBER • - CHICAGO, !LL. — Dranska prod-stava kluba it. \ JSZ e nedelja 29. oktobra e dvoraai SNPJ. - NOVEMBER WEST ALLIS. WIS. — Domača sabuva kluba it. ISO JSZ e soboto 11. novembra ▼ Kraljevi dvoraai. VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in draitev Prosvetne matice sa severni Illinois ia Wiscoasin ▼ nedeljo 19. novembra v SND. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sava" v nedeljo 26. novembra ▼ dvoraai SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje na Zahvalai daa 30. pov. a SND na St. Clair Ava. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plašna veseli-ca kluba it. 49 JSZ aa boftttai daa 25. decembra v Slov. dal. doma aa Waterloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvestrov* ma. bava kluba it. 1 dne 3t. dec. 1939 V dvorani SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO. ILI--Priredba v ke rist Proletarca v nedelja asrcf v dvoraai SNPJ. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-ve" v nedaljo 31. marca t dvoraai SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu a Willow Springsu. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFIOE HOURS: 2:0C— 4:00; 7:00—-8 a30 D»ily At 3724 W. 26th Street Val. Crawford 2211 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. ra. Daily Tel. Caaal 1109 Wcdnesday and Sunday by appointments <>nty Resideace Tati Crswffard 8440 If no ansvrer — Call Austia 5700 lllllllllllllllllllllllllll Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • ^ Ciceru in Berwynu. II « ■ ! Parkwien Lan »drv Co.; ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Ustnik« ■ P Fina pottreiha — Cene zmerne — Delo jamčeno m B Telafoni: CANAL 7172—7173 M ■ 1737*1731 W. 21st Street CHICAQO, ILL. ■ ( I I I I I I I • M 9 M I I I I I I I......1 A Yugoslav \Veekly Devoted to the lntereat of the VVorkera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON VVE ALTH NO. 1671. Pukli»kad Waakljr at 2301 So. Law«dala Av«b CHICAGO, ILL., September 20, 1939. VOL. XXXIV Labor Says: KEEP OUT! It ia pleasing to find fc-bor pract:cally unanlmoua In its desire that America should kec»p out o. the European vvar. The president of the American Federation of Labor, Wil-liam Green. in his Labor day addrtss at Duluth and in his vvritings and letters, emphasizes the neee*aity that our country should keep from becoming enAngled. Thi< u an agreeable contrast vvith the pro-vvar attitude of the leaders of the federation in 1917. It should have a povverful effect in stemming the tide toward war. This country mu.-t be ncutral in its actlons, although, as President Roosevelt said in his fireside chat, the people cannot be expected to be neutral in their thought*. Labor, fpr example, knovvs vvell that the Nazi ehieftains dettroyed the labor unions in Germany and that the Fascist chieftaina destroyed the labor unions in ltaly. There are very few working men who are not sym»pathetic vvith the anti-Nazi side in the war. But that does not caus£ them to desire that America should enter the conflict. War makes changes that are not contem-plated when a country goes into war. If the United States vvere to enter the vvar, the conscription of youth, the plans for vvhich are already in the files at VVashington, would tbe launched at once. The eapionage act would be revived and freedom of speech, ijvress and assemblage vvould disappear. Rut that might not be all. If the conflict vvent on long enough, it might end in a Fascist dietatorship in our own coun-try and the convplete destruetion of unions, co-operatives, libera! political parties. etc. Thus fighting "for democracy" might destroy democracy. Gallup polls have indicated that a great many people want this country to keep out of the war but believe that it can't keep out. That is ridiculous. It can keep out if it wants so. It can't go in unless it wants to. There is a calamitv right here at home which Americans vvould do well to become excited about. It is the calamity of unemployment. Profits made by seli ing products to the beli-igerent countries may create a tem pora ry boom and emplov some of the unemployed. If so, it will be a very unhealthv and very temporary solution of the problem of unemplovment. But America can solve this problem on a peacetime basis. It should set about to do it, and not go crazy over Europe. —Milvvaukee Post. Cook County Party News Ckicago—Starting Sept. 16, Cook I County will hold h serie* of ueekly I Stttuiilay Nit«' Social* ath the home« | of different comrades. Those of you j who'v« uondered what to do with i your*elvea on Saturday nites, and ' have uanted to have a good time uith congenial company, uill have a plače to ko from now on. Admiasion to the »oetal* uill be only 26c. Sat. Sept. 23—Party st Emms Kay's, 5416 Dorchester. Sat. Sept. SO—Sosial st .Miller's, 2628 W. Chicago Ave. Sat. Ot. 7—Cocktsil Party at Eva Co\van's, 1505 N. Dearborn. Recruiting Dri?« The National Executive Committee has ordered a reeruiting drive to start in October for 1,000 new members. Let's beat the gun ond top our ifuota. We all know people who are friendly to the Party. Ask them to join now and help build up the only Party vvhich fought against the last war and is f»g-htinsr against the neu world war. Determine — dare — do. Let that be our motto. Mertingt The unemployed League meets Wedresday. Sept. 20 at 8 P. M. at 549 W Kandolph. The Cooperative League met« t« Saturday, Sept. 23 at 4 P. M. at 1503 N. Dearborn. Build Th« Weekly Call The Socialist Call goes on a ueekly basj« uith thc n^xt »suc. A good deal of hard work is needed to continue it on that basis. Go after your friends and »hopmates and get subs from them. Order a bundle for youraelf and seli or distribute it to your friends and neighbors. Each branch should order a bundle of CA I LS and assijnt a quota of CAIX šale« to eve*-y member. We need a weekly CALL to fight the uar. Build the (ALL. Harry Floischmaa, Organiier. Something About The Artists j A|| Men Are Brothers In Which Some Fomous Men Are Taken Off Their Pedestals ond Examined YSPL GATHER AT CLEVELAND IN INSPIRING CONVENTION War Threat Met With Demond That America Avoid Conflict The Tenth Nstionsl Convention of the Young People's Socislist League assembled in Cleveland on September 1 and concluded on September 4". In the recent history of the League this w»« th« most encouraging convention. It represented s more serious snd determined youth seetion thsn the Socialist Party has had in years. The political maturlty of the League, reached after the bitter »truggles of the last few years has told in effect-ivenesg of the organization. Norman Thomas, national chairman of the Socialist Psrty, and Travers Clement, nstionsl secretary of the Party, addressed the convention. Thomas spoke on Sunday evening st the huge mass meeting attended by 4,000 people. The theme of the meeting was "Keep America Out of War." Al. Hamilton, national chairman of the Y. P. S. L., and Roy Reuther, member of the Socislist Pf.rty NBC and an organizer for the United Auto Workers, also sddressed th« meeting. This convention came st s fsteful time. In the midst of its deliberation* came the news that the world had none to wsr once again. This wss al solemn moment for Young Socialists. all of uhoni are of the generation that will have to suffer in the front line trenehes of this uar. The convention solemnly reaffirmed its alle-giance to the workers of the world and its determination to defy the w«r mongers with its rallying cry, "We are not your army, thia is not our War." Several huge public demonstrations uere held and attracted much public comment favorable to the slogami raised. The Communists were shamed for their Soviet non-aggression pact and they had no reply. There was a huge demonstrtion for Thomas at the radio and railrosd stations. Thomas addressed the nation over a national hook-up following Roosevelt's talk. The convention received reports from the national secretary on the growth of the League since the 1937 convention. They showed very healthy gain*. These guins vvere evidenced by the fact that one third of the convention were members uho had join-ed since 1937. Important resolutions on wsr anreak the thing into pieces. The ma-hine which "had set the arritings of Toseph McCabe, Bertrand Rusaell, Will Durant. H. G. Wella, Eugene V. r>eb«, and hundreds of others, vras no nore. I^iter I learned that this pile if junk went to a big junkman who landled lots of serap for Japan, so •'m compelled to conclude that the nechanism that had set some of the vorld's best literature wa« soon to be "umed into bullets to kili more Chines«. Business is business. A Minneapolis manufacturer of trtificial limbs, according to a pres* •eport recently, gave Chinese offic-als quotations on 50.000 artificial »rms and legs. His priče vvas too ligh, so the officials hunted up an-►ther manufacturer who could sup-)ly them with the machinery that nakes artificial limbs. We're wonderfully practical, are \mericans. We supplv Japan with the erap to make shells to kili and na i m Chinese, and then are take mo-ney from the Chinese for m«rhinery 'o mnke artificial limbs. H. J. in the American Freeman. Shakespeara Ga v* Tka Poor Tka "Go-B f" VVhen we run aeross Shakespeare, are invariably think of him as the aorld'* greatest genius arith the pen. He was just that. This man aras gifted with the most inaivelous tongue that haa vet ap-peared on earth. Golden, gloaring, gorgeous words poured out of him at a moment'* notice all his life; he covered everything he wrote with the glamour of poetry. This gift wa< his fortune; but slso, it wss s trap, because it saved him the need of thinking. It ia a trap for us. because it tempts us into sharing his emotion* arithout thinking. But foire yourselfl to think, ask ypurself what is the act-ual value of the ideas tke mighty poet is expre*sing, and you diseover thst many of them are common plače, many are arorldly snd chesp,, many are the harsh prejudice of his time and class. But in all his 40 years not once does Shakespcmre show any revolu-tionary feelings. There a-as plenty of revolt, both palitical and socisl, in his day, but it did not effect him. There had been two centuries of social protest before he wa* bom, so, if Shakespeare had a~anted to csst in his lot arith the poor he had his op-portunity. But there vvas nothing of that sort in him. He aras a brilliant youth who had come up to London, poor and friendless, to become tn-timate arith noble earls and wealthy gentlemen, to d«dicate his poems and sonnets to them, and ha v« his plays produced by their ticensed companies. If they proved fsithless. if they in- and aristocratic sneers. Joan of Are arose to inspire her people to drive out her country's in-vsders; and the English burned her a* a aiteh. A hundred and *ixty year* had passed—aurely time enough for »obtr second thought, surely time for England's national poet to do what he could to wipe this blot from his country'a good name. But the maid of Orleana had to look elsewhere for vimlication than to Shakespeare, friend of the rich and powerful, who never advocated an unpopular csttse in all his forty playa. H« represent* Joan according to the basest of the prejudices of his "groundlings**; s vain, boastful creature, unehaste, and not denying her unchaatity. The only way a poor person of sny *ort could get Shskespeare to take him seriously was by being a devoted servant of some areaithy and poarer-ful person; for example, Old Adam in "Aa You Lik« It," s part which, according to trsdition, vras played by Shakespeare iaimself. But arhen the common people try to do something for themselves, they are cloarns snd fools, yokels and tsvern roysterers. Tske the comedy scenes in "Mid-summer Night's Dresm," arhen vrork-ing people actually attempt to give a play. Shakespeare thinks thst no idea could be more sbaurd. But nowa-days arorking people give many plays in England; there are radical theatre group* producing a n«w d ra matic literature, in whirh it dooa not slways happen that poor people are booba. while ladies and gnetlemen ar« rc-fined snd gracious. Scotland'« R obori Bara« The last toaro centuries savr many great actors come and go. Most of ihe m sol ved *ocial and political problem*« simply by having nothing to do «*ith them. One notable exception to thia rule a-as a headstrong. impati«nt youth. di-«gu*ted b.v the falsities and shsms of convenfional religion of th« tim«, named Robert Burns, arho, in hi« SSilv yt»uth, leaped into farne all ov«r Scotland. NVhile other poets and suthors arere At Ihis time, when t!ie capitalist order again faces a crhi< w"hich calls for blood -acrifices, it is in order for Socialists ta recaJl that theirs is an international «phk!oaophy and an international movement. VVhatever else we may be forced to do, nothing muat be permi.ted to cause us to lose sight of the fact thal fhe vvorkers of all lands are brothers. Socialists hate dietators, but they will continue to extend fhe hand of fraternity to the vietims of political dietatorship in Germany, in (Poland, in ltaly and in Ru>sia, as well as to thc serfs of economic" dietatorship in Britain and France, There is no real reason vvhy the workers of one nation should slaughter their cla^s brothers of another nation. That they are forced to do «o i^ the fina! evidence which convicts the economic order which places national interest again.nt human interest*. There is no excuae for conflict and poverty in the vvorld today. Nature has been bountiful to man and man has im-proved upon her gifts. Today there are resources vvhich, if dedicated to the common good, would assure to everyone a high standard of security and plenty. Socialista are not only opposed to vvar. More important than that, they offer a program for peace. Stap the exploitation of workerB for the profit of ovvners. Let all men vvork together for the common good and let all nations eo-operate as feJlou citizens of the world. Then war* vvill en das a matter of course. The Socialist program for peace can be made a reality. We, in America, can hasten the day by puttang our own house in order—by ending the exploitation of man toy man— >oy so-cializing the means of life and dedicating the nations vvealth to the service of the nation*s pcop>ie.—Reading Labor Advocate. tw»» ARCHLI0HT Donald 1 Lotrich Lihi sultea and humilisted s man of gen-.u>ther poetry among the poor. ius, if their brilliant ladies and dssh-ing niaids of honor intrigued arith him and thfn betrayed him — he arould fly into a rage and vvrite plays of almost insane fury, such as "Tim-on of Athens" and "King Lear," or pietures of grim snd somber cruelty such as "Measure for Measure.'* But arhen these play* failed, he vvould lesi n hia lesson snd go back to arrit-ing romantic dreams, pretty fsiry stories like "A Winter's Tale" and "The Tempest." In these letters are find the aristful sadne** of the old man arho has learned that life ia not the beautiful thing it ought to be, but who sights in vain for an all-poarer-ful magician to come and set it right. Again, you see, the "good man" the-ory; arhile the social clssses arhose destiny it is tn abolish parasitism are the object of Shskespaer«'s haughty struetive. Professor Krueger brought shrinking in horror from the execu-, «»«t the fact that a year after the tion of King Louis. and throwing in ! WorU War began. the prices were not their lot with reaction, Bufns stood^nj' higher than ahen ihe war begati, by the doan-trodden of the esrth and ortant points. One, that by humble people; you would be sur- there i* liable to be a bigger priče pristni to knoa htra- widely it is read ! in the fnit^d SUte* because our —perhapa more wide!y than any government is n.anufacturing arma- ments and battleships instead of com- For three consecutlve Sundays j Why is it Ihat England is not reallj noar, Comrade Maynard C. Krueger I giving Poland any real material su|,-has participated in the University of port? Ever so many people a ill no« Chicago Round Table discusaions be asking themselves vvhat kind of ahith are broadcast over the Nation- irame the English are playing. Suro-al Bi oadcssting Co. network. The1 ly. they could have easily s<-nt five time of the broadcast is 1 :S0 p, m, hundred airplanes to \Varsaw at the Chicago Daylight Saving Time. The beginning of the struggle to help discussion centered on the rise in j hold the invaders back. Surely. thev priče of commodities because of the j could have sent British militarist* to European war and the discussion a-as j Waraa\v for defense purpose^. And quite timely and certainly quite in- for that matter. they should hav« The people know the voice, they j modities and food-stuffs ahich could knovv this heart, arith all it* loves snd «*d bv the i>eople because. if the hates, its longings and griefs. There , people were making useful mer- iš no man arho has come from the toiling maases. self thaught and self-made, uho cxpressed their feelingi so completely. And note that h« has, not merely beauty and passion, but keen insight and poarer of brain; h« chandise and food. such commodities aould be more plentiful and therefore considerably less co*tly. The othei point uas the America should not get itself involved in ihe European struggle. Our friend* can think for his people, as well ss '• bring out, through Professor (To be continued) V i rtu e and truth are one. Look for Krueger, a prett.v clear Socialist view point. a We thoucrht that vve had something the truth in evcrything, and folloar it, ahen Russia signed a non-aggression and jou will then be living justly be- treaty with German.v. We had hard- fore God.—Meredith. DER TAG! L Ain't it about time to be pointing out to the pn arisc* thon, is England real 1 v playini; a safe and *ane game? Or is it in the strike onl.v because they could hsrdly do anything else but keep their prom-ise or lose their support at home? Or is it that the English are *ati*fier»rlt'. Nou is the time to help and ue hope that vou uill sil enroll in the eru-saile to bring back thc Socialist l\in» to its normalcy. American Socialist Stand on War Chicago, lil—The Socialist P »rtv of the United States has pledged th. support of its organization an«l it" members to all constructive foic«> uhich are dedicated to keeping America out of uar snd war out of the uorld. "In this task the Socislist* of thr United States seek the support of men and uromen of good uill," *.»i«l the statement sign«d by Normsn Thomas, national chairmsn, and Tn-vers Clement, national secretsry. The statement flayed Reich Chan-cellor Hitler for his guilt in atarting the uar but it usrned the American people thst this is not s uar beture i dietatorship and democrscy. CharacterHing the neu World War as a uar betueen emplres. the Socislist stntemen pointed out thst "Hit-l«r's peculiar uickedness in the mind-of many derives lsrg«ly from the fset that he treata the minority group* of th« whit« rsce arhich hsve fsllen under his pouer ss older impei isli*m« have treated the colored rsces in Afrlca, Asis nad Americs." •*Th« American people csn keep out of wsr," th« ststement said, "hut only if they sssert their pouer to control their oun destiny; to vote on th«lr ©arn usrs; to find their pros-perlty and produetion for peace snd not in war trads."