fetev. 40. Poštnina plačana v gotovini. V LJubljani, dne 6. oktobra 1927. Mesežna priloga »Novice v slikah". Leto 4r. lEbiU« vsak« sredo otj 6 zjutraj. — Spisi in doitiai naj se pošiljajo Irednistvu ..IlomoUnba", naročnina reklamacUe ln inserati pa rpravniitvu ((I>omoljaba" t Ijubljniil. Kopitarjeva ulica štev. 6. asa ilaiilo Jugoslovanske kmotske /vere. - Cena 3K Din za celo let«. — Za inozemstvo 60 Mi. — Posamezna Številka 1 Vin. — V Imeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Slovenska občina in naša stranka. Volitve v Ljubljani. Zadnjo nedeljo smo imeli v Ljubljani občinske volitve. Te volitve so za podeželske občine dober nauk. Potrdile so to, kar smo zadnjič v »Domoljubu« rekli, da namreč liberalci iščejo razne gospodarske in druge nepolitične firme za kandidatne liste samo tam, kjer jim to kaže in kjer s takimi prevarami morejo škodovati naši stranki. V Ljubljani je bila gospodarska lista, radikalna, socialistična in marksistična lista, torej izbire dovolj. Liberalci pa ne samo, da so prav vse svoje pristaše nagnali, da so volili svojo strankarsko listo, ampak so celo delavstvo in druge odvisne sloje pritiskali in podkupovali, da so volili žer-javovce. Tako odločno stoji torej najhujši naš nasprotnik na stališču, da je treba v občini strankarskih zastopnikov, da mora imeti v občini ljudi, ki uveljavljajo strankin program. Tako delajo žerjavovci zase. Tako delajo oni, ki jih je res lahko sram svoje stranke, saj doslej ne Ljubljani ne Sloveniji ni napravila nič drugega, kot veliko škode. Ali naj bomo mi, ki imamo politiko za sredstvo, da dobro delamo za naš narod, da s politično močjo varjemo, ustvarjamo in ohranjujemo gospodarske, narodne, prosvetne in verske koristi slovenskega naroda, ali naj bomo mi manj odločni. Zal, res imamo to veliko napako. Premalo odločni, premalo bojeviti in premalo požrtvovalni smo še za našo dobro stvar. Nasprotnik, ki se v zaslepljenosti ali pa v neozdravljivi, omejeni zagrizenosti peha za slabo stvar, nas v tem oziru prekaša. To ne sme biti, če hočemo, da bo zgodovina našega naroda lahko zapisala, da smo v politiki storili svojo dolžnost. Posameznik ni nič, celota vse. Občinska zastopstva so torej predvsem politična zadeva. Ko smo to ugotovili, nam je takoj jasno, da je vsak občinski odbor, vsak župan, nele predstavnik prebivalstva liste občine, ampak zastopnik celokupne naše stranke, vsega katoliškega gibanja med Slovenci. Tudi nasprotnik to razumeva. Le berimo in poslušajmo kako nasprot- niki upijejo kadar se v kaki občini napravi kaka neumnost ali pripeti kaka nesreča v takih slučajih. Zerjavovski tisk ne upije le proti tistim občinskim odbornikom, ki so prizadeti, ampak vali krivdo na celo našo stranko. Prav ima. Vsi ,kar nas je v SLS, smo drug za drugega odgovorni, vse kar delamo, delamo v imenu naše stranke, posameznik ni nič, celota je vse. Občina temelj ljudske države. Mi hočemo zgraditi ljudsko državo, v kateri bo veliko svobode, veliko samouprave, avtonomije. Mi hočemo, da narod upravlja samega sebe po svojih zastopnikih v državi, deželi in občini. Da pa je ta ljudska vlada enotna, da je trajna in uspešna, mora imeti naša stranka moč ne le v državi, ampak tudi v občini. Nič nam ne b> pomagalo, če bi imeli 10 ministrov v Belgradu, v Sloveniji pa nič naših županov. In nasprotno, ker smo imeli ogromno večino županov, nam Belgrad ni mogel uničiti življenja in tudi ne nas oslabiti, ker smo v ljudskih županih,, ki so najodločnejši naši somišljeniki, imeli zveste čuvarje samouprave, varuhe ljudske samostojnosti in ljudskih pravic. Kadar je stranka potrebovala posebne pomoči v Belgradu, so se dvignile stotine naših županov in podprle z resolucijami in sklepi zahteve, ki so jih v Belgradu stavili poslanci v imenu prebivalstva. Vpliv občinske uprave. Občinska politika sega prav v vsako posamezno gospodarstvo, na polje, v hlev, v hišo, v žep vsakega posameznega obči-narja. In to vedno bolj. Z vsakim dnem, z vsako novejšo pridobitvijo in razvojem družbe smo ljudje bolj navezani drug na drugega, vedno več nalog prehaja od posameznikov na občinsko skupnost. Le poglejmo: Ceste so bile včasih take kakršne js vsak sam zase napravil, danes že vsako večjo pot oskrbuje občina. Za telesno zdravje se mora občina vedno bolj brigati, saj že tudi po deželi nastajajo občinske bolnišnice, hiralnice in drugi zavodi, ki naj služijo splošnosti. Glede šole stojimo mi na stališču, da naj starši potom občinske uprave dobijo vedno več vpliva na šolsko upravo in pouk. Treba pa je zato, da imamo dobre občinske odbornike, ki bodo zastavili svojo besedo in vpliv za korist dobre krščanske slovenske šole. Tako je na vseh poljih. Dobri občinski možje. Kakor vidimo, je vpliv občine na obči-narje ogromen in da še raste. Vedno več ljudi je odvisno o3 občine. Da obrnemo ta vpliv sebi v korist, moramo skrbeti, da v občinskem uradu sedi pameten in pošten mož, ki bo znal občino upravljati, nasprotja izravnavati, da splošnost ne bo trpela škode. Take može si bomo vzgojili saino v naši stranki. Samo na svoje ljudi se moremo zanašati. Tega se zavedajmo vselej kadar postavljamo kandidate in pripravljamo občinske volitve. Občinske volitve preveč podcenjujemo. Na občinah, kot osnovnih edinkah ljudske samouprave, sloni naš državni program, na trdnih, sposobnih, poštenih in odločnih naših županih in občinskih odbornikih pa naša moč na deželi. Zavedajmo se tega in nikoli ne bomo dovolili, da bi se naše sile cepile in razbijale na raznih gospodarskih in osebnih kompromisnih listah. Naše vrste morajo tudi v občinah biti trdno sklenjene. Kdor pa tega ne razume, ali noče razumeti, ta naj se ne prišteva k naši stranki. Najostreje pa bi morali obsoditi tiste, ki bi radi časti, obogatitve ali kake druge koristi postavljali svoje liste na svojo roko in se samovoljno vezali z nasprotniki. Ustvariti moramo politično in gospodarsko izšolano ter našim načelom vedno zvesto zastopstvo v vsaki slovenski občini. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Letošnje leto je leto neprestanih voliv-nih bojev. Slovenska ljudska stranka je iz vseh teh volivnih bojev v letošnjem letu izšla s sijajnimi zmagami. Upravičeno upamo, da bo to v korist vsega našega slovenskega naroda, za katerega bodo letos izvoljeni oblastni in uarcdni polanci povsod delali z vsem ognjem. Sedaj pa so pred nami še ene volitve, namreč volitve v Zbora ;co za trgovino, obrt in industrijo. Tudi te volitve so največje važnosti. 5 let bo ta zbornica imela odločil- V Poravnajte naročnino. no besedo o naši trgovini, o naši obrti, o naših tovarnah, sploh o velikem delu našega gospodarskega življenja. Da so te volitve važne, kaže že to, da je volivcev ki to zbornico v celi Sloveniji 38 tisoč. Volitve bodo 30. oktobra. Prše se pa na drugačen način, kakor druga volitve. Ne voli se namreč s kroglicami, ampak vsak dobi na dom posebno izkaznico in glasovnico, katero po-• tem odda na pošto. Kako se to napravi, Lomo še prav natanko pisali v Domoljubu«. Zaenkrat prosimo vse naše somišljenike, da bodo pri teh vol i h'a h na straži. Kdorkoli ima kak obrtni list za obrt ali trgovino, naj plačuje še tako malo davka, ima volivno pravico. Volivno pravico imajo ludi vsi člani načelstva naših zadrug. Vsi zgoraj našteti, obrtniki, trgovci in člani na-čelstev zadrug morajo gledati, da store v polni meri svojo dolžnost. Že danes moramo opozoriti, da bodo nasprotniki delali z vsemi silami, da bi pobrali izkaznice in glasovnice od posameznih volivcev in zanje fibHli. Opozorite takoj sedaj vsakega, da ne nasede goljufijam in l>reraram Žerjavovih demokratov. Povejte vsakemu, da bomo natanko gledali po vsej Sloveniji, kdo je z nami in kdo proti nam. Kdor bo oddal svojo glasovnico napačnim ljudem, naj sam sebi pripiše posledice. Volivni imeniki, iz katerih se vidi, kdo ima volivno pravico, so pri vsakem županstvu na vpogled. Vsak lahko pogleda med uradnimi urami v občinski pisarni, če je vpisan v volivni imenik, ali ni. Kdor ni vpisan, zanj lahko zahteva vpis do 8. oktobra eden. ki je vpisan. Piše naj na naslov: Volivni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Priložiti mora potrdilo občine ali glavarstva, da izvršuje kakšno obrt ali vodi kako trgovino. Tako pismo na volivni odbor je poštnine prosto, če se napiše na kuverto pripombo: »V volivni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« če kdo ne bi vedel, kaj storiti, da se ga vpiše v volivni imenik, naj se obrne na kakega našega aaupnika. Oddana mora biti vsaka reklamacija na pošto vsaj 8. oktobra. Zastopniki iz vrst naše stranke so se mnogo trudili, da bi prišlo pri teh volitvah za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo do mirnega sporazuma z vsemi skupinami obrtnikov in trgovcev. Toda gospodje iz demokratske stranke so pretrgali vse razgovore in tako se vrši boj. Iti moramo torej prisiljeni v ta boj in moramo ga izvojevati tako, da demokratje nikdar več ne bodo imeli nobene besede v tej zbornici. Vsak nas somišljenik pa mora storiti svojo dolžnost v polni meri. Kdor je nai, mora delati z vsemi silami za sijajno našo zmago. KAKO SK VOLI? V vsakem odseku se Voli 16 članov in 16 namestnikov. Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek posebej ter se smejo vlagati le na uradnih obrazcih. Voli se tako, da volivec odda izpolnjeno glasovnico v zaprtem ovoju z izikaznico vred na dan volitve osebno volivnemu odboru, ali pa zaprto glasovnico priporočeno po pošti pol i vn emu odboru v doposlanem zavitku najkasneje do 30. okt. 19*27 do 16. Za glasovanje se smejo porabiti samo uradne glasovnice, ovoji in zavitki, sicer glas ne velja. Glas tudi ne velja, če pošiljatvi ni priložena izkaznica, ali če vsebuje več izkaznic ali več glasovnic; če je v ovoju za glasovnico več nego ena glasovnica, ne velja nobena. V ovoju za glasovnico ne sme biti razen glasovnice nič drugega. Glasovnica mora bti izpolnjena ali rokopisno ali na mehaničen način ali pa tako, da se prilepi nanjo natisnjena kandidatna lista. Glasovati se sme samo za potrjeno kandidatno listo. Glasovnica, na kateri je prilepljenih več kandidatnih list, ali na kateri je zapisano še kaj drugega ali na kateri se imena ne ujemajo popolnoma z eno izmed potrjenih kandidatnih list, je neveljavna. KbI pišejo nasprofmkl. Pri volitvah so bili tepeni. zdaj pa »zmagujejo« — s številkami. — Esdeesarji namreč, ali kakor jim pri nas včasih po domače pravimo žerjavovci. V zadnji >Do-movini* se bahajo, da so napredovali po vsej državi za mnogo tisoč glasov, seveda ne povedo, da so to pot v Sloveniji glasovali z njimi vsi narodni socialisti, velik del samostojnežev, precej radikalov in velik del Prekmurcev, ki so vse prej kot samostojni demokrati. Tudi po ostalih delih države so dobili žerjavovci prav mnogo glasov od pristašev drugih strank. »Napredek« esdeesarjev se najbolj zrcali v pridobljenih mandatih: zaenkrat jih imajo 22 (kot prej), ker pa je tudi monore, da Jim najmanj enega verifikacijski odbor ne bo potrdil, jih bodo imeli nabranih po vsej državi 21 (od 315), torej toliko kot SLS samo v Sloveniji. Pa »zmagujejo- in kriče po svojem časopisju, kot da bi bili ves svet njihov, samo sreča, da jim ne verjame vec noben — pameten človek. bija največje vrste, da z »okrnjeniem • nazij« hujskajo žerjavovci, torej h«k 8?' gosloveni«, ki so hoteli nedavno t >Ju' imeli vladno moč, zapreti vse vztri«,)!0 80 mostanske šole, odpraviti več rim ^ meti njimi prvo slovensko v št Vidi': Ljubljano, ter so nameravali n„nat _____1___; _ . ' ^ ne pO. nad vsem, pa vsaj na polovico skrčiti in n . na žerjavovski način pojugoslove2 tudi najvišji in najdragocenejši naš <,i„ ' ski šolski zavod - slovensko unim Zato pa odreka slovensko ljudstvo 'Voriti o vovcem sploh vsako pravicoJgovc--° Ztr'a' slovenskem šolstvu. »Kadar bo blok demokracijo nrevjd vlado in bo blok reakcije potisnjen v oni je, se bo začelo resno delo.« trdi DoiT vina . - Vzdramite se vendar žerjavov I in poglejte okrog sebe! Ali ne vidite d Vukičevičeva vlada trdno stoji? Ali' čujete besed demokratskega prvaka Davi doviča, ki proglaša to vlado za delovno š katero hoče sodelovati? Ali ste prezrli dr Gosarja, kot zastopnika SLS v ministrstvu za socialno skrbstvo? Torej blok demokracije je že prevzel vlado in pričel z delom,« reakcija, ki so ji stali na čelu vedno žerjavovci, pa je potisnjena v ozadje. »Čimbolj bo napredovalo ljudsko uro-svetljenje, tem prej bo prišel obračun i reakcijo,« piše »Domovina . — To je pa resnica, kajti čim bolj vas, žerjavovce, ljudstvo spoznava in čim večkrat ima priliko, da stopa k volivni m skrinjicam, tem hujše batine dobivate. Tudi »končni et>ra-čun« z žerjavovsko reakcijo — ni vec daleč. * »Stranka, ki hoče živeti samo od lirez-načelnega zavijanja, laganja in psovanja, ne more imeti bodočnosti in ne ho nikdar mogla pomagti Sloveniji,« pravi Domovina*; in s tem prinaša točno sliko — žer-javovske stranke, njenega časopisja in njene bodočnosti. »Klerikalno časopisje se norčuje iz protestov proti okrnjenjn naših gimnazij,« drzno laže žerjavovski tednik, čeprav čisto dobro ve, da je n. pr. »klerikalni« oblastni odbor mariborski celo izjavil, da začasno prevzame sam manjkajoče vzdrževalne stroške temosnje državne gimnazije, ako bi jo hoteli okrniti, ker ni zaenkrat za vse razrede kritja v proračunu. Ali ni hudo- flll i.*« d,a nameravajo v Novem mestu postaviti Liudski Hnm 9 Mil ZP l/PŠ t h° fPKrav H ,V ta namen efektno loteriji ? kl °m ? nil |)W Vwji da bo žrebanje letos na Martinovo nedeljo? kaj boljšega, kakor n. pr'mladico z senZm "kol™ ^T™ i,0S' araPak še vse Ali si že knpil srečko, ki staSe 5 DinP^Vne'vePJi« š,val,nI 8troi i t. d Pi5i hitro na: Akcijski odbor za zgradbo Lj-udskeea dom! iT VZemi dop,8nico in pošlje. Izžrebane srfčke bo Cu^udi ^omo^ meSv brihtnosti« meriti z njimi. V tem oziru so gotovi žerjavovci — bolj >;napredni«. * »Zakaj pa niso klerikalci zveze i radikali sklenili že pred leti,« — sprašuje »Kmetski list«. — Zato, ker doslej še nobena vlada ni sprejela gospodarskega programa SLS v tako veliki meri v svoj državni program kot vlada g. Vukičeviča. Ce bi vam bila korist slovenskega kmeta resnično pri srcu, bi morali vi samostojneži delovanje SLS za gospodarsko povzdigo Slovenije podpirati, pa raje hujskate in la-žete, še bolj kot pred volitvami In ta ko delate gospodarsko škodo tudi lastnim pristašem. Eli novi^api: »Večine mandatov ni prinesla SLS lju- I bczon do Boga in živa vera, ampak trapasti strah pred hudičem,« razlaga »Kmet-ski list«. — To je bedarija! Samostojni irenerali sami vedo, zakaj jim slovemko ljudstvo ne zaupa! Povedali smo to že večkrat in ne bomo ponavljali. Človek, ki prav dela, se mu ni treba bati nikogar, tudi hudiča ne. Toda samostojna gospoda skoro ne more izdati številke svojega glasila, da hi ne »šarila« s hudičem. Ali se vam oglaša vest, ali vas je že strah zlih dejanj, ki sle jih izvršili nad našim narodom? ★ Katoličani v treh razredih. Zadnji iSlovensiki Gospodar«, vrlo glasilo štajerskih pristašev SLS, daje samostojni gospodi sledeči pouk: Prepeluh bo menda res še postal mežnar, ko se peča le s cerkvenimi zadevami. Sedaj je odkazal katoličanom sedeže v katoliški Cerkvi in jih je razdelil na tri razrede. Ker pa še ni vešč svoje nove službe, v katero bo menda stopil, zdaj ko ni poslanec, je razrede malo zamešal. Res so pri nas katoličani v treh razredih. V prvem razredu so oni, ki izpolnjujejo vse svoje krščanske dolžnosti, tudi tisto dolžnost, da se javno potegnejo za pravice svoje vere. Pucelj in njegovi, ki so odpravili krščanski nauk iz kmetijske šole v Mariboru, katerega je pozneje naš minister Kulovec zopet vpeljal, niso v prvem razredu. — V drugem razredu so tisti katoličani, ki se pri volitvah kažejo katoličane, ki hodijo v cerkev bolj iz navade ali pa že sploh ne več, ki jim je molitev v družini deveta briga, ki jim je najtežjo breme vzdrževanje cerkve itd. Ti katoličani so po veliki večini člani nam nasprotnih strank. Mlačni so postali vsled toga, ker so pod vplivom brezverskega časopisja, ki ga imajo za svoj edini nedeljski evangelij. Teh je toliko, kolikor je kmetskih glasov za te nam nasprotne stranke. — V tretjem razredu, to so že bolj živinski vagoni, so pa oni katoličani, ki so v krstni knjigi sicer kot katoliki zapisani, ki pa v življenju uporabljajo vse svoje moči in vse premoženje za boj zoper katoliško Cerkev. To so janičarji, hujši kot vsi drugoverci. To so oni, ki vodijo politiko zoper katoliške Slovence. To so oni, ki očitajo naši stranki, da je rimska, ker brani pravice katoliške Cerkve. To so oni, ki hočejo verski boj v naši državi, boj, v katerpm mora pasti katoliška Cerkev. To so oni, ki napadajo katoliško Cerkev, duhovnike, verske obrede in navade z besedo in tiskom ter jih smešijo. Res v tretjem razredu se vozi precej katoličanov v Sloveniji, pa nekaj vagonov je slovenski narod že prebrnil, da niso dospeli do Bel-grada, ostale pa še bo o prvi priliki, posebno, če bodo katoličani po deželi, ki so bili do zdaj v drugem razredu, prestopili k nam v prvega! Kava je dobra in zdra-, zm pripravljena le s Kolinsko cikorijo Naša nova povest. Z današnjo številko smo začeli priob-čevati obljubljeno novo domačo povest »V goliških plazovih«, ki jo je spisal naš pisatelj Slavko Savinšek. Glavni junaki so: Hribarjeva Cilka, tihotapec Matevž in fi-nancar Ivan. Povest bo opremljena s slikami (v vsaki drugI ali tretji številki bo ena slika). Povest je natisnjena tako, da se lahko izreže ter polaga v mapo (najboljše iz lepenke), ki naj bo nekoliko večja, kot so izrezki. Ljubljanske občinske volitve. Pri nedeljskih volitvah za mesto Ljubljana je dobila naša SLS. ki je samostojno nastopila, 3864 glasov, žerjavovci združeni z narodnimi socialisti par stotin več z lažmi in — denarjem. Naša stranka bo imela 19, socialisti 2, žerjavovci 23, radikali 2, komunisti 2 in neodvisneži 1 odbornika. SLS, ki je dobivala pri ljubljanskih občinskih volitvah navadno 1500 do 1800 glasov, je torej narastla v nedeljo v tej »liberalni trdnjavi« že skoraj na 4000 glasov in pameten človek lahko izračuna, da ni več daleč čas, ko bo SLS kakor na deželi, tako tudi na ljubljanskem magistratu popolnoma zmagala. Pa že sedaj ne bodo mogli žerjavovci izvoliti župana iz svoje srede, ako jih ne bodo podprli socialisti. Ker pa vse druge stranke, brez SLS nimajo za važne občinske zadeve potrebne večine in ker je skupno delo z zastopniki »gospodarskih veščakov«, ki so izbrali svoje talente pri gotovih bankah, nemogoče, ni izključeno, da so volivci SDS poklicali pri nedeljskih volitvah na mestni magistrat zopet — komisarja. Glas naseljenca iz južne Srbije. Nimamo namena, da bi koga žalili in kaj očitali, navesti hočemo samo gola dejstva. Najprvo naj ugotovimo, da je moral vsak naseljenec, kateri je dobil od države pet hektarov zemlje, takozvane utrinje (gmajne), predno jo je izboljšal in dobil košček kruha iz nje, potrošiti 30 do 40 tisoč Din. Za to ceno bi lahko kupil staro, že obdelano posestvo. Kdor pa ni imel lastnih sredstev, moral je pa trpeti za toliko vrednosti, ako je hotel vzdržati. To naj bo v odgovor onim, ki oči zavijajo in pravijo, kako da naseljenci sijajno uspevajo. Tri cela leta so morali naseljenci kupovati živež, da so prehranili sebe in družino. Kaj pa je bilo z državno pomočjo, bi utegnil kdo vprašati. Kdor je bil tako srečen, to so pa bili bolj redki, je prejel 30 do 60 tisoč dinarjev državne podpore. Ni čudno, da je kateri, ne vsi, teh srečnih, danes že na zeleni vejici. Zato je pa veliko število drugih, ki niso mogli vzdržati in so morali, po dveh, treh letih nepopisnega trpljenja, zemljo zapustiti in iskati drugod sreče. Državna podpora, računajmo jo povprečno, je 12.000 Din, ali to kdaj in v kakšni obliki I Evo par primerov! V naredbi o naseljevanju v južno Srbijo je bilo obečano onim, ki se naselijo, a so brez sredstev, da se jim bo dalo žito za prehrano za eno leto t. j., dokler si ne obdelajo vsaj koščka zemlje, recimo 1 ha in dokler si ne postavijo strehe vsaj za silo. (Od česa pa naj živijo v tem času?) Dobili smo 78 kg pšenice in 15 kg grenke pokvarjene moke. Ali naj od tega živimo celo leto? Dalje je bilo obljubljeno, da dobimo vprežno živino, plug, voz, brano in seme za prvo leto. Prejeli pa smo: 111 kg pšenice za seme v oktobru 1922, plug in voz pa so dobli istočasno le nekateri, drugi smo dobili plug šele letos, v šestem letu naselitve. Nekateri voza in brane še danes nimajo. Za vprežno živino smo dobili drugo leto po naselitvi, 1. 1823. 3000 Din. Kakšno živino je bilo mogoče dobiti za ta denar, naj sodijo strokovnjaki. Edino besede vredno, kar so nam dali, je bilo tra-movje in strešna opeka za zidanje hišic. A zadolžili so nas za 50 odstotkov dražje, nego se je omenjeni materijal dobil v isti dobi na trgu. Ker smo pač na jugu, je v poletju velika vročina in zato tudi suša, radi česar ni pridelkov, kot bi jih lahko pričakovali od tako lepe zemlje. Da potrebuje zemlja gnoja in globokega oranja, je umevno, aH ravno tega ne zmoremo vsi zemlji dati, ker nimamo ne enega ne drugega, radi pomanjkanja živine. Najbolj uspeva žito: pšenica, ječmen in oves zato, ker je to jesenska setev in ne trpi zrno toliko od suše. Uspeh koruze, krompirja, fižola itd. pa je veliko odvisen od ugodnega dežja. Seveda tako ni kot v Sloveniji: tam se za žitom seje ajda, repa itd, a tukaj to ne gre prav radi suše, tako se tudi detelja ni obnesla. Prebivalstvo na deželi je večinoma turške vere, poljedelci so Arnavti, po mestih in trgih pa so trgovci večinoma Turki, seveda se je tudi srbski narod ohranil v častnem številu pod strašnim turškim jarmom. Zato je razumljivo, da ne more tako hitro pozabiti krivic, ki so se mu godile. V prosvetnem oziru se razmere polagoma boljšajo, zidamo šole na kuluk, a prostovoljno, nas nikdo ne sili. Vendar bi se v tem oziru dala reči marsikatera pikra. Da smo katoliški naseljenci prepuščeni samim sebi, se razume. Katoliške šole nimamo, kakor tudi cerkve ne, raztreseni smo, preslabi in brez sredstev, da bi si mogli vse sami napraviti in vzdrževati. Kakor 5u-jemo, je to celo gotovim krogom povolji, mi pa pravimo, da naj se spomnijo na Prek-murje, kamor so poslali druge, namesto nas, pa bi jim mi tukaj ne bili na poti. Naseljenci se pritožujemo in nismo zadovoljni, ker se zemlja ni pravično razdelila, napravili so dve vrsti: nekateri, ki smo dobili 5 ha zemlje, imamo 7 in še več članov družine, a so zopet taki, ki so dobili 12 in še več ha, a niso pripeljali s seboj članov obitelji, katere so v prošnji za temljo navedli, dalje so taki, ki imajo že od prej stara posestva in gospodarijo na dveh krajih. So bili tudi slučaji, ko je oče navedel v prošnji za zemljo neprave podatke o starosti sina, da je dobil več zemlje, leta 1924 kliče vojaštvo sina po teh podatkih v vojaško službo, a oče prosi in se zaklinja: sin moj je še premlad za vojnika, ima šele 16 let, evo vam krstni list. Fant je ostal doma, oče pa kljub temu lepo mirno obdeluje 7 ha zemlje. Mnogi prosimo za dodatek zemlje, ki nam po pravici pritiče, a naletimo na gluha ušesa, zopet drugi dobijo odgovor, da ni več zemlje itd. Zelo je potrebno, da se izvrši revizija o razdelitvi zemlje in to čim prej na temelju naredbe o naseljevanju, ki je bila izdana jeseni 1920 Revizija v tem smislu je nujno potrebna da se vrne ljudstvu vera v pravičnost. Drobne novice. d Današnji številki so priložene >No-vice v slikah* za oktober. d Občina mesta Krško prešla v roke SLS. Že desetletja se bije boj za krško mestno občino, ki je imela vedno liberalnega župana in žerjavovsko večino. Pri volitvah 2. oktobra pa je tudi ta žerjavov-ska trdnjava padla. SLS je dobila 477 glasov in vse nasprotne stranke skupaj pa 390 glasov. d Somišljenikom in zaupnikom SLS. Nujno prosimo, da takoj izvršite vse reklamacije za vpis in izbris za volitve v Zbornico za trg., obrt in indust. Skličite kraj. odbore in uredite takoj vse potrebno. Zahtevamo, da noben kraj ničesar ne zamudi. Stvar je nujna, ker je reklamacijska doba le še do 8. oktobra. Vse reklamacije morajo biti ta dan na pošti. Vse potrebno najdete v današnjem »Domoljubu«. — Tajništvo SLS. d Dolenjske železniške zveze. G. poslanec Škulj je posredoval pri merodajnih krogih glede dolenjskih vlakov v novem voznem redu, da naj bi odhajala večerna vlaka iz Ljubljane in Kočevja poprej kot ob 8. Vendar naj občine, ki leže ob tej pro gi, vložijo prošnjo na direkcijo. d Škrlatinka. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl vsled skrlatinke dne 24. sept. 30 let stari posestnik MuhiČ iz Crmošnjic pri Stopičah. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. d 1527 najemnikom v Zagrebu odpovedano. Kakor smo že javili, se v Zagrebu računa, da bo do konca tega meseca odpovedano 2000 najemnikom stanovanje In res pravi zadnje poročilo iz Zagreba, da je bilo do 29. sept. odpovedanih že 1527 stanovanj. Vsak dan se odpove okoli 100 stanovanj. d Mariborski oblastni odbor za po-rzdigo živinoreje. Mariborski oblastni odbor je določil postavke za kmetijstvo za nabavo plemenskih bikov 62 tisoč Din. Ti biki se bodo razdelili najbolj revnim občinam, ki same ne zmorejo nabave. Pač pa se bodo morale te občine zavezati, da bodo skrbele za Čisto ohranitev pasme, ki je najbolj prikladna za dotični kraj. Nadalje je odločenih od odbora 10 tiso« Din za živini rejsko razstavo v Konjicah. Oblastnemu konjerejskemu društvu je nakazanih 5 tisoč Din podpore. d Pozabiti je Moveško. Ta rek si dobro zapomni in se zavedaj svoje naravne napake. Upoštevajo to resno in zato tem odločneje stopi v eno ali drugo trafiko ali banko, sezi v žep in kupi za 10 Din srečko za Stadion, to monumentalno zgradbo, ki je edina v Sloveniji in po načrtu znanega arhitekta Na ta način odpraviš tisto znano človeško napako in pričakuješ srečo. Možno je, da ravno ti zadeneš! d Slovenci prišli nazaj v Nemčijo. (Dopis društva sv. Barbare iz Hochheide.) V sredo, 7. sept. so se vmili naši izletniki. Prvi so izstopili v Dilsburgu, ti so bili iz Hochheide, Merbeka in Limforta, okrog 80. Pričakovali smo jih na Hochheide. S solznimi očmi so nam pripovedovali, kako lepo so bili sprejeti v domovini in pogoščeni. Sedaj bodo vedeli Slovenci vse Nemčije, da bratje na nas, lri smo v tujini, niso pozabili. Še enkrat se zahvaljujemo vsem gospodom, gospem, društvom in drugim organizacijam, ki so nam šli kakorkoli na roko. Bog jx)vmi 1 d Slovesna otvoritev nove postaje Cerknica med postajama Pesnica in Št. Ilj v Slovenskih goricah se bo vršila v nedeljo 9. t. m. po dohodu vlaka, ki odide proti Mariboru ob pol dveh. d Kmetijski referent v Kranju g. Hlad-nik je prestavljen v Kočevje, na njegovo mesto pa je prišel g. Golmajer iz Kočevja. d Izgubljena tožba. Slovenec je očital znanemu sedaj radičevcu Prepeluhu, da je bil svoj čas socialist, potem avtonomist, republikanec, samostojni kmet in končno radičevec. Prepeluh se je čutil užaljenega, in je tožil. Ker pa je vse skupaj res. je tožbo seveda izgubil. Mandat in tožbo izgubiti, to je pa hudo, kaj ne. g. Prepeluh? d Kmetijska nadaljevalna šola v Laškem se bo to zimo otvorila, ako se bo priglasilo zadosti kmečkih mladeničev Pouk bo brezplačen in se bo vršil dvakrat teden- ^ 15' oktabra do 15. marca 1928. Predavanja s praktičnimi vajami bodo vršili strokovnjaki. Mladeniči, ki si želijo te izredno ugodne prilike nadaljnega izobraževanja, naj se nenrtdoma zglasijo na pristojnih mestih v občini ali pa naravnost pri okrajnem kmetijskem referentu ali pri šolskem upravitelju v Laškem. „ d.v Zvišanje dovoljenega zneska pri poštnih m brzojavnih nakaznicah, odkupnih nakaznicah in poštnih nalogih Poštno ministrstvo naznanja, da smejo pošte sprejemat, od 1. oktobra t 1. poštne in brzojav- ntn^ A"'C*vdo .najviSieKa zneska 5000 n n (pet tisoč), potem pisemske pošiljke z odkupnino do največ .5000 Din in poštne naloge do najvišjega zneska 5000 Din Za postne in brzojavne nakaznice, za odkupne nakaznice vseh vrst (za priporočene po! 5H ke, vrednostna pisma in pakete) n za nakazn ce izterjanih naloženih zneskov se Plačujejo nakaznične pristojbine po teile lestvici: od 1000 do 2000 Din 6 Din ^ do 3000 Din 7 Din; odI S0C» do 4oS Din; 4000 do .5000 Din 10 Dta Pr stojbma do 1000 Din in vse ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene P d Podpora gospodinjskem a in roso«-darskem« tečaju. Oblastni odbor v M?X ru je določil 15.000 Din podpore BOTn«r , skemu in gospodarskemu tečaju vodijo mariborske šolske sestre' d Velikanski vihar. V nedeljo 9«; ponoči je divjal v okolici Crensovec'S nec, Turnišča v Slov. krajini tak vihar so se tresla okna in vrata in ječalo li hiše. Po nekod je tudi lomiL Z vihal> prišla huda ploha in je padala tudi tposlance« imenoval diktator sam. Jasno je, da bo imenoval samo takšnn. ki mu bodo udani in pokomi in bodo delali to, kar jim bo njegov gospodar ukazal. S takšnim parlamentom, ki sploh ni parlament, Primo di Rivero seveda ne bo potolažil španskega ljudstva, ki bo ob svojem času z njim in njegovim parlamentom gotovo temeljito obračunalo. Priljubljenost španskega diktatorja. V Madridu, glavnem mestu Španije, so izsledili zarotnike, ki so nameravali ob priliki otvoritve novega parlamenta diktatorja Primo di Rivera z bombami pozdraviti. Med zarotniki so sami izobraženi ljudje: novinarji, častniki, odvetniki, trgovci in drugi, ki so jih zaprli. Če so pa zaprli vse, ie pa zelo dvomljivo. d Kovačev študent. Spevoigra v treh dejanjih, zložil Vinko Vodopivec, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 32 Din. Spevoigra Kovačev študent se je našim odrom že v prvi izdaji ; tako priljubila, da je kmalu popolnoma posla. Vsestransko zanimanje in povpraševanje po tej skladbi je dalo Jugoslovanski ' knjigarni povod, da .se je odločila /.a novo 1 izdajo, ki je ravnokar izšla. Skladba je pomnožena približno za štiri strani v prvem dejanju v vlogi Mete; drugo je nespremenjeno. Spevoigra Kovačev študent je nekaka ljudska opereta v mali obliki. Vsebina nudi veliko smeha in zabave, ker je zelo šaljiva. Spevi posameznih oseb so prav melodijozni; cela skladba je zložena v lahkem slogu. Klavirsko spremljanje tudi ne bo delalo težkoč in se lahko nadomesti s harmonijem. Vprizoritev te igre bo torej nudila zopet — kakor svojčas — veliko neprisiljene zabave in veselja ter bo razvedrila vsako čmernost in slabo voljo -Vsem našim prosvetnim društvom to hu-moristicno igro najtopleje priporočamo. . (i °'> >'hll> Dr. F Roman L. To-minec, O. F. M. v kratkem izide knjižica z zgorajsnjim naslovom, ki obsega 14 tovorov letošnjih duhovnih vaj za\čiteliice Pn Uršulinkah v Ljubljani. Iz vsebS je razvidno, da Je snov prikladna za premi šljevanje vsaktrn nasi ženi ln zato kujemo, da se prijavi prav mnogo odi!' malk. Zbiranje naročnic je iz prijazni prevzela gdč. Anica Lebar, Ljubljana, £ rljanska ulica št. 7. Naročnice se naj i» vijo, ali žele broširano ali vezano U\r co. Ker se tiska le v omejeni nakladi LZ simo za takojšnje prijave. ' d »Vrtec« in »Angelček«, 2. štev vega letnika sta izšla. Vsebina skrbno i?" brana, pestra. Prispevali so Lea Fa tur jeva" Marija Kmetova, Fran Pengov, Ksaver Me' ško in mnogo drugih. Uredništvo razpisuje" nagrade za reševalce zagonetk. Naslov uprave: Dr. Jožef Demšar, Ljubljana, Sv Petra cesta št. 80; naročnina za >Vrtec« 3 prilogo i Angelček« 22 Din, »Angelček« sam 8 Din. d Ubegla krava. V Četrtek 29. s*pt Je bila pripeljana iz Srednje vasi pri Radovljici na sejem v Lesce (cikasta) krava. Na poti proti domu se 'e odtrgala pri gostilni spri Frandnn v Podbrezju m u^la. Komur je kaj znano o njej naj sporoči proti nagradi na Fran« Lampič, Stari dvor 22, ftk. Loka, n Izrabljeno. Dne 24. septembra sem i^tji na poti iz Ljubljane do St. Jakoba ob Savi notranji del gnojnične purnpe — sesalke. Kdor je naiei naj mi odda proti nagradi Franc Žle. BoriČevo 12. p. Dol pri Ljubljani. Umrla je dne 29. septembra v ljub. ! deželni bolnici gospa Frančiška I) o H i-n a iz Podsmreke pri Vel. Laščah. Poko-; pali so jo na domačem pokopališču v nedeljo, dne 2. oktobra. Rajna zapušča soproga in osem otročičev. N. p. v m! Zrna. Bog hoče, < lovek noče. Vsak dan jedo iz ene skic. I>a vsak drugačne ima pogledi. Kdor iz drugih norce brije, norec mu raz čelo sije. Prplfljp Podpisani Franc Tavčar, posestnik v I I Cnilb. Dolenčičah, s tem preltlicujem vse obdoUitve, katere sem izrekel o Mariji GroSelf, trgovki v Javorjah št. 38. — Javorje, 25. IX, 1927. FRANC TAVČAR. Težakovo hranilno in zdravilno OLJE za ŽIVINO — i« najboljše sredstvo za okrepljeni« zahirane živine, o čemur govori te več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125— pri tvrdki: M. TE2AK, ZAGREB, Gunduličeva 13. ll6i Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom naj pride alf piše po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, k.' -nbrik, rute, odeje itd. v znano in zane? ivo trgovino R. Miklauc „Pri ŠRofu" Ljubljana, Lingarjeva ulica (v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu 60 let. 6 |1PQ POnOViNT JEZICA. Hladno postaja, dan se krči bolj in bolj, dolgočasni, pusti večeri prihajajo zopet. Tedaj navadno ožive nanovo društva in začno s pripravami za bližajočo se sezono. — Mladci našega Orla se že dalj časa učijo za igro, ki jo uprizore tekom bližnjih tednov. »Orel« sam pa je te dni začel s prvimi skušnjami za »Mlinarja in njegovo hči«. — V vrsti teh je omeniti še pevski odsek, ki bo tekom zime pripravil eno igro s petjem. Prosvetno društvo samo bo pa skrbelo bolj za predavanja, za katera je že prevzel skrb naš neumorni organizator Franc Sever; dočim je K. Jeromenu poverjena naloga, oskrbeti tvarino in sestaviti načrte za posamezne prosvetne večere, ki bodo, ako uspe tozadevna akcija, nekaj povsem novega in privlačnega. — Na »žegnansko« nedeljo bomo imeli tombolo, da si društvo na ta način pridobi nekaj sredstev za knjižnico, ki lepo uspeva in napreduje. Vabite se vsi občani, odnosno farani, da si jo ogledate in se je poslužite! Vsako nedeljo po drugi maši dobite pri knjižničarju vsa tozadevna pojasnila. — V kratkem bo tudi odkritje spomenika vsem padlim vojakom; podrobnosti o tem prihodnjič. — H. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Naš (lični kandidat Pire, ki je po krivdi klerikalcev prezgodaj sedel na razpoloženje, je imaJ v nedeljo 18. t. m. po prvi maši na trgu nekak shod, kjer je z vzvišenimi besedami slavil svoje poslansko delo, t'6'o namreč, ki ga nikoli ni izvršil in ga tudi ne bo. Ljudje so naravnost strmeli in se povpi i ševali: »Kaj bodo zopet volitve?« Njegova »zanimiva« izvajanja pa že moramo nekoliko popraviti Tako je na primer tfdil, da ie vodovod, ki se bo gradil na Javorici, njegova i>\ sluga. Oblastni odbor v Ljubljani, ki ima to zadevo v rokah, pa lahko njemu, kakor tudi vsakemu drugemu postreže z natančnim datumom vloge, kdaj je bila poslana in tudi od koga je bila poslana. Povemo lfl to, rla nima Pire pri tem prav čisto nobene zasluge. Sicer pa nad njegovo preveliko skrbjo za Javorčane prav iskreno dvomimo, ker se je njegov najzvestejši prijatelj izrazil glede Javoržanov: »Potrebni ste vodovoda, vredni pa nek — Kar se tiče oškodovanih po lanski poplavi, pa pribijamo resnico, da je nič manj kot celih 800 dinarjev obljubljenih kot podpora od Rdečega križa. Pravimo, šele obljubljenih. Kdo je io-rej kriv, ila škoda naše občine ni bila pravočasno ocenjena ter deležna takih podpor, kakor sose-t-nje občine? O njegovem »poslanskem« delu se torej stvar nekoliko smešno sliši, kajti sedaj ko ni in ne bo, pač lahko obljublja vsakemu železnico do hiše, v vsak hlev enega bika, odvrnitev vseh povodnji in »pananje« nepolrebnega ognja in »za lepše« še vsakemu srebrno uro z zlato ketenco, ker ve, da mu za te obljube ne bo treba pred nikomur dajati odgovora — razen pred Bogim. Ce se bo pa na take nespretne iimance vjel še kak kalin, pa resno dvomimo. O njegovi veliki in požrtvovalni skrbi za občinsko gospodarstvo bomo pa še večkrat imeli priliko govorit). DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Obširno deio, novi občinski dom, je dovriSen. Kdoa- ga vidi, vsakomu se dopada. Kaj okusna stavba na sredi naše Dolenje vasi, na najboljše«) prostoru! Slovesno se blagoslovi Občinski dom v nedeljo 9. t. m. po sledečem Tedu: ob 2 popoldne pete litamije v farni cerkvi, na m v dobrih 10 minutah, 1000 m v 12 mili in 44 sek., 1500 metrov pa v 19 min. in 7 sek On je prvi plava?, ki je preplaval 1500 m pod 20 minutami. V j&dreniSkem čolnu okoli sveta. Ameriški kapitan Tomaž Drake hoče objadrati svet v majhnem čolnu, opremljenem % jadrom in s pomožnim motorjem. Objadral je že Severno in Južmo Ameriko, prejadral je v 51 dneh Atlantski Ocean in jadra sedaj ob angleški obali. Po obhodu Evrope se bo podal skozi Sueški prekoip v Indijo, nato v Vzhodno Azijo m čez Veliki ocean nazaj v Ameriko. Drake potuje Cisto sam. Časopis v treh izvodih izhaui v Londonu. Srdito »e bori proti visokim klobukom. Časopis je ustanovil neki čudak, ki je vse svoje življenje vodil boj proti cilindrom. V oporoki je zapustil svojemu nfe-tSaifcu tako premoženje, da dobi ta na leto 550.000 dinarjev, a le pod pogojem, da se bori naprej proti visokim klobukom. To je fttfai rad napravil in je »Meni je kar hladno! Huda sapa je. Najbolje bo, če brž odidemok priporoča Matija. »Se ti k Lizi mudi?« ga všipne širokopleči Mohor. »Ti se le kar Korošice tišči, pa pusti na miru naša kranjska dekleta,« ga zavrne Matija. »Mraz mi »Ti bo že Liza čaja skuhala!« mu vrača Mohor. »Mir, pa pojdimo v božjem imenu!« opominja Matevž in zadene tovor ter se požene do vogala. »Tilen, pojdi, gremo!« pokliče tiho stražečega dolgina. »Prav, saj je že mraz!« Nemo natovorijo, oprezno stopijo izza koče in se tiho spuste drug za drugim za Matevžem,c ki jih vodi zanesljivo. Vsako stezico in vsak grm pozna Matevž po Golici in po Rožici tja do Kepe ter na drugo stran do Kočne in Medjiga dola pod Stolom. Vso mladost od otroških let je prebil pri kozah in ovcah po goli-škem in prej, ko ni bilo se državne meje pod staro Avstrijo, je često utekel na fužino v dolini ob železnici, da se je nagledal sveta. Pozneje je drvaril Italijanom, ki so izsekavali koroške gozdove. Po vojni, ki ji je srečno utekel, pa je pričel tihotapiti. Ni mogel mirno živeti doma brez svojih gora in planin, m tako ga je samo od sebe vrglo med tihotapce. Pa se je dobro zaslužilo pri tem opravilu, čeprav je bilo nevarno vsled pazljivosti obojih financarjev. Ker pa je vedno hodil sam samcat in se ni dosti brigal za ljudi, so ga že na koroški strani malo poznali, kaj šele na kranjski Pa tudi sam ni nikdar vpraševal, kdo je ta, kdo oni Tako se je zgodilo samo posebi, da je postal vodja svojih peterih tovarišev in jih je varno vodil, da so dosedaj vedno utekli stražnikom in v njihovo jezo mnogo pretvorili v eno kakor v drugo stran. Naravnost od koče po strmem pašniku vodi Matevž. Oprezno in nalahno tone v nižino, da čimpreje pripelje do globeli desno doli od Spodnje koče. Brž je kakih dvajset korakov pred tovariši. Vseh šest komaj upa dihati, tako napeto poslušajo in ogledujejo na vse strani, najbolj pa na levo proti Spodnji koči. Kadar se zabliska, kot na povelje vsi počepnejo in sklonijo glave. Vedo: mnogo tihotapcev je že blisk izdal. Ko ugasne bliskanje, se brž zravnajo ter še bolj spešijo korake po mehki in spolzki travi, da čimprej preidejo nevarno točko. Med kočo vrhu Golice in Spodnjo kočo ter na levo od Kočne, pa na desno od Jeklevega porastlega hrbta se razprostira strmo padajoč pašnik brez drevja, poln v travi skritih čeri ter pečevja. Če greš navzgor, rabiš od Spodnje do Gornje koče dobre pol ure, če si hoden. Navzdol pa zdrčiš v desetih minutah, seveda če si vajen take reči. Ta odprti pašnik je našim tihotapcem najbolj nevaren, ker je pregleden iz Gornje kakor iz Spodnje ko.e, in če so v eni obeh financarji ter jih opazijo, so jim brž s puškami blizu. Zato tudi ne gredo tihotapci po poti, ampak kar naravnost od Gornje koče navzdol, da se čimprej umaknejo morebitnim pogledom iz Spodnje koče ter izginejo v varno zavetje svetokriških borštov, ki lize vanje gosto porastli Jekel. Sicer sega pašnik daleč v globel, ki se v njej peni Jesenica, vendar se-od obeh strani zožuje in grmovje je posejano po njem proti dnu, da nudi vsaj malo zavetja in kritja. Srečno so preko najbolj nevarnega dela ln Matevž pričaka tovariše na stezi, ki pelje povprek od Jekla v pečine pod Spodnjo kočo in od tam dalje na navadno pot proti Dobravi. Tihotapci obstoje, da M malo oddahnejo od prestane nevarnosti. Tudi dež pojenjava, le bliskati se Je pričelo le pogosteje w> revežev! Miloščina Je ključ, ki nam odpre vrata do resnice in milosti.« Friderik Ozanam je takoj prevzel v oskrbo zanemarjeno družino s petero otroki, mater, ki se je trudila noč in dan za preživljanje otrok in trpela ob možu alkoholiku, ki ji je pobral doma vse, kar se je dalo odnesti in ponoči po beznicah zapil. Kadar se vrne iz gostilne — je tožila uboga žena — nas pretepa. Ko je poizvedoval o njenih razmerah, je spoznal, da niso poročeni in da reva lahko zapusti nesrečnega alkoholika. V malo dnevih je Ozanam oddal očeta v azil, mater s tremi manjšimi otroci je poslal domov v Bretagno, kamor si je želela, a sama ni mogla, starejšega dečka pa je izročil mojstru kot vajenca. Fant moj dragi in mi vsi, ki poznamo Kristusa, sv. Vincencija Pavlanskega, Oza-nama, Don Boska in neštete druge njim podobne dobrotnike človeštva: Pojdimo in storimo podobno v svojih razmerah tudi mil Izvršuj m o dela usmiljenja! Velikih družabnih vprašanj našega časa na eni strani, velikansko kopičenje kapitala, na drugi revščina — ne bo rešila kruta sila, kot se javlja bodisi v boljševizmu, bodisi v fašizmu — pač pa jih more rešiti pravičnost in bratska ljubezen na temelju krščanskih naukov. Ljubezen do bližnjega je že enkrat premagala svet. Po usmiljenju bo krščanstvo našlo pot tudi do trdih src današnjega sveta in premagalo bo tudi novodobno poganstvo. In k tem delom krščanske dobrodelnosti je treba pritegniti tudi našo d o - raščajočo in odraslo mladino. Saj so ta dela brez ozira na vse drugo obenem tudi izvrstna šola za vzgojo značajne mladine. Pozdravljeni vsi, ki ste prebrali to pismo do konca od vaškega učitelja! Meh za smeh. »Toda lansflco leto so bile porcije tu pri vas večje, kot pa so letos, « Natakar: »To se vam le dozdeva. Restavracijo smo od lani precej povečali in zato se vam porcije zdijo manjše.« ★ Zanimiva zlata ribica. Trgovec je v izložbeno okno postavil akvarij (posodo) z zlato ribico. A kmalu mu je bilo žal, da je to storil, zakaj vedno so ga ljudje nadlegovali z raanimi vprašanji. Da bi napravil konec povpraševanju, je napisal polo papirja ter jo položil poleg akvarija. Na tej je stalo: »To je zlata ribica. — Je živa. — Ni na prodaj. — Imamo samo to. — Prejeli smo jo v dar. — Tekočina, v kateri ribica plava, je voda. — Voda je iz vodovoda. Kdaj zlata ribica spi, ne vemo. — Tudi nam ni znano, koliko je stara — še manj pa vemo, koliko časa bo živela. — Ne grize. — Ven ne more poskočiti. — Žre vse, kar ji damo — ko bo poginila, ne nameravamo druge naročiti. ★ Skromna vijolica. Učitelj je razlagal razliko med vrtnico in vijolico: ^Predstavljajte si veliko mogočno jn lepo damo, katera s povzdignjeno glavo stopa čez cesto, krasno oblečena ter ne pogleda no n« ]B in ne na desno. To je vrtnica. Za nio 1° gre neznatno majhno bitje. Nikdo i ozre vanj, skromno s povešeno glavo »r« svojo pot. Kdo ve, kdo je to?« Mirko (hitro dvigne roko): To je nj»n mož.« J ★ Nepoboljšljivi norec. Dvorni norec an gleške kraljice Elizabete je radi svoje pre velike odkritosrčnosti padel pri kraljici v nemilost. Dalj časa ni smel pred njeno obličje. Ko pa ga je zopet pozvala pred se mu je stavila vprašanje: »Ali nam ho tudi' odslej še predbacival naše napake?« Ne, veličanstvo,« je odvrnil norec »jaz nimam navade ponavljati stvari, o katerih že celo mesto govori.« ★ Učiteljica je razlagala učencem poštenost. »No, povej mi Tonček, kaj bi jaz bila, ako bi kakemu moškemu segla v žep ter mu odvzela denarnico?« Tonček je nekaj časa premišljal, nate pa rekel: »Njegova žena/ * Otroška usta. Oboževalec: -Gospodična Fanika, to je pa škoda, da ste tako lepe dolge lase dali ostriči.c Njen bratec: »Čemu škoda, sai niso bili njeni.' ★ -Zahtevala sem 12 pomaranč, dali ste mi jih pa samo enajst.- »Da, gospa, prav imate. Vest,', ena je bila gnila vmes, sem jo pa kar mesto vas proč vrgla.' »Kmalu bomo na varnem!« pošepeta Matevžu Matija, ki je stal poleg njega in se naslanjal na debelo drčavko. »To salamensko bliskanje me jezi!« šepeta Matevž. »Cisto te oslepi, da ne vidiš minuto niti koraka predse! Da bi bili že vsaj čez Jesenico!c Niso se smeli predolgo muditi na še vedno odprtem in zato še vedno nevarnem svetu. Z dolgimi koraki se prične Matevž spuščati naravnost po drči proti globeli, kjer šumi od deževja narastla Jesenica. Misli so Matevžu samo pri poslu, samo v oprezanju ima oči in ušesa odprta za vsak najmanjši šum. Matija ne tako. Matija misli na Lizo, ki ji tudi zdaj misli uhajajo k njemu in ga težko pričakuje. Povedal ji je zadnjič, da bo nocoj prišel v Dobravo in da bo kaka dva dni ostal doma, da se malo odpočije ter se kaj pomenita. Saj mislita že jeseni iti pred oltar Zato je treba tembolj delati, da bo kaj zaslužka Ko bosta poročena, ne bo več tihotapil, ker je prenevarno in bi bila Liza vedno v skrbeh zanj. Samo da bi biU preko vode, misli Matija. Tam je svet porastel in njemu dobro znan. Po stezi ob vodi so brž pri hišah ln tam je laže uteči. Na koncu vasi, prav ob glavni cesti, pri Lovraču pa že čaka Šimen, ki jim bo odvzel skrb za tovor. Jutri bodo blago že odnesle ženske na fužino m ga tam razpečale. Nekaj pa ga bo slo se dalje, gori do Kranjske gore in notri v Ljubljano. Pa se dalje iia Dolenjsko in Hrvaško in v štajersko. Dobro prodajajo ženske in znajo se izviti fmancarjem. Zato se splača tihotapski zaslužek čeprav je nevaren. Za prvi čas moževanja ima že pri-hranjenega računa Matija sam pri sebi, nekaj se bo pa nabralo se do jeseni. Tako misli vsak svoje misli, ko se spuščajo vedno niže v globel. Za vse skupaj pa misli ]Mntevž. ki nima razen sestre nikogar, ne svojih, ne dekleta, in mu je vsa misel obrnjena samo v planine in v tihotapstvo. Dež pojenjuje vedno bolj in vedno močneje se sliši Jesenica v globeli. Zdaj so že med drevjem, grmičevje je gosto zarastlo, pod nogami ne drsi več, ker je pot od hlodov izdolbena do žive skale. Zato je pa tudi korak glasnejši in treba je stopati tiše in pre-vidneje. Nalahno se spuščajo proti vodi. Matevž jim da znamenje, naj malce počakajo in se v skoku požene čez perteči se potok. Tam se prituhne v tla in napeto posluša. Gleda po stezi navzgor, po stezi navzdol ob vodi. Vse je tiho, vse mirno, še celo dež je prenehal popolnoma. Le posamične kaplje udarjajo ob veje in na tla. In v blesku bliska more razločiti Matevž dobro prav tja do ovinka steze. Nikogar ni. Z roko da znamenje tovarišem, naj gredo za njim. Drug za drugim poskačejo čez vodo. Vsak malce postane in prisluhne, nato pa stopi do Matevža, že so vsi čez in na stezi Oddahnejo si, ker je najhujše za njimi. Tu je korak gotov, breme ne žene navzdol in če le malo stečeš, si kmalu pri hišah, kjer se da laže skriti, posebno ponoči. 1 Naslonijo se ob breg, da malo počijejo. Zdaj bi morali slisati korake, ako bi hodili tod financami, čeprav voda sumi. Ko bi pa bili tu, bi bili že ustrelili. Zato bolj brez skrbi počivajo. Govoriti pa ne upa nihče, vsi poslušajo v noč. treb/j;e dalie-Ura v dobravskem zvoniku je ravnoitar odbila polnoči. Dvignejo se. Zdaj vodi Ma-bja, ker mu je kraj bolj poznan ko Matevžu. Matevž gre Uk za njim, drugi tesno drug za drugim. Steza je komaj za enega dovolj široka. J (Dalje sledi.) pričel izdajati časopis, mi-krat na mesec, v Ireli ii-vodih. Dva izvoda prideta na sodnijo, da se prepriča o izpolnjevanju oporoke, en izvod si obdrži izdajatelj fasopKa. Najstarejša ladja, ki 5e amoraj opravlja službo, neka angleški: jadrnica. Zgrajena j "bili 1. (f*". Karp. V 4 kg težkem karpu so dobili nad poldrugi milijon ribjih jajec i ali iker. I »Saturn ia f Tako ie imenuje največja motorna ladja sveta. Motorn« ladje imenujemo tiste. j i ti goni bencin ali petrolej in ne para. .SaHirniii je 192 m dolga, 26 m .široka, od spodaj do vrh« poveljnikovega niostičk« 28 m visoka. Prosto« ima za 3000 oseb. VoM se z njo kot bi se nahajal v kakšnem začaranem gradu. Svojo prvo vožnjo je začela 21. t. m.; 8. oktobra bo v Buenos Atres v Argentini (Južna Amerika), 4. novembra oo zopet doma v Trstu, t" počaka 14 dni in M'de nato spet v Južno Ameriko. Tako bo vedno vo. zHa na dva meseca. I p" leg drugih ugodnosti 1« ena največjih ta, da nič ne kadi in da Je "" ladji vse polno naprav proti tresenju. Bomo prinesli še slike o ujl- Dama: »Iz vaše knjižice je razvidno, da ste bili v enem mesecu v štirih službah.« Sobarica (ponosno): »Vidite torej, Icako se trgajo zame.«^ Praktično. Gospa: »Torej Mina, vi odhajate in sedaj naj vam napišem spričevalo, da smo bili z vami in vašim kuhaAjem zadovoljni?« Mina: »0, ni potreba gospa, zadostuje, ako mi daste fotografijo cele vaše družine.« Pred nakupom jesenskega In zimskega blaga vabim cenjene od-lemalce, da si ogledate krasno izbiro za vse vrste oblek po najnižjih cenah. Vinko Savnik - Radovljica. Najcenejše ln najboljše modroce, Bpalne divane. zofe, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jager, tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. Edino najboljši gjva|nj stroji in pletilnl švic. .Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pefelfnca Grilzner, Adier Najnižje cenel Tudi na obroke 1 L|ubl|ana blizu PreSernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija. Pozor! Polhove kožice. Pozor! in vse druge kože od divjačin, kupujem za inozemstvo po najvišji ceni. Prepričajte se v Vale dobro, preden prodaste prekupcem svoje blago. Eilin Rillob krmar — LJUBLJANA, nil|l DUJalV Seienburgova ulica iter. 6. DOL obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 par in piSite takoj po ilu-strovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino r. Sfermecht. celic. $119. v katerem najdete po iudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez 500 Din poStnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. NajcenejSa kava je 99 ZIKA II ker je najboljša in najbolj zdrava I Zahtevajte Žiko pri trgovcu, dobite jo v rdečih zavitkih! Biser. »Kako pa je zjutraj z vstajanjem?« jo vprašala gospa novovstopivšo služkinjo. »Ste li zgodaj pokonci?« »Kaj, zgodaj!« je odvrnila dekla, »gospa, v zadnji službi sem stopnjice poribala, jedilnico pospravila, zajutrek skuhala in servirala ter vse postelje postlala, prodno je gospa vstala.« J«r- V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! -TK. TVVRNICJIKIH.non.BMKUUOKnitNllAiMSniUfUM mufba z.oi.uuiuana sy iORIENT MS* PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII V vsako hišo »Domoljuba" ■■■»■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■"■■■"■S Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Sadno dres visoko-debel-no.samo priznane vrste nudi za jesensko in pomladilo sajenje JOSIP ZAKRA.IŠČEK, šolski upravitelj v Blatni Brezovici pri Vrhniki. za mizarsko obrt sprejme ffajenca Franc Šetina, Gunclje št. 19, p. Št. Vid nad Ljubljano. i fant, ki ima veselje do živine, se sprejme. Starost 14. do 16. let. Naslov v upravi „Do-moljuba pod št. 7806. sprejme takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru IVAN LIKOZAR, krojač, Predoslje 39, Kranj. HmBčha dehlica poštena, stara 14 do 15 let se sprejme za pomoč gospodinji. Osirotele prednost. Frančiška Zajec, žena strojevodje papir. Vevče, p. D. M. v Polju. Z ftolarsha vajenca se takoj sprejmeta z vso oskrbo pri mojstru. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove uprava i sta pod št. 7762. MM sestvo°blizu postaje Št. Janž. Posestvo sestoji iz vseh gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozda. Vse v dobrem stanju. Več pove Anton Jam-nik, Št. Janž na Dolenjskem. Cena 75.01:0 Din. pridnega, zdravega in krepkega, poštenih staršev sprejmem. Jakob Dolinar, mizarski mojster, Ilovica 2, Ljubljana. IHalo posesfgo pr°° v Leskovcu pri ViSnji gori, obstoječe iz hiše it. 19. hleva in poda. Redi se 1 krava. Posevka 6 mernikov njive in drugo. Pojasnil« daje Županstvo Lesko-vec pri ViSnji gori. — Cena je 20.000 Din. »Finfarjev« mlin in je zopet v polnem obratu. - Priporoča se občinstvu. Janez Porent«, mlinar. ~~ USNJE čevljarske potrebščine ter raznovrstne čevlje lastnega izdelka, se dobe stalno v zalogi pri IVAN PETRJČ, SELŠČEK št. 29, Begunje — Rakek. Dr. Ivan Hubad ffir^S od 10. oktobra do 15. oktobra 1927. 773« Zdravje Je največje bogastvo I ____. . t____ .t.L^ JlMkt In »alail imara Kdor 1« »ii.lokrv.nf Kdor jo ble« Kdor Ima ■>»>»«£»' iLTn.ed„H,f6%P|° Kd« kan le španja lo pogosti glavobol. Kdor nima tekat Kdorboleh« najU Ju M hI Kdor 1« maliirlfpnt Kilnr bo- ■uaBfllklll žsleznato kina vino. SUM aerazvin orroei leh™na želodcu, na* pije , vporabo»Enerti„.« kina vina prav gotov« dobo zdravo in rudeSo barvo. prMohm bodo na teli t.la»a ID postali odporni proti vsem boleznim. Naslov n poltn« naroČil*i laboratorij SuCaK »a. 8 poltntaTvteTtZZ steklenice .« 1« Din S ""^.teklenlc za M Din la 1 mala zastonj. - V cent J« ra6unana poštnina, »aboj ln zavojnlna. lavna zahvala. P. n. Laboratorij „ALGA". SuSak 12. Izvolite vzeti v vednoit. da je inoia soprog« z zelo dobrim vspebora zavlivala Vaš ..ENERGIN", železnato kina-vino proti malokrvnosti in ima danes lo prav dober tok. Dober sloves Vašega ENERGINA n j« razširil v naši okolici; vsi me vprašujejo za naslov, ki ga .um rad dajem, obenem Vas prosim, da tudi meni pošljete šo 6 steklenic. c,__k«----— nvnn n&T.T V Gareveu, 18. junija 1926. Spoštovanjem PERO BALI0. Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne" omejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA Prepeličar, mandalon, rde? fižol, de teljuo seme, suhe gobe in vinski kamen plačuje najbolje $Mf J RMlJiuMm Šumeli e.5. Storže - želod ■ žir Edinn nri mpni d°8ei<:tc n«ini«e cene E.UIIIU |lll IIICIII v man«fakturnem blaga. Ravnokar dospelo v krasni izbiri zimsko blago: mo8ki in ženski itofi, barhenti, flancla in drugo volneno blago. Posebno razkošna izbira v dubel-nih za moške suknje in suknjiče. Razno drugo manufakturno blago. Lepa izbira v ženskih, moških in otroških jopicah; krasne svilene rute in kravate. Spec. izbira krasnih moških srajc. Vsled pravočasnega ugodnega nakupa so cene brez konkurence. Dalje velika izbira v kuhinjski emajii-rani in litoemajlirani železni posodi, porcelanu, steklu. svetilkah itd. Steklo u okna, okovje ter druge potrebščine. Vedno sveže prvovrstno špecerijsko blago in moka po znižani ceni Stalna zaloga splitskega in trboveljskega cementa. — Za cenj. nakup se najtopleje priporočam in jamčim za solidno postrežbo. J. MENART, trgovec — DOMŽALE. NajboliSi in najiepSi nakup blaga, jesenskega in zimskega, ženske in možke obleke kakor druge potreb-Sčine kupite le v znani trgovini Pri - ^ Pozor neveste in ženini pri nakupu bališča! Pozor šivilje in krojači! Zahtevajte uzorcel Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali |e brezdvomno in druga gozdna semena kupuje tvrdki »FRUCTUS«, Ljubljana, Krekov trg št. 10. 74« »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma' ™nNKnr7vV6 Din\ 'VH', 8° Din LEKARNA TKNKOCZi (zrav. rotovza), Ljubljana, Mestni trg 4 NajpopolMji1 STOEU/ER Šivalni stroji za »ivili«, krojit« ia čerljarje ter u ▼■•k dom. Preden si nabavite •troj, oglejte »i (o iirednoit pri ttfdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. 81.6/1-Br«apl»i«» pouk 15 letno junitro. Brinje, slive in fige se zopet dobe pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. 7531 Zadružna gospodarska banka d. d. T'",M!tM"'Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav, c^-a K«p„a, ,„ rezerve »Kupno na '«1»» «»'»» "«" Glavno l„ „.(„„«. , , , ' , ' 1 s"m" m~ plrtljiro T 11 meseMh obrokih po Din 35" °"V6Čle ' " SrCeit DrŽavn® razredne loterije Jiumstovansko tiskarno: Karel C«1 bdajatelt: Dr Pra.c KuI«t(s> Urednik: Pranr Kabrel.