NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE avgust 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana KOLUMNA KOLUMNA SPOMINI UVODNIK »Ne bomo sklonili glave in molčali« Fides se na poziv ZZB ni niti Dr. Martin Premk Jože Poglajen Jože in Živa Vidmar odzval, podcenjevalno je ignoriral naš poziv, vendar sporočamo, da Sprava teče Večer(nice) Vse življenje ne bomo krotko sklonili glave in molčali – zaradi tisočerih ljudi, ki zadnji krog pisal na roko prihajajo tudi iz naših vrst, ki pot- STRAN 3 STRAN 5 STRAN 8 rebujejo zdravniško pomoč in jo desetletja preko zdravstvenega za- ZLOČINI OKUPATORJEV Ogenjca varovanja tudi plačujejo. Se je pa na naše predloge od- zvalo pristojno ministrstvo, kar je Zaradi izdajalca umrlo deset obetavno, saj ZZB obravnava kot pomembnega deležnika in resnega Dr. Rado Bohinc, podpredsednik sogovornika. Ministrstvo prizna- ranjencev in bolničarka ZZB NOB Slovenije va, da se je v našem zdravstvenem sistemu v desetletjih nakopičilo ve- liko težav. Našteli so nam niz inter- Predsedstvo ZZB NOB je pred ventnih ukrepov, ki so jih že sprejeli, polletjem pozvalo Fides in tiste mi pa pogrešamo odločnejše dol- slovenske zdravnice in zdravnike, goročne, predvsem organizacijske ki že od začetka leta stavkajo, da poteze, ki bodo utrdile privlačnost končajo stavko. Zdravniška stavka, javnega zdravstva za zdravnike, ki traja toliko časa, povzroča ne- izboljšale upravljanje in povečale posredno škodo ljudem in ogroža učinkovitost zdravstvenih zavodov. njihovo življenje in zdravje. Že poltretje leto deluje strateški V ZZB dobro razumemo pomen svet za zdravstvo, vendar pogreša- stavke za delavske pravice, ven- mo predvsem strateški razmislek, dar menimo, da je ustavna pravica npr. o tem, kako regionalno pove- do zdravstvenega varstva (51. čl. zati primarno in sekundarno raven Ustave RS) nad pravico do stavke, zdravstva, ter o tem, kako korpo- še posebej če ta traja toliko časa. rativno upravljanje javnih zavodov Stavka že vpliva na potek zdravlje- prenesti na profesionalna regional- nja pri številnih pacientih. Zato na združenja. Dokler bodo direk- razmislek o neskončni stavki sega torji zdravstvenih zavodov zgolj iz- globoko na področje zdravniške vajalci odločitev politično izbranih etike in Hipokratovih načel. svetov zavodov, ki so transmisija Stavko resno jemlje le peščica slo- uradnikov na ministrstvu za zdravje Udeleženci spominske slovesnosti na Ogenjci venskih zdravnikov, saj bi bile sicer in v občinah, ne moremo govoriti o sodobnem korporativnem upravlja- Društvo za ohranitev spomina bolnice Ogenjca. Slavnostni go- jansko ofenzivo so ranjence skrili v Sistem zdravstva nju. Direktorji morajo imeti pristoj- na Partizansko bolnico Ogenj- vornik je bil predsednik ZZB NOB kraško jamo, misleč, da bodo var- ca, Združenje borcev za vrednote Slovenije Marijan Križman, zbrane no preživeli in se potem vrnili v le- razjeda neenak nost ter prevzeti odgovornost za NOB Ribnica in občina Loški Po- pa sta pozdravila tudi župan obči- seno barako, ki je bila neprimerno položaj zdravnikov, vse poslovodske odločitve, vključ- no z upravljanjem premoženja jav- tok so 28. julija pri spominskem ne Loški Potok Simon Debeljak in bolj udobna in prostorna. A žal se nkadar ti delajo v nih zavodov, in ne morejo biti del domu pri nekdanji bolnici Ogenjca predsednik Društva Ogenjca Janez je med njimi našel izdajalec, ki je javnem zdravstvu, v uslužbenskega plačnega sistema. pripravili spominsko slovesnost. Maršič. Italijanom naznanil, kje se skriva- Posvečena je bila dogodkom med Na Ogenjci se je med drugo sve- jo ranjeni partizani. Raje kot bi živi primerjavi z delom pri Sistem zdravstva razjeda neenak položaj zdravnikov, kadar ti delajo roško ofenzivo leta 1942 na obmo- tovno vojno odvila prava tragedija padli Italijanom v roke, so se od- koncesionarjih. v javnem zdravstvu, v primerja- čju občine Loški Potok in spominu ranjenih partizanov in bolničarke vi z delom pri koncesionarjih Ne na tragično uničenje Partizanske Marije Čepon - Mimice. Pred itali- NADALJEVANJE NA STRANI 2 posledice nepredstavljive, vendar nazadnje za koncesionarje ne ve- kljub temu povzroča veliko moral- lja prepoved, da se del presežka no škodo slovenskemu zdravstvu. prihodkov nad odhodki razdeli za DOGODKI Društvo Slovenija - Rusija Velika večina slovenskih zdravnic nagrade tistim, ki več in bolje de- in zdravnikov ter zdravstvenega lajo, kot to žal velja za javne zavo- Spominska slovesnost pod Vršičem osebja ne stavka, ampak vestno in de. Javno zdravstvo mora ostati odgovorno opravlja svoje delo. Za nepridobitno v delu, ki se financira to smo jim neizmerno hvaležni. z javnimi sredstvi. Zakon pa mora Rusko kapelico pod Vršičem so leta Zupan in predsednik Društva Slo- Nastala je iz medvojnega trpljenja in Tisti, ki vlečete niti tega moral- izenačiti položaj javnih zdravstve- 1916 zgradili preživeli ruski vojni venija - Rusija Urban Ocvirk. Kran- gozd, ki jo obkroža, opozarja, da je no spornega in nesmiselnega upi- nih zavodov in koncesionarjev, kar ujetniki v spomin na umrle tovariše, jskogorska županja Henrika Zupan še vedno vse odvisno od nas. Samo ranja vladi, ali ste se kdaj vprašali, zadeva pravice razpolaganja s pre- ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič je povedala: »Letos mineva 110 let izbrati moramo prav: slediti srcu, koliko nemočno čakajočih bolni- sežkom prihodkov nad odhodki, in zasul snežni plaz. Postavili so leseno od začetka prve svetovne vojne, ki je tako kot so srcu sledili preživeli in so kov ste spravili v negotovost gle- razširiti dopusten namen uporabe kapelico v pravoslavnem slogu. Po zahtevala milijone človeških življenj. v spomin na umrle brate postavili to de izida njihove bolezni, celo živ- presežkov za nagrade zaposlenim. rekonstrukciji ceste leta 1937 so našli Vsaka vojna povzroča trpljenje in kapelico.« ljenja, koliko ljudem ste nakopali Dokler bo za zdravnike privlač- številne grobove umrlih ruskih ujetni- pušča globoke rane. Zato je prav, da Slavnostni govor je imel direktor zaskrbljenost za zdravje njihovih nejše, da delajo pri koncesionarjih kov. Posmrtne ostanke so pokopali se s tako slovesnostjo spomnimo vseh, Kobariškega muzeja mag. Martin bližnjih? Vse le zato, da dosežete in v zasebnem zdravstvu, bo zdrav- v kostnici ob kapelici, nad katero so ki so tukaj umrli, in da se zavzema- Šolar, ki je med drugim povedal: svoj prav, da dokažete svojo moč. nikov v javnem zdravstvu še naprej postavili piramido, na njej pa napis mo za mir.« Urban Ocvirk pa je po- »Strma pobočja globoko zarezane To vaše početje ne koristi nikomur, primanjkovalo in se bodo čakalne Sinovom Rusije. udaril: »Tudi pred 110 leti je vojno doline z igrivimi vodotoki zaradi svo- niti vam ne, spravlja pa v življenj- vrste še naprej daljšale. Zato je tre- Tradicionalno slovesnost v spo- zanetila človeška brezčutnost. In letos je lepote in privlačnosti jemljejo dih ski obup tisoče in tisoče ljudi, ljudi, ba ustvariti enake pogoje in uvelja- min na umrle s polaganjem vencev smo zato tu z dvojno nalogo: z nalo- in navdušujejo. Navdušujejo tudi pla- ki niso prav nič krivi, da ste jih kot viti čvrsto pravilo, da javni zdrav- pri Ruski kapelici pod Vršičem, ki go spominjanja in nalogo opominja- nine, strma pobočja in vrhove gora. zdravniki pahnili v položaj nemoč- niki lahko dopolnilno delajo pri je bila 27. julija 2024, je organizi- nja. Kot nam ne nazadnje to nalaga Posebej dolina Soče v zgornjem delu nih moledujočih bolnikov, ki na koncesionarjih le, če niso odklonili ralo Društvo Slovenija - Rusija. dediščina Ruske kapelice in kot nam in tudi zaledje soške fronte – tukaj, na bolnišničnih hodnikih ure in dne- dopolnilnega in nadurnega dela v Pozdravni nagovor sta imela župa- z vedno večjo silo nalaga narava. Ru- ve čakajo na vas. Skrajni čas je, da javnem zavodu in če tam ni čakal- nja občine Kranjska Gora Henrika ska kapelica je stvaritev človeške roke. NADALJEVANJE NA STRANI 2 premislite o tem. nih vrst. ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 avgust 2024 NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1 Zaradi izdajalca umrlo deset Spominska slovesnost pod Vršičem ranjencev in bolničarka tej strani Julijcev, so poznani po soški fronti, območju enega največjih gor- ločili, da jih Mimica postreli in reši je imela 11 postojank. Po njenem skih bojevanj v zgodovini človeštva. vseh muk in mučenja ter fašistične- zgledu so bile zgrajene postojan- Ostanki strelskih jarkov, betonskih in ga poniževanja. Mimica je opravi- ke po vsej Sloveniji. Od 240 zdra- kamnitih utrdb, vojaških cest in poti, la najtežjo nalogo svojega življenja vstvenih postojank, lekarn, letališč vklesana in zakopana zaklonišča, šte- in na koncu na dnu jame sodila še in evakuacijskih baz je bilo odkritih vilna spominska znamenja, ostanki sebi. Tri ranjene borce so Italijani samo 14. Od 22000 ranjencev, ki žičnih ovir ter celo deli orožja in opre- še žive odpeljali v dolino na zasliša- so se zdravili v skritih postojankah, me še vedno nemo pričajo o tragični nje, zatem pa so jih poslali v italijan- je sovražnik našel in pobil 164 ra- zgodovini tega območja. Za dve leti ska taborišča. Po kapitulaciji Italije njencev. Ogenjca je bila ena izmed in pol je gorski mir zamenjala vojna so vsi trije odšli v partizane. Eden njih. Posebnost partizanskega bol- vihra. Na zahtevnem pretežno visoko- izmed njih je tudi odkril izdajalca, nišničnega zdravljenja je bila po- gorskem bojišču so v nesmiselni vojni ki je deloval v kulturniški skupini v rodnišnica v Kočevskem rogu, v ka- umrli mnogi. Na to nas opozarjajo Brkinih. To je bil Ernest Senčar, s teri se je rodilo 54 novorojenčkov. številna vojaška pokopališča, spome- partizanskim imenom Radovan, ro- To je zagotovo edinstven pojav v niki, sakralni objekti. Posebno pog- jen leta 1912 v Dolenjskih Toplicah, gverilskem vojskovanju. Večje bol- lavje tega si zaslužijo majhne stvari, ki so ga Italijani za nagrado poslali nišnice z več postojankami so bile skrita znamenja, pisni kamni, skriti v taborišče na Rab. Izdajalca so pri- na Snežniku, Pohorju in na Primor- grobovi, spominske plošče, celo grafiti. peljali pred sodišče 7. korpusa, kjer skem Franja in Pavla. V Žumberku Kako ohraniti to dediščino? Kako lju- Spominska slovesnost pred Rusko kapelico pod Vršičem so ga spoznali za krivega. Obsojen je delovala slovensko-hrvaška bol- dem prenesti pravo sporočilo? je bil na smrt z ustrelitvijo. nišnica, ki je ranjence nastanila po Hvaležni smo za priznanje, da je Dogodek je povezovala Katjuša škof, episkop londonsko-irski in vi- O dogajanju med vojno na Oge- hišah v vaseh. Svobode ni dočaka- Kobariški muzej oral ledino pri ohra- Rojac, v krajšem kulturnem progra- karni episkop jegarski Nektarije, škof njci je govoril tudi slavnostni govor- lo 45 zdravnikov in 55 medicincev, njanju dediščine, pozneje tudi s fun- mu sta nastopila Ana Vipotnik in dr. Stanislav Lipušček pa se je zahva- nik in med drugim poudaril: »Tako šest farmacevtov, 14 dentistov in dacijo Poti miru. Želimo opozarjati Igor Leonardi. Obred spominske pra- lil za ohranitev spomina na žrtve. končajo izdajalci, sodelavci fašistov 465 bolničarjev. Med temi žrtvami in ohranjati spomin na dogodke prve voslavne molitve je vodil predstavnik Manja Konkolič, foto: Marko Klinc, in nacistov, ki so dvignili orožje na svetovne vojne s poslanstvom miru.« Srbske pravoslavne cerkve, vikarni Foto Life1 svoje brate in z izdajstvom zape- čatili svoje bedne življenje. Takim ni prizaneslo nobeno osvobodil- DOGODKI Ljubljana no gibanje v Evropi in te sramote izdajstva in kolaboracije nihče ne omenja razen nekaterih v Slove- Sestanek Mednarodnega niji, ki želijo obrniti zgodovino na glavo in rablje povzdigniti v junake. Sramota slovenskega naroda brez taboriščnega odbora Mauthausen primere.« Marijan Križman je govo- ril tudi o vrednotah narodnoosvo- bodilnega boja, med njimi je bilo Taboriščni odbor Mauthausen, Slo- ko izvedejo generalno skupščino in zdravstvo ena izmed neprecenlji- venija, ki deluje v okviru Koordina- se udeležijo osrednje slovesnosti vih. »Ohranjalo je življenja in je do- cijskega odbora žrtev vojnega na- in komemoracij ob obletnici osvo- kazalo, da humanost partizanskega silja pod okriljem Zveze združenj boditve taborišča. Drugo srečanje, boja temelji na sočutju do sočlove- borcev za vrednote NOB Slovenije, vsakokrat v drugi državi, pa je jese- ka, ki ni ostal sam in pozabljen, ko pripravlja letos od 27. do 29. sep- ni, ko pripravijo načrte in dejavno- je bil ranjen, bolan ali kako druga- tembra sestanek Mednarodnega sti, povezane z delovanjem odbora. če nesposoben za vojaške opera- odbora Mauthausen (CIM), v kate- Letos smo za organizacijo delovne- cije. Partizansko zdravstvo je bilo rem aktivno sodeluje. ga sestanka na vrsti Slovenci. edinstveno v Evropi in na to smo Odbor CIM je bil že leta 1944 taj- Organizacija takega tridnevnega ponosni kot narod, ki je po orga- no ustanovljen v koncentracijskem srečanja v Ljubljani je zahtevna in nizacijski, vojaški in človeški pla- Obeležja in vhod v jamo, kjer so končali taborišču Mauthausen. Član je bil tudi velik finančni izziv. ti ohranil dostojanstvo in s svojim življenje ranjenci in bolničarka Mimica. tudi slovenski pisatelj Lovro Kuhar, ohranjanje spomina in preučevanje Glavne teme, ki se jim bomo na uporom premagal fašizem in na- med približno 200.000 taboriščni- različnih tem, povezanih z delova- sestanku posvečali, pa so nova cizem, ki so Slovencem namenili okupatorja je bilo 192 žensk, zdra- ki pa je bilo v matičnem taborišču njem taborišča. spletna stran odbora, mednarodni uničenje in izbris z obličja zemlje.« vstvenih delavk.« Mauthausen in njegovih podružni- V mednarodnem odboru, ki ga raziskovalni projekt o KL Gusen Govornik je predstavil tudi zbrane V kulturnem programu je na- cah več kot 4100 Slovencev. Po zdaj vodita Luksemburžan Guy in sodelovanje posameznih držav, podatke o organizaciji partizanske stopil Zdravniški pevski zbor Vox osvoboditvi je CIM svoje delovanje Dockendorf in generalna sekretar- dopolnitev statuta CIM, srečanje vojaške in civilne službe NOB Slo- Medicorum iz Ljubljane, voditelji- nadaljeval in je prepoznavna med- ka Nemka Ingrid Bautz, je 35 čla- mednarodnih taboriščnih odborov venije. »Dobre rezultate je rodila ca je bila Irma Grbec. Med več kot narodna organizacija. Odboru se nov iz 19 držav. Slovenijo zastopajo v Bruslju in priprave na slovesnosti zamisel dr. Pavla Lunačka, da v Ko- 400-glavo množico pa so bili tudi pridružujejo mladi ljudje, predvsem Dušan Stefančič, nekdanji taborišč- ob 80. obletnici osvoboditve tabori- čevskem rogu zgradi skrite posto- pohodniki iz Sodražice in Loškega sorodniki taboriščnikov, zaradi po- nik in častni predsednik CIM, dr. šča in njegovih podružnic. janke v globelih, ki jih je zamaskiral Potoka, častna straža Slovenske membnosti zgodovinske obravnave Monika Kokalj Kočevar, ki skrbi v Več o taboriščnem odboru na na- z vejevjem in mahom. Slovenska vojske in številni praporščaki. in raziskav pa so v njem tudi zgodo- odboru tudi za finance, in Natalija stajajoči spletni strani: https://www. centralna vojna partizanska bolni- vinarji. Glavne teme so dejavno iz- Švab. Osrednji dogodek je vsako cim-explore.org/cim-members. šnica SCVPB v Kočevskem rogu Jani Alič obraževanje in obveščanje mladih, leto maja v Mauthausnu v Avstriji, Dr. Monika Kokalj Kočevar VABILO V VIPAVO PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Priključitev Vabilo za Primorske nove pevce k matični domovini Partizanski pevski zbor je bil usta- novljen 20. aprila 1944 v vasi Pla- nina pod Mirno goro nad Semi- Občina Vipava in ZB NOB Ajdovšči­ čem pod imenom Invalidski pev- na ­ Vipava bosta v nedeljo, 15. ski zbor in spada med najstarejše septembra 2024, ob 18. uri na moške pevske zbore z neprekinje- Glavnem trgu v Vipavi pripravila nim delovanjem v Sloveniji. proslavo ob državnem prazniku Številne partizanske pesmi, ki so že je Ministrstvo za kulturo Republike den jubilejni koncert Partizanskega vrste. Septembra se običajno začne Priključitve Primorske k matični med vojno ponarodele, so še danes Slovenije na pobudo PPaarrttiizzaannsksekgia p evpsekvis kzebgoar z vbaorbai pnoosvtaev pljaetvac pered zbor novo pevsko leto in bomo spet vadili domovini z naslovom »Moja pe­ zapisane v srca mnogih Slovencev. Po pevskega zbora 22. maja 2024 petje obvezo, da skupaj z drugimi nosilci vsak ponedeljek in sredo. končani vojni je Partizanski invalidski Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen 20. aprila 1944 v sem je himna srca«. Na proslavi ob partizanskih pesmi vpisalo v register petja partizanskih pesmi ohrani kul- L veapsoi Pvlaanbilnjean pio, dd Ma irsneo ngaomro pri- pevski zbor, pozneje Partizanski pev- nad Semičem pod imenom Invalidski pevski zbor in spada med najstarejše moške pevske nesnovne kulturne dediščine. turno dediščino za prihodnje rodove. družite po 10. septembru. Prija- 77. obletnici priključitve Primorske zbore z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. ski zbor, prekrižaril Slovenijo, večkrat Letos zbor praznuje 80-letnico Zato vabimo vse ljubitelje petja, ki vite se lahko po spletni pošti na matični domovini Sloveniji in Jugo­ je nastopal po nekdanji Jugoslaviji svojega delovanja. VpMis npoegteja p paartritzia- nskraed pi epsomjeij,o k iin s iom žaejo m readdi vpoajnrtoiz panosnkaer,o deele-n, asosl šoev dinafnoe@s zpappzi.ssain ael iv p sorckali če- slaviji bo slavnostni govornik pred­ in drugih evropskih državah. Povsod zanskih pesmi v regismtenro gniehs nSolovvneen ceuvp. oPron ikškoen čiann di rvuogjnei jnea Proadrntizea pnesskmi iin, valtides 0ki3 p1e 6v6sk2i z6b2o0r., Vposzankeejgea novega sednik vlade dr. Robert Golob. so ga z navdušenjem sprejeli. Zato kulturne dediščine in Pusaprteizšnaon sikziv pee- vskdia z sbeo nr,a pmre pkrriidžraurižl ijSol oinv eonkirjeop, ivjoe čnkaršaet napsetovpcaal pbo mneok dvaenseji lJi.ugoslaviji in tudi po mnogih drugih državah Evrope. Povsod so ga z navdušenjem sprejeli. Zato je Ministrstvo za kulturo na pobudo Partizanskega pevskega zbora dne 22. 5. 2024 »petje partizanskih pesmi« vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine. avgust 2024 3 DOGODKI Pokljuka, Rudno polje KOLUMNA 38. spominski pohod na Triglav Spominski pohod na Triglav je pos- Sklepna slovesnost je bila 13. večen simbolu slovenstva in parti- julija na biatlonskem stadionu na zanskim patruljam, ki so se v boju Rudnem polju na Pokljuki, kjer so Dr. Martin Premk za svobodo in neodvisnost v letu se zbrali udeleženci pohoda, go- 1944 povzpele na vrh, in izobešanju stje, organizatorji in slavnostni go- slovenske zastave na vrhu Triglava vornik Boštjan Poklukar, minister leta 1991. Tradicionalni pohod po- za notranje zadeve. Na spominski Sprava teče zadnji krog teka vsako leto v organizaciji Zdru- slovesnosti sta bila navzoča tudi ženja borcev za vrednote NOB udeleženka partizanske patrulje iz a letošnji proslavi branstva želeli doseči tudi »zmago Radovljica, Odbora veteranskih leta 1944, 99-letna Vlasta Vidic, in Nob dnevu državnos- za nazaj«. Ta ne bi niti enačila stra- organizacij Zveze veteranov vojne gorski reševalec Janez Brojan, ki je ti je bil spet govor ni med drugo svetovno vojno, am- za Slovenijo, Zveze policijskih vete- na vrhu Triglava leta 1991z drugimi o »spravi«. Tako kot pak bi jih celo kar obrnila na glavo ranskih društev Sever in Zveze slo- gorskimi reševalci razvil zastavo. prejšnji predsednik ter partizane razglasila za zločince, venskih častnikov. Udeležence dogodka sta pozdra- – tisti, ki ni hotel biti okupatorjeve plačance pa za borce Letošnjega 38. spominskega po- vila Janez Kunstelj in Jože Sodja, moralna avtoriteta – je očitno tudi za svobodo. hoda na Triglav, ki je potekal od Srečanja na Pokljuki se je udeležila tudi 99­letna Vlasta Vidic, članica patrulje leta 1944. zdajšnja predsednica prepričana, A tako kot pri nas sta bili na vsem 12. do 13. julija, se je udeležila da lahko s »permanentno spravo« svetu med drugo svetovno vojno župan občine Bohinj. V kulturnem pridobi naklonjenost prav vseh lju- samo dve strani: mednarodno pri- programu sta sodelovala Partizan- di, tako kot so jo nekoč v »prejšnjih znano zavezništvo Združenih naro- ski pevski zbor in orkester Sloven- časih« politiki poskušali pridobiva- dov, kamor so spadali naši partizani ske vojske. ti s »permanentno revolucijo«. Sila v okviru jugoslovanskih partizanov Poklukar je med drugim v svo- nenavadno na proslavi je bilo, da pod poveljstvom maršala Tita, na jem nagovoru poudaril: »Kot na- je predsednico prišel poslušat tudi drugi strani so bile nacifašistične rod smo lahko odkrito ponosni »vodja opozicije« in predsednik »sile osi« pod vodstvom Nemčije, na velikane slovenstva, ki so nam »najbolj poštene stranke«. Kadar Italije in Japonske. Na tej nacifaši- skozi stoletja korak za korakom, ni na oblasti, take proslave običaj- stični strani so bili tudi vsi razni do- upor za uporom, besedo za bese- no bojkotira ali prireja vzporedne, mobranci, ustaši, četniki in SS-ovci do omogočili življenje v svobodi in morda pa je tok- na območju Slo- miru demokratičnega sveta.« Ob rat prišel, ker je venije in nekdanje tem je zbranim na Rudnem polju vnaprej vedel, da Med drugo svetovno Jugoslavije. Pri- tudi zagotovil: »Zelo jasno in zelo bo slišal kaj sebi na glas povem, da raznih vard, va- vojno sta bili samo dve hodnje leto bo mi- všečnega. ških straž in neonacističnih skupin strani: mednarodno nilo osemdeset let Na državni od konca druge Slavnostni govornik na Pokljuki je bil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. ne bomo dovolili.« proslavi, naj spa- priznano zavezništvo svetovne vojne. da to na proslavo množica pohodnikov in ljubiteljev Cerja, Nanosa in iz Radovljice, naj- Manja Konkolič, Združenih narodov, Spomin nanjo ble- ali ne, je bil tudi di, vsi, ki so jo do- narave. Pohodniki so se na dolgo bolj številni pa so bili pohodniki s foto: Ministrstvo za notranje govor o nepoko- kamor so spadali živeli ali se v njej pot podali iz Ankarana, s Kuma, Pokljuke. zadeve panih človeških naši partizani pod bojevali, počasi ostankih. Resnici odhajajo. Prav za- na ljubo je treba poveljstvom maršala radi spoštovanja DOGODKI Petelinjek povedati, da ti Tita, na drugi strani pa do vseh, ki so se v ostajajo nepoko- so bile nacifašistične njej borili, trpeli in pani samo zato, umirali, se je treba V boju s policisti padli trije partizani ker z njimi ko- »sile osi« pod vodstvom vedno bolj spomi- misija za prikrita Nemčije, Italije in njati te največje grobišča izsiljuje človeške katastro- Krajevna organizacija ZB NOB vlado in jih noče Japonske. fe v zgodovini in Vinska Gora je 13. julija pripravila pokopati na za- opominjati na- slovesnost na Petelinjeku v spomin konsko predvi- njo. A to nikakor na tri padle borce Tomšičeve briga- denih krajih. To je tista komisija za ne bo šlo s »spravnim« enačenjem de, delujoče v sestavu legendarne prikrita vojna in povojna grobišča, vseh strani med vojno, z izbrisom ali udarne partizanske XIV. divizije. za katero ni znano, ali je v času svo- spreobračanjem političnih vzrokov 1. junija 1944 so enote Tomši- jega obstoja izkopala en sam prikrit za začetek te vojne. čeve brigade pripravile zasedo na partizanski grob. Kdaj in kako bo pa Če se želimo iz zgodovine oziro- cesti Velenje–Arja vas in uničile izkopala tiste, ki so jih domobran- ma druge svetovne vojne kaj naučiti, policijski tovornjak. Pri tem so za- ci predali nacistom in so končali v moramo vedeti za vzroke in posledi- plenile puškomitraljez in tri puške. krematorijih, pa je vprašanje bolj z ce vojne, katera stran se je borila za Po uspešno izpeljani zasedi so iz modroslovnega vidika. Komisija se napredek in plemenite vrednote in Velenja napadenim prihiteli na po- očitno raje posveča izkopavanju tis- katera stran je bila na strani zla. Žal moč štirje tovornjaki policije. Pri tih, ki ljudem niso priznavali niti pra- del politike, seveda predvsem desni, Slavnostna govornica je bila ministrica Andreja Katič. tem so padli trije borci, drugi so se vice do življenja, kaj šele do groba, tako pri nas kot v svetu skupaj s svo- po boju umaknili na območje Pa- krajevne organizacije ZB in oblju- umirali naši predniki. Zato je treba ker so ti trenutno najprimernejši za jimi oprodami želi zavezniško stran škega Kozjaka, od tod pa so nato bil, da bodo še naprej skrbeli za vsa ohranjati tradicijo in spomin na nabiranje političnih točk na desnici. izenačiti z nacifašistično, kar gre v borke in borci odšli proti Gornji Sa- spominska obeležja na svojem ob- dogodke iz polpretekle zgodovine, Seveda si po človeški plati vsaka prid samo oživljanju nacifašizma in vinjski dolini. močju, ki so jih v zadnjih letih tudi z njimi seznanjati sedanje rodove žrtev vojne zasluži biti pokopana, drugih nasilnih miselnosti. Že 3. in 4. junija je bila brigada obnovili. in se iz njih kaj naučiti – predvsem ni pa vsaka žrtev enaka po politič- Prihodnje leto, ko se bomo spo- v Šmihelu nad Mozirjem, kjer je Slavnostna govornica na tej slo- ljubezni do domovine, sočutja do ni in zgodovinski plati. To je pa tudi minjali osemdesete obletnice kon- pognala v beg nemške enote, ki so vesnosti je bila ministrica za pravo- sočloveka, miru in da nam mate- največja težava, v katero je zašla ca vojna, ki se je končala z dvema jo tam napadle. To so bile enote 2. sodje in predsednica ZB NOB Vele- rialne dobrine niso kar tako polo- »sprava«. Spravna slovesnosti v Ko- atomskima bombama, bo čas, da bataljona polka Spodnja Štajerska, nje, tovarišica Andreja Katič. Tudi žene v zibelko. Njen govor je bil čevskemu rogu pred več kot tride- se spet spomnimo, kako se je voj- ki so 3. junija preiskovale območje sama je v svojem govoru poudarila kar nekajkrat prekinjen z gromkim setimi leti je želela pomiriti ljudi, ki na začela, kakšni so bili vzroki za- med Podkrajem in Paškim vrhom, pomen in cilj partizanskega boja v aplavzom in pritrjevanjem. so se borili na nasprotnih straneh njo, kako se je končala in kakšne kjer se je Tomšičeva brigada pomi- letih 1941–1945. Po polaganju cvetja na grob pad- med drugo svetovno vojno, da bi so bile posledice. To bo treba po- kala s Paškega Kozjaka proti Gornji Cilji in želje bork in borcev po lim borcem Tomšičeve brigade, kar eni in drugi razumeli bolečino svo- navljati jasno in glasno, ker lahko Savinjski dolini in jim sledila. lastni državi in domovini pa so so opravili Andreja Katič, Bojan jih soljudi in začeli živeti skupaj v od desne politike ob osemdese- Proslava se je začela s kanona- bili uresničeni v kratkotrajni vojni Voh, podpredsednik ZB NOB Vele- sožitju in spoštovanju, ter bi s tem ti obletnici pričakujemo le laži in do strelcev iz Vinske Gore, sledil leta 1991, ko je Slovenija postala nje, in Jože Ograjenšek, predsednik zaključili medvojne delitve. Nato pa spreobračanja, do zdaj v odnosu je pozdravni nagovor predsednika demokratična samostojna drža- NO KO ZB NOB Vinska Gora, ob je »sprava« vse bolj in bolj postaja- do naše zgodovine ni pokazala še KO ZB NOB Vinska Gora, tovari- va. Opozorila je na prehojeno pot spremljavi praporščakov, sta sledi- la orodje politike za enačenje obeh prav nič drugega. Samo jasno, glas- ša Bernarda Dreva. Poudaril je boj samostojne Slovenije do danes in la sproščeno druženje in pomenek strani med drugo svetovno vojno, za no in spoštljivo govorjenje o naši partizanov za osvoboditev sloven- da mir in blaginja, ki ju zdaj uživa- udeležencev proslave, ki so se v ve- opravičevanje izdajalstva in za zlo- zgodovini, brez laži, takšni, kot je skega naroda izpod fašizma in boj mo, nikakor nista zagotovljen. Voj- likem številu zbrali sredi gozda na rabe zgodovine v politične namene. bila, brez sprenevedanj in političnih slovenskih domoljubov za sloven- na zdaj divja v Ukrajini, ki sploh ni vrhu Petelinjeka. Seveda je »spravo« izkoriščala pred- zlorab, bo prineslo pomiritev med ski jezik, kulturo in domačo grudo. tako daleč od nas. Kot je dejala, je Ob spremljavi dveh harmonik vsem desna politika, ki je pritlehno ljudmi. Takrat omenjanje »sprave« Srčnost in neomajen pogum bork med Slovenijo in Ukrajino samo je zadonela partizanska pesem in izrabljala medvojne delitve, zamere ne bo več potrebno. Upajmo, da ta in borcev sta bila poplačana leto ena država. Tudi žarišča na Bli- končalo se je s pravim partizanskim in krivice, uporabljala laži in spreob- »lažna« sprava, ki nam jo vsiljuje- pozneje z zmago in podpisom kapi- žnjem vzhodu, vojna v Gazi, nape- mitingom in obljubo, da se prihod- račala zgodovino, da bi medvojno jo samo še današnji politiki in se ne tulacije okupatorjevih enot skupaj z tosti na Kosovu in Bosni in Herce- nje leto še bolj množično srečamo. sovraštvo prenesla v današnji čas. tiče več nikogar, ki se je boril med domačimi izdajalci v bližnji Topol- govini, neenotnost v EU so velika Poleg trenutnih političnih koristi so s drugo svetovno vojno, upehana šici. Opisal je tudi delovanje svoje nevarnost za vrednote, za katere so Bojan Voh takšno »spravo« zagovorniki domo- teče zadnji krog. 4 avgust 2024 PARTIZANSKA TISKARNA Oplotnica 80 let Tehnike Mernik 1. junija smo se v Oplotnici poklo- Ob jubileju smo izpeljali prvi spo- lavljanja jubileja. Kulturni program nili spominu na partizansko tiskar- minsko-rekreacijski pohod k nove- so oblikovali MePZ DU Oplotnica, no Tehnika Mernik. Avgusta je mi- mu spomeniku v spomin na tiskar- Ljudski pevci iz Koritnega, učenci nilo 80 let od začetka njenega de- no. Vodila ga je Ljudmila Smogavc Osnovne šole Pohorski bataljon in lovanja. Uspešno in zelo učinkovito Klinc. Poleg članov naše organiza- Žana Višnar. Slavnostni govornik je je delovala v varnem zavetju gozda cije so se pohoda udeležili pred- bil zgodovinar Stane Kocutar, pro- v Božjem. Da je lahko opravila svo- stavniki veteranskih organizacij z gram je povezala Bernarda Tič. Po- je poslanstvo, so poleg partizanov območja Slovenske Bistrice (Sever, leg prej omenjenih pohodnikov so in strokovnih delavcev poskrbe- slovenski častniki, veterani vojne za nas z obiskom na prireditvi počastili li domačini, ki so ljudi v zemljanki Slovenijo). V Dvorani Rudija Žni- tudi predstavniki Območne organi- oskrbovali z gradivom in le-tega dariča smo izvedli drugi del pros- zacije borcev za vrednote NOB Slo- pozneje raznašali. Nadvse sta bila venska Bistrica in sin drugega vod- pomembna oskrba s hrano in varo- je tiskarne Zvoneta Zorka, Matjaž vanje same tiskarne. Vse to so or- Zorko. Domača organizacija je ob Nov spomenik v Božjem (Foto: Maja Valenčak) ganizirali in do osvoboditve vestno tej priložnosti iz rok župana Matja- žini, postaviti nov spomenik. Knji- nalita, ki bo lahko kljuboval naravi, izvajali domačini iz okolice zem- ža Orterja prejela spominsko plake- go, v vojnih časih je ta pomenila a bo hkrati ohranil podatke o tiskar- ljanke, za material in druge naloge to. Praznovanje smo končali z dru- orožje, je lanski vetrolom popol- ni, ki ni bila nikoli razkrita. Tabla s pa so poskrbeli aktivisti iz Oplotni- ženjem v garaži domačih gasilcev. noma uničil. Uničil je tudi gozd, ki podatki o delovanju tiskarne bo po- ce. Po osvoboditvi so se preselili v Tik pred praznovanjem nam je je varoval zgodovino našega kraja. hodnike in mimoidoče seznanjala s Maribor in se povezali z Večerovim uspelo v Božjem, kjer je od leta Veliko truda je moral vložiti gospo- pogumom, domoljubjem in odloč- predhodnikom Vestnikom. Gradivo 1981 stala lesena »odprta knjiga«, dar gozda, da je počistil za divja- nostjo naših prednikov. iz tiskarne je bilo preneseno v Mu- Govornik na prireditvi v Oplotnici je bil posvečena spominu na tiskarno njem narave. Mi pa smo se odločili zej NO Maribor. Stane Kocutar. (Foto: Ida Koprivnik) Tehnika Mernik, ki je delovala v bli- za nov spomenik iz domačega to- Maja Valenčak DOGODKI Trotov vrh na Strojni DOGODKI Nadlesk Gestapovci pobijali 80. obletnica prvega ljudi in požigali hiše partizanskega letališča Zveza združenj borcev za vrednote vezniške bolnišnice v Italiji evaku- NOB Slovenije, Združenje borcev iranih 608 ranjencev in bolnikov, za vrednote NOB Cerknica, Zveza od tega 533 iz slovenskih in 75 iz Zveza združenj borcev za vredno- društev vojnih invalidov Slovenije hrvaških partizanskih enot. V na- te NOB Mežiške doline in Občin- in občina Loška dolina so 29. junija šem kolektivnem spominu je zno- ska organizacija ZB Ravne na Ko- pripravili spominsko slovesnost ob va oživela herojska humanitarna roškem sta 14. julija pripravili tra- 80. obletnici ureditve prvega par- akcija prenosa ranjencev, ki sta ga dicionalno spominsko slovesnost tizanskega letališča. Slovesnost je IX. in VII. korpus NOVJ izvedla iz na Trotovem vrhu pri spomeniku, potekala na območju nekdanjega Partizanske bolnice Franja kot tudi postavljenem julija 1985 v spomin partizanskega letališča v Nadlesku iz snežniških partizanskih bolnic na spopad skupine partizanov s pa- v Loški dolini. V programu so so- (SVPB Snežnik). truljo gestapovcev in policistov iz delovali Orkester slovenske vojske, Poleg številnih članov borčevskih Dravograda. V tem spopadu je pa- Partizanski pevski zbor, učenca organizacij, občanov in mladine so del Alojz Kompan - Žnidaršič, rudar Osnovne šole heroja Janeza Hri- se slovesnosti udeležili tudi pred- in funkcionar Osvobodilne fronte iz barja Stari trg, zasedba Matilda, stavniki veleposlaništev iz vrst Črne na Koroškem, težko pa je bil Manja Starc, Tone Šepec in Sloven- nekdanjih zaveznikov v boju pro- ranjen Lipej Kolenik - Stanko iz ska vojska. Program sta povezovala ti nacizmu in fašizmu. Spominske Šmarjete pri Pliberku (Avstrija). Ob koncu proslave so v imenu vseh udeležencev na spomenik položili venec Danilo Prušnik, Marijana Brecelj in Miha Razdrih. slovesnosti so se poleg številnih Srečanje poteka ob spomeniku, Stanislav Ovnič, predsednik ZZB Mežiške doline, in Vinko Kranjc, predsednik ZZB Dravograd. Slavnostni govornik, tedanji minis- obiskovalcev udeležili predstavniki postavljenem na kraju bitke, ki je tu ter za obrambo Marjan Šarec, je v borčevskih organizacij iz občin Ča- potekala 18. marca 1945, posveče- ob koncu leta 1944 policija pobila orkester KD Prežihov Voranc, stal- svojem govoru poudaril zavezni- bar in Goransko-primorske župa- na pa je vsem prebivalcem okoliš- in sežgala pri Rakitniku vso družino, ni spremljevalec partizanskih slo- ško pomoč partizanskim enotam nije iz Hrvaške ter občin Postojna, kih naselij in njihovemu trpljenju v so bili prestrašeni tudi naši najboljši vesnosti v Mežiški dolini. ter predvsem humanitarni značaj Logatec, Vrhnika, Borovnica, Ribni- času okupacije. Še posebej se vsa- prijatelji kmetje in so nas prosili, naj Letošnji slavnostni govornik na delovanja samega letališča. V času ca, Bloke in Cerknica. kokrat spomnimo tragedije Sabodi- se njihovim domovom ne približuje- prireditvi je bil Danilo Prušnik, od 21. julija 1944 do 10. septembra nove družine z Libeliške gore, samo mo. Zato smo se umikali vse globlje podpredsednik Zveze koroških 1944 je bilo s tega letališča v za- Drago Frlan, foto: Ljubo Vukelič dober kilometer oddaljene od kraja v nam neznane gozdove in se po- partizanov iz Celovca in sin ene- proslave, ki so jo dravograjski gesta- zno v noč ustavili pri bajti, kjer je ga prvih partizanov na Koroškem, povci 23. julija 1944 pobili, zmeta- živel Pvažln sam. Sprejel nas je kot Karla Prušnika - Gašperja. Tovariš li v domačo hišo in jo nato zažgali. svoje otroke in nam ponudil hrano Prušnik je v govoru obudil nekaj Enak zločin so gestapovci in nem- in spanje v svoji bajti. Bili smo lačni, dejstev o koroškem partizanskem ški policisti storili samo nekaj me- saj so se nas kmetje izogibali, ker so odporu in pomenu tega odpora za secev pozneje, 28. novembra 1944, bili prestrašeni zaradi pokola pri Ra- povojno ustanovitev nove Avstrije. na Breznici nad Prevaljami, kjer kitniku. Ponudil je, da nam prebere Povedal je, da se je osebno poznal so prav tako v gorečo Rakitniko- nekaj svojih pesmi, na katere je bil Lipeja Kolenika, in nanizal nekaj vo domačijo zmetali devet pobitih ponosen, vendar brez uspeha, saj so spominov nanj. Še posebej je bil domačinov. Dogodek je tako priza- partizani po okusni večerji zaspali.« presenetljiv tisti del govora, ko je del ljudi v širši okolici, da so mno- Blaža Mavrela - Pvažlna smo se govoril o Petru Handkeju, pisatelju gi v strahu za svoje življenje začeli letos na prireditvi spomnili ob dveh svetovnega formata, Nobelovem odklanjati sicer močno razširjeno njegovih pesmih, ki jih je zapel nagrajencu za literaturo 2019, ki je gostoljubje do partizanov. Koroški MPZ Šentanelski pavri, in jim do- po materi Mariji Sivec, koroški Slo- partizan in terenec na območju Me- dali še partizanske pesmi. Izvajal- venki, tudi slovenske krvi. žiške doline in domačin iz Šentanela ci kulturnega programa na letošnji Mitja Šipek se je spominjal: »Ko je prireditvi je bil tudi harmonikarski Maksimilijan Večko DOGODKI Menina planina 79. obletnica preboja nostna govornica je bila ministrica za pravosodje Republike Slovenije Andreja Katič. Njen udarni govor V sončnem jutru, 6. julija, smo se so se zadnjo zimo pred koncem so večkrat prekinili gromki aplavzi člani velike družine borcev za vred- druge svetovne vojne enote Opera- navdušenih obiskovalcev prireditve. note NOB Velenje odpravili na Me- tivnega štaba VI. in XI. brigade po Proslava je bila vsekakor dostojen nino planino. Tam smo se udeležili izdaji domačih izdajalcev in kola- spomin na dogajanja med naro- spominske slovesnosti ob 79. oble- borantov znašle v obroču sovražnih dnoosvobodilnim bojem na Menini tnici znamenitega preboja z Menine divizij, ki so Menino planino obkoli- planini in še en dokaz, da veliko do- planine. Vodja izleta nam je že prej le z vseh strani. Pojasnila pa je tudi, moljubov spoštuje junaštvo in žrtve na kratko opisala dogodke, ki so se kako je komandant Franc Sever - z drznim manevriranjem rešil svoje smrtonosnega obroča okupatorske narodnoosvobodilnega boja. dogajali na območju Menine, kako Franta na zasneženi Menini planini partizanske fante in jih »pripeljal iz in kolaborantske soldateske«. Slav- Metka Grabner avgust 2024 5 AKTUALNO KOLUMNA Nova razkritja o britanskem kolonializmu (2) Jože Poglajen ko lokalne manufakture in domači ski okupator ni naredil nič od tega. mojstri na ozemlju Indije izvajajo Nasprotno. Ne le da je visoke davke kvečjemu popravila lokomotiv, ki izterjal za vsako ceno ali jih še po- pa morajo biti izdelane in uvožene višal, presežke hrane in poljščin iz Večer(nice) iz Britanije ali izjemoma iz katere drugih dežel v Indiji, ki jih suše in druge zahodnoevropske države. naravne katastrofe niso prizadele, ajbrž se je treba zviševala stopnja korupcije ter se Britanski imperij železnice v Indi- je še naprej nemoteno izvažal. Na- Npoletnemu času ki- krhala demokracija, so dodali. Da ji ni zgradil za potrebe in dobrobit mesto da bi žito, riž in druge osnov- Lilijana Burcar slih kumaric zah- bi lastnikom zagrozili s stavko, ki lokalnega življa, ampak izključno ne pridelke prerazporedil med de- valiti, da je v naših je zdaj v javnem sektorju tako zelo za potrebe vojaškega nadzora nad želami in domačim prebivalstvom časopisih, radiih in v modi, novinarji očitno niti ne po- Razgradnjo in uničenje industrijske- podcelino, hitrega prevoza delov- in tako preprečil lakoto – kajti kot televizijah en dan mislijo. Je pa res, da z novinarski- ga bazena je Britanija v Indiji pred- ne sile med plantažami in zahtev so dobro vedeli tudi britanski ko- kraljevala novica, da pri maribor- mi štrajki nimamo ravno dobrih vidljivo sprožila z uničenjem tek- britanske industrije po čim večjem lonizatorji, lakote nikoli niso pos- skem Večeru odpuščajo novinarje. izkušenj: nedavni televizijski razen stilne industrije. Najprej je v osrčje izkoriščanju naravnih virov in pre- ledica pomanjkanja hrane, ampak Odpoved naj bi dobili trije. Za zdaj. tega, da so na vodilne položaje priš- te industrije, provinco Bengal, pos- vozu do pristanišč, da bi se surovi- predvsem pomanjkanja dostopa do Napovedana so namreč še doda- li novi ljudje, na RTV ni skoraj niče- lala svojo najemniško vojsko, ta je ne in pridelki iz notranjosti Indije še nje – je nadaljeval izvozno politiko tna odpuščanja ne le novinarjev, sar spremenil. Vladni uradniki so se uničila statve, tkalskim mojstrom in hitreje prepeljali v Evropo za potre- in izčrpavanje podceline. Tako je ampak tudi lektorjev in tehničnih – tako kot že večkrat v preteklosti pomočnikom pa polomila palce na be njenega industrijskega razvoja. skrbel za svoje kolonizatorske po- urednikov. Zaradi poplave v glav- – zavili v dopustniški molk oziroma rokah, da niso več mogli tkati. Čez sle in dobičke, pri čemer je prav že- nem vladi ne ravno naklonjenih ko- so znova napovedovali, da prip- čas pa je to in podobno tudi druge Finančno in prehransko leznica poskrbela za čim hitrejši iz- mentarjev ob prvi obletnici lanskih ravljajo novo medijsko strategijo, veje industrije britanski kolonizator izžemanje indijske voz poljščin in hrane, medtem ko je velikih poplav ter na drugi strani v kateri med drugim predvidevajo zatrl in uničil tako, da je britanskim podceline prebivalstvo v posameznih deželah ob podobni poplavi hvalnic naši državno pomoč za medije. Kancler- industrialcem v porajanju na široko Deindustrializacija je prinesla velik zaradi pomanjkanja hrane in viso- tajni službi in diplomaciji ob pre- ju – kot je Goloba v zahvali za iz- odprl vrata in jim omogočil, da so pritisk prebivalstva na zemljo, pri kih davkov umiralo od gladu. Tako daji ruskih vohunov Putinu je bilo ročitev omenjenih ruskih vohunov indijski trg preplavili s svojimi manj čemer si je britanski kolonizator že je britanski kolonizator leta 1866 v odpuščanje večerovcev še isti dan imenoval ameriški predsednik Joe kakovostnimi izdelki, ne da bi zanje ob prihodu omislil posebno novo času še ene lakote, ki so se v Indiji pozabljeno. Biden – se Večera ni zdelo vredno plačevali uvozne dajatve. Medtem finančno izžemanje podceline. Šlo pod britansko okupacijo vrstile kot Večer – bolje obveščeni pravi- javno omenjati. je za domače proizvajalce in nji- je za premišljen sistem, ki je britan- gobe po dežju, v Britanijo izvozil jo, da je v rokah lastnika niza dru- Na drugi strani vodilni pri časopi- hove tekstilne izdelke na njihovem ski kroni in britanski eliti na Otoku za skoraj deset milijonov ton riža, gih medijev Martina Odlazka – je sih trdijo, da so odpuščanja nujna. domačem pragu uvedel sistem vi- vsako leto prinesel vsaj 18 milijo- domače prebivalstvo pa prepustil lani ob 79 zaposlenih vknjižil 1799 S prstom kažejo na spletne medije, sokih carin in dodatnih obdavčitev nov funtov dodatnih sredstev. Te- gladu in smrti. Tega leta je zaradi evrov dobička. Leto prej je pri Ve- ki da jim hodijo v zelje. Ker sple- pri trgovanju med seboj in med ob- meljil je na načrtnem izčrpavanju pomanjkanja hrane in lakote, ki jo čeru kruh služilo 90 delavcev, pod- tne novice bolj ustrezajo sodob- močji v Indiji. To je domače proi- in zadolževanju kmeta. Če je bil in- je zakrivila ta politika, umrlo 1,5 jetje pa je zabeležilo okrog 100.000 nemu življenjskemu slogu bralcev, zvajalce vključno z ladjedelniško dijski davčni sistem pred prihodom milijona ljudi. evrov izgube. A dokaj neugodni ti preprosto niso več pripravljeni in železarsko industrijo potisnilo v Britancev utemeljen predvsem na Leta 1943 je sredi zadnje velike poslovni rezulta- kupovati ča- kot in v končni fazi v stečaj. Še prej obdavčitvi trgovskih dobičkov, so lakote, ki jo je zakrivila ta koloni- ti in zato odpuš- sopisov. Toda pa se je britanski kolonizator priučil Britanci po novem obdavčili kmeta, alna opresivna politika in v kate- čanja novinarjev Da bi lastnikom uredniki glavno znanja domačih mojstrov in se oko- saj svojih trgovskih dobičkov v In- ri je umrlo štiri milijone Indijcev, niso le Večerova diji niso obdavčevali. Da bi kmeta Winston Churchill odredil izvoz 27 zagrozili s stavko, težavo vidijo v ristil z njim ter s tehnološkimi do- posebnost. Če os- tem, da je da- sežki domače industrije, kar je s čim bolj izželi, davka niso zaraču- milijonov ton pšenice v Britanijo tanemo samo pri ki je zdaj v javnem nes zelo težko pridom uporabil pri razvoju lastne navali na pridelke, ki jih je kmetu in druge dele Evrope kot rezervo. dnevnikih, se je časopis spravi- industrije. uspelo pridelati in prodati, ampak Evropa je sploh ni potrebovala. ta praksa lastni- sektorju tako zelo v ti do naročnika. Evropa se je okoriščala z znanjem glede na višino najemnine, ki jo je Proti prebivalstvu Indije je nastopil kov po odpušča- plačeval za zemljo. To pomeni, da rasistično, češ da so si Indijci za la- modi, novinarji očitno Čeprav imajo in tehnološkimi dosežki Indije, nju pojavila pred skupnega dis- medtem ko so njeni literarni bardi je moral davek plačati tudi v sezo- koto krivi sami, saj naj bi se »kotili kakšnimi desetimi niti ne pomislijo. tributerja, ta ne v službi svojega belega gospodarja nah, ko mu ničesar ni uspelo prede- kot zajci«. Za Indijce naj prepros- leti, ko so zače- najde več razna- Indijo skupaj s Kiplingom prikazo- lati. Davka pa ni smel več plačevati to ne bi veljalo poskrbeti, saj naj bi le naklade strmo šalcev, ki bi od vali kot nerazvito džunglo. Britan- v naturalijah, ampak izključno v go- bili »manj kot ljudje«. Na vpraša- padati. Do leta vrat do vrat ra- ski kolonizator je denimo leta 1813 tovini, kar je vodilo v zadolževanje nje, zakaj je štiri milijone Bengal- 2016 se je tako znašali časopise. na pobudo lastnikov ladjedelnic s in izgubo zemlje. cev namerno prikrajšal za živež in število tiskanih Tudi zato ne, ker sedežem v Veliki Britaniji sprejel Britanski kolonizator je indijske- prepustil smrti z izstradanjem, je izvodov dnevnih je tovrstno delo poseben zakon, s katerim je posre- mu prebivalstvu, torej kmečkemu ta britanski premier in na Zahodu časopisov skoraj prepolovilo. In še premalo plačano in se spoprijema s dno prepovedal delovanje in obstoj življu, vsilil takrat najvišjo stopnjo svetovno priznani politik izjavil: vedno pada. konkurenčnimi dejavnostmi, kot je indijskih ladjedelnic, te so bile zato obdavčitve na svetu. Davčne obve- »Sovražim Indijce. To je živalski Večer je leta 2017 tiskal 23.000 dostava hrane. Zato rešitev vidijo v do sredine 19. stoletja vse primo- znosti kmetov je zvišal prav v času narod z živalsko religijo.« Britanski izvodov, leta 2022 pa 15.000. tem, da bi distribucijo dnevnikov fi- rane zapreti svoja vrata. Podobno suš in lakote, kar pomeni, da je izni- okupator je na vrhuncu svoje moči Dnevnikova naklada se je v prvih nancirala država in s tem lastnikom je britanski kolonizator odstranil čil že tako šibko kupno moč kmeta in svojih načrtnih politik izčrpava- letih novega tisočletja gibala okoli močno znižala stroške. konkurenco in zadušil tehnološki in ga prepustil gotovemu stradanju. nja Indijske podceline samo med 50.000 izvodov, deset let pozneje je Pri tem je zanimivo, da ne drža- razvoj domače industrije v 20. sto- Še več: če so v času suš in narav- letoma 1891 in 1920, torej tudi na padla na manj kot 40.000 izvodov, vi, ne lastnikom časnikov in tudi letju, povezan z gradnjo železnice. nih katastrof pred prihodom Bri- vrhuncu Kiplingove literarne kari- da bi danes pristala precej krepko ne medijskim analitikom ne pri- Leta 1912 je britanski parlament tancev domači vladarji kmete za- ere, zakrivil nepotrebno smrt naj- pod 15.000 izvodi. Pri Delu ni bilo de na misel preprosta ugotovitev. sprejel zakon, ki je na ozemlju In- časno oprostili plačevanja dajatev manj 50 milijonov ljudi. Šlo je za nič drugače: tiskana naklada je de- Namreč da dokaj majhna Sloveni- dije prepovedal tako tehnološko in davkov, izvoz poljščin in hrane načrtno in genocidno politiko, ki je cembra 2004 štela 90.000 izvodov, ja ne prenese kar treh osrednjih načrtovanje kot proizvodnjo loko- pa prepovedali ter na domačem presegala razsežnosti holokavsta. decembra 2010 60.000, danes se dnevnikov. Da bi morda bilo pa- motiv. Izrecno je narekoval, da lah- trgu uravnavali njeno ceno, britan- (nadaljevanje v prihodnji številki) vrti nekje okrog 20.000 izvodov. metno razmišljati v smeri, kako Toda ta strmi upad prodaje ni ne ohraniti in tudi z vsestransko po- DOGODKI Ljubljana Dnevnika ne Dela pahnil v stečaj- močjo države kakovostno razviti ne rdeče številke. Še vedno kujeta le enega. To bi znižalo stroške na Dan črnogorske državnosti dobičke, resda veliko manjše kakor prodani izvod in s tem ustvarilo pred desetletji, a vendarle. Prve- možnost višjih plač dobrim novi- ga pri življenju ohranja Nedeljski narjem in urednikom, ter, kar je Črna gora je 13. julija praznovala in podjetnikov iz Črne gore ter z de- dnevnik, Delo pa Novice, čeprav morda še bolj pomembno, izbolj- dan protifašistične vstaje kot dan legacijo ZZB NOB Slovenije, ki so jo tudi tema dvema naklada vidno šana kadrovska struktura bi pri- državnosti. Ta dan je večkrat zaz- sestavljali Konkolič, generalna se- pada. In seveda tudi zniževanje nesla tudi veliko bolj kakovostne namoval črnogorsko zgodovino. kretarka ZZB NOB, Julijana Žibert, plač, odpuščanje novinarjev in dru- vsebine. Pravico javnosti do ob- Leta 1878 je Črna gora kot neodvi- predsednica ZZB NOB Ljubljana, gih ustvarjalcev časopisov. veščenosti, s katero vsi na veliko sna država na berlinskem kongresu Jože Hartman, predsednik ZB NOB Ob tem zadnjem odpuščanju so opletajo, s tem ne bi bila prav nič takrat dobila uradno priznanje, leta Ljubljana Bežigrad, in Meta Verbič, se oglasili Večerov in državni novi- okrnjena, prej nasprotno. Pred leti 1941 pa so se 13. julija Črnogorci podpredsednica ZB NOB Ljubljana narski sindikat, aktiv novinarjev ter, smo sicer bili priča poskusu zdru- odločili, da se pridružijo boju pro- center, položila venec k spomeni- kot je običaj ob takih priložnostih, žitve Dnevnika in Večera, a je os- ti fašizmu in nacizmu. Zmaga nad ku – Grobnici narodnih herojev v tudi Društvo novinarjev Slovenije. talo le pri poskusu. Očitno bo tre- fašizmom in nacizmom in s tem Ljubljani. Polaganje venca je bilo v Odpuščanje slabi položaj medijske ba počakati na čas, ko se bodo vsi povezani dosežki so največja civi- petek, 12. julija 2024. Tako smo po- hiše, ki je že tako in tako v težavah, trije dnevniki znašli globoko v rde- lizacijska pridobitev Črne gore. Te častili dan državnosti, sinonima čr- s tem sta oškodovani javnost in nje- čih številkah – kar pa ni tako zelo pridobitve je treba ohraniti in stal- Veleposlaništvo Črne gore je tudi nogorske neomajnosti in svobode. na pravica do obveščenosti, so za- daleč – in morda bodo le združi- na naloga naroda je boj proti zgo- letos ob dnevu državnosti Črne pisali v izjavah. V družbi se bo še li najboljše, kar imajo, v en samo dovinskemu revizionizmu. gore skupaj s predstavniki društev M. K. povečevalo širjenje dezinformacij, slovenski osrednji dnevnik. 6 avgust 2024 KRIK ZA SVOBODO Kultura in saniteta med NOB (8) SVPB – S Snežnik Črt Kanoni dob in Stari trg. V svoj partizanski Že prve dni decembra so v nove dnevnik je dr. Kanoni zapisal, da se brunarice nastanili prve ranjene Po kapitulaciji Italije in ko je ne spominja, da bi kdaj s tako vne- borce. Zaradi stroge varnosti in koprske zapore zavzela Istrska bri- mo in takim notranjim zagonom morebitnega umika ob napadu so gada, sta luč svobode uzrla tudi še sam, ki sicer ni bil človek, vešč imele vse tri postojanke tudi skriv- dva politična zapornika, dr. Ivan ročnih del, sploh pa ne gradnje ba- ne bunkerje, dostop v bolnišnico pa Matko in dr. Janez Kanoni. Prvi rak, tako zavzeto žagal in tesal lese- je bil poznan le redkim. Ranjencem je bil kot brigadni zdravnik dode- ne deske. Zdelo se mu je, da so jo so morali čez oči nameščati pove- ljen kar tej enoti, dr. Kanonija pa je dogradili v rekordnem času. Posto- ze, ko so jih premeščali v bolnišnič- Glavni štab POS imenoval za vodjo janko Stari trg blizu Bele Vode so ni kompleks. Tako je bilo še najbo- Partizanske bolnice Snežnik. Po ne- zgradili že leta 1943. Imela je štiri lje. Ogenjca je bila preveč boleč kajdnevnem počitku v Marezigah barake za ranjence z okoli tridese- spomin. Čim manj naj bi jih vedelo je Kanoni krenil na pot čez Brkine timi ležišči, tudi za sanitetno ose- za skrivno pot! Na silvestrski večer proti Snežniku. Po celodnevni hoji bje in vodstvo enote. Namenjena je leta 1943 je bilo v vseh treh posto- je v poznih večernih urah prispel v bila najtežjim ranjencem, ker je bila jankah skoraj petdeset ranjencev Ute, kjer so ga pričakali dr. Bogo- od vseh še najbolj skrita. Z dogradi- in dva ducata bolnikov, zanje pa Zahvalna diploma »cirovcev − nergačev« mir Magajna, medicinka Cirila in tvijo te postojanke so januarja 1944 je skrbelo trideset sanitejcev. Za ekonom Ivan. Veselje vnovičnega Ute opustili. Tako nastali kompleks to »svojo« bolnišnico je dr. Janez srečanja s prijateljem še iz študen- bolnišničnih postojank se je imeno- Kanoni skrbel do marca 1944, ko 24, od koder je nato usklajeval delo častno članstvo v nadvse obrajtanem tovskih dni in topla enolončnica sta val Slovenska vojna partizan- je bil premeščen v Kočevski rog, sanitetnega odseka glavnega štaba cirovško – nergaškem občestvu v ra- mu prijetno ogrela telo. Utrujen od ska bolnica Snežnik (SVPB-S). od tam pa na Stražnji vrh, v Bazo POS, kmalu pa je začel pripravljati zredu priboljškarjev. Našemu drage- hoje je legel in brez voščila za lahko Ranjencev je bilo iz dneva v dan in voditi še sanitetne tečaje za ce- mu tovarišu dr. Janezu Kanoniju, ki noč trdno zaspal. več. Po koncu zime 1944 jih je bilo lotno Belo krajino. Ganljivo je bilo že ves čas obstoja naše postojanke V začetku vzpostavitve dela v že šestdeset, konec aprila pa skoraj slovo od njegovih partizanskih to- vodi s svojo veščo roko barko naših bolnišnici je vsak od zdravnikov in sto. Težave je povzročalo tudi po- varišev, bolnikov in ranjencev, ki upravičenih in neupravičenih zahtev drugega sanitetnega osebja skrbel manjkanje živeža, vendar so v ve- so ostali v Podgori. Ganljivo pred- med Scilo in Karibdo neslanega moč- za dva ranjena ali bolna partiza- likonočnem času vendarle dočakali vsem v trenutku, ko mu je Stane nika in nezabeljenih žgancev iz šva- na. Kakšno razkošje dela in raz- nekaj vozov živeža s Primorskega, izročil zahvalno diplomo »cirovcev bske moke, štab v Podgori slovesno mer! Kako resnično se je lahko zdaj kar je vsaj za nekaj časa omililo po- – nergačev«, napisano na perga- izroča priznalno Diplomo svojemu posvetil svojemu poslanstvu, pos- manjkanje. Tolikšno število ranjen- mentnem papirju in uokvirjeno v dobremu varuhu in negovatelju za lanstvu partizanskega zdravnika. cev je utesnilo dotedanje postojan- brezove veje. njegovo dobrohotno naklonjenost in Jesenska velika nemška ofenziva ke in zahtevalo gradnjo nove. »Nepostavljeni in neimenovani toplo razumevanje našega nerganja Wolkenbruch je zahtevala hud da- Konec aprila so blizu Jarmovca štab cirovcev − nergačev v Podgori v vseh zadevah želodčnih in podob- vek. Ranjencev je bilo skoraj pre- v skritem predelu, precej odmak- je sklenil na svoji seji dne 31. janu- nih težav. Prav tako je zelo zaslužen več za skromne razmere, v kakršnih njenem od ustaljenih poti, dogradili arja 1943, na izrecno željo vsega na polju našega smejalnega udejstvo- je bolnica delovala. Zgodil pa se je nov sistem barak, Pudob, zato je svojega maloštevilnega, toda mno- vanja in na kulturnem področju. Naj čudež, saj je sanitetni oddelek GŠ bil ta blok dokaj varen in namenjen go obetajočega članstva, da podeli ga usoda očuva zdravega in veselega NOV in POS tedaj odredil, da se v najtežjim ranjencem. Imel je štiri zdaj, ko je po ordinaciji tovariša dr. še na mnoga leta! snežniških gozdovih postavi kom- barake za ranjence, osebje in kuhi- Janeza uvrščen med priboljškarje s Predsednik Samo, Namestnik pleks novih barak: Podgora, Pu- njo, ena pa za operativne posege. Dr. Janez Kanoni s hčerko pred eno od barak prepečencem in neoslajenim čajem, upravnika Vinko in Sekretar Stane. DOGODKI Ostrožno Brdo Spominski dan Partizanske bolnice Zalesje V bližini Ostrožnega Brda so tam- Zalesje, zbrali pred poslopjem va- kajšnji prebivalci spomladi leta škega doma in se pod vodstvom 1944 v pičlih štirinajstih dneh pos- Mateje Kakež iz Pokrajinskega mu- tavili Partizansko bolnico Zalesje. zeja Koper in ob spremstvu doma- Delovala je do začetka leta 1945. čih fantov odpravili do Partizanske Vodil jo je ruski vojaški zdravnik bolnice Zalesje. Ob vrnitvi je ude- Mogamed Gadžijev - Mišo. ležence sprehoda do partizanske Njegov sin, Eldar Gadžijev, tudi bolnice čakal slasten pasulj, ki ga je znani zdravnik, je zapisal, da »so se skuhala Alenka z Ostrožnega Brda med delovanjem Zalesja uveljavile ob pomoči sokrajank, ženske iz va- najplemenitejše vrednote, vzaje- škega društva Suhorje pa so ude- mnosti, sodelovanja, spoštovanja ležence tega prvega spominskega življenj in odpovedovanja v korist dne razvajale s sladkimi dobrotami. ranjenih in bolnih«, vrednote, ki so Prireditev smo sklenili z mislijo, pomembne tudi danes. da se v spomin na Partizansko bol- V spomin na partizansko bolni- nico Zalesje tudi prihodnje leto že- co sta krajevna skupnost Ostrožno limo srečati na Ostrožnem Brdu in Brdo in Pokrajinski muzej Koper, da naj pohod postane tradicionalen. Enota Ilirska Bistrica, 1. junija v vaškem domu na Ostrožnem Brdu Gorazd Maslo pripravila spominski dan Partizan- Udeleženci druženja v Ostrožnem Brdu ske bolnice Zalesje. Prireditev je za- čela pesem Lipa zelenela je, v nada- ljevanju pa je sledilo krajše omizje z so imeli pri roki, njihovo temeljno Vzneseno slovo naslovom Zdravstvo med vojno in vodilo pri tem pa je bilo: ne ško- Na koncu programa sta se orga- danes, ki ga je vodila Ivica Smajla. diti! Zato ne smemo pozabiti teh nizatorja spominskega dneva Par- pogumnih mladih ljudi, ki so posta- tizanske bolnice Zalesje, krajevna Srčnost in pogum vili temelje našega zdravstva. Prav skupnost Ostrožno Brdo in Pokra- jinski muzej Koper, Enota Ilirska Popravek Ivica Smajla je poudarila, da so v tako ne smemo pozabiti vseh tujih narodnoosvobodilnem boju delo- zdravnikov in medicinskega osebja, Bistrica, zahvalila vsem, ki so pro- V majski številki Svobodne bese- vali že izšolani strokovnjaki, a tudi ki so zrasli z našo zemljo in ljudmi, stovoljno sodelovali pri izpeljavi de smo na strani 13 objavili članek študenti in medicinske sestre na postali del naše osebne in nacional- spominskega dneva. Program v Nemci obesili 52 slovenskih talcev, začetku šolanja. Nikomur ni manj- ne zgodovine. vaškem domu se je končal vzne- avtorice Ane Horvat. Številka obe- kalo srčnosti in poguma, da so se V kulturnem programu sta z ljud- seno, seveda s pesmijo Vstala Pri- šenih talcev ni pravilna. V palači zmogli in znali preudarno odločati skimi in partizanskimi pesmimi na- morska. Številni so si ogledali tudi Rittmayer na ulici Ghega v Trstu sami, torej brez mentorjev, in so stopili pevska skupina Studenec iz spominsko sobo v vaškem domu, si je bilo 23. aprila 1944 obešenih 51 tako reševali življenja. Učili so se Pivke in vokalna skupina Brkinci. kupili brošuro o Partizanski bolnici talcev, med njimi šest žensk in več sproti in kopičili znanje in izkušnje, V akustičnemu okolju razreda nek- Zalesje, spominsko majico in dru- mladoletnih (starih od 16 do 18 let). niso imeli poprejšnje prakse in se- danje šole, ki je zdaj vaški dom, ge spominke. Po narodnosti so bili Slovenci, Hr- minarjev, tudi bolnišnična opre- sta pevska zbora ustvarila izjemno Po programu v vaškem domu vati in vsaj dvanajst Italijanov. ma je bila borna. Bili so unikum v ozračje. Zbrani so pevke in pevce so se vsi, ki so si želeli ogledati re- Omizje o zdravstvu je vodila Ivica Smajla okupirani Evropi. Uporabili so, kar nagradili z gromkim aplavzom. konstruirano Partizansko bolnico Uredništvo avgust 2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (31) KOMENTAR Anton Rogina - Jager V vaški gostilni smo imeli gosta, ki tem sem obvestil KO ZB Dravograd gorju streljali na orožniško patruljo. je kelnarici v šali dejal: »Ko spijem, in upam, da je ploščica s Franjevim V Novakovem gozdu je bilo od sep- zapiš, ko rabiš, pa zbriš.« Ta dvojna imenom že na pokopališkem zidu. tembra 1944 do aprila 1945 oporiš- morala je vedno živa, še posebej pri Podobno oteženo je bilo iskanje če partizanskih obveščevalcev. To Dr. France Križanič RKC, kadar gre za ponarejanje in spominskega kamna organizatorja je bil nadzemni bunker v gozdnem brisanje zgodovine. upora proti okupatorju pod doma- jarku – opuščeni cesti. Nemci so K pisanju te pripovedi me je spod- čijo Močivnik nad slovenjegraškim oporišče odkrili. Šef obveščevalne Razvojna vloga naložb budila oddaja Pričevalci, v kateri Podgorjem Toneta Rogine - Jagra. točke Tone Rogina - Jager je tedaj Vida Dular (»gorska Vida«) govo- Dobil sem občutek, da je to tabu padel (okoliščine smrti niso čisto aložbe povečujejo povečuje njuno skupno produktiv- ri o svojem očetu domobranskem tema, v katero ne gre drezati. jasne), drugi partizani, ki so bili te- častniku. Ko se je takoj po koncu Jagrov spomenik iz granita je se- daj v oporišču, pa so se rešili. Po- vojne vrnil domov v Pameče, so ga stavni del Spominskega parka Raz- licisti so preiskali bunker, pobrali »sneli« partizani (verjetno Vojska bor. Stoji v bližini kmetije Vinka nekaj dokumentov, drugo pa pož- državne varnosti) in odpeljali v Lenarta (p. d. pri Močivniku), kjer gali. O tem je pisala Urška Krivec - Ngospodarske zmo- nost. Lahko je vgrajen v naložbah gljivosti in spo- ali pa ni povezan z njimi. Mimogre- sobnost gospodar- de, Robert Solow se je od 1942 do stva, da zagotavlja 1945 kot ameriški vojak vojskoval v vedno večji obseg Severni Afriki, na Siciliji in v Italiji. neznano. Gospo Vido sem spoznal je 13. aprila 1945 padel. Anton Ro- Vanda iz Sredem pri Podgorju, ki je dobrin in s tem povečuje zadovo- Po Harrod-Domarjevem modelu pred leti, ko sem iskal sled za izgi- gina - Jager, pred vojno gostilničar, bila obveščevalka za obveščevalni ljenost potreb prebivalstva. S tem gospodarskega razvoja je ta stabi- nulim nagrobnikom Franja Dularja, je bil član okrožnega odbora Osvo- center E/E IV. operativne cone pod omogočajo razvoj. Podobno vlogo len, tako da zagotavlja povečevanje prvoborca iz Mislinjske doline. Po- bodilne fronte Dravograd. Deloval vodstvom Antona Rogine - Jagra. ima tudi dolgoročno povečevanje blaginje, kadar je stopnja rasti, ki jo »Gorska Vida« se huduje nad ob- obsega dela in znanja (slednjega omogočata nagnjenost k prihran- činarji, češ da ne nosijo vencev do zlasti na področju proizvodnje no- kom in naložbeni količnik (zajam- križa na grobišču v Žančanih (Ra- vih dobrin), pa tudi povečanje pro- čena stopnja rasti), enaka stopnji duše), kjer naj bi bili ostanki beže- duktivnosti dela in kapitala (oboje povečevanja ponudbe dela. Po tem čih kvizlingov. Menim, da bi bilo je načeloma povezano z znanjem). modelu mora spodbuda gospodar- priznanje tega grobišča za spome- Razvojno vlogo naložb so pou- ski rasti priti zunaj sistema, s fiskal- nik državnega pomena velika na- darjali že klasični ekonomisti, teme- no politiko (na primer New Deal). paka. V njem leži množica krvavo- lje teorije vloge Solowov model rokih izmečkov z vseh koncev Bal- naložb v gospo- ima enako rav- kana. Naj jih objokuje, kdor hoče, darskem razvoju Nagnjenost k notežje, le da je mi jih ne smemo enačiti z drugimi pa je zasnoval obeležji naše zgodovine. Keynesov tesni prihrankom je bolj natančen. Kapitalski ko- Tako kot se partizanska obeležja sodelavec Roy počasi in potihoma selijo s terena kulturno pogojena. ličnik v njem Harrod v Eseju niha, dohodek v muzejske depoje in se v muze- o dinamični te- Velika je na primer pa narašča z jih ukinja obdobje druge svetovne oriji, dopolnil pa vojne, izginja tudi socializem, za jo je Evsey Do- tam, kjer prevladuje rastjo dela in kapitala. Potre- katerega so se borili naši starši pa mar (ekspanzija tudi mi. Pravega komunizma nikoli protestantska etika. be po naložbah kapitala, stopnja za dosego pol- Jagrov prekop na pokopališče v Podgorju je takoj po osvoboditvi opravil divizijski verski nismo poznali, fašizem in nacizem rasti in zapos- ne zaposlenosti pa se veselo skozi prednja in zad- referent, duhovnik Jože Lampret. (Foto: Terezija Rogina) lenost), tako da so odvisne od nja vrata vračata v našo evropsko jo poznamo kot Harrod-Domarjev kapitalske opremljenosti dela. Po- kulturo. model gospodarske rasti. V njem večanje nagnjenosti k prihrankom trkal sem pri njej doma, nad pame- je v obveščevalnem centru, ki je bil je cela vrsta predpostavk, ki so jih to opremljenost povečuje. Glede škim pokopališčem. Prostodušno je nekaj časa v bunkerju pri Močiv- Viri: poznejše dopolnitve in variacije na Solowov tehnološki napredek, ki priznala, da sva vsak na svojem bre- nikovi domačiji. Podgorje z okoli- Jože Potočnik: Spomeniki in zna- opustile, a bistvo teorije je ostalo. zmanjšuje potrebe po delu, morajo gu, o partizanu Franju in stricu du- co je bilo pomembno partizansko menja NOB v občini Slovenj Gra- Gospodarska rast (zajamčena sto- za rast blaginje dohodek in nalož- hovniku v Ribnici na Pohorju, ki je območje. Ob razsulu stare Jugo- dec (1985), 38; Milan Ževart: Po pnja rasti) je odvisna od razmerja be naraščati po stopnji rasti števila bil Franjev zaščitnik, pa niti besede. slavije je Tone Rogina iz Podgorja sledovih narodnoosvobodilne vojne med vplivom dohodka na prihranke zainteresiranih za delo, povečani za Sam sem moral ugotoviti, da so zbral precej orožja in streliva ter ga v mariborskem okraju (1962), 220– (nagnjenost k prihrankom) in raz- rast produktivnosti dela. sorodniki nagrobnik, ki so ga Fra- shranil. To orožje so leta 1941 akti- 221; Marjan Linasi: Mežiška dolina merja med dohodkom in naložbami Solowova dopolnitev Harrod-Do- nju postavili soborci, preprosto visti odnesli na Pohorje. Ohranjen in območje Dravograda v viharnih (naložbeni količnik). marjevega modela ni rešila vpraša- odstranili in zamenjali z novim, a je nemški dokument, ki pravi, da so letih 1941–1945 (2019), 428. Nagnjenost k prihrankom je kul- nja, kako se vzpostavlja dolgoročno brez Franjevega imena na njem. O partizani 1. oktobra 1941 pri Pod- Stane Gradišnik turno pogojena. Velika je na primer ravnotežje in kako si gospodarstvo, tam, kjer prevladuje protestantska ko se znajde v brezposelnosti, po- etika. Zmanjšujeta jo dobro delujoč vrne gospodarsko rast. trg kapitala (ni potrebe, da bi dalj Rešitev problema, kako se ŽRTVE VOJNE Slovenske gorice 1941–1945 časa varčevali za naložbe gospo- vzpostavlja dolgoročno ravnotež- dinjstev ali gospodarstva), pa tudi je, ko ga gospodarstvo izgubi, je Ustreljeni talci iz Selc višja stopnja obdavčenosti dohodka nakazal madžarski ekonomist Ni- (to zakonitost je Kitajska uporabila cholas Kaldor (Ekonomika brez pri zagotavljanju zadostne ponudbe ravnotežja). Vplivu naložb in pri- niso pozabljeni prihrankov v prostih ekonomskih hrankov na dolgoročno gospodar- conah po reformi od leta 1982 da- sko rast je dodal vpliv povečeva- lje). Kratkoročno višja nagnjenost k nja avtonomnega izvoznega pov- prihrankom vpliva na nižji multipli- praševanja. To ni odvisno od ras- kator in gospodarsko rast, dolgo- ti BDP v trgovinskih partnericah Območno združenje za vrednote ročno pa je za stabilno gospodar- danega narodnega gospodarstva, NOB iz Lenarta v Slovenskih gori- sko rast dovolj visoka nagnjenost k ampak je posledica povečevanja cah je pripravilo krajšo komemo- prihrankom celo pogoj. in vzdrževanja njegove konkurenč- rativno slovesnost pri spominski Naložbeni količnik je odvisen od nosti. Na to vpliva ustrezna eko- plošči ustreljenih talcev družine učinkovitosti in strukture naložb. nomska politika, v njenem okviru Druzovič v Selcih. Vsa družina je Izbira najučinkovitejših naložb z pa politika deviznega tečaja (Slo- sodelovala z Jožetom Lackom in največjim vplivom na gospodarsko venija jo je vodila od osamosvo- pozneje s Slovenskogoriško parti- rast je posledica želje po njihovem jitve do prevzema evra) in/ali in- zansko četo. Zaradi izdaje so Nemci donosu oziroma želje po dobičku tenzivna razvojna politika s spod- družino Druzovič iz Selc v Sloven- podjetij, ki vlagajo (Michael Ka- bujanjem naložb v raziskave in skih goricah aretirali 13. julija 1942 lecki, Teorija ekonomske dinami- razvoj. Slovenija takšno politiko s in zažgali domačijo. Odpeljali so jih ke: Esej o cikličnih in dolgoročnih posameznimi prekinitvami (Cerar- na grad Borl, od tam pa v celjski spremembah kapitalističnega go- jeva vlada) vodi od leta 2009 dalje. Stari pisker, kjer so kot talce 30. juli- spodarstva). Ključen vpliv naložb v raziskave ja 1942 ustrelili očeta Gregorja, ma- Po Harrodu na učinkovitost vla- in razvoj na mednarodno konku- ter Marijo in hčer Antonijo Druzo- Auschwitz-Birkenau na Poljskem, ki žine Druzovič iz Selc, katere člani ganja vpliva tudi tehnološki napre- renčnost ter aktivno vlogo države vič. Najmlajšo hčer, Jožefo Druzo- je bilo prava »tovarna smrti«. so bili žrtve neusmiljene nacistične dek, ki ga je opredelil kot rast pro- na tem področju opredeljuje nova vič, rojeno 14. marca 1925, so iz Slavnostna govornica je bila Jasna morije med drugo svetovno vojno. duktivnosti dela. Na tem področju zunanjetrgovinska teorija Paula Borla odpeljali v koncentracijsko Lipovž. Opozorila je na grozote no- V kulturnem programu je nastopil je ameriški ekonomist Robert So- Krugmana (Prevrednotenje med- taborišče Auschwitz, od koder se vodobnih vojn in spomnila na pre- mešani zbor Kulturno-turističnega low (Prispevek k teoriji gospodar- narodne menjave), z dodajanjem je živa vrnila 15. avgusta 1945. Os- več pozabljene vrednote tovarištva, društva Selce. Ta vokalna skupina ske rasti) umaknil večino predpo- vliva naložb v izobraževanje, in- tala je živa priča dogajanja v »pek- humanosti, medsebojne pomoči, ohranja in neguje partizanske in stavk Harrod-Domarjevega modela formacijske in telekomunikacijske lu na zemlji« in je mladim večkrat solidarnosti in spoštovanja različ- domoljubne pesmi ter je nepogreš- in zasnoval neoklasični model go- storitve pa tudi teorija endogene pripovedovala o grozotah, ki so jih nosti. Odločno se je zavzela za mir ljiva na spominskih prireditvah v spodarskega razvoja, v katerem se gospodarske rasti, katere temelje taboriščniki doživljali v največjem in mirno urejanje vseh sporov ter osrednjih Slovenskih goricah. lahko delo in kapital med seboj na- je zasnoval Paul Romer (Rastoči nemškem uničevalnem taborišču spomnila na tragično usodo dru- M. T. domeščata, tehnološki napredek pa donosi in dolgoročna rast). 8 avgust 2024 SPOMINI Moj oče Josip Vidmar Vse življenje pisal na roko, nikoli na pisalni stroj! Moj oče Josip Vidmar je doživel brala, sem ničkolikokrat vprašala visoko starost, tako da imam nanj očeta, kaj naj berem, a odgovor je obilo spominov. Drugi pomislek pa bil zmeraj isti: »Beri vse po vrsti,« je ta, da Josip Vidmar po drugi sve- kar je pomenilo, da imam na izbiro tovni vojni ne bi bil to, kar je bil, če več kot šest tisoč knjig! Ko sem mu ne bi stala ob njem enakopravno povedala, da grem na komparativi- Nada Vidmar. In prav ta paritetna stiko, je dejal samo: »Študirala boš vez je bila rdeča nit v naši družini. švindel.« Na komparativistiki me Res dobim kar mravljince, ko me je imel Pirjevec za »družinsko po- znanci (celo mlajši) nevljudno sez- kvarjenost«, Ocvirk pa me ni mo- nanjajo z besedami: »To je pa hči gel dolgo zagovarjati, ker je kmalu Josipa Vidmarja.« Zato s prikritim umrl. Na slovenistiki so bili pro- besom dodam: »In Nade Vidmar!« fesorji prijaznejši. Za slovenistiko Kajti moja mama je visoko segala me je oče naučil, kako naj analizi- v umetnost, ni bila le dolgoletna ram poezijo. To metodo je preizku- prvakinja ljubljanske opere, ampak sil pri Francetu Prešernu. Seveda je tudi gostovala v tujini, snubili so ročno, brez računalnika … jo celo v newyorško operno hišo Takrat smo vsi pritiskali nanj, Metropolitan. Oče jo je preživel naj napiše svoje spomine. Jaz sem dve leti. Kakšen mesec pred svojo mu za Dedka Mraza kupila celo smrtjo je gledal njeno fotografijo in štiri debele zvezke, da bi vanje za- zavzdihnil: »Oh, kakšna ženska je pisoval svoje spomine, saj je imel to bila!« dolgo in razgibano življenje od Oče je izhajal iz ateistične dru- Vidmarjeva družina: spredaj Naca (Nada, ml.), očeta so v hiši in partizanski prijatelji klicali Saša, Živa, zadaj mati Nada in Rok. Foto: časa pred prvo svetovno vojno do žine Josipa in Josipine Vidmar, v Vlastja Simončič svoje takrat osemdesetletnice. Ni kateri je Josipina dosegla, da je de- jih zapisal v avtobiografski obliki, dek obrtno dežnikarstvo spremenil le kuhinjo, očetovo knjižnico in pre- pretipkavala prva žena Angela, ki je očetovi upokojitvi pa je nastopila ampak je vpeljal nov način. Tako v prvo tovarno dežnikov na Kranj- bivalnico. 1963. leta smo prešli na umrla leta 1942. Imel je sicer pisal- »penzijska afera«. Takrat je mama so leta 1979 izšli njegovi Obrazi v skem (1884), hkrati pa je dala po- kurilno olje in je bila celotna hiša ni stroj, a je zadnjega s sinom Titom v Operi zaslužila recimo 250.000 prvi izdaji. budo za prvo Splošno (slovensko) ogrevana od oktobra naprej. Tak- zakopal v Bazi 20 blizu svoje koče, dinarjev, očetova penzija iz zvezne žensko društvo 1901. Mama je iz- rat nekako se je moj oče upokojil. pa ga po nemški ofenzivi nista več skupščine pa bi bila 65.000 dinar- Živa Vidmar hajala iz Stritarjeve družine, bila je Ni bilo več oznanil: »Turk'nja špe- našla … Po vojni je narekoval svoje 22 let mlajša od očeta, spoznala pa ga čez mejo,« kar je pomenilo, da spise tajnici, od leta 1974 pa moji sta se v Bazi 20 jeseni 1943. Brat mora oče v Beograd v zvezno skup- mami. Svoje prevode iz nemščine Rok se je rodil leta 1944, sestra ščino in bo odsoten mesec dni, če in hrvaškosrbščine je narekoval Naca 1946, ko sta že stanovala v ne več. Oče je v teh večernih pri- direktno tajnici. Spominjam se, da Dukićevi vili, ki so jo takrat prenav- povedih obujal največ spominov na sem v predšolskem času velikokrat ljali za rezidenco predsednika pre- prvo svetovno vojno in svoje ujet- sedela in poslušala te prevode. Naj- zidija Slovenije, kjer sem bila rojena ništvo v Rusiji. O njegovi vlogi v bolj se mi je vtisnil dogodek iz pre- tudi jaz in še danes živim v njej. drugi svetovni vojni sem večinoma voda Eckermanna o Goetheju, ki je Kljub zaposlenosti sta se ob pro- izvedela šele v osnovni šoli. govoril, kako je Goethe odkril, da se stih urah veliko posvečala nam Do vstopa v osnovno šolo se v človekovi spodnji čeljusti združijo trem: bratu Roku, sestri Naci in spominjam predvsem pohodov z tri kosti. Prevajanja Krleževih Dese- meni. Ko smo bili majhni, nas je očetom v Društvo slovenskih pi- tih krvavih let in Areteja pa se slabo mama naučila otroške igre, npr. En, sateljev, takrat še v Wolfovi, celo spomnim, ker sem že hodila v šolo dva, tri, kitajski zid leti (Ljubljana, obiska v vili prezidija (danes tam in je bilo moje poslušanje vezano Zagreb, Beograd, če to igro pozna- stoji spomenik Borisa Kidriča), se na šolski turnus. te pod tem imenom), škarjice bru- pa spomnim tudi obiska Križank, Kako je tedaj potekal očetov sit ipd. Oče pa se je udeleževal bolj kjer sta se srečala oče in Plečnik vsakdan? Vstal je nekako do de- družabnih iger s kartami, npr. re- pri obnovi le-teh. Takrat smo poleti vete ure, pozajtrkoval, se umil z Zbrani na 35. obletnici poroke Nade in Josipa Vidmarja 23. marca 1978: Marija Javoršek, mrzlo vodo in oblekel. Nato se je Živa Vidmar, Josip Vidmar, Nada Vidmar, Ančka Levar, stojita Marjan Brecelj in Jože posvetil, če je bil v Ljubljani, svo- Javoršek. Marjan Brecelj je prinesel kopijo zapisnika IO OF, 23. 3. 1943, z Baze 20: zadeva jemu javnemu delu najdlje do 14. ­ poroka; starešina Boris Kidrič, priča ženina Marjan Brecelj, priča neveste Franc Leskošek ure. Če ni kosil z družino, je pojedel ­ Luka. (Foto: osebni arhiv) kosilo sam. Še danes hranim njegov mali jušnik … Po kosilu je pil kavo jev … Mojih pohodov v očetovo ali ob obiskih (Lila Novy, Ferdo in knjižnico ni bilo več, končala sem Nada Kozak, Jože Javoršek itd.) ali osemletko in odšla na gimnazijo. pa z mamo ob polaganju treh pas- Tudi odnos očeta do mene se je Če moram jans. Mama je odšla nato po svo- spremenil, saj sem postala »mla- jih opravkih, oče pa je začel pisati, da dama«. Začel mi je celo oblačiti umreti nato pa se je proti večeru usedel v plašč, kot je počel mami in starej- altfather, kjer sem do osnovne šole ši sestri … Oče je tedaj začel pisa- Če moram umreti, velikokrat nastopila jaz. Prepros- ti gledališke kritike in z mamo sta moraš ti živeti, to sem se pretihotapila k njemu, uredila, da sem bila prisotna na da poveš mojo zgodbo, nato sva se pogovarjala tako rekoč vseh dramskih premierah. Na te da prodaš moje stvari do večerje. Ob klicu na večerjo se premiere je hodil ves politični vrh, in kupiš kos blaga je oče spremenil v slona, ki me je in če bi tedaj kakšni teroristi vrgli »štuparamo« odnesel k večerji sko- v Dramo močno bombo, bi obgla- in nekaj vrvic zi temno in svetlejšo džunglo, ki se vili Slovenijo (danes tega ne more- (naj bo kos bel z dolgim repom), je spremenila v svetlo odprto sto- jo več, ker politiki ne hodijo več na naj bo otrok nekje v Gazi, pnišče in prebivalnico z večerjo. premiere). ko se bo spogledoval z nebesi, Zvečer sem šla seveda spat, tako Komaj smo se izkopali iz oče- ko bo čakal očeta, ki ga je vzel plamen da nisem prisostvovala vsakodnev- tove upokojitve, ki je v Sloveni- in se ni poslovil od nikogar, Boris Kidrič in Josip Vidmar 9. maja 1945 v osvobojeni Ljubljani. Foto: Muzej novejše nemu kvartanju s prijatelji. Vseka- ji sprožila, da je uvedla posebne niti od svojega telesa zgodovine) kor je bil stalen gost dolgoletni oče- pokojnine, smo v družini doživeli niti od sebe, tov prijatelj Čoro Škodlar. tragedijo: mama je 1966. zbole- zagledal zmaja, mojega zmaja, ki si ga ti Za vso družino je bilo prelomno la za rakom na dojki. Mama se je mija (»A boš naredil hand?«– Am- naredil, kako leti nad njim, letovali v Lovranu, bili pa smo kar leto, ko se je oče upokojil kot po- nato s to boleznijo borila 24 let in pak čez nekaj trenutkov ga je pa in bo za trenutek pomislil, da je tam angel, naprej v današnji Vili Bistrica pri slanec zvezne skupščine. Mama se nato omagala. Oče se je na ta do- le …). Največ smo se pogovarjali ki prinaša nazaj ljubezen. Tržiču, kjer imam edini živ spomin je v pričakovanju zmanjšanja do- godek odzval z zapisom v Dnevni- ob večerjah v jesenskih, zimskih in na Borisa Kidriča. Zgodovinarji naj hodkov lotila varčevalnih ukrepov. kih O angleškem kralju. Po maturi Če moram umreti, pomladanskih časih, ko smo jedli v se enkrat lotijo te vile, da bodo vi- Konec je bilo poletnih dopustov v sem se morala odločiti, kaj bom naj to prinese upanje, prebivalnici (to je naš star družin- deli, kakšni pomembni dogodki so hotelih, zato je poskusila kupiti in študirala. Za arhitekturo sem bila naj bo pripoved. ski izraz za dnevno bivalno sobo), se zvrstili tam (triumvirat Ristić - obnoviti vilo v Strunjanu (št. 10). A prešibka v matematiki, zato sem ne v jedilnici. Namreč do leta 1963 Krleža -Vidmar), ampak kultura jih stvar se je zasukala drugače. Mama se odločila za primerjalno knji- smo hišo ogrevali s centralno kurja- nikoli ni preveč navduševala. in oče sta vzela kredit za obnovo, ževnost in slovenistiko. Odločitev Rifat Alabir vo na premog, kar je pomenilo, da Oče je vse svoje življenje pisal na in ko je vlada videla, da se da hišo ni bila težka, saj sem v najstniških (Palestinska poezija upora) Vir: Borec, hiše nismo ogrevali v celoti do de- roko, nikoli na pisalni stroj. Do dru- rešiti in obnoviti, je ukinila prodajo letih marsikatere noči posveti- LXXVI/2024, št. 823–825, str. 195; cembra ali po marcu, ogrevali smo ge svetovne vojne mu je rokopise in jo spremenila v najem. Ob sami la branju. Ko nisem vedela, kaj bi prevod: Kristina Božič. avgust 2024 9 V SLIKI IN BESEDI Zagorje ob Savi: aktivist, padel je oktobra 1944 v Dolu pri Ricmanjah star 24 let. praporščakov, polaganjem vencev, zanosno zapetimi domoljubnimi pesmi­ V Zagorju ob Savi ob praznovanju občinskega praznika vsako leto pripravi­ Partizanka Cvetka Glavina ni bila domačinka, je pa pokopana na vaškem mi in odličnim nastopom recitatorja se nas je močno dotaknila, slovesno mo pohod na Čemšeniško planino, da počastimo odhod prve Revirske čete pokopališču. Cvetka je že kot 17­letno dekle delala za partizane v svoji rod­ noto pa je dal zelo udaren govor slavnostnega govornika, našega tedanje­ k partizanom. V želji, da se srečanja udeleži čim večje število občanov, da ni Jurka vasi na Dolenjskem. Fašisti so jo ujeli, odpeljali v Italijo v zapor in ga ministra za obrambo Marjana Šarca. tako obujamo vrednote, smo povabili naše pobrateno Udruženje antifašista obsodili na 20 let ječe. Ob premeščanju zapornikov je Cvetka v Trstu pobeg­ Josip Broz Tito iz Tješnja. Skupno druženje smo začeli ob kuhanju bosanske­ nila z vlaka. Bila je tudi partizanska učiteljica. Leta 1944 je stara komaj 20 ga lonca pri Mariji Čop na Podkumu. Naše članice in člani so dodali sladke let padla pod nemškimi streli. Leta 2022 smo ji člani KO ZB NOB Marezige dobrote, da je bilo druženje še bolj pristno. s pomočjo krajevne skupnosti Marezige obnovili grob, naredili spomenik in postavili spominsko ploščo ZB NOB. Vasica Trsek je bila močna partizanska vas. Že samo iz naše družine je bilo pet partizanov. V Trsku so ostali pretežno mlajši otroci, ženske in starejši nonoti. Žal se iz tragičnih dogodkov, kot je bila druga svetovna vojna, človeštvo ni prav ničesar naučilo, kar najbolj kažeta vojni v Ukrajini in Palestini. In glej ga zlomka, kako se je v zadnjem času spet razplamtel fašizem prav pred našimi očmi! In po toliko letih jih ščemi pri srcu prav naš tovariš Tito, oseba, ki je bila znana in spoštovana po vsem svetu. V naši ljubi Istri je bilo že 20 let pred letom 1941 kruto fašistično stanje. Kulturni program so oblikovali Mužika Sv. Lazarja iz Boršta, pozdravni Lepo je bilo obiskati čudovito Koroško in biti na kraju, ki je z velikimi nagovor je imela predsednica KO ZB Marezige, slavnostna govornica je črkami zapisan v slovensko in evropsko zgodovino. bila Meri Viler. Z zgodovinskim prispevkom vasi Trsek nas je seznanila Jana Žveplan, recitatorji pa so bili Cvetko Štok, Kira Skrt, Nives Belič in Lilijana Lepo je bilo obiskati čudovito Koroško in biti na kraju, ki je z velikimi črka­ Pred skupnim odhodom na Čemšeniško planino smo obiskali Muzej NOB v Bellina. Prireditev je vodila Kira Skrt. Program nam je popestrilo tudi lepo mi zapisan v slovensko in evropsko zgodovino. Po končani proslavi smo se Weinbergerjevi hiši ter si ogledali razstavo priznanj in literarnih del Valerije število praporščakov in pohodnikov. Po končani proslavi smo vsi prisotni mimo Mežice, Žerjava in Črne na Koroškem odpravili proti domu. Da pa ne Skrinjar Tvrz, ki je bila tudi dobitnica priznanja mesta Tješanj. Ob sprehodu odšli na pogostitev k domačinu Fabiju Jerman, pripravili so jo pod vodstvom bi naše zgodovinsko obarvane ekskurzije prehitro sklenili, smo se ustavili po mestnem jedru Zagorja ob Savi smo se v mestnem parku poklonili pred tajnice krajevne skupnosti Marezige Marice Babič in domačink iz vasi Trsek. v Andrejevem domu na Slemenu. Ob okusni enolončnici, odličnem borov­ spomenikom dr. Janeza Drnovška. Lilijana Bellina ničevem zavitku in dobri kapljici smo se v prijetnem klepetu zadržali še Ob slavnostni nagovorih na Čemšeniški planini je tovariš Salih Brkić pred­ kakšno urico, nato pa smo se zadovoljni podali v Velenje. sedniku Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi Iztoku Uletu Spodnji Razbor: Metka Grabner predal fotografski album spominov na Valerijo Skrinjar Tvrz iz Tješnja. Na Vrhorskem vrhu v Spodnjem Razborju so partizanski borci julija 1942 Jani Flis ustanovili Šaleško četo. Bojna enota je samostojno delovala na šaleško­ Podvelka: ­mislinjskem območju vse do vključitve v Pohorski bataljon. Krajevna organizacija ZB NOB Podvelka in občina Podvelka sta 27. julija Vrhe: Z uničenjem Pohorskega bataljona je Šaleška dolina izgubila najobetavnej­ pripravili spominsko slovesnost ob 83. obletnici ustanovitve 1. pohorske Tudi letos je Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje obletnico začetka še ljudi za nadaljnji razvoj protifašističnega gibanja na tem delu Štajerske. čete. Na prelep poletni sončen dan se je zbralo nadpovprečno veliko obi­ trboveljskega partizanstva počastilo s kulturnim programom in druženjem skovalcev. Veseli smo bili slavnostnih gostov, ki so s svojim prihodom slo­ VRHE 2024. Hkrati je letos 83. obletnica ustanovitve Trboveljske partizan­ vesnosti dali posebno težo. Z nami so bili prvi predsednik Republike Slove­ ske čete, ko se je v trboveljski občini tudi začel organiziran upor proti oku­ nije, tovariš Milan Kučan, Svetlana Makarovič – pesnica, mladinska pisate­ patorju. Takrat zbrani borci so plamen upora ponesli ne le med svoje sok­ ljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka, Tone Partljič – pisatelj, dramatik in rajane, temveč so bili organizatorji vstaje na širšem slovenskem ozemlju. politik, Marijan Križman – predsednik ZZB NOB Slovenije, dr. Marjan Linasi Dogodka so se udeležili nekdanji borci in člani ter simpatizerji borčevskih – muzejski svetnik, doktor zgodovinskih znanosti, kustos v Koroškem po­ organizacij. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Daniel Siter, slovenski krajinskem muzeju. zgodovinar, raziskovalec in publicist, zaposlen na mednarodni univerzi Alma Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov veteranskih domoljub­ Mater Europaea in v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne nih društev, ki jih je letos bilo resnično veliko. Program se je nadaljeval s vojne Maribor. »Vrednot, za katere je zaslužen narodnoosvobodilni boj, nam pozdravnim nagovorom župana občine Podvelka Mirana Pušnika, ki je gos­ nihče ne more vzeti, tistega časa tudi ne moremo vsebinsko in časovno uka­ te pred proslavo sprejel v Podvelki, ter s slavnostnima govoroma Milana lupiti, saj zajema tudi dogodke pred vojno in po njej. Narodnoosvobodilni Kučana in Marijana Križmana. Sledil je bogat kulturni program, v katerem boj ne sme oditi v pozabo, saj brez razumevanja preteklosti ne moremo sta nastopila recitatorja Lara Mesner in Teo Škratek, zapeli pa so nam Meri živeti v sedanjosti in drveti proti prihodnosti. Če na njegove vrednote poza­ Spominska plošča na Vrhorskem vrhu, posvečena ustanovitvi bimo, na ravni celotnega človeštva moralno pogrnemo,« meni Siter. Šaleške čete V vabilu na vsakoletno srečanje borcev in krajanov Mislinjske in Šaleške doline v počastitev spomina na Šaleško četo in boje 1. bataljona Šercerjeve brigade na Anžejevih tratah, kjer je padel heroj Ronko, je predsednik KO ZZB za vrednote NOB Podgorje pri Slovenj Gradcu Bogomir Kačič navedel naslednja dejstva: »Pot do samostojne in neodvisne države Slovenije ni bila lahka, ne kratka in ne brez žrtev. Glavnina te poti je bila prehojena v drugi svetovni vojni, ko so bili postavljeni temelji naše državnosti. Takrat smo se Slovenci organizirano uprli, začeli oborožen boj proti okupatorju in nje­ govim pomagačem ter začeli graditi osnove za bodočo državo. Niti velike žrtve in razdejanje, ki so ga povzročili okupator in njegovi pomagači, niso zatrli želje velike večine slovenskega naroda po svobodi, miru, enakoprav­ Lipuš, Tajda Mesner in MPZ KUD Lehen na Pohorju. Prireditev je odlično nosti, poštenosti, biti gospodar na svoji zemlji in govoriti materni jezik. vodil Sebastjan Lipuš. Slovesnosti so se udeležili tudi župan občine Radlje Slavnostni govornik na Vrheh je bil Daniel Siter. V tej luči imata prej navedena dogodka, ki se ju na tem srečanju spominja­ ob Dravi mag. Alan Bukovnik, župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč, mo, toliko večjo težo ter smo lahko upravičeno ponosni nanju. Zgodovinski podpredsednica ZKP Celovec Maria Koletnik ­ Mojca in več predsednikov ob­ Med drugim nam je zaupal, da so njegove korenine tudi v Zasavju, saj izhaja spomin, ki počasi bledi, jih nikakor ne sme potisniti v pozabo. močnih organizacij veteranskih in domoljubnih društev ter več predsedni­ iz glažutarske družine, ki se je preselila v Rogaško Slatino. Z zgodovinskim Osamosvojitev leta 1991 je kronala vsa dotedanja prizadevanja sloven­ kov krajevnih in občinskih organizacij. Vsi skupaj smo se poklonili prvim po­ področjem, s katerim se ukvarja, pa ga povezujejo tudi sorodstvene vezi. skega naroda za lastno neodvisno državo. Žal pa osamosvojitev še ne po­ horskim partizanom, ki so se takoj po prihodu okupatorja zbrali na tem kra­ »Oče revolucionarja Borisa Kidriča, literarni zgodovinar Franci Kidrič, je bil meni, da ne bodo nikoli ogrožene naše pravice, vrednote in mir. Vedno se ju. Sovražniku so se uprli z orožjem in pri tem zastavili svoje življenje. S tem stric moje babice, Boris pa bratranec. Zanimivo je, da je bil dedek prisilno bo našel kdo, ki nam bo hotel pridobljeno in priborjeno odvzeti. Nekoč je pogumnim domoljubnim dejanjem se je začel upor na Pohorju. Hvala vsem mobiliziran v nemško vojsko. Tudi v moji družini se vidijo kontrasti tedanjih moder človek dejal, da moramo pridobljeno čuvati kot zenico svojega očesa. borcem v narodnoosvobodilnem boju, da ste nam izborili svobodo. Globok turbulentnih časov.« Takšna srečanja kot je naše, so namenjena prav temu.« poklon vsem borcem vseh vojn za svobodno in samostojno Slovenijo. Stanislava Radunovič Stane Gradišnik Posebej smo se poklonili tudi naši prijateljici, partizanki, pisateljici to­ varišici Valeriji Skrinjar Tvrz ­ Valči, ki nas je zapustila, saj je vedno z vese­ Trsek: Poljana: ljem prihajala med nas. Hvala praporščakom veteranskih in domoljubnih V Trsku, vasici v zaledju Kopra, smo člani ZB KO Marezige in drugi navzoči Medtem ko je Evropa 9. maja 1945 že proslavljala zmago nad fašizmom in društev za prihod na prizorišče in vsem nastopajočim ter županu in občini počastili spomin na 80. obletnico smrti 11 padlih borcev in borke leta 1944. nacizmom, so na Koroškem vse do 15. maja potekali še zadnji boji druge Podvelka. Bili so mladi pogumni domoljubi, štirje izmed njih so bili domačini, rojeni v svetovne vojne na evropskih tleh. Takrat sta Mislinjska in Mežiška dolina Matjaž Tomažič Trsku: Karel Kozlovič, padel kot partizan leta 1944, star 22 let; Albin Pavlič, postali zadnji izhod za umik ogromnih množic pripadnikov poraženih vojsk zajeli so ga Angleži, bil je prekomorec, padel je leta 1944 ob vračanju iz Tr­ z jugoslovanskih bojišč. V dneh med 12. in 15. majem so hudi boji potekali Apaška dolina: sta, star je bil 23 let; Andrej Kozlovič, šel je prostovoljno v partizane, padel na območju Doliča, Dravograda in Poljane pri Prevaljah. Takrat, že krepko po Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona in Krajevni odbor za na Štampetovem mostu leta 1944 pod nemškimi streli, star 27 let; Kristjan podpisu kapitulacije, je razpuščena kolaborantska vojska ali bolje rečeno vrednote NOB Apače sta na Turistični kmetiji Marko v Nasovi pripravila Kozlovič ­ Štefan, avgusta 1943 je prišel na dopust in ostal na terenu kot banda izdajalcev skupaj s svojimi zaščitniki Nemci nadaljevala bratomorno peto tradicionalno srečanje članov in članic Zveze borcev za vrednote NOB vojno in bežala pred zasluženo kaznijo. z radgonskega območja. Prijetnega in veselega srečanja se je udeležila Predati so se želeli Angležem. Seveda, saj niso ubijali in požigali po Angliji, dobra stotnija članov, privržencev in gostov, med njimi so bili tudi Mar­ to so počeli tu doma, svojemu narodu! Seveda je bil strah pred partizani, jan Šiftar, član predsedstva ZZB NOB Slovenije, slavnostni govornik Marjan pred svobodo in roko pravice zelo velik in imeli so močne razloge za his­ Farič, predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota, terično upiranje in beg v Avstrijo. A kaj kmalu se je pokazalo, da narodnih ter predsedujoči Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Po­ izdajalcev nihče ne mara. Še več, vrnjeni so bili tja, od koder so bežali in murja, Dušan Zagorc, podpredsednik OZ VVS Gornja Radgona, Niko Brus, kjer so jih poznali. V spomin na te dogodke je na Poljani urejen spominski častni predsednik OZ VVS Gornja Radgona. Letos so srečanje posvetili dne­ park z osrednjim spomenikom Svobodi in miru, kjer organizatorji vsako leto vu borca, 33. obletnici osamosvojitve Slovenije in letu Rudolfa Maistra. ZB pripravijo spominsko slovesnost. za vrednote NOB Gornja Radgona, ki spada med najdejavnejše na državni Na ta posebni zgodovinski kraj se vsako leto odpravimo tudi člani Zveze ravni, sicer šteje nad 300 članic in članov, zraven pa so vedno mlajši ljudje. borcev za vrednote NOB Velenje in tako je bilo tudi letos. 18. maja je bil Poleg prijetnega druženja so poskrbeli tudi za krajši kulturni program, v sicer napovedan dež, a nas to ni zadržalo. Ves dan nas je spremljalo sonce katerem je Dušan Zagorc zrecitiral nekaj Vojanovih (Rudolf Maister), Koso­ in tako nagradilo našo vztrajnost. Kot vedno je bila tudi letošnja proslava velovih in Minattijevih pesmi, s svojimi vložki pa sta nastopila tudi Boris Proslava ob 80. obletnici padlih borcev v Trsku. spoštljiva in predvsem na zelo visoki kulturni ravni. Slovesnost s prihodom Kovačič in Rozina Šimunič. Za zabavni del prireditve sta poskrbela člana 10 avgust 2024 V SLIKI IN BESEDI skupine Bataljon Tomi Šoštarič in Stanko Zorjan. V okviru prireditve je Mar­ Zaradi katastrofe, ki jo je povzročila nedavna ujma, so v Kokri odpoveda­ njačo in nemške bunkerje. jan Šiftar predsednici Krajevne organizacije ZB NOB Apače Aleksandri Mit­ li načrtovano slovesnost in pripravili krajšo spominsko prireditev ob 82. S tem napadom so prekinili rovič izročil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije (na sliki), in sicer »za uspešno obletnici črnega dne, ko so Nemci požgali devet hiš in ustrelili 33 ljudi. transport premoga. Pohod se promocijo vrednot, dogodkov in osebnosti NOB, za ugledno uresničevanje Okupator je v nemška taborišča poslal 29 žensk in otrok. S trenutkom tišine je nadaljeval na Ano v Stu­ vloge ZB v svojem okolju in združenju, za ohranjanje številčnosti organi­ so se poklonili žrtvam druge svetovne vojne, položili k spomeniku venec in dencah k spomeniku padlim zacije s sprejemom novih, zlasti mladih članov, za skrb za vzdrževanje in recitirali Kajuhove pesmi. na tem kraju. Po akciji napada urejenost spomenikov in spominskih znamenj na svojem območju«, kot so Predsednik občinskega odbora ZB Preddvor Franci Ekar se je zahvalil na vzpenjačo in bunker je del zapisali v obrazložitvi. Prisotne sta pozdravila tudi predsednica gostitelja vsem zbranim, ki so izrazili upanje, da se takšno trpljenje, strah in grozote Šlandrove brigade v Hrastni­ KO ZB Apače Aleksandra Mitrovič in predsednik ZB za vrednote NOB Gornja ne bodo več ponovili. Opozoril je tudi na nedopustno razdvajanje ljudi in ku mobiliziral nove borce. Po Radgona Boris Edšidt, ki je bil tudi moderator programa, ter Niko Brus, ki je potvarjanje zgodovinskih dejstev. izdaji je na tem kraju nemška v daljšem nagovoru med drugim dejal, da bi še danes morali praznovati dan S. B, foto: Slavko Prezelj zaseda ubila štiri na novo mo­ borca, ki bi moral biti preimenovan v dan slovenskega uporništva. bilizirane rudarje, enega pa Hrastnik: ranila. Pri spomeniku smo iz­ Tako kot vsako leto je ZB za vrednote NOB Hrastnik tudi letos pripravil svo­ vedli spominsko slovesnost s jo največjo samostojno prireditev – Pot spominov NOB občine Hrastnik. To polaganjem venca in kultur­ je tradicionalno srečanje članov našega in sosednjih združenj NOB in vseh nim programom, saj je v teh domoljubnih veteranskih organizacij Zasavja ter počastitev dneva držav­ dneh minilo 80 let od tega nosti in občinskega praznika 3. julija. dogodka. Na prireditvi je bilo približno 25 udeležencev, povabili pa smo tudi Srečanje se je začelo s tradicionalnim pohodom po poti spominov NOB ob­ potomce padlih. Prireditvi je prisostvovala tudi Spominska revirska četa. čine Hrastnik na Kopitnik, ki se ga je udeležilo okrog 50 pohodnikov. Letos Marko Planinc je občina Hrastnik ob letu upora izdala ponatis knjižice »Pot spominov NOB občine Hrastnik«. Pot spominov sta pred 40 leti trasirali Planinsko društvo Banja Loka: Dol in Planinsko društvo Hrastnik s povezavo 15 spominskih obeležij in Spominsko slovesnost v Banja Loki 29. junija smo začeli s polaganjem cve­ spomenikov, ki ohranjajo spomin na tragične dogodke med narodnoosvo­ tja in prižigom sveč k spomeniku, na katerem je na bronasti plošči vgravi­ bodilnim bojem. Ti dve društvi ves čas skrbita za pot in jo vzdržujeta. Pot ranih 82 imen borcev, bork, aktivistov in drugih žrtev z območja Banja Loke. Zgodovina namreč kaže, da slovenski človek kljub svoji navidezno mehki spominov, v celoti ali le posamezen del, prehodi veliko število pohodnikov, Nato smo položili cvetje in prižgali sveči tudi k spominski plošči na stavbi in uklonljivi naravi premore tudi uporniško držo. Kaj ga žene v upor skozi tudi iz drugih krajev. nekdanje osnovne šole, na kateri sta imeni padlih borcev hrvaške mladin­ vso zgodovino? To so prav gotovo domoljubje, pripadnost svojemu narodu, ske čete: Zdenko Petranović ­ Jastreb iz Delnic in Drago Štimac iz Turkov. jeziku, skupnosti, pripadnost idejam svobode, sožitja, strpnosti in resnico­ Kulturni program je nato potekal pri Lovskem domu. V njem so sodelovale ljubnosti. Da kot skupnost znamo sodelovati tudi v najtežjih trenutkih, smo učenke Osnovne šole Fara Lea Dolšak, Tjaš in Zala Ozanič ter Živka in Neja Slovenci v vseh prelomnih obdobjih zgodovine dokazali že mnogokrat. Komac, povezovala ga je tudi s čustvenim vložkom o izgubi dveh »spome­ S. B. ničarjev«, komaj 15­letnega strica Jožeta in starega očeta Jožeta Zakrajška, predsednica OO ZB za vrednote NOB Kostel Vanda Bratož. Kot slavnostna Baza 20: govornica pa nas je Vanda Bratož najprej popeljala v leto 1941, ko se je 13. julija je v Bazi 20 potekalo že tretje tradicionalno srečanje Zveze borcev tudi na našem območju začel organiziran upor proti okupatorju. Spomladi za vrednote NOB. Srečanje v tem času poteka v spomin na nekdanji praznik so Italijani zasedli Kostel in namestili številne postojanke, da bi preprečili 4. julij, dan borca. Za pripravo slovesnosti je odgovoren Območni odbor zve­ odpor prebivalcev. Taka postojanka je bila tudi v župnišču v Banja Loki, ki ze borcev za vrednote NOB Novo mesto, naše združenje pa je dobilo nalogo, je bila kot trdnjava, sezidana iz hlodov, okoli nje pa je bila napeljana žica, da očisti notranjost doma v Bazi 20, njegovo okolico in prireditveni prostor. na kateri so bile obešene bombe in so jo stražili s psi. Domačini so le s In lotili smo se dela. Zbralo se nas je kakih dvajset. Ženske smo začele prepustnicami lahko prehajali na drugo stran. čistiti notranjost doma, in ker sta voda in elektrika v domu izklopljeni, smo Prireditve se je udeležilo več kot 200 ljudi. Prva partizanska enota je morali vodo za čiščenje pripeljati v sodih iz doline, drugo delo pa opraviti bila Stružniška četa, ustanov­ s krpami, metlami in omeli. Kljub pajčevini, mrtvim žuželkam, netopirjevim Na Kopitniku smo izvedli kulturni program ter podelili plakete zasluž­ ljena spomladi leta 1942, ki izločkom in lesnemu prahu, ki ga za sabo puščajo lesni škodljivci, se le poz­ nim članom in priznanja za vsaj petkrat prehojeno celotno pot spominov. se je pozneje vključila v Koče­ na, da dom naše združenje vsaj enkrat letno počisti. Tudi moški del članov ni Postrojeni so bili praporščaki domoljubnih veteranskih organizacij Zasavja, vski bataljon. Zaradi partizan­ imel lahkega dela. Prireditveni prostor so pokosili z motornimi kosami in ga planinskih društev Dol in Hrastnik ter Spominska revirska četa. Vseh udele­ skih akcij so Italijani požgali z visokotlačnim čistilnikom, ki ga je poganjal električni agregat, očistili še žencev prireditve je bilo več kot 200. Udeležence je pozdravil župan občine vasi Kuželič in Rake, veliko z vodo. Robovi gozda so klicali po košnji, in ko je bilo tudi to opravljeno, je Hrastnik Marko Funkl, slavnostna govornica je bila Andreja Katič, ministrica ljudi so odpeljali v taborišče bilo treba z grabljami in puhalniki odstraniti pokošeno travo. Na dan prire­ za pravosodje in predsednica ZB za vrednote NOB Velenje. na Rab, na Preži pa so zverin­ ditve je združenje poskrbelo še za mize, stole, klopi in senčnike, po končani Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik sko pobili 16 ljudi. Najodmev­ prireditvi pa je bilo treba vse to pospraviti. nejši je bil napad partizanov Gabrovica pri Komnu: na italijansko postojanko v Na pobudo predsednika komenske borčevske organizacije Damjana Grme­ Banja Loki 22. junija 1942, ka in komenskega župana Erika Modica je neutrudni restavrator Srečko ko je na pomoč prišla hrvaška Rože obnovil in uredil spomenik NOB v Gabrovici pri Komnu, ki je bil več mladinska četa pod vodstvom let zaraščen. Zdenka Petranovića ­ Jastreba Rože je že dobrih deset let, odkar deluje komensko borčevsko združe­ in o katerem je pisal narodni nje, njegov zunanji podpornik in je odlično restavriral kar nekaj spomeni­ heroj Andrej Cetinski ­ Lev. Ker Na bronasti plošči je vgraviranih 82 imen kov v komenski občini. Nekaj spomenikov je uredil prostovoljno in si je za je sovražnik dobil pomoč iz borcev, bork, aktivistov in drugih žrtev z zgledno sodelovanje z ZB Komen letos pridobil status častnega člana tega Petrine, so se morali partizani območja Banja Loke. združenja. Najprej je spomenik v Gabrovici očistil, ga opral z visokotlačnim umakniti. Pred umikom sta iz čistilnikom, na hrbtni strani spomenika pa je poravnal ograjo, jo zavaril nekega hleva Jastreb in italijanski prevajalec s seboj hotela vzeti mule, za in pobarval. Na spominski plošči, ki je posvečena padlim kurirjem Relejne katere jima je povedal domačin. Ko sta vstopila v hlev, so ju pokosili rafali. kurirske postaje P 13, kot tudi na plošči padlim v NOB 1941–45 in žrt­ V boju je padel tudi borec mladinske čete Drago Štimac. Iz maščevanja so Slavnostna govornica v Bazi 20 je bila ministrica Asta Vrečko. vam fašističnega terorja je odstranil staro barvo napisov ter jih prebarval Italijani požgali nekaj hiš in nameravali odpeljati ljudi v internacijo, vendar z osnovnim in nato s končnim premazom, da rdeča zvezda na spomeniku so jih partizani napadli na Colnarskem klancu in jim to preprečili. Na prireditvi so z glasbo, petjem in recitacijami sodelovali Stražani, Tre­ banjci in Novomeščani. Udeležence prireditve sta pozdravila tovariš Borut Likar in naš župan Franci Vovk. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Med prireditvijo so bila podeljena tudi priznanja za dolgotrajno prizadevno delo v Združenju borcev za vrednote NOB. Bronasto priznanje je prejela članica iz spominske partizanske čete, srebrno prizna­ nje je prejel član iz Črnomlja, iz našega združenja pa je Franc Kulovec pre­ jel posebno priznanje Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije za delo pri projektu Partizanski spomeniki na Geopediji in za ohranjanje spominskih obeležij. Prireditev je bila lepa, besede in pesmi so toplo segale v naša srca in tudi kakšna solza se je utrnila ob njih. Lepo je na takih srečanjih, ko se srečaš s pristnimi tovariši, ko začutiš res topel objem, iskren stisk roke in vidiš veselje v očeh. Seveda po končani prireditvi ni manjkal klepet ob par­ tizanskem golažu in osvežilni pijači. Kulturni program je potekal pri lovskem domu. Končala bom kar z mislijo, ki je bila izrečena tudi na koncu prireditve: »Pa kar žari. Tudi odlomljen bronasti list kot simbol miru je očistil in pobarval srečno in na svidenje prihodnje leto julija v Bazi 20.« ter ga postavil na prvotno mesto. »Nadomestil sem tudi manjkajoče kamne O pogumni preteklosti te doline pričajo številni spomeniki in spominska Helena Miša Kulovec na podstavku in prehodni poti z novimi. Odstranil sem listje ter porezal obeležja. Stružnica je bila zibelka partizanstva. Pri koritih je delovala tudi grmičevje, izrul prevel in posadil gomolje za nove cvetlice,« s ponosom partizanska bolnica za 35 ranjencev, ki je Italijani nikoli niso odkrili. Poleg Kokra: pove Srečko Rože. Andreja Cetinskega ­ Leva imamo tudi narodnega heroja Antona Marinclja V vročih poletnih dneh so mu vaščani nosili vodo, da se je odžejal in osve­ ­ Janka. žil. Še posebej se za gostoljubje zahvaljuje domačemu praporščaku Silvanu Zlatica Arko Colji in županu Modicu, ki si je svoj novi dom zgradil prav v tej kraški vasici, ki se ponaša tudi z baročno cerkvijo sv. Petra. Grmače: Olga Knez Ob 80. obletnici velike nemške ofenzive nad prebivalci moravško­zasa­ vskega območja, požiga več vasi, izselitvi vaščanov, poboja partizanov in Blate, Ana: vaščanov je Združenje borcev za vrednote NOB Moravče 10. avgusta pripra­ Člani ZB za vrednote NOB Hrastnik smo 15. junija v spomin na 80. oble­ vilo spominsko slovesnost ob spomeniku 33 padlim in žrtvam fašističnega tnico napada na rudniško vzpenjačo izvedli pohod na Blate. Del Šlandrove nasilja na Grmačah. Zbrane je v uvodnem nagovoru pozdravil predsednik brigade in borci VDV patrulje so namreč 2. junija 1944 napadli to vzpe­ ZB za vrednote NOB Moravče, tovariš Martin Rebolj. Podaril je, da če hoče­ avgust 2024 11 V SLIKI IN BESEDI mo, da bodo tudi v zgodovinskem spominu zanamcev spoštovani dogodki, kakršne pripravlja naše združenje. Tako sem pred kratkim spet obiskal Dra­ Na Kozjanah v Brkinih se vsako leto tradicionalno s prireditvijo spomnijo ki so daljnega avgusta leta 1944 tako kruto zaznamovali kraje od Dešna gico Hiti, ki zdaj prebiva v Domu starejših občanov v Črnomlju. zgodovinskih dogodkov v teh krajih. Letos mineva 81 let, ko so 13. mar­ do Javoršice, ti dogodki ne smejo iti v pozabo, saj zaradi takih ljudi, ki so ca 1943 borci Brkinske čete v boju za svobodo pogumno prebili fašistični žrtvovali imetje, svoje drage in celo lastno življenje, danes živimo svobod­ obroč. Žal so tudi številni prebivalci Kozjan občutili grozote fašističnega no. Vendar nas je po vsem, kar se dogaja v svetu, za pridobljeno svobodo terorja, saj so bile hiše požgane in vaščani odpeljani ali postreljeni. upravičeno strah, neonacizem in neofašizem se v svetu namreč krepita. Pozdrav in nagovor divaške županje Alenke Strucl Dovgan so toplo poz­ Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze združenj borcev dravili vsi udeleženci, prav tako besede slavnostnega govornika, zamejske­ Slovenije, tovariš Marijan Križman. Zelo lep poglobljen govor je namenil ga pesnika in pisatelja Marija Čuka. prebivalcem Grmač, Katarije, Hriba, Zgornjega in Spodnjega Prekra, nad ka­ V kulturnem programu je zaigral Pihalni orkester Divača, nastopili so terimi so se zaradi svojih številnih porazov Nemci, ko velikokrat niso bili kos učenci Podružnične šole dr. Bogomila Magajne iz Vrem, zapeli pevci MePZ partizanom na Moravškem, maščevali s svojo krvoločnostjo in nečloveškim Divača in Senožeče ter Marjetka Popovski iz Izole s svojo spremljevalno odnosom. Poklonil se je tudi 33 padlim borcem in žrtvam fašističnega na­ skupino pevk in glasbenikov. Seveda se je prireditev iztekla s skupnim pet­ silja, katerih imena so vklesana na spomeniku na Grmačah. Ob tem pa je jem primorske himne Vstajenje Primorske. poudaril, da smo bili Slovenci edinstveni v Evropi, ko smo se organizirano D. I. v Osvobodilni fronti uprli okupatorjem, ki so nam namenili izbris z obličja Zemlje. Dejal je tudi, da je omalovaževanje Osvobodilne fronte in partizan­ Med pogovorom je beseda nanesla tudi na spominska obeležja v naši kra­ Kilovče: skega boja tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodo­ jevni organizaciji s poudarkom na obeležju v spomin na vse žrtve fašistič­ V okviru občinskega praznika Ilirske Bistrice je bila organizirana spominska nega terorja na našem območju v letih med 1941 in 1945. To obeležje so slovesnost pri spomeniku v Kilovčah, in sicer v spomin na tragični dogodek, postavili vaščani sami in ga ves čas tudi vzorno vzdrževali. Predvsem dru­ ki se je zgodil 4. junija 1942, ko so se fašisti znesli nad neoboroženimi pre­ žina Hiti se je vedno trudila, da ostaja obeležje v primernem stanju, saj bivalci in vaščani. Tistega dne so pobili več kot 30 ljudi, več kot 460 pa so je bil žrtev tudi Dragičin brat Božidar Gimpelj, ki je omenjen na obeležju. jih odgnali v internacijo, pogorelo je sedem brkinskih vasi. Tistega dne so Naša članica je posebej ponosna na svoje vnuke, ki zdaj, ko zdravje njej ne tudi Kilovče požgali do tal. Ko je bila vsa vas v plamenih, so na polju pod dopušča več, nadaljujejo družinsko tradicijo in skrbijo za obeležje. Krajevna vasjo ubili osem Kilovčanov. Postrelili so jih skupaj s talci iz Ratečevega organizacija Talčji Vrh se zahvaljuje družini Hiti in vaščanom za ohranjanje Brda. V internacijo so odpeljali 11 moških, 30 žensk in 26 otrok. vrednot narodnoosvobodilnega boja in hkrati za zavzeto urejanje spome­ nika in njegove okolice. Jani Kastrin Velenje: 25. maj – dan mladosti, kot se ga radi spominjamo, je bil čisto pravi datum vine, ki je kristalno jasna, saj se je partizanska vojska borila ob boku koa­ za izlet nas »mladincev«, članov Zveze borcev za vrednote NOB Velenje. licije zmagovalk v drugi svetovni vojni. Govor je končal z besedami: »Smo Zbrali smo se na avtobusni postaji v Velenju in se kar z dvema avtobusoma ponosni dediči vrednot Osvobodilne fronte in partizanskega boja, ki nam je odpeljali proti Kumrovcu. Prvi postanek smo imeli ob Slivniškem jezeru, za­ prinesel svobodo, samostojnost in samozavest, kar potrebuje vsak narod za tem pa nas je pot vodila mimo Podčetrtka, Imenega do Bistrice ob Sotli in uspešen razvoj in napredek.« Kumrovca. Po ogledu etnološkega muzeja Staro selo, spomenika in Titove V kulturnem programu so sodelovali Slavka Srenjšček, udeleženka nasilja rojstne hiše smo se še pravočasno vrnili na prizorišče v središču vasi, kjer pred 80 leti, Peški oktet, violinist Čarli in mlada recitatorka Zarja Prijatelj. se je začela proslava. Tu so bili ljudje iz vseh republik nekdanje Jugoslavije Prireditve se je udeležila tudi garda Slovenske vojske. spet združeni v prijateljskem razpoloženju. Ob prepevanju domoljubnih in Vse udeležence spominske slovesnosti je pozdravil župan in se z besedo Vojka Rebolj, foto: Dejan Prijatelj uporniških pesmi, zvokih harmonike, plesanju kola na ulici so nas prep­ dotaknil žalostnih dogodkov iz leta 1942 dr. Gregor Kovačič in se z besedo lavljali občutki nostalgije … dotaknil žalostnih dogodkov iz leta 1942. Skupaj s predsednikom Zveze Pišece: borcev, Pokrajinskega odbora za južno Primorsko, Stanislavom Zverom sta Pri spomeniku v Pišecah smo 6. julija s proslavo počastili krajevni praznik, tudi položila venec k spomeniku in se poklonila padlim. ki ga Pišečanke in Pišečani praznujejo v spomin na 80. obletnico prve osvo­ V bogatem kulturnem programu so zapeli pevci Moškega pevskega zbora boditve kraja. Prvi bataljon Kozjanskega odreda, sestavljali so ga večinoma Dragotin Kette pod vodstvom Janje Konestabo, gostja prireditve Marjetka domačini, je 7. julija 1944 prevzel nemško postojanko v Pišecah in tako za Popovski s čutnimi in udarnimi pesmimi ter odličen recitator Franc Gom­ kratek čas osvobodil ta kraj. Zajete orožnike so partizani odvedli v Podgorje bač. Prireditev je vodila in s spremno besedo povezovala Tjaša Kaluža. pri Pišecah, kjer jim je komandant Kerin pojasnil cilje narodnoosvobodilne­ S. B. ga boja, zatem pa so jih izpustili. Ta dogodek je tudi povod za praznovanje krajevnega praznika v Pišecah, Lokev: ki so ga prvič praznovali že leta 1956, tradicijo praznovanja pa z manjšimi Sežanski častni občan, veteran vojne za Slovenijo in letos tudi prejemnik presledki nadaljujejo še danes. Enodnevna zasedba Pišec, ki jo je izvedel zlatega častnega Valvasorjevega priznanja, ki ga je za sodelovanje z več ta bataljon, je moralno­politično pomembna, saj je bila izvedena, ko je bil slovenskimi muzeji in ohranjanje kulturne dediščine prejel lastnik Vojaške­ nacistični okupator na tem območju zelo močan. ga muzeja Tabor Lokev Srečko Rože, neutrudno obnavlja in restavrira tako Slavnostni govornik na prireditvi je bil poslanec državnega zbora dr. Mar­ Množica na srečanju v Kumrovcu (Foto: Tadej Škof) cerkvene kakor tudi civilne spomenike. tin Premk. V nagovoru je med drugim povedal, da se dogodek, ki se je pred 80 leti zgodil v Pišecah, morda komu zdi majhen in nepomemben, »a za lju­ Po končani prireditvi smo pot nadaljevali do Virštanja, naselja, ki je dobi­ di, ki so takrat nacistično oblast trpeli že četrto leto, pa je pomenil izjemno lo ime po štirih kamnih, mejnikih gosposke vinorodne posesti, po nemško imenovanih »vierstein«. V kraju so na gosto posejane zidanice, hrami in vinske kleti. V eni od teh, v nekdanji viteški in vinski kleti, so nam pripravili degustacijo tamkajšnjega vina. V znani več kot sto let stari gostilni Banovi­ na pa sta nam teknila okusen bograč in odličen jabolčni zavitek. Zadovoljni smo se odpravili proti Šentjurju, kjer smo si najprej ogledali Muzej Južne železnice. Skozi muzej nas je vodil vodja muzeja Mihael Bučar. Dolgoletni postajenačelnik nas je z zanimivimi zgodbami, originalnimi ek­ sponati in številnimi fotografijami popeljal skozi bogato zgodovino Južne železnice za Štajersko. Kako pomembna je bila takrat železnica za te kraje, pove podatek, da je imel Šentjur pred zgraditvijo železnice 200 prebivalcev, nekaj let po odprtju pa jih je bilo še enkrat toliko. Preden so zgradili progo, Obnovljen spomenik v središču vasi so z Dunaja do Ljubljane potrebovali od sedem do deset dni vožnje s kočijo, z vlakom pa so potovali le še 12 ur. Izvedeli smo tudi, kako je bilo, ko je 2. ju­ Pred kratkim je končal dvotedensko obnavljanje spominskega parka, ki je Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Martin Premk. nija 1846 cesar Franc Jožef prišel v Šentjur, kjer ga je pričakal župan Gustav sestavni del vaškega jedra v Lokvi, to se je izoblikovalo že v 15. stol. Vaško Ipavec in ga nagovoril po slovensko, kar je bilo za takratne čase pogumno jedro sicer poleg obrambnega stolpa Tabor iz leta 1487, v katerem že 30 let veliko, ne nazadnje je tudi nakazoval, da bo kmalu konec vojne ter da je dejanje. Zapeli pa so mu tudi Ipavčevo pesem Slovenec sem. domuje Vojaški muzej Tabor, sestavljajo še: del obzidja, cerkev sv. Mihaela Nemčija lahko in bo premagana«. Pomembno je tudi vedeti, da so partizani, Sledil je ogled Ipavčeve hiše, ki je danes pravzaprav muzej, obnovljen po iz leta 1630, kapela Marije Pomočnice iz leta 1423, Templjarska hiša, šola, potem ko so zavzeli postojanko, zaplenili veliko orožja, ki so ga potrebovali skicah Jožeta Plečnika. Pričakala nas je vodnica Barbara in nam na obnovlje­ vrtec in spominski park NOB. V spominskem parku je Rože, prejemnik 155 za nadaljnji boj, je dodal in v nadaljevanju poudaril pomen Osvobodilne nem vrtu opisala in predstavila glasbeno družino Ipavcev, bratov Gustava in odlikovanj, priznanj in zahval z vsega sveta, samo v dveh tednih trdega in fronte slovenskega naroda in ustanavljanja partizanskih čet, ki so se pozne­ Benjamina, pa sina Josipa, ki so zaznamovali slovensko glasbeno dediščino. prostovoljnega dela lepo obnovil in restavriral štiri spominska obeležja: je začele preoblikovati v pravo vojsko z brigadami, divizijami in dvema kor­ Domov smo se vračali polni lepih vtisov in dobre volje z željo, da bi bilo osrednji spomenik s peterokrako zvezdo, spomenik s črno granitno ploščo pusoma. Dodal je še, da danes večkrat govorijo proti rdeči zvezdi: »Rdečo takšnih izletov čim več. Vsem, ki ste se udeležili izleta, se zahvaljujem za z vklesanimi imeni padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, spominsko zvezdo so partizani imeli na kapah in bila je simbol svobode, boja za boljše zaupanje in prijetno druženje. obeležje osamosvojiteljem vojne za Slovenijo in spomenik prijateljstva življenje ter čisto nič drugega, in to je tudi še danes.« Metka Grabner med češkim in slovenskim narodom v čast domačemu ambasadorju Dra­ Zbrane je nagovoril tudi predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof, ki je pou­ gu Mirošiču. 14. avgusta je minilo 30 let od odprtja vojaškega muzeja. Ob daril pomen praznika v Pišecah. Med drugim je dejal: »V športnem žargonu Kozjane: tem visokem jubileju je Srečko z ženo Ireno in hčerama, zgodovinarkama bi rekli, da je v vsaki igri oziroma vojni nekdo agresor oziroma napadalec Anejo Rože Kravanja in Anjo Rože pripravil pestro dogajanje. Tako so 16. in nekdo žrtev oziroma branilec, in tako je bilo tudi takrat leta 1941, ko avgusta predstavili kratek film in pripravili okroglo mizo v Kulturnem domu so fašisti, nacisti, ustaši in domači izdajalci vkorakali v naše kraje in začeli v Lokvi, na kateri so se z udeleženci odprtja muzeja pred tremi desetletji krvavo obračunavati z nedolžnimi ljudmi. A slovenski narod se je uprl, zdru­ sprehodili skozi bogato zgodovino in uspehe te ustanove. Zbiratelju in la­ žil in stopil na zmagovito stran koalicije, ki je po štirih letih krvave vojne stniku Vojaškega muzeja Tabor Lokev so se pridružili takratna kustosinja slavila zasluženo zmago.« Goriškega muzeja Nataša Nemec, nekdanji predsednik in član izvršnega Tadej Škof sveta skupščine občine Sežana Iztok Bandelj in Davorin Terčon, takratni predsednik krajevne skupnosti Lokev Franc Čok ter višja svetovalka občine Sela pri Otovcu: Sežana Katja Fedrigo. Pogovor sta vodili zgodovinarki Anja Rože in Aneja V Združenju borcev za vrednote NOB Črnomelj, Krajevni organizaciji Talčji Rože Kravanja. Vrh, posvečamo veliko pozornost tudi obisku naših članov, predvsem tistih, Naslednjega dne pa si je bilo mogoče razstavo o sežanskem okraju in ki se zaradi bolezni ali starosti ne morejo več udeleževati raznih dejavnosti, zahodni meji 1945–1954 že ob 10. uri brezplačno ogledati z avtorico zgo­ 12 avgust 2024 V SLIKI IN BESEDI VABILA dovinarko Anjo Rože. Osrednja prireditve je bila ob 17. uri, na njej je bila Dolenja vas: Portorož–interniranke slavnostna govornica upokojena kustosinja koprskega pokrajinskega mu­ Vljudno vas vabimo na tradicionalno slovesnost ob vseslovenskem zeja Vlasta Beltram. V kulturnem programu so nastopili Katica Del Bon in srečanju nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in Irena Colja, recitator Igor Rojc in domači Moški pevski zbor Tabor. zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnancev in Olga Knez ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Slovesnost bo potekala od petka 20. septembra, do ponedeljka, 23. septembra 2024, v hote­ Gorenji Podšumberk: lih Life Class v Portorožu. Častna pokroviteljica dogodka je predsedni­ V vasi Gorenji Podšumberk pod gradom Šumberk, ki je na grebenu 540 me­ ca Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. trov visokega hriba, kjer so vidne le še razvaline, ob lokalni cesti iz Žužem­ Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 22. septembra 2024, ob 11. uri v berka proti Zagorici pri avtocesti, so člani Območne organizacije Trebnje in KO Velika Loka ZB za vrednote NOB 20. julija pripravili tradicionalno spo­ Kongresnem centru, dvorani Colombo, hotela Slovenija v Portorožu. minsko slovesnost v spomin na v letu 1943 padle narodne heroje Predraga Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Jevtića, Ivana Kavčiča ­ Nandeta in Milovana Šaranovića. Pirc Musar. Do julija 1943 so se partizanski boji vse bolj krepili in na Dolenjskem V kulturnem programu, ki bo stkan v opomin iz spominov žrtev nesmi­ so bile na novo ustanovljene Gubčeva, Tomšičeva, Šercerjeva in Cankarjeva selnih vojn in pravičnega upora, bodo sodelovali orkester Slovenske brigada. Brigade so se izčrpavale – ne toliko v bojih z italijanskim okupator­ Pred mogočnim spomenikom, ki ga je zasnoval svetovno znani slovenski vojske s solisti, prvak mariborske opere, tenorist Martin Sušnik, pevec jem kakor v bojih z belogardisti, ki so imeli mrežo postojank po Temeniški arhitekt Jože Plečnik in stoji v Selški dolini ob cesti med Bukovico in Do­ Slavko Ivančič, Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, dramski dolini. Poveljstva navedenih brigad so v drugi polovici julija 1943 med dru­ lenjo vasjo, je 20. julija letos potekala tradicionalna spominska slovesnost igralec Domen Valič in številni drugi. gim skupno izdelala načrt o uničenju belogardistično­italijanske posadke v »Pomni, dolina«. Organizatorja prireditve sta občina Železniki in Skupnost Prijave sprejemamo pisno na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspi- Selah pri Šumberku. borcev Prešernove brigade. Vsakoletna spominska slovesnost poteka v spo­ elerjeva 6, 1000 Ljubljana, ali po telefonu št. 01/434-44-45, GSM min na ustanovitev Prešernove brigade, slovenski odpor proti okupatorju, 051/392 – 120, e- naslov: info@zzb-nob.si do vključno 11. sep- padle borce, talce in civilne žrtve. Spomin je namenjen 338 padlim borcem tembra 2024. in žrtvam fašističnega nasilja ter 19 talcem, ki so bili na tem kraju ustreljeni 14. julija 1943. V imenu organizatorja je udeležence pozdravil podžupan občine Železniki, Graška gora Janez Habjan, in poudaril poseben pomen tega vsakoletnega spominske­ Vabimo vas na 36. tradicionalno spominsko srečanje borcev, planincev ga dogodka. Slavnostna govornica je bila Mirjam Jan ­ Blažić, predsednica in veteranskih združenj na Graško Goro – goro jurišev, ki bo v soboto, Pokrajinskega sveta Zveze borcev Gorenjske, ki je podala zgodovinski oris 31. avgusta 2024, z začetkom ob 10. uri. Pozdravni nagovor bo imel delovanja Prešernove brigade od njene ustanovitve 12. julija 1943 do zma­ župan mestne občine Velenje Peter Dermol, slavnostna govornica bo govitega konca vojne. Predstavila je tudi nekaj pogledov na sodobno doga­ Andreja Katič, ministrica za pravosodje Republike Slovenije in predse­ janje, kot so nenehni poskusi potvarjanja slovenske zgodovine in izničeva­ dnica ZB NOB Velenje. nja narodnoosvobodilnega boja ter partizanstva, s tem pa poskusi politične desnice v Sloveniji in skrajne desnice v Evropi za rehabilitacijo domačih iz­ Letošnje 36. srečanje bo posvečeno tudi letos razglašenemu letu Spominska slovesnost pod gradom Šumberk dajalcev. Prav tako je komentirala vojne spopade v Gazi in Ukrajini, kritično generala Maistra in 65­letnici mesta Velenje. V kulturnem programu je ocenila reševanje vojne v Ukrajini izključno z dodatnim oboroževanjem bodo sodelovali: Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko ob­ Poveljniška skupina, ki so jo sestavljali izkušeni in v bojih prekaljeni bor­ namesto iskanja sporazumnih rešitev, ki bi to vojno čim hitreje končale. dobje Velenje, člani Gledališča Velenje in Gledališča pod kozolcem ci, načelnik Glavnega štaba NOV in poveljnik Dolenjske operativne cone Na koncu je pozvala politične stranke sredine in levice, naj dosledno skrbi­ Šmartno ob Paki, Moški pevski zbor KUD Ravne pri Šoštanju, Konovski Milovan Šaranović, namestnik političnega komisarja glavnega štaba Ivan jo za uresničevanje volilnih programov za mlade, pri katerih danes veljajo oktet KUD Lipa Konovo in Marjetka Popovski s spremljevalno skupino Kavčič ­ Nande, komandant 15. divizije Predrag Jevtič, komisar 15. divizije prednostne naloge (zaposlovanje, urejen zdravstveni sistem, stanovanjska iz Izole. Viktor Avbelj in načelnik operativnega oddelka Glavnega štaba Slovenije problematika, ustrezna politika do priseljevanja). Ivan Lokovšek ­ Jan, je na Gorenjem Podšumberku ponovno pregledovala V spremljevalnem kulturnem programu so sodelovali Vokalno­instrumen­ Planina Kuhinja načrt napada na belogardistično postojanko Sela ­ Šumberk. Italijanski to­ talna skupina BIS in predstavniki KUD France Koblar iz Železnikov. pničarji so iz svojih postojank v Šentvidu in Trebnjem izstreljevali granate, Mirjam Jan – Blažić Vabimo vas na srečanje v spomin na padle in ponesrečene v Krnskem ki so padle v bližino poveljniške skupine. Italijane so pri topniškem ognju pogorju. Slavnostna govornica bo dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica verjetno usmerjali iz bližnjega cerkvenega zvonika. Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Srečanje s kultur­ Ena granata je zadela hišo, v kateri je bil štab, druga pa je padla med VABILA nim programom bo v nedeljo, 8. septembra 2024, ob 11. uri pri pla­ poveljniško skupino in ubila tri oficirje ter ranila Ivana Lokovšek ­ Jana. Ne­ ninski koči na planini Kuhinja pod Krnom. poškodovan je ostal le Viktor Avbelj. Petelinove doline V programu so sodelovali pripadniki garde Slovenske vojske, spominski Društvo Odmev Mokrca pod geslom Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili Komemoracija na Rabu partizanski bataljon in učenci Osnovne šole Veliki Gaber, ki jih je vodila vabi na spominsko slovesnost v soboto, 7. septembra, ob 12. uri v spo­ Ob letošnji 81. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča mentorica Maja Sušin. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predse­ minskem parku NOB Petelinove doline pri Golem nad Igom. Slavnostni go­ dnik območnega odbora Trebnje Boštjan Sladič, krajši nagovor pa je imel Kampor na otoku Rabu ZZB NOB Slovenije, Koordinacijski odbor žrtev vornik bo Lado Ambrožič. V kulturnem programu bodo sodelovali Partizan­ v slovenščini tudi vojaški ataše Črne gore v Sloveniji, podpolkovnik Veljko ski pevski zbor, recitatorji, instrumentalisti, navzoči bodo tudi zastavonoše. vojnega nasilja in Taboriščni odbor Rab ­ Gonars pripravljajo spomin­ Mališić. Predsedniku KO Velika Loka pa je bilo tokrat izročeno priznanje za Po kulturnem programu bo tovariško srečanje. sko slovesnost v počastitev 81. obletnice osvoboditve taborišča. Pri­ njegovo prizadevanje v projektu Partizanski spomeniki na Geopediji. Člani Organiziran bo tudi pohod Golo–Mokrc–Petelinove doline. Zbor pohodni­ reditev v Kamporju na otoku Rabu bo v soboto, 7. septembra 2024, KO Velika Loka so za udeležence pripravili tudi slasten partizanski golaž. kov bo ob 8. uri pred gasilskim domom na Golem. Informacije o pohodu: tel. predvidoma ob 16. uri. Slavnostna govornica bo predsednica Držav­ Brane Praznik št. 041 525 793 (Bojan) nega zbora Urška Klakočar Zupančič. Na voljo bo tudi avtobus z odhodom iz Ljubljane. Predviden odhod je Črnomelj: Vranov let – Ožbalt 2024 v soboto, 7. septembra. 2024, ob 6.30 iz Ljubljane. Nastanitev s polpen­ »Prva velika akcija belokranjskih partizanov je bila načrtovana v noči z 11. na Ob 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Ožbaltu leta zionom bo v Loparju na otoku Rabu. Vrnitev v Ljubljano bo v nedeljo, 8. 12. avgust 1941: načrt je predvideval iztirjenje italijanskega vojaškega vlaka 1944 pripravljamo v soboto, 31. avgusta, ob 11. uri pri železniškem posta­ septembra 2024, v večernih urah. in napad na posadko pri vranoviškem mostu.« Tako je med drugim zapisal dr. jališču v Ožbaltu spominsko slovesnost. Prispevek v dvoposteljni sobi je 70 EUR na osebo, za enoposteljno Weiss na dodatnem spominskem obeležju, ki smo ga pri vranoviškem mostu Pred osrednjim delom programa bo ob 10.40 v navzočnosti častne straže in postavili v petek, 9. avgusta 2024. Tako si mimoidoči lahko preberejo, kako pa 85 EUR in vključuje avtobusni prevoz ter nočitev s polpenzionom zastavonoš izveden pozdrav borcem 3. bataljona Šercerjeve brigade, ki so so se mladi aktivisti zbrali in izkazali odpor proti okupatorju. osvobodili vojne ujetnike. Slavnostni govornik bo poslanec v DZ dr. Martin (večerja in zajtrk). Premk. V kulturnem programu bodo nastopili Ansambel Ovce z Aljošo Sa­ Vabljeni, da se čim prej prijavite na moj elektronski naslov. Prijave ksido iz Trsta, Filip Višič pa bo izvajal partizanske pesmi na harmoniki. Po zbiramo do zasedbe prostih mest v avtobusu na e­naslovu herman. prireditvi bo v Lovrencu na Pohorju druženje. janez@gmail.com ali telefonski številki 031 654 420. Trebelno Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje, Občinska organizacija združe­ nja borcev za vrednote NOB Mokronog ­ Trebelno, Skupnost borcev Gub­ čeve brigade, Skupnost borcev 12. SNOUB in občina Mokronog ­ Trebelno pripravljajo 7. septembra ob 11. uri pri Lovskem domu na Trebelnem spo­ minsko slovesnost v počastitev 81. obletnice ustanovitve 12. SNOUB, 82. Ob hišni preiskavi obletnice ustanovitve Gubčeve brigade in 83. obletnice ustanovitve Mokro­ noške čete. Slavnostni govornik bo poslanec v državnem zboru Lenart Žavbi. S solzami v očeh Slovesnost pri spominskem obeležju pri vranoviškem mostu. Na osrednjem srečanju pri Lovskem domu bo pripravljen kulturni pro­ sem Cankarja čital, čital. gram, v katerem bodo sodelovali Občinski pihalni orkester Trebnje, učenci Pil sem ga kakor otroci, V spomin na to akcijo praznuje krajevna skupnost Črnomelj svoj krajevni Osnovne šole Mokronog – Podružnične šole Trebelno in Ženski pevski zbor praznik. Zato smo ob tej priložnosti pripravili krajšo spominsko slovesnost. Zimzelen Mirna. ki materam pijejo mleko iz prs. Udeležilo se je je lepo število naših članov in krajanov. Najprej nas je nago­ »Sin moj, žandarji so prišli – vorila predsednica krajevne skupnosti Črnomelj, pozdravil nas je podžupan preiskava …« občine Črnomelj, nekaj besed je spregovorila tudi predsednica Združenja Odložil sem knjigo – z obraza solze borcev za vrednote NOB Črnomelj. V kulturnem sporedu so sodelovale naše so kapljale na njo. članice z družinskimi člani in harmonikar, ki nam je zaigral nekaj udarnih pe­ smi. Dr. Janez Weiss pa nam je z zgodovinskega vidika predstavil prvi spopad »O, saj ni nič hudega, mama!« z italijanskim okupatorjem v Beli krajini. Poudaril je, da čeprav napad ni bil Žandarji so v skrinjah iskali, uspešen, saj so bili naši fantje zelo slabo opremljeni, je italijanski fašistični v predalih iskali okupator prvič občutil akcijo domače partizanske enote. Okupatorju so dali B E S E D A in v knjigah. vedeti, da ni dobrodošel, kar je pozneje še velikokrat konkretneje občutil. »Stran, gobavci, proč od teh mojih stvari, Ponosni smo, da s postavitvijo dodatnega spominskega obeležja nada­ bi zakričal …« ljujemo pred nekaj leti začeto akcijo, da tako vsem mimoidočim in mladini približamo dogodke, ki jih obeležje predstavlja. www.svobodnabeseda.si ZB za vrednote NOB Črnomelj Karel Destovnik Kajuh avgust 2024 13 NOVA KNJIGA Trilogija Lov na generala MONOGRAFIJA Ponatis Zbirka pustolovskih vojnih romanov Vlaki za koncentracijska Pri založbi Primus iz Brežic je izšla ijo do neslutenih razsežnosti. To so taborišča prva knjiga iz zbirke pustolovskih nam na krut in žalosten način po- Operacija Maščevanje vojnih romanov Lov na generala kazale tudi zadnje vojne na Balkanu & operacija Merkur Kot je bilo pričakovati na podlagi avtorja dr. Sama Javornika. Roma- in še kje drugje. izkušenj z italijansko izdajo, je tudi ni, ki se kronološko nadgrajujejo Knjige temeljijo na poglobljenem dopolnjeni slovenski prevod mono- Samo Javornik so: Operacija Maščevanje in opera- in obsežnem proučevanju obdobja grafije Luciana Patata Vlaki za kon- Št. strani: 356 cija Merkur, Operacija Belo in ope- pred drugo svetovno vojno, med centracijska taborišča – Deportacije Vezava: mehka racija Črno (izide jeseni) ter Opera- njo in po njej. Večina dogodkov je cena: 27 evrov iz goriškega zapora 1943–1945 do- cija Pliberk (izide spomladi 2025). resničnih. Avtor je izbral predvsem Založba Primus, založništvo in živel izreden uspeh, saj je povpra- Roman nekonvencionalno sledi ži- tiste, ki so jih zgodovinarji zamol- distribucija knjig d.o.o., Brezina 19, ševanje preseglo načrtovane okvi- vljenjski zgodbi generala Alexandra čali. Opisani so intuitivno, temelječ 8250 Brežice, T 07 49 65 505 | F 07 re. Na pobudo Kulturnega doma v Löhra, enega najpomembnejših Hi- na zgodovinskih dejstvih, hkrati pa 49 66 368 Gorici in Furlanskega inštituta za tlerjevih vojskovodij na Balkanu. V na občutjih, ki jih je avtor doživljal, 040 614 095, info@primus.si zgodovino odporništva iz Vidma prvem romanu, Operacija Mašče- ko je bral zgodovinske zapise. V pri- www.primus.si IFSML je knjiga izšla v nakladi 350 vanje in operacija Merkur, se boste poved so vpleteni dogodki iz priče- izvodov, ki so pošli. Konec junija so sprehodili skozi obdobje med obe- vanj malih ljudi, ki so v tistem času veličuje, še manj malikuje. Njegov se zato pobudniki odločili za ponatis ma svetovnima vojnama. Zgodba živeli, pa se jih zgodovina ne spo- cilj ni bil zapisati vsega, kar se je knjige in prav v teh dneh ga je izved- doseže vrh v dveh zgodovinsko minja več. dogajalo. Tega bi bilo preveč. Iskal la tiskarna Budin iz Gorice. pomembnih bitkah, ki sta spreme- Naslovnica prve knjige in predstavil je predvsem sočne, Ponatis je izšel v 150 izvodih in je nili geostrateško podobo takratne Avtor svetuje, da knjig ne prebi- včasih na prvi pogled neverjetne še dodatno obogaten, kajti na po- Jugoslavije in Evrope: bombardira- Akcijski prizori in dogodki v knji- rate z ideološkimi očali na nosu. V dogodke, zablode, napake in geni- sameznih predstavitvah so bralci nju Beograda in nemški invaziji na gah niso izmišljeni. Bolj ko zvenijo pripovedih ni ideološke presoje, kaj alne poteze akterjev zgodbe. Pred- prevajalca Igorja Tuto in Pio Lešnik grški otok Kreta. neverjetno in groteskno, bolj so re- je bilo prav in kaj ne, kdo je bil ju- vsem tiste, ki so z odhodom gene- opozorili na nekatere netočnosti in Spoznali boste Alexandra Löhra snični. Večina oseb, ki v zgodbah nak in kdo izdajalec, kdo se je boril racije, ki je v tistem času živela, po- nedoslednosti, zlasti pri vračanju v in člane njegovega štaba, Hitlerja, nastopajo, je dejansko obstajala. Z za pravo stvar in kdo za napačno. tonile v pozabo. izvirno obliko poitalijančenih imen Göringa, Ribbentropa, Goebbelsa, vsemi čustvi, občutji, interesi, želja- Avtor ne sodi, ne obsoja, niti ne po- Peter Smole krajev in zapornikov. To je bilo v po- Mussolinija, Churchilla, Turinga, mi, težavami, dvomi, zmotami ter natisu kar najbolj upoštevano. Josipa Broza, Lovra Kuharja - Preži- vsem drugim, kar spada v človeko- Ponatis monografije Vlaki za kon- hovega Voranca, Vladimirja Vauhni- vo naravo. To so osebe, ki so bile »V plapolanju zastav na Poljani pri Prevaljah, ki so, ko sem bil še Titov pionir, centracijska taborišča je po dostopni ka, Dušana Simovića, kralja Petra II. za časa svojega bivanja takšne, kot vsako leto na isti dan plapolale nad spomenikom, postavljenim v spomin zadnji ceni na voljo: v Gorici v Kulturnem Karađorđevića, junake 6. in 8. bom- smo danes mi. Tudi osebnosti, kot bitki v Evropi v drugi svetovni vojni, ki se je davnega maja 1945 tam zgodila. domu (ul. Brass 20) in Katoliški knji- barderskega polka in številne druge. je bil Alexander Löhr, je danes kar Vsi koroški in slovenski veljaki tistega časa so se pripeljali na proslavo. Vrstili garni na Travniku; v Trstu v Trža- Kot pravijo pri založbi, ne gre za nekaj med nami. Razlika je samo v so se gromoglasni govori, polni velikih besed, mi pionirčki pa smo stali pod škem knjižnem središču TS 360 (na suhoparne zgodovinske knjige, am- govorniškim odrom in odprtih ust poslušali o brezprizivnem junaštvu naših tem, da živijo v drugačnem času in trgu Oberdan), v Novi Gorici (Knji- pak za živo, napeto, akcijsko obar- dedkov in očetov. Kaj bi takrat dal, da bi imel časovno kapsulo in se z njo preselil drugačnem okolju. Okolju, v kate- garna-kavarna Maks v Delpinovi vano sočno pripoved o času, ki ga v tiste herojske čase ter na braniku svobode soustvaril zgodovino. Ja, tako so rem jim družba temnih plati oseb- ulici) in v Ljubljani (knjigarna Buča, naša generacija ni živela. Gre za nam oprali glave, da smo vsi želeli narediti nekaj veličastnega, da bi še nam kdo nosti ne dovoli razviti. Gre za tiste Kolarjeva 47). Za vse podrobnejše odlično branje za tiste, ki jih zani- čez nekaj desetletij pel slavospeve. Takrat še nisem vedel, da v vojni ni čistih temne, vedno prisotne psihološke informacije je na voljo urad Kul- ma zgodovina. Akcije in dinamike v duš. Zdaj to vem. Premetal sem gore zgodovinskih zapisov in pričevanj, da sem arhetipe v nas, ki samo čakajo na turnega doma v Gorici (tel. (0039) začutil utrip tistega časa. In te občutke sem prenesel na papir.« pripovedi ne manjka. ugodne okoliščine, da se razbohot- 0481-3328 – info@kulturnidom.it). Igor Komel, Kulturni dom Gorica JUBILEJ NEPRESLIŠANO 100 let razne organizacije so ji ob tej pri- ložnosti pripravili prijeten program. Marije Šuligaj Nastopila sta kulturna plesna sku- pina in Rudarski pevski zbor Loški Milan Kučan, šanj evropske prihodnosti. O tem, glas. V dopoldanskem času jo je prvi predsednik Republike ali obstajajo realne poti do miru; o Predstavniki Krajevne organizacije obiskal tudi župan občine Zagor- Slovenije, na spominskem tem, kako vojno politiko EU zame- ZZB za vrednote NOB Kisovec - je Matjaž Švagan. Spregovorili so srečanju ob 83. obletnici njati oziroma vsaj povezati s politiko Loke so ob rojstnem dnevu obiskali predstavniki raznih humanitarnih ustanovitve Pohorskega miru. Strateški interes EU bi moral tovarišico Marijo Šuligaj v Domu in drugih organizacij, katerih člani- bataljona v Podvelki 27. julija biti poznati in razumeti alternative, starejših občanov na Izlakah. Pra- ca je bila. Hvala sorodnikom, ekipi 2024 ki nedvomno obstajajo. Lahko se stri- znovala je namreč svoj stoti rojstni doma in vsem nastopajočim za od- njamo, da Orban ni vzor evropske de- dan. Marija je najstarejša članica lično pripravljeno prireditev. Raz- mokracije, ki bi Evropski uniji ponu- KO ZZB Kisovec - Loke. Predstav- položenje je bilo zelo lepo tudi zato, niki borčevske organizacije so ji ker je tovarišica Marija še vedno v jal tovrstno razpravo. A ne razumem, zaželeli prijetno praznovanje, pred- dobri kondiciji. Prepričani smo, da Verjamem, da ste tudi sami zaskr- da ob splošnem obsojanju njegove vsem pa še naprej veliko zdravja. se bomo prihodnje leto spet srečali. bljeni, ker danes spet živimo v času pobude nihče noče videti tudi njene Sorodniki, osebje doma, prijatelji in Janez Krznar govorice vojne, v razmerah, ko se po- morebitne dobronamernosti in koris- litične napetosti prelahkotno rešujejo ti. Ne razumem, kako bi lahko njegovi z orožjem, agresijo, vojnami. Ena že dosedanji štirje pogovori koristili Puti- dve leti poteka v naši bližnji soseščini nu in tako močno načeli enotnost EU, 100 let in z vsakim dnem vedno bolj tudi mi da je madžarsko predsedovanje EU postajamo njen del. Živimo poseben kaznovano z bojkotom. Ne vem, ali se Alojza Bucika čas: vojna je. tudi vam zdi, da bi morda s tovrstno *** pobudo lahko ali celo moral priti že Prav imajo tisti, ki pravijo, da je mir prej kdo, ki bi bil primernejši od Or- Sredi junija je svoj častitljivi stoti preveč dragocen, da bi ga lahko bana, morda celo s pooblastilom in v rojstni dan praznoval edini še živeči prepustili samo mirovnikom. Toda imenu EU. Zakaj ne tudi Slovenija, ko borec prekomorskih brigad, tovariš prav zato, ker je tako dragocen, sem bi bilo to razumno in razumljeno kot Alojz Bucik iz Avč na severnem prepričan, da bi moral biti skupen prispevek k enotni politiki Evrope? Primorskem. Svojci so mu skupaj z vaščani Avč, gasilci, šoferji, dru- cilj. Skupni cilj vseh, ki so zaskrbljeni Seveda vem, da s takim svojim sta- štvom starodobnikov in številnimi nad brezmejnim nadaljevanjem voj- liščem prevzemam tveganje enake ob- sorodniki in prijatelji pripravili ču- ne; vseh, ki jo želijo končati; vseh, ki sodbe, kot je je zdaj deležen Orban. dovito praznovanje. Tako so skupaj Alojz Bucik z Marjetko Popovski (tretja od leve proti desni) in patrom Bogdanom želijo krotiti morebitne ruske apetite s A ostajam zvest svojemu stališču, ki počastili visoki jubilej svojega va- Knavsom (levo) pospešitvijo podpore Ukrajini; in tis- ga verjetno poznate, da se je v času ščana, borca in čudovitega sogo- tih, ki si prizadevajo za iskanje poti črno-bele vojne propagande vred- vornika, ki se rad tudi nasmeje in Knavs s Svete Gore nad Solkanom, Popovski, ki mu je prepevala že v do miru. To bi bilo najjasnejše sporo- no upreti vojni psihozi. V izbiri med pove zgodbe iz svojega bogatega in Franko Pleško, predsednik AVNOJ koprskem muzeju na razstavi o pre- čilo o nesprejemljivosti vojaške agre- vojno in mirom bom praviloma na pestrega življenja. Slovenija, in praporščaki, predstav- komorcih. sije in jasna obsodba agresorjevega strani miru. Odločno zavračam trdi- Med drugim so prišli in mu za niki krajevnih skupnosti in številni Tovariš Alojz Bucik se je prav vsem ravnanja. tve Netanjahuja in njemu podobnih, rojstni dan osebno čestitali Mari- drugi. Zaigrala sta mu mlada har- iskreno zahvalil in ob tem častno in *** da smo vsi, ki smo prepričani, da je jan Križman, predsednik ZZB NOB monikarja, s prekomorsko himno ponosno s solzami v očeh poljubil Slovenije, Rok Uršič, predsednik Morda je predsednik madžarske vla- treba iskati poti do miru, zgolj »ko- in številnimi partizanskimi pesmi- svoj prapor in ga dal na svoje srce. borčevskih združenj iz Tolmina, de Viktor Orban utemeljeno zaznal ristni idioti« v funkciji agresorjev ali mi pa ga je na željo njegove dru- Bilo je ganljivo! Kobarida in Bovca, pater Bogdan pomanjkanje razprave v samem teroristov, pa najsi gre za Gazo ali žine presenetila Izoljanka Marjetka M. P. vrhu EU o enem od osrednjih vpra- Ukrajino. 14 avgust 2024 IMELI SMO LJUDI Tihomila Dobravc ksida in Anica Špacapan. Ciklostil- Sočanovega bataljona, pri čemer parketu, v politiki, publicistiki je Posebno je ljubila cvetje in hiša no so tiskali razna politična navodi- so mu vedno pomagali tudi člani bilo prelomno. Morda ni njegovega in vrt sta bila vedno polna rož. Živ- la, Ljudsko pravico, Slovenski poro- krajevnega odbora. Ko je spomenik imena nad vrati kakšne dvorane v ljenje ji je prineslo dobre in slabše čevalec in drugo gradivo. v Sajevčah začel kazati znake zoba Bruslju, a Jože Šušmelj zame je in trenutke in vse je morala sprejeti Ko je jeseni listje začelo odpada- časa, je Rado organiziral obnovo bo ostal eden od očetov Evrope. kot del usode, ki včasih natrosi več ti z dreves, so morali barako zara- spomenika in tako poskrbel, da Upal sem, da se bova z Jožetom enih kot drugih. Z velikim veseljem di svoje varnosti zapustiti. Ponoči spomin na padle junake ne bo zble- Šušmeljem, med drugim je bil tudi in ljubeznijo sta z možem sprejela so se z vsem materialom umaknili del. Pred leti je dal tudi pobudo za predsednik Skupščine občine Nova in vzgajala vnuka, ki ju je pred leti v bunker pri Fornazariču na Jaz- premestitev spomenika padlim bor- Gorica, srečala ob začetku Evrop- razveselil še s pravnukom. Družina bine, kjer je že pred tem delovala cem in žrtvam fašizma v Hruševju ske prestolnice kulture. Ob trenut- ji je pomenila vse in njej je name- ista tehnika. V tem ozkem bunkerju na novo lokacijo zaradi ureditve in ku, ko bodo oči mednarodne javno- njala vso svojo ljubezen. v velikosti 6 x 3,5 metra je Zorka potreb intervencijske poti. Redno sti uprte v Novo Gorico kot zgled Bila je ena zadnjih prič nemške- 1. junija je v 104. letu starosti umrla delala še s petimi, včasih sedmi- je obiskoval ostarele in bolne člane sožitja. Trenutku, ki ga brez njego- ga nasilja nad Slovenci v Zasavju. Tihomila Dobravc. Rodila se je 10. mi tovarišicami in tovariši. Bunker KO ZB za vrednote NOB Hruševje, ve veličine, njegovega globokega O tem svojem spominu, ki se ji je oktobra 1920 v uradniški družini v je imel samo en izhod. Odprtino v še posebej ob njihovih življenjskih prepričanja, njegove radovednosti ostro zarezal v mladost, je le redko Mariboru. Po nemškem napadu na bunker jim je odpiral gospodar An- jubilejih, ter jim s svojo prisotnostjo in njegovega dela gotovo ne bi bilo. spregovorila. Kot dolgoletna tajni- Jugoslavijo so njeno družino preg- ton Šinigoj, ki je edini vedel zanjo. vlival tolažbo in upanje. Pa mu takrat žal ne bom mogel sti- ca Krajevne organizacije borcev za nali v Srbijo, ona pa je s sestro zbe- Najhujša preizkušnja jih je doletela V naših srcih je zapustil svetlo sniti roke. Ta misel me žalosti. Toda vrednote NOB v Tolminu pa je od- žala v Ljubljano, kjer je preživela marca 1945, ko so Nemci in drugi sled dobrote in plemenitosti. Rado ker življenje ni samo naše, se tudi ločno zagovarjala pomen in dosež- vso vojno in ves čas sodelovala v sovražniki obkolili zaselek Jazbine je prehodil mnogo poti, dobil veliko nikoli ne konča. Jože ne ostaja v ke te borbe za Slovenijo. narodnoosvobodilnem boju. Pre- in preiskali vse hiše. Tudi hišo gos- življenjskih bitk. Navajen je bil zma- preteklosti, temveč gre z nami, z Rok Uršič življala se je kot vzgojiteljica in de- podarja Antona Šinigoja so pregle- govati in izgubljati, prav to pa ga je našimi otroki in vnuki v prihodnost. lavka v čevljarskem podjetju. Po dali in jo premetali. Družino Šavor krepilo in hrabrilo, da je bil kos naj- Upamo, da bo ta prihodnost vsaj vojni je končala slavistiko, pela je v je prizadela izguba sina Mira, ki je težjim in najzahtevnejšim nalogam podobna tisti, o kateri je sanjal in študentskem zboru APZ Tone Tom- DOGODKI Čičarija kot partizan konec leta 1944 padel in izzivom, pred katere ga je posta- za katero si je prizadeval. šič. Bila je navdušena planinka. Kot v eni izmed bitk. vilo življenje. Matej Arčon slavistka je poučevala v Ljubljani in Zorka je po osvoboditvi in poroki Erik Kranjc Mariboru, nazadnje na mariborski Konferenca z Leopoldom Tavčarjem, med na- pedagoški gimnaziji. Vodila je lite- rodnoosvobodilnim bojem dvakrat rarne in dramske krožke, režirala ranjenim borcem, delovala v Dru- Ana Fornazarič AFŽ in nasploh kulturno delovala ter se štvu za napredek gospodinjstva, Jože Šušmelj ukvarjala z mladimi. Rdečem križu, Zvezi borcev NOB V gozdu Gozdac nad vasjo Rašpor Po upokojitvi je začela slikati. in Društvu vojnih invalidov severne v Čičariji v občini Buzet je bila 22. Bila je članica literarnega krožka Primorske Nova Gorica tudi tako, in 23. julija 1944 prva oblastna pri Društvu upokojencev Maribor da je dejavno sodelovala pri vsa- konferenca AFŽ za Istro. 10. okto- center, delovala je v Klubu koro- koletnem zborovanju na Hudem bra 1944 so tamkajšnja območja ških Slovencev. Objavljala je v Ob- polju, kjer je med vojno delovala napadli nacistični vojaki in požgali zorniku Prešernove družbe, TV 15, Partizanska bolnica Pavla. šest kraških vasi. na radiu. Pisala je pesmi za otroke, Lidija Tavčar Tragičnih dogodkov v Čičariji smo njene pesmi so zbrane tudi v tretji se spomnili na skupni spominski slo- knjigi antologije Slovensko pesni- Anka Ana Fornazarič bi julija do- vesnosti 20. julija pri spomeniku v vasi štvo upora. Življenje ni samo naše. Pripada tudi polnila 92 let, pa je dolgotrajnejša Rašpor. Tudi v vasi, ki je bila požgana, S. B. Rado Škerjanc našim prednikom, ki so nam tlako- bolezen premagala njeno telo. Ro- se to močno pozna. Tam zdaj stanuje- vali pot, in pripada tudi našim za- dila se je v Brežicah, kjer so se v jo le še trije domačini. namcem, ki jim dolgujemo priho- kmečki družini Kraglovih rodili štir- Okrog 200 udeležencev, med njimi Zorka Tavčar dnost. V veliki sliki sveta smo vsi je otroci. Bila je tretji otrok in je leta tudi delegacijo ZB za vrednote NOB niti, ki se srečujejo in prepletajo. Jo- 1941 kot devetletno dekletce naj- občine Piran na čelu s predsednikom žetova nit je močna in svetla in drži bolj doživljala tragično usodo dru- Giorgiem Ribaričem, so pozdravili skupaj najlepše, najplemenitejše, žine, ki so jo nemški vojaki izgna- predsednica skupščine Istrske žu- najpomembnejše dele naše slike. li z doma v Nemčijo. V dveh urah panije Sandra Čekić Kuhar, načelni- Bil je preprost v svoji veličini in so morali izprazniti domačo hišo, ca občine Lanišče Roberta Medica, velik v svoji preprostosti. Njegovo tako kot več deset tisoč Slovencev predsednica Zveze društev antifaši- otroštvo v majhni vasi na planoti iz Posavja, da bi tam Nemci naseli- stov Istrske županije Ada Damjanac. Rado je bil človek z iskrenim nas- mu je dajalo jasnost pogleda in ob- li Kočevarje – nemško manjšino, ki V imenu TIGR Primorske je zbrane mehom in pozitivno energijo ne čutek pripadnosti. Hodil je po ve- je živela v bližini Kočevja. Nemški pozdravila Bruna Olenik, prebrali pa glede na to, kako se je počutil ali likih mestih in govoril na mnogih vojak, ki je imel nalogo, da jih v pol so tudi pismo Vere Klopčič, pred- kakšen dan je imel. Njegova spo- odrih, a svoje Voglarje vedno po- ure izseli, je počakal še toliko, da sednice Slovenskega veteranskega V 96. letu se je za vedno poslovila sobnost, da je videl dobro v vsakem nosno nosil v srcu. mu je mama skuhala kosilo, potem društva Dobrnič. Slavnostni govor- Zorka Tavčar z ilegalnim imenom posamezniku ne glede na prepriča- Bil je prepričan v svoje vrednote so morali oditi. Le njen najstarejši nik je bil Edo Jerman, predsednik Zvezda, roj. Šavor, udeleženka na- nje, vero ali pripadnost, je bila izje- in trden v svojih stališčih, a vendar brat je ostal v bližini doma, ker je bil združenja antifašistov mesta Buzet. rodnoosvobodilnega boja. Ob nje- mna. Nikoli ni delal razlik med ljud- radoveden, vedno odprt za zgodbe zidar in so ga novi naseljenci potre- Opisal je nekdanje tragične dogod- nih najbližjih in drugih žalujočih so mi. Najbolj bomo pogrešali njegovo in poglede drugih ljudi. Vedno prip- bovali. Anina najmlajša sestra Mimi ke v tem delu Čičarije, zlasti pomen se od nje poslovili tudi predstavniki strpnost in mirnost. Vzgajal nas je ravljen poslušati in raziskati. Bil je je bila še dojenčica in jo je mama prvega druženja in organiziranosti in praporščaka KO Zveze borcev v duhu strpnosti in ljubezni. Ko je pripadnik generacije, ki je videla nosila v naročju. Družina se je v 1500 žensk v boju zoper nacizem in za vrednote NOB Rožna Dolina in prišlo do sporov, je bil prvi, ki je šel najkrutejši obraz 20. stoletja, pa se Nemčiji komaj preživljala, zato se za svoje pravice. Društva vojnih invalidov severne na »bojno polje« in skušal zadevo vendarle ni prepustila sovraštvu in je oče proti koncu leta 1944 odločil, Primorske Nova Gorica. pomiriti ter korektno in pošteno grenkobi, temveč se je, nasprotno, da se vrnejo, a so se morali v oko- Pokojnica je izhajala iz revne rešiti. Njegova neizmerna vrlina posvetila gradnji Evrope, ki jo da- lici Brežic do konca vojne skrivati, kmečke družine na Vogrskem. Nje- je bila preprečevanje sovraštva in nes živimo. da jih ne bi spet izgnali. Najstarejši ni starši so proti koncu leta 1942 vzpostavljanje miru. To je lekcija, Ko sem bil župan občine Nova brat je padel v partizanih, drugega, začeli sodelovati z organizacijo ki jo moramo nositi s seboj v pri- Gorica, sva se z Jožetom veliko zelo mladega, so Nemci poslali v Osvobodilne fronte Vogrsko in ne- hodnosti. pogovarjala. Teh pogovorov sem svojo vojsko in je padel kot nemški kaj pozneje je začela sodelovati Rado je bil leta 1999 sprejet v se veselil, ker so njegov umirjeni vojak med izkrcanjem zaveznikov tudi takrat 16-letna Zorka. Oče Ja- Krajevno organizacijo NOB Hru- in globok glasi ter skrbno preteh- na francosko obalo. kob je bil razporejen v gospodar- ševje in je takoj postal njen predani tane in izbrane besede imele moč, Anka je bila po vojni nekaj let Nemci so leta 1944 že izgubljali sko komisijo in je prevažal tovor in aktivni član. S svojo neomajno da preženejo negotovosti in utrdijo še doma, potem pa je iskala delo, vojno. Zmotno so namreč mislili, za potrebe partizanske vojske. Med požrtvovalnostjo, globoko empati- smisel. Govorila sva o Novi Gorici, saj si je želela boljše in samostojno da bo zavezniška invazija v sever- drugim je pripeljal tudi razstavljen jo in srčnostjo je tudi druge člane o mladem mestu in njegovem ra- življenje. Našla ga je v bolnišnici nem delu Jadranskega morja, v bli- tiskarski stroj, na katerega so po- spodbujal k aktivnemu sodelova- zvoju, govorila sva o meji in njenem na Jesenicah, ki je potrebovala pi- žini Trsta, zato so v te istrske kra- zneje tiskali v partizanski tiskar- nju. Zaradi svojega trdega dela je preseganju, o tem trpkem sosed- sarniške moči. Po naporih v vojni je prispele brigade vojakov redne ni Ančka 222, ki je delovala v hiši bil leta 2006 izvoljen za predsedni- stvu, kot ga je poimenoval. Njego- in povojni zaščiti meje z Avstrijo nemške vojske Wehrmacht, ki so se Zorkinega deda Jožefa Šavorja na ka organizacije. Pod svojim vod- ve besede v meni danes odmevajo je zaradi naporov pri tem za nekaj pomikale v južni del Istre. Pobijali Vogrskem. Njena mama je sprva stvom je v organizacijo privabil šte- tako kot še nikoli. Ko se sprašujem časa v bolnico prišel partizan Ju- so nedolžne ljudi, številne odpe- pomagala v prehodni kuhinji v vasi. vilne nove člane, tako da se je član- o Slovencih v Italiji, o obmejni pok- lij Fornazarič iz Ozeljana. Vznikla ljali v nemška taborišča in požigali Nato so starše premestili na Vojsko stvo od začetka njegovega pred- rajini, o bolečinah in upanju te naše je ljubezen, ki je Anko vodila, ka- njihove domove. Samo v slovenski v Tiskarno Slovenija, kjer so poma- sedovanja skoraj podvojilo. Velike Goriške, naše Primorske, o preiz- mor so premeščali moža. Julij je Istri so pobili 154 domačinov. Edo gali vse do konca vojne, Zorka pa je zasluge mu gredo, ker mu je uspelo kušnjah, s katerimi se spoprijemata po odpustu iz vojske postal milič- Jerman je v svojem govoru opisal bila vključena v različne organizaci- pritegniti tudi mlajše generacije, ki Slovenija in Evropska unija, se vra- nik. Želel je domov na Primorsko tudi današnje stanje na Hrvaškem, je pod okriljem Osvobodilne fronte. bodo poskrbele, da vrednote NOB čam k knjigam Jožeta Šušmelja in k in najbližje mesto, kjer je bila mo- zlasti v hrvaški Istri, češ da Istro Junija 1944 je dobila novo nalogo v ne bodo tonile v pozabo. Rado je spominu na te dolge pogovore. žna zaposlitev, je bil Tolmin. Tu sta kot tudi pretežni del obmorske Hr- ciklostilni tehniki H-37 Sabotin, ki bil izjemno priljubljen med mladi- In vem, da še zdaleč nisem edi- ostala in si ustvarila dom, tu se je vaške obvladuje tuji kapital. Ob tem je bila skrita v gozdu v Stari Gori. mi, ki jih je znal navdihniti s svojo ni, ki se vrača k njegovi modrosti. rodila njuna hči, tu sta si zgradila je glasno dejal: »Istra ni na prodaj!« Poleg nje so v baraki delali še Venč- energijo in predanostjo. Velikokrat Vem, da ne bo ostal zapisan le v hišo. Anka se je zaposlila v raču- Zatem je povabil udeležence na ko Žižmond, Svetozar Križaj, Franc se je izkazal pri organizaciji slove- naših srcih, temveč tudi v zgodovi- novodstvu Elektra Tolmin in v tej partizanski pasulj. Žižmond, Jasna Murovec, Irma Sa- snosti, posvečeni padlim borcem ni. Njegovo delo na diplomatskem službi dočakala tudi upokojitev. Franc Krajnc, Slovenski utrip avgust 2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, NADALJE- NAČELA O REJEC ZADNJE ZAČETEK Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, NJE OLIVER DOBR E POPOLN PSOV PREDIVO VA GESLA TELBAN PREGOVOR EM RIBJ IN ZLEM, JAJČECE NERED GESLA s pripisom »nagradna križanka« ali ETIKA pošljite na elektronski naslov: svobodna. PODPORNI beseda@zzb-nob.si GRADBENI do 15. septembra 2024. Trem izžre- ELEMENT banim reševalcem bomo podarili knjigo. ŠTARTER- Izžrebani reševalci križanke iz KA 105. številke časopisa Svobodna beseda BARVA INDIJSKI KART 1. Helena Kokot VODNI Svetinje 7, 2257 Ivanjkovci BIVOL ANDREJ NAHTIGAL 2. Slavica Soršak PODEŽEL. Cankarjeva 22, 4240 Radovljica REVMA- NASELJE 3. Marija Mohar TIZEM MESTO V ITALIJI, Podpreska 17, 1319 Draga DEVIN ZUNANJI NASLOV ZA VAROVAL- TOVARNA PLOŠČAT KROŽIŠČE DRŽAVNE VNETJE Rešitve križanke: NI DEL MERILNIK TOKOVNI V KAREL KOS LESA, DREJ PREDSTAV SLUZNICE NAPRAVE, GOSTOTE UTOR POSRED- NIK BEGUNJAH SLOKAN ŽAGANICA AN ČERNE NIKE SINOPTIKA, IVAN REGEN, NOJ, INARI, DRVAR, OKROV LAM, KI, ETE, OMA, ODPORNIK, ČAD, IT, FILMSKI STIL USEKANJE DRAGO KRALJ, IRSKO, MAREK, STOA, TATAR, ČIK SLABŠA ODEJA, TANJA EMILIJA, ŠTEKA, REZ, CONA, PIVARNA, AL, KOC AHLIN NAPOLEON, KIM, JAO, IV, NRAV, ALO, OČRT, ŽENSKA, CABET, OR, ON, NATEGA, RANGLISTA, ENOST, KI ČISTI HOTELSKE KSANTOFIL. PROSTORE OTON Geslo: NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV, IZOLA PO GLIHA IZDELA- ITALI- ITALIJ. NOST S PARIZ. JANSKO IGRALKA TKANJEM MIRANDA VILER MAJHNA ELDA ŠTRENA AM.DOLŽ. OVČJA MERA SAMICA (NI:PARD) je glasilo ZZB za vrednote DEL PREŠUŠT- PODOBE V 30.RUSKA JOŽE KOLESAR- NIK SPANJU NEKDANJI NOB Slovenije za domoljubna, socialna, OLAJ SKE (NI: MESTO V RUSKI MERSKA ČRKA PIJAČA gospodarska, politična, zgodovinska in DIRKE LITER) DALMA- PATRIARH KOLIČINA IZ KAV- CIJI NIH ZRN kulturna vprašanja doma VALUTA ITALIJAN in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. MADŽAR. SKI ŽENSKO IVO IZRAELA REŽISER Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije IME ANDRIĆ TENISAČ NOVAK PAOLO Zanj: Marijan Križman, predsednik DJOKOVIĆ PASOLINI PESNIK ŽUPANČIČ ŽALNA EGON Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), PRETNAR dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, KRATICA ZA ČUČEK OBLEKA RUSKI dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni NEKDANJI KRAJEVNI JANEZ PRIPAD- NIK PISATELJ Odgovorni urednik: Janez Alič LJUDSKI ODBOR NENOV (ILJA) telefon: 041 686 322 elektronski naslov: KONEC svobodna.beseda@zzb-nob.si GESLA Oblikovanje: Vid Brezočnik Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja HROŠČ,KI UNIČUJE MAJHNO Naslov uredništva in naročnin: LISTE LETALO ZZB za vrednote NOB Slovenija, RASTLIN Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana TRAK PRA telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 VOSLAV- NIH NIKOLAJ GLAVNI DUHOVNIK romana.jemec@zzb-nob.si DIAKONOV ASEJEV ŠTEVNIK (SLAB.) (IR:RORA) ZLOČINI OKUPATORJEV Šentviška Gora ZLOČINI OKUPATORJEV Komendska Dobrava Obnovljena spomenika na Pečinah Poboj ranjencev in osebja Šentviška Gora z vsemi vasmi in špranjo. Italijani so dva mrtva par- Letos mineva 80 let od okupator- zaselki je v času narodnoosvobodil- tizana izvlekli, odpeljali v Dolenjo skega požiga, poboja ranjencev in nega boja dajala zatočišče številnim Trebušo, ju razkazovali in sramotili osebja Partizanske bolnice dr. Tine- partizanskim enotam in kurirskim pred domačini, niso pamogli izve- ta Zajca v gozdu Komendske Dob- postajam. Med najbolj znane posta- deti, kdo sta. Po dveh dneh so ju rave. Člani Krajevne organizacije je spada P21 v Žlebeh. Italijani so vrgli v jamo na pokopališču. Konec za vrednote NOB Komenda smo hoteli kurirsko postajo uničiti, zato oktobra 1960 so bili njuni ostanki maja pripravili pietetno spominsko so jo že junija leta 1943 napadli, ra- prepeljani v domači kraj. Padla par- slovesnost ob spomeniku NOB, ki nili in ujeli poveljnika Gabrijela Bo- tizana sta prvi žrtvi druge svetovne je postavljen na kraju tragedije v žiča - Dobro, trije kurirji pa so bili vojne na širšem območju Šentviške njihov spomin. ranjeni. Božiča so odpeljali v bolni- planote in doline Idrijce. V ranem jutru 12. junija 1944 so šnico v Gorico. Po kapitulaciji Italije Velik spomenik na na Pečinah, ki okrog partizanske bolnice namesto Polaganje venca na kraju nekdanje se je vrnil in spet prevzel vodstvo je bil odkrit 4. julija 1968, je zdaj ob- ptičjega petja regljali mitraljezi in partizanske bolnišnice kurirske postaje. Februarja 1945 je novil Vojko Hobič, predsednik ko- puške. V bolnici je bilo takrat šest za katerega je bil privezan dr. Tine skupaj še z dvema kurirjema, Jane- bariške borčevske organizacije. Na ranjencev, ob njih dve bolničar- Zajc, edina živa priča tragičnega zom Lipuščkom in Ignacijem Kofo- Obnovljen osrednji spomenik na Pečinah spomeniku je 23 imen padlih parti- ki in dr. Tine Zajc - Miha. Policisti dogodka, je odslej samo še vegeti- lom, v vasi Pečine padel v zasedo in zanov, pod temi imeni pa je dodatna iz Kamnika, Mengša in Cerkelj so ral in se leta 2022 zlomil. vsi trije so umrli v boju. plošča z dvema imenoma, padlih po dolgotrajnem streljanju vdrli v Slovesnost ob spomeniku NOB Nemci so vsaka dva meseca pri- Že v času Italije, decembra 1942, čez pečino v Žlebeh. Od 23 imen na nebranjeno bolnico in se brutal- je bila obogatena s kulturnim pro- hajali na Goro. Vedno so vohunili se je na tem območju zadrževala spomeniku je 17 padlih partizanov no znašali nad nemočnimi ranjen- gramom Mešanega pevskega zbora za partizani, požigali in ubijali. Že v skupina šestih borcev 4. čete Ba- iz vasi, 4 talci – žrtve nacifašistične- ci. Dr. Tine Zajc jih je opomnil, da Društva upokojencev Komenda, re- začetku leta 1944 so na Pečinah po- ške, 2. bataljona SO. Napad Itali- ga terorja in trije interniranci, ki so se tako ne dela z ranjenci, pa je bil citatork, harmonikarja, slavnostnim žgali tri hiše. Sledilo je 29. januarja janov 10. decembra zjutraj jih je umrli v taborišču Mauthausen. takoj kaznovan: nemški policist ga govornikom in praporščaki. Prižgali 1944 bombandiranje vasi Pečine presenetil. Trije so se rešili, trije ne- Naj ob koncu zapišemo, da se v je utišal s puškinim kopitom in mu smo svečo in položili venec, pri tem in Ponikve, ko so porušili 30 stavb. vajeni terena so se umikali navzdol vasi porajajo ideje, da bi se spome- razmesaril obraz. Privezali so ga za pa so se nam s svojim vencem prid- Prekinjen je bil tudi daljnovod. Ena do prepadne stene, kjer sta padla nik prestavilo oziroma plošče pre- manjši hrast, ves čas je moral gle- ružili tudi člani izgnancev Kamnik družina in štirje ljudje pri Krivčku in se ubila Franc Bavec - Jakob iz neslo na pokopališče, čemur pa v dati mučenje in nato še poboje. Po - Komenda. so bili ubiti. Sledil je prihod Nem- Šmarjete pri Rakeku in Aloz Pleti- borčevski organizaciji ostro naspro- končani torturi so izpraznili bogato Sklep prireditve je bil na Pod- cev in domobrancev na Planoto, ko še iz Poč na Cerkljanskem. Karel tujemo. Še posebno sedaj, ko je založene bunkerje, ubili še dr. Ti- borštu v Teniškem klubu s tovari- so požgali osem hiš, 12 gospodar- Kežman - Miro iz Cerknice se je spomenik lepo urejen in obnovljen. neta Zajca in ga s pobitimi ranjen- škim srečanjem in pogostitvijo. skih poslopij in pobili 50 ljudi. po padcu ves potolčen skril v neko Vojko Hobič ci zmetali v goreči bunker. Hrast, Filip Železnik 16 avgust 2024 V METEŽU ZGODOVINE Letališče na Pliskom Polju Otok Vis je bil njihovo zadnje upanje Ameriške in britanske enote, ki so V okviru vseh vojnih naporov je je imela srečen konec, povezana se skupaj z jugoslovanskimi parti- bil aerodrom Vis pogosto imeno- pa je tudi s Slovencem Antonom zani borile na evropskem bojišču, van »Zadnja priložnost« za števil- Severjem iz Gorice. 20. decem- so dale velik delež v boju proti na- na zavezniška letala, ki jim je us- bra 1944 se je pilot bojnega leta- cistični Nemčiji. To sodelovanje je pelo tam pristati. Prvotno je bilo la B-24J Liberator bomber vračal svetla točka hrvaške vojne in kul- letališče zgrajeno v Pliskem Polju v z bombardiranja tovarne Škoda v turne dediščine, na katero smo lah- začetku leta 1944. Ker pa letališka Plznu na Češkoslovaškem. Eden iz- ko izjemno ponosni, meni Velimir steza ni bila dovolj dolga za velika med motorjev mu je med bombar- Anton Sever je rešil posadko bombnika Mratinić, predsednik Fundacije za britanska in ameriška letala, so bli- diranjem odpovedal, drugi motor pred nesrečo. (Foto: Majda Nemec) otok Vis, ki na otoku že leta zbira zu prve steze, kjer so bili takrat vi- pa je bil zadet in v plamenih. Ko- pilot George McGovern. Rešena predmete in dokumente, poveza- nogradi, aprila 1944 zgradili daljšo maj so prileteli do Visa in uspešno posadka je pilota potem dvignila ne z drugo svetovno vojno in leta- stezo. Ta strateška odločitev je bila so pristali brez žrtev. Za to pa ima na ramena in ga nesla okrog leta- liščem na otoku. Je tudi pobudnik izjemno pomembna in je močno zasluge Anton Sever, rojen v Gori- la. McGovern je pokleknil na tla in projekta Vis – spominsko središče pripomogla k reševanju zavezni- ci, takrat 22-letni narednik RAF-a, poljubil zemljo. Pilota sem si dob- druge svetovne vojne. ških pilotov in številnih letal. Tako ki je vzdrževal in tudi usmerjal le- ro zapomnil, posebej pa tudi letalo. Center bo prikazoval otok Vis, je Vis postal tako želeni svetilnik tala na stezi pri pristajanju. Na trupu je bila namreč naslika- življenje njegovega civilnega prebi- upanja za zavezniške letalske po- Prva smrtna žrtev med ameriškimi piloti na njegova lepa žena v kopalkah. na otoku Vis v drugi svetovni vojni je bil Žena v kopalkah Naslednji dan je iz Italije priletelo podporočnik Kim. na trupu letala drugo letalo in vso posadko odpe- Pred leti nam je za Svobodno bese- ljalo v Italijo. Pred odhodom je Mc- ali pogosteje končala v hribu Hum. do povedal: »Na Visu je bila kratka Govern dovolil, da vsa rešena po- Tiste letalce, ki so padli v morje, so jeklena pristajalna steza, na kateri sadka ustreli v sliko njegove žene. reševali z ladjami. Dogajalo se je, so lahko varno pristajala le lovska Ko so odleteli, sem preštel luknje da so se neizkušeni letalci zapletli v letala. Ko sem videl, da se spušča v sliki. Bilo jih je deset.« Sever in padala in se utopili v morju. Mno- štirimotorno letalo B 24 Liberator McGovern se po vojni nista nikoli ge je veter odnesel na celino in jih s samo enim delujočim motorjem, videla, sta si pa dopisovala do Mc- niso nikoli našli. ki zahteva daljšo pristajalno stezo, Governove smrti pred nekaj leti. sem takoj vedel, da je pristajalna Naj dodamo, da je bil McGovern Smrt ob vnovičnem vzletu steza zanj prekratka in pristanek senator Južne Dakote in da je bil Prvi Američan, ki je umrl na leta- zelo nevaren. Usmeril sem ga na velik nasprotnik vietnamske vojne, lišču na Visu, je bil podporočnik vzporedno letališko stezo v vinog- leta 1972 pa je celo kandidiral za John J. K. C. Kim, pilot P38 iz 1. radu. Letalo se je varno ustavilo. predsednika ZDA. Takrat ga je pre- skupine 27. bombniške eskadrilje, Posadka je poskakala iz poško- magal Richard Nixon. 15. enote ameriškega vojnega le- dovanega letala. Zadnji je izstopil Jani Alič talstva. Kim, rodil se je leta 1919 v Honoluluju na Havajih in je bil sin korejskih emigrantov, je bil 12. Nova spominska plošča v bližini nekdanjega letališča na Visu aprila 1944 šele na svoji drugi boj- Knjiga Vis – zadnje upanje ni nalogi. Po vrnitvi iz Avstrije je valstva, zavezniške in jugoslovanske sadke, katerih letala so bila poško- bil zaradi okvare motorja na leta- Knjiga Vis – poslednje upanje avtorja Danijela Frke letalce, vojake in mornarje. Mnoge dovana ali jim je zmanjkalo goriva lu P-38 Lightning Fighter prisiljen iz Kraljevice podrobno opisuje pomembno vlogo zgodbe o skoraj 4100 rešenih letalcih in se niso mogla vrniti čez Jadran- pristati na majhni pristajalni stezi hrvaškega otoka Vis, ki jo je v drugi svetovni vojni in tudi umrlih bodo zbrane na enem sko morje do svojih matičnih opo- na Visu. Njegovo letalo je strmo- odigral pri obrambi pred nacistično Nemčijo v tem mestu. Sodelovanje in strokovno rišč v Italiji. glavilo ob ponovnem vzletu na delu Evrope, in hkrati odstira tančico skrivnosti pomoč pričakuje od Domovinskega Zaradi številnih dejavnosti, na- cesti med Visom in Komižo. Pri s tega pozabljenega delčka nedavne zgodovine. muzeja mesta Vis, od mestnih oblasti padov na objekte po Evropi, je tem je pod seboj pokopalo tudi 11 Do začetka leta 1944 je bil otok Vis namreč edino Visa in Komiže ter drugih strokovnih bilo na viškem letališču leta 1944 jugoslovanskih partizanov, vojakov zavezniško svobodno ozemlje sredi okupirane ustanov in oseb z Visa, iz Hrvaške in burno. Vzletna steza na Pliskom Evrope. Avtorjevo raziskovanje je pokazalo, da je 1. dalmatinske brigade NOVJ, 17 s sveta. Mratinić še poudarja, da smo Polju je bila pogosto blokirana z imelo zavezniško letališče Vis v svojem enoletnem delovanju ključno vlogo pri vojakov pa je bilo ranjenih. Pilota z delom nove generacije zgodovinar- bombniki 15. ameriških zračnih sil, reševanju življenj zavezniških letalcev, katerih bombniki in lovci, poškodovani so izvlekli iz letala, vendar je zaradi jev in amaterskih raziskovalcev, ki ki so poškodovani pristajali. Zato v hudih bojih, niso mogli priti do svojih oporišč v južni Italiji. Z zasilnim hudih poškodb dva dni zatem umrl pristankom na viškem letališču ali skokom s padalom so se rešili pred gotovo skušajo ohraniti spomin na herojske je RAF-ova posadka za kontrolo v bližnji bolnišnici. čase, dobili nove dokumente, ki do- prometa prihajajoče pilote večkrat smrtjo v globinah Jadranskega morja, ki je postalo zadnji pristan številnih Zgodba s poročnikom Georgem njihovih letal. Ta knjiga pripoveduje zgodbe teh letal in njihovih pilotov ter je datno poudarjajo pomembnost Visa usmerjala, da zapustijo svoja leta- McGovernom iz Mitcheella v Južni poklon vsem tistim pogumnim možem, ki jim dolgujemo današnjo svobodo. v letih 1944–1945. la, ta pa so strmoglavila v morje Dakoti, rojenim 19. julija 1922, pa DOGODKI Oradour Sur Glane Mreže mest spominjanja Podžupanja občine Škofja Loka ni bilo), delegacije pa so vodili Tinka Teržan in poslanec v držav- predvsem župani. Na konferenci nem zboru dr. Martin Premk sta je vsako mesto predstavilo zgod- se 10. in 11. junija udeležila slove- bo svojega mesta ter povezavo z snosti ob 80. obletnici nacističnega zgodovino, muzealsko in turistič- pokola prebivalcev francoske vasi no dejavnostjo mesta. Posebno Oradour Sur Glane. Slovesnost se pozornost posvečajo vključeva- je začela s polaganjem vencev na nju mladih v svoje dejavnosti. Na osnovni šoli, kjer je spominsko obe- konferenci so sodelovale tudi po- ležje vsem dijakom in otrokom, ki vabljene delegacije, ki jih zanima so umrli v pokolu. Zatem se je do- pridružitev mreži. Predstavil se je gajanje nadaljevalo v osrednjem italijanski Marzabotto in predsta- spominskem prostoru med ruševi- vljene so bile tudi naše Dražgoše. nami vasi in pokopališčem, kjer je Po predstavitvi Dražgoš in v ne- spominsko obeležje, ob kateremu uradnem delu konference je bilo so stali praporščaki. Po polaganju več vabil, naj se Dražgoše pridru- vencev se je prireditev nadaljevala žijo mreži. Mreži pa se lahko prid- s kulturnim programom, recitira- ružijo le lokalne skupnosti, zato bi njem in petjem pesmi, pri čemer so Osrednja slovesnost je bila med ruševinami vasi Oradour Sur Glane. bila najprimernejša občina Ško- sodelovali predvsem mladi. Po kon- legacij lokalnih skupnosti »Mreže Franciji, Coventry v Združenem to tudi Buča v Ukrajini. Mreža se fja Loka, kjer ima pri ZZB Škofja cu kulturnega programa sta prispe- mest spominjanja/The cities of kraljestvu, Gdansk in Sczecin na zavzema predvsem za vrednote Loka sedež organizacijski odbor la francoski predsednik Emmanu- remeberance network«. Mreža Poljskem, Guernica v Španiji, Hi- miru, solidarnosti in spominjanja za Dražgoše. Pobudi bi se morebiti ele Macron in nemški predsednik združuje mesta, ki so jih zazna- rošima na Japonskem, Hwaseong vojnih grozot. Vodilno mesto, ki lahko pridružili tudi občini Gorenja Frank Walter Steimeier. Oba sta movale zgodovinske tragedije: v Južni Koreji, Krefeld, Rostock je mrežo ustanovilo in jo vodi, je vas in Železniki, da se tako zajame imela nagovore, slovesnost pa se Bizerta v Tuniziji, Oradour, Caen, in Dachau v Nemčiji, Volgograd Dunkirk v Franciji s svojo mestno območje celotne poljanske vstaje je končala z državno himno. Drugi Dunkirk, Ouistreham Riva-Bel- in Sankt Peterburg v Rusiji, Ypres upravo. Na konferenci so bili in Dražgoš. dan obiska je bila konferenca de- la, Saint Nazaire in Le Havre v v Belgiji in kot pridruženo mes- predstavniki večine mest (ruskih M. P.