OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Drešinja vas 49, 3301 PETROVČE Tel. r (083). 708-1 94, fax:' 708-880 E-mail: lnío@margts-sp. si http:/ / www.margiB-sp .si Savinjčan Naslednja številka bo izšla 20. maja 1998 NAŠ KRAJ GRE! KRAJEVNA SKUPNOST GOTOVLJE V nedeljo, 19. 'aprila med 7, In 19, uf© na Vašem i¡¡StS&tltii ..v,., MSM„ , , ,!* Dobri ša vas 59 tel. (063) 708-880 3301 PETROVČE tel. & faks 715-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! 85 000 ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE ŽALEC, OBČINA ŽALEC IN ZAVOD ZA KULTURO vabijo NA PROSLAVO DRŽAVNEGA PRAZNIKA DNEVA UPORA PROTI OKUPATORIU. Proslava bo v petek, 24. aprila 1998, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. V programu bosta sodelovala pevski zbor iz Tabora in priznana umetnica Jerica Mrzel. Pol ure pred pričetkom proslave bo koncert godbe na pihala iz Liboj. Vljudno vabljeni! Kaj minute, ure in dnevi - tudi meseci minevajo, kot bi jih po zraku nosil aprilski veter. In že je pred vami nova številka Savinjčana, ki bi ji lahko rekli kar medpraznična. Za nami je namreč velika noč z muhastim vremenom in potresom, pred nami pa so že prvomajski prazniki. Marsikdo si bo privoščil kar kratke počitnice, mnogi pa si bodo tega le želeli. Z grenkobo v očeh bodo poslušali razmišljanja o delu, kruhu, naraščajočih socialnih problemih in o tem, kje je prag revščine. Gotovo bodo med prazničnimi temami tudi zgodovinske polemike. A življenje teče svojo pot, kljub praznikom in velikim besedam. Vsak mora poskrbeti za svoj vsakdanji kruh. Nekaj trenutkov iz življenja Savinjske doline v preteklih dneh smo pozabi iztrgali tudi tako, da o njih poročamo v aprilski številki Savinjčana. Ne le o dogodkih, tudi o gospodarstvu in predvsem o ljudeh lahko prebirate v njej. Na osnovi prebranega se boste morda v nedeljo na referendumu lažje odločili, kaj storiti s staro in novimi občinami. Nekateri pravijo, da je to za Savinjsko dolino zgodovinska priložnost. O tem pa več v majski številki Savinjčana. Prijetno branje vam želimo. _ f m§mmm ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; tel./faks; 063/717 333, 715 200 mobitel; 0609/644 546; elektronska poš.; ¡nfo@savlnjskl-obcan.sl domača stran: http://www.saviniskl-obcan.sl REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE ŽELIMO VAM SONČNE IN PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140 Pražarna in kavni butiki Nagradna igra za tmkup ned 2©žt® Sit! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajenci 20. kroga žrebanja: t nag.: Tatjana Oblak, Pongrac 95, Griže 2. nag.: Roman Marn, Ponikva 44/e, Žalec 3. nag.: Jožica Turšič, Vrbje 16, Žalec VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: 702-100 v_____:_________/ II Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615,4 C0BISS a LETO XX - številka 4 - april 1998 - cena 200 SIT Konec marca in začetek aprila je čas, ko delo v hmeljiščih steče s polno paro. Tam, kjer je hmelj že posajen, so ga odorali, potem ga bodo obrezali in mu napeljali vodila. Tam pa, kjer hmelj na novo sadijo, so natančno označili mesta, kjer bo rastlina posajena, ponekod jo že sadijo. Takoj nato pa bodo napeljali vodila. Na kmetijstvu Žalec, delovna enota Latko-va vas, imajo hmelja okrog 300 ha, od tega ga bodo letos na novo nasadili 7 ha. Sadijo brezvirusno auroro, ki zagotavlja dober pridelek. Letos se je na akcijo zavoda za zaposlovanje odzvalo precej več nezaposlenih kot lani, tako da je v hmeljiščih precej domačih delavcev, kljub temu pa jih bodo morali zaposliti tudi nekaj iz sosednjih držav. T. TAVČAR 7/vd:v; • s AVTO ŠOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716-066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE, 20. APRILA OB 16. UR! V ŽALCU. 9 * * IZVEDBA POIZVEDOVALNEGA REFERENDUMA O USTANOVITVI OBČIN OZIROMA O NJIHOVEM PREOBLIKOVANJU Državni zbor Republike Slovenije je razpisal poizvedovalne referendume v zvezi z ustanovitvijo novih občin, razdelitvijo sedanjih oziroma^ preoblikovanjem dosedanjih občin. Referendumi bodo 19. aprila 1998 na 52 referendumskih območjih v Republiki Sloveniji, na območju občine Žalec na 5 referendumskih območjih. Referendum na območju občine Žalec bodo izvedle volilne komisije referendumskih območij, ki jih je na predlog Upravne enote Žalec imenovala republiška volilna komisija. Volilno komisijo posameznega referendumskega območja vodijo: 1. Volilna komisija referendumskega območja Braslovče: - predsednica komisije: Marjana Topolovec Dolinšek - namestnik predsednice: Rajko Vrečer Sedež komisije je na Krajevni skupnosti Braslovče, tel. št. 70 90 01. 2. Volilna komisija referendumskega območja Polzela: - predsednik komisije: Slavko Resnik - namestnik predsednika: Sergej Ocvirk Sedež komisije je na Krajevni skupnosti Polzela, tel. št. 72 05 55. 3. Volilna komisija referendumskega območja Prebold: - predsednik komisije: Jože Golič - namestnik predsednika: Milena Lesjak Sedež komisije je na Krajevni skupnosti Prebold, tel. št. 72 40 66. 4. Volilna komisija referendumskega območja Vransko-Tabor. - predsednik komisije: Milan Bratušek - namestnik predsednika: Marko Brišnik Sedež komisije je na Krajevni skupnosti Vransko, tel. št. 72 50 58. 5. Volilna komisija referendumskega območja Žalec: - predsednik komisije: Slavko Košenina - namestnik predsednika: Breda Žagar Sedež komisije je na Mestni skupnosti Žalec, Šlandrov trg 20/a, tel. št. 71 59 75. Volivci, ki se 19. aprila ne bodo mogli udeležiti referenduma, bodo lahko predčasno glasovali na posebnem volišču, na sedežu volilne komisije posameznega referendumskega območja, v četrtek, 16. aprila 1998, od 9. do 17. ure. Vse informacije na dan referenduma bodo dajali predsedniki oziroma namestniki volilnih komisij na sedežih komisij referendumskega območja. Določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z razdelitvijo občine Žalec na pet novih občin: 1. Kot referendumsko območje se določi del občine Žalec, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Braslovče in obsega naslednja območja naselij: BRASLOVČE, DOBROVLJE, GLINJE, GOMILSKO, GRAJSKA VAS, KAMENČE, LETUŠ, MALE BRASLOVČE, ORLA VAS, PA-RIŽLJE, PODGORJE PRI LETUŠU, PODVRH, POLJČE, PRESERJE, RAKOVLJE, SPODNJE GORČE, ŠENTRUPERT, ŠMA-TEVŽ, TOPOVLJE, TRNAVA, ZAKL, ZGORNJE GORČE. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se naša občina razdeli in da se na našem referendumskem območju ustanovi nova občina z imenom Braslovče in sedežem v Braslovčah?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. 2. Kot referendumsko območje se določi del občine Žalec, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Polzela in obsega naslednja območja naselij: ANDRAŽ NAD POLZELO, BREG PRI POLZELI, DOBRIČ, LOČICA OB SAVINJI, OROVA VAS, PODVIN PRI POLZELI, POLZELA, ZALOŽE. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se naša občina razdeli in da se na našem referendumskem območju ustanovi nova občina z imenom Polzela in sedežem na Polzeli?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. 3. Kot referendumsko območje se določi del občine Žalec, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Prebold in obsega naslednja območja naselij: DOLENJA VAS, KAPLJA VAS, LATKOVA VAS, MARIJA REKA, MATKE, PREBOLD, SV. LOVRENC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se naša občina razdeli in da se na našem referendumskem območju ustanovi nova občina z imenom Prebold in sedežem v Preboldu?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. 4. Kot referendumsko območje se določi del občine Žalec, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Vransko-Tabor in obsega naslednja območja naselij: BRODE, ČEPLJE, ČRETA, ČRNI VRH, JERONIM, KAPLA, Ll-MOVCE, LOČICA PRI VRANSKEM, LOKE, MIKLAVŽ PRI TABORU, OJSTRIŠKA VAS, PONDOR, PRAPREČE, PREKOPA, SELO PRI VRANSKEM, STOPNIK, TABOR, TEŠO-VA. VOLOGA, VRANSKO, ZAHOMCE, ZAJASOVNIK-DEL, ZAPLANINA. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu,se glasi: »Ali ste za to, da se naša občina razdeli in da se na našem referendumskem območju ustanovi nova občina z imenom Vransko-Tabor in sedežem na Vranskem?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. 5. Kot referendumsko območje se določi dei občine Žalec, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Žalec in obsega naslednja območja naselij: ARJA VAS, BRNI-CA, DOBRIŠA VAS, DOBRTEŠA VAS, DREŠINJA VAS, GALICIJA, GOTOVLJE, GRIŽE, HRAMŠE, KALE, KASAZE, LEVEC, LIBOJE, LOŽNICA PRI ŽALCU, MALA PIREŠICA, Ml-GOJNICE, NOVO CELJE, PERNOVO, PETROVČE, PODKRAJ, PODLOG V SAVINJSKI DOLINI, PODVIN, PONGRAC, PONIKVA PRI ŽALCU, RUŠE, SPODNJE GRUŠOVLJE, SPODNJE ROJE, STUDENCE, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, VELIKA PIREŠICA, VRBJE, ZABUKOVICA, ZALOG PRI ŠEMPETRU, ZALOŠKA GORICA, ZAVRH PRI GALICIJI, ZGORNJE GRUŠOVLJE, ZGORNJE ROJE, ŽALEC, ŽELEZNO. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se naša občina razdeli in da se na našem referendumskem območju ustanovi nova občina z imenom Žalec in sedežem v Žalcu?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. * * UPRAVNA ENOTA ŽALEC ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ. r OBČINA ŽALEC ČESTITA mem detovnien i jadeen in drjavljanam xejmStiáe Slovenije fa ptofniti deta, Î. ntaj ¿n jeti prijetne pioonuijúÁe pia^niáe. Posvet za ocenjevalce Na pobudo Upravne enote Žalec, oddelka za gospodarstvo, so v Žalcu v četrtek organizirali delovni posvet o kategorizaciji nastanitvenih objektov za ocenjevalce in upravne enote celjskega območja. Posveta se je udeležil državni se-ketar za turizem in malo gospodar-. stvo Tomaž Zajc, ki je poudaril težnjo naše države h kakovosti in odličnosti ne samo na področju turizma, ampak na vseh področjih. Korak h kakovosti v turistični ponudbi pa je tudi kategorizacija nastanitvenih objektov, ki turistu jamči storitev v obsegu in kvaliteti, ki jo je naročil in plačal. Na posvetu je sodeloval svetovalec ministra Stane Bizjak, ki je s predstavniki vsem osmih upravnih enot celjske regije razčistil tiste strokovne dileme, ki so bile še ovira za začetek kategorizacije. j.k. «MMlHOflliAMi «m ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; tel./faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546; elektronska poš.: info@savinJski-obcan.si domaCa stran: http://www.savinjski-obcan.si m REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE FOTO RIZMAL Žalec'Celje ATELJE'LABORATORIJ'TRGOVINA Žalec, Savinjska 18, teU 063/715-136 ta 717-256 Celje, Mariborska I, tel: 063/32475 ln 0609/654-389 ■DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE 'IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V LURI. 3M1 PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE IN TISKALNIKE VELIKEGA FORMATA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV HEWLETT PACKARD SPEKTRA 063/411-336 411-298 Celje, Kidričeva 36 Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, D.O.O. ŽALEC, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC. Telefon In faks: 717-333, 715-200 Žiro račun št: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: JANEZ KROFLIČ TAJNIŠTVO: MARIJA CILENŠEK NAKLADA: 13.765 izvodov TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. 32. seia občinskega sveta Zaključni računi proračuna Žalska osnovna šola je kar polovico izgub pridelala zaradi ogrevanja Na 32. redni seji, ki je bila 24. marca, so svetniki občine Žalec obravnavali 15 točk dnevnega reda. Po sprejetju vseh predlaganih premoženjsko-pravnih zadev so svetniki v prvi obravnavi sprejeli spremembe dveh odlokov in po dva sklepa, s katerimi naj bi olajšali začetek poslovanja novim podjetnikom, in se nato lotili zaključnih računov javnih zavodov s področja negospodarstva za lansko leto. Predlagane olajšave za podjetnike Glede na predlagane spremembe odlokov o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanja kapacitet obstoječih priključkov na javno vodovodno omrežje in javno kanalizacijsko omrežje bodo investitorjem, ki prvič začenjajo ali širijo gospodarsko dejavnost oziroma investirajo v kmetijo odprtih vrat ali v stacionarni kmečki turizem, v prvem letu poslovanja odložena plačila obveznega prispevka za nove priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Če bosta po enomesečni javni razpravi spremembi odlokov sprejeti, bo plačilo omenjenih prispevkov mogoče odložiti na osnovi začasne odločbe o odlogu plačila, ki jo bo izdal občinski organ, pristojen za gospodarstvo, na pisno vlogo investitorja. Ta olajšava naj bi bila v skladu s strategijo razvoja malega gospodarstva, ki predvideva 1.500 novih delovnih mest do leta 2002. Zaključni računi javnih zavodov Seja občinskega sveta se je nato nadaljevala z obravnavo zaključnih računov vseh osnovnih šol v občini, glasbene šole, vzgojnovarstvenega zavoda vrtci, zavoda za kulturo, centra za socialno delo, ljudske univerze, zdravstvenega doma in žalskih lekarn za lansko leto. Večina zavodov je poslovala s tako imenovano pozitivno ničlo, z največjo izgubo pa sta leto 1997 zaključili I. osnovna šola Žalec (6 milijonov SIT) in osnovna šola Griže (1 milijon SIT). Ravnatelj žalske šole Adi Vidmajer je poudaril, da je izguba nastala predvsem zaradi stroškov ogrevanja, ki so mnogo višji, kot to določajo republiška merila. Dodatni stroški za investicijsko vzdrževanje so nastali prav zaradi ukrepov, s katerimi naj bi dosegli manjše stroške ogrevanja. Da bi našli sprejemljivo rešitev, so svetniki s sklepom zadolžili vodstvo šole, občinske strokovne službe in podjetje Si-pro, da se čim prej sestanejo. Sicer pa so ravnatelje in direktorje javnih zavodov zadolžili, da izgube iz lanskega leta pokrijejo v breme tekočega poslovanja v letu 1998. Občinski svet je sprejel tudi sklep, s katerim soglaša, da JZ Zdravstveni dom Žalec za delovno uspešnost v letu 1998 nameni višji odstotek mase sred- stev za osebne dohodke, vendar ne več kot 20 odstotkov. Pri tem je Martin Rakuša pripomnil, da bi kazalo razmišljati tudi o stimulaciji zasebnikov. Po njegovem mnenju bi bilo dovolj, če bi jih oprostili plačila najemnine. Prav tako so svetniki soglašali, da lahko višji odstotek za delovno uspešnost namenijo tudi v JZ VVZ Vrtci Žalec. Vendar pa povečanje ne sme presegati 4 odstotke, dodatno izplačilo pa seveda ne sme povzročiti izgube zavoda. Ponovno pa je največ razprave povzročila delovna upešnost v JŽ Žalske lekarne (te del prihodka pridobijo na prostem trgu) in direktorice Zavoda za kulturo Žalec. Svetniki niso soglašali niti s predlogom, da se za delovno uspešnost nameni polovica razlike med prihodki iz proste prodaje in njene nabavne vrednosti, niti s predlogom, da se za delovno uspešnost lahko nameni 20 odstotkov prihodkov iz proste prodaje. Strokovne službe morajo zato nov predlog pripraviti do pri-hodje seje. Glede izplačila delovne uspešnosti za direktorico Zavoda za kulturo so svetniki najprej zavrnili predlog sveta tega zavoda in župana za 40 odstotkov, nato pa vendarle soglašali s 30-odstotnim izplačilom za delovno uspešnost. Sprejet tudi zaključni račun proračuna Brez razprave so svetniki nato v prvi obravnavi sprejeli na in javnih prejšnji seji najbolj sporen predlog odloka o ustanovitvi zavoda za gospodarjenje s prostorom v občini Žalec. O tem so se prejšnji dan sporazumeli vodje skupin svetnikov in vodstva političnih strank. Odlok je v enomesečni javni razpravi, javni zavod pa naj bi nadomestil z zakonom ukinjene sklade stavbnih zemljišč. V drugi obravnavi so svetniki sicer potrdili spremembe odloka o statusnem in upravljal-skem preoblikovanju žalskega komunalnega podjetja, vendar so z amandmajem določili, da bo imela skupščina 7 članov in ne le najprej predlagane 3. 5 članov imenuje občinski svet po načelu teritorialne zastopanosti. Po položaju sta člana skupščine tudi župan in vodja zavodov občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve. Brez razprave so svetniki potrdili poslovno poročilo komunalnega podjetja za lansko leto. Tudi zaključni račun občine za lansko leto so svetniki po daljši razpravi potrdili. Največ pripomb so imeli zaradi rebalansa proračuna, ki ga občinski svet ni sprejel, zato je njegovo izvajanje odredil župan. Po zaključnem računu je bilo lani v proračunu vseh prihodkov 2.120.837659 SIT, odhodkov pa 2.200.726.191 SIT. Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je med drugim povedal, da je bil največji izpad prihodkov na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (zaradi pozno izda- nih odločb) in nerealiziranih prihodkov od prodaje premoženja. Tudi del dohodnine, ki pripada občini, je država ob koncu leta zadržala in ga izplačala šele na začetku tega leta. Zato so odstopanja v zaključnem računu glede na sprejeti lanski proračun nekoliko večja. Zadolževanje pa je ostalo tako, kot je bilo planirano. Nekaj sredstev pa je ostalo v lanskem letu, predvsem zaradi poznega nakazila države, neporabljenih - nekaj več kot 27 milijonov tolarjev se bo tako iz lanskega preneslo v letošnji proračun. Svetniki so potrdili tudi zaključne račune skladov. Ob koncu seje so svetniki potrdili tudi novo povprečno gradbeno ceno in povrečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini in Tekstilni tovarni Prebold za eno leto odložili plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. K. R. Ocenili vzorce vin Novi predsednik Vinko Debelak Aktivno se vključiti v preventivno delo Na redni letni skupščini Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec so se v svojih prostorih se-šli člani in drugi gostje. Pred pričetkom delovne skupščine je moški pevski zbor ZŠAM Žalec, ki ga vodi Mija Novak, zapel nekaj pesmi, nato pa so poročali o delu. Kot je poudaril predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner, ki je podal delovno poročilo, bo treba več storiti na področju preventivne vzgoje, saj je krvni davek na na- ših cestah previsok. Govoril je tudi o urejanju avtopoligona, o številnih akcijah in prireditvah, ki so jih pripravili sami ali pa so se jih udeležili. V minulem letu so člani opravili kar 1200 ur prostovoljnega dela, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pa imajo organizirane brezplačne preventivne preglede pri avtoservisu Marjana Tratnika na njihovem avtopoligonu. Opravili so tudi volitve. Predsednik bo še naprej Ivo Serdoner, za podpredsednika pa so izbrali Franca Lenka. Program dela bo temeljil na podobnih akcijah in delu kot v minulem obdobju. Ob koncu so podelili priznanja in odlikovanja. Plaketo tovarištva sta prejela Zoran Štok in Vinko Uršič, plaketo s srebrnim vencem Zvonko Čepin, plaketo z zlatim vencem Franc Lenko, priznanja pa Jože Vaši, Franc Marzel st., Dominko Vrbič in Slavko Resnik. T. TAVČAR Na 4. rednem občnem zboru so se člani Društva savinjskih vinogradnikov zbrali v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah, kjer ima društvo svoj sedež. To je sorazmerno mlado društvo, šteje 130 članov in kot je povedal predsednik društva Ivan Poteko, so to predvsem vinogradniki iz Spodnje Savinjske doline. Z vinogradništvom se večina ukvarja ljubiteljsko, društvo pa skuša s tem, da svojim članom omogoča izobraževanje in strokovno pomoč, doseči, da bi imelo vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini tudi gospodarski pomen. Značilno je, da so vinogradi v glavnem majhni, zato skušajo površine povečati, zavedajo pa se, da se lahko uveljavijo med pridelovalci vin le z visoko kakovostjo. Na zboru so govorili o delu in nalogah, ki jih čakajo, o pre-registraciji društva na osnovi novega zakona o društvih ter sprejeli sklep o spremembi svojega znaka. Spoznamo ga po stari stiskalnici, ki je upodobljena na njem. Ob koncu so objavili rezultate o ocenjevanju vzorcev vin, letnik 1997 ¡n podelili pisna prizna- nja in praktične nagrade. Komisija je v ocenjevanje prejela 67 vzorcev. Za rdeča vina so največ točk prejeli Edi Omladič, Edvard Peternel in Ivan Poteko itd. Za sortno belo Rudi Cevzar, Stane Jakše in Edvard Peternel. Za belo mešano so prejeli točke Stane Jurjevec, Edi Omladič in Milan Krašovec. Ker so na občnem zboru govorili o vinu, pri Slovencih pa k vinu sodi tudi pesem, so člani moškega pevskega zbora Petrovče zapeli nekaj pesmi. T. TAVČAR Prva mesta so osvojili (od leve proti desni): Rudi Cevzar iz Andraža, Stane Jurjevec iz Petrovč in Edi Omladič z Ložnice pri Žalcu. Na 43. občnem zboru Gasilske zveze Žalec so se v Letušu zbrali delegati 39 prostovoljnih gasilskih društev, 4 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev in drugi gostje Iz poročil predsednika GZ Žalec Franca Oseta, poveljnika Francija Naraksa, referenta za mladino Janija Šaleja in referentke za žene Silve Štefančič je bilo razvidno, da so v preteklem obdobju uspešno delali na področjih preventivne dejavnosti, strokovnega usposabljanja in tekmovanja ter učinkovito posredovali v reševalnih akcijah, tako pri požarih kot tudi v drugih elementarnih nesrečah. Med drugim so lani reorganizirali društva za pridobitev statusa društev, ki delujejo v javnem interesu na osnovi zakona o društvih. Ocenjevali so delo v društvih, kar je pogoj za finančno dotacijo, sprejeli pa so tudi pravilnik o gasilski službi, ki določa in obravnava gasilsko službo, pravice in dolžnosti gasilcev ter strokovno izobraževanje. Operativci so, tako kot že vrsto let, preventivno pregledali stanje v blokovnem sistemu, hidrantnem om- režju, hmeljskih sušilnicah, vodnih zajetjih in zasebnem gospodarstvu. Ves čas posvečajo posebno pozornost strokovnemu usposabljanju. Usposobljenost članstva zagotavljajo s stalnim usposabljanjem, za posebna strokovna usposabljanja pa skrbijo z raznimi seminarji in te- Vinko Debelak čaji. Pripravljenost svojega članstva preverjajo na raznih tekmovanjih, ki se jih je lani udeležilo 1400 gasilcev. Zares pa je šlo pri 73 požarnih intervencijah in številnih drugih, ko so občane reševali iz zaprtih dvigal in pomagali ob raznih nesrečah. Po razpravi so izvolili novi odbor; predsednik zveze je Vinko Debelak, poveljstvo pa bo še naprej v rokah Francija Naraksa. Po sprejemu načrta za leto 1998 so podelili priznanja GZ Žalec in odlikovanja GZ Slovenije. Priznanje GZ Žalec I. stopnje je prejel Pavel Matko, II. stopnje Avgust Piki, III. stopnje Stanislava Bor-štner, Zvonko Podpečan, Anton Piki in Janko Vranič. Odlikovanja GZ Slovenije II. stopnje so prejeli Ivan Prislan, Vojko Ramšak, Jože Ramšak, Dušan Jelen in Ivan Koler, gasilsko odlikovanje lil. stopnje so prejeli Džoni Marovt, Alojz Narat in Aleksander Škrabar, gasilsko plamenico III. stopnje pa je prejel Slavko Tratnik. T. TAVČAR 90 let Marije Pajk iz Vrbja V krajevni skupnosti Vrbje imajo navado, da obiščejo svoje krajane ob visokih obletnicah življenja, kot je na primer 90-letnica. Te dni je tak visok jubilej praznovala Marija Pajk. Ob tej priložnosti so jo obiskali predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh in predstavniki krajevne organizacije Rdečega križa Žalec Anica Kotar, Ivana Strnad in Marinka Cokan. in nekaj zemlje, tako da ima tudi status kmeta. Sovaščani vedo povedati, da je veliko in dobro šivala, ni pa znala prav računati, tako da od šivanja ni mogla obogateti. Seveda, sedaj pri svojih devetdesetih letih vsega ne zmore več sama, zato ji pomaga mož pokojne nečakinje Branko Zebec iz Celja, ki hodi k njej vsak drugi dan, ji prinese hrano in postori, česar sama ne zmore. Povedala je še, da nikoli v živ- Jubilantka je bila obiska vesela in se je z veseljem odzvala povabilu v bližnji lokal, kjer se je tudi razgovorila o svojem življenju. Povedala je, da se je rodila v Libojah, v družini petih otrok, od katerih živi samo še ona. Priučila se je za šiviljo, nikoli pa se ni poročila. V Vrbju, kjer živi že mnogo let, ima hišo Ijenju ni bila zares bolna, pa tudi sedaj ji zdravje še kar dobro služi. Pestijo pa jo seveda starostne tegobe. Marija Pajk je bila izkazane pozornosti vesela, njeni obiskovalci pa so ji zaželeli zdravja in da bi se še srečali ob kaki okrogli obletnici. T. TAVČAR GALICI 1A Najstarejše obiskali na domu________________________________ V KS Galicija so ob letošnjem materinskem dnevu, 25. marcu, pripravili dve proslavi. Prva je bila v Pernovem, druga pa v domu krajanov v Galiciji. Ker so želeli, da bi bile te pozornosti deležne vse žene in matere, so tiste, ki se proslave niso mogle udeležiti, obiskali na domu. Tako so predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija in Katica Petrin v minulih dneh obiskali najstarejše krajanke KS Galicija. Gre za tiste, ki so dopolnile 90 in več let. Najprej so obiskali najstarejšo, Marijo Jelen iz Zavrha, ki bo 18. aprila dopolnila 98 let, Marijo Ramšak, ki je 27 marca praznovala 94. rojstni dan (na sliki), Antonijo Naraks, ki bo 20. decembra praznovala 93. rojstni dan, Terezijo Verdev, ki bo 1. septembra praznovala 91. rojstni dan, Marijo Krušič, ki je 19. februarja praznovala 90. rojstni dan, in Frančiško Toman, ki bo 10. oktobra praznovala 90. rojstni dan. Vsem so izročili šopke in praktična darila. T. TAVČAR LUMAR HIŠE, d.0.0., G0MILSK0 Šmatevž 26, 3303 Gomilsko objavlja razpis za delovno mesto: KM MIZARJA in KV PLESKARJA Pogoji: - končana 3-letna šola lesarske oziroma pleskarske smeri, - 1 leto delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na zgoraj omenjeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega ,ele,ona na številko: Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico. V manjših količinah je na voljo v vrečah. Gnojilo je primerno za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin. Za vse informacije lahko pokličete na ČISTILNO NAPRAVO KASAZE, tel.: 707-263, od 7. do 15. ure. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o. ŽALEC, Celjska c. 3/a OBVESTILO LASTNIKOM PSOV Savinjska veterinarska postaja Žalec bo na podlagi republiške ODREDBE za leto 1998 vakcinirala pse proti steklini v drugi polovici meseca aprila. Vsi lastniki, katerih psi so že bili v letu 1997 cepljeni proti steklini, bodo prejeli pisna vabila. Za mlajše živali, ki še niso bile vakcinirane (cepljene) in niso v našem registru, pa lahko pokličete za informacijo o cepljenju po tel.: 716-016. CEPLJENJE JE OBVEZNO ZA VSE PSE, STARE VEČ KOT ŠTIRI MESECE. Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN trgovina na debelo in drobno TEKSTIL ZA DOM V PC Mi Lesnina v Levcu ZAVESE, POSTELJNINA, ODEJE, ŽALUZIJE, TEKAČI, ITISONI, DEKORATIVNO BLAGO. AKCIJA do 25. APRILA 1998 ITISONI -10% POPUST Levec 1 8, 3301 Petrovče, tel.: 063/472-21 8 Matke Poprava krivice gasilskim veteranom Gasilski veterani prostovoljnega gasilskega društva Matke se sedaj že intenzivno pripravljajo na državno prvenstvo gasilskih veteranov, ki bo točno čez mesec dni (15. maja) v Novem mestu. Tja pa kmalu ne bi šli, saj so jih na področnem tekmovanju neupravičeno diskvalificirali. Kljub najboljšemu rezultatu so ostali praznih rok in razočarani. Vseeno pa so ohranili primerno dostojanstvo in prepustili sodbo o pravilnosti ali nepravilnosti tekmovanja Gasilski veljnik društva Jože Kupec slovesno podelila in okrog vratu obes' la medalje, ki bi jih morali prejeti že na področnem tekmovanju na Ložnici pri Žalcu. Krivica, ki se je zgodila veteranom Ernestu Zagožnu, Albinu Romihu, Filipu Gorjupu, Evgenu Ve- Gasilski veterani s svojim mentorjem po podelitvi medalj. zvezi Slovenije, kamor so poslali pritožbo. Zaplet, jeza in razočaranje so sedaj že pozabljeni. V petek, 3. aprila, ko so vadili na prostoru športnega društva Matke, sta jim namreč predsednik gasilskega društva Matke Slavko Zagožen in po- deniku, Jožetu Mastnaku, jakobu Breznikarju, Marjanu Golavšku In Ivanu Lebru, je tako popravljena. Tega pa je še posebno vesel njihov mentor, Boris Golavšek, ki Ima nemalo zaslug za dosežen rezultat in s tem za udeležbo na državnem prvenstvu. D. N. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ߀lß TEHNIKA HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE ß O J LE RJI MRLI GOSPODINJSKI APARATI... Aleksander DRAGAR, s.p. Ul. HiROJR STRNETA 6, 3310 ŽRI« TEL: 063/717-718, GSM: 041/666-521 KOGUM IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER TJ“ 063/701-582 V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF in OPEL ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE RRME WALKER in BELGIJSKE BOSAL. DELOVNI ČAS: od a do ia ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN ZA VARNOST VAŠEGA AVTOMOBILA! - AVTOAKUSTIKA - AVTOALARMI AKCIJA Avtoradio 17.890,00 SIT CENTRALNA ZAKLEPANJA ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV od 26.300 sit naprej z montažo NIŽJE CENE AKUMULATORJE! ÄREN MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. Gotovi ¡e: Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka V KS Gotovlje se že dalj časa temeljito pripravljajo na referendum o uvedbi samoprispevka krajanov. Referendum bo 19. aprila, do takrat pa potekajo sestanki po vaških skupnostih in društvih, kjer utemeljujejo uvedbo samoprispevka, saj menijo, da bodo lahko samo tako dohiteli druge krajevne skupnosti v žalski občini. Po predlogu iniciativnega odbora in sveta KS naj bi zaposleni plačevali po 2 odstotka od neto osebnega dohodka, prav tako pa tudi upokojenci od pokojnine ter samostojni podjetniki in obrtniki od osnove za odmero davka. Kmetje naj bi plačevali 4 odstotke od katastrskega dohodka, medtem ko bi bili opravičeni plačevanja vsi, ki jih našteva 12. člen zakona o samoprispevku. Tako bi v petih letih zbrali nekaj več kot 51 milijonov tolarjev, kar pomeni okrog 850 tisoč na mesec. Sredstva naj bi bila porabljena za komunalno infrastrukturo, za sofinanciranje programa javnih zavodov in kot dotacija društvom in organizacijam programa javnih zavodov in kot dotacija društvom in organizacijam krajevne skupnosti. Tako so v program krajevnega samoprispevka uvedli štiri odseke cest, v katere bi vložili več kot 15 milijonov tolarjev, pločnik za nekaj manj kot 8 milijonov, prav toliko bi namenili za javno razsvetljavo, za sofinanciranje kanalizacije bi šlo 12 milijonov, 5 milijonov še za ureditev enotne turistične ogledne poti in javno ureditev okolja, po 1 do 2 milijona pa za sobo za svojce pri mrliški vežici, za tlakovanje poti na pokopališču, za kulturno prosvetno društvo, za vzdrževanje in uporabo dvorane, za športnorekreacijsko društvo Borut in za prostovoljno gasilsko društvo kot sofinanciranje za nakup kombiniranega vozila. Kot je povedal predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc, glede na priprave in javno mnenje optimistično pričakujejo izid referenduma. T. TAVČAR Materinski dan v Drešinji vasi______________________________ Letos je proslavo za KS Petrovče pripravilo prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas v gasilskem domu Drešinja vas. Na tej proslavi so sodelovali učenci osnovne šole Petrovče, pevski zbor iz Petrovč, otroci VVZ Petrovče, ki so nam lepo okrasili dvorano in izdelali spominske srčke, katere so po končanem programu razdelili mamicam. Govornik na proslavi je bil ravnatelj OŠ Petrovče g. Jože Kruleč, ki je predstavil pomen materinskega dneva. Najbolj zaslužnemu veteranu g. Daniju Seniču, ki se je pred leti odselil, a se kljub temu rad vrača in veliko pomaga društvu, smo podelili umetniško delo, ki ga je ustvaril naš rojak in priznani slikar g. Stane Petrovič-Čonči. Prireditev so nam omogočili Krajevna skupnost Petrovče, aviohiša SEAT-DREV iz Drešinje vasi, avtoprevozništ-vo Jože Fajdiga Drešinja vas, trgovsko podjetje ARKA, d. o. o. Petrovče, Mlinsko-predelovalno podjetje KLASJE Celje, pekarna Brglez Vransko, mesnica Ervin Čas Žalec, Tropic-Caffe Žalec in pekarna Kuder iz Levca. Vsem naštetim prisrčna hvala za pomoč, zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki niso omenjeni, pa so veliko pripomogli, da je bil večer še lepši. Za PGD Drešinja vas Franc Zavašnik 3302 GRIŽE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT Cesta žalskega tabora 1, Žalec, v stavbi Hmezada HKS Tel.: 063/715-410, 717-238, popoldne 715-480 mobitel: 0609/616-750 Ponujamo vam: - lamelne zavese - žaluzije - plise zavese - roloje - senčila screen Pote# tega opravbjamo tudi prevoze s kamioni in kombijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. Srečanje mater in žena na Ponikvi V krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu se je v soboto, 28. marca, zbralo kar 136 žena in mamic v dvorani zadružnega doma. Kulturno društvo Rista Savina je pripravilo lep kulturni program, v katerem je sodelovalo kar 72 nastopajočih - od moškega pevskega zbora, vrtca, folklorne skupine, prisotne pa je v imenu krajevne skupnosti pozdravil njen predsednik Ivan Jelen. Na prireditvi je igral ansambel Planinski odmev s pevko Matejo. Sledili so pogostitev, ples in srečolov. To je bilo že sedmo redno srečanje mater in žena iz zaselkov Ponikva, Podkraj, Studence in sosednjih Kal. Zbor društva upokojencev Liboje v Se več rekreacije V petek, 27 marca, so se v Libojah zbrali člani društva upokojencev, da bi pregledali delo upravnega odbora in društva v preteklem letu. V letu 1997 jim je uspelo preoblikovati in na novo registrirati društvo ter sprejeti nov statut društva. Postali so 50-odstotni lastniki doma upokojencev v Libojah, prav tako pa so tudi lastniki kletnih prostorov in prizidka, ki služi kot poslovni prostor. V preteklem letu so organizirali izlet na Koroško in v Prekmurje. Udeležili so se srečanja upokojencev v Grižah in Celju. Na Brnici so organizirali treninge za pikado in streljanje, skupno s Planinskim društvom Liboje pa so organizirali pohod na Comel na avstrijskem Koroškem. Ob koncu preteklega leta so obiskali 21 bolnih članov na domu in pa v upokojenskem domu na Polzeli. Obiskali so tudi najstarejša člana društva: Petra Selčana in Barbaro Pavlič, ki sta lani dopolnila 90 let. Prav tako so med letom vsakemu 75-letniku izkazali pozornost s čestitko. Društvo je tako v preteklem letu delovalo po načrtovanem programu. Za letošnje leto pa si želijo izboljšati sofinanciranje izletov in kakovostnejše organiziranje le-teh. ALENKA TURNŠEK-JELEN STANOVANJSKA ZADRUGA, z.0.0. Lava 7, 3000 Celje, tel.: 063/453-120. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE ŽALEC; kupimo enoinpolsobno stanovanje do 50 m2, balkon, ck, tel., nižje nadstropje. Tel.: 753-120 DVOSOBNO STANOVANJE ŽALEC; prodamo dvosobno stanovanje 57,60 m2, V. nadstropje, ck, catv. Tel.: 453-120. PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Prihaja čas izletov in sprehodov v naravo, ki je v teh pomladnih dneh polepšana z bujnim cvetjem in zelenjem. Ko boste hodili mimo nas na Gozdnik, Kamnik, Mrzlico, vas vabimo, da nas obiščete. Vaš izlet bo tako prijetnejši! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Pokojninska reforma Pokojninski sistem ni kriv za težave proračuna V koordinacijskem odboru organizacij in strank upokojencev Slovenije so avtorji Bele knjige že večkrat obravnavali ugotovitve in predloge o reformi pokojninskega sistema ter na svoji seji 18. 2. 1998 sprejeli določena stališča. Ta stališča so naslovili predsedniku vlade, pristojnim ministrom in vodjem poslanskih skupin v državnem zboru RS, da bi se z njimi seznanili in jih kar najbolj upoštevali v nadaljnjih odločitvah o reformi pokojninskega sistema. Poslali so jih tudi sindikatom Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije kot pomembnim dejavnikom v socialnem sporazumevanju. O dosedanjih nadaljevanjih o pokojninski reformi, ki sem jih objavil, sem objavljal stališča stranke DESUS, medtem ko v tokratnem prispevku že navajam stališča koordinacije, kar pomeni, da je naše stališče sprejel širok krog upokojencev Slovenije. Prav je torej, da vas na kratko seznanim z nekaterimi stališči, ki jih je koordinacija sprejela na svoji seji. Nesporno je namreč naše soglasje z reformo sedanjega pokojninskega sistema, kajti zavedamo se demografskih, gospodarskih in drugih sprememb, zlasti glede znatnega povečanja deleža starejših prebivalcev in s tem upokojencev v skupnem številu prebivalstva. Del reforme je bil pravzaprav opravljen še z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 1992 ter njegovimi spremembami in dopolnitvami leta 1996. Tokrat gre torej za drugi in najbrž ne za poslednji del reforme. Koordinacija ugotavlja, da v spremembah pokojninskega sistema nič bistveno ne zaostajamo za drugimi evropskimi državami, v nekaterih pozitivnih straneh pa smo celo pred njimi. Odločno nasprotujemo ocenam o katastrofičnem stanju pokojninskega sistema in o njegovem pogubnem vplivu na družbo in gospodarstvo, so pribili v koordinaciji. Ugotavljajo, da jev Beli knjigi argumentirano analizirano stanje našega pokojninskega sistema in so dane primerjalne ocene z nekaterimi drugimi državami. Odklanjajo pa očitke nekaterih politikov, gospodarstvenikov in drugih »poznavalcev«, ki razglašajo pokojninski sistem za glavnega krivca težav državnega proračuna, za zaostajanje investicij, za premajhno konkurenčno sposobnost gospodarstva itd. Zaradi tega so potrebni takojšnji ukrepi, torej zmanjšanje sredstev za ta namen, to je takojšnje zmanjšanje pravic upokojencev. To je seveda celo v nasprotju z Belo knjigo, ki vidi sistemske spremembe v dolgoročnem finančnem učinku. V koordinaciji razpolagajo tu- di z nekaterimi primerjalnimi kazalci z razvitimi zahodnoevropskimi državami, ki so relativno ugodni. Tako npr. v Italiji pride en upokojenec na enega zaposlenega, v Nemčiji eden na 1,3, v Sloveniji pa en upokojenec na 1,65 zaposlenega. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavezanci, so v Sloveniji nižji od gospodarskega povprečja. Tako znaša delež v državnem proračunu za pokojninsko zavarovanje v Sloveniji šele zadnji dve leti 18%, v drugih za-hodnoevrospkih državah pa že precej časa 20 do 25%, izjemoma celo več. Če pa vračunamo v bruto domači proizvod tudi sivo ekonomijo in izločimo tiste socialne prejemke, ki jih v drugih zahodnoevropskih državah ne plačujejo iz pokojninskih sredstev, ugotovimo, da je v Sloveniji delež pokojnin v bruto domačem proizvodu ne 14%, marveč 9,5%, kar je povsem primerljivo ali celo ugodneje kot v nekaterih drugih državah (Avstrija 11,1%, Nemčija 114% Italija 12,2%, Francija 12,5% itd.). Če računamo še delež pokojnin v skupni bruto ceni vseh proizvodov, letno izdelanih v Sloveniji, znašajo naše pokojnine za vse leto komaj okoli 2% in skoraj vsa dosedanja znižanja prispevkov so bila prelita v plače, torej niso povečala akumulacije. Tako problem konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva še zdaleč ni odvisen od pokojnin, marveč zlasti od produktivnosti vseh stroškov na enoto proizvoda. V tem sestavku sem pojasnil le del stališč koordinacije, medtem ko bom preostala stališča pojasnjeval v nadaljevanjih. Območni odbor DESUS Žalec Podpredsednik Rado Rotar ^ GOSTIŠČE Savinja * Marinka PLEVČAK * LATKOVA VAS 22/ PREBOLD, tel.: 701-030 -5fr ,y. Prijetno prvomajsko praznovanje in dobrodošli v gostišču Plevčak ■5fr •5fr •5fr Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 VABIMO VAS V PRENOVLJENE IN POVEČANE PROSTORE, kjer vam po zelo ugodnih cenah ponujamo: ** SIPOREKS m3/ 13.300,00 SIT " LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE 25 kg/ 1050,00 SIT ** JUPOL, 25 kg/ 2.790,00 SIT ** JUBOUN KIT 30 kg/ 2.390,00 SIT ** SADOLIN 5 I/ 4.840.00 SIT BETONSKE PLOŠČE, ROBNIKE, TLAKOVCE In drug gradbeni material. Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM Aprila dividende v Juteksu Delniška družba luteks iz Žalca je lani ustvarila 458 milijonov tolarjev dobička. Nekaj manj kot polovico ga bodo namenili za dividende. V tridesetih dneh po skupščini delničarjev bodo delničarjem izplačali 400 tolarjev bruto na delnico. Delničarji žalskega juteksa so na skupščini poleg predloga sprememb in dopolnitev statuta ter poročila o poslovanju za lansko leto sprejeli tudi sklep, po katerem bo družba oblikovala sklad lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala. Sprejeli so tudi poročilo o transakciji odkupa delnic in delni transakciji prodaje delnic. Juteks je namreč od konkurenčnega madžarskega podjetja odkupil 25,84 odstotka delnic. Kot nam je povedal direktor delniške družbe ¡uteksa Milan Dolar, so 14,11 odstotka delnic že prodali, del od paketa delnic, ki jim je še ostal, nameravajo prav tako prodati, en del pa bodo namenili za sklad lastnih delnic. V Juteksu so s poslovnimi rezultati za lansko leto zadovoljni. Družba, ki kar 95 odstotkov proizvodnje izvozi na tuje trge, in sicer v Evropo, Azijo, Avstralijo in Indonezijo, je lani v primerjavi z letom prej prodala za 30 odstotkov več izdelkov. Dobre poslovne rezultate si obetajo tudi letos. 9! Vrba 7 1225 Lukovica - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre »el.: 06T/735>408 «6 8-17.vre Sadijo zgodnji krompir Zadnje lepo in sorazmerno toplo vreme je zemljo toliko ogrelo, da so začeli kmetje saditi zgodnje sorte krompirja. Čeprav v Savinjski dolini krompirja včasih niso na veliko sadili, se sedaj, tudi zaradi zmanjševanja hmelj-, skih površin, večajo nasadi krompirja. Zgodnji krompir Savinjčani sadijo na manjših površinah, ker ga je treba čim prej prodati, v začetku ima namreč dobro ceno, ki potem hitro pada. Na sliki: Ocvirkovi iz Ločice ob Savinji pri sajenju zgodnjega krompirja. T. TAVČAR Franc Rogi med čiščenjem odlagališča. Vegetacija skrivala smeti Franc Rogi: »Česa takega nisem pričakoval« Naši gozdovi, gmajne, obrežja rek in druga krajina, kamor se je možno pripeljati z avtomobilom, že dolgo niso več takšni, kot so nekoč bili. Njihovo podobo spreminja vse več črnih odlagališč odpadkov. Vsa prizadevanja za odpravo le-teh ne zaležejo prav veliko, saj se kmalu pojavijo nova. V tem mesecu poteka vrsta akcij čiščenja okolja. Marsikatero črno odlagališče bo očiščeno, vendar bo ta Sizifov posel potreben vse dotlej, dokler ne bo prišlo v zavest vsem ljudem, da je skrb za naravo in čisto okolje skrb za zdravje in prihodnost nas in naših zanamcev. Zato je gotovo svetel primer Franca Rogla iz Šešč, ki je ob čiščenju oziroma poseki močno zaraščenega pobočja Pod goro, kakor temu območju pravijo domačini, naletel na črno odlagališče in se sam lotil čiščenja. »Bil sem močno presenečen, ko sem se lotil poseka tega zaraščenega terena in ob tem naletel na vso mogočo kramo, ki je bila raztresena po pobočju in med grmovjem. Tu je bil nekoč manjši kamnolom in v kotanjo, ki je nastala, so ljudje odlagali vse mogoče iztrošene gospodinjske stroje in druge odpadke. Odločil sem se za čiščenje in vse odpadke znosil v kotanjo, ki jo bom sedaj prekril z zemljo. Sprva sem mislil vse skupaj odpeljati, vendar je odpadkov toliko, da tega ne bi zmogel fizično in ne finančno. Vsekakor pa bom to odlagališče spravil v red in upam, da bo takšno tudi ostalo,« pravi Franc Rogi, ki je območje posekal zaradi drv. Lastniku Dolinarju, ki mu je dovolil posek, pa želi zapustiti urejeno zemljišče. Za mnenje o takšnem načinu reševanja divjih odlagališč smo vprašali Marijano Kopitar, višjo svetovalko za okolje v oddelku za Okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec. »Dejanje gospoda Rogla je zelo pohvalno, kljub temu pa občinske strokovne službe priporočajo krajanom, da se v takšnih primerih obračajo na strokovno in finančno pomoč na občino Žalec, Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve. Vsako odlagališče je namreč potrebno strokovno pregledati in določiti najustreznejši način sanacije. V sanacijo pa vključiti tudi lastnika zemljišča in povzročitelje.« Če bi bilo veliko takšnih mož, kot je Franci Rogi, bi bilo vse tisto, kar smo našteli v uvodu, bistveno lepše. D. Naraglav Na osnovi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec objavlja Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec sklep o razpisu 13. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva in obrtništva v Občini Žalec i. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku 40 oziroma 62 MIO SIT (štirideset milijonov oz. dvainšestdeset milijonov tolarjev). 40 MIO SIT je na razpolago takoj, razlika do 62 MIO SIT pa po sprejetju proračuna občine Žalec za leto 1998. II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za Investicije v proizvodne dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za Investicije v ekološko čiste tehnologije, vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občini Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila z najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T + 3%. Minimalni znesek posojila je 1 MIO SIT in maksimalni znesek 5 MIO SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano doku- mentacijo oddajo vključno do 15. maja 1998 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog na naslov: Sklad za razvoj obrti In podjetništva Ul. Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom - »13. natečaj - NE ODPIRAJ.« Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicljskl načrt v skladu z navodili za Izdelavo investicijskega programa, - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za. samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe in BS in BU po zadnjem ZR, - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila, - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje...) VI. Prijavljeni kandidati bodo o Izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko HMEZAD BANKE, d. d„ s katero bo Sklad sklenil pogodbo. Vlil. Sklep se objavi v Savinjčanu. Opomba: - Dodatne Informacije lahko dobite pri članih UO ali po tel. 715-313, 716-959 int. 240, ga. Tanja Razboršek-Rehar ali na telefon 717-533 ga Danica Jezovšek Korent. - T - temeljna obrestna mera, - BS - bilanca stanja - BU - bilanca uspeha - ZR - zaključni račun Upravni odbor Sklad za razvoj kmetijstva Občine Žalec na osnovi 9. člena statuta Sklada za razvoj kmetijstva objavlja 6. JAVNI RAZPIS o dodelitvi posojii za ohranjanje in razvoj kmetijstva na območju občine Žalec. I. Skupni razpisani znesek: 24.000.000 SIT II. Namen posojila.- 1. Hmeljarstvo - nakup mehanizacije za obdelavo in varstvo hmeljišč nakup strojev za spravilo hmelja obiralnl stroji novogradnja, obnova in oprema sušilnic novogradnja in obnova žičnic 2. Živinoreja - nakup plemenske živine obnova govejih stojišč molzna in mlekarska hladilna oprema novogradnja in obnova hlevov in skladišč za krmo pašna oprema 3. Ostalo - nakup traktorjev nakup mehanizacije za pripravo In obdelavo tal ter linij pri spravilu krme nakup mehanizacije In opreme za zele-njavarsko proizvodnjo gradnja objektov za zelenjavarsko in sadjarsko proizvodnjo nakup kmetijskih zemljišč in gozdov nakup gozdarske mehanizacije 4. Za investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetiji in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. III. Upravičenci Pod II., 1, 2 In 3: Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe - kmetje s prebivališčem v občini Žalec, ki niso v rednem delovnem razmerju, ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo In imajo sedež in obdelovalne površine na območju Občine Žalec. Pod II., 4: Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe - kmetje, ki niso v rednem delovnem razmerju, s prebivališčem v Občini Žalec. IV. Pogoji Posojila se dodeljujejo pod naslednjimi pogoji: 1. Višina posojil za ohranjanje in razvoj kme- tijstva ne smejo presegati 75% predračunske vrednosti programa. 2. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 3 MIO SIT. , 3. Investicijski program z navedbo višine za- prošenega posojila, o katerem da mnenje Kmetijska svetovalna služba. V. Rok vračila 1. Do 10 let za naslednje namene: novograd- nja hlevov, novogradnja sušilnic, novogradnja hmeljskih žičnic in novogradnje hiš za namene kmečkega turizma. 2. Za ostale namene se rok vračila določi glede na program, vendar najdlje 5 let. V dogovoru z banko je možen moratorij na odplačilo glavnice, v skladu s pravilnikom. VI. Obrestna mera Obrestna mera znaša T + 3%. Vil. Vsebina zahtevka Investicijski program pri objektih mora investitor predložiti veljavno gradbeno dovoljenje oz. dovoljenje o priglasitvi del, če gre za obnovo objektov dokument pri nakupu (račun), pri nabavi opreme oz. mehanizacije tudi prospekt, iz katerega je razvidna vrsta stroja in njihov namen zemljiškoknjižni izpisek potrdilo o plačanih davkih In prispevkih oz. potrdilo zavoda za zaposlovanje potrdilo o tržnih presežkih mnenje o Izpolnjevanju pogojev za kmeta bon obrazec bilanca stanja in uspeha fotokopija kartona podpisnikov Vlil. Zahtevke s potrebnimi dokazili za pridobitev posojil vložite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Prijave za razpis se oddajo do 15. maja 1998, oziroma vsak naslednji mesec do 15. v mesecu, v kolikor sredstva ne bodo porabljena že v prvi obravnavi zahtevkov.Razpis je tako odprt do porabe sredstev In omejen z razpisanim skupnim znakom. IX. Posojila se bodo dodeljevala preko HKS KZ Savinjska dolina Žalec, s katero bo Sklad sklenil pogodbo. X. Vlagatelji bodo o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev zahtevkov. Kdor je z majhnim zadovoljen, odslej ne bo več. Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.25% dalie. Posojilo Vam je na voljo za obdobje od 1 leta do 15 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celie.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 0| banka celje V varnem zavetju tradicije lepa pot 5, 3000 Celje tel, faks: 063/453-562 itrihe in omete novogradnje ZEMELJSKA DELA GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV Od obljubljene pomoči pa nič Hmeljarji iz Prekope pri Vranskem so se odločili, da bodo kljub slabim obetom za hmeljarstvo ponovno postavili hmeljsko žičnico na 9 ha velikem kompleksu, ki je lani tik pred obiranjem padla. S tem nadaljujejo pravilo, ki so se ga držali stari hmeljarji, ki pravi, da je v kriznih časih treba hmelj saditi, v najbolj donosnih pa ga ven metati. Na omenjenem kompleksu ima svoje nasade pet hmeljarjev. Eden izmed dejavnikov, da so se odločili za ponovno postavitev, je bila tudi obljuba kmetijskega ministra Cirila Smerkolja ob ogledu padle žičnice, da bo ministrstvo hmeljarjem pomagalo. No, do slej od te obljube ni bilo še nič. Nekaj pomoči je članom zadruge dala KZ Vransko, ostali pa bodo stroške pokrili iz lastnih sredstev, s krediti itd. Da gre zares za veliko delo, povejo številke: postavili bodo več kot 800 drogov, napeli več kot 10 ton jeklenih vrvi in zakopali mnogo sider. Ker je vreme ugodno, računajo, da bodo delo kmalu končali. Na sliki: Pri postavljanju drogov. T. TAVČAR Gorenjeva nova naložba Le z razvojem uspešni na trgu Nedolgo nazaj so v največjem slovenskem izvozniku, Gorenju, ki je eden od stebrov slovenskega gospodarstva, znova slavili. Tokrat so se najbolj veselili zaposleni v programu hladilno - zamrzovalni aparati, kjer letos praznujejo tudi 30-letnico pro-~dprli okrog štiri milijone mark. To pa je v letošnjem letu tudi največ- izvodnje. Odprli so namreč sodobno prašno lakirnico, vredno ja naložba za velenjsko Gorenje, ki tudi sicer posveča veliko pozornost razvoju in posodabljanju proizvodnje, s čimer lahko sledijo konkurenci ali so celo korak pred njo. Na slovesnosti je zbrane najprej pozdravil Vojko Zupanc, odgovoren za odnose z javnostjo, ki je nato k mikrofonu povabil direktorja programa Hladilno-zamrzovalni aparati Bora Jerabeka. Najprej je pozdravil delavce, ki so za čas^slovesnosti zaustavili proizvodnjo, in številne goste, med katerimi so bili tudi nekdanji direktor Ivan Atelšek, župan občine Velenje jože Meh in mnogi drugi, nato no med najmodernejšimi v Evropi, sta nato odprla predsednik uprave Gorenja Jože Stanič in tehnologinja za lakiranje Majda Meža. V priložnostnem govoru je prvi mož Gorenja izrekel vso pohvalo in zahvalo delavcem Gorenja in še posebej tistim, ki so uspešno uresničili investicijo. Ob tem je tudi poudaril, da brez sloge, pripadnosti kolektivu in želje po nadaljnjem razvoju ne bi mogli proslav- Po slovesnem odprtju je direktor Boro jerabek pokazal nekdanjemu direktorju Gorenja Ivanu Atelšku in sedanjemu predsedniku uprave Jožetu Staniču nov izdelek hladilnika, ki sodi po barvi in videzu med »oldtajmerski« hladilno - zamrzovalni aparat. pa spregovoril o novi pridobitvi Gorenja. »Nova linija za prašno lakiranje dveh vodilnih nemških proizvajalcev tovrstne opreme je postavljena na mestu stare lakirnice. Montaža opreme na skoraj 1000 m2 je bila zaradi kratkega razpoložljivega časa zelo zahtevna, predvsem zato, ker je v tem času proizvodnja potekala nemoteno. Podiranje stare lakirnice se je začelo 24. decembra lani. Vsa dela so potekala po načrtu, tako da je poskusna proizvodnja stekla že 18. februarja. S to lakirnico se začenja modernizacija proizvodnje v našem programu v naslednjih letih. Prednost nove tehnologije lakiranja je predvsem v tem, da je ekološko neoporečna, obenem pa omogoča za okoli 40% večjo zmožnost linije, manjšo porabo materialov in energije, večjo varnost, boljšo kakovost, višjo stopnjo avtomatizacije ter boljše pogoje dela. Pri tem pa je pomembno tudi to, da bomo z dvema komorama-za lakiranje, od katerih je ena namenjena za lakiranje v raznih barvah, lahko uspešno zadovoljili želje kupcev,« je še dejal Boro jerabek. Novo prašno lakirnico, ki je trenut- Ijati. Dejal je tudi, da kljub težavam, ki so pestile Gorenje, niso opustili posodobitve strojev in opreme. S tem so lahko sledili konkurenci in tako morajo delati tudi v prihodnje. »Mi gremo z investicijami naprej in kmalu bomo pri proizvodnji pralnih strojev dali v pogon eno od super modernih linij za izdelavo bobnov,« je te svoje besede še podkrepil Jože Stanič. Tridesetletnico proizvodnje hladil-no-zamrzovalnih aparatov, ki teče v treh proizvodnih obratih, bodo zaokrožili z izdelavo 18-milijontega aparata. Dnevno sedaj izdelajo od 3800 do 4000 aparatov. Lani so jih proizvedli že blizu 900 tisoč, plan za letošnje leto pa je še nekoliko višji. Od začetnih 8577 aparatov, ki so jih proizvedli leta 1968, je sedanja proizvodnja več kot 100-krat večja. Z dvigovanjem produktivnosti, kar lahko dosegajo z nenehnim posodabljanjem, pa bo ta številka še večja. Sicer pa velja dodati, da proizvajajo 57 osnovnih tipov izdelkov ali kar 2300 modelov. Skok v novo tisočletje kanijo kronati z milijonom aparatov na leto. D. Naraglav Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, Griže, tel.: 718-022. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Prihaja mesec maj, mesec cvetja in zelenja, meseč ljubezni in sprehodov v naravo. Tako kot doslej se bomo trudili, da bodo Vaši majski dnevi čim lepši in prijetnejši. Kmalu začenjamo tudi z novo nagradno igro. Vabimo Vas k sodelovanju! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ REKLI SO: »Naša tovarna je lansko poslovno leto zaključila v skladu z načrtovanim obsegom proizvodnje krmil in proizvodnih storitev. To pomeni, da smo proizvedli 30 tisoč ton krmil za domače živali in skladiščili 39 tisoč ton žitaric. Po fizičnem obsegu proizvodnje nas to uvršča na 5. do 6. mesto med slovenskimi proizvajalci krmil. Čeprav se je stalež živine v regiji zmanjšal, smo načrtovani obseg proizvodnje dosegli s prilagajanjem kakovosti krmil zahtevam porabnikov, z ugodnimi cenami ter zmanjšanjem stroškov proizvodnje.« Lenka NOVAK, dipl. ing. živilske tehnologije, direktorica Tovarne krmil Žalec, d. d. T. T. EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA - izkope z mini bagrom - ostala obrtna in inštalacijska dela Priprava: cest, parkirnih prostorov, dvorišč, tlakovanje, izvedba betonskih škarp, postavitev škarpnikov, robnikov RST/,. v Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200x300 že od 12.000 SIT dalje 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore 2-metrske tapisomc, obloge za stopnice tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, piuto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren material za polaganje talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetno krzno. Na željo kupcev vam talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. H in > I 1 § I 1 UJ § § S LU in £ ^ UÏ S 3 CQ O CC LU O -j CÙ ° $ UJ Z o H 5 LEVEC STAVBA Mi Levec 063/473 210 PREPUSTITE SKRB GLEDE HRANJENJA HRANILNE KNJIŽICE ALI DEPOZITNE POGODBE BANKI Omogočamo vam polletni ali letni najem bančnega predala, namenjenega shranjevanju hranilnih knjižic ali depozitnih pogodb: * polletna najemnina: 1.300,00 SIT * letna najemnina: 2.000,00 SIT /Jjk mKKKk Slovenska Investicijska Banka, m. SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA d.d., PE ŽALEC UGODNA NALOŽBA VAŠIH PRIHRANKOV NENAMENSKO VEZANI TOLARSKI DEPOZITI z obrestnimi merami: od 31 do 90 dni od TOM + 2,4% do TOM + 2,5% od 91 do 180 dni od TOM + 2,8% do TOM + 3,0% od 181 dni do 1 leta od TOM + 3,3% do TOM + 3,5% nad 1 leto od TOM + 4,8% do TOM + 5,0% nad 2 leti od TOM + 5,8% do TOM + 6,0% DEPOZITI NA PODLAGI PRODAJE IN MOŽNOSTJO PONOVNEGA NAKUPA DEVIZ z obrestnimi merami za DEM'In ATS: od 91 do 180 dni od D + 2,6% do D + 3,0% od 181 dni do 1 leta od D + 3,0% do D + 3,5% nad 1 leto od D + 4,5% do D + 5,0% nad 2 leti od D + 5,4% do D + 6,0% NAMENSKO VEZANI TOLARSKI DEPOZITI Z DEVIZNO KLAVZULO z obrestnimi merami: od 91 do 180 dni od D + 2,8% do D + 3,0% od 181 dni do 1 leta od D + 3,3% do D + 3,5% nad 1 leto od D + 4,8% do D + 5,0% nad 2 leti od D + 5,8% do D + 6,0% Navedene obrestne mere za depozite veljajo od 1. 3. 1998 Dodatne informacije in potrebno dokumentacijo lahko dobite osebno v vaši enoti Žalec, Ul. Savinjske čete 1, ki NEPREKINJENO posluje: * od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure * v soboto od 7. do 11.30 * in po telefonu: 063/717-422. Savinjčan Vrednotenje in ohranjevanje naravne dediščine Znotraj širšega območja naravne dediščine ob Savinji smo določili predele, kjer so naravne danosti še posebej visoko vrednotene, zato se predlagajo za zavarovanje: 1. Razširitev že varovanega območja ribnika v Vrbju s širšim območjem okrog ribnika in razširitvijo območja v smeri proti vzhodu med Strugo in Savinjo do Gri-škega mostu. Predlagana razširitev območja naj se upošteva pri izdelavi dokumentacije za razglasitev Ribnika Vrbje z vplivnim območjem kot naravnega spomenika; 2. Območje ohranjenega ostanka poplavnega gozda ob La- vi vzhodno od vasi Vrbje, ki je eden najbolj ohranjenih ostankov poplavnega jelševega gozda in tako imenovanih poplavnih travnikov s pasovi mehkolistnih listavcev; Druga visokovrednotena območja naravnih danosti ob Savinji, ki zaslužijo še posebej pozorno obravnavo z vidika zaščite in varovanja naravnih danosti, so: 1. Območje med Savinjo in Lavo ter območjem Nivoja in čistilne naprave Kasaze, ki je eden od najbolj ohranjenih in neurba-' niziranih predelov ob Savinji; 2. Območje Preboldske (Lat- Savinja pri izlivu Bobke: mirneje in bolj enakomerno tekoč tok, precejšnja širina korita in pogostejši hidrotehnični posegi s ka-mnometi in umetnimi drčami so značilnost srednjega dela Savinje, ki ga spremljajo tudi linearni poplavni nasipi. Razgiban mikrorelief gmajn in poplavnih logov je rastišče, ki omogoča precejšnjo botanično raznolikost kovske) gmajne z ohranjenimi poplavnimi gozdovi in gmajnami, da bi ohranili prvobitno podobo krajine kot retenzijsko območje zato ga predlagamo za manjši krajinski rezervat; 3. Območje pestre favne in ohranjenosti habitatnih tipov med Podvinsko in Letuško Strugo severno od Polzele (poplavni gozd); 4. Območje ob Letuški Strugi na Letuškem polju od Letuša do Malih Braslovč. Pomembni sooblikovalci obvodnega prostora ob Savinji so pritoki, med katerimi so pomembni zla- sti tisti, ki so ohranili svoj naravni potek. Zlasti desni pritoki: Bolska na reguliranih odsekih, Reka, Lokovški potok, Kolja, Zibika, Artišni-ca, manjši pritoki med Migojnica-mi in Kasazami ter Libojska Bistrica in Brniški potok so zaradi zadovoljive krajinsko-ekološke ohranjenosti vredni ekološki refugiji znotraj kmetijsko zelo aktivne okolice. Med levimi pritoki kot kvaliteta nastopa Lava s toplim izvirom v Vrbju. Navedeni pritoki, vodni kanali in mlinščice so opredeljeni kot krajinsko ekološke vrednote. Darka Domitrovič - Uranjek, prof. geog. soc. "iAKUP SO OMOGOČILI: Avto, ki vam zleze pod kožo Avtohiša Kos iz Ločice je novinarje po' na testno vožnjo z vozili Citroën. Po Savinjski doiini smo se vozili z avtomobili xsara, xsara break,xantia in berlingo. Predstavniki Avtohiše Kos in Citroëna Slovenija so po vožnji na novinarski konferenci predstavili poslovne rezultate za preteklo leto in načrte do leta 2000. Na sejmu Avto in vzdrževanje v Celju je Citroën poklonil Zdravstvenemu domu Celje avto évasion. Avtohiša Kos letos beleži že 28 let svoje dejavnosti in si je zaupanje strank pridobila z dobrim servisom, sedaj pa tudi s prodajo vozil Citroën in Nissan. j. K. O»N09a .'REČICA (0B.PAKI ANDRAŽ",-NAO IV H / C l . ■ • •••••;■ BRASLOVČE ' *. VELIM**'. pWEàlCA 4*, IAKOVLJB LOPATA Itx$£ A VL 00 lYnI í¡oiiNJe .OčICA DB SAVINJI DOBRTEŠ A '¿•««ATSV* snwiHupfpr'1č- S" ORESlNJA «VAS t ,^RE?QÍ¡.D{%‘ LEGENDA: __________meja poplavnosti pri Q100 ..........pritoki, vodni kanali in mlinščice kot krapnsko-ekološke vrednosti pas poplavnih gozdov in zemljišč z vidnimi sledovi nekdanjega rečnega toka območja pestre favne in flore Hilli območja pestre favne in flore in ohranjenosti habitatnih tipov . območja varovanja naravne dediščine (DDP Žalec za obdobje 1986-2000, zasnova naravne in kulturne dediščine, PUP 2) širše območje varstva naravne dediščine ob Savinji krajinsko-ekološko vrednejša območja naravne dediščine tft.1 »matic « . oo»ica , ■: LOŽNICA PRI i: »ut' .v *• . . \ m : *š' • \ ‘t • ^ Æ ; . ¿ARJA \ ,r" . •vi., vas •: HMEZAD BANICA - posojila za dokup pokojninske dobe od T+6,25% do T+6,75% Informacije: 063/715-602 ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE Svetovni Dan zemlje PREDSTAVITEV PEŠPOTI NA LEVEM BREGU SAVINJE OD KASAZ DO ŠEMPETRA V okviru pomladanskega urejanja in čiščenja okolja v občini Žalec v letu 1998 in praznovanja svetovnega dneva Zemlje 22. aprila, ki naj bi bil v letošnjem letu na pobudo Ministrstva za okolje in prostor in Turistične zveze Slovenije namenjen posebej celovitemu varovanju in urejanju voda, organizira Občina Žalec skupaj s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline PREDSTAVITEV PEŠPOTI NA LEVEM BREGU SAVINJE OD MOSTU V KASAZAH DO MOSTU V ŠEMPETRU. Vabimo vse ljubitelje narave, da se zberejo v soboto, 18. aprila 1998, ob 10. uri pri čistilni napravi v Kasazah. Predstavitev poti z obhodom bo trajala približno dve uri. Poleg ureditve poti bomo predstavili krajinsko ekološko pestrost prostora (obvodni gozd, mokrišče, suhe struge, pritoke, ribnik v Vrbju), pa tudi probleme zaradi krčenja gozda, intenzivne kmetijske proizvodnje, urbanizacije in odlaganja odpadkov. Ureditev pešpoti je obsegala sanitarno čiščenje brežin zaraščenega in neprehodnega dela visokovodnega nasipa reke Savinje med Kasaškim in Griškim mostom, ureditev prehoda čez potok Strugo, podhoda pod Griškim mostom in postavitev usmerjevalnih tabel. Dela je naročila Občina Žalec, izvajalec pa. je bil NIVO Celje prek javnih del. S prehodnostjo lega dela nasipa se je rekreacijska pot povezala z že urejenimi odseki in tako poteka sedaj neprekinjeno od meje z občino Celje v Levcu do mostu v Šempetru. V naslednjih letih nameravamo nadaljevati z urejanjem pešpoti ob Savinji na celotnem območju občine Žalec. Ker ima Savinja z okolico velik naravovarstveni in krajinski pomen, bodo med pohodom predstavljena tudi flora in favna območja ter prizadevanja za ohranitev in obnovo. Upamo, da bo pohod prispeval k večji skrbi za ohranjanje našega okolja in manjšemu onesnaževanju, ljubiteljem rekreacije pa predstavil nove rekreacijske možnosti. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC obvešča, da bo tradicionalna turistična prireditev ŽALSKA NOČ 4. in 5. JULIJA 1998. Turistično društvo vabi k sodelovanju zainteresirane gostince, ki se lahko prijavite na naslov: Turistično društvo Žalec, Heroja Staneta 3, Žalec. Dodatne informacije dobite po tel.: 717-533. TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE in KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA razpisujeta akcijo VZORNO UREJENA SAVINJSKA KMETIJA Tudi naša dvorišča, hiše, hlevi in gospodarska poslopja, in tudi naši travniki, polja in gozdovi, ki oblikujejo naš tipičen slovenski podeželski prostor. Ravno po tem smo drugačni od drugih dežel, ravno to nam daje pečat prijaznosti, razpoznavnosti in urejenosti. Naj bo tako tudi v naši Savinjski dolini. AKCIJA VZORNO UREJENA SAVINJSKA KMETIJA ne bo zajemala le ocenjevanja zgolj cvetja na hišnih fasadah, oknih in balkonih ter urejenega okolja ob njej. Ker še tako lepo in privlačno cvetje ne more zakriti slabo obnovljene, zanemarjene ali propadajoče hiše ali gospodarskega poslopja. Zato bo strokovna komisija, sestavljena iz svetovalk Kmetijske svetovalne službe in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, ocenjevala videz cele kmetije. Imate kmetijo, ki jo urejate po svojih najboljših željah in močeh? Si prizadevate, da je vaša hiša kar najlepše urejena in okrašena s cvetjem in zelenjem? Vam ni vseeno, kakšen vtis naredi na obiskovalca vaša kmetija? In sploh vam ni vseeno v kakšnem domu živite in na kakšni kmetiji delate? Če na vse to odgovorite z »da«, potem se pač morate prijaviti za našo akcijo VZORNO UREJENA SAVINJSKA KMETIJA, ki jo organizira Turistična zveza Spodnje Savinjske doline skupaj s Kmetijsko svetovalno službo. K akciji se lahko prijavite na KSS Žalec do 15. maja (po telefonu 717-388). Vse prijavljene kmetije bo v poletju obiskala za to izbrana komisija, ki si bo ogledala vašo kmetijo, se z vami pogovorila in vam na vašo željo tudi svetovala. leseni pa bomo za vse udeležence akcije organizirali izlet in hkrati objavili rezultate akcije. Vse kmetice in krnele prav prijazno vabim, da se s svojimi prijavami in predlogi javite Kmetijski svetovalni službi Žalec. Na izlet na Vransko 10. jubilejna prireditev na iožefovo v Petrovčah Semenj bil je živ Po ogledu zasebnega muzeja motociklov po okrepčilo h Gromski streli in posladek v Čokoladni hram Gromovi, ki so septembra lani na Vranskem odprli prvi zasebni muzej motociklov pri nas, so pred dnevi svojo ponudbo še popestrili. V Čokoladnem hramu zdaj prodajajo znamenite Dob-nikove čokoladne bonbone, v pjvnici in restavraciji Pri gromski streli pa poskrbijo za vse lačne in žejne obiskovalce. Enega od poslovnih prostorov so namenili enoti Zavarovalnice Maribor, v prvem nadstropju pa nameravajo kmalu urediti še turistične sobe s prenočišči. In vse to v Grčarjevi hiši, nekdaj ugledni poslovni stavbi, ki je bila še pred kratkim obsojena na propad. Da je bila Grčarjeva hiša nekdaj pomembna in ugledna stavba, priča njena zunanjost. Na pročelju se namreč še vedno svetijo Šiceve keramične ploščice, ki bi jim težko pripisali več kot sto let. Fasada hiše je sicer še potrebna obnove, a vsega naenkrat ni mogoče storiti. Že zdaj pa so Gromovi storili ogromno. Od septembra lani je odprt njihov muzej motociklov, ki je med ljudmi vzbudil precej zanimanja. Ker je vstopnina za ogled muzeja bolj simbolična, vzdrževanje takšne zbirke pa izredno drago, so Gromovi že ves čas razmišljali, da bodo ponudbo dopolnili. I^onec marca jim je uspelo odpreti še tri poslovne lokale. Predsednik sveta KS Vransko Franc Sušnik je najprej s prerezom traku odprl Čokoladni hram. V njem so naprodaj belgijski pra-lineji Marinke Dobnik. Ročno izdelani bonboni, polnjeni z do- )ože Vihar med pozdravnem nagovoru ma pripravljeno kremo, brez konzervansov, predvsem pa domiselno okrašeni, bodo gotovo priva- v cuKoiaunem nramu. Pivnico Pri C renski streli in enoto Zavarovalnice Maribor so odprli Peter Grom (desno), Franc Sušnik in Jože Vihar. bili številne sladkosnedneže. Seveda je Marinka Dobnik svojo ponudbo dopolnila tudi s čokoladnimi motocikli. Notranjost čokoladnega hrama je prav tako opremljena z dragocenimi primerki stare Šiceve keramike iz Liboj. Ne nazadnje pa je zanimivo tudi to, da so pult in police izdelani kar iz starih odvrženih cerkvenih klopi. V enem od prostorov v Grčarjevi hiši je odslej enota celjske podružnice Zavarovalnice Maribor. Ta zavarovalnica ponuja motociklistom ugodne zavarovalniške pogoje, zato se je Peter Grom tudi odločil, da jim ponudi poslovni prostor v najem. Odprtja sta se udeležila direktor celjske podružnice Cveto Lorger in direktor terenske mreže Jože Vihar, ki sta na kratko predstavila zavarovalnico in nato skupaj s Francem Sušnikom prerezala trak. Prav gotovo pa bodo motoristi radi prjhajali v pivnico in restavracijo, ki so ji prijatelji Petra Groma našli nadvse primerno ime: Pri gromski streli. V njej bodo seveda stregli s hladnim pivom in vsemi drugimi vrstami pijač, v restavraciji pa z domačo hrano. Na velikem platnu si bo mogoče ogledati tudi kakšen film. Prav tako pa bodo Pri gromski streli pripravljali razstave. Kot prvi se je ob odprtju predstavil Marjan Pečar iz Ljubljane, absolvent akademije za likovno umetnost, oddelka za industrijsko oblikovanje. Gromovi so tako v središču Vranskega oblikovali celovito ponudbo za enodnevne izlete, ki bodo najbrž dobrodošla sprostitev tudi za tiste, ki bodo po avtocesti potovali z enega na drug konec Slovenije. Kmalu pa bodo na voljo tudi prenočišča. V petih sobah bo 15 ležišč, kar bo za Vransko še posebna pridobitev, saj turisti zdaj v tem kraju ne morejo prenočiti. PREBIVALCI IN KRAJI OBČINE ŽALEC SODELUJMO V PROJEKTU »MOJA DEŽELA -LEPA, UREJENA IN ČISTA« Občina Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline sta se tudi letos vključili v skupen projekt »Moja dežela - lepa, urejena in čista« in ob tem VABITA vse krajane, krajevne skupnosti, kraje oziroma zaselke ali ulice, društva, podjetja in šole v občini Žalec, da SODELUJEJO V TEKMOVANJU ZA UREJANJE SVOJEGA OKOLJA! Sodelovati pomeni skrbeti za urejeno okolje stanovanja in širše okolice; prične se že v pomladanskih mesecih in traja vse leto. Komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, Upravne enote Žalec in kme-tijsko-svetovalne službe, bo po enotnih kriterijih ocenjevala urejenost krajev predvidoma v mesecu avgustu 1998. Najbolj urejeni kraji bodo v septembru prejeli priznanja in tudi denarne nagrade, ki naj bi spodbudile nenehno skrb za lepoto okolja, v katerem živimo! Deseti, jubilejni Jožefov sejem v Petrovčah je tudi tokrat privabil veliko število obiskovalcev, ki so ob bogato obloženih stojnicah in drugih obsejemskih prireditvah uživali. Predvsem so si ogledovali razstavljene izdelke, tu in tam kaj kupili, kaj dobrega pojedli in popili, se pogovarjali z znanci in prijatelji, izmenjali izkušnje in se nasploh lepo imeli. K dobremu razpoloženju je prispevalo še kar lepo vreme, tako da so tudi organizatorji, Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijsko-svetovalna služba Žalec, bili dobre volje. In ne samo zaradi vremena, ampak tudi zaradi dobrega obiska, ki jim je potrdil, da si ljudje sejem želijo tudi v prihodnje. Prijetna popestritev sejma je bila tudi povorka kmečkih voz s konji in prikazom kmečkih opravil. Prav prisrčna je bila »družina« s štirimi otroki. Tako kot že nekaj let so tudi letošnji sejem pričeli s sveto mašo v petrovski baziliki. Letos je maševal naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, ki tudi sicer rad pride v Savinjsko dolino. Po uradnem odprtju sejma, ki je tako po ponudbi kot tudi programu obetal kar nekaj novosti, se je začelo zares. Na kakšnih 150 stojnicah so se ponujali izdelki za pomladna opravila, izdelki lončarske, pletarske, sodarske in drugih obrti ter še vsega mogočega. Prijetna popestritev sejma je bila.razstava članov društva rejcev drobnice celjske in koroške regije. Mogoče je bilo videti, kako se redi ovce in koze in prede volna na kolovratih, ki so del naše etnološke naravne in kulturne dediščine. Pohvalno je tudi, da so na letošnjem sejmu sodelovali kmetje s svojimi pridelki in dobrotami. Ob sicer vsakoletni licitaciji rabljene kmetijske mehanizacije pa je bilo prijetno pokukati v dvorano, kjer so prikazali predelavo mesa in mleka ter pripravili degustacijo mlečnih in mesnih izdelkov ter vin. Lep pogled je bil v dvorani na razstavljene dobrote aktivov kmečkih žena in na salame in kruh, ki jih je komisija ocenila kot najboljše. Zelo zanimiva popestritev letošnjega sejma je bila tudi povorka kmečkih voz in konjev s prikazom kmečkih del in običajev. Se posebno prikupno so v povorki delovali konji nizke rasti in otroci s starši, ki so prikazovali spravilo sena. Po povorki so udeležence sejma nagovorili predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek, direktor zadruge Rudi Trobiš, župan občine Milan Dobnik in Boris Jež, predstavnik ministrstva za kmetijstvo in prehrano Republike Slovenije. Potem so podelili nagrade in priznanja za najboljše salame, kruh in vino pridelano na savinjski zemlji. Nagrade je dobitnikom podelil župan Milan Dobnik. Komisija, ki je salame in kruh ocenila že dan oz. dva dni prej, je pri salamah največ točk prisodila Romanu Lipovšku iz Levca in Franciju Hrovatu iz Petrovč. Na drugo mesto se je uvrstil Janez Šumak iz Letuša, na tretje pa Franc Otavnik in Slavko Šo-lej. Najboljši kruh je tokrat spekla Marija Felicijan iz Vinske Gore, na drugo mesto sta se uvrstili Ana Novak iz Šentjungerta in Dragica Lesjak iz Pirešice, tretje mesto pa je komisija prisodila Mariji Veber iz Matk. Med vinogradniki so se tokrat izkazali Edi Omladič z Ložnice, in sicer za sortno rdeče vino,, Rudi Cevzar iz Andraža za HI v " Letošnji sejem so obogatile tudi predice Morda veste, kaj je to? & gg* | ' p z'~- .j ' ■ V marčevski številki Savinjčana je bil na posnetku dvorec v Novem Celju, ki je kopija dunajskega Schonbrunna, v tem dvorcu pa je ustvarjala pesnica Fany Hausmann. Izmed poslanih dopisnic smo izžrebali tri nagrajence, ki so na zastavljeno vprašanje odgovorili pravilno: Ti so: 1. TINA GOSTEČNIK, Rakovlje 52, Braslovče 2. ZORA OGRIZEK, Petrovče 25 3. ROMANA SLUGA, Griže 52/a Nagrade prejmete v našem uredništvu. Tokrat pa vas sprašujemo, kje je ta vas, ki je še pred leti imela šolo? Odgovore pošljite na uredništvo do 11. maja 1998. sortno belo vino ter Stanko Jur- živ in zanimiv in kot zatrjujejo orga-jevec iz Petrovč za mešano belo nizatorji, bo tudi v pihodnje tako. vjno. Petrovski sejem je bil tudi tokrat D. Naraglav Ob jubileju so trem »očetom« sejma, Ivanu Farčniku, Rudiju Tro-bišu in Viliju Vybihalu, podelili posebna darila. K. R., foto: J. K. ¿raStv* Med nastopom dekliškega pevskega zbora Gomilsko, ki ga vodi Mateja Heine. V Braslovčah je pelo 530 pevcev Zveza kulturnih društev Žalec in prosvetno društvo Braslovče sta ob t10-letnici Prosvetnega društva Braslovče in 130-letnici II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila občinsko revijo pevskih zborov in vokalnih skupin. Revija je bila v dveh delih. Prvi je bil v soboto, nastopili pa so moški pevski zbori Prebold, Prosvetnega društva Tabor, Polzela, Braslovče in Kulturnega društva Tabor, ženski pevski zbor Griže, mešani pevski zbor s Polzele, iz Andraža in Tabora, kvintet Lastovka, dekliški pevski zbor Galicija, dekliška vokalna skupina Vrtnica Šempeter, v nedeljskem programu pa so nastopili kvintet Dobroveljski fantje, dekliški sekstet Vransko, moški pevski zbori Ponikva, Petrovče, Gotovlje in Šempeter, dekliški pevski zbori Gomilsko, ženski pevski zbor Gotovlje, mešani pevski zbori Oljka Polzela, Vransko ter A Cappella Petrovče. Tudi ta revija je dokazala, da je zborovsko petje zelo priljubljeno, tako pri pevcih kot pri občinstvu. T. TAVČAR »A j 1 lr^ ■»l.Jfl vi ' .¡¿J 1 ” 'V *1 1 f js-' . ** jf j-, V j" m' - P ' M M fl ■ ■ H 1 B — 1 M Adijo, pamet - komedija Dramska sekcija Kulturnega društva Letuš se je celih pet mesecev pridno pripravljala na uprizoritev komedije Adijo, pamet. Premiera je bila v soboto zvečer v dvorani Doma krajanov, prva ponovitev pa 13. aprila ob 19. uri. V komediji, za katero je scenarij napisala domačinka Polona Kuder, ki je delo režirala in v njem celo igrala, nastopa 17 mladih amaterskih igralcev. To so Eva in Petra Mogel, Tadeja Pustoslemšek, Vida Emeršič, Slavko Mikek, Matjaž Šketa, Domen Mogel, Primož Brinovec, Jana Melavc, Tina Bizjak, Ma- teja in Bogdan Trop, Ciril Vuzem, Jana Šketa, Zvone Magrič, Stanka Dobnik in Polona Kuder, kot še-petalka se je izkazala Mojca Gro-felnik, za luč skrbi Branko Emeršič, glasbeni tehnik je Damjan Božič, sceno so pripravili Zvonko Šketa, Andreja Kotnik in Mojca Štancer, gledališki list in plakat pa je oblikoval Gregor Štancer. Kot so zapisali v gledališkem listu, so v uprizoritev vložili dobro voljo, požrtvovalnost, odrekanje in trud, nešteto prostih ur in koščke ustvarjalnosti vsakega posameznika. Vse to so zaklenili v svoja srca z namenom, da pod odrskimi lučmi delijo z gledalci. S predstavo so mladi Letušani dosegli svoj namen, seveda pa bodo s komedijo tudi gostovali. Na sliki: Nastopajoči v komediji Adijo, pamet. T. TAVČAR Medobčinsko srečanje plesnih skupin V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bilo medobčinsko srečanje plesnih skupin, ki so ga pripravili Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev Žalec in plesni atelje Sava Žalec. Nastopilo je 14 plesnih skupin iz celjske, velenjske, nazarske in žalske občine, najboljše skupine pa bodo nastopile na državnem srečanju. Iz občine Žalec so nastopile štiri skupine, in sicer dve iz plesnega krožka 1. osnovne šole Žalec in dve iz plesnega ateljeja Sava Žalec. Na sliki: plesna skupina Mačke iz visoke družbe 1. osnovne šole Žalec. T TAVČAR Ustanovljen sklad za ljubiteljsko kulturo______________________ Pred dnevi so v Žalcu ustanovili območno izpostavo sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Za vodjo sklada je bila Izvoljena Jožica Ocvirk, za predsednika sveta sklada Miran Krajšek in za njegovega namestnika Ivo Lindič. Sklad bo predvidoma začel delovati jeseni, ker je treba pred tem opraviti postopek registracije in celo vrsto drugih formalnosti. Namen sklada je sofinancirati tiste ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki presegajo lokalno raven, izbirali pa jih bodo na podlagi mnenja ministrstva za kulturo oziroma republiškega sklada. V pristojnosti občine oziroma občin pa osta- jožica Ocvirk, vodja sklada jajo delo kulturnih društev in programi lokalnih prireditev. Stanko Novak, predsednik Zveze kulturnih društev Žalec, je dejal, da je ta dogodek za občinsko ljubiteljsko kulturo zgodovinskega pomena. Sklad bo popolnoma zaživel predvsem z ustanovitvijo novih občin. Sodelovanje med Zvezo kulturnih društev in skladom je zagotovljeno, saj bo za program zveze tudi v prihodnje skrbela kot tajnica Jožica Ocvirk. Sedež sklada posluje v prostorih Doma II. slovenskega tabora Žalec. Med skladom in ZKO je bila podpisana najemna pogodba. T. TAVČAR V Petrovčah šola za starše KUD Petrovče, OŠ Petrovče in Karitas Petrovče so v mesecu marcu organizirali štiri zaporedna srečanja pod naslovom: »Si upamo biti starš?« Namen srečanj je bil pojasniti staršem, kako pomembna je njihova vloga pri odraščanju, jim približati obdobje mladostništva - čutenja, doživljanja, reakcije mladostnika, seznaniti starše z ravnanjem, ko se pri mladostniku pojavijo težave, kot so odvisnost od droge, alkohola ali prezgodnja spolnost. Vsako srečanje je imelo svojo vsebino, ki so jo z razlago in ponazoritvijo približevali udeležencem. Le tem je bil vsakič na voljo čas za vprašanja in tudi predloge. Na prvem srečanju so govorili o pomenu partnerskega odnosa med možem in ženo za vzgojo otrok, prikazali odgovorno starševstvo ter značilnosti mladostniškega obdobja. Tema drugega srečanja je bila ustrezna in neustrezna komunikacija z mladostnikom, reševanje in preprečevanje nastalih problemov. V ospredje je bila postavljena družina, kot temelj pri reševanju problemov družinskih članov. Tretje srečanje je predstavilo vrednost mladih in odnos do njih. Kot vrednota je bila postavljena spolnost in način pogovora z mladostnikom o spolnosti. Na zadnjem, četrtem srečanju pa je bila tema pogovora odvisnost od alkohola in drog, ki sta v zadnjem času pri nas vse pogostejša spremljevalca mladih. Predavanja in pogovori so bili izredno poučni in zanimivi, že zaradi sodelovanja vrhunskih strokovnjakov, vsekakor pa bodo tudi odlična pomoč staršem, še posebno v času, ki ga živimo. Alenka Turenšek-Jelen Galerija AC na Šlandrovem trgu 4 je odprta med tednom od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob torkih popoldne je zaprta, v soboto pa odprta od 9. do 12. ure. Lahko pa pokličete tudi po telefonu: 718-144 ali 041-697-282. V imenu Zavoda za kulturo občine Žalec je imela pozdravni govor direktorica Anka Krčmar. Iskanje resnice Nova knjiga dr. Vekoslava Grmiča Založba Unigraf in Občinska matična knjižnica Žalec sta pripravili predstavitev knjige in pogovor s škofom dr. Vekoslavom Grmičem, avtorjem knjige Iskanje resnice. Najnovejša knjiga škofa dr. Vekoslava Grmiča Iskanje resnice je zbirka člankov in razprav, ki se nanašajo na vprašanje vere ali nevere, filozofije in religije, bistvo krščanske religije, vprašanje etike, dialoga in morale v parlamentu, na odgovornost za naravo, narodno zvestobo, lavantinskega škofa Tomažiča, štajersko duhovščino med okupacijo itd. S to predstavitvijo, ki je bila v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu, udeležilo pa se je je veliko obiskovalcev, so počastili 75-letnico škofa dr. Vekoslava Grmiča in 30-letnico njegovega škofovskega posvečenja. O knjigi ter avtorjevem življenju in delu je govoril dr. Marjan Žnidarič, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora. T. TAVČAR Občinska matična knjižnica v Žalcu ima zelo razvejano dejavnost, ki jo opravlja prek knjižnične mreže. Sodeluje s krajevnimi knjižnicami v Braslovčah, Grižah, na Polzeli, v Preboldu, Šempetru in na Vranskem, poleg tega pa še z izposojevališči v Petrovčah, na Ponikvi, v Galiciji, Vrbju, Letušu in v nekaterih enotah vzgojno-varstvenega zavoda. V preteklem letu so posebno pozornost namenili knjižnici v Preboldu, ki se ji v prihodnjem letu obeta kadrovska in prostorska sprememba, in izposojevališče v Šeščah, ki ga bodo na novo odprli. Poleg omenjene dejavnosti je enako pomembno nabavljanje in obnavljanje knjižnega gradiva. Dokupili so 3.401 knjižno enoto in 81 enot neknjižnega gradiva. Za krajevne knjižnice so kupili 906 knjig, nekaj deset knjig pa je bilo podarjenih. Poleg tega so kih 120 naslovov periodičnega tiska. Ob rejemali ka-oncu lanske- f¡a leta je bilo vpisanih 5.146 članov, kar za 279 več kot eto poprej, skupaj pa so člani knjižnico obiskali kar 32.000-krat. Povečalo se je število izposojenega gradiva na dom kot tudi študija, branja in izpisovanja v čitalnici. Bralci so si skupaj izposodili 105 tisoč enot knjižnega gradiva, kar je tudi več kot leto poprej, poleg tega pa se je povečala medknjižnična izposoja, iskanje informacij prek COBIBA in število ustnih informacij. Občinska matična knjižnica pa se ne omejuje zgolj na knjižničarstvo, temveč je tudi organizatorka in gostiteljica številnih drugih prireditev. Tako so predstavili pet knjig, imeli pet priložnostnih razstav knjig in slikovnega gradiva, tri organizirane razstave, po dve predavanji in delavnici, po en pogovor, koncert, glasbeno-literami večer, literarni večer in lutkovno glasbeno predstavo in delavnico ter poskrbeli za organizacijo mednarodnega knjižnega kviza za občino Žalec na temo Hrana, pripravili štiri zaključke kvizov ter osem predstavitev in ogledov knjižnice. Poleg tega so poskrbeli za izobraževanje svojih delavcev, s pomočjo ministrstva in tiskarne Mar-—'iia Da se posodabljajo. Zasnovali so tudi predsta-ernetu. T. TAVČAR Obnova cerkve sv. Jurij v Gotovljah Pred dnevi so v Gotovljah pričeli obnavljati fasado na župnijski cerkvi. Župnik Branko Zemljak nam je ob tem povedal: »O župniku v Gotovljah je govora že leta 1263, takrat je stala tudi že gotoveljska cerkvica> postavljena neznano kdaj. Zgrajena je bila v romanskem slogu in sorazmerno majhnih dimenzij. Še leta 1323 je omenjena kot kapela. Prav letnica 1323 pa je važna za določitev zidave sedanje cerkve, ki je bila zgrajena v gotskem slogu. Imela je raven lesen strop. O gotski cerkvi ni ohranjenih veliko poročil. Okoli leta 1745 so začeli gotsko cerkev barokizirati. Takrat so za dva me- mestili žlebove,, cerkev v celoti v notranjščini restavrirali pod vodstvom Zavoda na varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. V zadovoljstvo prebivalcev zaselka so elektrificirani tudi zvonovi. Cerkev je lepo vidna po vsej Savinjski dolini. Ko se bližamo jubilejnemu letu 2000, ki je za kristjane sveto leto, pa smo se v Gotovljah odločili, da obnovimo fasado na župnijski cerkvi, kot so pred leti oblekli v novo obleko zvonik. Mnogi krajani in župljani se tra povišali stene in cerkev v celoti obnovili. Prizidali so ji tudi kapelo roženvenske Matere božje in jo opremili z lesenim oltarjem, ki je v svojem jedru med najlepšimi v Sloveniji. Tako meni dr. Emiljan Cevc. Verjetno je bil v tem času tudi dozidan zvonik. V začetku 20. stoletja je bila spremenjena streha na zvoniku in je dobila podobo, kot so jo imele novozgrajene cerkve in zvoniki, npr. v Žalcu, Preboldu, Vojniku in drugod. V preteklem letu smo obnovili notranjščino cerkrve sv. Jedert, ki je priljubljena izletniška točka. Napeljali smo elektriko, montirali strelovodne naprave, na- zavedajo, da je cerkev njihova in da so dolžni skrbeti za njeno lepoto in urejenost. Je pa tudi res, da je cerkev v precejšnji meri podoba kraja in odnosa ljudi do kulture in urejenosti. Upam, da bo podjetje Slavka Vrhovnika, ki je delo prevzelo, svojo nalogo uspešno končalo do srede maja letos.« Župnija Gotovlje je po številu prebivalcev najmanjša v Spodnji Savinjski dolini in težko zmore priskrbeti kar velika finančna sredstva, ki so potrebna za obnovo. Hvaležni bi bili za vsako finančno pomoč tudi iz širše okolice. T. TAVČAR Koncert APZ Tone Tomšič v Žalcu V petek, 24. aprila 1998, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki ga organizira Študentski klub Žalec. Ker se zbor prvič predstavlja v našem mestu in je eden boljših zborov v Šloveniji in Evropi, bo koncert enkratno doživetje. Lepo vabljeni! Presežene meje dobrega okusa V Osnovni šoli Žalec, ki je z 960 učenci in 80 učitelji največja šola v občini, so pred kratkim pripravili zanimivo predavanje o agresivnosti in nasilju med mladostniki. Zbranim šolnikom je predaval doktor Janez Bečaj, sicer predavatelj na filozofski fakulteti, kjer predava socialno psihologijo. V uvodnem delu je najprej spregovoril o teoriji nasilja in agre- sivnosti, ki jo je predstavil v obliki posameznih vedenjskih vzorcev mladostnikov. V nadaljevanju pa je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih šolniki predhodno poslali v Ljubljano. Veliko vprašanj se je nanašalo na probleme, s katerimi se soočajo na tej šoli. Sicer pa so spregovorili tudi o mnogih drugih vprašanjih, ki se nanašajo na mladostnike in njihovo početje, ki včasih preseže vse meje »dobrega okusa.« D. N. Skupina PALMA Palma izdala Dobro jutro Glasbena skupina Palma s Polzele je te dni izdala svojo prvo kaseto. Z njo so se že predstavili na prvem promocijskem nastopu na celjskem Avtosejmu, na razstavišču avtomobilov avtohiše SEAT - Drev. Člani ansambla, Roberto Ra-uter, Ciril Skalič, Franci Mirnik in Matjaž Vrtnik, so z izdajo te kasete, ki so jo založili pri založbi PANIKA RECORDS, ki je tudi njihov distributer, uresničili enega od svojih načrtov in želja. Na kaseti je osem skladb, ki gredo dobro v uho. Dokaz za to ja tudi uvrstitev na radijske glasbene lestvice. Pogosto se vrtijo zlasti tri njihove skladbe: Dobro jutro, Mehikansko poletje in pesem Pozdrav Sloveniji. Kaseta je nastajala skoraj tri leta. Polovica skladb je bila tako posneta na Radiu Maribor s producentom Aljažem Šimkom, preostale pa v studiu Dinamik s producentom Zvonetom Kranjcem. Večina skladb je delo pevca in kitarista Matjaža Vrtnika, pri čemer so mu pomagali tudi ostali člani skupine. Kaseto skupine Palma, z naslovno skladbo Dobro jutro, sedaj že prodajajo v vseh večjih specializiranih trgovinah s ploščami in kasetami. Prepoznate jo že od daleč, saj je na ovitku narisana palma z mavričnim ozadjem in napisom Palma in Dobro jutro. Domiseln ovitek je delo ilustratorja Zorana Smiljaniča in oblikovalca Boruta Ječnika. Pri izdaji kasete pa so glasbenikom priskočili na pomoč Avtohiša Drev, Modna konfekcija Skala Petrovče, trgovina Pinocchio, Šiviljstvo Leskovar iz Majšperka ter tiskarna Golc iz Vrbja, ki je natisnila ovitek. D. Naraglav V OS Vransko na poti do EKO zastave Vizija OŠ Vransko je: mavrično Eko šolo za novo tisočletje ustvarjamo objeti-učenci, učitelji in starši v povezavi s širšim okoljem. Iz nje izhaja poslanstvo šole, ki med drugim gradi na štirih stebrih sodobne šole. Da bi šola čimbolj sledila svojemu poslanstvu, si prizadeva tako za kvalitetnejše učenje kot odnos v procesu učenja. V ta namen je že pred dvema letoma izvedla inovacijski projekt Uvajanje sodobnih oblik učenja v povezavi z okoljem - mentorja Marija Zajc in Branko Šketa. V preteklem letu pa je ta projekt pod mentorstvom Vike Čulk in Majde Piki prerasel v vsešolski projekt. ve prehrane, kapljica vode in voda vir življenja, kako oživiti turizem v najarn. kpjujn turistično društvo skozi čaš. Kot rdeča nit, ki povezuje vsa ta prizadevanja, je vzgojni projekt šole na temo: Kako izboljšati učne oziroma delovne navade učencev. Tu gre na eni strani za uvajanje aktivnejših in sodobnejših didaktičnih pristopkov, na drugi pa za izgradnjo bolj kakovostnih medsebojnih odnosov, za konstruktivno sodelovanje vseh v pedagoškem trikotniku - učiteljev, staršev in učencev, za medsebojno pomoč in sodelovanje tako pri pouku kot izven njega. Posebej so ponosni na svojo EKO šola kot način življenja - to je evropski projekt, ki s svojim programom najbolj celovito izgrajuje vizijo oziroma poslanstvo šole. Program, ki je zapisan v okoljevarstvenem. načrtu, zajema sedem korakov. Vodi ga poseben EKO odbor, oblikovale pa so ga vse oddelčne skupnosti in je sestavni del letnega delovnega načrta šole. Njegovo uresničevanje spremljata poleg EKO odbora še svet šole in svet staršev. Okoljevarstveni načrt je sestavljen iz podrobnih akcijskih nalog vsake oddelčne skupnosti in zajema praviloma vsa predmetna področja, ki se organsko prepletajo z interesnimi dejavnostmi. Ob tem so nastali številni projekti, ki predstavljajo posamezne veje na rastočem drevesu EKO šole. To so: razvijanje EKO jezika, uvajanje zdra- okoljsko kodo, v kateri so zapisali, kakšen odnos mora imeti eko fra-jer do narave in do samega sebe ter soljudi. V mesecu marcu so podpisali EKO listino, nato pa so se predstavili še na DSI v Cankarjevem domu, o čemetsmo že poročali. Projekt EKO šola kot način življenja so izjemno ugodno ocenili starši in številni drugi gostje. Po mnenju mentorice Nade Pav-šer in dr. Bariče Marentič - Požarnik ima šola Vransko vse možnosti, da prejme EKO zastavo že v mesecu juniju. Na sliki: Osnovnošolci so posebej ponosni na nov znak. Pri uresničevanju njihove ideje so pomagali: Mizarstvo Piki, Vlado Ranči-gaj, KIV Vransko in KS Vransko. T. Tavčar Ramajana na slovenski polici Mahabharata in Ramajana. Se spominjate? Morda iz šole, gimnazije, s strani tiska, radia, televizije... Zdaj se Vam je začelo dozdevati... Seveda ste že srečali ta dva pojma! Večina zagotovo. In zdaj razmišljate, kam vendar spadata, kaj pomenita, zakaj sploh gre? Hm. Literarni poznavalci in ljubitelji literature ves čas mojega besedičenja poznajo rešitev uganke. No, tako - navedeni imeni sta naslova dveh največjih biserov starodavne indijske verske literature. Gre za epski pesnitvi, ki sta s krasoto, bogastvom, plemenitostjo lastne vsebine pustili globok pečat v miselnosti in življenju indijskega ljudstva, ki jima je nadelo veličasten predznak: biblija indijskega naroda. Moja beseda se želi dotakniti Ramajane... Izvirnik obsežnega epa, ki je z 48.000 verzi razdeljen v sedem delov, je bil spisan v sanskrtu, nekje v 5. stoletju našega štetja. Kasneje so mu bili dodani še trije deli z religiozno in višnu-idsko (modrosti, ki pričajo o indijskem hinduističnem bogu Višnu) vsebino. Avtorstvo je ovito v tančico skrivnosti, skepse, neštetih pomislekov in vprašanj - podobna zgodbica se je spletla tudi ob velikem Homerju... - kakorkoli, indijska tradicija Ramajano pripisuje modrijanu Valmikiju. Podlaga pripovedi naj bi bila tisoč let stara besedila, a koraki o nastanku so tako ali drugače obdani z neštetimi vprašanji... Zdaj bom navedla še eno ime: Jean Francois Arnšek. Tudi že slišano, marsikomu poznano ime. Seveda. Imenovani gospod je mogoče vaš bližnji ali daljni sosed, saj,že lep čas živi v Žalcu. Morda ste prebirati'katero od knjig, v ka-" terih je podpisan kot prevajalec -član Društva znanstvenih prevajalcev Slovenije, saj mu fancošči-na, italijanščina, španščina zvenijo domače kot slovenščina. Da ima hudo zapleteno ime?! Hja, tako pač je, če imaš mater Španko, oče pa prihaja iz... A to so že osebne reči. Joga. Inštrukcijsko poučevanje romanskih jezikov in še kaj bi se moglo našteti, a pri vsej Njegovi skromnosti se bom tovrstnemu pripovedovanju izognila. Ne morem pa obiti bistva, torej vzroka, da o veliki literarni stvaritvi govorim zdaj in v tem Listu. Torej, imenovani gospod je kriv, da je Ramajana, ki ima v izvirniku podobo epske verzne pesnitve, spregovorila tudi v slovenskem jeziku. Ali bolj preprosto: v duhu čiste ljubezni se je lotil v francoščini spisane prozne različice velikega epa. Natanko tako -legendarna kompozicija stihov je po zaslugi gospe, imenovane Purnaprema, spregovorila skozi bolj preprosto, lažje dojemljivo formo - predelava iz verzne oblike v prozno celoto. Omenjena avtorica je rojena v Parizu, a je kljub mamljivi manekenski karieri sledila lastnemu duhu, se preselila v Indijo in se prepustila njenim lepotam ter globinam, čistosti njenih resnic... Nesmrtnega epa Ramajana so se skozi čas lotili mnogi - ustvarjene so številne različice, spisane v različnih obdobjih in v različnih indijskih jezikih. Pur-napremino delo temelji na Rama-jani, spisani v sanskrtu, ki jo pripisujejo Valmikiju, ki naj bi kot prvi zapisal to tisočletno pesnitev. In kaj reči ob knjižni izdaji v slovenskem jeziku, odeti v rdeče platnice, z naslovom Ramajana? Do nje slovenščina ni premogla, po ugotovitvah gospoda Arnška, niti enega prevoda katerekoli verzije. Vsekakor hvala Bogu, da se še najdejo ljudje, ki se jim zdi vredno trošiti lastno energijo, samega sebe, denar... - v duhu golega entuziazma, a njihova duša vsekakor pozna odgovor zakaj. In dostikrat se primeri, da je prav usoda tako ali drugače velikih del prepuščena tovrstnim osamljenim popotnikom v norišnici kaotičnega človeštva. Seveda so pogumneži, ki se ukvarjajo z duhovnimi zakladi, navadno prepuščeni le božjemu usmiljenju, saj prestižen, nadut svet ne potrebuje nedobič-kanosnih izstrelkov! S to iztočnico bi lahko začela zgodbo o založniku, ki ga je tudi ta knjižna izdaja, kot katerakoli druga, neizbežno potrebovala. A ljubih slovenskih založb zadeva ni zanimala, pa tudi glede obrazložitve ni bilo treba napenjati možgan, saj je izgovor, da ne gre za izvirnik, nadvse tehten, močan argument... Podobno se je dogajalo, ko je bila knjiga že rojena in jo je zavrnilo kar dvanajst uradno registriranih slovenskih knjižnic: Velenje, Mozirje, Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava, Šmarje pri Jelšah, Vransko, Šempeter, Polzela, Slovenske Konjice, Trbovlje, Ajdovščina. Res bi bilo zanimivo zakaditi se v knjižne police teh, nedvomno zelo naprednih, trendov-skih hramov literature. No, prevod prozne verzije, ki ohranja osrčje, duh izvirne epske oblike, pač ne dosega ravni kakovosti, ki je počaščena s prahom tamkajšnjih knjižnih polic. Zanimivo pa, da je bolj ali manj nečimrn, grd odnos, kakršnega je od nekaterih doživel gospod Arnšek, morda povsem povsem neupravičen in prej simptom nezrelosti, neprofesionalnosti, hudega pomanjkanja strokovnosti, saj... No, ob obravnavanem prevodu Ramajane, četudi prelite v prozni format, je ustavilo svoj korak kar nekaj bibliotečnih hiš, od Ljubljane, Celja, Maribora, vse do M u rske‘Sobote. Ka ko rko I i; svet ljudi je pač svet ljudi... Knjiga je torej izšla samozalož-niško. Zal pa nosi takšno dejstvo v sebi marsikdaj negativen predznak. Promocija je v celoti prepuščena pogumnežu, ki je delo upal izdati - to poglavje je nedvomno hudo velika, nelepa preizkušnja, zabeljena z veliko mero tveganja. Da o potrošenem denarju sploh ne govorim. Marsikdaj pa takšen način izdaje pušča sledi tudi v samem delu. In to neljube, sicer nedopustne sledi. Ali drugače: še tako čudovita, dragocena vsebina je lahko žrtev prekrškov in napak, ki jih zagreši tehnična, oblikovalna plat tiska, vezave. Tovrstne nedopustnosti veliki založniški koncerni seveda brezkompromisno zavrnejo; a v primeru, ko je posameznik z lastnimi cekini prepuščen samozaložbi, je pesmica nekoliko drugačna. Torej, tudi v izdaji, o kateri govorim, je moč najti takšne in drugačne spodrsljaje, ki jih je zagrešila sama tehnična plat izdelave knjige. A to utegne zbosti zgolj oči, jedra seveda še tako popačena forma ne more okruši-ti. Kvadratna A5-velikost, trdih platnic obsega dobrih 250 strani, „ govorečih skozi naravi prijazen papir. In vsebina.. »Energija se ne izniči, temveč se ohranja!« so nas učili, verjetno pa isto velja tudi za bistvo, če ga iz ene oblike prelijemo v drugo. Celotna pripoved v šestih spevih, razdeljenih na podpoglavja, je oplemenitena s koščki modrosti. Sri Aurobinda, velikega med velikimi... Vsebina? Nadvse preprosta, čista kot resnica, a pregloboka, da bi mogla o njej pisati črke. Tako pač je. Če ste skeptični do mojih besed, naj povem, da se z Ramajano sooči že mladi slovenski rod v tem ali onem letniku šolanja. In če bi se komu zahotelo knjige, le še naslov: J. E Arnšek, Bevkova ul. 7, 3310 Žalec. Hvala, ker ste mi prisluhnili... Mojca Vočko INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV OBČINE BRASLOVČE Spoštovani krajani KS Trnave, Braslovč, Gomilskega in Letuša IZKORISTIMO ZGODOVINSKO PRILOŽNOST, GLASUJMO (g) NASO SKUPNO OBČINO BRASLOVČE 19. aprila 1998 se bomo na referendumu odločali za ustanovitev nove in naše skupne občine Braslovče. To je priložnost, ki jo moramo izkoristiti kot nov mejnik v zgodovini našega kraja. Da bo Vaša odločitev lažja, Vam predstavljamo nekatere pomembnejše prednosti nove občine: - povrnitev občine oziroma zgodovinske vloge, ki smo jo na tem prostoru že imeli, ter s tem statusa izvršne pravne osebe, ki je danes naš kraj nima; - Vaš osebni bistveno večji vpliv na razvoj Vašega kraja; - neposredno odločanje in upravljanje s prostorom, na katerem živimo, ter potenciali, ki jih imamo; - več denarja za razvoj Vašega kraja in neposreden ter večji nadzor nad njegovo pravilno in koristno porabo; - neposredno sodelovanje z državo Slovenijo pri pridobivanju dodatnega denarja (osnovno delovanje nove občine je z zakonodajo oziroma »glavarino« zagotovljeno); - skladen, hitrejši razvoj vsakega kraja posebej in nove občine kot celote; - učinkovitejše in hitrejše rešitve za pospeševanje razvoja kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva, šolstva, kulture, športa in podeželja; - manjšo administracijo in manjše obremenjevanje občanov (občinske takse, stroški smeti itd.); Spoštovani krajani, na našem prostoru imamo še velike možnosti in čudovite naravne pogoje, ki jih do sedaj še nismo izkoristili. Ker si tudi sami želite lepšo in prijaznejšo prihodnost, ki jo bomo v novi občini uspešneje načrtovali in ustvarjali skupaj, VAS VSE VABIMO NA VOLIŠČA! ZA NAŠO SKUPNO OBČINO BRASLOVČE SPOŠTOVANI KRAJANI, PRAVICA IN ODGOVORNOST ZA PRAVILNO ODLOČITEV OZIROMA ZA VAŠ KRAJ STA V VAŠIH ROKAH. Vaš iniciativni odbor in krajevni odbori SDS, LDS, SKD, SLS »ZA« OBČINO POLZELA Z določitvijo referendumskih območij so poslanci državnega zbora prižgali zeleno luč za pričetek postopka za ustanovitev občine Polzela. S tem odlokom pa so prepustili odločitev nam krajanom, ali se bomo na referendumu odločili za to, - da bo denar, ki ga država nameni kraju, prišel v celoti na to območje in se s tem prepreči odliv sredstev; - da bi v kraju lahko hitreje uredili osnovne življenjske pogoje krajanom, ki še nimajo pitne vode oziroma primerne dovozne ceste; - da bo lahko več sredstev namenjenih za razvoj infrastrukture, kmetijstva, stanovanjske gradnje in društvenih dejavnosti; - da bodo mladi lahko uresničevali svoje sposobnosti v podjetništvu; - da bodo ustvarjeni pogoji za odpiranje novih delovnih mest. Vse to in še več bo možno hitreje uresničevati, če bomo v nedeljo, 19. aprila, glasovali za ustanovitev občine Polzela. Gospodarski pogoji na območju so zelo ugodni. Pred nami je zgodovinska odločitev, da bomo znali in želeli razumeti in spoznati prednost v prihodnji občini Polzela. VABILO! Krajevna skupnost Vransko vabi krajane Vranskega in Tabora, da v nedeljo, 19. aprila, na referendumu glasujejo samostojno občino VRANSKO - TABOR Vaš glas ZA samostojno občino je izraz Vašega hotenja: - za samostojno odločanje o usodi našega kraja, - za samostojno in gospodarno rabo prostora, - za pospešen in enakomernejši komunalni razvoj, - za boljše možnosti gospodarskega razvoja, - za urejeno šolstvo in otroško varstvo, - za razvejano kulturno in športno dejavnost, - za razvoj kmetijstva in življenja na vasi, - za urejene in človeka vredne medsebojne odnose, - za naše skupno boljše življenje. Spoštovani! Ne zamudite enkratne priložnosti, pridite v nedeljo, 19. aprila na volišče in glasujte za samostojno občino Vransko - Tabor! KRAJEVNA SKUPNOST PREBOLD OBČINO PREBOLD SPOŠTOVANI KRAJANI PREBOLDA IN ŠEŠČ! 19. APRILA 1998 SE BOMO NA REFERENDUMU ODLOČALI ZA PONOVNO USTANOVITEV SAMOSTOJNE OBČINE PREBOLD. PO 44 LETIH SE NAM PONUJA ZGODOVINSKA PRILOŽNOST, DA PREBOLDU PONOVNO VRNEMO STATUS OBČINE, KOT GA JE IMEL ŽE PRED 150 LETI. DA BO VAŠA ODLOČITEV LAŽJA, VAM ŽELIMO NANIZATI SAMO NEKAJ PREDNOSTI, KI JIH BOMO PRIDOBILI, ČE PONOVNO POSTANEMO SAMOSTOJNA OBČINA: m OBČINA PREBOLD BO RAZPOLAGALA Z NAJMANJ 100 MILIJONI SREDSTEV VEČ, KOT PA JIH SEDAJ IZ ŽALSKEGA PRORAČUNA DOBITA KS PREBOLD IN KS ŠEŠČE. m KRAJANI OBEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI, PREBOLDA IN ŠEŠČ, BODO IMELI NEPOSREDEN VPLIV NA UREJANJE KOMUNALNIH IN DRUGIH ZADEV NA NAŠEM OBMOČJU (S PODELITVIJO KONCESIJE BOMO LAHKO V NASLEDNJIH 4 LETIH ZGRADILI KANALIZACIJSKO OMREŽJE Z LASTNO ČISTILNO NAPRAVO IN IZVEDLI PLINIFIKACIJO CELOTNEGA OBMOČJA). m ZELO HITRO BO LAHKO REŠEN PROBLEM KRIŽIŠČA V ŠEŠČAH, SAJ BO NOVA OBČINA IMELA PRAV GOTOVO VEČ POSLUHA ZA TA PROBLEM, KI ŠEŠČANE ŽULI ŽE VRSTO LET, PA GA ŽALSKA OBČINA NI IMELA INTERESA REŠITI. U NAJVEČJA SRAMOTA ŽALSKE OBČINE - DOM SVOBODE V PREBOLDU BO V NOVI OBČINI KAJ HITRO DOBIL NOVO PODOBO, SAJ BO OBČINA PREBOLD IMELA MOŽNOST DIREKTNO S STRANI DRŽAVE PRIDOBITI DOLOČENA SREDSTVA ZA PREPOTREBNO OBNOVO PROPADAJOČEGA KULTURNEGA HRAMA. M OBJEKT, KI JE BIL NEKDAJ V FUNKCIJI HOTELA, SEDAJ PA ŽALOSTNO PROPADA, BO LAHKO V NOVI OBČINI ZELO HITRO DOBIL NOVEGA LASTNIKA, KI GA BO USPOSOBIL ZA TAKŠNO ALI DRUGAČNO FUNKCIJO. m IMELI BOMO BOLJE ORGANIZIRAN IN PREDVSEM CENEJŠI SISTEM RAVNANJA Z ODPADKI. m NAŠA OBČINA BO IMELA VEČJI POSLUH ZA RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA IN PODJETNIŠTVA, KI GA BO LAHKO VZPODBUJALA Z UGODNIMI KREDITI IN DRUGIMI VZPODBUDAMI. m NA SEDEŽU OBČINE PREBOLD BO DELOVALA TUDI INFORMACIJSKA PISARNA DRŽAVNE UPRAVE, TAKO DA BODO OBČANI LAHKO VSE ZADEVE, ZARADI KATERIH MORAJO SEDAJ HODITI V ŽALEC, V BODOČE UREJALI V PREBOLDU, m VSA DRUŠTVA BODO V BODOČI OBČINI FINANCIRANA DIREKTNO IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA. PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA NOVA OBČINA, JE ŠE VELIKO IN SO VSE PRAV TAKO POMEMBNE KOT NAŠTETE, VENDAR PA V NOVI OBČINI NE BOMO ŽIVELI LE OD OBUUB, TAKO KOT V SEDANJI, ZATO NAJ BO TO ZAENKRAT DOVOLJ. V PRIČAKOVANJU, DA SI TUDI SAMI ŽELITE PRIJAZNEJŠO OBČINO IN LEPŠO PRIHODNOST VAŠEGA KRAJA, KI JO BOMO V NOVI OBČINI POUSTVARJALI SKUPAJ, VAS VABIMO, DA SE V NEDELJO, 19. APRILA, UDELEŽITE REFERENDUMA IN GLASUJETE »ZA« OBČINO PREBOLD. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV OBČINE PREBOLD »ZA« Mrzlica kot vzor planinskih domov S spremembo zakonodaje na področju delovanja društev in na drugih področjih so se precej spremenili tudi pogoji delovanja planinskih društev. Planinska društva so običajno lastniki vsaj ene planinske postojanke. Večina izmed njih je bila zgrajena z udarniškim delom, imajo pomanjkljivo dokumentacijo, marsikaterega gostinca pa moti, da planinska društva prodajajo tudi hrano in pijačo, čeprav naj bi se ne ukvarjala s pridobitniško dejavnostjo. A tudi na tem področju se zadeve urejajo in način, ki ga je izbralo Planinsko društvo Trbovlje za svojo postojanko na Mrzlici, naj bi bil najboljši, pravijo v žalski upravni enoti. Zato je bila predaja obratovalnega dovoljenja novemu najemniku planinskega doma na Mrzlici nekoliko bolj slovesna. stanovanje za oskrbnika, nekaj preureditev pa še načrtujejo. Obisk se iz leta v leto povečuje, ustanovljen je bil celo klub Mrzličani. Lani je bil dosežen rekord, ko je eden od članov že 217 prišel na Mrzlico. Zelo priljubljena so postala srečanja Zasavcev in Savinjčanov. Lani je bilo v knjigo vpisanih že okofrU.OOO obiskovalcev. Vsako leto so štiri prireditve, med njimi je nočni pohod na Mrzlico, ki se ga je že prvič udeležilo 131 pohodnikov, zdaj pa jih prihaja več kot 1.200. Pred leti so bile na Mrzlici tudi šole v naravi, zdaj pa je postala priljubljena točka za naravoslovne in športne dneve, veliko je tabornikov z Gorenjske in Ljubljane. Veliko je tudi mlaj- Ob tej priložnosti so se v planinskem domu na Mrzlici srečali vodje oddelkov Upravne enote Žalec s predstavniki občine in Upravne enote Trbovlje. Najprej pa jih je pozdravil in s preteklostjo Mrzlice seznanil predsednik Planinskega društva Trbovlje Slavko Potrata. Povedal je, da je prvo kočo na 1122 metrov visoki Mrzlici leta 1892 postavil žalski nadučitelj Hausenbic-hler. To kočo nameravajo v kratkem spet obnoviti, na sedanjem mestu pa je bil dom postavljen in odprt 16. septembra leta 1963. Vse do pred slabim mesecem dni ta dom ni imel obratovalnega dovo-IjenjaV njem je 19 sob z 69 posteljami. Pred leti so uredili udobno ših upokojencev in skupin, ki prihajajo na Mrzlico tudi med tednom. Planinski dom je odprt vse leto, vsak dan. Oskrbniki so se običajno menjavali po devetih do enajstih mesecih, planinsko društvo pa je vedno bolj bremenilo vodenje poslovnih knjig. Delo v društvih je namreč prostovoljno, zanj pa je vedno težje dobiti primerne ljudi. Zato so se v društvu odločili, da dajo dom v najem samostojnemu podjetniku Mojsiloviču Miliču, ki ima srednjo šolo za kuharja in natakarja, žena pa je prav tako izučena kuharica. Dom ohranja planinski značaj, saj je z novim najemnikom dogovorjeno, da se v njem ohranjajo vsi popusti, ki jih določa Planinska zveza za svoje člane, prav tako je dovoljeno prinesti s seboj svojo hrano. Najemnik seveda plačuje društvu najemnino in Slavko Potrata je poudaril, da dokler bodo najemniki lahko živeli od svoje dejavnosti na Mrzlici, bo tudi društvo imelo koristi. Povedal pa je tudi, da je bilo treba zelo veliko poti in pogovorov, da je planinski dom v celoti legaliziran in ima vso potrebno dokumentacijo. VABILO ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK VVZ Janko Herman Žalec vabi k vpisu predšolske otroke za šolsko leto 1998/99. Prijavnice in informacije za vpis novincev in obveznih malih šolarjev, so na voljo na sedežih enot in sicer za vključitev otrok v vrtce: * ŽALEC L, II., III., IV.. GRIŽE in ZABUKOVICA - na upravi VVZ, Tomšičeva 5, tel.: 717-466,717-467 (ga. Zora Gajšek); * PETROVČE, LEVEC, LIBOJE, VELIKA PIREŠICA, GALICIJA -v vrtcu PETROVČE, tel.: 708-285 (ga. Alma Jenšterle); - PREBOLD, TABOR, TRNAVA - v vrtcu PREBOLD, tel.: 724-082 (ga. Marija Jager) * POLZELA, BRASLOVČE, LETUŠ, ANDRAŽ - v vrtcu POLZELA, tel.: 722-018 (ga. Lidija Ušen); * ŠEMPETER, VRANSKO, PONIKVA, GOMILSKO - v vrtcu ŠEMPETER, tel.: 701-200 (ga. Barbara Urbanci); Izpolnjene prijavnice oddajo starši na sedežu enot do 10. ma- Starši, omogočite svojim otrokom razvoj skozi igro, izkušnje in doživetja v družbi sovrstnikov in prijaznih, strokovno usposobljenih pedagoških delavk. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN !!! NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE !!! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !!! A 4-FORMAT - saino 8 SIT Del. čas - vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJA RABUENIH VOZIL DACA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/718-222 mobitel: 0609/629-093 f ODKUP RABUENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE) [TRENUTNO V ZALOGI) TERENSKO VOZILO NISSAN KINGCAB 2,5D VITARA 1,6 I TERENSKO VOZILO JEEP I. 93 CHEROKEE 2,5 L I. 91 VW GOLF JX I. 93 I. 88 Odprto: od 7. do 15. ure, j sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ureJ ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar je poudaril pomen tega, da so s planinskim društvom Trbovlje našli skupne točke in probleme rešili v obojestransko korist. Tudi ostala planinska društva naj bi si po enaki poti uredila vse papirje, gostinsko dejavnost pa prepustila ustreznemu podjetniku. K. R. «s OŽINA ERVIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV klr- AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER tel. 702-510, tel./faks: 702-610 Vaš prodajalec avtomobilov DAEWOO Med nami je nova ’lA/ii/fdrsat 5> 180.000 sit popusta pri zamenjavi staro za novo + velikonočno darilo barvni televizor Prodajalec f, traktorjev V! * vsi stari tipi v zalogi, * sprejemamo naročila za nove tipe. Prodajalec mobilnih telefonov Pri nas dobite tudi kartico in vas takoj vključimo v sistem. Za vse proizvode, kupljene pri nas, vam ponujamo: najnižje cene, ugodne nakupne in kreditne pogoje. Zaprem Alkimista, odzvanja naslednje sporočilo:__________________________ Če si nekaj resnično želiš, teži celo stvarstvo k temu, da se ti te sanje uresničijo. Osebna legenda je vse, kar si že od nekdaj želiš uresničiti. V mladosti vsak od nas natanko ve, kaj je njegova osebna legenda. Ko smo mladi, se nam zdi vse preprosto, vse uresničljivo, ni nas strah sanjati in si želeti tisto, kar bi radi v svojem življenju uresničili. Kasneje nam neka skrivnostna sila hoče dokazati, da je osebno legendo nemogoče uresničiti. Tvoja želja, kdorkoli že si, karkoli počneš in česarkoli si zares želiš, je tvoje poslanstvo na tem svetu. Uresničitev osebne legende je človekova edina dolžnost, magičnost za njeno uresničitev, za življenje svojih sanj, pa je v nas samih; če si le znamo prisluhniti in se potrudimo prepoznati znamenja, ki nam jih pošilja življenje. In ne nazadnje: če smo tem znamenjem pripravljeni slediti. Zakaj jim večina ne? Ker je veliko laže opravljati reči, ki jih dobro poznamo in smo jih navajeni. Raje samo sanjarimo o želenem, hkrati pa nas je strah, da bi se uresničilo, ker mogoče ne bi bilo tako dobro, kot smo sl zamislili. »Nikoli se ne odpovej svojim sanjam,« mu je govoril stari kralj. Mladenič stoji pred puščavo. Dve uri nazaj je življenje, ki ga pozna In obvlada. Tisoč kilometrov stran, na drugi strani puščave, so njegove sanje. Porodi se mu misel. Na svet in na dogodke lahko gleda kot nesrečna žrtev ali kot pustolovec, ki išče svoj zaklad. Lahko gleda na stvar tudi tako, da je dve uri bliže svojemu zakladu, in to kljub temu da je porabil leto dni, da je prehodil ti dve uri poti. Začuti, da bi bil lahko svoboden kakor veter. Nič mu ne stoji na poti, da bi to storil - samo on sam. Svet je tak, kakršnega hočemo videti, in ne tak, kakršen v resnici je. V stvareh, ki se nam dogajajo, lahko vedno Iščemo le slabe strani, lahko pa poskusimo nanje gledati tako kot tisti, ki poznajo govorico sveta, ki prepoznavajo znamenja. Zakaj je bilo to dobro? Kaj ml hoče življenje s tem povedati? Zakaj mi je postavilo pred nos tega človeka? Vsi ljudje, ki jih srečamo, so naši učitelji. Kaj se lahko iz tega naučim? Zakaj že . vnaprej zavračam reči, ki jih ne poznam? Kako naj vem, ali bi lahko imel rad puščavo, če je pa ne poznam? Mladenič je videl smisel tudi v dejstvu, da so mu speljali prihranke. Naučil se je biti previden, poleg tega je ta dogodek sprožil plaz drugih, verigo, ki ga je pripeljala do deklice njegovega življenja. Ko je sledil svo- jim sanjam na drugi konec puščave, se mu je dogajalo življenje. Njegova deklica je živela v oazi v puščavi in ponazarja tisto življenjsko pot, ki je sledila njegovim sanjam. Ni bil zaverovan le v svoj cilj, ampak je na poti živel. Živel svojo življenjsko pot - se veliko naučil in doživel. Zaklad je torej pot, po kateri hodimo, in ne kraj, kamor smo namenjeni. Skrivnost je v sedanjosti. Če se ji posvetiš, jo lahko izboljšaš. In če izboljšaš sedanjost, bo boljša prihodnost. Mladenič si je obljubil, da se bo o svojem življenju vedno odločal sam. Se mi odločamo sami ali so nam bolj pomembne modne zapovedi, televizijske reklame? Kaj hočemo biti? Sledimo sebi ali se neprestano trudimo biti všeč drugim? Bistveno je, da opravljamo stvari tako, kot se zdi v redu nam. Da čutimo, da smo v redu. Zagotovo bomo ostali prazni, ko dosežemo cilj, ki sproži plaz odobravanja drugih, da smo v redu, če tega ne bomo čutili tudi sami. Ampak to je že neka druga knjiga... Kljub temu da je srečal svojo deklico, je še naprej sledil svojim sanjam, saj je bila deklica del njegove osebne legende. Želela je, da nadaljuje pot, ki si jo je izbral. Sipine se z vetrom spreminjajo, a puščava ostaja ista. Tako je tudi s pravo ljubeznijo. Ta nikdar ne loči človeka od njegove osebne legende, če ga, to ni resnična ljubezen. Imamo pravo ljubezen? Pustimo ljudem okrog nas, da živijo svoje osebno legendo, ali jim ves čas nergamo, naj se obnašajo drugače? Jih želimo nenehno spreminjati in jih podrejati svojim predstavam? Nas je strah, da nas bodo pozabili ali zapustili? Če verjamemo v svojo osebno legendo, vemo, da nas tisti, ki res spadajo vanjo, ne bodo nikoli zapustili. Če je tisto, kar si našel, narejeno iz čiste snovi, nikoli ne zgnije. Vsak človek ima svojo osebno legendo. Prodajalec slaščic je imel od vseh drugačen nasmeh; ker je rad delal tisto, kar je delal. Rad je prodajal slaščice. Živel je svojo osebno legendo. Morda njegov sosed ne bi bil srečen, če bi opravljal natanko isto delo. Poiskati mora svojo osebno legendo. Slediti mora svojim sanjam. Alkimist zna spremeniti svinec v zlato. To je njegova osebna legenda. Ko prisluhnemo školjki v puščavi, v njej še vedno slišimo morje; ker je to njena osebna legenda. Kaj znate Vi? Kaj je Vaša osebna legenda? Kje so vaše sanje? Barbara Čeh KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Polzela 11/a, Polzela, tel.: 720-311 Na atraktivni lokaciji, center Polzele, ob glavni cesti DAJEMO NAJEM: 1. PISARNIŠKE PROSTORE - 1 x 75 m2 - 1 x 40 m2 - 1 x 30 m2 - 1 x 8 m2 - 1 x 12 m2' Prostori so ogrevani in v prvem nadstropju 2. SKLADIŠČNE PROSTORE IN OGRAJENO DVORIŠČE - 2 x 100 m2 (zaprto) - 2 x 80 m2 (zaprto) - 1 x 200 m2 (pokrito, odprto) Skladiščni prostori so v sklopu ograjenega kompleksa cca 3000 m2, izvoz na glavno cesto, možnost manipulacije s tovornjaki in viličarji. VSE INFORMACIJE DOBITE OSEBNO NA UPRAVI KZ POLZELA, TEL: 720-311 Trgovina ena najmočnejših panog v Savinjski dolini Trgovci pa se srečujejo z vrsto problemov, za katere bo morala poskrbeti tudi država Upravna enota Žalec je pred dnevi v dvorani žalskega gasilskega doma pripravila okroglo mizo na temo trgovinske dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Izhodišče okrogle mize je bila analiza trgovine na tem območju v obdobju od leta 1992 do 199^ ki jo je izdelala upravna enota, da bi ugotovila mnoge spremembe, ki so se zgodile tudi na tem področju. Analizo pa so kot gostje okrogle mize komentirali in predstavili zakonodajo s tega področja: direktorica Urada RS za varstvo potrošnikov dr. Vida Čadonič Špelič, direktor Urada RS za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, glavni tržni inšpektor Tržnega inšpektorata RS Roman Kladošek in predstavnica Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije Rika Germ Metlika. Najprej pa je načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar predstavil nekatere ugotovitve analize. Analiza je bila pripravljena na osnovi podatkov pristojnih državnih institucij, opravljena pa je bila tudi anketa o poslovanju in organiziranju trgovine na drobno in trgovine na debelo. Prav tako je v analizo vključeno poslovanje samostojnih podjetnikov, ki opravljajo trgovinsko dejavnost. Na območju Upravne enote Žalec se je po zadnjih podatkih z dejavnostjo trgovine ukvarjalo 242 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. 133 gospodarskih družb je zaposlovalo 956 delavcev (to je 13,9% vseh zaposlenih pri pravnih osebah), 109 samostojnih podjetnikov pa 237 (16% vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih). Gospodarske družbe s področja trgovine predstavljajo 24,3 % vseh pravnih oseb (na ravni regije 21,09%, na ravni države pa 2243%), delež samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s trgovino, pa je le 8% celotnega števila samostojnih podjetnikov. Z dejavnostjo trgovine na debelo se je po zadnjih podatkih ukvarjalo 71 subjektov, le tretjina od njih pa ima lastna skladišča. Polovica se jih pretežno ukvarja z uvozom, z izvozom pa samo 20%. Na območju žalske upravne enote je 110 prodajaln, kjer se opravlja dejavnost trgovine na drobno, v polovici od njih prodajajo neživila. Glede na število prebivalcev (v letu 1996 je imelo stalno prebivališče na tem območju 40335 ljudi) pomeni, da je ena prodajalna na 202 prebivalca. Povpreč- na velikost prodajaln s skladišči je 234 m2. Po ugotovitvah analize se trgovci med seboj ne dogovarjajo o dežurstvu prodajaln, zato so večinoma vse prodajalne z osnovnimi življenjskimi potrebščinami odprte tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. V zadnjih treh letih se intenzivnost ustanavljanja novih gospodarskih družb nekoliko umirja. Zaposlenost v njih po obdobju upadanja po letu 1994 spet rahlo narašča. Rezultati poslovanja pravnih oseb s področja trgovinske dejavnosti kažejo, da so trgovske gospodarske družbe na območju žalske upravne enote leta 1996 ustvarile 18,4 milijarde tolarjev, kar predstavlja 254% vseh prihodkov gospodarskih družb. Te družbe so ustvarile 15,3% vsega dobička gospodarstva, v celotnih izgubah pa so udeležene z 94%. Rast prihodkov trgovine je bila v letu 1996 sicer nekoliko nižja kot v celotnem gospodarstvu, vendar se je čisti dobiček povečal za 12,6%, celotne izgube pa so se zmanjšale za 0,2%. Podatki o prihodkih trgovine od leta 1990 do 1996 pa so nekoliko manj ugodni in kažejo na zmanjševanje ekonomske moči trgovine. Medtem ko je leta 1990 znašal delež prihodkov trgovine v prihodkih gospodarstva 33,6%, je ta delež leta 1996 znašal le še 26,8%. Podatki za regijo in državo se ne razlikujejo bistveno od podatkov za žalsko upravno enoto, po prihodkih na zaposlenega pa žalska trgovina in gospodarstvo v celoti ne dosegata niti re- gijskega niti državnega povprečja. Celotni prihodek v trgovinski dejavnosti je za 0,2% presegal celotno izgubo, medtem ko je žalsko gospodarstvo v celoti poslovalo z izgubo. Leta 1996 se je s trgovino ukvarjalo tudi 109 samostojnih podjetnikov. Skupaj so ustvarili 4,6 milijar- trgovini izboljšujejo, vzpostavlja se red, ki pa bi ga morala država vzpostaviti mnogo prej, takoj ob prehodu na tržno gospodarjenje. Razmere pa se kljub razmeroma ugodnim kazalcem poslovanja zaostrujejo, kar pa kažejo tudi številne prodajalne, ki se v tem času zaradi poslov- gih pogojih za vpis teh potrošniških organizacij v register pri uradu za varstvo potrošnikov. Sicer pa zakon natančno določa pravice, ki jih imajo potrošniki in v zvezi s tem obveznosti trgovcev. Med drugim zakon določa, da morajo biti vse cene v slovenskih tolarjih, to določilo pa bodo Andrej Plahutnik (skrajno desno), Vida Čadonič Špelič, Marjan Žohar, Rika Germ Metlika in Roman Kladošek de tolarjev prihodkov in kot celota poslovali pozitivno. Dobiček je znašal 151,2 milijona tolarjev. Z izgubo (skupaj 12,9 milijona) je poslovalo 18 zavezancev. Povprečna bruto plača na zaposlenega je znašala 58.255 tolarjev in je bila za 38,6% nižja kot pri pravnih osebah trgovine (94.854 tolarjev). Zadnji podatek je nekoliko presenetljiv, če upoštevamo, da veliko prodajalcev iz večjih trgovskih družb odhaja k zasebnikom, kot pravijo sami, tudi zaradi boljše plače. Izmed problemov, ki so jih na okrogli mizi našteli prisotni predstavniki trgovskih družb, je prav zaposlovanje na črno pri zasebnih trgovcih. Med drugim so opozorili, da bo morala država čim prej sprejeti strategijo razvoja slovenske trgovine in v njej opredeliti tudi načine, kako bodo slovenske trgovce nekako zaščitili pred velikimi tujimi trgovskimi družbami. Opozorili so tudi na razne takse, ki jih predpisuje občina in ki jih prav tako postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco. Sicer pa se razmere v ne neuspešnosti že zapirajo. Sicer pa je na potrebo po čim prejšnjem sprejetju strategije razvoja slovenske trgovine v uvodu poudarila tudi Rika Germ Metlika, ki je povedala, da se zbornica intenzivno vključuje v pripravo te strategije. Vida Čadonič Špelič je predstavila urad za varstvo potrošnikov in med drugim povedala, da urad opravlja strokovne in upravne naloge, ki se nanašajo na pripravo in izvajanje programa varstva potrošnikov v državnih organih, strokovnih organizacijah in nevladnih organizacijah, na vzgojo, izobraževanje in osveščanje potrošnikov, organiziranje primerjalnih ocenjevanj proizvodov in svetovanje potrošnikom. Med drugim koordinira tudi dejavnosti ministrstev in strokovnih institucij, spodbuja in prek državnega proračuna financira nevladne neprofitne potrošniške organizacije. 13. marca je bil v Uradnem listu RS objavljen nov, oziroma sploh prvi zakon o varstvu potrošnikov. Ta med drugim določa, da bo minister, pristojen za trgovino, predpisal pravilnik o načinu in dru- tržni inšpektorji po besedah glavnega inšpektorja Romana Kladoška dosledno izvajali tudi v primeru turističnih agencij, ki so tik pred izidom zakona natisnile nove kataloge s cenami v nemških markah. Andrej Plahutnik je predstavil urad za varstvo konkurence in opozoril na nezakonitost kartelnih sporazumov, ki omejujejo konkurenco. Vsako povezovanje trgovskih družb z namenom, da omeji možnosti poslovanja drugim trgovcem, je prepovedano oziroma je zelo velika verjetnost, da gre za tako imenovan kartelni sporazum. Tudi lokalne skupnosti ne smejo v svojih razvojnih dokumentih omejiti na primer število trgovin z določeno ponudbo na določenem območju. Omejijo jih lahko samo z nekaterimi prostorskimi omejitvami ali pogoji, kot je na primer ta, da zaradi premajhnih kapacitet oskrbe z vodo ni mogoče dodatno priključevanje poslovnih lokalov. Vendar pa mora taka omejitev veljati za vse enako. Glede raznih komunalnih taks, ki jih predpisujejo občine, pa ne gre za kršitev konkurence oziroma občine lahko povsem samostojno določajo višino teh taks. Roman Kladošek je med drugim predstavil delo tržnih inšpektorjev v preteklem letu. Skupaj jih je 135, od tega jih približno 120 opravlja inšpekcijske nadzore. Lani so opravili 17300 pregledov, kar je približno 20 odstotkov več kot leta 1996. Več kot polovico teh pregledov je bilo opravljenih v trgovini na drobno. Ugotovljene so bile številne kršitve zakonov s področja trgovine, ki so v pristojnosti tržnih inšpektorjev, podani mnogi predlogi sodnikom za prekrške, vendar tudi učinkovitost takšnih prijav zvodeni zaradi dolgotrajnih postopkov. Kupci so lani tržnemu inšpektorju podali 75 prijav s področja kršitev pravilnika o minimalnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti in kar v 74 primerih so inšpektorji ugotovili kršitev. Roman Kladošek je tudi v Žalcu potrošnike še enkrat opozoril pred trgovci, ki prodajajo svoje blago po hišah. Prodaja od vrat do vrat po zakonu o varstvu potrošnikov sodi med posebne vrste prodaje, tudi v tem primeru pa ima potrošnik pravico, da v osmih dneh po prejemu blaga podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe. Ker pa je v tem primeru tudi vračilo kupnine težko izterjati, inšpektor potrošnikom odsvetuje tovrstne nakupe. Prodajalci od vrat do vrat pa potrebujejo dovoljenje občinskega organa za gospodarstvo, da lahko opravljajo tovrstno dejavnost. Kot je med drugim povedala Tanja Razbor-šek Rehar, ima dovoljenje trenutno samo eno podjetje. Opozorila pa je tudi prisotne trgovce, da bolj sodelujejo pri pripravi občinskih dokumentov (Zazidalni načrt za obrtno cono Arnovski gozd bo prav gotovo vplival tudi na razmere v trgovini v žalski občini) in da tudi povedo svoje želje glede odpiralnih časov in vsega, kar je s področja trgovine v pristojnosti občine. K. R., foto: J. K. Anketa Kako so zadovoljni potrošniki? S spremembo družbenega sistema se je močno razmahnilo podjetništvo. Zelo veliko novodobnih podjetnikov je v trgovski dejavnosti videlo svoje velike možnosti. Kot gobe po dežju so tako rast-le nove trgovinice in trgovine. Marsikakšna garaža je spremenila svojo namembnost. Močno se je povečala trgovska ponudba, tako na podeželju, kot v mestih. Nastajala je konkurenca, ki je dotedanje nosilce trgovske dejavnosti prisilila k novim naložbam, večji urejenosti lokalov, prijaznejšemu odnosu do kupcev in nasploh k drugačni miselnosti, kar je bilo v dobrobit potrošnika. Konkurenca je tako naredila pomembno preobrazbo trgovine, hkrati pa je bila tudi »grobar« marsikatere manjše trgovine, ki ni zdržala konkurenčne tekme z večjimi trgovci. Ostali so večinoma najmočnejši in najsolidnejši, ki se zavedajo, kaj jih lahko doleti, če ne bodo upoštevali nekaterih poslovnih trgovskih zakonitosti. Kot so cene, založenost in izbira, urejenost trgovin, prijaznost do potrošnikov, kakovost izdelkov... O vsem tem in še čem smo spraševali tudi naše današnje anketirance. In kaj so nam povedali? Anica Reberšek, Prebold: »Vsekaor je sedaj precej drugače kot je bilo nekdaj. Zelo se je spremenilo pravzaprav vse, od ponudbe do urejenosti trgovin. Še posebno pa v odnosu do potrošnika -kupca, ki je sedaj mnogo bolj cenjen, kar se odraža na prijaznosti in gostoljubnosti trgovcev. Na splošno bi rekla, da sem zadovoljna s ponudbo in vsem ostalim. Do nedavnega sem imela trgovino pred nosom, sedaj pa v glavnem kupujem v blagovnici kjer dobim vse od mesa do tekstila.« Franček Smisl, Latkova vas: »Izbira blaga je sedaj res pestra, kupiš lahko takorekoč vse. Boljše skorajda že ne more biti. Bolj problem je denar, in zaradi njegovega pomanjkanja, kupna moč državljanov. V kraju kjer živim imamo tri trgovine z mešanim blagom. Z vsemi sem zadovoljen, sicer pa hodim v različne tr-g o v i n e , skratka tja, kjer so ugodne cene in kjer so prijazni prodajalci ali prodajalka. Glede reklamnih akcij, ki jih imajo posamezne trgovske hiše, mislim, da so pozitivne, saj omogočajo potrošniku priti do cenejših proizvodov.« Ivan Stepišnik, Latkova vas: »Trgovino imam poleg svoje hiše, kar je zelo priročno, po drugi strani pa nas to razvaja, saj nam ni potrebno veljko razmišljati kaj potrebujemo. Če česa ni, je trgovina pri ro- ki. Na splošno bi rekel, da je ponudba v naših trgovinah sedaj zelo pestra. Večina trgovin je tudi zelo lepo urejenih in če so zraven še prijaznost in ugodne cene, so nakupi prijetnejši. Nedvomno je konkurenca naredila svoje. Z Interspari, Ba-umaxi, Tuši in drugimi pa bo borba za naklonjenost kupcev še trša.« Mira Kolar, Celje: »Po nakupih hodim v različne trgovine. Danes sem naprimer tu v šem-petrskem Tušu, ki ima zelo dobro izbiro. Tudi sicer je ponudba v naših trgovinah sedaj zelo velika. Na žalost pa je kupna moč čedalje manjša, tako da si marsikdo ne more več kupiti niti najpotrebnejših stvari. Gostoljubnost trgovcev je sedaj na visoki ravni. Mislim, da se zelo trudijo narediti dober vtis in s tem tudi pridobiti naklonjenost kupca, ki se bo rad vračal. Kar je seveda pozitivno. Enako mislim tudi glede reklam.« Ivan Šu-ler, Šempeter: »Tudi pri nas -Šempetru je lepo število trgovin. Vse so, ene bolj, druge manj, bogato založene. Prav tako nimam pripomb nad prijaznostjo osebja, saj so prijazni in us- trežljivi. Ker sem, bom rekel, malo patriota tudj v tej smeri večinoma kupujem v Šempetru. Še celo bencin polnim v glavnem samo na šempetrski črpalki. Cene so precej različne in če bi hotel ceneje kupovati, bi malo taktiziral. Trgovci običajno nekaj artiklov pocenijo, drugi, tretji to naredijo enako, vendar običajno z drugimi artikli. Če povsod kupiš le tiste, ki so najcenejši, bo rezultat očiten.« Nada Setnikar, Žalec: »Moram reči, da nimam slabih izkušenj z n e p r i j a -znostjo trgovcev. Včasih je tega bilo veliko. Trgovine so sedaj res bogato založene in že lep čas nam ni več potrebno hoditi preko meje. V glavnem kupujem v Žalcu. Čeprav iz radovednosti in primerjave cen včasih tudi zavijem v Celje. Običajno pa tisto kar iščem potem kupim v Žalcu. Primerov nelojalne konkurence je kar precej, kar pa seveda ne zadeva toliko potrošnike, razen če ne gre za zavajanje.« Angela Strumfelj, Žalec: »Kot upokojenka imam dovolj časa za potep po trgovinah in se seznanjat s cenami. Kupujem tam kjer je ceneje, čeprav mi vedno to ne uspeva. Trgovci so v glavnem vsi zelo prijazni in skorajda ne bi imela pripomb glede tega. Enako velja tudi za založenost trgovin, njihovo urejenost in podobno. Moti pa me način prodaje kruha v nekaterih trgovinah oziroma pekarnah.« Irena Herman, Žalec: »Žalec je postal pravi nakupovalni center. Ponudba blaga in storitev se nenehno širi. Z otvoritvijo prodajnega centra na Filipovem trgu pa je tega še bistveno več. Glede prijaznosti in gostoljubnosti trgovk in trgovcev ne bi imela bistvenih pripomb. Motijo pa me slabo aranžirane izložbe. Še posebno ob novoletnem času, saj lastniki oz. aranžerji več let zaporedoma ničesar ne spremenijo. Na tem področju bi se morali še marsikaj naučiti. Prav tako pa bi morali v trgovinah poskrbeti za večjo higieno pri nakupih hrane. Večkrat se mi je že zgodilo, da je trgovka najprej šarila okrog zelenjave ali med drugimi artikli, potem pa, ne da bi si umila roke, nadaljevala delo pri mesu. Mislim, da ne bi smelo biti prehodov iz enega dela na drugega, še posebno ne pri živilih.« Franc Flajs, Polzela: »Trgovin je veliko - Večinoma so res dobro založene. Prijaznost, kakor kje. Nekje zelo, nekje pa so še kar v sta-rih časih. Kruh in denar ne gresta skupaj, kar pa se kje na to pozablja. Moti me tudi nedoslednost pri izločanju izdelkov iz prodajnih vitrin in polic, ka- terim je že potekel rok trajanja. Če nimaš očal se ti lahko hitro zgodi, da domov prineseš izdelek, ki mu je uradno pretekel rok dva dni, dejansko, glede na to kar vidiš pa bistveno več. Sam tega nisem doživel le enkrat. Na splošno pa je seveda sedaj bistveno drugače kakor nekoč.« Marjana Čremo-šnik, Ločica: »Največ kupujem v trgovini Puckmaj-ster in v blagovnici. V obeh primerih gre za zelo dobro založene trgovine. Na splošno bi rekla, da tudi v drugih trgovinah ni kaj drugače. Enako velja tudi za prijaznost trgovcev, vsaj za tiste s katerimi jaz prihajam v stik ob nakupih. Reklam dobim kar precej po pošti, vendar se na njih ne odzivam.« Štefan Hribar, Pongrac -Griže: »D a n d a -našnji je toliko trgovin, da lahko res izbiraš kje boš kupoval. Vsakdanje stvari kupujem v privatnih trgovinah, v neposredni okolici moje domačije. Kaj večjega ali specializiranega pa grem kupit v Žalec ali Celje. Trgovci so sedaj zelo prijazni in ni primerjave s prej. Včasih, če jim nisi bil »simpatičen« se niso pretirano zmenili. Danes, ko smo vsi gospodje bi te marsikdaj nosili po rokah, samo da si njihova redna stranka. Konkurenca je naredila svoje in prav je tako.« D. Naraglav Slikovita zahodna obala Škotske z otoki osupne vsakogar Tipične hiše v Portreeju de. Na tem otoku sem bila pozimi in takrat je veter pihal tako močno, da je voda v teh potokih namesto globoko v morje tekla tudi navzgor. Posebno doživetje je bilo tudi silvestrovanje v največjem mestu na tem otoku - Portreeju. Igrala nam je tradicionalna škotska skupina z violino, harmoniko in bobni, ki se ji je občasno pridružil tudi igralec na dude. Najbolj neverjetni pa so bili ljudje vseh sta- rostnih skupin, ki so celo noč plesali tradicionalne škotske plese, ki so videti izredno zapleteni in utrujajoči. Skye je zelo zanimiv otok, predvsem zaradi naravnih lepot, pa tudi zaradi močnega nordijskega vpliva, ki je videm predvsem v lokalni arhitekturi. Ta vpliv je seveda še bolj prepoznaven na severu na Orknejskih in Shetlandskih otokih. Dopisnica s Škotske mag. Darja Kroflič Loch Eil in se nato ponovno obrne proti jugu ob jezeru Loch Linnhe. Ta pokrajina se imenuje Severni Argyll in je eno najbolj divjih, razrvanih in redko poseljenih območij na Škotskem. Skozi pokrajino vodijo izredno ozke ceste, kjer se je mogoče srečati le na posebnih mestih, imenovanih »passing plače«. Posebno privlačnost pokrajini tukaj dajejo predvsem ozke soteske ob rekah in jezerih, ki prehajajo druga v drugo. Tukaj sem videla več srnjadi in rdečih telefonskih govorilnic kot ljudi in hiš. Severozahodno od Fort Williama cesta vodi skozi spektakularno dolino Glen Shiel proti otoku Skye. Med potjo se ponovno ponujajo krasni pogledi na jezera in gore, ki se dvigajo visoko nad ozko cesto ob jezerih. Te gore so priljubljene med planinci, ki jih spremenljivo vreme ne odvrne niti pozimi. Na poti proti zahodu je vreden obiska posebno grad Eilean Donan, kjer so snemali film Highlander. Po navadi pravijo, da ima Škotska 790 otokov, od katerih je 130 poseljenih, vendar je to število tež- Grad Eilean Donan ko določiti, saj je obala neverjetno razkosana. Nekateri otoki so s celino povezani z mostovi, do nekaterih otokov pa je mogoče priti le s trajektom. Na otok Skye lahko pridete po novo zgrajenem mostu in od tu naprej se odpira čisto nov svet - najprej nas pozdravijo dvojezični napisi: v angleščini in gal-ščini. Slednja je na tem otoku precej živa, namreč celo nekatera prenočišča v svojih prospektih omenjajo, da se pri njih govori tudi galsko, uporablja pa se tudi v eni šoli. Otok je na jugu kar gosto poseljen, ko pa gremo proti severu, postajajo hiše vedno redkejše. Pokrajina je ponovno spet nekaj čisto posebnega - posebno spektakularni so hribi Cuillin Hills in visoke pečine na vzhodni obali otoka, s katerih padajo številni potoki globoko v morje in ponujajo prekrasne pogle- Značilno škotsko govedo Zahodno škotsko višavje ponuja nova presenečenja in neverjetne poglede z razrvano pokrajino ob številnih jezerih in morskih zalivih, ki se ponekod zarezujejo tako globoko v celino, da človek izgubi občutek, ali se pelje ob morju ali ob jezeru. Ko se peljemo od privlačne- ga pristanišča Oban, ki povezuje celinsko Škotsko s Hebridskimi otoki, proti mestu Fort William, nas ves čas spremljajo čudoviti pogledi na slano jezero Loch Linnhe, na drugi strani jezera pa ob bolj jasnih dnevih na otok Muli. Od Fort Williama vodi edina cesta proti zahodu ob jezeru BBKOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE d. d. Z VAMI NA ŠKOTSKO od IZ do 24. ¡unija PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI TABOR petek, 24. 4.; ob 19. uri - v Domu krajanov Tabor ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE JULIJANE JUHART (razstava odprta do 3. maja); sobota, 25. 4.; ob 16. uri - v Domu krajanov Tabor OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU KS TABOR, ' - podelitev krajevnih priznanj, ob 20. uri - 10. TRADICIONALNI NOČNI TEK na progi Loke - Ojstriška vas - Tabor, ob 20.30 uri - PRIKAZ GASILSKE VAJE pri Domu krajanov Tabor; nedelja, 26. 4.; ob 9. uri - SLOVESNO ODPRTJE TRADICIONALNEGA • Z ŠENTJURSKEGA SEJMA Za družabni del sejma bodo poskrbeli lovci LD Tabor in ansambel VINKA CVERLETA, ob 10. uri - v župnijski cerkvi v Taboru SLOVESNA SVETA MAŠA OB ŠENTJURSKI NEDELJI, ob 13. uri - na igrišču v Taboru OBČINSKO PRVENSTVO V VLEČENJU VRVI; torek, 28. 4.; ob 19. uri - v sejni sobi Doma krajanov Tabor STROKOVNO ZDRAVSTVENO PREDAVANJE; četrtek, 30. 4.; ob 20. uri - KRESOVANJE NA ZAJČEVI KOČI; petek, 1. 5.; ob 8. uri - PLANINSKI POHOD NA VELIKO ALI ČEMŠENIŠKO PLANINO (zbirno mesto pri ZADRUGI v Taboru), ob 18. uri - pred Domom krajanov Tabor SLOVESEN SPREJEM GOSTOV - PEVCEV IZ WILLICHA V NEMČIJI; sobota, 2. 5.; ob 15. uri - na igrišču Gomilsko NOGOMETNA TEKMA TABOR SEVER : TABOR JUG, ob 20. uri - v Domu krajanov Tabor SLOVESEN SKUPEN PEVSKI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ VVILLICHA IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PEVSKEGA DRUŠTVA IZ TABORA. VLJUDNO VABLJENI! Podpisani kraj: ulica: pošta: naročam časopis NOVI TEDNIK Podpis: Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. f—- J -r— \ RAZVOJ Prodajamo izdelke POLZELA, LOČICA:75-a gorenje tel.: 701 249, 701 366 vse za centralno odprto:'od 8. do. 18. ure ogrevanje v.-- JJ Začnite mi ga pošiljati dne: V Žalcu precej primanjkuje parkirišč, v blokovnem naselju pa smo v objektiv ujeli tudi konjička, ki ponosno stoji na zelenici ob napisni tabii, ki opozarja na varovanje zelenice. S IT R A, d . o . o . ekonomsko svetovanje in borzno-posredniške storitve, Šlandrov trg 40, Žalec, II. nadstropje, tel./faks: 715-911 V sodelovanju z Gorenjsko BPD, d.d. Kranj, kot pogodbenim partnerjem vam ___________________omogočamo in ponujamo:________________ NAKUP IN PRODAJO DELNIC NA BORZI TER INFORMACIJE O _________________GIBANJU NJIHOVIH CEN;___________________ ODKUP DELNIC PODJETIJ PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH ________(cene so v SIT za I delnico, izplačilo v gotovin i): ETOL (B) 16.000,00 PIV. LAŠKO (G, B) 4.700,00 aRKA (B) 28.200,00 PIV. UNION (B) 33.000,00 GORENJE (G) 1.430,00 PIV. UNION (G) 38.000,00 GORENJE (B, D, C) 990,00 SAVA (G) 10.600,00 TOVARNA KRMIL (B) 1.400,00 SAVA (B) 10,350,00 PETROL (B) 19.000,00 TELEKOM (B, D) 17.000,00 ŽITO (G) 8.600,00 JUTEKS (B, D) 1.600,00 ŽITO (B) 7.000,00 JUTEKS (G, C) 1.400,00 IN DRUGE... ODKUP DELNIC PID-ov oz. SKLADOV (izplačilo v gotovini). Priporočamo se za Vaš obisk! 021™* 1S|. GRRDNJ6 IN SlIKOPieSKflRSTVO INC s.p. IGOR KOTNIK, Nikole Tesle 6, Žalec tel./faks: (063) 716-858, mobitel: 0609 612-283 Ribiški trofeji Zvonetu Živčecu se je 7. aprila ponovno nasmehnila nenavadna ribiška sreča. V Slivniškem jezeru je namreč lani ulovil trofejno ščuko, sedaj pa še dva soma. Prvi je meril 1,70 m in je tehtal 26,5 kg, drugi pa 1,35 m in 15 kg. Pomivalni stroj BOSCH samo 104.990 SIT Pralno-sušilni stroj INDESIT 99.900 SIT BTV Gorenje 70 stereo, teletekst, 2x25 W 94.600 SIT BELA TEHNIKA BOSCH in INDESIT NOVO! Sharp, Technichs, Philips, Aiwa, JWC, Kenwood, Sony, Panasonic, Grundig, Samsung, Gorenje, Siemens ÜÜ JÜP d* 1 £X m ŠEMPETER tel. 701-888 faks: 702-088 13/A TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 VELEBLAGOVNICA {{ ŽANA ŽALEC ¡ŽANA LENA LEVEC | vabimo Vas na | VESELO PRAZNOVANJE ! POMLADI NOVO DISKONT ŽANA LAŽJI DOSTOP S PARKIRIŠČA NOVI VHOD IN IZHOD V PETEK; 24. 4. 1998, OD 10. ure dalje * VELIKO BREZPLAČNIH POKUŠIN IZVRSTNE HRANE * PREDSTAVITEV NOVIH IZDELKOV V SODELOVANJU Z MERKURJEM * GLASBENI GOSTJE: DUO MM, SKUPINA PALMA IN DRUGI * PLESNA SKUPINA DESDEMONA * OB OBISKU VAŠEGA PSIČKA, MU BOMO PODARILI BREZPLAČNO PAKET DOBROT RSL - PREDSTAVITEV NOVEGA AVTOMOBILA TOVARNA NOGAVIC POLZELA ZANA ŽALEC NAJBOGATEJSA PONUDBA V ŽALCU CELOVIT PROGRAM ZENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH NOGAVIC BLIŽJE VAM Vse storitve, ki jih ponujamo našim bralcem in drugim strankam, lahko opravite tudi v izpostavah Agencije NT&RC, ki smo vam jih poskusili kar najbolj približati. Poiščite nas na naslednjih naslovih: AGENCIJA NT&RC Šlandrov trg 34. Žalec Tel.: 716-121, del. čas: pon: 7.30-16.30, tor.-pet: 7.30-14.30, sob: 7.30-12.00 TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN Šempeter 296, Šempeter Tel. 703-226, del. čas: pon: 8.00-14.00, sreda: 8.00-16.00, pet: 8.00-14.00 \ v rac i / / NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE HIŠNA CENTRALA MALI OGLASI STUDIO RADIA CEUE (samo za oddaje v živo) 422 50 422 51 44 422 51 80 F A X ŠTEVILKE OSTANEJO NESPREMENJENE TAJNIŠTVO 441 032 AGENCIJA 443 511 Jože Cerovšek Branko Stamejčič Nataša Cerkeš Franček pungerčič Teja Podgoršek direktor NT&RC d.o.o. urednik Novega tednika urednica Radia Celje vodja Agencije 4225 106 4225 103 4225 102 4225115 MALI OGLASI, ČESTITKE 4225145 H M ß 4 7 A fi Z& r% h* §/ IVI i 1 1JSKA Z ki P E T R 0 V Č I telefon: 043/708«! 73 tdéfok» 063/701-248 NAJCENEJSA PONUDBA v KKlifllJKl PPÜKRßi PETROVČ! in KMITIIIKI PftEJKRBI VlflIKR §#tt§ Telefon: 063/708-235 Telefon: 063/851-963 mineralna gnojila vse vrste semen, krmil lončnic, sadik gradbeni material kmetijska mehanizacija PRODAJA ZAŠČITNIH SREDSTEV s svetovanjem dipl. ing. agr. Andreje J. Ponujamo vam možnost nakupa na več čekov! ■ VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAS VRTNI CENTER V ŽALCU NA FILIPOVEM TRGU, V NEKDANJI STROJNI ŽALEC, KJER VAM PONUJAMO: BOGAT IZBOR LONČNIC, REZANEGA CVETJA, PRIPOMOČKOV ZA VRTNARJENJE, ČEBULIC, ŠE POSEBEJ PA ZUNANJIH OKRASNIH RASTLIN. V POSEBNI PONUDBI PA VEDNO AKCIJSKE CENE DOLOČENEGA BLAGA. Z4 VAŠE ROŽNATO VESELJE - VRTNARSTVO CEUE ■H RllfeS mmšm OKENSKI-: IN BALKONSKI-; R A S T L I N E NAROČILNICA Nepreklicno naročam ___izvod-ov knjige Okenske in balkonske rastline po 4.900 SIT izvod-ov kataloga Balkonsko cvetje po 480 SIT Cena vsebuje prometni davek in poštnino (ime, priimek) (ulica) (pošta) Naslov: ] Plačilo knjige po povzetju, kataloga po položnici { Naročilnico pošljite na naslov: i Humko d.o.o., Sebenje 54, 4260 BLED i ali po faksu:064/709-060, 745-201 Najpopolnejši vodnik za lepo cvetje. Knjiga avtorice Ruth Podgornik Res Okenske in Balkonske Rastline <216 barvnih stroni) Nudimo vam tudi naš program vrhunskih substratov in gnojil ‘O VSI TO DOMU V NASIN VRTNARSKIH CENTRIH In vrtnarijah t#r prodajalnah kluba Humkot Vrtnarski e#nt#r HUMKO Podvin, Mošnje 2/a, Redovnica; 064/70 90 60 Mala vrtnarska trgovina HUMKO Ljubljana, Tržaško 059, Ljubljana 061/120 12 21, 061/120 12 21 HUMKO vrtnarski center Lokvanj Ptuj, Gubčeva 10, Ptuj; 062/78 20 60 VRTNARIJE KLUBA HUMKO (VRTNARSTVO SKORNŠEK* MOZIRJE, PLORA-TRADE - BRASLOVČE, VRTNARSTVO KRAŠOVEC - ŠKOFJA VAS) HUMKO, d. o. o. za slovenske vrtnarje in ljubitelje cvetja Strokovnost, znanje in izkušnje ' in Slovenski cvet 'mŠšsimmŠBM Slovenci smo, tako kot mnogi drugi narodi, veliki ljubitelji cvetja, ki lepša podobo naših domov, vrtov, javnih površin v parkih, mestih in vaseh. Brez cvetja bi si težko zamišljali našo krajino, balkone hiš, okenske police, terase in druga mesta okrog naših hiš. Cvetje je povezano z našim življenjem in tudi zato je prav, da poskrbimo za urejenost naših domov in okolice. Vse to pa bo mnogo lažje, bolj strokovno in s tem tudi cenejše s podjetjem Humko z Bleda in vrtnarji HUMKO kluba, ki delujejo po vsej Sloveniji. Pred dnevi se je v Žalcu mudil direktor podjetja Humko Tomaž Čufar in tako smo imeli možnost pobiiže spoznati njihovo podjetje, proizvodni program, dejavnost Humko kluba in blagovno znamko Slovenski cvet. O tem pa govori tudi ta zapis. Podjetje HUMKO v Sloveniji deluje že sedem let in je najbolj poznano na profesionalnem področju v vrtnarstvu. So največji uvozniki profesionalnih vrtnarskih materialov, od gnojil do zemlje, lončkov in raznih drugih pripomočkov. Poleg tega pa tudi montirajo in postavljajo vrhunske holandske rastlinjake. V le-te in tudi druge rastlinjake montirajo še vso ostalo opremo, od računalnikov za klimo do pomičnih miz in namakalnih sistemov ter ogrevanja. Njihov tretji sklop poslovanja pa se nanaša na tako imenovani hobi program, ki je namenjen ljubiteljem cvetja za urejanje vrtov, za sajenje okenskih in balkonskih rastlin, za nego notranjih rastlin, skratka vsemu, kar se najpogosteje uporablja na vrtu. Strokovnost, znanje in izkušnje Podjetje HUMKO zaposluje trenutno 36 ljudi, od tega pet inženirjev višje in visoke stopnje, kar omogoča visoko strokovnost podjetja. Ta temelji na znanju in izkušnjah, kar se tudi odraža z njihovim delom in proizvodi njihove blagovne znamke HUMKO. Z znanjem in nasveti pa vam ob nakupih v njihovih franšiznih in najemnih trgovinah postrežejo tudi trgovci. V vrtnarijah HUMKO kluba za to poskrbijo izvrstni vrtnarji, l?i so s podjetjem HUMKO vsestransko povezani. Dobro poslovno sodelovanje pa ima podjetje tudi z nekaterimi kooperanti, ki za njih, in tudi zase, pripravljajo komposte, lubje, travne tepihe in druge substance za pripravo zemlje ali substratov, kot temu rečejo vrtnarji. Sedež podjetja Humko je na Bledu, pisarne so v Podvinu v Mošnjah, kjer je tudi njihov največji vrtnarski center. Skladišče in proizvodnja je v Podnartu, kjer imajo tovarno v velikosti enega in pol hektarja. Na njenem prostoru skladiščijo zemljo, substrate, surove materiale. Tu je nameščena tudi mešalnica substratov, avtomatska pakirnica pa pakirnica za gnojila In ostale stvari, ki jih proizvajajo. Poleg tega ima podjetje najemno trgovino v Ljubljani, Humko - mala vrtnarska trgovina, ki je na Tržaški 359, pravkar pa na novo odpirajo HUMKO - vrtnarski center Loka na Ptuju, kjer imajo od februarja odprto tudi veleprodajno skladišče. S tem je podjetje del svoje veleprodajne Tomaž Čufer distribucije preselilo prek Trojan, kjer je tudi dve tretjini njihovih kupcev. Proizvodni in prodajni program »V našem programu so za vrtičkarsko uporabo najbolj po- znane zemlje - substrati in gnojila. Pripravljamo in prodajamo pet vrst zemelj, do katerih smo prišli z lastnim znanjem in izkušnjami. Tudi režultati kažejo, da smo naredili prave substrate. Najbolj je ljudem verjetno poznan HUMKO - dobra zemlja in HUMKO - BALKONSKA ZEMLJA, ki je namenjena prav zdaj za balkonske in okenske saditve, poleg omenjenih zemelj sta v programu še HUMKO FLOR In HUMKO RO-YAL GARDEN. Za lončnice imamo zelo dobro zemljo HUMKO, KO-KO-HUM, ki jo sestavljajo šota in kokosova vlakna. Vsi ti substrati so narejeni na visoko profesionalni bazi s šotami in gnojili. Za vse to imamo narejene analize vhodnih materialov in končne analize produktov, ki jih naredimo v lastnem laboratoriju. Vse produkte pa tudi testiramo v več vrtnarijah, tako da se prepričamo o njihovi kakovosti. Med gnojili so še, posebno na tem koncu, poznane Os-mocote Plus Tablete in pa HUMKO Gnojilo za zelenje in cvet in HUMKO Gnojilo za cvet. Sedaj pa smo dali na trg še železovo gnojilo profesionalnega izvora, HUMKO Železovi kelati. Poleg tega imamo še gnojila za trate, ki jih uporabljajo predvsem na nogometnih in golf igriščih, mi pa smo jih pripravili tudi za hobi program. Poleg gnojil in substratov uvažamo veliko raznih posod za sajenje. Smo edini uvozniki angleških košar, ročno izdelanih glinenih posod z Madžarskega, ki imajo res svojevrsten videz, so v bistvu unikatni izdelki ter cenovno zelo ugodni. Potem imamo razna korita za sajenje, razne plastične obešanke, razne cvetlične vrečke, kar je novost na trgu. Ob vsem tem pa je za ljudi, ki hočejo nekaj več od svojih rastlin, zelo aktualen Katalog balkonskega cvetja, ki ga letos Izdajamo že tretje leto zapovrstjo. Tega lahko brezplačno dobite ob nakupu bodisi pri vrtnarstvu Skorenšek v Mozirju, v vrtnarskem centru FLORA -TRADE v Braslovčah, vrtnarstvu Kraševec v Celju in drugih vrtnarijah HUMKO kluba. Izšla pa je tudi knjiga Okenske in balkonske rastline, ki ima 260 barvnih strani in je trenutno edinstvena v Evropi. Napisala jo je naša sodelavka Ruth Podgor-nik-Reš. Namenjena pa je vrtnarjem in tistim pravim ljubiteljem cvetja. Za knjigo smo že podpisali predpogodbo za tisk v italijanščini, dogovarjamo pa se že za izid v madžarskem in poljskem jeziku, temu pa bo prav gotovo sledila izdaja tudi v ostalih jezikih. Katalog pa so letos natisnili že na Češkem in Slovaškem,« pravi direktor firme Humko Tomaž Čufer, ki je po- leg vsega tudi izvrsten fotograf in oblikovalec. Humko klub in Slovenski cvet Ko govorimo o podjetju Humko, informacija ne bi bila popolna, če ne bi spregovorili o Humko klubu, ki združuje profesionalne vrtnarje in vrtnarske trgovine. V Humko klubu imajo člani možnost izobraževanja, nabave vseh materialov, opreme, pripravljajo jim marketinške programe, pomagajo jim pri prodaji in reklamiranju, omogočajo jim akcijske nakupe ter spodbujajo kupce, da kupujejo v vrtnarijah, trgovinah in cvetličarnah ter zadrugah, ki so člani Humko kluba. Torej na mestih, kjer so strokovnjaki, vrtnarski tehniki ali inženirji agronomije, ki jim bodo znali svetovati in pomagati. Hkrati pa je to tudi neke vrste servis za vrtičkarje. Če kupljene rastline ne uspevajo tako, kot bi si kupec želel, jih čez čas lahko prinesejo nazaj, kjer bodo ugotovili, kaj je narobe, in jim svetovali, kako delati, da bo rastlina takšna, kot si želijo. In še nekaj velja povedati. Vrtnarji Humko kluba prodajajo rastline pod blagovno znamko Slovenski cvet, kar zagotavlja, da so rastline vzgojene v naših razmerah, utrjene na močnem soncu in hladnih jutrih in bodo zato z lahkoto nadaljevale rast v Vaših cvetličnih nasadih. Poleg tega pa ni odveč povedati, da obstaja na internetu cveti ično-vrtnarska borza, poleg te pa Ima podjetje HUMKO tudi prek sto svojih strani, kjer je vse, kar vrtičkarje zanima. Na njihovih straneh je veliko informacij od vzgoje trave do vrtnarij, posameznih izdelkov, zemelj, gnojil, lubnih dekorjev in vsega drugega. eP Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu Nezgode pri delu v gozdu Delo v gozdu spada med najnevarnejša dela nasploh. Predvsem pri sečnji gozdnega drevja in spravilu lesa iz gozda so delovne nezgode najbolj pogoste in tragične, zelo pogosto pa imajo svoje vzroke v podcenjevanju nevarnosti tega dela. Podcenjevanje dela v gozdu se kaže v pomanjkljivi usposobljenosti lastnikov za izvajanje del v lastnem gozdu in v zelo pomanjkljivi uporabi ustreznega orodja in opreme, zlasti tiste, ki zagotavlja varno delo. Deloma je za neprimeren odnos do dela v gozdu kriva tudi država, saj današnja zakonodaja dovoljuje praktično vsakomur, ne glede na njegovo usposobljenost (obvladovanje postopkov racionalnega in varnega dela!) in psihofizično sposobnost, da izvaja dela v svojem pa tudi v sosedovem gozdu. Posledice tovrstnega liberalizma ob številnih nezgodah, ki se vsako leto zgodijo pri delu v naših gozdovih, seveda najprej in najbolj boleče občutijo lastniki (ponesrečenci) gozda in njihove družine, zlasti v primerih težjih poškodb in invalidnosti pa se materialno breme posledic nezgode kasneje v veliki meri prenese tudi na državo. Koliko nesreč pri delu v gozdu se pravzaprav v Sloveniji sploh zgodi? Točna številka ni znana, saj ponesrečenci zlasti manjših nezgod zelo pogosto ne prijavijo. V večletni raziskavi (Nezgode pri delu v gozdu, Medved 1997) je bilo na podlagi vzorca okrog 1800 lastnikov gozdov in podatkov o prijavljenih težkih in smrtnih nezgodah pri delu v gozdu ocenjeno, da se v Sloveniji pri delu v gozdu vsako leto zgodi okrog 2000 nezgod. Od tega je v zadnjih petnajstih letih umrlo vsako leto poprečno po 15 lastnikov gozdov oz. gozdnih delavcev, slaba petina nezgod pa je pri ponesrečencih povzročila lažjo ali težjo obliko invalidnosti. Največ nezgod se pripeti na mali gozdni posesti, veliki do 5 ha, kakršna prevladuje tudi v našem okolju (v Sloveniji in tudi v občini Žalec znaša velikost poprečne gozdne posesti okrog 3 hektarje). Razlog je v tem, da so lastniki, ki imajo malo gozda, v večini primerov slabo opremljeni za delo v gozdu, zaradi pomanjkanja izkušenj, saj v gozdu sekajo le občasno in manjše količine, pa pri delu tudi pogosteje delajo napake. Tako se pri nas na gozdni posesti do 5 ha zgodi 63% vseh nezgod in kar 54% nezgod s smrtnim izidom, pri čemer zajema drobna posest le 39% vseh naših gozdov. Tudi v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo so razmere pri nas veliko slabše, sa se pri nas na 10.000 posekanih mJ lesa pripeti poprečno 13 nezgod, v Avstriji le 5 in v Nemčiji 6,5. Še slabše je pri smrtnih nezgodah, kjer pri nas na 1 milijon posekanih m3 lesa pri delu umre kar 10 lastnikov gozdov, v Avstriji 3,6 in v Nemčiji 2,2. Dejstvo je, da v obeh primerjanih državah znaša poprečna velikost gozdne posesti okrog 9 ha, pogostnost in struktura nezgod pa sta pri njih enaki številkam, ki so značilne za gozdno posest velikosti nad 15 ha pri nas. Če k temu dodamo, da v številu in strukturi nezgod pri delu v državnih gozdovih med temi tremi državami skoraj ni razlik (poklicni gozdni delavci so v vseh treh državah dobro opremljeni in usposobljeni za delo v gozdu), je očitno, da je glavni vzrok za preveliko število nezgod pri nas razdrobljena gozdna posest v povezavi s slabo opremo in pomanjkljivo usposobljenostjo izvajalcev del za opravljanje nevarnega dela pri poseku in spravilu gozdnega drevja. Nesreč v naših gozdovih seveda ni mogoče preprečiti, možno pa je precej zmanjšati njihovo število. Strukture gozdne posesti ne moremo spremeniti, lahko pa veliko storimo na področju izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov za Zakaj rumenijo iglice, njihove konice, zakaj umirajo drevesa? 20. marca je imel na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani predavanje z naslovom IMPACKT AIR POLLUTANT DEPOSITION ON SOILS AND PLANT NUTRITION IN FOREST prof. dr. EHüttl. Njegovo delo je usmerjeno v proučevanje gozdnih ekosistemov, predvsem njihovih reakcij na spremembe, ki jih povzroča človek. Poleg strokovnega pojasnjevanja, kaj in kako, predavanje je bilo namreč namenjeno podiplomskim študentom, je povedal nekaj splošno zanimivih stvari: zakaj rumenijo iglice, zakaj le njihove konice, zakaj umirajo gozdovi, zakaj posamezna drevesa. V Vzhodni Nemčiji so v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih opazili, da iglavci intenzivno rumenijo ter da drevesa močno in nespecifično izgubljajo iglice. Ko so začeli pojav proučevati, za kar je vlada prispevala veliko denarja, saj je bil v javnosti močan odziv, so prišli do istega sklepa kot že leta 1904 Müller. Ugotovili so, da je večina pojavov rumenenja posledica pomanjkanja določenih hranil. Če ostanejo živi vrhovi iglavcev in mladi poganjki, ostane pa prazna sredina drevesa (okna v gozdu), je za to najverjetneje krivo pomanjkanje magnezija. Prav tako gre za pomanjkanje magnezija, če rumenijo konice iglic. Magnezij je namreč hranilo, ki potuje iz starih v mlade organe rastline. Zato ostajajo najdlje živi vrh drevesa in mladi poganjki, iglice pa začnejo rumeneti na konicah. Pri listavcih se pri pomanjkanju magnezija na listih pojavijo rumene proge, na starejših listih med žilami, ki ostanejo najdlje zelene. Do pomanjkanja magnezija pride na kislih tleh. Prav zaradi bolj bazične matične kamnine v Sloveniji tega pojava do zdaj še nismo zasledili. Če drevesom primanjkuje kalija, so veliko bolj občutljiva na pozebo. Pomanjkanje kalija se pri listavcih pojavlja kot pordečitev robov listov in nazadnje odmrejo. Zaradi pomanjkanja magnezija in kalija lahko drevesa umrejo, pri pomanjkanju dušika pa se zmanjša rast. Razlika je v tem, da se pri pomanjkanju magnezija uniči floem, s tem pa prekine pretok hranil v korenine. Koreninska masa se zaradi tega zelo zmanjša, drevo pa raste naprej. Nazadnje zaradi premajhne koreninske mase umre. Pri pomanjkanju dušika pa drevo zaostaja v rasti, saj reagira ravno nasprotno kot v primeru pomanjkanja magnezija. Veliko hranil pošilja v koreninski del, da le-te hitro rastejo, z namenom poiskati hranila. Vzroke, zakaj se je pojav pomanjkanja hranil tako povečal konec sedemdesetih let, so združili v dva sklopa. V prvem so neposredni vplivi (atmosferske spremembe), v drugem pa posredni dejavniki (to so tisti, ki vplivajo na spremembe tal in s tem na rumenje dreves). Pomemben neposredni dejavnik, ki povzroča rumenje oz. poškodbe dreves, so visoke koncentracije žveplovega dioksida. V okolici nizkih dimnikov so našli največ takšnih poškodb. Da bi zmanjšali koncentracijo, so začeli graditi visoke dimnike. Iz globalnega gledišča na ta način seveda ne rešimo MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. MESTNI PLINOVOD KOPER, d.o.o., PE ŽALEC obvešča OBČANE MESTA ŽALEC, DA BODO PREDVIDOMA DO JESENI 1998 PREPLASTILI Z ASFALTNO PREVLEKO CESTE OZIROMA ULICE, KJER POTEKAJO VODI PLINOVODA POZIVAMO. DA VSI ZAINTERESIRANI. KI ŠE NAMERAVAJO NAPOČITI HIŠNI PRIKLJUČEK TO STORIJO PRED OMENJENIM ROKOM ALI ČIMPREJ. Pisarna je odprta ponedeljek, sreda, petek od 11 do 12 ure in od 16. do 17. ure. veliko, saj količina ostaja ista in pripomore h globalnemu segrevanju atmosfere. Žveplov dioksid pozro-ča rumenenje s tem, ker rastline niso zavarovane pred prevelikim odvzemom žvepla; v tem primeru ga prekomerno absorbirajo iz zraka. * Drugi pomemben neposredni dejavnik je ozon, ki je škodljiv za rastline v večjih koncentracijah. Ob določenih vremenskih pogojih, ko se nad dolino naredi plast oblakov in pride do temperaturne inverzije (v hribih topleje kot pod odejo oblakov), se tvori več ozona. Ta je nekaj časa stabilen in potuje; prodira v liste in jih poškoduje. Zaradi poškodb membran pride do večjega izpiranja magnezija, čemur se mlada tkiva lažje upirajo kot starejša, na katerih nastane največja škoda (povzroča hitrejše staranje listov). Veliki povzročitelj povečane koncentracije ozona je promet. Bolj kot so drevesa prizadeta, manj iglic imajo, a zaradi transporta magnezija in kalija so preostale lepo zelene. Da rumenijo celotne vejice, ki so neposredno izpostavljene sončnemu sevanju, lahko povzroča iz leta v leto večje UVB-sevanje. Kot neposredni dejavnik za rumenje štejejo degradacijo tal. Kisla megla in dež namreč pospešujeta zakisovanje tal. S tem se pospeši izpiranje hranil, mobilizirajo se težke kovine, ki so rastlinam škodljive (poškodbe). Če korenin ni oz. le-te niso zdrave, se znaki pojavijo tudi na krošnji (rumenje). Na podlagi ugotovitev so se v osemdesetih v Vzhodni Nemčiji začeli truditi, da bi zmanjšali kislost padavin. Emisije so zmanjšali tako dobro, da so se ponekod pri kmetijskih rastlinah pojavili znaki pomanjkanja žvepla! Drug ukrep je bil gnojenje prizadetih dreves. V treh letih so postala gnojena drevesa popolnoma zelena in bolj odporna na pozebo kot prizadeta drevesa. Pomembno dejstvo, ki ga je prof. dr. Hottl povedal na koncu, je, da moramo emisije zmanjševati z glavo. Pri tem je treba poleg ekoloških upoštevati tudi socio-gospo-darske razmere. Z znanstvenega gledišča ni primerno emisij zmanjšati naenkrat, saj to slabo vpliva na drevesa, večletne rastline, ki se ne morejo tako hitro prilagoditi. Po drugi strani je zelo pomembno, da se lotimo očiščevanja globalno oz. hkrati. Sicer nenamerno enostransko očiščenje emisij je v zadnjih letih na območju bivše Vzhodne Nemčije, kjer so zaprli 80% tovarn, povzročilo, da se je prvič zgodovini pri njih pojavil kisli dež. Z zaprtjem tovarn so se namreč zelo zmanjšale emisije dima, ki je v glavnem sestavljen iz bazičnih delcev, hkrati pa je ostala ista intenzivnost prometa z velikimi emisijami dušikovih oksidov, ki povzročajo kislost padavin. BARBARA ČEH BUDNA D.O O BUKOVO HLODOVINO ^ Informacije: 0609-621-475 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA basal ¿S «ra!» VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 delo v gozdovih. Pri tem bo seveda tudi država morala postaviti merila za to, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja dela pri sečnji in spravilu gozdnega drevja, naloga Zavoda za gozdove in verjetno že v bližnji prihodnosti tudi novoustanovljene Kmetijsko gozdarske zbornice pa bo izobraziti in usposobiti čim večje število lastnikov gozdov, da bodo dela v svojem gozdu opravljali bolje opremljeni in na način, ki jim bo zagotavljal večjo varnost. Izobraževalni tečaji za lastnike gozdov, kot ga je v začetku marca 1998 organizirala Krajevna enota Zavoda za gozdove iz Žalca v Za-ložah pri Polzeli; in na katerem so lastniki pod vodstvom inštruktorjev tudi sami izvajali posek dreves v gozdu, morajo postati povsem samoumeven način posredovanja znanja lastnikom gozdov. Tokrat se je tečaja udeležilo 17 lastnikov gozda iz žalske občine, menimo pa, da bi morali letno omogočiti udeležbo na takšnem tečaju vsaj 150 lastnikom gozdov iz občine. Tako bi v desetih letih prišla do prepotrebnega znanja večina tistih, ki vsako leto sekajo v svojem gozdu. Glede na to, da znaša cena tovrstnega tečaja, na katerem so lastniki pod nadzorom inštruktorjev tudi sami izvajali posek dreves, okrog 160.000 SIT, lahko ob dejstvu, da je za leto 1998 za celo Slovenijo za izvedbo tovrstnih tečajev namenjenih samo 4 milijone SIT (to zadostuje za izvedbo le 25-ih dvodnevnih tečajev!), le čakamo, kdaj bo država prišla do spoznanja o nujnosti preventivnega ukrepanja z namenom zmanjšanja števila nezgod pri delu v zasebnem gozdu. Avtor zgoraj omenjene raziskave je namreč izračunal, da stanejo vsako leto nezgode v gozdu našo državo kar 3#2 milijarde SIT. Če bi država za izobraževanje lastnikov gozdov letno namenila le 2% tega zneska, bi s tem omogočila izvedbo več kot 420 tečajev (več kot 6.000 lastnikov gozdov!), prihranek zaradi manjšega števila nezgod pri delu pa bi bil zagotovo nekajkrat večji od vloženih sredstev. Do takrat, ko se bo država odločila za aktivnejšo politiko preprečevanja nezgod, se bomo pač poskusili znajti po svoje, pri čemer bomo hvaležni vsem, ki bodo s svojimi prispevki podprli izvedbo naših aktivnosti in pripomogli k zmanjšanju števila delovnih nesreč v naših gozdovih. Tokrat se za pokroviteljstvo na našem tečaju v Za-ložah zahvaljujemo Gozdarski zadrugi Vransko. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva SETVENI KOLEDAR ZA APRIL IN MAJ APRIL Datum Del rastline in ura 15. sreda list 16. četrtek 17 petek * konec časa za presajanje ob 18. uri, list do 10. ure, od 11. ure plod 18. sobota plod 19. nedelja plod do 17 ure, od 18. ure korenina 20. ponedeljek korenina 21. torek korenina do 19. ure, od 20. ure cvet 22. sreda — 23. četrtek — list od 12. ure dalje 24. petek list do ]8. ure 25. sobota ■26. nedelja plod 27 ponedeljek plod do 15. ure, od 16. ure korenina 28. torek korenina 29. sreda korenina 30. četrtek * začetek časa za presajanje ob 14. uri; cvet _ MA| 1. petek * presajanje; cvet list od 6. ure dalje 2. sobota 3. nedelja list do 21. ure, od 22. ure dalje plod 4. ponedeljek plod 5. torek plod do 1. ure in od 15. ure 6. sreda plod do 12. ure in od 15. do 19. ure 7 četrtek korenina do 16. ure 8. petek 9. sobota korenina od 10. ure dalje 10. nedelja list do 16. ure, od 17 ure cvet 11. ponedeljek cvet 12. torek list do 19. ure 13. sreda — 14. četrtek plod od 16. ure dalje 15. petek * konec časa za presajanje ob 5. uri; plod 16. sobota plod 17 nedelja korenina 18. ponedeljek korenina 19. torek cvet do 19. ure 20. sreda cvet do 20. ure Pošljite srnin vprašanja aM opažanja v zvezi z varovanjem okolja na naslov: SOS Zeleni p.p. 63 3310 Žalec fl| i. v- fi č 'grammt Medlog 7,3000 CELJE. SLOVENIJA tel:: 063 / 451 570, fax: 063 / 452 028 Trgovska in proizvodna družba, d.d. Medlog 7, 3000 Celje tel.; 063/451-510, centrala 063/707-205, Kamnolom Uboje 063/762-750, Peskolom Stranice PROIZVODNJA: - betonske galanterije (okna, zidaki, cevi, robniki, stebri, ploščej - vseh vrst betonov (pesek gramoz) - apnenčevih in dolomitnih agregatov - montažnih betonskih konstrukcij INDUSTRIJSKA TRGOVINA: Odprto: pon.-pet: od 7. do 17. ure, sobota: od 8. do 12. ure Obiskali smo Zajčevo kočo Krvavica - naravni spomenik Planinske koče so za planince že od nekdaj zelo pomembne. Niso zgolj gostinski objekti, v katerem dobe obiskovalci prenočišča in hrano ter pijačo, pač pa izhodišče za vzpone na druge hribe in za izlete. Praviloma planinska društva, ki upravljajo s kočami, skrbe za vzdrževanje planinskih poti v okolici in za njihovo čiščenje. Vsaka planinska koča je tudi obveščevalna točka v primeru nesreče. Brez koč bi si planinstvo težko predstavljali. V dogovoru z Danijem Topov-škom, sicer predsednikom PD Tabor, smo se zadnjo nedeljo v mesecu marcu napotili v objem Šmi-klavških hribov, med zanimivo Krvavico, Brložnom ter na severno stran Kisovca, kjer leži tudi cilj naše poti, Zajčeva koča. Nekdanja domačija -planinski dom Zajčeva koča stoji na nadmorski višini 742 m. Ime je dobila po nekdanjih lastnikih, ki so tam našli svoj življenjski prostor, se rojevali in umirali. Kmalu bi »umrla« tudi njihova domačija, če se ne bi člani mladinskega odseka PD Vransko -Tabor leta 1974 odločili za nakup in jo začeli urejati kot planinsko postojanko. Obnovo je dokončalo samostojno PD Tabor in 3. avgusta 1980. leta je bila koča slovesno odprta. Dve leti pozneje pa so ob napeljavi elektrike imeli nov razlog za proslavljanje. Prijetna planinska postojanka, ki sicer stoji nad Tesen grabnom, med Krvavico (909 m) na zahodu in Brložnom (851 m) na vzhodu, na severnem pobočju Kisovca (1021 m), je bila vnešena tudi v Savinjsko planinsko pot, ki jo v tem delu vzdržujejo in oskrbujejo taborski planinci. Po ne preveč aktivnih letih, ki so bila posledica menjave generacij, so se lani znova zbrali stari »planinski mački« in se odločili poživiti delo društva ter hkrati vnesti v Zajčevo kočo pestrejše življenje »Že pri prvotni obnovi Zajčeve koče smo popolnoma ohranili prvotno arhitekturo. Zamenjali smo le ostrešje in streho pokrili z bo-brovcem, ki se tudi najlepše vklap-Ija v to krajino. Dela, ki smo jih opravili lansko leto, so bila v glavnem vzdrževalna, s čimer smo polepšali njeno zunanjost. Ponovno smo tako prebarvali - impregnirali - vse zunanje lesene dele ter prekrili streho. Posegov v notranjosti ni bilo veliko, ker tudi sredstev ni bilo veliko, vsekakor pa si želimo čim prej posodobiti kuhinjo,« je povedal Peter Lukman, gospodar planinske Peter Lukman postojanke, ki je bil lani v koči vsak vikend in ima, poleg še nekaterih, največ zaslug za sedanji videz koče. Prav gotovo pa bi bilo vse mnogo težje, če društvo ne bi imelo predsednika Danija Topovska, ki se je nadvse resno lotil oživitve društva. Dani Topovšek Letos poudarek planinski šoli Sedimo za kamnito mizo pred kočo, nekaj metrov stran se čuje žuborenje studenca, ki daje dobro pit- no vodo koči in obiskovalcem. Prijeten je pogled na prebujajočo se naravo. Vse polno je zvončkov in tudi teloha, kar zaljša podobo koče, ki se sicer ne more pohvaliti z razgledom, ima pa zato nekakšno naravno zavetrje in mir. Vse to znajo obiskovalci koče primerno ceniti. Z Danijem rečemo nekaj besed tudi o tem in o njihovem društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 20-letnico obstoja in 25-letnico začetka del pri Zajčevi koči. Svoj jubilej želijo praznovati zlasti delovno, predvsem pa povečati članstvo. Pomemben korak so že naredili s planinsko šolo, ki jo je obiskovalo 45 otrok, kar je dober pokazatelj za uspešno delo društva v prihodnosti. »Z oskrbovanjem koče začnemo letos 25 aprila. Ob 27 aprilu, dnevu vstaje, bomo pripravili priložnostno slovesnost, ki bo popestrena, poleg ostalega, tudi z golažem in še čim. Prijetno bo tudi na predvečer 1. maja, ko pripravljamo kresovanje. Zanimivo pa bo tudi na sam praznik 1. maja, ko bo pohod krajanov na Zajčevo kočo. Iz Tabora se bodo s traktorji pripeljali do Presedel, od tam pa bo začetek pohoda. Pot bo vodila najprej na Čem-šeniško planino in od tam do Zajčeve koče, kjer bo družabno srečanje. To pa bo hkrati tudi uvod v novo planinsko sezono. Kpča bo oskrbovana ob sobotah popoldan in nedeljah. Dežurstvo bomo imeli sami člani društva, pet dežurstev pa naj bi po dogovoru prevzeli tudi člani in članice društva podeželske mladine Tabor,« nam je še povedal Dani in nato pohitel do mize, kjer si je zaželel pivo eden izmed planincev, ki je prišel s Krvavice. Krvavica kot naravni spomenik Od Zajčeve koče do vrha Krvavice je približno 45 minut hoje. Vsekakor pa se velja sprehoditi po tej zanimivi gori, ki je slikovit 1 km dolg ter 0,5 km širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci in oligocenskimi kamninami na severu. Na zahodu in severu, se z vrha spuščajo od 50 do 150 m visoke navpične stene. Najlažji dostop je z juga, kjer je na višini 790 m sedlo proti grebenu Čemšeniške planine. Krvavica je dobila svoje ime zaradi rdeče prsti pod skalnim vrhom, kar povezujejo z različnimi legendami in pripovedkami. Južna stran in vrh grebena sta poraščena s termofilno vegetacijo (mali jesen, črni gaber), na severu je smrekova monokultura. V vzhodnem grebenu je pod vrhom naravno okno, širine okrog 4 m in višine 2 m, debelina oboka je 1 m. Skozi okno pelje markirana pot Krvavica - Tabor. Na zahodni strani Krvavice uspeva večje število tis (okrog 100), ki so velika redkost slovenskega gozdnega sestoja. Poleg naštetega je Krvavica tudi avtohtono domovanje gamsa. In še ena zanimivost je, ki je znana le jamarjem in je vse do zdaj bila bolj skrivnost, saj o tem ničesar ne vedo ne planinci in ne lovci. Gre namreč za zanimivo in kapniško jamo, ki smo jo preboldski jamarji odkrili že leta 1970 in jo vnesli v kataster z imenom Lepa jama na Krvavici. S tem podatkom, za katerega sta morda vedela tudi predlagatelja razglasitve Krvavice za naravni spomenik, Matjaž Puc in Peter Skoberne z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki sta bila tudi sama jamarja, je Krvavica še bolj upravičena, da se imenuje naravni spomenik. Da pa ne bo velikih želja in iskanja jame, naj povemo, da ima zelo ozek vhod in da je dolga le nekaj metrov. Skrb za okolje S Petrom Lukmanom in Danijem Topovškom še vedno kramljamo o Zajčevi koči, ki je tudi v notranjosti zelo zanimiva in domača. Na steni so spominske listine s fotografijami nekdanjih lastnikov in fotografije iz časov obnavljanja koče, ki ima v gostinski sobi 28 sedežev. Zgoraj imajo tudi sobo s štirimi posteljami in 15 skupnih ležišč, tako da je možno tudi prespati. Ta čas, ko govorimo, pride do koče še več naključnih obiskovalcev, z dvema se tudi malo pogovorimo. Stanko Janžovnik z Dobrovelj nam je povedal, da redno obiskuje Savinjsko planinsko pot in je pri Zajčevi koči vsaj dvakrat ali trikrat Stanko /anžovnik na leto. Ker ima doma kmetijo, nima veliko časa, zato največkrat izkoristi za potep po hribih nedeljsko popoldne. Darja Geržina, ki je doma iz Tabora in je tudi članica PD Tabor, pa je dejala, da je zelo rada pri Zajčevi koči in jo dvakrat do trikrat na mesec tudi obišče. Si- Darja Geržina cer pa rada hodi tudi po drugih hribih in gorah. Čas hitro teče in tudi nedeljsko popoldne se počasi nagiba k večeru. Predno se poslovimo, nam Dani Topovšek pove, da tudi oni vsestransko delujejo naravovarstveno, tako bodo ob dnevu zemlje, 22. aprilu, organizirali akcijo za odpravo črnega odlagališča odpadkov na poti od Snepa proti Zajčevi koči. S to akcijo pa bi radi opozorili povzročitelje in jih hkrati pozvali, da se jim pridružijo v skrbi za čisto okolje naših planin. Darko Naraglav Zajčeva koča v prvih spomladanskih dneh SPOMINI NA 9 130-letnico podelitve trških pravic Vranskemu___________ Sedmega aprila letos za prebivalce Vranskega ni bil navaden dan. Pred točno 130 leti jim je na ta dan Njegovo c. k. apostolsko veličanstvo cesar Franc Jožef I. dodelil trške pravice. S tem je izpolnil večstoletne želje Vranšanov in njihov kraj na jugozahodnem delu Savinjske doline povzdignil v deželnoknežji trg. Zgodovinske okoliščine, ki so povezane predvsem s prometom, so narekovale, da se je na zamočvirjenem območju ob Bolski že zelo zgodaj razvila sklenjeno pozidana naselbina. Pot, ki je peljala iz Panonske nižine proti Jadranu, se je nedaleč stran, v Ločici, cepila v dva kraka. Prvi je peljal preko Trojan proti ljubljanskim vratom, drugi skozi Motnik v starodavno mestece Kamnik. Z razvojem prometa se je Vranskemu le še povečeval pomen, še posebno po letu 1311, ko je kot zadnje naselje ob novo nastali dežčlni meji med Štajersko in Kranjsko postalo tudi mejna postojanka. Na Vranskem so postavili deželno mitnico, ki je postala še imenitnejša, ko so si Habsburžani dokončno priborili Kranjsko (1335) in Trst (1382). V prvih letih 19. stoletja pa je na Vranskem delovala celo avstrijska obmejna kontrola in carinarnica, saj je v bližini potekala državna meja med habsburškim cesarstvom in Ilirskimi provincami. O tem še danes priča ohranjen toponim Mavta (mitnica). Poleg mitničarja je Vransko premoglo še za takratne čase sila redko poštno postajo s poštnim mojstrom, saj je poštna kočija po letu 1803 vozila skozi Vransko že vsak dan. Vransko se je uspešno razvijalo tudi v drugi polovici 19. stoletja in to kljub močni železniški konkurenci, ki je to območje obšla. Leta 1850 je pridobilo svojo (krajevno) občino, leta 1853 pa še sedež okrajnega sodišča in davkarije, s čimer je pomen kraja dvignilo nad ostale v dolini. Vransko je postalo tudi eno od središč prebujajoče se slovenske narodne zavesti, kar se je nenehno dokazovalo na vsakokratnih volitvah župana in občinskih odbornikov ter deželno in državnozborskih volitvah. Kot prvi v Spodnji Savinjski dolini so ustanovili narodno čitalnico (1867), kateri so kasneje sledili še posojilnica, obrtna zadruga, gasilsko društvo, pevsko društvo Vranska vila in še vrsta drugih za kraj pomembnih organizacij in društev. Med najpomembnejše pridobitve v tem času pa prav gotovo sodi dvig Vranskega med trge. To je privilegij, ki si ga je želel vsak kraj, čeprav mnogim nikoli ni bil dodeljen. Podjetni vranski župan Franc Brinovec in občinski odbor, ki so ga v tem času sestavljali Martin Hrašan, Luka Kladnik, Franc Mortl, Jožef Musi, Anton Pajk, Leopold Schvventner, Jožef Slivca, Franc Šentak, Karl Trautvvetter, Jakob Zupan in Franc Žuža, so 24. oktobra 1867 sklenili, da bodo na c.kr. namestništvo v Gradec vložili prošnjo za pridobitev trških pravic. Velikost kraja ob pomembni »veliki cesti« in sedež okrajnega urada sta bila dovolj tehtna razloga, da so lahko računali na pozitiven odgovor cesar- ja oz. njegovih uradnikov. Toda dogodki, ki so sledili, sprva Vranšanom niso dajali upanja na ugodno rešitev njihove prošnje. Že ob koncu leta 1867 je iz Gradca prispela novica, da se bo število okrajnih uradov na Štajerskem zmanjšalo in med ukinjenimi se je znašel tudi vranski. Nova upravna reforma iz leta 1868 je namreč uvajala nov institut - sodni okraj in tako ločila upravo in sodstvo. Špodnjo Savinjsko dolino so razdelili v dva sodna okraja. Prvi, s sedežem v Celju, je proti zahodu segal nekako do črte Prebold - Polzela, drugi pa zahodno od te črte, vendar se je o sedežu tega okraja še nekaj časa špekuliralo. Poleg Vranskega so se zanj zavzemali tudi v Braslovčah. Rivalstvo med sosednjima krajema se je zaostrovalo in razpletlo aprila 1868. Vranski občinski odbor je na c. kr. namestništvo v Gradec poslal močno deputacijo s prošnjo, da bi sodišče vendarle ostalo na Vranskem. Vztrajnost se je izplačala. Ravno v času, ko so vranski deputanti prepričevali cesarjevega namestnika o njihovih »pobožnih« željah, je na Dunaju padla odločitev. Sam presvitli cesar je 7 aprila 1868 podpisal odločbo, s katero je Vransko povzdignil v trg. Vest o tem je kmalu prispela na Vransko, toda na uradno listino so morali čakati še mesec dni. Najprej so. odločbo pregledali in jo 15. aprila v svoj register zapisali na notranjem ministrstvu, 6. maja je to storil še cesarjev namestnik v Gradcu, nato pa je končno le prispela na Vransko, kjer je okrajni predstojnik Johann N. Ri- bitsch 9. maja 1868 podpisal listino (diplomo) in jo slovesno predal občinskemu odboru na Vranskem. Na splošno veselje novih tržanov so 14. maja na Vranskem pripravili veliko slavje, ki se je pričelo s slovesno mašo, nadaljevalo z razstavo živine in končalo z veliko ljudsko veselico. Dan pred tem je bila cesarjeva odločba objavljena tudi že v štajerskem deželnem zakoniku in vladnem ura- dnem listu ter s tem postala uradno potrjena in veljavna. Vendar pa to še ni bilo vse. Kot se za vse trge in mesta spodobi, so tudi na Vranskem želeli imeti svoj grb, ki bi ga uporabljali v trškem pečatu. Zato so notranjenu ministrstvu na Dunaj še isti mesec poslali predlog oz. osnutek grba s prošnjo, da jim ga odobrijo. Ta želja je Vransko stala 105 goldinarjev. Na odgovor notranjega ministra dr. Giskre so morali čakati do 1. novembra 1868. Ta se v prostem slovenskem prevodu glasi: »Ministrstvo za notranje zadeve se je odločilo, da trški občini Vransko, v vojvodini Štajerski, na njeno prošnjo dovoli grb, ki je v tem pismu naslikan v umetniških barvah in opisan sledeče: Na srebrni podlagi je vrana, ki stoji na smreki, z zgoraj prikrajšanim deblom. Smreka raste iz zelenih tal. Ščit grba obdaja ara-beskin okvir, ki se po dolžini deli na rdečo, srebrno in modro podlago.« S tem zadnjim dejanjem so tržani Vranskega končno lahko začeli uživati vse tiste privilegije, ki so jih omogočale pridobljene pravice. In ne samo to, Vranšanom je v istem letu uspelo ohraniti tudi sedež sodnega urada, ki je ves čas veljal za izjemno pomemben »državni« privilegij. Branko GOROPEVŠEK (Vir: Ohranjeni listini hranijo v Zgodovinskem arhivu Celje pod št. reg. L 76) J' -",-/ <7 <* '7/ , j Srie»JBàâ|astotea|» ¡Sajrftsf /m»m MfZ ,>//rr/ičJufrr /.//>/■// /ZZJ’ ///> /far //r/rj i*t St e m er mar K %n fin pîk p u Milil MIE /f.m. z/y/,......... /„7. 7.,- Z.t-y/i— ■¿T' 77/C... '7.tU.. .¿»/¿«z/'/ %%-s■/..j, y. ~Z//////V.r/7?/../ A s... ■ ' -• .......... . ... 'S- . . , ^✓1. .L/S..V. .... -i- .. Z, :: /vi. ; ..j, •v'',7’¿‘7 ... . .... .¡o-,«.. a«i'ÎC/.. // - / ' y ■ // dè/jr '/f/rjf'r"/ (SZ/'avtZ. ¿7 ./Zrn Sef'S/J'. V v p /■67° ■ // . ¡/a /a * Krp o&ZfaZp O. X' REPORTAŽA APRILI998- STRAN 21 Tvojih uspehov je kar precej. Naštej mi nekaj zate najpomembnejših? »Že prej sem omenil, da sem bil leta 1981 in 1982 zmagovalec zlate harmonike Ljubečne ter leta 1982 absolutni zmagovalec mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v Italiji. Bili smo dobitniki prvega, drugega in tretjega zlatega orfeja pri ansamblu Savinjskih sedem - kljub temu da nisem bil vodja ansambla, ši štejem to za uspeh. Kadarkoli se srečava, si nasmejan. Kako ti to uspeva? »Sem iskren človek in v meni ni stvari, ki bi me morile. Vedno povem to, kar mislim, čeprav mi to včasih tudi škoduje. Vendar mi ni žal, da sem takšen, ker ti zaradi iskrenosti marsikdaj oprostijo tudi kakšno neumnost. Neobremenjenost je vzrok moje dobre volje. Zakaj tudi ne, saj se izogibam stvari, ki bi me obremenjevale in morile!« Svojo pevsko pot si začel pri ansamblu Savinjskih sedem. Kdaj in zakaj si se odločil za lastno kariero? »Pravzaprav sem svojo glasbeno pot začel s triom, s katerim smo nastopali po okoliških gostilnah. To so bili časi! Že kot osnovnošolec sem nastopal na raznih prireditvah. Po odsluženem vojaškem roku sem še pol Jeta igral v triu, ravno takrat pa je Štefan Frece ustanavljal ansambel Savinjskih sedem. Z njegovim bratom sva skupaj služila vojaški rok in zaradi tega sem se spoznal s Štefanom. Začeli smo kot kvartet, kasneje sta se nam pridružila še kitarist in trobentar. V takšni zasedbi smo pod imenom Savinjskih sedem igrali do leta 1986. Zaradi mojih uspehov -1981 in 1982 zmagovalec zlate harmonike v Ljubečni, leta 1982 absolutni zmagovalec mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v Italiji - se je pojavila želja po ustanovitvi lastnega an- sambla, v katerem bi nastopal kot harmonikar. Oktobra 1985 sem ustanovil ansambel MIRO KLINC. Leta 1995 smo praznovali deseto obletnico delovanja. V teh letih smo izdali devet kaset, en LR tri CD-plošče - pri nas, tri kasete in tri LP - velike plošče v tujini.« je glasba tvoj osnovni poklic oziroma osnovni vir preživljanja ali si poleg glasbenika še kaj drugega? »To ni moj osnovni poklic, vendar se z glasbo ukvarjam že 15 let. Za glasbenika, kateremu je glasba osnovni vir preživljanja, je življenje kar težko. Vsi pričakujejo od tebe kar največ. Nihče te nikoli ne vpraša, kako se počutiš, kakšne volje si, enostavno moraš biti vedno nasmejan. Glasba je veselje in užitek le takrat, ko jo jemlješ kot hobi. Poklicno pa je vse drugače. Meni osebno je glasba užitek, kadar končam nastop, brez obremenitve sedem za mizo s prijatelji in z njihovo željo -brez obveznosti - kakšno zaigram. Takrat je glasba moje veselje in sprostitev.« Kakšno je pravzaprav življenje glasbenika? »Zelo težko. Mnogo ljudi je takšnih, ki mislijo, da je denar, ki ga glasbenik zasluži, zaslužen le v tistem času, ko ga vidijo na odru. Na odru je videti res vse lepo, težje pa je v zakulisju. V nastope oziroma priprave nanje je vloženih ogromno ur vaje, komponira- igrati na inštrument - če želiš ostati v formi. Tu ni polovičarstva. Za svoj ansambel komponiram in aranžiram sam, zadnje leto tudi snemam, kar je še dodaten napor.« Moj ansambel je dvakratni zmagovalec na Lojtrci domačih. Med uspehe si štejem večkratne zmagovalne viže na različnih radijskih postajah po celi Sloveniji. Leta 1996 smo bili med 265 an- MIRO KLINC Veseli Savinjčan V prelepem objemu gozdov, kjer ob jutrih slišiš petje ptičkov, kjer ob večerih opazuješ zaton sonca, kjer vladata spokojni mir in tišina, živi Miro. Le malo je'tistih, ki ne poznajo do-brovoljnega Mira. Je namreč eden redkih ljudi, ki ga le težko srečaš brez nasmeha na obrazu. Svetlolasi in modrooki Miro je med domačini (Libojčani) znan kot prijazen, preprost človek, ki mu slava in uspeh nista stopila v glavo. Da niso to le besede, me je prepričal tudi najin pogovor. nja skladb, aranžiranja, snemanja. Najtežje pa so predstavitve na raznih radijskih postajah, ki ti vzamejo ogromno časa in energije. Tega ljudje običajno ne vidijo. Poleg tega moraš vsak dan Telečji trojčki v Založah Na kmetiji Ivana in Marije Žgank v Založah pri Polzeli so bili te dni priča prijetnemu in koristnemu dogodku. Njihova krava, za katero je bilo rečeno, da po vsej verjetnosti ne bo več telila, se je obrejila in za nameček povrgla trojčke. Telički so lepo razviti in krepki, tako da se jim skorajda ne pozna, kako na tesnem so se razvijali. Sicer pa se Žgankovi ukvarjajo z mlekarstvom, imajo 16 molznic, a tudi z vzrejo prašičev. Na sliki: Sin Mirko, ki z veseljem skrbi za trojni kravji naraščaj, ki je prava redkost. T. TAVČAR Telovadnica ni spomenik TELOVADN dalje in do 22. zvečer pa je namenjena raznim starostnim skupinam za vadbo in rekreacijo. Lahko bi rekel, da sem postal že tudi sam kar inventar, saj sem tu dejansko vse dni v tednu, vključno z nedeljo dopoldan. Mislim, da so vsi, ki telovadnico uporabljajo, zadovoljni.« D. Naraglav Lanski september je bil za KS Trnava eden izmed najlepših mesecev v letu. Prav na dan, ko so skozi Savinjsko dolino odprli odsek avtoceste Arja vas - Vransko, so odprli telovadnico, ki je močno obogatila športno življenje krajanov. Ob tistih, ki so ta objekt gledali s simpatijami, ni manjkalo takšnih, ki nad telovadnico niso bili posebej navdušeni. Menili so, da je to nepotrebna investicija - spomenik, ki kraju ni potreben. Kot kaže zasedenost telovadnice, pa ni tako. To potrjujejo tudi izjave nekaterih udeležencev rekreacije in hišnika. za rekreacijo dva termina, in sicer ob torkih in sobotah. Sredo pa skoraj v celoti zasedajo naša dekleta in žene. Vsi ostali dnevi so zasedeni z vadbo in rekreacio mlajših krajanov in športnikov različne starosti iz drugih krajev doline. Telovadnica je dobro izkoriščena, s tem pa je tudi »bojazen« nekaterih, da bo to nepotreben arhitekturni spomenik, povsem odveč.« Stanko Mežnar, hišnik: »Dela mi res ne manjka, saj je telovadnica zasedena v vsem razpoložljivem času. Dopoldan jo uporabljajo šolarji in otroci iz vrtca, popoldan od 14.30 Srečko Lah, Žalec: »Menim, da je ta telovadnica res pomembna pridobitev, ne le za kraj, ampak za vso dolino, saj imamo pod njeno streho rekreacijo tudi drugi. Moram reči, da je tukaj zelo prijetno, lepo urejeno in tako z veseljem prihajam na vsakotedensko rekreacijo. Lahko igram košarko, mali nogomet, odbojko in še kaj. Vsekakor je telovadnica dobro izkoriščena.« Darko Marčen, Matke: »Mislim, da si boljše, kot je, ne bi mogli želeti. Telovadnica je res super in ponuja vse možnosti za aktivni ali rekreativni šport. Dobivamo se ob sobotah zvečer ob 19. uri, ko imamo rezerviran termin. Na rekreacijo hodimo tako moški kot ženske. Vsi smo zelo za- dovoljni in ni nam žal denarja, ki ga za to namenimo. Vse je zelo dobro organizirano in vredno pohvale.« Ervin Korun, Trnava: »Telovadnica je tako rekoč polno zasedena od ponedeljka do nedelje dopoldan. Naša športna sekcija ima sambli na Radiu Celje izbrani za naj vižo. Na TV smo leta 1997 pri izbiri naj viže med 76 ansambli pristali na 4. mestu. Moja viža se že dve leti kot avizo vrti v oddaji PO DOMAČE. V 10 letih smo za TV Slovenija posneli prek 50 spotov. Veliko smo nastopali na tujih TV-mrežah. Vse to so zame veliki uspehi.« Moto,-ki se ga držiš pri delu? »Moj moto je biti unikaten in izviren. Sam zahtevam dobre in prvovrstne tekste - med njimi naredim zelb ostro selekcijo. Mislim, da tudi uspehi ne manjkajo, saj naše skladbe ljudje radi poslušajo. Velikokrat si jih zaželijo po radiu. Naša glasba je ljudem dobro poznana.« Kako uskladiš glasbeno življenje s privatnim? »Z glasbo se ne ukvarjam profesionalno, tako sem čez teden doma z družino. V ansamblu sva skupaj z ženo, ki poje. Med nastopi pazi na otroke tašča, včasih tudi moja mama, tako da imajo otroci kljub najini odsotnosti red in urejeno življenje. Sicer pa smo zelo glasbena družina. 16-letni sin je končal 6-letno nižjo glasbeno šolo, 9-letna hči pa obiskuje 1. letnik klavirja.« Kaj pa cilji in načrti? Tudi teh je najbrž nekaj? »Ustanovil sem lastni studio in založbo z imenom MIMIK, kjer smo posneli že 5 različnih kaset in CD-jev. Trenutno snemamo novo kaseto, ki naj bi bila končana do konca aprila. V zadnjem času sem tudi humorist (Klobasekov Pepi) in temu bi se rad ljubiteljsko posvetil.« V kakšni obliki? »Pred kratkim sva s PODHOM-SKIM JOŽEM (Jože Galič) izdala kaseto in CD, Debeli Žan in suhi Fran. Ljudem je všeč, zato si zelo želim, da bi to vejo humorja razvijala naprej.« Kdo pa te je pravzaprav navdušil, da si si nadel takšno ime in začel s Klobasekovim Pepi-jem? »Ime sem si izmislil sam, idejno pa me je navdušil direktor radia Goldi, Jože Škorjanc. On me .je dolgo časa spodbujal, naj ustvarim humoristično oddajo, ki bo ljudi nasmejala in sprostila. Tako sem na njegovo prigovarjanje to slednjič tudi naredil, za kar sem mu še danes iskreno hvaležen.« Si človek, iz katerega izžareva energija. Od kod črpaš energijo? »Sem nevoščljiv človek, človek, poln idej. Dokler teh idej ne uresničim, je v meni neka energija, ki me žene naprej. Čisto preprosto.« Kadar ne delaš tega, kar delaš, kaj počneš? (»tuhta in misli«) »Obiščem svojo mamo. Zelo rad grem k tastu in tašči na kozarček jabolčnika, domač kruh in klobase. Rad z njimi zapojem. Igram šah. Sem tudi ljubitelj nogometa, ki pa ga igram le občasno, zaradi strahu pred poškodbami -potem namreč ne bi mogel igrati svoje harmonike,« hudomušno pripomni Miro. »Še nekaj sem pozabil! Uživam v gledanju kakšnega dobrega filma.« Tekst in foto: Alenka Turnšek - Jelen MOGOČE MANJ ZNANO 0 ANTONU VEDENIKU Priimek Vedenik je v Preboldu precej pogost. Večina imetnikov ima skupne korenine v hiši na klancu, v bližini farne cerkve sveti Pavel v Preboldu, kjer je gostilna Pri Tonč, kakor ji pravijo preboldski »staroselci«. Pred več kot petdesetimi leti je postala »družinsko ognjišče« tudi našemu današnjemu portretirancu Antonu Vedeniku. Pisati o človeku, s katerim deliš veselje, ljubezen do podzemeljskega sveta, čudoviti svet teme in tišine, spoznavanje tujih krajev in ljudi, težave, jezo, strah in še marsikaj, ni tako enostavno, kot bi si morda kdo mislil. Toliko je vsega, da enostavno ne veš, kje in kako začeti. V tridesetletnem obdobju, odkar sva skupaj zaplavala v jamarske vode, se je nabralo toliko spominov, da bi z njimi lahko napolnil kar nekaj zajetnih knjig. Če bi se še tako trudil, ne bi mogel izpustiti jamarstva, ki je obema zraslo pod kožo. Anton Vedenik, ali kot ga kličemo prijatelji Tone, Tonči, se je zapisal jamarstvu pri svojih 22 letih. Pred tem je naredil gostinsko šolo, odslužil vojaški rok in se za pol leta z ladjo Bled, ki je bila tudi prva ladja Splošne plovbe Piran, podal spoznavat svet. Kot natakar je na ladji opravil dve potovanji in spoznal številna obmorska mesta Evrope in Afrike. Nameraval je oditi še na druga potovanja, a je naneslo drugače. Zaposlil se je v celjskem Merxu in ob delu opravil hotelsko šolo v Mariboru. Vse do leta 1996 je bil vodja gostinskega lokala Pi-gal v Celju, sedaj pa ga lahko srečamo v Merxovi restavraciji na Hudinji. Neizpolnjene želje po potovanju in spoznavanju tujih dežel, krajev in ljudi je v polhi meri nadomestilo raziskovanje kraškega sveta. Bil je prvi in dolgoletni predsednik jamar- skega kluba, njegov podpredsednik, tajnik in še marsikaj. Med drugim nekaj časa tudi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije. Nadvse pomembno pa je njegovo delo pri organizaciji jamarskih odprav, na katera so se člani kluba podali v letih dela in s tem postali znani tako doma kot po svetu. Pred vrati je tudi že nova preizkušnja - odprava na Filipine - s katero bova oba kronala 30 let prijateljstva in skupnega raziskovanja podzemeljskega sveta. Prav zaradi njegovega veselja do fotografiranja in snemanja razpolaga klub z res bogatim fotografskim in filmskim arhivom. V tem času je nastalo kar nekaj na pol igranih jamarskih filmov. Med drugim tudi film V objemu Raduhe, za katerega je na festivalu amaterskega filma v Mariboru prejel prvo nagrado za kamero. Ker vsega v tem sestavku ni mogoče povedati, velja vsaj še reči, da je Tonči družinski človek, skrben mož in oče dveh otrok. V veliko veselje mu je tudi delo v sadovnjaku, kjer raste tudi lepo število grozdnih trsov, ki dajejo jeseni dobro vinsko kapljico. Čisto na koncu povejmo še to, da je Anton Vedenik edini od moških sorodnikov, ki ni lovec. Je pa zato jamar, kar drugi niso. D. Naraglav Črni galebi se spet odpravljajo na Filipine Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda je pred dnevi pripravil novinarsko konferenco. Na njej so predstavili posebno izdajo publikacije Naše jame, ki so jo v celoti pripravili preboldski jamarji. Na novinarski konferenci pa so na kratko predstavili tudi naslednjo jamarsko odpravo. »Naše jame« so sicer glasilo Jamarske zveze Slovenije, posebno izdajo pa je lani pripravil jamarski klub Črni galeb. V njej so predstavili prvo slovensko mednarodno jamarsko odpravo Filipini '95, slovensko-grško jamarsko odpravo Kreta '88, poleg strokovnih člankov, skic jam in zanimivih barvnih fotografij pa so objavljeni tudi bolj poljudni oziroma potopisni prispevki. Vsi prispevki imajo angleške povzetke, nekaj pa jih je v celoti v angleščini. Poleg članov preboldskega jamarskega kluba (Tone Vedenik, Igor Ocvirk, Jure Vrhovec, Darko Na-raglav, Danijel Prevoršek in Tonči Vedenik) sta prispevke objavila tudi sodelavca preboldskih jamarjev in člana odprave iz tujine -dr. Peter Urich in mag. Joerg Pre-stor, pa seveda slovenski strokovnjak dr. Boris Šket, prav tako udeleženec odprave na Filipine. Knjiga je pravzaprav izšla ob. 25-letnici društva Črni galeb, o tem pa je nekaj uvodnih besed napisal dr. Franc Habe. Knjigo je jamarski klub izdal s pomočjo pokroviteljev. Kot je povedal Tone Vedenik, bodo odslej knjigo tudi prodajali po 2.500 tolarjev. (Naročila sprejema Jamarski klub Prebold, p. p. 51). Denar bo seveda namenjen naslednji odpravi na Filipine. LDS - OBČINSKI ODBOR ŽALEC in PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC vabita v PONEDELJEK, 27. APRILA, OB 10. URI NA BUKOVICO, NA PRIREDITEV OB DNEVU UPORA. Preboldski jamarji se namreč že pripravljajo na naslednjo odpravo. V februarju naslednjega leta bodo ponovno odšli na Filipine in nadaljevali raziskovanje s prve odprave. Tudi tokrat bo glavno območje raziskovanj na otoku Bohol. Odprava bo predvidoma štela J1 članov, med njimi bo tudi njihov novozelandski kolega dr. Peter Urich. Zdaj je pred preboldskimi jamarji pravzaprav najtežji del priprav na odpravo - zbiranje denarja. Stroški odprave naj bi znašali kar 5 milijonov .tolarjev. Sicer pa bo odprava posvečena 110-letnici jamarstva na Slovenskem in 30-letnici Jamarskega kluba Črni galeb. Ob koncu novinarske konference je Silvo Ramšak predstavil še jamarsko transverzalo, v katero je vključenih 21 turističnih jam, od tega dva rudnika. Do sedaj je izpolnjeno knjižico transverzale vrnilo 25 obiskovalcev vseh 21 jam. Letošnja podelitev priznanj za opravljeno transverzalo bo pri jami Vilenica, podelili pa naj bi 9 priznanj. Po oceni Silva Ramšaka je v obtoku od 3 do 4 tisoč knjižic, s katerimi imajo poleg osnovnih informacij o vsaki jami obiskovalci tudi popust pri nakupu vstopnic. K. R., foto: T. T. PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE in TVD PARTIZAN LIBOJE organizirata 25. aprila, ob 9. uri POHOD PO MEJAH KS; OB 11. ERI ZAČETEK GORSKEGA TEKA. Zbirno mesto je pri mostu Savinja v Kasazah. Nagrade so bogate in zanimive. GARANT pohištvena industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 VELIKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA • DODATNI POPUST • MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: * SPALNIC, DNEVNIH IN OTROŠKIH SOB, PREDSOB, PISARN, JEDILNIC * SEDEŽNE GARNITURE, POHIŠTVO IZ MASIVE * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! ZELO UGODNA PONUDBA KUHINJ, Mlačna hrast Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. Tel.: 063/720-020_____________________________ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! OBVEŠČAMO VAS, DA IMAMO NA ZALOGI VEČJO KOLIČINO ŽAGOVINE IN LESNIH OSTANKOV PO ZELO UGODNIH CENAH. VABLJENI! Mladi nogometaši do 10 in 12 let s trenerjema. NK Vransko Uspešni mladi nogometaši Nogometna tradicija v dolini zelenega zlata se ohranja že več desetletij - tudi s pomočjo Nogometnega kluba Vransko. Za njimi so vzponi in padci, a, če ne drugače, po zaslugi mladih vedno znova opozorijo nase. Tudi tokrat so. Že v lanskem letu so v II. slovenski ligi velikega nogometa mlajši dečki osvojili prvo mesto. Letos pa so ta uspeh dopolnili še cicibani na turnirju v Ljubljani, jer so premagali vse nasprotnike in zasedli 1. mesto. Trenterja Marjan Štrumpej in Primož Jelen sta povedala, da je nogometni Klub Ljubljana ob svojem jubileju organiziral turnir v malem nogometu HERMES'98. Na njem so nastopile ekipe kategorij cicibanov do starosti 10 let in ekipe mlajših dečkov do starosti 12 let. Nogometni klub Vransko je sodeloval z obema ekipama. Mlajši dečki so v zelo močni konkurenci v svoji skupini zasedli 3. mesto, tako da niso prišli v nadaljnje tekmovanje. Naslednji dan so s tekmovanjem začeli cicibani U-10. Razporejeni so bili v skupino B, v kateri so bili še NK Triglav, NK Slovan, NK Šmartno in NK Logatec. Mladi nogometaši Vranskega so kljub močni konkurenci osvojili drugo mesto v svoji skupini in se uvrstili v finalni del tekmovanja. V polfinalu so zaigrali zelo sproščeno in premagali zmagovalca skupine A, NK Ljubljana z 2:0. V finalu so se tako ponovno srečali z NK Šmartno, zmagovalcem skupine B, in jih premagali z rezultatom 2:1. S tem pa dosegli svoj veliki supeh, 1. mesto na tem turnirju. Ob tem velja še povedati, da so organizatorji za najboljšega igralca turnirja razglasili člana NK Vransko Uroša Koruna. Pohvale je vreden tudi vratar Jernej Sušnik, ki na turnirju ni prejel niti enega gola. D. N. Robert Pevnik na Finskem Čeprav je čas največjih prestopov že zdavnaj mimo, se zaključujejo pogodba ter pogajanje med ekipo NK Korotana in s prvoligaškim idubom na Finskem. Nekdanji nogometni zvezdnik Robert Pevnik s Polzele, ki je igral za cejski Publikum, nato pri Olimpiji v Ljubljani ter nazadnje pri Korotanu na Prevaljah, je podpisal enoletno pogodbo s prvoligašem na Finskem. Pevnik se je že priključil treningom na Finskem. Jože Grobelnik Mladi šahisti drugi v državi Nekoč je bil Prebold znan po aktivnem šahovskem klubu in dobrih šahistih. Slednjih tudi sedaj ne manjka, čeprav klub že vrsto let ne deluje več. Razveseljivo ob vsem tem pa je, da raste nov rod šahistov, ki so prva znanja o tej kraljevski igri pridobili v šahovskem krožku na OŠ Prebold, ki ga vodi Jože Peternelj. Rezultati njegovega dela, prizadevnih otrok, staršev in šole, pa se kažejo z medaljami in pokali, ki jih mladi šahisti osvajajo na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Enega zadnjih uspehov so šahisti OS Prebold dosegli na državnem šolskem prvenstvu v Velikih Blokah pri Cerknici. Ekipa, ki so jo sestavljali enajstletna Ksenija Novak, trinajstletni Jernej Novak in štirinajstletnika Gregor Markon In Damjana Zagožen, je zasedla drugo mesto v državi in tako potrdila dosežek z regijskega prvenstva Iz Šmarja pri Jelšah, ko so osvojili prvo mesto. Kot so nam povedali, igrajo šah že dobra štiri leta, kljub temu pa niso pričakovali takšne uvrstitve. Odigrati so morali 11 kol, od tega so jih deset dobili, eno, z ekipo Krškega, pa izgubili. Prihodnje leto ekipa ne bo mogla več nastopati skupaj, saj bosta Gregor In Damjan že zapustila osnovnošolske klopi. Prav gotovo pa se ni bati za dobre rezultate, saj je v šoli še več dobrih šahistov. D. N. Damjan, Jernej, Ksenija in Gregor z medaljami in pokaloma z regijskega in državnega prvenstva. Športna kultura za vsakogar - vsakemu pravi šport, Športnovzgojni karton lil, del Vstop v šolo je pomembna prelomnica v otrokovem razvoju. Šola s svojimi zahtevami in oblikami dela in življenja na določen način predstavlja vrsto omejitev za razvoj posameznih gibalnih sposobnosti. Hiter razvoj velikih možganov in procesi mielinizacije možganske skorje omogočajo med šestim In desetim letom razvoj koordinacije In najuspešnejšega učenja gibalnih vzorcev; prav tako pa Ima otrok izjemno veliko nakopičene energije. Med desetim In petnajstim letom se ti gibalni vzorci porušijo zaradi Izjemno hitre telesne rasti in hormonskih sprememb. V obodbju adolescence gibalni razvoj postopno usklajuje na višji ravni vse gibalne sisteme v koordinirano celoto. Športne aktivnosti lahko mladostniku pomagajo dokončno izoblikovati svojo samopodobo. V tem obdobju imajo pomembno vlogo vrednostni sistemi, zato moramo predvsem z razumskim utemeljevanjem mlade pritegniti k športnim dejavnostim in spremljanju gibalnih sposobnosti. Gibalne sposobnosti so - razen nekaterih - skromno dedno pogojene. Zlasti lahko spreminjamo energijsko sestavino gibanja. Razvite gibalne zmožnosti so prvi pogoj za ukvarjanje s športom, to pa spet pomeni vključevanje otrok v socialne skupine in možnost potrjevanja. Hitrost in skplozivna moč sta se med leti 1970 in 1983 na razredni stopnji poslabšali, na predmetni stopnji pa izboljšali. Trend zmanjšanja omenjenih sposobnosti je prisoten od 1. do 8. razreda med leti 1983 do danes. Sicer pa se omenjene sposobnosti povečujejo od pet do deset odstotkov letno pri učencih med Z In 14. letom, nato pa so pozitivne spremembe opazne v znatno zmanjšani meri. Pri učenkah je izboljšanje vidno med 7 In 12. letom, nato se ustali, v srednji šoli pa se postopno zmanjšuje. Koordinacija gibanja se je do leta 1983 na predmetni stopnji izboljševala, v zadnjem desetletju pa se je slabšala. Razvoj je dokaj intenziven med 7 In 12. letom, nato pa se postopoma ustali. Opazno je zmanjšanje lokalne mišične vzdržljivosti - zlasti mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča. Na vsakih deset let je zmanjšanje približno dvajset-odstotno. Edina sposobnost, ki se v zadnjih dvajsetih letih neprestano izboljšuje, je gibljivost; narašča zlasti na predmetni stopnji OŠ. Predvsem pa dosegajo mladi slabše rezultate v tistih merah gibalne učinkovitosti, kjer je odločilno dolgotrajno naprezanje - splošna vzdržljivost. Medletni prirastki so pri učencih bolj izraziti predvsem od 7. do 14. leta, pri učenkah pa so vidne pozitivne spremembe med 7 in 12. letom, nato pa se postopno zmanjšujejo. Športne površine, opremljenost šol, izobrazba športnih pedagogov, število ur in vsebinska' naravnanost športne vzgoje pomembno vplivajo na spreminjanje telesnih značilnosti in gibalne sposobnosti šolske mladine. Posebej je opazen napredek v tistih okoljih, kjer so materialne In kadrovske spremembe povezane z ustreznim vrednostnim sistemom okolja. Razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih mladine, ki živi v različnih okoljih, so se v zadnjih dvajsetih letih zmanjšale. Moderna pedagoška doktrina mnogih uspešnih šolskih sistemov ne vidi v športu le možnosti za razvoj telesnih in gibalnih potencialov, ampak jim služi kot zelo pomembno sredstvo za odpravo negativnih učinkov napornega intelektualnega dela in je pomemben dejavnik vzgoje mladih, ki jih vključenost v šport vodi mimo nevarnih čeri social-no-patoloških pojavov. Mitja Turnšek, prof. Poraz z Olimpijo, danes Piranom Rokometašice Juteksa Žalec so v boju za prvo do četrto mesto v državnem prvenstvu v soboto doma gostile ekipo Robit Olimpje In srečanje izgubile 33:18 (15:8) - Žalčan-ke so se razigranim igralkam Robit Olimpije upirale le v prvih minutah srečanja, nato pa so Ljubljančanke prevzele igro v svoje »roke« In v 20. min povedle 9:4, In ob koncu visoko zmagale. Tudi tokrat pri Žal-čankah nista Igrali Vanja Dolar in Olivera Oroz. Strelke za luteks Žalec so bile: Zidar, Derčar, Randl in Volk po 3, Klinc, Raukovič po 2 in Jager ter T. Dolar po 1 gol. Danes zvečer ob 20. uri pa bo v dvorani 1. OŠ Žalec povratna četrtfinalna tekma za slovenski ženski rokometni pokal z ekipo M De-gro Piran. V prvem srečanju so Žal-čanke v Piranu zmagale - 21:20 In imajo velike možnosti, da se uvrstijo v polfinale. , T. TAVČAR GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p Prežihova I, ŽALEC, tel./faks: 063/718-265 PROJEKTIRANJE, mobitel: 0609 618 443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ /TlZKE GRADNJE V OBRTNA DELA \ /ADAPTACIJE \INŠTAUCIJSKA PELA\/REKONSTRUKCIJE Med Kovinotehno Sav. Polzelo in Pivovarji vedno derbi Za nami so tekme četrtfinala play-offa in v prihodnje nas čaka še poslastica prvenstva, ki se ga že vsi ljubitelji košarke veselimo. Košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela, ki se bodo v končnici državnega prvenstva (v polfinalu) že danes zvečer ob 19. uri pomerili v prvi tekmi z ekipo Pivovarne Laško v dvorani Tri lilije v Laškem. Pred nastopom nam je trener Kovinotehne Savinjske Polzele Boris Zrinski povedal takole: »Veliki derbi med ekipama Pivovarne Laško in Kovinotehne Savinj- ska Polzela so zaznamovale že prej tekme v državnem prvenstvu. Veselje je igrati negotove tekme pred polnimi dvoranami. Tekma je za obe ekipi pomembna, saj zmaga v tem polfinalu prinaša nastop v evropskem pokalu tudi v naslednji sezoni, lasno je, da si nastop v tem pokalu želita obe ekipi in tudi zaslužita, saj sta s svojimi nastopi to v tem tekmovanju že potrdili. Nam osvežilne priprave v Poreču kažejo, da je ekipa trenutno v vzponu forme in tudi zadnja kontrolna tekma pred prvim nastopom danes zvečer v Laškem, nam je to potrdila. Zmaga proti finalistu hrvaškega pokala Zagreba sredi Zagreba (97:92), predvsem pa dopadljiva igra skozi vse srečanje, nam daje razlog več za optimizem. Skrbi nas poškodba branilca Jeklina, za katerega je nastop na omenjenem polfinalu vprašljiv. Zaradi zloma čeljustne kosti je nastop tega igralca vprašljiv, čeprav Jeklin želi na tem srečanju dati svoj delež. Tekma v Zagrebu nam je pokazala, da je trenutna pripravljenost ostalih branilcev (Čmera, Rov-šnika in Udriha) dobra. Veseli nas tudi povratek Zaletela, ki že polno trenira in bo po potrebi tudi sposoben dati svoj delež v naši igri. Zavedamo se, da nas čaka nasprotnik, ki ima prepoznaven slog igre, in da bo potrebno predvsem zaustaviti navezo Tovornik - Lisica, agresivno pokriti branilca Dragšiča in Bečiroviča ter preprečiti met Coljeviča. Seveda nam je jasno, da so sposobni dati velik delež predvsem v obrambi tudi Dončič, Jurak in Kunc. Največ pa kljub vsemu stavimo na našo agresivno obrambo, dobro fizično pripravljenost in, kar je najvažnejše, na dobro vzdušje, ki trenutno vlada v ekipi.« Druga tekma v polfinalu s Pivovarno Laško bo v soboto, 18. aprila, ob 18. urina Polzeli. Ekipi igrata na dve dobljeni srečanji. TONE TAVČAR Franc Kekec drugi med veterani______________________ V Ljubljani se je sestal vrhovni odbor Kolesarske zveze Slovenije (KZS), ki je razglasil rezultate za državno prvenstvo žensk, rekreativcev in veteranov za minulo leto. Poleg vseh nagrajenih so bili vabljeni tudi vsi predstavniki društev, organizatorji dirk in mediji, saj je bil namen srečanja predstaviti tudi kolesarstvo v Sloveniji. Za kolesarsko rekreacijo v Sloveniji skrbi prek 26 sekcij, klubov in društev, to število pa se iz leta v leto veča. S to vrsto športa se redno ali občasno ukvarja najmanj 10.000 prebivalcev vseh starosti. ne štarte po kategorijah, organizirati zaprte bokse in žigosanje pred vstopom, na cilju pa omogočiti normalen pretok in pravočasno merjenje rezultatov. Odbor je še pojasnil, da v prihodnje na dirkah ne bo več dovolil soditi nekvalificiranim sodnikom. Najtežje pričakovani trenutek je bil prav na koncu srečanja, ko je KZS (s pomočjo nagrajencev samih) Franc Kekec, ki vozi za KK Novak servis in trgovina koles Žalec je lani osvojil številna prva in druga mesta. Udeležil pa se je tudi gorske dirke Samson v Avstriji, ki je ena najtežjih gorskih dirk na svetu s 163 km in 3400 višinskega vzpona (na posnetku med dirko) Odbor se je zavzel za boljšo in strokovnejšo izvedbo dirk, k čemur naj bi pripomogla enoten obrazec prijavne liste na tekmovanje, organizacija posebnih skupin za kolesarjenje z gorskimi kolesi na prireditvah z večjo udeležbo. Prav tako bi bilo potrebno organizirati loče- podelila pokale za prvo ter medalje za drugo in tretje mesto v kategorijah žensk, rekreativcev in veteranov. Izvrstno drugo mesto med veterani je zasedel kolesar Franc Kekec (KK Novak) iz Griž. Teja Jazbec Čepe od leve proti desni Matjaž Končinaiy Damir Vrbanič, Grega jančič in jani Godler ter predsednik KK Žalec Silvo Marič. KARATE Dober nastop Vrbaniča in Končina Premoč tujih reprezentanc Karate zveza Slovenije je v dvorani 1. osnovne šole v Žalcu pripravila mednarodni turnir članskih karate reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Zvezne rep. Jugoslavije in Slovenije. Na turnirju, ki je bil eden zadnjih pred evropskim prvenstvom, ki bo čez dober mesec dni v Beogradu, smo lahko videli kar precej Borb na visoki kakovostni ravni. Največ uspeha sta pri članih in članicah imeli reprezentanci Zvezne rep. Jugoslavije in Bosne in Hercegovine, medtem ko je bila oslabljena reprezentanca Slovenije, v njej zaradi bolezni nista nastopala Klemen Stanovnik in Polona Vilar, peta. Največ zmag za slovensko reprezentanco pa sta dosegla Matjaž Končina, štiri od petih, in Damir Vrbanič, tri od petih, pri ženskah pa Darja Kramar, tri od štirih borb. Prav vsi udeleženci so bili zadovoljni tako z organizacijo kot konkurenco, saj je bil ta članski turnir odlična priprava pred članskim evropskim prvenstvom, ki bo od 1. do 10. maja v Beogradu. Vrstni red člani: 1. Bosna in Hercegovina L, 2. ZRJ II. 3. ZRJ l.t 4. Hrvaška II., 5. Slovenija I. itd. Članice: 1. ZRJ, 2. Avstrija, 3. Hrvaška, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Slovenija. T. TAVČAR Na pragu prve lige Odbojkarji SIP Šempetra, ki tekmujejo v 2. državni odbojkarski ligi, so v zadnjem kolu rednega dela prvenstvenega tekmovanja v telovadnici Osnovne šole Prebold premagali ekipo OK Portorož s 3:0. S to zelo pomembno zmago so se uvrstili v kvalifikacije za uvrstitev v 1. državno odbojkarsko ligo. Šempetrski odbojkarji se ob tem zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so jim pomagali do sedaj, obenem pa prosijo za pomoč tudi v prihodnje. Na sliki: stoje od leve proti desni direktor Volpe, trener Dvornik, igralci Gros, A. Udrih, Terglav, Suša, pomočnik trenerja M. Pulko; čepe: R. Pulko, Ferme, Šprohar, Stojanovič, D. Udrih, Božič. T. TAVČAR Krona, ki se imenuje THARPU CHULLI Za nama je že bila pot okoli skupine Anapurn, poskusni vzpon na PISANC REAK, huda diareja, težave s koleni in še kaj. Kljub vsem težavam sva se odločila za zelo razgledni vrh v samem osrčju Anapurnine skupine z imenom THARPU CHULLI (5633 m), nekateri ga imenujejo tudi TENT PEAK. V Ghorepaniju kreneva proti Tapa-daniju in naprej proti Chomrongu oziroma proti reki Modi Kholi, ki teče izpod Anapurninega ledenika. Na koncu doline je Anapurnin bazni tabor (ABC) na višini 4000 m. Z nama sta nosača Nima in Pasang, k nosita del najine opreme. Sta zelo zanesljiva in pripravljena pomagati za primerno plačilo. Prvi je študent ekonomije, drugi pa poklicni nosač. Mislim, da ni dobro imeti preveč izobaženih nosačev na tako dolgi poti. Običajno te izsiljujejo ob (ne)pravem času. V Anapurninem baznem taboru se dogovorimo, da nama pomagata pri nošnji opreme v višinski tabor I (5000 m). Po jutranjih zapletih se le odpravimo iz toplih spalk. Na hodniku je polno kamenja, kar povzroči precej težav pri orientaciji. Na drugi strani ledenika pa le s težavo najdemo prehod na travnata pobočja, kjer naj bi bila pot. Pravo pot nam pokažejo Italijani, ki nas prehitijo. Pot se vije najprej desno od slapa, po travnih vezinah, nato pa nad slapom zavije na levo do grebena, ki pelje proti taboru. Na višini 4400 m se prične sneg, kar najina nosača preplaši in mislita predčasno odhiteti v dolino. Ko sem jima obljubil, da plačam več, ni bilo ovir. Moji postanki so postajali vse pogostejši, kar mi ni bilo po volji, saj nisem dohajal nosačev. Končno pa sem ob 14. uri dosegel tabor I na višini malo pod 5000 metrov. Z nosačema sva se dogovorila, da naju prideta iskat čez dva dni, na višino 4400 m. Poslovila sta se in zdirjala proti ABC. Ker sem bil precej zdelan, sem se kaj hitro spravil v šotor na počitek. Matjaž je imel (na tem hribu) nalogo, da kuha, kar mu ni bilo najbolj všeč. Pripravljeni obroki mi niso šli v slast, ker pa sem se zavedal, kaj me čaka naslednji dan, sem se s hrano malo posilil. Po večerji pa sem se kaj hitro zavil v spalno vrečo, da bi bil naslednji dan čim bolj pripravljen za vzpon. Spanje na takšni višini je nekaj posebnega. Nekaj časa ležiš na levem boku, nato na desnem pa zopet menjava. S štetjem ovac v mislih se trudiš, da bi čim prej zaspal. Ko ti zmanjka le-teh, začneš preštevati jake oziroma jetije. Dan - dolg 20 let Matjaževo prižiganje luči mi je povedalo, da je prišel čas, ko se bo treba pripraviti na naporno pot. Povprašal sem ga za uro, ki pa je bila več kot ugodna - 3 in 10 minut. V italijanskem taboru je bilo prav tako živo. Kuhalnik je veselo pel svojo pesem. Pripravila sva si vsak liter toplega napitka, za kar sva potrebovala debelo uro. Tudi z oblačenjem sva se precej zamudila. Ker je bila temperatura krepko pod ničlo, sem si nadel komplet goretex oblačila. Nahrbtnik je bil razmeroma lahek, saj je vseboval le dva fotoaparata, rezervne rokavice, gamaše in nekaj hrane ter pijače. Že nekaj časa je minilo, odkar so Italijani zapustili šotor. Kasneje se je to pokazalo kot ugodno. Nisva imela težav z orientacijo oziroma ni bilo potrebno gaziti. Ko sva odhajala okoli šeste ure, je bila v glavi samo ena misel - vrniti se živ! Kljub razočaranju na Pisang Peaku me je izučilo, da moraš biti v tako visokih gorah še posebno previden, kajti vreme lahko kroji povsem svoj scenarij. Ker sva se počutila dobro, sva kar hitro napredovala. Z ledenika sem videl steno z žlebovi, visoko 150 m, kjer je potekala najina smer. Na poti je bilo nekaj grdih razpok, v katerih nisem želel počakati naših znancev, ki bi me nato opazovali, kot sedaj opazujejo Bronastega moža v Innsbrucku. Po kakšni uri hoje sva bila pri steni z žlebovi, ki niso presegli 55 naklonine. Pri fiksnih vrveh sem se trdno odločil, da grem na vrh, pa naj stane, kolikor hoče, kajti takšne priložnosti ne bo nikoli več. Vreme je bilo prekrasno, temperatura še vedno krepko pod ničlo, vrhovi pa so se kopali v jutranji svetlobi. Prvi metri nadaljevanja so se mi zdeli dokaj negotovi, potem pa mi je nekako steklo. Palice sem seveda pustil spodaj oziroma zamenjal za cepine. Plezanje po domačih slapovih in grapah se mi je bogato obrestovalo. Brez težav sem opravil s prvo dolžino, prav tako tudi z ostalimi vse do grebena. Matjažu se je malce poznalo, da sneg ni njegova specialiteta. Da je bil povsem prepričan glede varnosti, je moral z derezo ali s cepinom kar nekajkrat udariti v sneg. Nadaljevanje vzpona po grebenu je bilo nekaj časa prav lahko, nato pa se je greben strmo pognal kvišku. Ko sem pred mnogo leti listal alpinistične knjige in na fotografskih posnetkih opazoval alpiniste na teh ostrih grebenih, sem si kar težko predstavljal njihovo početje. Strmina je bila sicer malce manjša kot prej v steni, izpostavljenost pa bistveno večja. Prepadne stene in razbiti ledenik, ki so bili 400 metrov nižje, so zanimiva kombinacija. Na polovici grebena smo se srečali z Italijani, ki so že sestopali z vrha. Bili so veseli, toda utrujeni, le oči so se jim svetile kot ponoči kresničke. Proti vrhu grebena je strmina popustila, le nekaj vzpetin je bilo pred mano. Ko sem že mislil, da je vrh pred mano, se je pokazal še višji. V tem času je v meni kar vrelo, kot vulkan pred izbruhom. Višina mi na srečo ni delala težav, le duševno sem bil zelo pretresen. Dihal sem izredno globoko, srce sem čutil nekje v grlu. Solza, ki mi je spolzela po licu in se skrila v že precej gosti bradi, je bila kot balzam. Tej solzi je sledila še nova in njej še nova. Solz nisem brisal, še posebno ne teh, ki so bile izraz nečesa povsem drugega kot ob raznih drugih pretresih. Še nekaj metrov me je ločilo od vrha. Malce sem postal in kar nisem mogel dojeti, da se z vzponom na ta vrh nekako končuje neko obdobje, staro dvajset let: krona mojega alpinističnega delovanja. Osvojitev tega vrha se mi je zdela enakovredna osvojitvi osemti-sočaka. Kaj vse sem za to žrtvoval, čemu vse sem se moral odpovedati in kakšen račun bom moral plačati v prihodnosti?! Na kocko sem postavil dosti stvari, ki mi veliko pomenijo: osebno življenje, nerazumevanje v službi itd. S skrajnimi napori se mi je približal Matjaž, ki je bil na koncu z močmi. Nato je sledil le neroden stisk rok in nič več. Utrujenost ali dva različna svetova, kdo bi vedel. Tudi na tem vrhu sem imel željo po letenju (če bi takrat poletel, teh vrstic ne bi bilo). Koncentracija mi je padla in že sem se moral boriti za čast svojih spodnjic. In to prav na vrhu, pred Matjažem. Zaprosil sem ga, naj njegov pogled zaplava za nekaj časa na kakšen čudovit hrib, ki jih je na pretek. Tako razgaljen do sedaj še nisem bil pred nikomer, toda velike izbire nisem imel. Po tridesetih minutah sva se odpravila nazaj proti šotoru. Matjaža je predvsem skrbel sestop, kajti bil je še precej negotov. Položen vršni greben je bil kmalu za nama. Malce več časa sva se zamudila na strmem delu, kjer sva se varovala. Po vršni toaleti so bile tudi moje moči dokaj načete. V strmini z žlebovi pa sem se moral še posebno potruditi, kajti bil sem že precej negotov. Pri prvih skalah sem si vzel nekaj kamenčkov za spomin na prijatelje. Končno sva sestopila do smučarskih palic na ledeniku. Tu sva si privoščila daljši počitek. Pojedla in popila sva še zadnje ostanke hrane in pijače. Na ledeniku je bilo vroče kot v peklu, midva pa sva bila oblečena kot sibirska medveda. To naju je uspavalo. Spoznal sem, da morava čimprej do šotora, drugače bova zaspala za vedno. S težavo sem vstal. Da pa sem ostal na nogah, se lahko zahvalim le trmi. Kar nekaj časa je trajalo, da sem spravil stroj v tek in se odpravil po ledeniku navzdol. Napravil sem nekaj korakov, sledil je počitek. Nižje kot sva bila, laže sva hodila. Po štirih urah utrudljivega sestopanja z vrha gore sva se le znašla pri šotorčku. Spravil sem se v spalko in že me ni bilo več. Vroča juha s tunino me je predramila za nekaj minut, kajti dehidracija je bila huda. Naslednji dan, po dolgem spanju, sestopiva do višine 4400 m. Nasproti sta nama prišla nosača, ki sva se ju zelo razveselila. Snidenje je bilo zelo prisrčno. Od veselja se objamemo, obenem pa nama čestitata za osvojeni vrh. Takrat se spomnim Nimovih besed, preden sta naju zapustila na taboru I.: »WE WILL HAPPY, YOU GO TO THE TOP«. Bili smo veseli in srečni, za kar se morava med drugim zahvaliti tudi njima. Sestop je bil samo še formalnost, še posebno, ker sta najina tovora romala na nosačeva ramena. V ABC smo pripravili majhno slovesnost: obilni obroki hrane in pijače v prijetnem razpoloženju, nato pa zasluženo dolgo spanje. Konec dober, vse dobro, toda v Himalaji vedno ni tako. Na Tharpu Chulli (5633 m) sva se povzpela Matjaž Čuk in Franci Horvat. F. H. FERROL.! HJfCS A Šempeter 21a Vhod poleg trgovine TUŠ Šempeter Informativna št: 041166 15 77 Internet: http:llmm.msacelje-sp.si NAJVEČJA IZBIRA V SLOVENIJI; specializirani smo za: GSM-mobitele, telefakse na navaden in termo papir, brezžične in žične telefone, telefonske centrale, tiskalnike in ves pribor za telefonijo. p0g|£|£Q|||Q MBREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! MBREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje gorenje iCSo.oJ Kopalnice • opremo kopalnit radiatorji Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM aklimat0 m UNITAS armal * Ji D Ji D L) cs UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET r EKOLOŠKI KREDIT popust za takojšnje plačilo | ' montaža l dostava na dom IZDAJA PREDRAČUNOV ZA REPUBLIŠKE STANOVANJSKE IN EKOLOŠKE KREDITE. NUDIMO TUDI BANČNI KREDIT PO ZELO UGODNIH OBRESTNIH MERAH. Indonezija ni le otok Bali Preizkusiti velja vse Indonezija ni le turistično oblegani otok Bali, saj jo sestavlja še 13.676 drugih. Ti prav tako premorejo dolge, peščene plaže, starodavne templje, po drevesih poskakujoče opice, slapove, jezera, spreminja se le odstotek vlage. Delo moških je, da z govedom orjejo blato za posevek, ki sledi. Rektor univerze v Bogorju mi je povedal, da naj bi se v Indoneziji do leta 2000 pojedlo dve tretjini svetovne pridelave riža, saj prebivalstvo neprestano narašča. Riž potrebuje ve- dežev v eni vrsti jih je pet, po dva in trije skupaj. Komaj sem se stlačila v enega. Na sredino so postavili zasilne sedeže brez naslonjal, da so delali še večjo gnečo. Ko smo se stlačili vsi, s tem da je večina morala stati, smo se odpeljali na 12 ur dolgo vožnjo. Obupno je bilo vroče, ljudje so skakali ven in noter, pihalo je z vseh strani. Kljub temu da jih je nekaj viselo na vratih, ni nihče padel ven. Ko se je stemnilo, smo prispeli do makadama in pet ur nadaljevali vratolomno vožnjo po luknjah in jamah, na obe strani se je bohotil neprehoden gozd. Vmes smo se kdaj pa kdaj ustavili ob mošeji, da so pomolili, potem smo odpeljali naprej. Ko smo zgodaj zjutraj prispeli v večje mesto, je večina potnikov izstopila. Potem smo lahko vsi sedeli. Ker so razložili s strehe večino krompirja, kovčkov in kokoši v kletkah, smo odpeljali hitreje in kmalu prišli na cilj. Delal se je dan in obupno je deževalo. V vasi na tisoč metrih nadmorske višine pod vulkanom Kerin-čijem na zahodu Sumatre v deževni dobi dežuje po cele dneve, kar avilo za celo deželo. V Jam-Sumatri pade nekaj oznaki jim sledi 15 minut na dan. V Bogorju na Javi dežuje vsako noč. Pa sva preizkusila takšen avtobus še' enkrat. Tokrat na lavi. Tudi ta je ustavljal, kjer mu je kdo pomahal, na večjih postajah smo čakali po pol ure. Tam so se v avtobus vsuli številni prodajalci. V vrsti so se pomikali proti zadnjim vratom in ponujali rambutan, arašide v plastičnih vrečkah, kokakolo, sprite, banane, čaj v steklenicah, pecivo, bala-bala in še vse mogoče. Ljudje so sproti vse pojedli, olupke pometali po tleh, nekajkrat romne stolpnice: banke, centri tujih družb in večpasovnice. Strašanski pretok kaskaderskih vozil spravlja turiste v obup, vedno nasmejane Indonezijce pa ne gane. Izven mesta so ceste ozke, luknjaste. Vendar to ne pomeni, da zmanjšajo plin. Predvsem vozniki avtobusov uživajo v postavljanju, kaj zmorejo, in ga pritiskajo do konca. Na ovinku prehitevajo rikšo, ko pelje nasproti tovornjak. Avtobusov je več vrst. Po mestu drvijo majhni kombiji, imenovani bemo, medmestnemu prometu pa so namenjeni veliki avtobusi s klimo in manjši, cenejši, pobarvani z bojnimi barvami. Veliki, dražji avtobusi imajo dovolj prostora tudi za noge Evropejca, vgrajeno premrzlo klimo, večina sadežev je praznih. Udobna vožnja pač. Za dolge razdalje vam priporočam katerega od teh. Malce dražji so, vendar še vseeno smešno poceni za večdesetur-ne vožnje z ene na drugo stran otoka ali z enega na drug otok. Preizkusiti pa velja vse. Vsaka vožnja je posebno doživetje dežele. Še najbolj tista na vozičku rikše. Nihče ni padel ven Tisti Indonezijci, in teh je večina, ki nimajo veliko denarja, se pre- Tržnica ob gla važajo v manjših avtobusih, prenatrpanih s potniki. Ko sem v zgodnjih jutranjih urah na postaji v Jam-biju na Sumatri prvič videla enega od njih in ugotovila, da imamo vozovnice ravno zanj, sem zaslutila, da vožnja ne bo ne vem kako udobna. Pobarvan z različnimi barvami v močnih odtenkih, velik le za tretino običajnega, na strehi je imel naložen velik kup prtljage. Eden od poceni avtobusov brez klima naprave in s pokvarjenimi zadnjimi vrati pač. Namesto štirih se- Bogor, glavna avtobusna postaja in v avtobuse predelani kombiji ugasle vulkane, kokosove palme in bananovce. Vendar je na drugih, na primer na največjih, Sumatri in Javi, še zdaj glavna zaposlitev ljudi kmetovanje, pa prodaja in preprodaja pridelkov na tržnici in ulicah. Najgosteje naseljen otok je že od nekdaj Java, in sicer zaradi rodovitne prsti. Številni vulkani, od katerih še zdaj vsake toliko časa kateri izbruhne, poskrbijo za ugodna tla za kmetijstvo, ena najbolj rodovitnih na svetu. Že ena sama kmetija ženim hektarjem lahko prispeva vidni delež k skupni proizvodnji. Pridelek riža je pet ton na hektar. Največkrat sta letno dve žetvi riža, sledi jima posevek soje ali koruze. Ženske s tradicionalnimi stožčastimi klobučki stojijo do kolen v blatu, sadijo ali žanjejo riž, pri vsem tem pa je treba upoštevati, da je v Indoneziji povprečna temperatura 35 stopinj in 80-odstotna vlaga. Delajo po dežju in ko sije sonce. Temperatura ostaja ista, liko vlage za rast, uspeva predvsem na Javi, Baliju in zahodu Sumatre. Na ostalem delu Sumatre je več kavčuka, kasave in sadnega drevja. Ker je vedno več lačnih ust, se trudijo pridelavo njihove najpomembnejše kulture izboljšati. Na Javi so v manj kot dvajsetih letih podvojili količino pridelanega riža. Selekcionirajo nove sorte z večjim pridelkom in hitrejšo rastjo, subvencionirajo pridelavo. Poleg tega niso omejeni z letnimi časi. Kaskaderski prevoz Čeprav večina od 120 milijonov Indonezijcev še vedno živi v tesnem stiku z naravo, pa so mesta zelo natrpana. Vasi so gručaste, blizu druga drugi, da ostane več zemlje za obdelovanje, bananovce, papajo in drugo sadno drevje. V Ja-karti živi kar 7 milijonov ljudi, z industrijsko okolico skupaj jih je 12 milijonov. V centru se dvigujejo og- pljunili. Po dvanajstih urah je bil na tleh pravi smetnjak. V vrsti nas je sedelo po šest, gnečo sta delala še najina nahrbtnika, ki ju zaradi dežja nisva hotela privezati na streho. Na koncu nama je bilo zelo žal, saj bi bilo bolje, da bi bila mokra, tako pa sta postala lepljiva, mastna in spremenjene barve. Ne sedite spredaj Po mestih drvijo v avtobus predelani kombiji, imenovani bemo. Vanj se natlači tudi do 20 potnikov! Sedijo drug po drugem, nekateri počez, s tem da se moški in ženske ne dotikajo, in vsa okna, ki so še cela, odprejo na stežaj. Bemo se ustavi tako, da kandidati za vožnjo pomahajo z roko kjerkoli so že, odložijo pa te ravno tam, kjer želiš. Imajo krožno pot okoli mesta, vendar zavijajo malo sem in malo tja, tako da je čas, v katerem prideš do svoje izstopne točke, zelo relativen. Včasih petnajst minut, včasih celo uro. Odvisno pač od tega, kam si želijo drugi potniki. Na kateremkoli avtobusu pa ne priporočam sesti spredaj. Za kaj takšnega je potrebno dobro srce! Na zelo ozki cesti, na primer, prehiteva bemo velik terenski avto, poleg tega je v isti liniji še kakšen rikšar ali kolesar. Divje zavijajo po ozki cesti, se naenkrat zvrstijo po trije ali štirje in odslalomirajo naprej. Sredi Bogorja je sicer en semafor, ki pa ima isti namen kot lučke na novoletni jelki. Na križišču stoji tudi kip policaja z dvignjejo roko, ki opozarja na previdno vožnjo. Po njem se obešajo otroci in zalivajo ga psi. Ko te pelje suhcen rikšar Obstajajo tudi druge variante mestnega prometa. Sprva se mi je zdelo, da se ne bom nikoli moga usesti v enega od vozičkov in se pustiti prevažati suhcenemu Indonezijcu, pa je naključje hotelo, da sva prišla v Yogyakarto pozno ponoči. To je bilo edino prevozno sredstvo, ki je čakalo pozno v noč. Ponujali so prevoz, vendar sem vztrajno odklanjala. Šele ko so me pošteno prestrašili, da naju bo kdo oropal, če bova z velikimi nahrbtniki hodila sama po ulicah, sem popustila. Naložila sta naju majhna, stara, suha Indonezijca in pognala kolesi. Po številnih ovinkih, da je vožnja trajala dlje, sta naju pripeljala pred neko hišo s prenočišči. Dobila sta napitnino gospodarja in najino plačilo. Kmalu sem se navadila tudi na to, dražje prevozno sredstvo. Sami so zatrdili, da s tem omogočam njihov zaslužek. V hrib gre malo počasneje kot avtobus, navzdol pa v gneči glavne ulice precej hitro. Mišičaste noge hitro poganjajo kolo in slalo-mirajo med velikimi avtomobili. Mimogrede se naužiješ še malo svinca. Barbara Čeh VALAND MESARSTVO i I Žalec Mestni trg Ponujamo vam: - DNEVNO SVEŽE MESO in DOMAČE MESNE IZDELKE PO ZELO UGODNIH CENAH! POSEBNA AKCIJA * DOMAČIH MESNIH IZDELKOV * Del. čas: torek od 8. do 15. ure, sreda-petek od 8. do 18. ure, Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Medlog 18, Celje tel. 451-515 In 471-011 faks: 471-320 IO% AKCIJSKI POPUSTI /V ČASU AKCIJE OD 15. DO 30. APRILA 1998^ \JP R I GOTOVINSKEM NAKUPU/ NEAZBESTNE VALOVITE STREŠNE KRITINE. ORIGINAL NE KANADSKE TEGOLE, MAVČNE PLOŠČE IN IZOLACIJE NOVOTERM, KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE NAJBOLJŠI ZA LES - SLOVENIJALES UGODNI SPOMLADANSKI NAKUPI • UGODNI SPOMLADANSKI NAKUPI* UGODNI SPOMLA • UGODNI SPOMLADANSKI NAKUPI • UGODNI SPOMLADANSKI • wc POKROV leseni- plastificirani 4.240,00 wc KOTLIČEK Fontana- Jadran 3.990,00 JUBOLIN notranji kit, 30/1 2.599,00 JUPOL bela notraja barva, 25/1 2.799,00 n'" 'Jrai nthvi RADIO KASETOFON SONY CFD V10 19.990,00 BTV VOYAGER 51TTX 42.900,00 HLADILNIK GORENJE R142 33.900,00 REGAL RUBIN 72.228,50 za gotovino REGAL ARON 138.498,40 za gotovino ŠPORTNI COPATI, OTROŠKI št. 27-34 2.699,00 6% popust nad 5.000,00 do 30. aprila UGODNE CENE VELIKA IZBIRA UGODNI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALI NA UGODEN KREDIT BREZ POLOGA SEDEŽNA GARNITURA HOJA 165 77.894,90 í -ja gotovino «onV Izjava za javnost Na razširjeni seji članstva in simpatizerjev SDS, ki je bila v petek, 27. 3. 1998, ob 19. uri, v prostorih KS Prebold, sta kot gosta sodelovala tudi predsednik sveta KS Prebold g. Marjan Žohar in predsednik sveta KS Šešče g. Marjan Colavšek. Največ časa smo namenili predvsem razpravi o bližajočem se referendumu za samostojno občino Prebold in o predlogu proračuna občine Žalec za leto 98. Kot je že znano, bodo referendumi za ustanovitev novih (starih) občin v nedeljo, 19. aprila 1998. Nam, Pre-boldčanom se ponuja zgodovinska priložnost, da po skoraj 45 letih ponovno dobimo svojo občino. Po vladnem predlogu bi naj območje občine Prebold sestavljali KS Šešče in KS Prebold. Na sedežu občine Prebold bo tudi informacijska pisarna Upravne enote Žalec, tako da bodo občani lahko vse zadeve, zaradi katerih morajo sedaj hoditi v Žalec, v bodoče urejali v Preboldu. Samostojna občina bo imela še vrsto drugih prednosti, predvsem na področju financiranja, tako da bo to območje ponovno zaživelo, kot je to bilo že v preteklosti. Vse te in še druge prednosti pa je potrebno krajanom pred referendumom podrobno in konkretno predstaviti, da se bodo lahko pravilno odločili. Po mnenju nas, socialdemokratov je edino pravilna odločitev odločitev za samostojno občino Prebold. Zelo žolčno razpravo je sprožil osnutek proračuna občine Žalec, ki je, kot je to že ustaljena praksa v obstoječi občini Žalec, nerazvojno in zelo krivično naravnan do tako imenovanega obrobja. Gospod Žohar je povedal, da se Prebold v tem osnutku proračuna sploh ne vidi in da se praktično vse potrebe KS enostavno ignorirajo. Enakega mnenja je bil tudi g. Golavšek, ki je povedal, da je KS Šešče v prav tako nezavidljivem položaju. Zaključni račun Občine Žalec, ki je bil na dnevnem redu zadnje seje ob- činskega sveta, je očiten dokaz, kako se v žalski občini namenska sredstva nenamensko porabljajo in kako si župan dovoli mimo volje občinskega sveta trošiti proračunska sredstva in kako je obrobje zapostavljeno. Lep dokaz za to trditev je področje kulture, kateremu je bilo v preteklem letu namenjenih 87 milijonov tolarjev. Od tega je bilo razdeljeno kulturi izven Žalca samo 16 milijonov, od tega pa je konkretno Prebold dobil »celih« 700.000 tolarjev. Podobno ali pa še celo slabše je tudi na področju športa, gasilstva. Nesporno dejstvo je, da KS Prebold in KS Šešče v žalski proračun prispevata veliko več, kot pa iz njega dobita (gre za razliko več kot 100 milijonov, za katero smo vsako leto prikrajšani, saj se ta denar izgubi nekje v skupnem proračunu Občine Žalec). Na področju komunale je bilo v preteklem letu porabljenih v občini Žalec 711 milijonov tolarjev. Glede na to, da Prebold v skupni proračun prispeva približno desetino sredstev, bi bilo normalno, da bi za potrebe komunale dobil vsaj 70 milijonov, dobil jih je pa, po izjavi g. Žoharja, samo 13,5 milijona. In še bi lahko naštevali, kje vse smo bili prikrajšani pri proračunskih sredstvih. Letošnji proračun pa tudi ne bo nič drugačen, saj predvideva podobno delitev sredstev kot do sedaj - velika večina sredstev bo ostala v Žalcu, nekaj malega pa se bo delilo na obrobje. Mi pa ne želimo biti večno obrobje, tudi pri nas obstajajo potrebe po razvoju kraja. Kulturno prosvetno društvo Svoboda Prebold že dolgo kliče na pomoč pri obnovitvi Doma Svobode v Preboldu, vendar jih gospe in gospodje v Žalcu nočejo slišati. Vrli kulturniki prosjačijo za vsak tolar, da bi lahko tudi v Preboldu zagotovili vsaj minimalne pogoje za kulturno dejavnost. Socialdemokrati popolnoma razumemo njihovo stisko in jih podpiramo v njihovih prizadevanjih za obnovo Doma Svobode v Preboldu in smo podprli tudi njihovo zahtevo za zagotovitev 20 milijonov SIT v občinskem proračunu. Ni nam jasno, zakaj ima Občina Žalec tako malomaren odnos do reševanja preboldskega hotela, kajti če bi tu resnično obstajala vsaj minimalna volja župana, bi se ta problem lahko zelo hitro in učinkovito rešil. Župan, namesto da bi se ukvarjal s temi problemi, raje zaposluje nove ljudi v občinski upravi (ga. Danica Korent) in ustanavlja nove zavode (Zavod za gospodarjenje s prostorom). Če bo to rešilo vse naše probleme, potem te njegove poteze z navdušenjem pozdravljamo, vendar pa se bojimo, da to pomeni le še en dodaten strošek za proračun občine Žalec in negativno popotnico za vse bodoče občine. Zaradi vsega tega ga socialdemokrati tudi ne podpiramo v njegovih prizadevanjih, da bi ponovno kandidiral za župana Občine Žalec. Vsi navedeni in še kup obstoječih problemov nas preprosto silijo k edinemu logičnemu zaključku, da občina Žalec ne želi oziroma ni sposobna rešiti vseh teh problemov na območju Prebolda, ki se kopičijo že leta in leta. Edina možna rešitev je, da na referendumu izglasujemo samostojno občino Prebold in si na ta način ustvarimo pogoje, da bomo te probleme lahko reševali sami. Krajevni odbor SDS Prebold Odgovor na izjavo za javnost!___________________ Ob prebiranju izjave preboldskih socialdemokratov, takšnih in drugačnih, se mi je najprej utrnila misel, da gliha vkup štriha. Ker večino teh ljudi poznam, je v njihovem pisanju verjetno najbolj resnično to, da je bila razprava žolčna. Škoda, ker se ne zavedate, da jeza zamegli razum, kar rodi veliko napak in je ovira za iskanje primernih rešitev. Posebno zgrešeno je, če kot piščanček v risanki iščeš krivdo pri drugih, ali kot pravi Sveto pismo, v očesu drugega vidiš smet, bruna, v lastnem pa ne čutiš. Upam si trditi, da so sredstva proračuna v žalski občini uporabljena vedno namensko. Res je, da so lani gospodje svetniki med sejo odšli na zabavo v hotel Žalec, namesto, da bi obravnavali in sprejeli rebalans proračuna. Potem sem, glede na to, da poprej ni bilo nobenih pripomb na ta rebalans, ne s strani svetnikov, ne s strani kogarkoli drugega, odredil, da se proračunska sredstva porabijo in se tako omogoči proračunskim porabnikom normalno delo. Kako srečno roko smo imeli pri tem, kaže dejstvo, da je bil proti zaključnemu računu samo eden od svetnikov. Kar se tiče navedenih primerov porabe sredstev občinskega proračuna, kažejo na popolno nerazumevanje in nepoznavanje delovanja občine. Obnova strehe na kulturnem domu v Žalcu in delovanje Zavoda za kulturo pač ni namenjeno samo Žalčanom, ampak vsem ljudem v Savinjski dolini in lahko se pohvalimo tudi izven nje. Kar nekaj Preboldčanov poznam, ki pod to streho v zadovoljstvo sebi in drugim kulturno delujejo. Še več poznam pa takšnih, ki si hodijo tjakaj bogatiti duha. Popolnoma normalno se mi zdi, da se več denarja, namenjenega športu porabi npr. na Polzeli, kjer imamo odlične športnike. Mene kot Pongrača-na, to čisto nič ne jezi. Obratno, ponosen sem na to, da imamo v enem od krajev naše občine svetovno znane lokostrelce in košarkarje, ki igrajo tudi v evropski ligi. Da je Dom Švobode v Preboldu v slabem stanju, je v prvi vrsti vaša krivda. Odkar delam na občini v Žalcu, sem lani oktobra prvič slišal za to. Takoj sem se odzval vabilu ge. Trivanove, si stvar ogledal, in skupaj s strokovnimi sodelavci na občini smo si enotni, da je dom potrebno popraviti. Letos bomo skušali urediti potrebno dokumentacijo, če nam tega ne bodo preprečili lokalni dejavniki, kot se je to zgodilo že v nekaj primerih, nato pa se bomo lotili urejanja zadeve. Na žalost je gospod, ki vodi krajevno skupnost Prebold in Upravno enoto v Žalcu, večkrat zaviral kot pospeševal urejevanje zadev. Pri tem so mu vneto pomagali svetniki v občinskem svetu občine Žalec. Najbolj žalosten primer njihovega delovanja je usoda hotela Prebold. Ko sem 13. februarja lani, takoj ko je bilo to iz objektivnih razlogov možno, predlagal, da občina prevzame hotel brezplačno v svojo last, in ga nato proda, so ti gospodje to preprečili. Kasneje se je politika Agencije za razvoj spremenila in nam hotela sedaj noče izročiti brezplačno, ker ga namerava prodati za certifikate in tako zapolniti privatizacijsko luknjo. Tako smo se obrisali pod nosom za najmanj 50 MIO tolarjev. Najbolj me moti to, da smo izgubili možnost razvoja v kraju in za zaposlitev občanov. Drug takšen primer se je zgodil pred kratkim, ko je Upravna enota v Žalcu zavrnila izdajo lokacijskega dovoljenja za telovadnico v Preboldu. Tako se rešitev te zadeve odmika v negotovo prihodnost. Kako uspešni so lokalni dejavniki v reševanju težav, bi lahko povedali gospod Jager in njegovi sosedje. Lokalni veljaki so trdili, da zaplet ni rešljiv. Samo z enim obiskom in prijaznim razgovorom, samo problem rešili in prepričan sem, da se bodo ti ljudje kmalu veseli vozili po asfaltni cesti: Podobnih primerov bi po občini lahko našteli še veliko. Na tej podlagi menim, da za reševanje zadev ni pomembna velikost občine, pač pa sposobnost in prizadevnost ljudi, ki jo vodijo. Opravičiti se moram tistim, ki si iskreno želite obnoviti občine v mejah, kot so bile nekoč, pred II. svetovno vojno. Nisem se imel namena vključevati v to dogajanje. Ker sem bil izzvan, moram nekaj reči. Skrbi me, če je za nek projekt potrebno toliko laži, kot jih moramo poslušati v primeru prizadevanj za razdelitev skupne občine v Savinjski dolini. S tem mora biti nekaj hudo narobe. Milan Dobnik, profesor ŽUPAN Žalec, 10. april 1998 KREKOVA BANKA ZA VAS VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR. Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi banki poskrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili. ♦TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG* ♦ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST ♦ ♦NIZKA OBRESTNA MERA ♦ Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice. MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, (061) 13 28 135 IJUBLJANA, Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, Prešernov trg 1, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI LTIIJl Tomazinova ul. 2, (061) 887-285 KOPER Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA UL arhitekta Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 2, (064) 624-540 CEIJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo tli, (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribatja 2, (063) 883-020 J C. l/O V ji^Ui TRI PREBOLD tel. & faks: 724-243 V aprilu vam ponujamo: GRADBENI MATERIAL BARVE, LAKE IN VODOVODNI MATERIAL AKCIJA SALONIT PLOŠČE KURILNO OLJE r LIBOJE tel.: 707-420 KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! CENEJŠE KURILNO OLJE GOTOVINSKO PLAČILO OD 1000 DO 2000 I 41,00 SIT NAD 2000 I 40,50 SIT NA ČEKE (5 obrokov) NAD 1000 I 42,80 SIT NA ČEKE (3 obroke) NAD 1000 I 41,80 SIT PREVOZI BREZPLAČNI! vtuie j Avto center Avto Celje - Avto Center d.o.o., Ipavčeva 21, 3000 Celje Pooblaščeni trgovec programa f ord za celjsko regijo odliČni krediti tudi NA POLOŽNICE (pravne In fizične osebe, kmetovalci...) Popust do 300.000,00 SIT Escort 1,6 i comfort ali Mondeo 1,8 i GLX - letnik 1997 | Prodaja; 06.3 31-919, Nad, deli: 063 411-591, Servis: 063 31-919, 33-521) HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC, p. o. Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC, Telefon: 063/715-211, 715-249 VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU APRILU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 1-odstotno letno obr. mero za a vlsta vloge, T+2% do T+2,5% letno obr. mero za vezave nad 31 dni -odvisno od zneska, T+2,5% do T+3% letno obr. mero za vezave nad 91 dni -odvisno od zneska, T+3% do T+3,5% letno obr. mero za vezave nad 180 dni -odvisno od zneska, T+5% letno obr. mero za vezave nad 1 leto, T+6% letno obr. mero za vezave nad 2 leti. f Vabimo vas, da nas obiščete v eni od > poslovnih enot po Savinjski dolini. OHRANJAMO TRADICIJO. SKRBIMO ZA RAZVOJ. Zamahnila sem s čarobno paličico in spremenila svet Pozdravljeni! Bi radi izvedeli, kako se da spremeniti svet? Kako odpraviti vso to nasilje in onesnaženost na Zemlji? Potem preberite moja razmišljanja in sanjarjenja o tem, kakšna bi bila Zemlja, če bi jaz imela v rokah čarobno paličico. Kot sem že omenila, sta zame nasilje in onesnaženost našega planeta dva najresnejša in nerešljiva problema. Včasih si zamišljam, da imam v rokah čarobno palico, ki mi uresniči vse želje. Z njo zamahnem, kadar hočem. Najpogosteje pa takrat, kadar vidim po televiziji ljudi, ki se ubijajo med seboj ali mučijo živali. Zamahnem s palico in spremenim hudobne ljudi v golobe, ki so znak miru in sprave. Ljudje bi se morali večkrat vprašati, zakaj sploh to počno. Ali ni nasilje čisto nepotrebno, tako med ljudmi kot nad živalmi? Saj smo vendar vsi ljudje enaki, naj bomo beli, črni, rumeni ali rdeči? Takšne nas je namreč ustvarila narava, zato ne uničujmo njenih darov. Nasprotno. Pomagajmo si med seboj in se imejmo radi. Pomagajmo tudi živalim. Zakaj bi jih mučili in po nepotrebnem iztrebljali, saj nam niso nič storile? Če jih ne bi bilo, tudi mi ne bi živeli. No, večji problem je danes tudi onesnaževanje. Večina ljudi meče papirčke in druge odpadke kar po tleh, nekateri pa svoje gospodinjske smeti odvažajo kar v gozd. Komu pravzaprav s tem škodujejo? Seveda spet sebi. Na neki način s škodljivimi plini, drugače pa s tem, da jemo živali iz gozda, ki so zbolele tudi zaradi odpadkov. Spet zamahnem s paličico in spremenim vse odpadke v rodovitno zemljo, na kateri ljudje sadijo zdravo hrano. Tako bi rešila še en problem in mislim, da bi bilo za začetek kar dovolj. Upam, da ste uživali ob branju tega, kako bi jaz spremenila življenje na tem svetu. Zdaj se pa še vi vprašajte, kako bi vi spremenili probleme. Jerneja Bračko, OŠ Griže Delovni dan moje mamice Moja mamica zjutraj zgodaj vstane in gre v hlev. Tu pomaga svoji mami nakrmiti krave, bike, ličke in bikce. Ko pride domov, se umije in gre v službo. V službi izdeluje medalje, značke in opravlja druga dela. Podjetje vodi njen brat Zvone. Dela do pol dveh. Četrt čez pol dve ima avtobus iz Letuša. Pelje se do Pariželj. Od tam gre domov s kolesom. Doma pogreje kosilo, se naje, pomije posodo in gre k mami. Tam nakoplje silos, očisti dvorišče in gre v hlev. V hlevu nakrmi živino, ji odmakne gnoj izpod nog in ji nastelje. Ko pride domov, pripravi kosilo za drugi dan. Nato se umije in gre spat. Rok Račnik OŠ Braslovče Sama doma Najbolj uživam, kadar sem sama doma. Takrat sem brez skrbi, ker ne mislim na šolo, ampak se sprostim. Iz hladilnika vzamem sladoled ali puding, radio prižgem, poiščem hitro pesem in to pesem dam na glas. V njenem ritmu zaplešem po stanovanju s polnimi usti sladoleda. Včasih pa si pripravim hladno pijačo, sedem na kavč, noge položim na mizo in gledam televizijo, dokler ne zaspim in me ne zbudi mamin, očetov ali sestrin glas. Anita Čulk OŠ Braslovče Moja muca Mi smo imeli eno muco. Ime ji je bilo Tačka. Rada se je igrala z žogo. Rada je jedla meso. Potem nam je umrla. Tačko smo pokopali v gozdu. Saša Menčak, 1. r. POŠ Tabor Zvonček sem Ime mi je Zvončica. Imam bel cvet. Sem še zelo majhna in živim ob potočku. Imam rada mokro zemljo. Imam veliko prijateljic, s katerimi se igram. Rada poslušam ptice, ki lepo žvrgolijo. Poslušam šumenje potočka in smeh otrok. Rada imam pomlad, ker je tako mirno. Takrat je tudi toplo in lepo. Mene je še posebej priklicala pomlad in tudi moje bratce in sestrice. Estera Deželak, 1. r. POŠ Tabor Moj atko gasilec Gasilec biti je lepo, tudi moj atko pravi tako. Pomagati ljudem v nesreči ni vedno prav lahko, pravega gasilca to delo osreči, in mu ni nič pretežko. Sirena zatuli: Gasilci, pozor! Vsi na svoja mesta, v cisterni že brni motor! Kje je požari Kje gorii1 Našim gasilcem se na vso moč mudi!' Pohiti! Daj vodo! Podaljšaj cevi! joj, groza! Gasilci so mokri vsi! Kaj je gorelo ? Kje so biliI Saj sploh ni pomembno, glavno, da so vsi v akcijo šli. Daša Košec, OŠ Polzela Darilo za mamico Bil je trinajsti februar, mamica je imela rojstni dan. Z mojo sestrico Niko sva vzela vsak po tisoč tolarjev in ati naju je odpeljal na Polzelo v cvetličarno. Jaz sem ji kupil oranžno rožico, Nika pa vijoličasto. Potem sva plačala in ati naju je odpeljal domov. Ko sva prišla domov, sva rožici skrila. Nato je mami prišla v dnevno sobo. Takoj sva ji čestitala in izročila darilo. Mamica je bila zelo vesela. Matej Strnišnik, OS Braslovče Teea pa jaz ne bom jedel Bila je sobota. Mamica je pripravljala kuhane kumare, jaz pa sem gledal televizijo. Oba sva bila zelo jezna. Jaz sem rekel, da so kumare gotovo ogabne, ko pa imajo tako nagnusen vonj. S tem sem jo seveda užalil in tudi ona mi je vrnila nekaj gorkih. Zatem sem se raje umaknil, saj bi se njena roka lahko pomotoma znašla na mojem obrazu in jaz bi bil žrtev krepke zaušnice. Tako sem pristal v udobnem naslonjaču pred napetim filmom. Takrat pa je vonj kumar prišel tudi k meni. Hitro sem se prijel za nos, a ravno takrat sem zaslišal glas matere: »Kosilo je na mizi!« »Oh, ne, tega pa že ne bom jedel,« sem si zabrundal v brado. Odšel sem v kuhinjo in sedel za mizo. »Smrdljiva zelena brozga« je že bila na mizi, a teh besed raje nisem izrekel, saj bi se na hitro moral iti učit ali pa bi moral pospraviti celo hišo in mogoče še okoli nje. Mamica mi je že naložila zvrhan krožnik kumar. »Vse to moram pojesti?« sem presenečeno vprašal, saj se mi je od smradu skoraj zvrtelo v glavi. Na mizo so priromali še dodatki za to »jed« in meni so se pocedile sline. Bile so pečene hrenovke in hitro sem jih vrgel v kumare. »Mogoče bom pa tole celo pojedel,« sem dejal mami in pospravil sem vse s krožnika. Jed se mi je zdela okusna, v primeravi z vonjem pa naravnost božanska, vendar re-peteja nisem jemal. To je le ena kapljica zgodb v morju, ampak tudi morje je sestavljeno iz kapljic. Jasmin Mustafič, 6. b OŠ Polzela Tebi S prstom sem risala po še vročem pesku. Rdečkasto sonce je pošiljalo še zadnje svoje žarke nad zaliv. Čez nekaj trenutkov se je dotaknilo sinjega morja in se naposled zlilo z njim. Nežni, večerni valovi so mi vedno znova oblivali noge. Na nebu so se mešali tisoči barvnih odtenkov. V daljavi sem zagledala ribiške ladje, ki so se vračale v pristanišče, in sinje galebe, ki so bili v večerni zarji tako lepi... Bilo je kot v pravljici. A nekaj mi ni dalo miru. Nekaj ni bilo prav... Ulegla sem se v pesek in si podprla težko glavo. Na nebu so se začele pojavljati prve zvezde. Kako so se svetile in iskrile, ko sva jih opazovala skupaj... Zdaj pa so samo nemo ždele in videti so bile tako žalostne... Srce mi je zalila grenkoba in po zagorelem licu so mi tekle vroče solze. Kot težke kaplje so se utrnile z obraza in kanile v pesek. Kako lepo je bilo, ko sva bila skupaj! Ob večerih sva se sprehajala ob obali in se škropila v morju. Bila sva tako srečna! Skupaj sva bila le dobre tri tedne, nato pa si moral domov, na Sicilijo. Na obali se je ta čas že stemnilo, jaz pa sem sedela v pesku in jokala... V srcu mi je še vedno odmeval njegov prešeren smeh. Na koži sem še vedno čutila dotik njegovih svilenih dlani. Le zakaj je živeti tako kruto? Vedela, prav dobro sem vedela, da poletne romance človeka samo duševno uničijo. A tokrat je ljubezen le premagala razum. Zdaj je zima. Stopim k oknu in pogledam ven. Drobne bele snežinke se lovijo v vetru. Vse je belo; gozd, travniki in ceste. Stopim ven in iztegnem ter raz-prem dlan. Srebrna snežinka pade nanjo. Opazujem, kako počasi kopni in čez nekaj trenutkov naposled izgine. Mislila sem, da se bo to zgodilo tudi z mojo ljubeznijo. A se ni. Moja ljubezen je le še bolj močna. Pred nekaj dnevi sem se s starši odpravila v ljubljanski BTC po nakupih. Med tistimi ogromnimi trgovinami sem bila videti kot bucika v kopici sena. Čisto majhna in izgubljena. Ogledovala sem si bogate izložbe in nakupovala. Čez nekaj časa sem imela že vsega zadosti in polno glavo, zato sem odšla na svež zrak. Bil je strašen mraz. S hišnih streh so visele ledene sveče, ki so se lesketale v novoletnih lučkah. Bilo je lepo. Kar naenkrat pa so mi noge odr-venele, pred očmi se mi je zameglilo in mislila sem, da sanjam. Zagledala sem ga, ko je stopal po uli- Aprila znižujemo stroške posojil! Posojilo za vsakogar in za vse namene. Kadar najamete posojilo, plačate v banki stroške odobritve in stroške zavarovanja. V naši banki Vam stroškov vodenja ne zaračunavamo za nobeno posojilo. V mesecu aprilu pa Vam celo za 1.000 SIT znižamo stroške odobritve. Sami si lahko stroške posojila še znižate tako: da ste naš komitent, da odplačujete mesečno obveznost preko trajnika na tekočem računu, da predložite predračun ali račun, da posojilo zavarujete z dvema porokoma. Oglasite se v poslovalnici Žalec, na Šlandrovem trgu 7 v Žalcu ali nas pokličite na telefonsko številko 063 718 000 In se dogovorite o podrobnostih. Posojilo po svoji meri sl lahko Izračunate sami na internetu: http://www.n-lb.sl. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Celje d. Srce mi je razbijalo sto na uro in nisem si znala razložiti, kaj on počne tukaj. Nepremično sem stala in ga opazovala. Prav nič se ni spremenil. Še vedno je imel dolge, valovite črne lase in čudovite rjave oči, v katerih bi se človek kar utopil. Pogledal me je. Oči so se mu zaiskrile in obraz mu je zažarel. Nasmehnila sem se mu in mu stekla nasproti. Sneg je dobesedno medel, a nama ni bilo mar. Močno sva se objela in padla v sneg. Moje srce ni zdržalo tolikšne sreče, zato sem zajokala. Z robcem mi je obrisal solze in me pobožal po pre-mraženem licu. Povedal mi je, da se je s starši pred nekaj dnevi preselil v Ljubljano. To je bil najsrečnejši trenutek, kar jih pomnim. Tudi za mraz mi ni bilo mar, le da sva bila skupaj. Skupaj med zvezdami, ki so nagajivo mežikale in se veselile z nama. Eva Zupanc, I. OŠ Žalec Učim se EKO-jEZIKA Člani jezikovno-literarnega krožka smo že v lanskem šolskem letu prisluhnili govorici učencev naše šole. Podatki, ki smo jih zbrali, niso bili spodbudni. Ugotovili smo namreč, da veliko učencev (fantov kot deklet) uporablja tuje izraze (zlasti angleške), pa tudi zmerljivke in kletvice. Da bi svoje sošolce in učence ostalih razredov opozorili na slabo kulturo njihovega govorjenja, smo pripravili plakate EKO-JEZIK ter anketo o govornih navadah naših učencev. Želimo, da bi se učenci zavedli, kako govorijo, in poskušali odpraviti slabe govorne navade. Odzivi na plakate in ankete kažejo, da nam bo pri nekaterih učencih to tudi uspelo. Medsebojni odnosi Medsebojni odnosi naj bi bili prijateljski. To pomeni, da si s prijateljem zaupaš vse stvari. Res čisto vse, tudi tisto, česar staršem ne poveš. Prijateljici je lažje povedati. Ko te kaj tišči, poveš in ti je lažje. Mislim pa, da pravi prijatelji niso pravi prijatelji, če se ne sprejo vsaj enkrat na teden. Da prijatelje zanimajo iste stvari, ni tako pomembno, pomembno pa je, da se pogovarjamo v skupnem jeziku. Med sabo se veliko pogovarjamo o najstniških zadevah. Radi poslušamo glasbo in gledamo filme, ki so nam všeč. Prijatelji zelo radi klepetamo po telefonu. Zelo zanimivi temi pogovora sta dozorevanje, še posebej pri dekletih, ter ljubezen. Življenje gre svojo pot, če pa ne storimo ničesar, da bi kaj spremenili, in če za svoje neuspehe krivimo druge, smo lahko izgubljeni. Nina Florjan, 5. a - razred Predstavljam vam svojo sestrico Danes vam bom predstavil... Danes vam bom predstavil... Hm, koga pa naj predstavim? Sošolci odpadejo. Če bodo potem slišali, kaj sem o njih napisal, bodo imeli pripombe. Starše? Ne. Potem bi mi bilo nerodno pred njimi. Koga pa naj predstavim? Hmmm Eureka! Svojo malo sestrico. Veliko časa sem z njo, torej jo dobro poznam. Pa še brati ne zna, tako mi ne bo nerodno pred njo. He, he, he, sem pameten! Pa začnimo. Stara je sedem let, torej je šest let mlajša od mene. Ima kratke, črne lase, iz katerih izstopa dolga čr-no-rdeča kitka (Made in Interspar). Po navadi je oblečena v kavbojke, rdeč puli in rdeč brezrokavnik. Potem so tu še roke, s katerimi te pretolče, in noge, ki ti povzročijo še dodatne bolečine. Vendar je tu tudi Ahilova peta. To je njena kitka. Deluje zelo učinkovito. Samo potegneš in ,voila, že ji lahko sporočiš svoje zahteve, ki jih seveda mora ubogati. Seveda tudi jaz nisem angelček in lahko se po naključju zgodi, da se začne jokati. Potem se spremenim v angelčka in spregovorim slavne besede: »Nič videl, nič slišal, nič kriv«. Ampak ona trdi nasprotno in vsega sem kriv jaz. Kaj pa morem, če se je slučajno zaletela v mojo roko?! Predstavil sem vam njeno slabo stran, zna pa biti tudi prijazna. Vendar je njene prijaznosti tako malo, da se mi je ne splača opisovati (saj ne, samo prelen sem). No, takšna je moja sestra. Pišete ji lahko na Ulico brestov 4. Aljoša Vizovišek I. OŠ Žalec Mali oglasi__________ Prodam seno in nekaj otave. Inf. po tel.: 727-290 (po 16. uri). V Braslovčah oddam prostor, velik 80 mJ, primeren za poslovni prostor (potreben obnovitve). Tel.: 813-010 Na lepem, sončnem in bolj samotnem kraju prodam manjše gospodarsko poslopje z nekaj zemlje in dvema delavnicama. Inf. po tel.: 0609 644-327 - po 20. uri. Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole ter prevajam. Tel.: 063/713-549 - Natalija PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Laikova vas 84, 3312 Prebold Teh. 063/702-250, faks: 702-251 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO PO UGODNIM CENAH VAM NUDIMO: * CEMENT * APNO * OPEKO * SCHIEDEL DIMNIKE * * IZOLACIJSKE MATERIALE * * KRITINE: bramac, bobrovec, creaton, jamina in druge * * OKNA VELUX * * BETONSKE IZDELKE * TLAKOVCE * PRANE PLOŠČE * * ROBNIKE * KERAMIČNE PLOŠČICE * BETONSKO ŽELEZO * * ZIDARSKO ORODJE IN DRUGO ... V JVIESECU APRILU PO AKCIJSKIH CENAH (ZA GOTOVINO); PRANE PLOŠČE ŽE OD STREŠNIK DVOZAREZNIK po OPEKA MODUL - za količine nad 2500 kosov KRITINA ONDULINE ŽE OD SAMOKOLNICE ZA KMETIJSTVO 193 SIT DALJE 81,70 SIT/kom 82,48 SIT/kom 1310 SIT/kom 5952 SIT/kom f ZA VSE IZDELKE NUDIMO 5-ODSTOTNI k.________GOTOVINSKI POPUST!___________. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODUL IN ZIDAKE. MOŽNOST DOSTAVE Z AVTO DVIGA LOM. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zamanj te iSče, ni več smehljaja tvojega, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Žalosten je spomin na tisti torek, 27. januarja 1998, ko smo te izgubili dragi ati JOŽE BEZGOVSEK iz Pongraca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej hvala družinama Liber in Riber iz Mi-gojnic, sosedoma Zdenki in Stanku Svet, Olgi Metličar in Juretu Feldinu, pogrebni službi Ropotar, govornikom, g. župniku, godbi ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerke Milena in Majda z družinama ter Bojana ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame GENOVEFE KOZOLE iz Žalca se zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem, še posebno pa g. Darku Tratniku, g. Ivanu Cizeju ter g. Robertu Cizeju za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala patru Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Jožetu Cokanu in godbi na pihala. Posebna hvala dr. Bizjakovi, dr. Justinekovi ter ga. Silvi Jurjovec za nudeno zdravniško pomoč. Še enkrat hvala vsakemu posebej za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: Pavla Ledinek, sin Georges z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, ata in brata DRAGOTA NOVAKA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. dr. Djuriču, sosedom Vodovnik, govorniku g. Mlinariču, g. župniku Planincu, godbi Liboje, sodelavcem INNTAL Petrovče in Lumar hiše Gomilsko. Žalujoči: žena Ana, hči Jasmina in sin Vlado z družinama ter sestra Marija z družino Niti zbogom nisi rekel, saj nismo vedeli, ne ti ne mi, da poti nazaj več ni. Težko je izgubiti človeka, ki ti je drag, Se težje je izgubiti ga za vedno, a vendar je najtežje, naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta in starega ata VLADIMIRJA SVETKA s Polzele 97 (24. 7.1929-4. 4.1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so v težkih trenutkih čutili z nami, nam pomagali, izrekali ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, darove za cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili ob slovesu. Posebej se zahvaljujemo Tovarni nogavic Polzela, govorniku g. Jaku Jeršiču za občutene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku Jožetu Kovačecu za opravljeni obred ter pogrebnemu kolektivu Ropotar. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iz srca hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Janez in Vlado, hči Vesna z družinami in sestra Marija So letni časi, pomladi in zime, se usujejo klasi, skočiš in že mine. ZAHVALA Tiho nas je zapustila MARUA KORINT roj. VIZOVIŠEK Od nje smo se poslovili v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in znancev 1. aprila 1998 v Žalcu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam s sočutjem stali ob strani. Žalujoči: sin Ici, hčerka Manca in brat Drago z družinami ter ostalo sorodsvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice MARIJE-MICIKE GROBELŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: mož Tone, Dušika z Boštjanom in Tonči z družino Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela dobrote in ljubezni. (W. Wordsworth) ZAHVALA Prezgodaj in iznenada nas je zapustil TONI LONČAR z Gomilskega (12. 8. 1955-16. 3.1998) V najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili in nam pomagali. Iskrena hvala podjetju Avto Celje, sodelavkam in sodelavcem, sošolkam in sošolcem, posebej še razredničarkama, hvala vsem sosedom, gasilcem, sorodnikom, prijateljem, predstavnikom TO, pevcem, g. župniku, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, sinova Gregor in Simon, mama in sestri Mislila sva, da je življenje Široka cesta, da bova zmeraj le skupaj. Ta cesta je vse bolj strma in ozka, da ni več prostora za dva. ZAHVALA 30. marca 1998 nas je v 72. letu starosti nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in bral JOŽE RIBIČ iz Latkove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih čutili z nami in nam pomagali, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremiti na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem iz Latkove vasi in sektorja Prebold, društvu upokojencev Prebold, Tekstilni tovarni Prebold, Osnovni šoli Prebold in Osnovni šoli Žalec. Zahvala velja tudi vsem govornikom in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Vjda, hčerki Irena in Sonja z družinama in sestra Malči z družino ZAHVALA Ko smo nemo stali ob preranem grobu našega moža, očeta, dedija, tasta in brata ZVONKA-ANTONA BRINARJA iz Latkove vasi nam je veliko pomenila vaša prisotnost in tiho sočustvovanje z nami. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Francu Sercu za poslovilni obred, pevcem, godbi in trobentarju za zaigrano Tišino. Posebna hvala upravi in vodstvu ter sodelavcem Tekstilne tovarne Prebold za izkazano čast ob žalnem odru. Zahvala velja tudi zdravnikom in sestram Bolnice Celje in Kliničnega centra Ljubljana za njihov trud. Vsi njegovi Prebold, 6. 4. 1998 Kakor tiho in skromno si med nami živel, tako tiho in nenadoma si od nas odSel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, očeta, dedka, brata in strica JURETA DURASA iz Velike Pirešice 42, Žalec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala Zdravstvenemu domu Žalec - dr, Strouhalu in g. Cvetki za pomoč v času bolezni. Zahvala g. župniku Janku Cigala za lepo opravljen cerkveni obred, g. Alojzu Jazbecu iz KS Galicija in g. Srečku Čatru s Hmezad Kmetijsto Žalec za lepe poslovilne besede. Zahvala društvu invalidov Žalec - Galicija, društvu upokojencev Galicija, Mestni skupnosti Žalec za organizacijo pogreba, pogrebni službi Stra-hovnik ter PGD V. Pirešica za uporabo dvorane. Žalujoči: žena Katica, hčerka in sinova z družinama ter ostalo sorodstvo Lučka tvojega življenja je ugasnila, a plamenček hvaležnosti za vse bisere dobrote, ki si jih sestavljala v mozaik našega otroštva in življenja nasploh, ne bo ugasnil. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube in dobre mame, ntamike in tašče MARIJE VRENKO roj. Omahne, iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustovanje v težkih trenutkih, izrečena pisna ali ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, za darovane svete maše ter spremstvo na njeni poslednji poti. Hvala kolektivu OŠ Griže in učencem 8. b, kolektivu Slovenijalesa Medlog, gospodu Antonu Mlinariču za poslovilne besede, godbi Liboje, gospodu župniku in pogrebni službi Morana iz Pariželj. Iskrena hvala vsem, ki boste obiskovali njen grob in jo ohranili v spominu. Žalujoči: hčerki Marinka in Janja ter sin Marjan z družinami ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, brata in strica LUCIJA DOLINARJA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, g. Mlinariču in g. Tomu za poslovilne besede, godbi na pihala iz Zabukovice in gasilskemu društvu Zabukovica. Žalujoči: mama Milka, oče Ludvik, brat Marjan z družino in sestra Helena z družino POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 Gostišče Slovan Filač Vransko, tel. 725-430, in Gostišče Trobej Filač Gornji Grad, tel. 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosilo, malice in hrano po naročilu. V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z Žalostjo in lepimi spomini. V SPOMIN 1. aprila 1998 je minilo leto dni žalosti in samote, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat JOŽE KREŽE iz Marija Reke Vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Geli, sin Dušan z družino in sestra Ivanka V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN MARIJI PISEK, roj. Weichart Osmega aprila je minilo žalostnih deset let, odkar si nas mnogo, mnogo prezgodaj in brez slovesa v cvetu mladosti zapustila. Naše življenje teCe dalje in ti kljub slovesu ostajaš z nami, saj spomin na tebe ne more nikoli ugasniti. Vsi tvoji Kakor tiho in skromno si živela, tako tiho in nenadoma si odšla od nas. ZAHVALA ob smrti, drage tete SKMPRIMOŽMk iz Tabora (22.12. 1907-18. 2.1998) se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za cerkvene potrebe in svete maše. Posebna zahvala g. Radu za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem in ga. Ropotarjevi za lepe besede slovesa. Žalujoči: nečakinje in nečaki ŠTEFKE Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te več ni. Kje so tvoje zlate roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA 26. 2. 1998 se je pod težo težke bolezni v 67. letu življenja tiho in mirno, kakor je živel, od nas poslovil naš ljubi in nenadomestljivi mož, oče, tast in dedi PETER ČUK, st. iz Gotovelj Vsem, ki ste ga v tako velikem .številu pospremili v soboto, 28. 2. 1998, na gotoveljsko pokopališče in v njegov spomin prinašali vence, cvetje in sveče, se prisrčno zahvaljujemo. Najlepše se zahvaljujemo govorniku g. Antonu Rozmanu, gotovcljskim pevcem za čustveno zapete žalostinke, g. dekanu za opravljen cerkveni obred in zastavonošem. Iskreno se zahvaljujemo vsem najožjim sorodnikom in sosedom, ki so nam v teh težkih časih tako nesebično stali ob strani in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Ivanka in sin Peter z družino Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, žene in stare mame JOŽEFE HERODEŽ iz Trnave (11.2.1926 - 7. 3.1998) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavkam TT Prebold za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, Blažu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerka Jožica z Markom, vnučka Andrej in Tanja Zaživi ob čudoviti luči božjega doma. Ne boj se, to je žarenje tvoje prave biti ob dotiku z večnostjo stvarstva. ZAHVALA ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka FRANCA ČULKA z Gomilskega se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrečena sožalja. Najlepša hvala dr. Rodetovi in patronažni službi ZD Vransko za potrpežljivo in skrbno pomoč v času dolgotrajne bolezni. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Brišniku za besede slovesa, pevcem okteta Gomilsko za odpete žalostinke. Gasilskemu društvu Gomilsko, g. Podbregarju za odigrano Tišino in posebna hvala pogrebni službi Ropotar. Tvoji: sin Ivan, hčerke Minka, Alenka in Fanika z družinami ter brat in sestra Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drage* MARTINA iz Vrbja 22 (1.11.1924 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem sosedom, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za vsa izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica za nego v času njegove težke bolezni, dr. Maroltu ter vsem gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za odigrano Tišino, g. Dušanu Pungartniku za poslovilne besede, Hmezadu Export-import, patroma Jožetu in Miranu Coclju za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vse njegovi Tiho žito valovi kot zlato morje prosojnosti, tebe pa več ni... Zaspala si brez sna v naročju večnosti neba. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE AVŽNER z Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, vence, sveče, sv. maše in za tako številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Cukjatiju za pomoč in sestri Jožici za prijaznost. Hvala tudi gospodoma župnikoma Dragu Svetku in Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Morana. Govorniku g. Pungartniku za poslovilne besede in pevcem Lastovka za odpete žalostinke prisrčna hvala. Hčerka Frida z družino VAŠA - 7. 3.1998) OC-T* Ko pomlad je zacvetela, tvoje je prišlo slovo, po licu zadnja solza je spolzela in zadnjič si podala nam roko. * 41 f ZAHVALA Izgubili smo drago mamo, staro mamo in prababico TEREZIJO MAČEK (16. 8.1908-24. 3.1998) Od nje smo se poslovili 28. marca 1998 na pokopališču v Grižah. Za posebno pomoč se zahvaljujemo sosedama Silvi in Marici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Strahovnik in vsem ostalim za izrečena sožalja. Sin Jože in hči Terezija z družinama ter ostalo sorodstvo Kako žalosten in prazen je naš dom, ker te ni več med nami. V SPOMIN 13. maja bo minilo 5 let, kar si nas tako prerano zapustil FRANCI VAŠ iz Vrbja 22 (15. 5. 1955 -13. 5.1993) iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga še vedno spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA STROŽERJA iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in prispevke. Hvala gasilcem, pevskemu oktetu, govorniku in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala sosedom in pogrebnemu kolektivu Ropotar za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi V SPOMIN 1 9 18. maja bosta minili dve leti, odkar je za vedno odšla od nas draga žena. i * ; V ' mama, stara mama in prababica ŠTEFANIJA TRATNIK iz Pongraca Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, a najtežje je, naučiti se brez njega živeti. Iskrena hvala vsem, ki se je v mislih spominjate in ji prižigate sveče. Vsi njeni Te srce ve, kako boli. ko več te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, .prababice, sestre in tete FANIKE ANTLOGA, roj. Štorman, iz Tomšičeve 17, Žalec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala moškem pevskemu zboru iz Gotovelj, govorniku g. Krajncu za lepe poslovilne besede ter g. dekanu Zemljaku iz Gotovelj in g. patru Viktorju Arhu iz Žalca za opravljen obred ter g. Strahovniku za opravljene storitve. Hvala tudi za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Mag. Franjo Velikanie, dr. med. Nosečnost naj bo varna!__________________ Ob 7. aprilu - Svetovnem dnevu zdravja. Vsako leto praznujemo svetovni dan zdravja; tokrat obenem tudi 50. leto Svetovne zdravstvene organizacije. Vsako leto se posvetimo povsem določeni tematiki, ki je v svetu najbolj potrebna posebne pozornosti. Tudi to leto je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v svoji poslanici opozoril na probleme v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnic. Znani so uspehi zdravstvene službe, ki se kažejo v precej večjem preživetju otrok, v zmanjšanju umrljivosti dojenčkov, daljšanju pričakovane življenjske dobe. Nosečnost in rojstvo otroka sta posebna dogodka v življenju žena in njihovih družin. To je lahko čas velikih upov in radostnih pričakovanj, lahko je pa tudi čas strahu, trpljenja in celo smrti. Nosečnost ni bolezen, ampak normalen fiziološki proces, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in preživetje matere in otroka. Prvi mož SZO je tudi opozoril, da so v razvitih deželah te nevarnosti v glavnem že odpravili, v mnogih deželah v razvoju pa ni tako, saj ponekod vsaka nosečnost pomeni izlet v neznano, od koder se premnoge ženske več ne vrnejo. Glede zdravstvenega varstva sodimo v Sloveniji v evropski vrh. Pomembna merila razvitosti in kvalitete zdravstvene službe so predvsem nizko število mrtvorojenih otrok, majhna umrljivost otrok v prvem letu starosti, pa tudi nizko število mrtvih mater med porodom. Porast zadnjega merila - v preteklem letu je umrlo v Sloveniji 5 porodnic, kar je več kot leto poprej -kaže na to, da se seveda ne smemo uspavati. Preventivno zdravstveno varstvo v nosečnosti seveda ne pome- ni, da varujemo nosečnico tako, da je vso nosečnost v bolniškem stale-žu. Če ni najti pomembne bolezni ali nevarnosti za prezgoden porod ali pričakovati komplikacije ob normalnem času poroda, mora nosečnica živeti čimbolj normalno življenje. Varovati se mora le pretiranim fizičnim in psihičnim obremenitvam v službi in doma. Za zdravo nosečnost je potrebno začeti razmišljati in živeti že nekaj let pred tem. Največ seveda lahko naredi ženska oz. še kot dekle sama s primernim - zdravim načinom življenja. K temu lahko pripomore tudi zdravstvena služba, kar je bilo navedeno v že sprejetih pravilih Obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so najprej prinesla zavarovancem predvsem občutek omejitve njihovih pravic. V enem od številnih členov se predvideva razvijati tudi preventivno in zdravstvenovzgojno dejavnost - torej vzgajati prebivalstvo za zdrav način življenja in tudi poiskati nastajajoče bolezni in okvare v zgodnjem obdobju, da se tak bolnik hitro pozdravi s čimmanj posledicami. Na potrebo po zgodnjem opozarjanju in vzgajanju k zdravemu načinu življenja je pokazalo tudi navodilo Ministrstva za zdravstvo R Slovenije, kjer so zajete vse starostne skupine prebivalstva. Poglejmo nekatere: - svetovanje o načrtovanju družine - pomembna je dobra informiranost o pomenu načrtovanja družine, dobra motiviranost, pravilna izbira kontracepcijskih metod ali pripomočkov. Pomembno Je, da se oba partnerja sporazumeta o tem, kdaj bosta imela družino. Najpomebneje je seveda izbrati tako obdobje, ko je pričakovati najmanj dodatnih stresnih situacij, predvsem na socialnem področju. Ni čisto za zanemariti prego- vore starejših, ko pravijo »najprej naj dokonča šolo, potem je na vrsti otrok« ali pa »najprej štalca potem kravca.« - individualno svetovanje in izdaja materinske knjižice - gre za pisno informacijo o poteku nosečnosti in prvo svetovanje nosečnici. - šola za starše je velikega pomena za normalen potek nosečnosti in poroda ter za pravilno nego in razvoj dojenčka. Nosečnice in njihovi partnerji se seznanijo s potekom nosečnosti, s porodom, z zdravim načinom življenja, s pravilno prehrano, osebno higieno in rekreacijo v času nosečnosti. Priporočljiva je tudi 2 x tedensko telovadba s sprostitvenimi in dihalnimi vajami za nosečnice. - obisk patronažne sestre pri nosečnici obsega konkretno individualno zdravstveno vzgojno delo in priprava nosečnice na porod, - pregledi pri ginekologu - pomembni so pregledi in svetovanje že pred nosečnostjo, predvsem pa v nosečnosti, ko ginekolog spremlja stanje nosečnosti in ploda in svetuje oz. če je potrebno, tudi strokovno ukrepa. Potrebno je odkrivanje ev. okužb s povzročitelji znanih bolezni, ki bi lahko povzročali večjo umrljivost in obolevnost dojenčkov in ustrezno cepljenje novorojenčkov. Tudi Zdravstveni dom Žalec ima dobro organizirano, vodeno in obiskano Šolo za bodoče starše. To dejavnost vodijo medicinske sestre, ki kvalitetno in strokovno podajo bodočim staršem veliko pomembnih informacij v zvezi z nosečnostjo, porodom, prehrano itd. Začetek šole je vsak drugi mesec in zajema šest srečanj. Bodoča starša! Ko bo napočil Vajin čas, ko se bodo začela porajati številna vprašanja in zakajčki, se oglasita v Soli za bodoče starše in dobila bosta ustrezna znanja in odgovore. Seveda pa ne pozabite, da mora nosečnica tudi sama poskrbeti za čim boljše počutje, kajti tako bodo spomini na prelep dogodek vedno dobrodošli. Iz starega kruha dobre jedi Nasveti o telefoniji in mobilni telefoniji V tem prispevku smo Vam v firmi MSA iz Šempetra, specializirani za telefonijo in mobilno telefonijo, pripravili nekaj kratkih napotkov v zvezi s samo uporabo GSM-mobitela kakor tudi predstavitev storitev »telefonski predal«, ki jo omogoča slovenski operater. Delovanje GSM-MOBITELA Za delovanje aparata, to je opravljanje pogovorov, je potrebna tako imenovana SIM-kartica, ki Vam jo v aparat vstavijo na enoti Mobitela, d. d.. V primeru da kartico prejmete po pošti, Vam le-to na Vašo željo vstavimo v podjetju MSA in Vas hkrati poučimo o uporabi katerega koli aparata. Hkrati s kartico prejmete tudi PIN-kodo, ki v bistvu služi za »odklepanje« aparata. Koda je štirimestna in ko jo odtipkate, jo je potrebno obvezno še potrditi (praviloma tipka OK ali zeleni telefon). Večkrat se zgodi, da uporabnik kode ne potrdi in tako sklepa, da apa- rat ne deluje oz. je prepričan, da je aparat že v stanju pripravljenosti in kot tak omogoča vzpostavitev zveze. Uporabnik tako večkrat odtipka telefonske številke v prepričanju, da že telefonira in tako aparat zablokira. Po pravilno vneseni in potrjeni PIN-kodi je aparat v stanju pripravljenosti, na ekrančku je možno odčitati jakost signala, polnost baterij, kodo omrežja (v Sloveniji Sl-MOBITEL ali 29341 - odvisno od aparata, v Nemčiji npr. Dl. V primeru, da se pri vnašanju PIN-kode naredi napaka, napačni vnos do trikrat), se aparat zablokira. Odblokirati ga je možno s PUK-kodo, ki je nekoliko daljša in jo dobite s PIN-kodo. Če pa se tudi PUK-koda večkrat vnese nepravilno, je aparat popolnoma zablokiran in se praviloma pošlje pooblaščenemu serviserju za posamezno blagovno znamko GSM-mobitela oz. se dostavi prodajalcu, kjer je bil aparat kupljen. S posebnimi programskimi ukazi, ki so specifični za posa- T I K A Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 (¿Smerna- . ... Šentjur, Drofenikova 16 Okulistični pregledi v te|. 740-152 petek, 17. 4. 98, pod vodstvom specialista okulista - naročite se. Velika izbira sončnih očal UGODNO - polaroidna šoferska <\*s očala z UV-zaščito po ugodni ceni. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure mezne aparate, je aparat možno odblokirati. Brez vnešene PIN-kode oz. vstavljene kartice je z GSM-mobi-telom mogoče poklicati le policijo na št. 113 (emergency call). Večkrat se napaka lahko naredi pri samem programiranju in uporabi posameznih funkcij aparatov, ko uporabnik funkcij še ne pozna v tolikšni meri oz. ne razume ukazov, ker so le-ti v tujem jeziku. Zelo nepraktično je, da aparati kljub pridobljenemu slovenskemu atestu, katerega strošek predstavlja približno 50% cene mobitela, nimajo slovenskega eproma, kot je to normalno za telefakse, atestirane v Sloveniji. V trenutku atestiranja jim vstavijo tudi slovenski ep-rom, kar pomeni, da so vsi programski ukazi, ki se izpišejo na zaslon faksa, v slovenskem jeziku, kakor tudi navodila, ki jih za posamezni parameter lahko izpišemo s funkcijsko tipko »pomoč«. Pri GSM-mobitelu je zaenkrat komuniciranje z aparatom možno le v tujih jezikih: angleškem, francoskem, Italijanskem, poljskem, ruskem... SAŠA ZIDANŠEK Kruhova torta: 10 dag dobro posušenega kruha (ne kislega), 28 dag zmletih madeljnov ali orehov, 28 dag sladkorja, lupinica ene limone, malo cimeta, malo klinčkov, 1-2 žlici ruma, 5 jajc, 3 rumenjaki, malo masla in drobtinic ter model. Glazura: 20 dag sladkorja, pomaranča. Kruh zmeljemo in pokapamo z rumom, ne sme se razmočiti, biti mora le navlažen. S sladkorjem penasto umešamo 1 jajce in rumenjake. Primešamo kruhu, nato pa še sesekljamo limonovo lupinico, klinčke in cimet. Prav nazadnje dodamo trd sneg iz beljakov. Model za torte namažemo z maslom in potresemo z drobtinicami. Napolnimo ga s testom in spečemo. Pečica naj bo srednje topla. Za glazuro - sladkorju prilijemo sok pol pomaranče. Mešamo, da se sladkor stopi, nato prilijemo še drugo polovico soka. Mešamo tako dolgo, da dobimo gladko maso. Z njo oblijemo nekoliko ohlajeno torto. Namesto glazure pa torto lahko potresemo le s sladkorjem. Kuhan kruh: 10 žemelj ali 40-45 dag starega belega kruha, 3 dl mleka, sol, 8 dag masla, 4-5 jajc, 15 dag suhe mesnate slanine, približno pol kg moke, slan krop; maslo in drobtine ali ocvirki za zabelo. Slanino zrežemo na zelo drobne kocke in jih nekoliko preevremo, nato pa ohladimo. Kruh namočimo v mleko. Maslo penasto umešamo, jajca v posebni posodi z metlico razte- pemo. Maslu primešamo najprej slanino, nato ožet in pretlačen (ali tudi dobro pregneten) kruh, jajca, sol in moko. Iz vsega mora nastati mehko kruhovo testo, ki ga damo v prtič. Tega prej v mrzli vodi namočimo, tudi ožmemo in potresemo z drobtinami. Testo oblikujemo v bolj visok hlebček in prtič zavežemo v culico. Obesimo jo na kuhalnico in potopimo v slan krop, tako da 2 cm hlebčka gleda iz vode. Počasi naj vre tričetrt ure. Kuhan kruh razrežemo na rezine in ga zabelimo s prepraženimi drobtinami ali razgretimi ocvirki. Rezine ponudimo k mesnim omakam (lahko nezabeljene), s kislim zeljem ali repo ali s solato. SPOMLADANSKA POSEBNOST Zeliščni kruh Prijetna sprememba je zeliščni kruh s prvimi in zgodnjimi zelišči, ki jih pozneje lahko poljubno zamenjavamo s poletnimi oziroma jesenskimi. Kruh ni le okusen in lep, izredno dobro se prilega razni suhi ali sveže pečeni in mrzli mesnini. Ponudimo ga tudi z maslom, skuto, skutnimi namazi, ajvarjem ali zaseko. Nadevamo ga lahko le z zelišči ali nadev obogatimo z ocvirki. Kadar pečemo kruh doma, je še prav posebno hitro narejen. Testo je lahko belo, zameseno le z vodo ali z dodatkom kakega jajca in malo maščobe, ali iz enotne, črne moke. Potrebujemo: 1 kg moke, 3-4 dag kvasa, sol, 1 žličko sladkorja, 2 jajci, žlico masti in približno pol litra mlačne vode. Nadev I: šopek zelenega peteršilja, šopek drobnjaka, šopek mešanih zelišč po lastni izbiri (nastrgamo po želji pehtrana, rmana, krebuljice, kopra, melise in drugih), strok česna, 3 dag stopljenega masla, skodelica goste domače smetane. Nadev II: zeliščafkot pri prvem nadevu, namesto smetane 1/4 kg debelo sesekljanih ocvirkov, maslo za mazanje, pri neslanih ocvirkih še ščep soli. Nadev III: namesto s smetano namažemo razvaljano testo z ocvirki, ki jih le toliko pogrejemo, da so mazavi. Potresemo z zelišči. Naprej je postopek enak prejšnjemu. Zamesimo kvašeno testo. Kvas pripravimo iz zdrobljenega kvasa, sladkorja, žlice moke in malo mlačne vode. Ko testo na toplem vzhaja, ga na pomokanem prtu tanko razvaljamo v pravokotnik, ki ima ožjo stranico tako dolgo, kot je dolg pravokotni podolgovati pločevinasti model za biskvite in razne druge kruhe. Pomažemo s smetano, potresemo s sesekljanimi zelišči, ki jim primešamo strt česen. Pokapljamo z maslom ali mastjo. Testo zvijemo, zvitek na več mestih prebodemo z iglo, da izpuhti zrak. Položimo ga v nepomaščen model. Po vrhu zarežemo po sredini, prerežemo 1-2 plasti testa. Dobro dvignjeno testo namažemo z maslom in postavimo v pogreto pečico. Pečemo okoli tri četrt ure pri 180 stopinjah Celzija. Ponudimo toplo ali ohlajeno. Varstvo žit Pleveli kalijo in rastejo z žitnimi posevki. V topli jeseni vzkali večina vrst plevelov, ki rastejo v ozimnicah. Če sledi takšni jeseni še mila zima, se njihova rast ustavi. Zato je potrebno plevel zatreti že zgodaj spomladi. Lanska jesen je bila za kaljenje in razvoj plevelov v ozimninah neugodna. Mnogo vrst plevelov zaradi suše in nizkih temperatur ni vzklilo, zato je večino pričakovati spomladi, takoj ko bodo za njihov razvoj dovolj visoke temperature. Preden se odločimo za zatiranje plevelov, opazujemo gostoto plevela, zastopanost posameznih vrst, določimo prevladujoče vrste plevela, velikost in njegovo vitalnost. Z upoštevanjem pragov škodljivosti lahko presodimo, kdaj je potrebno in ali ga je sploh potrebno zatirati. Potem se odločimo za izbor ustreznih pripravkov. Posebno pozornost velja posvetiti plevelom, kot so smolenec (Galium apa-rine), dresni (Polygonum), navadna zvezdica (Stellaria media) in drugi. Njihov vpliv na zmanjševanje količine in kvalitete pridelka je tolikšen, da je njihovo zatiranje nujno. Na slovenskem tržišču so letos v prodaji trije, za širokolistne plevele zelo učinkoviti herbicidi - BASAGRAN DP-I> DU-PLOSAN DP TER DUPLOSAN KV. Kdaj in v kakšnem odmerku bomo uporabili omenjene herbicide? Duplosan DP je mogoče uporabiti od faze treh listov žit do začetka ko-lenčenja. Uporabimo ga 2,0 - 2,5 1/ ha. Nižjo količino uporabimo, če ga kombiniramo z gramicidom za zatiranje srakoperca (Apera špica venti). Takšna kombinacija je, glede na učinkovitost, trenutno najcenejši način zatiranja vseh plevelov v ozimnih žitih. Deluje tudi pri temperaturi 8 C ali več. Basagran DP-P uporabljamo v količini 2,5 - 3,0 l/ha. Delovanje na travne plevele dosežemo, če količini 2,5 l/ha dodamo gramicid. Manjši odmerek zadostuje tudi za širokolistne plevele, ki nimajo več kot štiri liste. Posebnost Basagrana DP-p je ta, da ga lahko uporabljamo še v času ko-lenčenja. Z njim lahko popravljamo napake, ki smo jih ali jih bomo naredili pri uporabi kakšnega drugega herbicida. Zadnji čas njegove uporabe je tik pred klasenjem, odmerek pa 3 I/ ha. Tovrstne korekcije priporočamo predvsem, če je zapleveljenost s smo-lencem in slakom močna. Na številnih njivah se vedno bolj pojavlja osat, zaradi ozkega kolobarjenja. Ker gre za zelo trdoživ plevel, je takrat, ko ga je potrebno zatirati, škropljenje smiselno načrtno prilagoditi. Glede na dosedanje izkušnje je mogoče osat v žitih učinkovito zatreti le s kombinacijo Basagrana DP-P 2,0 l/ha ter Duplosana KV 1,7 l/ha. Škropljenje je najbolj učinkovito, ko osat doseže višino vsaj 15 cm . S to kombinacijo sredstev zatremo tudi ves ostali širokolistni plevel. Herbicida Basagran DP-P in Duplosan DP je mogoče uporabiti tudi v jarinah (Jari ječmen in pšenica ter oves), ko vzkali večina plevelov. Ker trave v posevkih jarih žit spomladi ne povzročajo škode, uporabljamo herbicida samostojno. Čas uporabe je enak kot pri ozimnih žitih. Ko ožimo kolobar, lahko pričakujemo pojav do sedaj manj znanih bolezni - kot je lomljivost žitnih bilk. Veliko škode lahko povzroča pepe-lovka (pepelasta plesen ali Erysiphe graminis), ki je glivična bolezen in se vsako leto pojavlja v žitih. V večjem obsegu se običajno pojavi konec aprila ali v začetku maja, ko žita razvijejo nekaj kolenc. Na posevkih se razvija pri dnevnih temperaturah od 12 do 20 C. Za razvoj potrebuje visoko zračno vlago in nekaj sončnih ur vsak dan. Intenzivneje se razvije na gostejših posevkih. V fazi razraščanja posevkov se v ozi- minah (pšenica, ječmen, rž) določa število klasov na rastlino in zrn v klasu. Ta razvojna faza se zaključi med 15. in 25. aprilom. Posevki, ki jih v tem času prizadene bolezen, ne bodo dali pričakovanega pridelka. Prizadete posevke moramo poškropiti s siste-mičnim fungicidom, ki dobro deluje tudi pri nižjih temperaturah (nočne temperature so še vedno nizke). Takšen fungicid pa morajo odlikovati tudi hitro prodiranje v rastlino, dobra razporeditev po rastlini ter dolgo in zanesljivo delovanje. Takšne odlika je pri nas pokazal fungicid Corbel (aktivna snov 750 g/l fenpropimorf). Z natančnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da zanesljivo ozdravi rastlino in jo pred ponovno okužbo varuje vsaj 30 dni. Že po eni uri prodre v rastlino, nad 90% aktivne snovi, pri nižjih temperaturah pa je od konkurenčnih pripravkov pokazal najboljšo učinkovitost. Njegovo delovanje smo z natančnim preizkušanjem preverili tudi na naših poljih, kjer je pokazal med primerjalnimi fungicidi - najboljše delovanje na pepelovko v zadnjih štirih letih. S Čorbelom zatremo tudi rje, ki se v tem času pojavljajo na nekaterih posevkih. V letu 1997 je prišel na naše tržišče nov fungicid zelo širokega spektra delovanja - OPUS TEAM. Gospodarsko pomembne bolezni žit so bolezni po-leganja, bolezni stebla in listov ter bolezni klasa. V poskusu v Staršah je bil uporabljen dvakrat po 1 Vha. V tem poskusu je bil dosežen najboljši pridelek pšenice med vsemi uporabljenimi fungicidi. Po učinkovitosti pa je bila takoj za njimi kombinacija fungicida CORBEL 0,7 Vha in OPUS TEAM 11/7ha. V ječmenu zadošča eno škropljenje 1 l/ha Opus teama ob pojavu bolezenskih znakov glivične bolezni. Ob pojavu listnih uši (presežen prag škodljivosti) uporabimo insekticid DURSBAN E-48 1 l/ha ali Perfekthion 0,8 l/ha. NANDE OSOJNIK, dipl. agronom Tel.: 063/716-733, 716-016 Mob.: 0609 616-786 El SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o.o. U ŽALEC 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure. OBVESTILO! Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1, 3311 Šempeter ZASEBNA VETERINAKSKA AMBULANTA^ Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel: 701-323. Mobitel: 0609 646-202 CERTIFIKAT »t 072 ISO 9001 risbo KIH VAŠKI PAŠNIK RIMSKA BOGINJA LJUBKOSTI MAJHNO KRILO IZOELOV. MODELOV UNICEV. ZELEZA V BIBLIJSKI OČAK VERDIJEVA OPERA PLESNI LIK PRI ČETVORKI NAZIV ZA UČITELJA OCVIRK ANTON PISA- TELJICA VASTE SLA, POŽELENJE POLOŽAJ PRI JOGI IT. TISK. AGENCIJA STANJE BREZ PREPIROV DEL SKELETA ZAMAŠEK PREBI- VALEC AONIJE KUHINJSKA POSODA CEP ZA USTAVITEV KRVI ZGORNJA OKONČINA TURSKO LJUDSTVO V VZHODNI EVROPI KARENINA PADAVINA, INJE STADIJ ŽUŽELKE, LARVA OCE PEVEC DARIAN AM. POPEVKARICA TOKO) KOREJSKI AVTO AM. IGR. (KEVIN) HRV. DRAM IGRALEC DIVJA MAČKA MAJHEN ROČAJ LOUIS MALLE TELOVADNI ELEMENT VIGRAD CELJE D> IZDELOVALEC KRST OLGA GRACELJ POHAJKO- VANJE NIKOLAJ PIRNAT PISATELJ REBULA BOREC ZA MIR MADZ. Z. IME VRSTA TROPSKE KUKAVICE ANTON JANŠA SL. POPEVKAR ANG. GLED IN EILM. REŽISER (PETER) EVIN MOZ VRSTA APNENCA, IKRAVEC M. ZLEZA, TESTIS PRODAJNO BLAGO IGRALEC ROBAROS ORGAN VIDA (MNOZ.) GRŠKA ČRKA MESTO V J. ITALIJI VRSTA, RED PEVKA BAEZ PREB. DRŽAVE V AZIJI ARTHUR PEVEC SECADA SL. MECEN (ŽIGA) PRIJETEN HLAD VIDA JUVAN AM. POLIT. (ELIHU) KOVINA (ZNAK Ti) KAREL DESTOVNIK PEVEC STEWART VMM OBOD SOPROGA GORBAČOVA INŽENIR STRUP ZA GOLAZEN I I O PAS PRI KIMONU yum* o DRŽAVNI USLUŽ- BENEC MALIK SAVINJČAN ZEMELJ. PLIN IT. LUKA OB JADRANU OKRASNI KAMEN GL. MESTO SAVDSKE ARABIJE PROGNOZA NASKOK, ATAKA MESTO V ROMUNIJI URADNI SPIS KRALJ TONE SVINJSKA ZARE- BRNICA FR. FILOZ. (JEAN-P.) PEVEC PLE- STENJAK DEL ZEM. SKORJE TRUBAR. R. KRAJ I LIKOVNI ^ * I UMETNIK I GODALO. I GOSLI REKA V ROMUNIJI (TUDI SIRET) MLEKAR. OBRAT LOJZE DOLINAR V V VIGRAD CELJE DOLGO OGRINJALO REKA V NEMČIJI KOŠARKAR | MICHAEL JORDAN P0DLO2. DELO V EEVDALIZ. ANTON KOLAR OLIVER CROMWELL CESTNI TLACILEC ANTON DERMOTA AM.IGR. (JAMES) BORILNI MEC GORSKE VILE ELEMENT Z NAVOJI VENO TAUFER IME VEC PAPEŽEV PREBIVALCI DRŽAVE V AZIJI PRILETEN MOŠKI > ISLAMSKI FILOZOF IZ 12. ST. (IBN RUSD) PESNIK MERMOLJA ZMAGO SAGADIN UDELE2. OHCETI KRAJ PRI CELJU GIBANJE ELEKTRON. OKROG SVOJE OSI PLATINA NOVA ZVEZDA SOOOBNIKI ILIROV ANTON AŠKERC ČEBELJA TVORBA REKA RUR NA NIZOZ. KOPNO V MORJU SNOP SLAME AM. FILM. IGRALEC (BRUCE) NOVINARKA TEPINA CIGANI ANGL. M. IME TEKOČINA V ŽILAH CERKVENI PEV. ZBOR DOMAČA ŽIVAL OSEBNI ZAIMEK VULKAN NA FILIPINIH MESTO NA KRIMU (UKRAJINA) ZNANJE, RAZGLE- DANOST ZVEZDA V ORLU TELUR NIZO- ZEMSKA BESEDNA VRSTA, PRIDEVNIK EVROPSKI VELETOK SL. DRAM IGRALEC (SNG TRST) ANGL. FILMSKI REŽISER (CAROL) GLAVNI STEVNIK RIMSKA BOGINJA JEZE D> AKTINIJ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke, objavljene v marčevski številki Savinjčana: KRAT, MESNICA IN DELIKATESA ČAS, KLOBASE, ŠUNKA, VRATOVINA, PREBOLD, PETROVČE, ŽALEC, CELJE, TLAČENKA, MESNA PREDELAVA, OTON. Izid žrebanja: 1. ERNA JAVORNIK, Prešernova 3, Žalec 2. MARJAN LEDNIK, Podlog 44, Šempeter 3. IVAN LIPOVŠEK, Dobriša vas 20/b,-Petrovče Nagrajenci se oglasite v uredništvu, kjer boste prejeli potrdila za prevzem nagrad v MESNICI IN DELIKATESI ČAS ŽALEC. POKROVITELJ APRILSKE KRIŽANKE JE VIGRAD, d. o. o. Celje. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Bone dobite v uredništvu. Rešitve - samo gesla iz označenih polj s puščico, pošljite na dopisnicah na uredništvo Savinjčana, do 11. maja 1998. Ko se je tresla športna dvorana V športni dvorani na Polzeli je bilo prejšnji mesec območno tekmovanje plesnih in navijaških skupin, ki poteka v okviru Šolske košarkarske lige (ŠKL). V soboto, 4. aprila, pa je na Polzeli potekalo še četrt - in polfinale. V četrtfinalu je nastopila tudi ekipa Osnovne šole Polzela. Skupaj je nastopilo 27 osnovnošolskih in 21 srednješolskih skupin. Dopoldne je potekalo četrtfinale, popoldne pa polfinale. Mladi so pokazali veliko poguma in spretnosti, tako da je gledalcem občasno zastal dih, ko so dekleta in tudi fantje - zlasti srednješolci - izvajali svoje akrobacije. Kako resno jemljejo to tekmovanje, se je najbolje pokazalo ob razglasitvi najboljših, ko so nekateri kričali od veselja, nekateri pa potočili tudi kakšno solzo. Plesne in navijaške skupine je namreč ocenjevalo pet sodnikov, ki so razglasili finaliste. Po tri skupine z najvišjimi ocenami v vsaki kategoriji se bodo med sabo pomerile še v finalu, ki bo v Ljubljani. Med osnovnošolskimi navijaškimi skupinami so se v finale uvrstile: OŠ Žiri, OŠ Brežice, OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem in OŠ Lucija Portorož, med plesnimi skupinami pa OŠ Rogaška Slatina, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, OŠ Lucija Portorož in OŠ Žiri. Med srednješolskimi navijaškimi skupi- nami so bile najbolje ocenjene ekipe Gimnazije Bežigrad, Gimnazije Ljubljana Šiška, II. gimnazije Maribor in Trgovske akademije Ljubljana. Med plesnimi skupinami pa so prišle v finale Srednja vzgojiteljska šola Gimnazije Ljubljana, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ljubljana Šiška in Trgovska akademija Ljubljana. Osnovna šola Polzela se je tudi tokrat izkazala kot dober gostitelj, za kar se je vsem učiteljem, še zlasti pa ravnateljici Marinki Marovt in Olgi Hočevar, ki je bila koordinatorica organizacije tekmovanja, zahvalil direktor Zavoda ŠKL Vojko Korošec. K. R., foto: T. T. rmm X Plesna skupina OŠ Polzela, ki jo vodi mentorica Nanika Cvikl. Fotografija meseca Pomladanski podlesek je skupaj z zvončki in trobenticami med prvimi znanilci pomladi. S svojo živo vijoličasto barvo in mnogoštevilnimi cvetovi na sončnih zaplatah je prav očarljiv. Tudi mali Denis iz Založ pri Polzeli se lepoti podleska ni mogel upreti in nabral ga je majhen šopek za mamico za 8. marec. T. TAVČAR Gora Oljka Prejeli smo vest, da plošče na spominskem obeležju na Gori Oljki ni več. Kdo jo je odstranil, zaenkrat ne vemo, je pa povzročila precejšnje razburjanje zlasti med borci. Nasproti planinskega doma je leta 1973 občinski odbor ZSMS Žalec postavil spominsko ploščo ob 40-letnici pokrajinske konference SKOJ-a, organizacije, ki je organizirala združevanje mladine in njeno vključitev v boj proti nevarnosti fašizma. Leta 1941 je večina skojevcev tudi stopila v partizane in bila med prvimi žrtvami fašističnega terorja. Ob dejstvu, da je to del naše zgodovine, ki nima ničesar opraviti z etiketiranjem dogodkov na Rogu, v Teharjih in še kje, tovrstna dejanja ne morejo biti v ponos prav nikomur, še najmanj pa prispevajo k tako »željeni« spravi. D. N. Turistični ocvirki Žalec se je pred leti uvrščal med zgledno urejene tranzitne kraje. Sedaj pa obiskovalce pozdravljajo zastave mesta, še ne dolgo tega so visele štiri, sedaj pa samo še dve, pa še ti razcefrani in zbledeli, nista v ponos mestu. Morda bi jih kazalo končno sneti. Tudi smerokazi, še zlasti, če so slabo vzdrževani, niso v okras in podobo urejenega kraja. Če pa boste bolj pozorno pogledali, boste tik pod vrhom opazili smerokaz za Hotel Prebold, ki je že nekaj let zaprt. Ali ni to zavajanje turistov, pa tudi Prebolda z dolgoletno turistično tradicijo, ne. rti PRODAJALNA * BREZ ZADRŽKOV Nevoščljivost ne pozna meja Gasilsko društvo Šempeter je najstarejše v Savinjski dolini saj letos praznuje 120 letnico. Kot se za takšen praznik spodobi, so te dni dobili novo vozilo vredno več kot 300 milijonov tolarjev. In ker očitno savinjska nevoščljivost ne pozna meja je že slišati iz logov sosednjih društev, da se pripravljajo na nakup še večjih, modernejših in seveda tudi vrednejših gasilskih vozil. Zato najbrž lahko v prihodnje pričakujemo še več in večjih požarov. Privatizacija društvene imovine Tako se glasi uradna zahteva v postopku denacionalizacije vidnega in vsestranskega bra-slovškega športnega delavca, ki jo je naslovil na TVD Partizan Braslovče. Prepričan je namreč, da je v obnovo društvenega doma v Rakovljah vložil ogromno prostega časa, znanja in poslovnih zvez, nenazadnje je preveč trpela tudi njegova družina in celo dojenček, ki ga je puščal samega doma, da je bilo urejeno vse za društvo. Vzpodbuda zasebnim zdravnikom Na zadnji seji občinskega sveta je svetnik dr. Rakuša predlagal, da naj bi tudi zasebni zdravniki dobili stimulacijo in sicer v obliki oprostitve najemnine za poslovne prostore. Pobuda sicer ni bila sprejeta, je pa zanimiva tudi za druge zasebne podjetnike, ki bi bili takšnih vzpodbud gotovo veseli. kHlSlilKIB HMMMMnMMMMMaMHMMMMHMMMMMNMMnHMMMMMNMiMM Teniška Akademija Tomaža Vovka začetno teniško šolo, nadaljevalno teniško šolo, cicibanov teniški vrtec, začetno in nadaljevalno teniško šolo za odrasle. Od 4. do 8. maja TEDEN ODPRTIH VRAT TENIŠKE AKADEMIJE. Vstop prost. Prijave do 24. aprila do zapolnitve prostih mest v I I teniški šoli. Prijave vsak dan od 8. do 20. ure, tel.: 715-111, GSM: 041 698-276. J Telekom^) Slovenije ^ Poslovna enota Celje Lava 1 3000 Celje tel.: 063/4210, faks: 063/421309 VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN NAŠIM UPORABNIKOM ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Obiščite naši TELETRGOVINI Cankarjeva 4, Celje tel.: 063/421-444, faks: 483-350 Kidričeva 2a, Velenje tel.: 063/861-335, faks: 859-100 * V teletrgovini lahko spoznate in brez rizika preizkusite vse storitve, ki jih nudijo javne telefonske centrale. * Nudimo Vam tudi široko izbiro telefonskih in drugih aparatov, naprav ter druge telekomunikacijske opreme. Vse po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih - od ideje do realizacije!