Posamezna številka 12 vinarjev. Siev. 170. v urnim v torek, i avgnsia un. Leto XLV. = Velja po pošti: == za celo leto naprej .. K 30'— za cn mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'— za ustalo Inozemstvo. „ 40'—- V Ljubljani na dom: Za eelo leto naprej .. K Z8'— za en meseo „ ., K. 2-30 V upravi prejeman meteSno „ Z'— — Sobotna izdnjrt Za oe o leto.....K 7 za Nemčijo oeiolelno. „ 3 za ostalo inozemstvo. „ 1 :■— Inserati: DreinIStvo je v Kopitarje*! uHol 8tev. B/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirara pisma se ne ! sprejemajo. — Uredniškega • .''m. Tu = Enostolpna petltvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popast po dogovora. Enostolpna petltvrsta pt M v Izhaja vsak dan izvzemšl ns» dal je in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red, Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. S. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Kriza. Poskusi, da se sestavi iz velikih parlamentarnih strank vsaj do jeseni veliko ministrstvo, katero bi se opiralo na močno in zanesljivo večino, da pokažemo svetu svoje demokratično prepričanje in da rešimo svoje ustavne in mogoče še važnejše finančne probleme na podlagi ljudske volje, ti poskusi se j niso obnesli. Sreče ni imel ne baron : Beck, ravno tako je nima pl. Seidler, j ker so stranke, ki imajo večino, nepoboljšljive in nečejo biti zadovoljne le z novim ometom na staro dualistično in kronovinsko opeko, ampak zahtevajo novo zgradbo, kjer bo dovolj prostora za vse. Da se trenotni neuspeh nekoliko prikrije, zato naj prevzame vodstvo države zopet provizorria uradniška vlada, da spravi vsaj najnujnejše »državne zahteve« pocl krov in ljudje, ki bi radi veljali za duhovite, bodo zopet pogrevali staro frazo o definitivnem pro-vizoriju v Avstriji. Kriza, v kateri živimo, ni navadna kriza, ampak nekoliko več. Popolnoma umevati se da le, če pogledamo precej daleč nazaj v preteklost. Avstrijska kriza je stara toliko, kakor naša ustava. Ljudje, ki so nam zvarili tisti nesrečni dualistični produkt, so postavili državni temelj na prhek pesek zgodovinskih lažij namesto na solidno in trdno podlago dejanjskega stanja. Oni niso hoteli gledati s svojimi očmi stvari, kakršne so in jih niso hoteli umevati z zdravim razumom, ampak gledali in presojali so položaj z naočniki svojih pobožnih želja. Vsak človek je videl v monarhiji deset narodov, oni so videli samo dva; vsak človek z zdravim razumom bi bil rekel: Če hočete imeti v svoji hiši deset zadovoljnih strank, jim napravite vsem čedna in zadovoljiva stanovanja — ne, oni tega niso hoteli, ampak zahotelo sc jim je samo po dveh velikih stanovanjih, vsi drugi pa naj bi bili skromni in ponižni gostači, katere sc da polagoma odriniti v zakoten zapeček, dokler ne izumrjo. Strogo izveden birokratiški zistem naj bi bil redilni sok, ki bi oživljal in hranil udejstvitev takih in podobnih želja in gradil na eni strani nemški, na drugi strani pa medjarski dom. Lepe ustavne določbe, katere bi izkoriščal lahko še kdo drugi v svoj prid, so bile preračunane samo za svet, za mamilno slepilo, češ, da bodo ljudje verjeli, da imamo res za vse narode pravično in res demokratično ustavo; doma pa naj bi skrbela birokratska uprava, da poželjivost prezrtih narodov po polno obloženi mizi državnih pravic ne zraste do neba, ampak počasi uvene in zamre. Lep načrt, nič ne rečemo; ampak do skrajnosti nepolitičen in škodljiv ne za tiste, katere naj bi bil udušil, ampak za one same, ki so ga ustvarili in čuvali in gojili do danes. Narodi ne umirajo čez noč. Niti avstrijski ne. Res, da nas je dolgo tlačila neznosna mora birokratskega zistema, da so nas upravljali (in nas še) zvečine tujci, da so nas vzgajali, sodili, nam nalagali davke, pri nas in nad nunii gospodarili po svoji volji, nam vlivali v srca tuje čuvstvovanje in pojili naše možgane s tujim mišljenjem pa umrli nismo. Umirali mogoče, vsaj na videz. V resnici je pa živela in tlela v naši notranjosti jaka in nezatorna sila, počasi se je vzbudila naša odporna moč in pričel se jc boj. Z bojem vred pa tudi avstrijska kriza: na eni strani boj za nemško nadvlado, na drugi pa boj za ravnopravnost, boj za pravico in resnico, boj za pripoznanje dejanjskih razmer, boj za obstanek in življenje na solncu. Ta boj je rodil nešteto kriz, vladnih, parlamentarnih, dežclnozbor-skili in osrednjih, ministri so padali in vstajali; uradništvo se je menjavalo in kar je še kriznih znakov, a vse lahko zvedemo nazaj na enostavno formulo: kriza avstrijskega ustavnega problemu: na eni strani nemška manjšina iu gospodarstvo, na drugi pa slovanska večina postavljena v ozadje. Da sc državne krize, kakor je av-srijska, ne dajo reševati v par dneh, je umevno. Vsaka dobra reč potrebuje časa, da dozori, in potrebuje ljudi, ki sad utrgajo ali vsaj drevo potresejo. Taki časi in taki ljudje pa stopajo na plan, kadar izbruhnejo ali revolucije ali pa — vojska. To imamo; žalibog da že tri dolga leta. Vojska bo rešila tudi avstrijski problem. To uvidevajo vsi; gre se samo še za to, kako in na katero stran. Polstolctja ustavnega življenja na j podlagi nesrečnega in za monarhijo naravnost pogubnega dualističnega zi- ' stema, pod čegar pokroviteljstvom in I mogočno zaslombo je nemštvo nedo-gledno napredovalo, je avstrijske Nemce omamilo. V tej dolgi dobi so se tako uživeli v svojo vodilno vlogo v državi in postali tako trdno prepričani in uverjeni, da je samo in zgolj nemštvo že država, da so nemški narodni cilji tudi že državni cilji, da so oni sami državen in sicer edin državen element, vse drugo pa tuja primes in nepotreben plevel, katerega je treba v interesu nemškega napredovanja izčistiti in iztrebiti, da se danes res težko sprijaznijo z novim časom; ki jim jc ustvaril popolnoma nov položaj. Ob začetku vojne jc doseglo naše nemštvo vrhunec svojega narodnostnega poleta in v ne-daljni bodočnosti je videlo že uresničenje svojih ciljev. Samozavest njihova je rastla od dne do dne, od zmage do zmage. In danes? »Die Traume, sie sind da-hin« — je zastokala »Tagespošta«, ko je odločen nastop iz dolgoletne letargije probudeče se slovanske večine dokazal, kdo in kje je večina. To je kontrast, kakršnega ne bi bil nikdar nihče pričakoval in prav nič ni čudno, če je nemštvo danes vse zbegano in nemška vlada ž njim vred. Da reši svoje gospodstvo ali vsaj prvenstvo v državi, sega naše nemštvo obupno po vsaki rešilni bilki in nemško časopisje se lovi za argumenti po vseh kotih, da bi našli kod kakšno pripravno formulo za utemeljevanje svojih žalitev. Nervoznost je očividna na vseh straneh. Vlada sega po Rennerjevih teorijah, da vsaj nekaj reši, to je stare kronovine; časopisje se ustavnim vprašanjem izumika, kadar so na vrsti in pravi, »cla so bolj važna finančna vprašanja, ki se tičejo vsakega žejia, kakor da drugi ljudje lega ne vedo; danes branijo okrožja, jutri pa liistorično-po-litične enote; danes se vnemajo za centralno vladano državo, jutri za kronovine, potem zopet za narodno avtonomijo, kakor ravno nanese dan. To raztreseno in nemirno hlastanje od principa do principa je nedvomen izraz oči-vidne zadrege in najboljši dokaz, da je sedanji stadij kronične avstrijske krize zadnji pred končno rešitvijo; provi-zorij je na potu, da odpotuje za vedno. V tem tiči veliki pomen sedanje krize in v primeri s tem stopa vprašanje, ali bon 10 dobili parlamentarno ministrstvo ali le delavno večino za rešitev državnih potreb, bol j v drugo vrsto. Umije i uri. Hrvaški sabor je v soboto, dne 4. avgusta nadaljeval svojo indemnitetno debato. Ob tej priliki je govoril, kakor smo že omenili, več ur posl. seljačke stranke Radič v imenu celokupnega opozicijonalnega bloka, katerega tvorijo Starčevičeva stranka prava, frankovci in kmečka stranka. Svoj govor je Radič končal z izjavo, da bodo doživeli združeno domovino Hrvatsko, ki se mora spojiti s slovenskim ozemljem v Avstriji; istotako se morata priklopih Hrvatski tudi Bačka in Banat, ker narodno ujedinjenje ne sme obstati pred Dravo in Donavo. Za to svojo izjavo je dobil Radič od podpredsednika hrvaškega sabora Magdi-ča oster ukor. Posebno ga ta ukor nc bo bolel, kakor ga (udi nc bodo strašile grož- nje z ostrimi odredbami. Magdič je moral nekoliko poropotati že iz formalnih ozirov, da bi ga bilo pa posebno prijelo pri srcu in da bi bil čutil kako notranjo bolest ob Radičevi izjavi za hrvaško-slovensko edin-stvo, to se nam pa ne zdi ravno verjetno, ker mu je ideja kot taka že tako dobro znana, da sc ne more več razburjati, če jo kdo ponavlja. Toliko bolj se je pa razburila ogrska gospoda. Nedeljski »Pester Lloyd« imenuje idejo hrvaško-slovenskega edinstva in pa združitev Bačke in Banata s Hrvaško »eine Hirnverbranntheit«, »verriickte und verbrecherische Aspirationen«, »systema-tisehe Brandstiftung«, »tollster und ge-fahrlichster Umsturz«, vpije po policiji, kliče na pomoč bana in koalicijo in poziv-lje ogrskega ministrskega predsednika, naj napravi pravočasen red ne samo v hrvaškem saboru, ker bi utegnile inače take besede raznetiti celo hrvaško deželo in prodreti v najširše sloje, ampak pritisne naj tudi z vso silo na avstrijsko vlado, da bo zamašila jugoslovanskemu klubu usta, »ker obstoji čisto gotovo zveza med zadnjimi pojavi v Avstriji in v hrvaškem saboru«. Nato pa nadaljuje: »Kar se je drznil danes gospod Radič oznanjevati v Zagrebu, to je proglasil že pred tedni dr. Korošec v avstrijski zbornici kot politiko Jugoslovanskega kluba. Kaj tacega jc smel narediti, kaj tacega izreči čisto odkrito, da se mora Kraljevina sv. Štefana dati nekoliko obstriči na korist velike, edine, samostojne jugoslovanske države, ne da bi se bil čutil avstrijski ministrski predsednik primoranega, proti taki domnevi izreči svoj »geharniseht« protest. Mi ne vemo, če je grof Esterhazy svojemu avstrijskemu tovarišu dal kaj pod nos, zakaj tega ni storil. Na vsak način je ostal »nos« brez posledic, kajti g. Korošec je bil na to dvakrat povabljen od avstrijskega ministrskega predsednika, da vstopi v njegov kabinet, in če danes ni aktiven minister, se mora to pripisovati ne volji avstrijskega vodilnega državnika, da takega politika, ki javno pripoznava, da se morajo dežele ogrske krone razkosati, sprejme med svoje sodelavce, ampak samo dejstvu, da dr. Korošec ponudbe ni vzprejcl. Ali sme grof Esterhazy gledati to početje s prekriža-nimi rokami? Zadnji čas bi že bil, da napravi ogrska vlada konec tem čudnim rečem z energičnim nastopom. Da Radič ponavlja v hrvaškem saboru to, kar se je predrznil povedati g. Korošec v avstrijskem parlamentu, to je opomin na ogrsko vlado, da enkrat na Dunaju in v Zagrebu postavi na dnevni red vprašanja, na katera se ne da več zavlačevati odgovora.« Mi pravimo na to: Preberite našo deklaracijo od 30. maja, pa boste vedeli vse in se ne boste čudili, da je zahteval tudi Radič popolno emancipacijo od Ogrske, odstranitev mažarskih šol iz hrvaškega ozemlja in za mažarske uradnike na Hrvaškem — slovo. junosiovanl in nalila. Jugoslovansko vprašanje je stopilo zadnje čase zopet z vso silo na dan. Znano je, da vladajo tozadevno med Italijani in med sporazumom ne samo različni nazori, ampak resna nasprotja. Radi tega so Italijani zelo nervozni in v isti sapi, ko napadajo Avstrijo, besnijo proti Jugoslovanom. »Neue Ziiricher Zeitung« z dne 3. avgusta i>i-še med drugim: Za predpogoj rešitve avstrijskega vprašanja v smislu Italije smatra sporazum potreben popoln sporazum med Italijo in Jugoslovani, ki so potom Srbije in Črnegore v sporazumu tudi zastopani. Tudi Italijani si semi niso na jasnem, kaj hočejo ob Adriji. Tozadevno obstoje v Italiji tri skupine: Prva, po številu najšibkejša skupina, zahteva osvojitev Goriške, Istre, cele Dalmacije in južne Tirolske do Brennerja. Druga, zmerna liberalna skupina, ki se zbira krog »Corriere della Sera«, stoji na stališču precej široke in raztezne vladne formule, ki zahteva osvoboditev »ncodrešcnili dežel« in zavarovanje države s strutogičuo ugod- nimi mejami v Alpah in ob Adriji. Demokratične stranke pa hočejo doseči popoln sporazum med Jugoslovani in se odrekajo aneksiji Dalmacije in južne Tirolske. Ruska revolucija jc zadnjo skupino pokrepila. Kljub vedno jasnejši tendenci iskati sporazuma z Jugoslovani in jim iti na roko v vsakem oziru, obstojijo razne jezikovne težkoče v Istri na Reki in Dalmaciji. — Tako »N. Z. Ztg.«, ki jasno osvetluje italijanske težnje. Le naj nas pustijo Jugoslovane pri miru. Jugoslovansko ljudstvo smatra za največ^ jo nesrečo, ako bi jirišao pod Italijo. Načelo samodločevanja narodov mora ubiti laške imperijalistične težnje. Bodočnost avstrijskih Jugoslovanov je v Avstriji, v svobodni zvezni državi svobodnih narodov pod habsburškim ze-zlom. MM načrti. Lugano, 5, »Corriere della Sera« pišeJ Manevri, ki jih uganja Pašič za ustanovitev jugoslovanske države, izvirajo iz osebnih motivov. Okrepiti hoče zopet svoje stališče, ki je bilo vsled zadnjih dogodkov ne-koliko omajano. Vendar pa avstrijski Jugoslovani tega ne odobravajo. Dogovor med Pašičem in Trumbičem. Budimpešta, 6. Iz Lugana poročajo listu »Az Est«: Srbski ministrski predsednik Pašič in ubegli dalmatinski poslanec dr. Trumbič sta v Parizu podpisala pogodbo, v kateri gre za ustanovitev svobodne jugoslovanske države pod žezlom dinastije Ka-ragjorgjevič. Sopodpisana sta londonski jugoslovanski odbor in srbsko kraljestvo oziroma dinastija Karagjorgjevič. Ta nova država bi v smislu pogodbe obsegala vse srbsko-hrvalsko-slovensko ozemlje s približno 12 milijoni prebivalcev. Nameravana ustavna oblika je federacija treh skupin jugoslovanskega naroda na podlagi popolne avtonomije v jeziku (dialektu), kulturnih in verskih vprašanjih. Splošna, enaka, tajna, proporcijonelna volilna pravica in iz te izišli parlament bi bila vez med temi jugoslovanskimi skupinami v državi. Ta pogodba nadalje povdarja, da jugoslovanska država noče obsegati niti si prilastiti nobenega člana drugega naroda. Postavo-dajalni narodni zbor bi se sešel po sklepu miru. Končno zahteva nova zvezna država popolno prostost Adrije. O tej pogodbi, s katero glede na vpra* sanje Jadranskega morja v Italiji ne soglašajo, piše »Corriere della Sera«, da nima z dogovori med ententinimi državami nič skupnega. Jugoslovanski načrt obsega izključno velesrbske načrte, ki bodo na vsak način provzročili skrbi in odpor. Ne glede na gospodarska in kulturna nasprotstva, ki ločijo Srbe in pa Jugoslovane monarhije, odklanjajo zadnji vsako misel za odpad in so še zadnji čas doprinesli nedvomljive dokaze za svojo zvestobo do monarhije. KilfllsU napove Avslrljl in Nemčiji volno' Newyork, 6. (K. u.) »Associated Press« poroča i/. Pekinga: Predsednik je v četrtek odobril soglasni sklep kabineta, da se napove Avstriji in Nemčiji vojska. M etialsio felo uri socf. Topovi so predvčerajšnjim gromell od Tolmina do morja; tudi na Koroškem je sovražnik oživil. Gromenje italijanskih topov najbrže uvaja enajsto bitko pri Soči. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 6. Uradno: Sovražno italijansko topništvo je razširilo včeraj svoj ogenj z menjnjočo se silo na celo soško bojno črto od Tolmina do morja. Italijansko uradno poročilo. 5. avgusta. Na celi bojni črti > i rešeni nastopi; topništvo ni poscbiu nastopalo: tudi patrulje so omejeno delovale. Ponoči na 4. t. m. so poizvedovala sovražna letala in metala bombe na razna obljudena središča med Sočo in Tagliamentom. Škode ni veliko. Sovražno vodno letalo je zadel naš obrambni ogenj; padlo je v reko Pad pri Pontc Lagascuro. Letalce smo ujeli. Topovska bitka na Krasu. Dunaj, 6. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na bojni črti ob Soči s topovi izredno močno streljajo. Sovražni topničarji so posebno na Kras merili. Streljali so zelo pogosto s plinastimi krogljami; tudi prostor za bojno črto so Italijani zelo daleč zadaj obstreljevali. Naši hrabri letalci so metali včeraj ponoči bombe na kolodvor in tabor Palača; zadeli so velikokrati. Dasi je bilo oblačno, so se tudi na Koroškem živahnejše borili. Bissolati odpotoval na bojišče. Lugano, 5. avgusta. (K. u.)»Messa-gero« javlja: Po včerajšnjem ministrskem svetu jc odpotoval Bissolatti na bojišče. Kaj poročajo Italijani o zračnem napadu na Pulj. Lugano, 5. avgusta. (K. u.) »Agenzia Štefani« javlja: Napad na vojaške naprave v Pulju, o katerem je poročal Cadorna 3. t. m., je izvedlo 36 italijanskih letal. Vsa letala niso metala bomb; ena skupina ni namreč doznala nakazanih ji točk, ker je bilo megleno; vrnila se je domov, ne da bi bila napadla, ker ni hotela zadeti mesta. To odgovarja stalnemu pravilu Italijanov, ne pa Avstrijcem, ki so tudi v zadnjih nočeh, ko je svetil poln mesec, metali bombe na mnogo obljudenih krajev primorja in benečanske ravani od izliva reke Pad do reke Soče. (Brzojavni korespondenčni urad opozarja na poročilo mornarice s 4. t. m. s pristavkom, da so bili napadi naših letalcev skozi in skozi naperjeni proti vojaškim napravam na obali in proti tvornicam ob reki Pad.) Ko je priletela prva skupina italijanskih letal, ki so jih podpirali pot ka-zoči motorski čolni, je zračna obramba v Pulju, katero je alarmiral ropot motorjev, preiskavala obzorje z mnogimi žarometi. Neko naše letalo je vrglo na to raketo; sovražni žarometi so takoj ugasnili. Raketa, ki je močno svetila, je razsvetlila našim vojaške utrdbe velike pomorske trdnjave, arsenal in otok oliv» kjer se nahaja opirališče podmorskih čolnov in zasidrano vojno brodov-je. Vrgli smo 6 in pol tone 260 in 162 mm bomb; metala sta jih dva roja letal, ki sta sledila eden drugemu. Ko so se naši letalci vračali, so še dolgo časa opazovali zelo visok rdečkasti žar ognja. Kljub skrajno živahnemu in močnemu ognju mnogoštevilnih obrambnih baterij v Pulju so se vrnila vsa letala nazaj. Avstrijci so izgubili zadnje dni v zračnih bojih tri aparate; eno 31. julija, ki je padlo, zavito v plamen, pri Pod-gori v italijanskih črtah na tla; drugo je padlo 300 metrov jugovzhodno ocl Tolmina zavito v plamen med prvo in drugo črto avstrijskih jarkov na tla; tretje je kmalu sledilo, padlo jc na tla nekaj sto metrov od prejšnjega; italijanski topovi so ga takoj uničili. S prvim letalom jc priboril stotnik Baracca svojo 14, z ostalima dvema pa major Piccio svojo 8. in 9. zmago. Velik italijanski parnik potopljen. Rotterdam, 6. (K. u.) »Maasbode« poroča: Torpediran je bil italijanski 5572 ton obsegajoči parnik Carlo. * * * Italijansko uradno poročilo iz Albanije. 5. avgusta. Naš poizvedovalni oddelek je trčil 4. t. m. na desnem bregu "Vojuše na veliko avstrijsko patruljo; ujeli smo vse može patrulje. Rusija v vojski Naši voji so prekoračili tisto staro črto, iz katere je bil lani izpadel Brusilov in s strašnimi žrtvami zasedel našo zemljo v Galiciji in v Bukovini, ki je sedaj malone zopet popolnoma naša. Naši vojaki potrebujejo na svojem zmagovitem pohodu oddiha: prinašati se mora strelivo, izpopolnjevali pratež in orožje; vojaki so tudi ljudje. Rusi so ojačili svojo obrambo na ravnini med rekama Dnjestr in Prut. Ni verjetno, da se mislijo tu stalno ustaviti; a naše prodiranje zavira, da zadaj izpopolnjuje nove postojanke in dovaža ojačbe. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. Uradno: Pri vojni skupini maršala pl. Meckensena so mestoma živahnejše streljali s topovi. Uspeh rumunsko-ruske ofenzive proti bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa, katero je časopisje spora- zuma najradostnejše pozdravljalo, očivid-no zelo zaostaja za pričakovanjem. Napadi sovražnika v Casinu tudi včeraj niso ničesar dosegli, če izvzamemo velike izgube sovražnika. V kotu treh dežela v smeri proti Cu-ri Humori smo zopet napredovali. Ogrska deželna bramba in črna vojska sta vrgli sovražnika iz njegovih postojank severno-zahodno od Radavca, odbili sta hrabro močne ruske protisunke in na to vkorakali v mesto. Na obeh straneh reke Seret se bližamo meji. • Rusi se besno upirajo napredovanju zaveznikov jugovzhodno in severnovzho-dno od Črnovic. Ob Zbruču ruski delni napadi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jožefa. Ob Zbruču trajni boji. Rusi so se med Dnjestrom in Prutom postavili iznova na boj. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa. Sovražnik se brani ob rumunski meji jugovzhodno od Črnovic. Mi napadamo. Stojimo pri Seretu (kraj) in smo vzeli z besnimi boji Radavc. Na obeh straneh Moldave in na vzhodnem bregu Bistrice smo iztrgali ruskim zadnjim oddelkom več višinskih postojank. Z velikimi izgubami za sovražnika so se izjalovili ponovni napadi Rumunov na Casinului in ob Lepši severnovzhodno od doline Putna. Bojna skupina maršala p !, M a -ckensena. Med gorami in Donavo so sc pričeli na nekaterih mestih boji. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 6. Veliki glavni stan: V Bukovini napredujemo. Ruska uradna poročila. 1. avgusta. Zahodno bojišče: Sovražnik jc napadel severnozahodno od Brodov pri kraju (došlo nečitljivo) po močni pripravi s topovi naše postojanke; deloma jih je zasedel. Ojačenja so sovražnika po vročem boju vrgla iz njih in so vzravnala položaj. V tem boju se je odlikoval 419. polk. Naše čete so podvzele v Galiciji proti Trembovli delno ofenzivo; napadle so sovražnika pri Grzimalovu, katero so po boju vzele. Odbili smo ponovne sovražne poizkuse, da bi prekoračil reko Zbruč severno od Husiatina in južno od Zbrzica. Sovražnik je napadel 31. julija s premočnimi silami naše postojanke med Zbručem in Dnjestrom pri Zalučih, Germakovski, Ucie Biskupie; v ljuti borbi je prisilil naše čete, da so se morale mestoma umakniti čez Zbruč. Izgube naših čet so bile težke, posebno je trpel častniški zbor. Med Dnjestrom in Prutom je sovražnik 31. julija trdovratno napadal dalje, posebno ob (nekaj besedi je v brzojavki izpadlo). Naše čete so bile prisiljene, da so sc morale umakniti nekoliko proti vzhodu. V Karpatih smo odbili pri Lipitulu (Sučavska dolina) neznatne sovražne napade. Pri Briazi (dolina Moldave) so se naše čete nekoliko umaknile. Rumunska bojna črta. Sovražnik je napadel jugozahodno od Kimpolunga pri Neagri naše čete. Prisilil jih je, da so se morale umakniti nekoliko proti vzhodu. Na ostali bojni črti so streljali s puškami. Kavkaško bojišče. Položaj se ni iz-premenil, 2. avgusta. Zahodno bojišče. Naše čete so popustile svoje postojanke severnozahodno od Hotina med Zbručom in Dnjestrom pri Kudrincih in pri Mihalovki. Med Dnjeslrcm in Prutom nadaljuje sovražnik svojo ofenzivo; svoje napore osredotočuje predvsem na naš breg Dnjestra. Ko se je nagibal dan 1. avgusta, je zasedel sovražnik Pieriebijkovce, Črni Potok, Dobro-novc, Horošovc in Kačurmik. Naše čete so se umikale proti vzhodu. V Karpatih je potisnil sovražnik naše čete zahodno od Putne. Pri Ruski Moldavici so naše 6etc odbile napad Avstrijcev, nato so izvedle protinapad in ujele enega častnika, 152 mož in zaplenile 8 strojnih pušk. Na ostali bojni črti so streljali poizve-dovalci. Rumunska bojna črta. Pri mestih Pavh in Lamoutilu je sovražnik podil naše čete nekoliko proti vzhodu. Na ostali bojni črti so streljali s puškami. Kavkaška bojna črta. Nobene izpre-membe. Na Vzhodnem morju so prileteli 31. julija sovražni letalci sedemkrat na raznih točkah obali in nad otokom zaliva Rige. ; Na Arensburg so vrgli brez uspeha 20 i bomb. Sovražna letala so priletela do [ Kuivasta, kjer smo jih sprejeli s topovskim I ognjem. Zepelinovec ie preletel Cerel. Na I ša skupina 24 letal, poveljeval ji je podpol- kovnik Konovalov, je napadla kolodvor Vojkani proge Lida-Molodečno; vrgla je nad 60 bomb na vas Miklajviči, jugozahodno od Smorgona in na Sinjevko, 3. avgusta. Zahodno bojišče. Sovražnik je napadel naše postojanke pri izlivu Zbruča. Po besni borbi so se mestoma naše čete umaknile čez Zbruč. Sovražnik je zasedel Latkovce, Trubčin in Volkovce. Naše čete se umikajo med Dnjestrom in Prutom proti vzhodu. V Karpatih je sovražnik prebil naše postojanke in zasedel Falken(?). Severno od Kimpolunga se bijejo naše čete ob Moldavici. Rumunska bojna črta. Pod pritiskom sovražnika smo popustili Kimpolung. Naše čete se bijejo ob Bistrici; na ostali bojni črti streljajo s puškami. Kavkaško bojišče. Severnovzhodno od Kigi smo odbili turške napade. Na ostali bojni črti se položaj ni izpremenil. Vojska v zraku. Pri Hotinu je sestrelil letalni ritmojster Kozakov svoje 15. sovražno letalo. Avstrijske lctalce smo ujeli. Rumunsko uradno poročilo. 2. avgusta. Severno od Dorne Vatre so zasedle ruske čete označeno jim obrambno črto zahodno od Kimpolunga. Na zahodni meji Moldave so streljali s puškami in slabo s topovi, Med dolinama Casinu in Putna smo odbili več sovražnih napadov na visoko planoto Magura. Ujeli smo 70 mož. Ob Putni in ob Seretu nastopi poizvedovalnih čet in ogenj s topovi. V raznih odsekih smo odbili več sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Od Donave do Črnega morja je mirno. Junaške naše neutrudljive čete v Bukovini korakoma napredujejo. — Rumuni sia-bejše napadajo. — Pred mestom Serel. Dunaj, 6. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V Bukovini se je sovražni odpor nekoliko okrepil. Na ravnini med Dnjestrom in Prutom ie kljuboval Rus našim napadom, a v goratem delu Bukovine so naše junaške čete pridobivale neutrudljivo korak za korakom na prostoru. Zasedle so Radavc, Ha-dikfalvo, Solko in Mardzino v dolini Su-čava, stoje pred vratmi mesta Seret in so oddaljene približno dan hoda od mesta Sučava. Rumuni v dolini Casinu znatno slabej-še napadajo. Črto, iz katere je izpadel 1. 1916 Brusilov, v Bukovini prekoračili, v vzhodni Galiciji pa leži že 60 kilometrov za našo novo bojno črto. Berlin, 6. (K. u.) Wolff poroča: Na vzhodu smo vzhodno od Črnovic dosegli in prekoračili tisto črto, iz katere je izpadel leta 1916 Brusilov na ofenzivi. V vzhodni Galiciji pa leži že 60 kilometrov za našo novo bojno črto. Rusi so se med Dnjestrom in Prutom, kakor tudi južno od Pruta ustavili in sc iznova mečno branijo. V Radavški kotlini smo kot sad uspešnih bojev zadnjih dni v gorah zasedli Radavc. Ljuti odpor, ki so ga Rusi še poizkušali pred mestom, so zrušile avstrijske čete, ki so se hrabro branile. Vzhodno od tam smo dosegli Terebelestie in Hadikfal-vo. Zavezniki so toraj zasedli velik del železnice, ki vodi iz Črnovic v Sučavo. Na višinah vzhodno od Moldavice in Bistrice napredujemo. Pri Lungeni in v dolini Bistrice so se izjalovili ruski protinapadi, Rusi se umikajo tudi južno od Bistrice. Prekoračili smo reko Neagro in dosegli višine Vfr. Cainoi do doline V. Saca. Na Mgr. Casinului se kopičijo izgube Rumunov. Odbili smo vs enapade na žilavo branjeno goro, kakor tudi na višine vzhodno od samostana Lepša. Med umikanjem je izvedla ruska 12. konjeniška divizija še vzhodno od Kimpolunga celo vrsto najgrših grozovitosti. Pri Frumosi smo našli celo vrsto razmesarjenih ženskih trupel. Izpraznitev Moldave. — Rumunski ministri v Petrogradu. — Kornilov proti shodom vojakov. — Upori v 10. ruski armadi. Vojaki zapustili strelske jarke in so veliko častnikov ustrelili. — Kornilovi pogoji, da je sprejel vrhovno poveljstvo. — General Ruskij vojaški diktator. — Pol milijona japonskih vojakov v Mandžuriji. >'Daily Chronicle« javlja iz Petrograda: Rumunski ministri so se pripeljali v Petrograd, kjer se pogajajo o postopanju z rumunskimi begunci v Rusiji. Ker se Rusi umikajo v Bukovini, so pričeli izpraznje-vati tudi Moldavo, — Ruski listi poračajo, da je Kornilov prepovedal vojakom proti smrtni kazni vse shode za bojno črto. — Preko Stockholma javljajo iz Petrograda: Deli 10. ruske armade so zapustili strelske jarke. Vojaki so se uprli in umorili veliko častnikov. Poveljnikom so izjavili, da ne bodo več prenašali povelj častinkov in da ne bodo ubogali Kerenskega, ker je izdal revolucijo, kateri načeloma nasprotujejo zadnja njegova povelja. Moštvo zahteva, naj Kerenskega sodi vojno sodišče. General ;c poizkušal vojake na lep način pomi-| riti, a izjavili so, da se bodo nad Petrogra- dom maščevali, ker so njih delegate zaprli, Kerenskij je brzojavno zapovedal, naj se upor z orožjem potlači, — »Ruska Volja« javlja iz Moskve: Kornilov je sprejel vrhovno poveljstvo s sledečimi pogoji: 1, Odgovoren hočem biti le svoji vesti in ruskemu ljudstvu; 2. V moja vojaška povelja se ne sme nihče vmešavati; 3. Ukrepi zadnjih dni na mejah se morajo uvesti tudi pri četah v zaledju; 4, Sprejeti se morajo pogoji, ki sem jih brzojavil 31, julija generalu Bru-silovu. — »Temps« poroča: Začasna vlada je pozvala v Petrograd nujno generala Ruskega, ki se je mudil na svojem posestvu. Trde, da bo prevzel Ruskij vojaško diktaturo. — »Basler Nationalzeitung« poroča iz Petrograda: Japoncev stoji v Mandžuriji že pol milijona mož. Japonci so vkorakali v Vladivostok, Harbin in v Kirin in se utrdili, kakor tudi v Mukdenu. Črnovice niso posebno poškodovane. Dunaj, 6. Vojni poročevalci, ki so vkorakali v Črnovice, javljajo, da so naše čete zavzele mesto, ki ni skoraj nič poškodovano in oplenjeno. Zgorel je le kolodvor in nekaj hiš. Veliki most čez reko Prut so Rusi razstrelili. Cesar Karel v Črnovicah. — Vojaškosod- no postopanje v Galiciji in v Bukovini. Črnovice, 6. (K. u.) Danes dopoldne je prišel cesar v Črnovicc. Prebivalstvo ga je radostno pozdravljalo. Dunaj, 6. Cesar je zapovedal, da se v zopet osvojenih delih Galicije in Bukovine ne smejo izvajati smrtne obsodbe brez sodne preiskave in razsodbe. S prebivalstvom se tudi sicer ne sme postopati ne-postavno in se mora ž njim blagohotno postopati. Cesar je zapovedal, da morajo v bodoče vse smrtne obsodbe pri armadi na bojišču bili predložene v potrditev višjemu armadnemu poveljstvu. Nizozemci o porazih Rusov. • »Ilct Vaderland« pravi: Za Ruse jb težak udarec, ker so izgubili Črnovice in zemljo, ki so jo s tolikimi žrtvami osvojili. Galicija in Bukovina je bil(. edino po Rusih zasedeno ozemlje, ki jc tvorilo protiutež za zasedeno ruske pokrajine Kursk, Poljsko in Volinijo. Bo!i8ri!a v vojski. BOLGARSKO URAD"NO POROČILO. Sofija, 6. avgusta. Uradno: Macedonsko bojišče: Severno od Bitolja in med Vardar-skim in Dojranskim jezerom so živahno streljali s topovi. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Rumunska bojna črta: Sofija, 6. avgusta. Uradno: Pri Mahmudiji so slabo streljali s puškami, pri Isccei za zmerno s topovi. Boli m zaiiei. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na Flandrskem so podnevi večinoma le malo streljali, zvečer je v nekaterih odsekih topovski boj zelo besnel. Močne angleške delne napade ponoči in danes zjutraj na naše postojanke med cesto Ypern-Menin in Lys smo povsod odbili. Naše na-skakovalne čete so na nam dobro znanem polju udrtin izvedle uspešna podjetja. Veliko sovražnikov smo ujeli. Iz nekaterih oklopnih voz, katerih leži 25 sestreljenih pred našo bojno črto, smo vzeli strojne puške. Pri drugih armadah so se omejili boji podnevi na raztresalni ogenj; zvečer se je pomnožil med prekopom La Bassee in Scarpe, kakor tudi na Chemin des Dames. Boji na predpolju so izpadli ugodno za nas. V zračnem boju je sestrelil poročnik Conioimann svojega 25. sovražnika. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 6. Veliki glavni stan: Na zahodu ni bilo večjih borb. Francosko uradno poročilo. 4. avgusta popoldne. V Belgiji so naše čete kljub slabemu vremenu vdrle ono-stran Kortekeert. Naši poizvedovalni oddelki so z izbornim uspehbm poizvedovali, Na fronti severno od Aisne je bilo ponoči mirno. Obojestransko delovanje arti-ljerije na obeh bregovih Moze. Dva poizkusa sovražne pehote, da bi se bila približala našim strelskim jarkom, sta se izjalovila. Pri nekem nemškem napadu v Ar-gonih smo ugrabili ujetnike, med njimi 1 častnika in 1 praporščaka, ki sta bila ranjena, Z ostale fronte nobenih poročil. 4. avgusta zvečer. V Belgiji je artilerijski boj postal silnejši posebno pri Bix-schoote. Naši oddelki, ki so poizvedovali zahodno od ceste iz Steenstraete v Wou-men, so zasedli sela pred našimi črtami. Vreme je še vedno zelo slabo. Pri Saint-Quentinu je naša artiljerija z uspehom obstreljevala sovražne iarke vzhodno od Gauchy. Zahodno od Cerny sta sc dva nemška napada, ki sta se pričela ob 2. uri popoldne, izjalovila v našem ognju, še predno sta mogla doseči naše črte. Na obeh bregovih znatno delovanje artiljerije v odsekih Avocourt in Donaumont. Belgijsko uradno poročilo. Vsled slabega vremena je bilo artilerijsko delovanje na celi fronti omejeno. Pred Ramscapelle smo obstreljevali dve nemški bateriji. Angleško uradno poročilo. 5. avgusta. Ponoči smo zopet vzeli del strelskega jarka vzhodno od Monchyle-le-Preux, v katerega je sovražnik 2. t. m. vdrl. Naše postojanke na tem prostoru, ki jih je sovražnik v noči 2. avgusta napadel, so zopet popolnoma v naši posesti. Na fronti pri Ypernu so Francozi prodrli vzhodno od Kortekeerta naprej. Ponoči je močno deževalo. Boji na Francoskem. Berlin, 6. Wolff poroča: Prva bitka za opirališče podmorskih čolnov se je bila. Angleži so jo izgubili. Tudi 5. avgusta, šesti dan napada, niso ponovili poizkusa, da bi prebili, ki sc jim je prvič izjalovil. Naš uničevalen ogenj smo namerili na močna zbiranja Angležev v jarkih pri gori Freesen, v kali smo zadušili napad, ki ga je bil tam sovražnik pripravljal. Na obeh straneh prekopa pri Holle- j beke smo ujeli 4 častnike in 50 mož in za- i plenili 4 strojne puške; pri Bixschoote smo pa ujeli 14 mož in zaplenili 10 strojnih pušk. Angleži so ponoči na 6. avgusta celo noč napadali v ovinku pri Ypernu. V ognju nemških pušk so cepali povrsti angleški oddelki. Nad 1 milijon mož. Lugano, 4. Milanski listi soglašajo v tem, da je nova bitka na Flanderskem največji napor Angleške. Angleži sami so v tej bitki zastavili nad 1 milijon mož. Po francoskem mnenju je to najsilovitejša bitka cele svetovne vojske; pripravljena je kot trajna bitka. Kriza na Francoskem. Bern, 6. avgusta. (K. u.) »Journal du Peuple« se zelo ostro obrača proti Ribotu, ki jc izdal socialiste. List zahteva od Thomasa, ki je žal še ostal minister, potne liste za Stockholm, novo vojaško politiko, novo diplomatično politiko in popolno svobodo za časopisje. Če Thomas v 14 dneh ne izposlu-je teh zahtev, se bodo socialisti popolnoma ločili od vlade. Ribot prikriva. Curih, 6. Pri interpelaciji Renaudela o vladni politiki ministrski predsednik ni hotel odgovoriti na vprašanje poslanca Ca-china, če februarski dogovori s Petrogra-dom še obstojajo, češ da to ni v interesu dežele. S tem je indirektno priznal obstoj aneksijonističnih pogodb. Pozneje je poslanec Montet izjavil, da žal ni vse napačno, kar je povedal dr. Michaelis. Montet je opozarjal na dvoumen odgovor Ribotov in s tem utemeljeval odklonilno stališče so-cijalistov levice nasproti vladi. Splošna brambna dolžnost v Kanadi, Rotterdam, 6. avgusta. (K. u.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Zakonski načrt o brambni dolžnosti je potrdil tudi bra-ziljski senat. Rožna poročilo. Stockholmska konferenca. Stockholm, 6. avgusta. (K. u.) Mednarodna socialistiška konefrenca je končnoveljavno določena na 9. sept. Izdatki Brazilije za vojsko. Pariz, 6. avgusta. (K. u.) »Temps« javlja iz Rio de Janeiro: Kongresu se predlaga, naj dovoli 250,000.000 frankov armadi in mornarici. Združene države zaplenile jeklo. Amsterdam, 6. avgusta. (K. u.) »Times« javljajo iz Newyorka: Wilson je zaplenil izvozu namenjeno jeklo, ki ni določeno v vojne namene zaveznikom. Estlandski deželni zbor. Stockholm, 6. (K. u.) Nekemu politiku iz Estlandije so brzojavili, da je dovolila začasna vlada estnski deželni zbor, ki se bo otvoril 13, julija v Revalu. Štel bo 70 poslancev. Estlandski jezik bo z ruščino enakopraven. Švedi, 8000 jih biva v Revalu, bodo smeli z oblastmi občevati švedsko, Dnevne novice. — Smrtna kosa. V Steinhofu na Dunaju je v ondotni vojaški bolnišnici dne 1. avgusta letos po zelo mučni bolezni v dobi 41 let umrl g. France Zobec, posestnik v Nemški vasi pri Ribnici, nad dve leti črnovojnik. Velecc-n j eni rodbini naše iskreno sožalie. — Zdravstveno stanje podmaršala pl. Mattanovicha, vojaškega poveljnika v Bosni se je glasom porpčil iz Sarajeva izboljšalo. Ob 70ietnici nemškega pesnika Otokarja Kernstocka je nižjeavstrijski deželni odbor ustanovil v deželnem učiteljskem seminarju stolico za govorništvo in poklical nanjo kot prvega profesorja Kernstocka. Pesnik je ponudbo sprejel ter se jeseni preseli na Dunaj. Za stanovanje mu je cesar Karel nakazal mali paviljon na desnem krilu belvederskega gradu, kjer je deset let stanoval glasbenik Bruckner. Doklade sa duhovščino so že dovoljene, kakor poroča »Čeh«, ter sc v najkasnejšem času nakažejo. ^ — Izmenjani invalidi, ki so došli v Kolin: Lovec Anton Farnik, lovski bat. 7; Dominik Fantamek, pp. 97; Ivan Kos, pp. 17; Valentin Linhart, pp. 7; Anton Lorics, lovski bat. 7; Anton Mole, pp. 17; Nams Peli -grino, str. p. 5. — Vojaške vesti. Nadporočnil; Ru: dolf Ortner 17. pp. jo dobil znak za zrakoplove. Nadporočnik Ivan Wanko 17. pp. jc prestavljen v izvenslužbeno razmerje. — Požig. Iz Krtine pri Dobu nam poročajo: V ponedeljek 30. julija je požar uničil dvema gospodarjema vse; ostal je r.amo en kozolec. Goreti je zr.čelo pri M. Paštebar, po domače pri »grofu«. Gospodar je v francoskem ujetništvu, ker se je ravno vračal iz Amerike, ko ce je vojska začela. — Vsled veliko suše in bližine se je požar takoj razširil tudi na poslopje J. Kokalja, po domače »Bunca«. Oba domova sta zgorela do tal, razen tega vse žito, seno in ddoma tudi oblek;.. Kokalj in hči sta dobila pri reševanju hude opekline. Kako je nastal požar? Navedenega dne je prišel 91etni begunec Milan, stanujoč s svejimi v Krtini štev. 50, k »grofu« prosit kruha; ker ga niso imeli, ga ni dobil. Nato je šel Milan v trgovino Hiršman, kupil je tam vžigalice, eno vžgal in jo vrgel pri »grofu« na suho slamnato streho, pa je bilo dovolj. To vse je nekdo videl, a od daleč, da ni mogel preprečiti. — Smrt porekoga vodnika. Gorski vodnik Franc Ur bas" je nesel te dni na več lovskih stojišč v triglavskem pogorju sol za divje koze; o tem jc smrtno ponesrečil — padel je preko skalovja in se ubil. Več prizorov iz italijanske armade vsebuje med drugimi slikami »Ilustrirani Glasnik«, ki izide ta teden. — Ker so naravne, predstavljajoč resnične dogodke pri našem neprijatelju, ter vobče krasne slike, opozarjamo na to številko. fltoijonske novice, lj Vsi begunci se opozarjajo na javne razglase v tukajšnjih slovenskih dnevnikih, ki so brez sredstev in ki bivajo v mestni občini ljubljanski, da se zaradi dodelitve podpore pravočasno zglase pri mestnem agistratu. lj Plinarna. Pred kratkim se je mudil v Ljubljani dr. Hugo Strache, izredni profesor za razsvetljavo, da z merodajnimj faktorji razmotriva vprašanje, če in v koliko bi se v ljubljanski plinarni dal uporabiti rjavi premog. Upanje je, da bo mestna plinarna jeseni, morebiti že v drugi polovici septembra pričela zopet delovati — — Gozdarska vest. Inženir Herbert vitez Schoppl pl. Sonnvvalden je sprejet kot gozdarski tehnik z gozdarskotehnično službo politične uprave na Kranjskem. lj Garnizijska požarna bramba v Ljubljani. V Ljubljani se je od etapnega štacijskega poveljstva po stotniku ing. Perschke ustanovila garnizijska požarna bramba, obstoječa iz 20 mož, ki so bili v mirnem času večinoma vsi že ognjegasci. Vodi jih ing.-poročnik Paar. Gasilno orodje je shranjeno v Scagnettijevi tovarni za državnim kolodvorom. Namen nove požarne hrambe je v prvi vrsti gasiti pri požarih era-ričnih poslopij, v drugi vrsti pa je njena naloga pomagati ljubljanski požarni brambi pri večjih požarih. lj Izleti za dijake državne realke v Ljubljani začnejo ta teden, kakor je razvidno na črni tabli v auli realke. Uljudno se vabijo dijaki bivajoči v Ljubljani. lj Nakup trgovine. Firma Balkan, ki je v rokah Jadranske banke, je kupila javno skladišče Krisper & Toma-žič; Jadranska banka sama pa je kupi la za hrbtom veletržca Lillega, ki je ravnatelj sladkornega oddelka Jadralske banke, firmo Krisper-Colonialo in I. A. Hartmann (last Avg. Tomažini Jadranska banka prevzame obe lir 1. sept. lj Peki se opozarjajo, da pridejo po moko šele v četrtek in ne v sredo. ljUmrli so v Ljubljani: Lovi o ^mole, črnovojniški delavec. — Ana F a zena knjigovodje, 30 let. — Josip Boli 'ik, 15 let. - Martin Dolcnec, delavec, jI let. — Ivana Hočevar, mestna uboga, 61 let. — Simon Braun, bivši jermenarski pomočnik, 89 let. ljRazdelitev mesa na rumene B izkaznice. V sredo, dne 8. avgusta 1917 popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, goveje meso po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. štev 1 do 200, od 2. do pol 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do konca. Družine do 3 oseb dobe '/j kg, s 4 in 5 osebami % kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami l1/ikg. Prinesti jc s scf^oj izkaznico za meso. lj Razdelitev mesa na rmene in rdeče A izkaznice. V sredo, dne 8. avgusta popoldne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala od 5, do 6. ure goveje meso za vse one rmene in rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s črko A. Družine do 3 oseb dobe V« kg, s 4 in 5 osebami •% kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami l1;j kg. Prinesti je s seboj nakaznice za meso. lj Predaja moke za stranke. Strankam se bo prodajala moka od srede 8. avgusta do vštetega četrtka 16. avgusta. Na vsako izkaznico se dobi kg pšenične moke za kuho po 66 vin, kg in % kg koruznega zdroba kilogram po 90 vin. Ostanek moke je napevedati zanesljivo v petek dne 17. avgusti 1917 dopoldne. lj ITašla se je v Kolodvorski ulici zapestnica z obeskom. Dobi se v trgovini pri »Ažman« Šolski drevored. lj Našel se je zlat prstan pri obrtni šoli. Dobi se Mala čolnarska ulica 12. Gospodarske iseležke. Kak j je s premogom na Dunaj v. Na Dunaju so uredili vprašanje glede premoga na ta način, da so uvedli »nakupne liste«. Vsak, kdor hoče dobiti premog, mora podati pismeno izjavo, da nima v zalogi nad 200 kg premoga (koksa) ali 250 kg rjavega premoga. Vsako samostojno gospodinjstvo dobi na teden 28 kg premoga ali pa 35 kg rjavega premoga, vrhu tega vsakih 14 dni še 10 kg ozir. 15 kg za perilo. Kdor kak teden ne pride po premog, izgubi pravico do dotične količine. Po premog mora vsak sam priti ozir. ponj poslati. Podnajemniki ne dobe premoga. Kakor poročajo dunajski listi, so majhni dunajski trgovci s premogom zopet začeli dobivati blago od velikih dobaviteljev. Tako bi bili Dunajčani vsaj za silo preskrbljeni s premogom. Kaj pa druga mesta? Ali morda misli kdo, da bomo drugod s potrpežljivostjo kurili? Zahtevamo, da se nemudoma zagotovi tudi ljubljanskemu prebivalstvu vsaj enaka količina premoga kakor dunajskemu I — Ker zastaja v Zemunu preveč zavitkov, se ustavi do preklica, najbrže samo za kratek čas, sprejem poštnih zavitkov za Turčijo. Uzorci za naročila premoga, predpisani od ministrstva za javna dela, se dobe pri c. kr. revirnem rudarskem uradu v Wid-mayerjevi hiši, vogal Resljeve in Št. Pe-terske ceste med uradnimi urami po 20 v oziroma 15 vinarjev komad. — Izkaznice za sveče so dobili v Avstriji te dni. Kdor ima električno ali plinsko razsvetljavo v stanovanju, dobi na mesec eno svečo v teži 1/32 kg, ki bo stala 10 vin.; kdor sveti s petrolejem, dobi po tri sveče na mesec. Ugodna žetev na Ogrskem. Budimpešta, 6. avgusta. Žetev je skoraj končana. Kakor se da presoditi, je pridelala Ogrska letos 50 milijonov metrskih stotov žita — eno četrtino več kot lani. Tudi koruza kaže lepo. Moka je že v prometu in je izborne kakovosti. — Več moke so nakazali prebivalstvu v Budimpešti; namesto, šest dobi sedaj vsaka oseba po 7 kg moke na mesec, in sicer 58 odstotkov bele moke. — Požarna bramba v Alt-Aussee je nalepila lepak, ki se glasi dobesedno: »Pozor! Alt-Aussee, dne ... 19 .. Vsi nastopi v paradi, tudi pogrebi, so do nadaljnega ustavljeni. Poveljstvo.« Tujci morajo zapustiti Solnograd. — sSalzburger Volksblatt« objavlja poziv tujcem, naj nemudoma zapuste Solnograd. Prehrana mesta postaja od dne do dne slabša in težavnejša, ker vsa živila, ki jih je mogoče dobiti, pokupijo hoteli za tujce. V teh razmerah je tujski promet za domače prebivalstvo težka nevarnost, zato naj sc tujci nemudoma odstranijo. Pomanjkanje premoga radi pomanjkanja delavcev. Trboveljska premogokopna družba jc v prvi polovici letošnjega leta oridobila okoli 30 odstotkov manj premoga. To je posledica nezadostnega števila delavcev in njihove zmanjšane delazmož-nosti. V drugi polovici leta bo vsled oprostitve rudarjev od vojaščine boljše. Družba je prosila vlado, da bi smela zvišati cene nremogu. Vinske cene na Nemškem. Ker so se cene vinu skrajno zvišale, je predsednik nemškega vojnega prehranjevalnega urada sklenil, da v bodoče ne bodo več dovoljene javne dražbe za vino. Samo lasten pridelek bo smel vinogradnik postaviti na dražbo. Deželnim vladam je prepuščeno, določiti najvišje cene vinu. — Išče se čebelar. Na »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani je došlo vprašanje, če more dobiti kakega izurjenega čebelarja, ki bi bil voljan na nekem posestvu v bližini mesta Posega, Slavonija, urediti večji čebelnjak in istega oskrbovati. Pogoji bi bili ugodni. Dotični je lahko oženjen z odraščenimi otroci, ki tudi dobe tam delo, lahko je pa tudi samec. Ponudbe na »Slovensko osrednje čebelarske društvo« v Ljubljani, Primorske novice. Županstvo Bovec odgovarja z ozi-rom na dopis v »Slovencu« z clnc 19. julija in »Slov. Narodu« z dne 4. avg. pod zaglavjem Bovški begunci to-le: Imenovano županstvo je od prvega dneva bega redno izvrševalo svoje posle in bilo na razpolago vsakemu občinarju, ki sc jc pri njem zglasil. Vsled tega pa, da jc bil potrjen župan vojakom in da je na njega oprostilno prošnjo dobil neugodno rešitev z utemeljevanjem, da županstvo ni več potrebno, ker ne posluje v svoji domači občini, (odlok c. kr. namestništva z dne 21. 9. 1916.), prekinilo je županstvo svoje poslovanje. Le s poznejšo oprostitvijo župana, možno mu je bilo zopetno poslovanje in gre občinarjem kolikor je to danes sploh mogoče na roko. Kar pa zadeva dopis v »Narodu«, naj bo dopisniku znano, da občina Bovec ni v nikaki zvezi z občino čezsočo; želeti pa bi bilo da se da zadnji zopet gerenta v osebi Feliksa Kavs, ker ga nujno potrebuje, Županstvo občine Vojščica, sedaj v Metliki št. 9, vabi navedene občinarje, naj pošljejo svoje naslove županstvu v svrho, da se jim odpošlje denar za svoj čas oddane kovinske predmete. Naslove naj pošljejo hišni gospodarji, ki so stanovali na Vojščici št. 3, 5, 6, 9, 29, 49, Iz justične službe na Primorskem. Okrajni sodnik na trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu dr. Edvard Tommasini je imenovan za deželno-sodnega svetnika na dosedanjem mestu; namestniki državnega pravdnika dr. Anton Marinaz in dr. Gvido Beccica v Trstu ter dr. Jakob Steffe v Rovinju so imenovani za državne pravdnike na dosedanjih mestih. Tatvina sladkornih izkaznic. V, Trstu jc bilo zadnje dni ukradenih sladkorni komisiji zelo znatno število izkaznic za sladkor. Medtem je pa prišla policija na sled zakotnim oderu* škim kupčijam s sladkorjem in s tem, kakor se zdi, tudi tatovom sladkornih izkaznic. Z najdeno ročno granato se je igral šestletni Anton Paka v tržaški okolici. Granata je eksplodirala in odnesla dečku prste na obeh rokah. Tržaška mladina. Policija je izsledila 121et. Arturja V., ki je bil delil tovarišem gospej Črnko izmaknjeni denar. Pri njem so našli še 200 K, tako da dobi ga. Črnko od ukradenih ji 900 K nazaj 700 K. Ar-tur V. trdi, da je tatvino izvršil Emilij S., katerega sedaj iščejo. Vlomilčeva nezgoda. V čevljarsko prodajalnico Antona Venierja v Trstu, ulica Sv. Nikolaja 31, je bilo neko noč koncem julija vlomljeno in vlomilec je odnesel denarja in čevljev za 320 kron. Pri tem se je pa moral močno raniti, kajti v prodajalni in v veži je bilo vse okrvavljeno, ponekod so bile kar mlake krvi. Venier je vlom ovadil policiji, ki je takoj povprašala na zdravniški postaji, kdo je kaj ondi iskal pomoči. Tu so povedali, da je bil na vse zgodaj ondi 181etni čevljar Alojzij Kavčič iz Sv. M. M. zgornje, ki si je dal obvezati dokaj težko rano na levi roki. Polici-ja, kateri je bil Kavčič že radi več prejšnjih tatvin dobro znan, je Kavčiča aretirala in našla pri njem 264 K 88 vin. in šop ključev. Kavčič zaenkrat še taji zadnii vlom. Notranja politika. Nemški »predpogoji« zopet na obzorju. »Union« poroča z Dunaja: Čudno je, da se nemška nacionalna zveza tako ogreva za dr. pl. Seidlerjev kabinet, ko je še pred kratkim bila proti Seidlerju v opoziciji. Med jugoslovanskimi poslanci kroži namreč zanimiva vest, ki bi dovolj pojasnila zadržanje nemških nacijonalccv. Jugoslovanski poslanci so namreč zvedeli, da jc radi tega nemška nacijonalna zveza zavzela nasproti dr. pl. Seidlerju prijazno stališče, ker jim je ministrski predsednik baje obljubil, da bo uresničil del proslulih nemških »predpogojev«, kot nemški državni jezik i. t. d. še pred zasedanjem parlamenta. Vsled tega deistva ie narplnik Ju- goslovanskega kluba dr. Korošec sklical parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba k posvetovanju, še predno je padla končna odločitev. To bi bila cena, za katero bi se žrtvovali gospodje dr. Steinvvender, Stolzel, Dobernig in Pacher ter vstopili v kabinet. Uganka pa je, kako si predstavlja dr. pl. Seidler realiziranje nemških belangov. Zborovanje Poljskega kola v Krakovu. Krakov. 6. avgusta. Pred začetkom zborovanja poljskih poslancev so razvili vsepoljski in socialno-demokratični poslanci močno protinemško agitacijo. Razširjali so s strojem pisane letake, v katerih zahtevajo osvoboditev Pilsudskega in zaprtih legijonarjev. Ob 3. uri popoldne se je zbrala pred poslopjem, kjer se je vršilo zborovanje, velika množica. Seja je bila otvorjena ob tri četrt na 5 in tedaj je hotela množica vdreti v dvorano, toda policija je to preprečila. Ker je nemir naraščal, so poslanci intervenirali pri ravnatelju policije, da hočejo sami demonstrante pomiriti. Kmalu nato so se demonstrantje razšli. V seji ni prišlo do nikakih sklepov. Predložene so bile le pritožbe radi aretacije Pilsudskega in legijonarjev. Poslanec Daszynski je govoril zelo ostro in je predlagal, naj se vstvari v narodnih vprašanjih enotnost, v vseh drugih zadevah naj postopajo stranke samostojno. Posvetovanja se danes nadaljujejo. Kakor poročajo, ni misliti, da bi bil gališki vojaški namestnik nadomeščen s civilno osebo. In sicer radi vojaških vzrokov. Krakov, 6. (K. u.) Poljsko kolo se je posvetovalo dva dni. Sklepov je več. Glede na stališče nasproti vladi so sprejeli predlog poslanca Zieleniewskega, ki slove: Poljsko kolo izjavlja, da smatra sestavo parlamentarne vlade v sedanjem trenutku za nereelno. Kar pa računa s sestavo ministrstva, zahteva od sedanjega kabineta, naj uresniči zahteve, ki so bile predložene že prejšnjim vladam in zavzame čakalno stališče. Podpirala se bo vlada, če bo predložene zahteve izpolnila. Pravni odsek. Dunaj, 6, avgusta. Justični odsek je imel danes sejo. Dr. Ofner je poročal o sklepih gosposke zbornice glede treh pravosodnih predlog glede vojaškega pravo-sodstva. (Revizija obsodb vojnih sodišč, sestava porotnih listin in razširjenje vojaškega sodstva na civilne osebe.) Poročevalec je predlagal, naj se premembe gosposke zbornice odklonijo in naj vztraja poslanska zbornica na svojih sklepih. Po dolgi debati, katere se je udeležil tudi voditelj justi-čnega ministrstva, je odsek sprejel poročevalcev predlog. Ruske zmede. Kerenskij ostane. — Novi program Kerenskega. — Moskovska konstituanta. — Velikanska ruska manifestacija v Ameriki. Agentura je poročala 5. t. m.: Po novem posvetu dne 4. t. m. v zimski palači je ,z ozirom na način ,zopet Kerenskij umaknil svojo deimsija Začasni odbor dume je smatral za neobhodno potrebno, da sestavi vlado Kerenskij. Na skupnem zboru izvršilnih odborov delavskega in vojaškega sveta in zastopnikov kmetov so vkljub odporu maksimalistov sklenili s 147. proti 42. glasovom, 42 jih ni glasovalo, da soglašajo z izjavo vlade z dne 21. julija in da pozivalo vse stranke, naj se udeleže vlade. Zvečer 4. t. m. se je Kerenskij posvetoval z voditelji strank. Kerenskij je izdal izjavo, v kateri izvaja: Zastopniki socijalističnih, demokratičnih in liberalnih strank so sklenili, naj preosnujem mnistrstvo. Ker se V sedanjih okolnostih ne morem odtegniti poverjeni mi dolžnosti, smatram to dolžnost za izrečno zapoved dežele, naj kolikor mogoče kmalu sestavim krepko revolucijsko moč. Blagobit domovine in republike zahteva, da se opusti spor strank. Ne glede na lastne koristi naj vsi ruski državljani sodelujejo pod pogoji in v razmerah, ki jih zapoveduje potreba vojske, da ohranimo armado sposobno za boj in da zopet ponovimo gospodarsko moč države. Izpreme-niti se mora red in razdelba vladinih del. — Moskovske narodne skupščine se udeleži, kakor poroča »Humanite«, 850 delegatov. Na skupščini bodo izvolili dobrodelni odbor za rešitev Rusije in mu podelili velika pooblastila. — »Neue Ziiricher Zeitung« javlja iz Newyorka: Rusi, ki žive v Ameriki, so priredili velikansko manifestacijo. Vodil jo je socijalistični revolucionar Rutenberg. 4000 Rusov se je izjavilo za solidarnost delavcev vseh dežela. Finski deželni zbor se ne pokori razpustu (?). — Delavski in vojaški svet proti samoupravi Finske. — Rop v ruskem senatu. Iz Stockholma: Iz Haparande se javlja: Finski deželni zbor se ne bo pokoril zapovedi o razpustu. — »Agentura« poroča dne 4. t. m. iz Hclsingforsa: Na skupnem zboru delavskega in vojaškega sveta, od- | 1 is-k »Katoliške Tiskarne«. i borov brodovij in polkov, ki so se ga udeležili tudi generalni gubernator, poveljnik mornarice, podpredsednik senata Tokoi in voditelj finske socialne demokracije Hut-tunen, so po živahni razpravi sklenili sledečo resolucijo: 1.) Vsi ruski državljani morajo ubogati, kar zapove začasna vlada, ki je postavni organ ruske revolucijske demokracije. 2.) Finska demokracija je storila napako, ker je razglasila samoupravp, ne da bi se bila sporazumela z rusko demokracijo. 3.) Edini izhod bi bil, če bi ustanovili mešano komisijo, v kateri naj bi poravnali spor. — »Reuter« javlja: Z avtomobilom se je dne 4. t. m. pripeljalo šest mož pred senat. Vojake, ki so stražili, so zvezali; udrli so v posvetovalnico, kjer so uropali lepo, srebrno soho Katarine II. in druge dragocenosti; plen je vreden poldrug milijon rubljev. Ukrajinci skličejo lastno ustaVodajalno skupščino. — Za samoupravo Besarabije. — Peti ukrajinski polk prisegel zvestobo ukrajinskemu osrednjemi cvetu, — Sv. Oče za neodvisnost Ukrajine(?). V Ukrajini se pripravljajo, da skličejo lastno ustavodajalno zbornico. Jeseni upajo, da bodo vpeljali ukrajinščino v vse ljudske šole. Besarabski Rumuni so se pogodili z Ukrajinci, kako naj se izvede samouprava Besarabije. V Odesi zo boro.vali rumunski častniki in vojaki, ki so zahtevali, naj se v Besarabiji poučuje rumunsko. — Kijevski listi poročajo, da je prisegel neki ukrajinski polk zvestobo ukrajinskemu osrednjemu svetu in sklenil, da bo branil v bodoče le ukrajinske koristi. — »Allgemeen Handelsblad« poroča: Lvovski nadškof grof Szeptycki se želi podati v Kijev kot trajni papežev nuncij. S tem poslaništvom bi Sv. Oče pripoznal neodvisnost Ukrajine. Začasna vlada Finske. Stockholm, 6. Tri četrtine poslancev razpuščenega finskega deželnega zbora so se konstituirali kot začasna vlada Finske. Šekov in Hindenburg, Berlin, 6. (K. u.) Povodoiji zmag v vzhodni Galiciji sta si brzojavila generalni poročnik Šekov in maršal Hindenburg. George in Sonnlno o vojeiii cilji London, 4. Novi odbor za vojne cilje je imel v Queenshallu zborovanje. Navzoči so bili med drugimi: Italijanski zunanji minister Sonnino, srbski ministrski predsednik Pašič, mnogo ministrov in poslancev in nadškof iz Canterbury. Sonnino je izjavil, da je Italija posegla v vojsko, da brani svoje pravice, ko je Avstrija v soglasju z Nemčijo prekršila trozvezo. Posebna cilja Italije sta: osvoboditev naših bratov izpod jarma in popolna gotovost naše neodvisnosti. Lloyd George je izjavil: Borimo se, da premagamo najbolj nevarno zaroto, ki se je kedaj kovala proti svobodi narodov. Kaj bi bilo iz sveta, če ne bi mi vstopili v vojsko? Belgija, Srbija, Črnagora, nekaj najlepših provinc Francije in Rusije je opusto-šenih. Če ne bi bilo Angleške, bi cela Evropa prišla pod suženjstvo in milost ene velike gospodujoče sile. Bilo bi pač mno-narodov, pa samo ena velesila, ena velika armada in dve brodovji, namreč nemško in angleško. Mi smo napravili konec častila-komnim načrtom Nemčije. Gotovi ljudje pravijo, da sedaj ti i več nevarnosti, zakaj ne sklenete miru? Cesar govori sedaj drugače, skromnejše, samo o obrambi nemških tal. Nihče ni nameraval vpasti v Nemčijo. Vendar pa niti on, niti novi državni kancler ne povesta, da se zadovoljita samo z nemškim ozemljem. Oba gladko govorita o miru, besede »vzpostavitev« pa še ne moreta popolnoma izpregovoriti. Predno gremo na mirovno konferenco, se morata naučiti izpregovoriti to besedo. Vojska je strašna, pa ne tako strašna kot slab mir. Nek mož v zelo visoki službi Nemčije je dejal, da bo kmalu mir, da pa se bo v desetih letih zopet pričela vojska. iz boljše hiše in dobro šolsko izobrazbo sprejme se takoj pri flnt. Adamič, Kranj trgovina z galanterijskim m modnim blagom. I9iy se iščejo za takojšnje delo in raaslcp: 2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metie dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo tram do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. /,a prehrano, ki jo preskrbi občina dobe delavci še priboljšeb od gospodarja. Želi so 4-(i delavcev z naddelavcem, ki razume tudi nemški Isto tako se išče zur en na prav dobro i d voj nato žago na turbino v Feldkirchnu Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja nn upravo ..Sbivenca" pod št. 1,(1,; (r,..|„ h,,,/:„) N , r,t]j, '■Jcliiia konznrr I.a britev iz srebro-jekla K 3 50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Peiiekt« s C rezili K 16, ,20; dvo ez. res.rezila tucat K 6, 6. Ia lasestrižni aparat. K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brtix št. 1755, Češko. 111 Dščem Dr. Ig. Malnerič, odvetnik, zdaj nadporoCnik — avditor, Zagreb, Kačičeva ul. 13. 1894 dvonadstropna, z lepim vrtom, pripravna za vcako obrt, » Pastami sa MsE- iia?;,EB^:u Sirsa, se pod ugodnimi pogoji P"Sia. Pojasnila daje GIZELA VODOPIVEC, POSTOJNA. (1871) zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri Kon-zumnem društvu v Kropi, kamor so nasloviti tozadevne prošnje. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, m Ljublj ana, Marije Terezije cesta št. 13. TO Proda se okolu 12 vagonov lepega, 20 cm debelega in čistega 1 m <® i® Cena po dogovoru. Vprašanja na Jos. Henko, pos. JBrdce št. 6, pošta Trnovo, na Notranjskem. 1939 Proda se lepa, 3 leta stara kostanjeve barve. Poizve se v Vižmar« jih 59. 1892 £astonj dobi vsal< na željo v. ' i' moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine in godbenih predmetov. Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16. 25, 35 in 50; vmsimasam* rs^gj V " Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je umrla po kratkem zelo mučnem trpljenju v deželni bolnici naša mila hčerka, oziroma sestrica in vnukinja 1938 i,... dvovrstne h-jrmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica JAN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (B;ux) štev. 1754, Češko. Prodasta se dva ali trije Sastfavar, brate in dvovprežna pol krita kočija. — Več se izve pri H. Jeglič, »Nova pošia«, Kranj. 1925 la previdena s sv. zakramenti za umirajoče v nežni dobi 9 let. Pogreb nepozabnega otroka bo v sredo, dne 8. avgusta t. i. ob 5. uri popotudne iz pokopališke kapele v Dravi jah pri Liubljani na pokopališče istotam, kier se položi v rodbinski grob k zadnjemu počitku. V Dravljab, dne 7. avg. 1917. Ivan Babnik, trgovec in posestnik, oče. Marija Babnik roj. Rajer, učiteljica, mati. Vlad.mir Babnik, Helena Rajer, brat. babica. Mfk: E3SMSS3