Leto LX1X
štav. IT2a
V LJablfaitl, v četrtek, 24. Infl|a 1941-XIX *>««<" t*'*™ *	Prezzo — Cena L 0.70
SLOVENEC
Naročnina meaečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino m 10.349 za inserate. Podražnieal Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unkrae Pubblicita Italiana S. A, Milana.
vaak dan ijalnl mM pooedeifka is dnm po pratoflob
Uredniitvo la spravai Kopitarjeva 6, Ljubljano. a Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva 6, Labiana. I Telefon 4001-4005.	i
Abbonamenti: Mesa 12 Lire; Eitero, mete 20 Lire, Edurione domcnica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le inserzioni.
Filialel Novo me« t o.
Concessionaria esclasiva per la pubblicilS di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo štev. 413:
Topniški in letalski boji v Severni Afriki
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri To-bruku delovanje topništva. Nemška letala bo napadla postojanke protiletalskega topništva y trdnjavi. Na bojišču pri Sollumu je naše letalstvo bombardiralo in zadelo sovražna avtomobilska vozila in barake.
Angleška letala so bombardirala mesto Bengazi.
Vzhodna Afrika: Poleti sovražnih letal nad Gondar. Nobene druge posebne no-
vic*
Helsinki, 23. julija, lp. Finski dnevnik »Suo-11,: - objavlja uvodnik pod naslovom: »Naši italijanski bratje v orožju na protiboljševiškem bojišču«. Člankar poudarja, da je vkljub svoji veliki oddaljenosti od vzhodnega bojišča Italija hotela tudi materialno sodelovati pri sedanji križarski vojni proti boljševizmu ob strani svojih zaveznikov s svojimi junaškimi divizijami. Ta italijanska udeležba ima zelo velik pomen, kajti Italija je bila prva država, ki se je začela z vso 6ilo in z vso odkritostjo vojskovati proti komunizmu. Mi Finci ne bomo pozabili ogromne vrednosti italijanskega deleža »■ preteklosti in sedanjosti, ko se Italija udeležuje boja proti neredu in boljševiškemu barbarstvu. Italija je že z vsemi simpatijami spremljala boj Finske v prvi vojni proti boljševizmu.
Letalski napadi
na Sueški kanal
Berlin, 23. julija, lp. V noči od 21. na 22. julij so nemški bombniki napadli letališče El Kabre pri Slanem jezeru v pokrajini okoli Sueškega kanala. Bombe so padale na naprave na letališču in na šotore. Na letališču sta izbruhnila dva velika požara.
Nemški bombniki so tudi napadli Port Said, kjer so tudi izbruhnili veliki požari.
Bolgarska državnika zapustila Rim
Tudi pri slovesu jima je rimsko prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije
Rim, 23. julija lp. Predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov sta si danes dopoldne ogledala glavne starodavne in moderne spomenike Rima in sta izrekla besede občudovanja za ta dela, ki dokazujejo preteklo in sedanjo veličino Italije. Prav tako sta občudovala dela, ki jih je zgradil fašistični režim ter dela za ohranitev spomenikov in ogledala sta si tudi izkopanine, ki naj spravijo na dan dela antičnega Rima. Pri obisku spomenikov jn je spremljal guverner Rima princ Borghese.
Množica, ki je bila na ulicah, je spoznala bolgarske goste in je priredila prisrčne manifestacije bolgarskemu prijateljskemu in zavezniškemu narodu.
Proti poldnevu so se bolgarski državniki vrnili v vilo Madamo, kamor sta kmalu prišla Zunanji Minister grof Ciano in državni podtaj-pik pri predsedstvu vlade g. Russo, da bi ju ppjemljala na postajo Ostio.
Sprevod je šel po ulicah, kjer so vse hiše bile okrašene z bolgarskimi in italijanskimi zastavami, ogromna množica pa je dolgo in prisrčno pozdravljala bolgarska državnika. Na postaji so že bili zbrani diplomatski zastopniki držav trojne zveze in visoke italijanske politične ter vojaške osebnosti, ki so prišle, da bi ju pozdravile.
Potem, ko sta se dolgo rokovala z grofom Cianom, kateremu sta izrekla prisrčno zahvalo za sprejem v Italiji, sta bolgarska državnika vstopila v posebni vlak, ki je odpeljal ob 12.30 med navdušenim vzklikanjem rimskega ljudstva, ki je hotelo še enkrat izraziti svoje simpatije za Bolgarijo in za njene odlične zastopnike.
Izjava bolgarskega zun. ministra zastopnikom tiska
Zunanji minister dr. Popov je časnikarjem izrazil veselje nad sprejemom pri Vladarju in nad posebnim stikom z Mussolinijem ter grofom Cianom ter nadaljeval:
»Bolgare vežejo z Italijo trdne in stare prijateljske vezi, ki so se pokazale celo med zadnjo svetovno vojno, ko sta naša prijateljska naroda bila potisnjena v nasprotne tabore. In že tedaj je v Bolgarih dozorelo prepričanje, da moreta naša naroda biti samo prijatelja, čeprav ju je usoda postavila nasproti. Italija je večkrat pokazala svojo dobro voljo pri urejanju številnih vprašanj, ki se tičejo naših držav ter dragoceno pomagala pri njihovem reševanju. Tako je bilo pri vprašanju o reparacijah, pri vprašanju vojaških določil v mirovnih pogodbah itd.
Bolgarsko ljudstvo ne bo nikdar moglo pozabiti vsega tega in ne bo nikdar pozabilo, da je v prvih letih po vojni bil Mussolini tisti državnik, ki je s preroško jasnovidnostjo in moškim pognmom vzdignil glas za popravek mirovnih pogodb in za poravnavo krivic po teh pogodbah.
Bolgarija bo ohranila večno priznanje do viteških vojska Osi, ki so pomagale osvoboditi
tisto bolgarsko ozemlje, za katero je Bolgarija morala v preteklosti prestati tri zelo hude vojne. Bolgarskemu ljudstvu so še v spominu Du-cejeve besede iz velikega govora 10. junija, s katerimi je priznal priključitev Macedonije in vzhodne Tracije k materi domovini.
Bolgarija je pristopila k trojni zvezi in s tem najbolj dokazala, da se je popolnoma pri-
družila politiki Italije in Nemčije, da se uvede v stari Evropi nov pravičen red. Po določilih tega reda bosta Italija in Bolgarija zdaj imeli skupno mejo po Albaniji, s katero je Bolgare vedno družilo pravo in resnično prijateljstvo.
Prihod Italije na Balkan ni pri nobenem narodu vzbudil tolikega zadovoljstva in pričakovanja kot pri bolgarskem. To zaželeno in pričakovano sosedstvo z velikim narodom tako vzvišene omike Bolgare samo radosti, ker nudi najširše možnosti za popolno politično, gospodarsko in kulturno spoznavanje, ki se bo vedno bij poglabljalo. Sedanji naš obisk v Italiji naj izrazi našo hvaležnost in simpatije, ki prekipevajo iz bolgarske duše. Spada v okvir politike naših držav kot nov dokaz naših naporov pri zgodovinskem boju vojskujoče se Italije; katere cilj je boljši svet, kjer je tudi Bolgariji določeno mesto, kakor ji gre.«
Prodiranje zavezniških čet v Ukrajino
Nemška letala so ponoči drugič napadla Moskvo
Berlin, 23. julija, lp. Tudi v odseku pri Smo-lensku.je dne 21. julija zopet več tisoč ruskih vojakov zbežalo na nemško stran. Zdelo se jim je primerneje oditi v ujetništvo, kakor pa se se naprej upirati brez uspeha. Večkrat se zgodi, da se ruski vojaki odločijo, da hlinijo smrt, samo da obleže na bojišču in da jim ni treba nadaljevati umika. Ko pa pridejo Nemci, pa se vdajo. Ujetniki izjavljajo, da je nasilje političnih komisarjev vedno večje.
Razdejanja na bojiščih pri Smolensku
Berlin, 23. julija, lp. DNB podaja nekaj podrobnosti o prodiianju nemških kolon vzhodno od Smolenska. Agencija poroča zlasti o bojih včerajšnjega dne. Bojišče kaže na vseh straneh znake borb. Poljski topovi in protiletalske baterije leže razbite in uničene na vseb straneh, bojišče pa je polno municijskih skladišč, razdejanih tankov in uničenih avtomobilskih vozil. Ogromni griči zemlje pričajo, kje so pokopali sovjetske vojake. Tisoče in tisoče trupel sovjetskih vojakov pa morajo pokopavati še nemški vojaki.
Berlin, 23. julija, lp. Kakor je izvedel DNB, je madžarskim četam, ki se vojskujejo ob gornjem delu Dnestra, padlo v roke važno sovjetsko obvestilo. Obvestilo vrhovnega sovjetskega generalnega štaba pravi, da so železnice, ki iz Galicije in Ukrajine vodijo proti Črnemu morju, zelo važne. Med drugim so v obvestilu tudi besede, ki pravijo, da je treba z vsemi sredstvi ohraniti važne železniške proge, ki od Finskega zaliva vodijo proti Črnemu morju.
Ko pa eo madžarske čete skupaj z romunskimi in nemškimi zasedle ali razdejale glavne železniške proge v tem območju, je jasno, da Sovjeti po železnicah ne morejo več pošiljati zadostnih sredstev četam, ki se vojskujejo v zahodni Ukrajini.
Berlin, 23. julija, lp. Neko sovjetsko letalo je bilo zadeto in je moralo nato pristati za nemškimi črtami. Na letalu so našli poročilo političnega komisarja na severovzhodnem bojišču, poročilo pa je bilo poslano vrhovni upravi sovjetske politične propagande. Poročilo pravi, da so bile sovjetske
Govor predsednika irske vlade
Vkljub pritisku Irska ne bo opustila svoje nevtralnosti
Dublin, 23. julija. Ip. V irskem parlamentu je imel včeraj predsednik irske vlade De Va-lera govor o velikih težavah, s katerimi se mora boriti irsko ljudstvo. V uvodu je poudaril, da si mora irsko prebivalstvo izredno mnogo pritrg-govati zaradi vojne vihre.
V svojem govoru, ki je bil najdaljši med sedanjo vojno, je De Valera poudaril, da je politika irske vlade premočrtna ter znova naglasil, da hoče Irska ostati nevtralna. Dasi ta politika irske nevtralnosti ni priljubljena pri nekaterih državah, je vendarle njegova odločna volja ta, da bo z vsemi silami delal na to, da ostane Irska izven sedanje vojne.
Nadalje jo De Valera poudaril, da države, ki bi rado videle, da bi Irska stopila v vojno, ne bi mogle zadostiti zahtevam irskega prebivalstva. To naj velja kot odgovor tistim, ki predla- . no, ua »» ? gajo politiko posebnih izmenjav s to ali ono i svoje vlade.
državo. Prav gotovo je, da mora Irska, ki je odrezana od ostalega sveta, realistično gledati na položaj in premagati vse težave, ki izvirajo iz takega stanja in lajšati bremena, ki jih sedanji čas nalaga irskemu prebivalstvu.
Ko je De Valera prevzel oblast v državi, na Irskem ni bilo več ko 25.000 arov zemlje, ki je bila obdelana, danes pa znaša površina obdelane zemlje pol milijona arov. Irska vlada je storila vse, da bi pomagala prebivalstvu ter je dajala tudi posojila zasebnikom in zasebnim ustanovam. Prav velike težave ima Irska z nabavo premoga, brezposelnost narašča, ker morajo razno industrije ustavljati svoje obrate. Brezposelnost narašča, dasi je vlada ustanovila nekaj obratov, kjer naj bi brezposelni našli vsaj nekaj dela.
Svoj govor je De Valera zaključil z besedami, da je treba premagati vse težave samo na ta način, ds »e v«« irsko ljudstvo še bolj zedini okoli
izgube dne 10 julija izredno velike. Poročilo pravi dobesedno:
Tretji zbor avtomobilskih čet, ki je izgubil vse svoje tanke, ne obstaja več. Po naših podatkih se iz sovražnega oklepa ni rešilo več ko samo en tank in sicer iz druge motorizirane divizije. Tudi drugi oklepni oddelki so imeli hude izgube. 12. in 1. motorizirani zbor sta izgubila 819 tankov in sicer 12. zbor 602 in 1 zbor 217. Prav tako velike so izgube med moštvom in med častniki. 12. tan-kovski zbor je zgubil 11.944 mož. Zaradi tega je bil 12. zbor umaknjen in črtan iz vojnega razporeda.
Berlin, 23. julija, lp. DNB poroča, da je nemška podmornica na Baltiku potopila sovjetsko podmornico, ne da bi sovjetska podmornica mogla uporabiti svoje orožje.
Nemške in madžarske čete, ki se vojskujejo v Ukrajini, so dne 20. in 21. julija odbile krajevne poskuse sovražnih napadov. Sovražni oddelki so bili pognani v beg. Madžarske in nemške čete zasledujejo sovražnika tako, da niti ne more izvesti urejenega umika. Nemške čete so v zadnjih dneh uspešno obkolile mnogo sovjetskih oddelkov, ki so se zastonj trudili, da bi zlomili obkoljevalni obroč.
Odpor teh obkoljenih sovjetskih oddelkov je ponehal dne 20. in 21. julija, ko so sovjetski oddelki odrekli pokorščino političnim komisarjem.
Nemške čete ki prodirajo proti Petrogradu, so včeraj zaplenile mnogo vojnega gradiva in zajele mnogo oddelkov, ki pripadajo obrambi Petrograda. Moštva teh oddelkov pripadajo vsem letnikom in so brez prave vojaške izobrazbe. Poklicali so jih pod orožje ,da bi krili prevelike izgube, ki so nastale v posameznih edinicah.
Stockholm, 23. julija, lp. Švedski dnevniki objavljajo dopise svojih posebnih dopisnikov z ruskega bojišča. Dopisnik lista »Svenska Dagblade« obavlja dopis svojega poročevalca, ki je že v Rigi. Dopisnik pravi, da sta tik pred izbruhom vojne priplula dva švedska parnika v pristanišče v Rigo. Takoj sta prejela ukaz svojih lastnikov iz Švedske, da naj se takoj umakneta iz Rige, toda ruske oblasti niso dovolile parnikoma odpluti. Ko 60 nemška letala bombardirala letališče v Rigi, Rusi niso dovolili članom posadke švedskh pamikov, da bi se zatekli v zaklonišča.
Švedski mornarji so lahko opazovali obsežne letalske boje. Tedaj je bilo v pristanišču Rige dvoje sovjetskih križark, osem rušilcev in nekaj podmornic. V njihovi bližini sta bila oba švedska parnika. Ponoči so žarometi ugotovili dve nemški letali in protiletalsko topništvo je začelo močno streljati. Letalo pa se je spustilo nizko k tlom in je uničilo oba žarometa.
Švedski list objavlja tudi podatke o grozodejstvih rdečih čet. Tako so boljševiki zajeli posadko nekega nemškega parnika in jo takoj postrelili.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 23. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V Ukrajini prodirajo nemške, romunske, madžarske in slovaške čete pri zasledovanju brez oddiha naprej. Na ostalih delih vzhodnega bojišča se nadaljuje obkoljevauje in uničevanje manjših in večjih sovjetskih vojnih skupin. Pri svojih povsod neuspelih poskusih za izpad in za razbremenitev je imel sovražnik nenavadno krvave izgube.
Na finskem bojišču se boji nadaljujejo i zasedbo nadaljnjega ozemlja po načrtu.
Nemško letalstvo je tudi v pretekli noči s močnimi silami bombardiralo vojaške naprave v Moskvi. Bombni zadetki, in sicer z bombami velike in največje vrste, ter velike količine zaii-galnih bomb so povzročile nadaljnja razdejanja s hudimi posledicami. Požari po napadih v prejšnji noči še niso bili pogašeni.
Na morju okoli Anglije so bojna letala potopila tovorno ladjo s 5000 tonami. Letalski napadi so v pretekli noči veljali pristaniškim napravam ob Humbri in v jugovzhodni Angliji ter raznim letališčem.
Podnevi so na obrežju Rokavskega preliva lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 11, mornariško topništvo in stražni čolni pa štiri angleška letala.
Angleška bojna letala so ponoči na razne kraje v jugozahodni Nemčiji brezuspešno vrgla majhno število rušilnih in zažigalnih bomb.
Nemški oklepni odelki so na bojišču pri Dnje-stru, kakor poroča DNB, 20. julija zajeli novih 10 tisoč ujetnikov ter uničili 220 sovjetskih oklepnih voz in 40 topov. V nadvse silovitih bojih okoli Porkhova so nemški oklepniki uničili 98 sovjetskih tankov. Nemške izgube pa so spričo tega le neznatne. V drugih zelo hudih bojih med nemškimi in sovjetskimi oklepnimi vozili na področju Vitebska je sovjetski napad v zaporednih valovih tankov spodletel ob krvavih izgubah. Samo eni nemški oklepni diviziji se je posrečilo uničiti 93 nasprotnikovih tankov.
Južne sovjetske armade se umikajo proti Odesi
Besarabsko bojišče, 23. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da se sovjetske divizije pred pritiskom nemških in romunskih divizij na besarabskem bojišču hitro umikajo proti Odesi. Nemške in romunske divizije so hitro prešle v zasledovanje umikajočega se sovražnika in so v zadnjih 24 urah zasedle mnogo krajev ter dosegle romunsko sovjetsko mejo, kakor je bila v juniju 1940. Zavezniške divizije zasedajo namreč sedaj vse bivše romunsko ozemlje, na tem ozemlju pa zapirajo zlasti takozvane četnike, ki so večinoma sami židje.
Zajeti sovjetski vojaki popolnoma nič ne vedo o položaju na drugih odsekih bojišča. Ponoči je bilo zajetih 20 sovjetskih padalcev, ki so pristali na romunskem ozemlju za bojno črto. Preoblečeni so bili v kmete in bi morali izvesti sabo-tažna dejanja ter poročati o položaju po radijskih aparatih. Pozneje se je ugotovilo, da so vsi ti padalci bili romunski komunisti, ki so pred 6. leti zbežali v Rusijo.
Na nekaterih odsekih južnega bojišča so nemške in romunske divizije, potem ko so prebile Stalinovo črto, prodrle do 60 km globoko na rusko ozemlje. Tudi na drugih odsekih ob Dnje-stru so nemške in romunske čete povsod zlomile sovražni odpor in napredovale daleč naprej na sovražno ozemlje.
Stik med romunskimi in nemškimi divizijami
Besarabsko bojišče, 23. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da se je včeraj na ozemlju, ki leži severovzhodno od Bukovine in Besarabije, vpostavila neposredna zveza med nemškimi in romunskimi divizijami, ki se vojskujejo na ozemlju Ukrajine. Ta zveza se je vpostavila po nekaj dneh srditih bojev in potem, ko so na vseh odsekih prebili sovražno obrambno črto. Seduj le nemške in romunske divizije zmagovito nadaljujejo svoje bo>
Stalin ukazal ustreliti Vorošilova
Madrid, 22. julija, lp. Dopisnik dnevnika »Pue-bla« poroča iz ameriških virov, da je Stalin ukazal ustreliti Vorošilova. Španski list dostavlja, ''a taka odredba ni nič čudnega za »rdečega carja« in svet bo videl še hujše stvari, predno se bo zrušila država, ki sloni na nasilju in zločinu.
Stalin poslal vso mladino na bojišče
Teheran, 23. julija, lp. Potniki, ki prihajajo iz Busije. poročajo, da ie Stalin poslal na bojišče vso tisto mladino, na katero lahko računa. Starejši letniki so ostali v rezervi, kajti teh tudi 20 letna komunistična propaganda ni mogla navdušiti za sovjetski režim. Te rezerve pa so slabo opremljene, malo izvežbane in bodo ie slabo sodelovale pri obrambi, ko bo mladina izčrpana in žrtvovana v prvih vrstah.
Rim, 23. julija, lp. V današnjem »Ginrnale dTtalia« objavlja Gayda članek o položaju na vzhodnem bojišču in pravi, da se hoji razvijajo zelo zadovoljivo. Komaj mesec dni po izbruhu sovražnosti so zmagovite nemško in zavezniške čete napredovale do druge obrambe sovjetske »Stalinove črte«, ki jc bila prebita na več krajih. Če primerjamo položaj s preteklo vojno, lahko s velikim optimizmom gledamo na ves razvoj. Bilo bi pa napačno misliti, da je že vse končano. Boji na ruskem bojišču hodo trajali še nekaj časa, predno bodo zaključeni. Ruski odpor bo lahko trajal, dokler sovjetske sile in naivečja sovjetska industrijska središča ne hodo uničena in razpršena. Angleži računajo nn ta odpor, da bi si lahko malo oddahnili, toda vojna ne dopušča nobenega premora in zato so bodo angleški računi izjalovili. Anglija se danes voiskuie do zadnje?« Rn« !n ♦o je njen edini dobiček, ki pa no bo preprečil neizogibnega poraza.
Ameriške intrige v Bolivsjl
Nemški poslanik v Boliviji je odšel, nemška vlada pa je sporočili bolivljskemu poslaniku v Berlinu, da naj zapusti Nemčijo
Berlin, 23. jul. lp. Po nalogu nemške vla<le je nemški poslanik v La Pazu, prestolnici južno . pmeriške republike Bolivije, izročil tamošnji vladi naslednjo spomenico:
>15. julija mi jo bolivijska vlada sporočila, da mo ne smatra več za zaželeno osobo in želi, da do 22. julija zapustim državo. Ne meni, in ne nemški vladi niso bili RporočenI kakršni koli razlogi, ki bi mogli opravičiti tako ravnanje bolivijske vlado. To je razumljivo, ker takih razlogov sploh lil. Takoimcnovnno utemeljitve, ki lili ie zastopnik hollvijske vlade knsnejo povedal zastopni' m tiska, se same izkazujejo kot popolnoma Izmišljene in brei sleherne podlage.
Po nalogu nemške vlade zato najodločneje protestiram proti ravnanju bollvijske vlade, ki nasprotuje vsem pravilom mednarodnih o<'nošajev. Nemška vlada pa je prisiljena, da sporoči bolivlj-
skeim. odpravniku poslov v Berlinu, da (udi on ni več zaželena osebni' > in da mora v treh dneh zapustiti nemško ozemlje.«
Nemški poročevalski urad razprav,,. o spomenici, ki jo je nemški poslanik lz-"'1 bollvljski vladi ln pravi, da je nezakoniti nastop Bolivije spreu.ljal piupagandističen govor namestnika zunanjega ministra Združenih držav Sumnerja Wel-lesa. Ta še ekrat besno obtožuje državi Osi, češ, da pripravljata napad na Južno Ameriko.
Ta bolivijski nastop spremlja tudi poslanica predsednika Ro jvelta ameriški zbornici. Roosevelt v ozadji liolivljskegii dogodku vidi nemiko grožnjo zoper Združene države. Te ^ro^ije ja nI. R ilt govori o njej sc.nio, da bi lahko obdržal pod orožjem ameriško vojsko proti Jji ljudstva in te vojske same.
Roosevelt je član masonske lože
Zanimiva odkritja v neki norveški masonski loži
Berlin, 23. Julija, lp. DNB poroča, da so v neki norveški masonski loži našli listine, ki dokazujejo, da je Roosevelt član masonske lože v Newyorku. Poleg številnih fotografij o predsedniku kot članu masonske lože, so našli tudi spremno pismo new-yorškega framasona Krnita Wanga, ki nosi datum 23. november 1935 in v tem pismu je tudi razložen vir omenjene fotografije. Pismo pravi:
»Meni je zelo ugodno, da lahko doprinesem nekaj v arhiv materinsko hiše, zlasti pa, ker lahko priložim nekaj zanimivega. Dne 7. novombra Je bil predsednik Združenih drržav, brat Franklin Roosevelt, navzoč v loži arhitektov v Newyorku, kjer je bil obenem s svojima mladima sinovoma Jamesom in Franklinom povišan v tretjo stopnjo. Njegov najstarejši sin Elliot je že dosegel stopnjo mojstra. Ob tej priliki sem imel izredno čast, da sem ohranil za večnost ta zgodovinski dogodek. Napravili smo sliko skupine, v kateri so bili predsednik in njegovi 6inovi. Bila pa je izdana strof»a prepoved, da ta slika ne sme biti objavljena, toda v zasebne namene se lahko odstopi v dar ta Kopija. To fotografijo Vam pošiljam priporočeno in Vas prosim, da jo izročite v dobre roke.«
Pismo se zaključuje še z drugimi priporočili iste vrste, obenem pa se priporoča največja dis-krecija. Na sliki je odlično spoznati predsednika Roosevelta, kako nosi masonske znake ln : lak 32. slopnje. Ob Rooseveltu je veliki mojster newyor-ške masonske lože 0\vens. Na sliki sta tudi oba Roosoveltova sinova. Prav tako so na posnetku Še številne vodilne ameriške osebnosti in med drugimi tudi newyOrški župan La Gua-dia. Na fotografiji je opomba, da je razmnoževanje strogo prepovedano.	(
Odgovornost za morebitni vstop Amerike v vojno
Ncivuork, 23. julija, lp. Razburljivo sporočilo predsednika Roosevelta ameriški zbornici, ki naj bi podprlo zakonski načrt za podaljšanje vojaške službe v narodni straži in pri vpoklicanih rezervistih, je med nasprotniki ameriškega vmešavanja v vojno vzbudilo zelo žive odgovore Trdijo, da je docela neresnična predsednikova trdilev, da hi bila Amerika danes v večji nevarnosti kakor pred letom dni. Kvečjemu se pod to tiditvijo lahko razume, da je
Amerika še bolj zašla na opolzko pot, ki drži v vojno. Odgovornosti za tak položaj pač ni mogoče pripisovalim silam osi. Predsednik pa hoče s tem vplivati na javno mnenje in pridobiti zbornico za svoje načrtr
četrtka, 24. julija, velja nov red za zatemnitev, ki se začne ob 22 zvečer in se konča ob 5 zjutraj.
Tu ci in Žsdle v Bolgariji mob?3?z»rani
Sofija, 23. julija, lp. »Uradni list« je danes objavil vladni ukaz, ki naj olajša nadzorstvo nad tujci in tujimi državljani, zlasti Židi, ki žive v Bolgariji. Vsi ti in tudi tisti, ki imajo takozvani Nansenov potni list, so od danes naprej mobilizirani in sicer v takozvani »civilni mobilizaciji«.
Pobijanje prevratne propagande
na Madžarskem
Budimpešta, 23. julija, lp. Madžarske policijske oblasti nadaljujejo s pobijanjem skrivne propagande, katero na Madžarskem navdihuje Anglija. Policija je spet prijela 25 bogatih Judov, ki so širili napačna in razburljiva poročila. Izročeni so bili sodišču in bodo sojeni po najhitrejšem postopku.
V industrijskem središču Ujpestu je policija zaprla okoli 1000 Judov, ki jih bodo poslali v koncentracijske tabore. Tudi v Kispestu so zamrli stotino Judov, špekulantov in oderuhov.
Predpisi o trgovini in predelavi kravjega mleka
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X,
na podlagi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX v zvezi s členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in
smatrajoč za nujno potrebno, da se uredita trgovina in predelava kravjega mleka zaradi zagotovitve redne oskrbe pokrajine z mlekom in mleč. izdelki po potrebah prehrane te pokrajine,
odreja:
člen 1. Vse tvrdke, ki trgujejo s kravjim mlekom ali ga predelujejo v surovo maslo, sir in druge izdelke, morajo to svoje poslovanje prijaviti do vštetega 28. julija 1941-XIX uradu občine, kjer opravljajo to trgovino ali predelovanje; v prijavi morajo navesti splošne podatke o tvrdki, sestavine njene strokovne opreme, količine mleka, oddanega v mesecih maju in juniju 1941-XIX v neposredno potrošnjo in oddeljenega za predelavo, kakor tudi količine od predelave dobljenih proizvodov.
Občine morajo poslati zbrane prijave nemudoma Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino, ki mu je poverjeno urejanje trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki.
Člen 2. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino določi po strokovni opremljenosti tvrdk, katere izmed njih smejo s kravjim mlekom trgovati in ga predelovati, ler izda ustrezna dovolila.
Do odločitve Prehranjevalnega zavoda veljajo tvrdke, ki so vložile prijavo iz prednjega člena, kot pooblaščene začasno nadaljevati trgovino, oziroma predelovanje.
Člen 3. Proizvajalci smejo prodajati mleko svoje proizvodnje razen neposrednim potrošnikom tudi tvrdkam, ki imajo dovolilo po prednjem členu. Tudi smejo še nadalje izdelovati surovo maslo, toda samo za rodbinske potrebe.
Proizvajalci, ki zaradi lege svojega kmetij-
Zmagovito vojskovanje proti zahrbtnemu sovražniku
Kakor povedo nemška uradna poročila, se ie zdaj tudi skrajno desno nemško-romunsko krilo premaknilo ter začelo postavljati svoje mostiščne postojanke tudi na levem bregu Dnje-stra. Vojaški poročevalci vedo povedati, da so prednje vrste nemških oddelkov že prišle do okolice Kijeva ter da so celo že precej daleč naprej, medtem ko Kijev sam še kot močna utrdba drži rusko fronto v Ukrajini.
Kakor poročajo nemške propagandne čete, se Rusi branijo ofenzivno ter se skušajo prilagoditi premikajočemu se nemškemu vojskovanju, dasi za lako vojskovanje niti njihovo vodstvo niti njihove čele niso dovoli izšolani. Vojskovanje je tukaj docela drugačno kakor je bilo na Francoskem. Tamkaj so Ncmci, brž ko so predrli francoske vrste, mogli razgalili vso sovražno fronto, ki se je takoj začela umikati in bežati. Tukaj pa se ruske divizije, čeprav so Nemci njihove vrste predrli, kar naprej in samostojno branijo na svojih odsekih ler se s svojimi oklepnimi enotami samostojno bore zoper nastopajočo nemško pehoto, katera je v tem pogledu izvršila sijajna dela. Tako nastanejo večkrat taki položaji, o katerih nemški propagandni poročevalci vele," da včasih nihče ne ve, kdo koga obkoljuje in kdo je obkoljevan. Tako vojskovanje ima v mislih nemško vojno poročilo od nedelje, ko poroča, da so nemške čele gladko odbile izpade obkoljenih ruskih čet. Zlasti ponoči postaja zadeva zapletena, kakor nazorno pričajo nemški propagandni poročevalci. V temni noči se na primer ruski oklepniki liho in molče obesijo zadaj za nemško oklepno kolono, na katero začno polem nenadno od za-:laj streljali. Drug lak primer naglašajo nemški oropagandni poročevalci takole: Na cestnem križišču sloji ponoči nemški prometni vojak. Po stranski cesti pride nova kolona, medtem ko po glavni cesli prihaja zadnji del velike nemške oklepne kolono. Vojak mora ustaviti stransko kolono za toliko časa, dokler ni glavna cesla prosta. Ko začne končno stranska kolona mar-llrati iz slranske na glavno cesto, takrat šele vojak zapazi, da so to Rusi. kalerl so se na »Iranski cesli ustavili pred njegovim znakom.
Nemški poročevalci zlasti naglašajo, da ie rusko vojskovanje od sile trdovratno in tudi zahrbtno. Njihovi strelci streljajo iz dobro zakrilili skrivališč ali pa z drevja ter polem tako nadlegujejo nemški dovoz in rezerve od zadaj, dokler jih nemške čele ne likvidirajo. Ruske utrdbe, kjer so bile, zlasti zahodno od Kijeva in pri Vitebsku, so bile dobro urejene in prikrite ter povsod trdovraino hranjene. Nemški pionirji in pešci so pri zavzemanju takih utrdb
pokazali neverjetno veliko spretnost in osebni pogum.
V Nemčiji se zdaj mnogo pečajo z vprašanjem političnih komisarjev v sovjetski armadi, ki so bili zdaj znova uvedeni. Spočetka v obmejnih bojih Nemci niso ujeli še nobenega političnega komisarja. Zdaj pa jih imajo že precej. Uradno naglašajo nemške oblasti, da bodo s temi komisarji ravnale kakor z vojnimi ujetniki, ki pa jih bodo imeli ločene od drugih vojakov. Po njihovi stopnji bodo z njimi ravnali kakor s častniki ali pa s prostaki. Nič pa Nemci ne poročajo, kaj bodo ukrenili z ujetimi ženskami, ki se tudi vojskujejo med sovjetskimi vojaki. Najbrž bodo to vprašanje tako rešili: če so v vrstah bojujočih se rednih čet, bodo vojne ujetnice. Ni znano, ali je bilo doslej ujetih kaj žensk, ki so bile pdprej državljanke prejšnjih samostojnih baltskih držav. Kdor pa je ujet z orožjem v roki, ne da bi bil vojak in člen redne vojske, bo z njim nemško poveljstvo ravnalo po veljavnem vojnem pravu.
Finsko ljudstvo proslavlja osvoboditev Karelije
Helsinki, 23. julija, lp. Finsko prebivalstvo v vzhodni Kareliji se je zbralo v Vuoksinelu, da bi proslavilo osvoboditev. Z zborovanja so poslali brzojavko maršalu Mannerheiniu. V brzojavki se ponavlja zaobljuba, da naj prebivalstvo na ozemlju vzhodne Karelije ostane svobodno in vedno priključeno svoji finski domovini.
Helsinki, 23. julija, lp. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da se prodiranje finskih čet na kare-lijskem bojišču kar najugodnejše nadaljuje. Povsod pa se opaža, da se sovražnik sistematično umika in da se skuša razmestiti na novih postojankah. V zadnjih 24 urah so finska lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila osem sovjetskih letal.
Helsinki, 23. jul. lp. Položaj nn rusko-finski fronti je sedaj takle: Obleganje Ilongoeja se nadaljuje. Pred Vlborgom se bijejo boji v stari finski utrdheni liniji, severno od Ladoškega jezera. Finske čete so prešle Pitkaranto In staro mejo. V vzhodni in Severni Kareliji ni nič novega. Pri prodiranju proti Leningradu Nemci uničujejo železniške zveze. Vsako noč napadajo z letali prometne zveze okoli Leningrada in bombardiralo kronstedt-ske obrambne baterije
skega podjetja ne bi mogli izročati mleka ali smetane pooblaščenim tvrdkam, se smejo izjemoma pooblastiti, da predelujejo presežek mleka v surovo maslo. Pooblastitve izdaja Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, ki določi sproli tvrdke, katerim naj se surovo maslo oddaja.
Člen 4. Tvrdke, ki so pooblaščene za trgovino in za predelavo mleka, morajo voditi vpisnik prejema in oddaje, ki ga potrdi Prehranjevalni zavod; vanj se morajo vpisovati dnevno in ločeno količine proizvedenega, kupljenega, oddanega ali predelanega mleka, kakor tudi količine mlečnih izdelkov in njih oddaje.
Periodičen povzetek teh podatkov je poslati Prehranjevalniemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po navodilih, ki jih izda sam.
Člen 5. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sme glede na potrebe prehrane te pokrajine obvezno določiti za vsako tvrdko, koliko mleka naj tvrdka oddaja v neposredno potrošnjo in koliko naj ga oddell za vse vrste predelave, in tudi določiti tvrdke ali ustanove, katerim naj se oddajajo določne količine mleka in mlečnih izdelkov.
Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo, če. dejanje ni huje kaznivo, v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 7. Ta naredba nadomestuje vse druge, nasprotne ali z njo nezdružljive predpise in stopi v veljavo dne 28. julija 1941-XIX.
Ljubljana, dne 19. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Gospodarstvo Gospodarska slika Slovaške
Slovaška je že od nekdaj znana po svojih zdraviliščih in kopališčih cb vznožju lepih gora in hladnih rečnih dolinah. Podnebne razmere, naravno ^ bogastvo in širni gozdovi dajejo Slovakom možnost za velik gospodarski razmah. Glavni slovaški pridobitni panogi pa sta poleg gozdov poljedelstvo in živinoreja, Njiv ima Slovaška 1 milijon 178,397 ha, travnikov 291.622 ha in pašnikov 497.934 .ha. Za sadjarstvo je pripravnih 18.883 ha, vinogradi pa uspevajo na 8000 ha površine po sončnem pobočju južnih Karpatov. Gozdovi pokrivajo 1,458.738 ha slovaške zemlje. Gozdovi so skoraj vsi v hribovitih krajih, kjer nič n« škodujejo poljskim in- drugim nasadom. Nerodovitne zemlje ima sedanja Slovaška 112,301 ha.
Poleg žitaric uspeva na Slovaškem še koruza, tobak, repa, paprika in razno sadje ter zelenjave. Vsakdanja hrana Širokih ljudskih plasti je krompir. Podnebje je zelo ugodno tudi za industrijske rastline. Največ zemlje jc posejane z žitaricami. Žita pridelujejo na celokupni površini v iznosu 1,218.984 ha Med žitom je treba v prvi vrsti omeniti pšenico, rž in ječmen. Koruzni nasadi pokrivajo 41.507 ha in ne zadoščajo za domačo potrebo. Sladkorno peso predelujejo v sedmih tovarnah v sladkor, ki proizvajajo letno okoli 40.000 vagonov sladkorja, kar zadošča za kritje domačih potreb in še za izvoz ga je nekaj. Letni pridelek krompirja znaša 175.000 vagonov. Lanu in konoplje ne se-jejo mnogo, toda sedaj, ko vlada pomanjkanje surovin, so začeli misliti tudi na industrijske rastline, zlasti še, ke rje slovaško podnebje za te rastline kaj ugodno Leta 1939. so imeli na Slovaškem 6,925.000 sadnih dreves, Slovaški gozdovi vržejo na leto okroglo 5,000.000 kubičnih metrov
drv, ki jih izvažajo skoraj v vse evropske države, »
Banca di Roma je dobila novo palačo v Milanu. Te dni so v Milanu svečano odprli novo veliko palačo »Banca di Roma« v Milanu. Poleg drugih odličnikov se je te slovesnosti udeležil tudi finančni minister Eksc. Thaon di Revel, ki je imel pri tej priložnosti važen govor, v katerem je poleg zgodovine te banke obravnaval tudi nekatera važna načelna vprašanja o tem, kako italijanska vlada brani liro, o usodi zlata, o delu, kot o glavnem činitelju vrednosti in o gospodanski politiki vlade.
Nova nemško-švicarska trgovinska pogodba. Nova nemško-švicarska trgovinska pogodba, ki je bila te dni podpisana, je sad dolgih pogajanj v Bernu ln Berlinu. Nova pogodba je sklenjena za čas do konca lela 1942. Vrednostni kontingenti za blagovni promet so v glavnem isti. kot so veljali doslej. Plačilni promet se bo opravljal po klirlngu. Ker mora izvoznik potem, ko odda blago, še precej časa čakati na blago, jo v pogodbi dogovorjeno, da ta čas ne sme trajali preko treh mesecev. Do konca leta 1942 bo Nemčija dobavljala Švici premog in železo in bo po zasedenem ln svojem ozemlju prevažala za Švico potrebno tekoče gorivo iz Romunije. Švica bo dobavljala Nemčiji živino, sadje, mlečne izdelke, za to pa bo od Nemčije dobivala sladkor, semenje, semenski krompir, nlkolioj. umetna gnojila Itd. V tej pogodbi je dobila Švica od Nemčije tudi znatne olajšave za trgovino s tretjimi državami. Prav tako
je urejeno tudi vprašanje blagovnega prometa med Švico in zasedenimi deželami, kakor z Belgijo, Nizozemsko in Norveško. Plačilni promet s temi deželami bo šel preko obračunske blagajne v Berlinu. Plačilni promet med Švico in Nemčiji pridruženimi področji Alzacije, Lorene, Luksem-burške in Spodnještajersko, bo šel preko rednega nemško-švicarskega kliringa. V pogledu finančnega prometa, zavarovanja, zlatih hipotek in potniškega prometa v novi pogodbi ni bistvenih sprememb.
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Domača lanena industrija »Platno« družba z o. z. se ie spremenila t. 1> družbene pogodbe in razveljavila t. 14 družbene pogodbe. Izbriše se tudi poslovodja Siegel Ernest, vpiše pa ing. Luck-mannu llerbertu, zasebniku v Ljubljani, Kar-lovška št. 18, podeljena samostojna prokura. — Pri družbi »Peko« družba z o. z. fabrikacija in prodaja čevljev, sedež družbe sedaj Ljubljana.
Iz zadružnega registra. Pri Hranilnici in posojilnici na Jožici, zadrugi z neomejenim jamstvom, se izbrišeta člana upravnega odbora Košir Franc in Ahlin Vinko, vpišeta pa Prest-nik Janez, kamnosek v Stožicah 22 in Strah Valentin, posestnika sin na Ježici št. 11. — Pri zadrugi »Učiteljska samopomoč v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom«, se izbriše član upravnega odbora Režek Juraj, vpiše pa Škulj Andrej, sreski šolski nadzornik v pok. v Ljubljani, Resljeva 24.
Poljedelska proizvodnja v Ljubljanski pokrajini. Pod tem naslovom poroča I. E. I.: Ker še ni točno določen obseg avtonomne Ljubljanske pokrajine, je zaenkrat še težko natančno predvideti njeno gospodarsko strukturo. Približno se da reči, da znaša število kmetij v Ljubljanski pokrajini okoli 34.500. Skupna površina obdelane zemlje znaša okoli 260.000 hektarjev. Med kmetijami je največ takih, ki obsegajo okoli 7 hektarjev. Informazione Economica Italiana nadalje poroča, da je 28% Ljubljanske pokrajine polj (74.000 ha), travnikov (98.000 hektarjev), 29% pašnikov (77.000 ha), ostalo pa z vinogradi in sadovnjaki. Gozdov je 177.000 ha. Po zadnji statistiki je v Ljubljanski pokrajini 110.000 glav goveje živine in 16.000 konj. 14.000 hektarjev je bilo posejanih z žitom, 14.000 ha pa s turščico. Krompirjeva letina vrže navadno na tem področju, kjer je posejanih okoli 16.000 ha s krompirjem, 6koraj 1 milijon kvintalov krompirja.
V	starih krajih z zgodovinsko tradicijo poznajo in goje vinsko trto. Okoli 6000 ha je zasajenih s trto, s sadonosniki pa 3000 ha.
Trgovski odnošaji med Španijo in Francijo. V
okviru nove ureditve trgovskih odnošajev med Francijo in Španijo je določen nov modus za medsebojno obračunavanje. Provizorlčna ureditev obračunavanja med obema državama je predvidevala blagovno izmenjavo v višini 120 milijonov frankov. Z nastopom nove letine si na francoski strani žele povečanja blagovne izmenjave, zlasti bi radi uvažali iz Španije več sadja. Kakor se zdi, bo lahko dosegla blagovna izmenjava med obema drŽavama tudi v bodoče 120 milijonov frankov, novost pa je v tem, da je določena nova relacija tečaja med francoskim frankom in špansko pezeto. Po odredbi španskih merodajnih oblasti se bo namrei »ršilo obračunavanje za vse izmenjave od 1, junija" t. 1. naprej po tečaju 21 pezet : 100 francoskim frankom, dočim je bilo staro razmerje 23.55 pezet : 100 frankom. Z zmanjšanjem vrednosti francoskega franka se bo nekoliko zmanjšal španski dolg Franciji. Francosko-žpanska trgovinska bilanca je bila namreč pasivna za Španijo. Španski pasivni saldo sega nazaj za španske nakupe v Franciji pred 17. januarjem 1937. Ta stari dolg znaša okoli 200 milijonov frankov, Francija pa dolguje Španiji okoli 50 milijonov frankov. Izenačenje plačilne bilance med obema državama bo imelo ugodne posledice za Francijo, ki zelo potrebuje špansko sadje,
Dobave tvornic Fiat in Breda Državnim železnicam. Brez ozira na vojne potrebščine nadaljujeta podjetji Fiat in Breda s proizvodnjo, namenjeno za privatno uporabo. Kar se tiče dobav teh dveh podjetij za Državne železnice, sporoča Informazione Economica Italijana, da so dobile Državne železnice sledeče: 150 avtomobilov Fiat in 100 avtomo-mobilov Breda z Dieselovimi motorji. Vsak avtomobil ima 56 sedežev. Sedaj pa delajo nove avtomobile, prav tako z Dieselovimi motorji. Vsak bo imel 72 sedežev. Naročenih je 200 avtomobilov novega tipa in jih izdelujejo deloma Fiatove, deloma pa Bredine tvornice.
Dovoljenje za nova industrijska podjetja v Albaniji. Po poročilu Informazione Economica Italiana je dovoljena v Albaniji gradnja sledečih tvornic: 1 jeklarna, 1 velika mehanična delavnica, 1 tovarna za eksploziva, dve destilarni, 1 tovarna za klorovo sodo, več cementnih tovarn, več opekarn in ena tvornica za platno. Že obstoječa industrijska podjetja bodo povečana in modernizirana.
Nemško - francosko sodelovanje v metalurški industriji. Sedaj so v Parizu pogovori med zastopniki nemške in francoske metalurške industrije. Ko bodo pogovori končani, se bo začelo dejansko sodelovanje v Diisseldorfu. V Nemčiji se nahaja tudi francosko metalurgično odposlanstvo, da študira nemško metalurgijo.
Prosen kruh na Madžarskem. Iz Budapešte poročajo, da se je prvič pojavil v Budapešti kruh, ki mu ie primešane tudi nekaj prosene moke. Doslej je bilo obvezno mešati h krušni moki 40% koruzne moke ali krompirja, sedaj pa lahko to količino deloma ali v celoti nadomesle s proseno moko. Novi kruh z mešanico prosene moke se odlikuje po okusnosti, lepem duhu in ga je moči dolgo ohraniti nepokvarjenega.
»Eisenwerke Podbrezova d. d.c v Bratislavi.
V	Bratislavi je ustanovljena delniška družba »Eisen-vverke Podbrezova« z osnovnim kapitalom 50 milijonov kron. Nova družba bo delovala v zvezi s podjetji »Herman GOring« ter bo izdelovala orožje in stroje za slovaško državo. Sedež družbe bo v Bratislavi. 40 milij. kron ie naloženih v vladne tovarne, 4* milijone pa v »Waffenwerke« v Brnu, ki pripadajo istemu konzorciju.
Proizvodnja zlata v Španiji. Leta 1940 je proizvedla Španija 453 kg zlata proti 932 kg v letu 1939.
V	letih pred državljansko vojno je znašala proizvodnja španskega zlata od 87 do 242 kg in se je torej po državljanski vojni dvignila. Stara zlata ležišča so v Almeriji, Huelvi in Tharrisu, geološki institut pa je odkril še nova nahajališča v provincah Leon, Guidalajara, Granada, Caceres, Almeria, Huesca, La Coruna in Bajadoz.
Bolgarija pridela največ bombaža v jugovzhodni Evropi. Površina bombaževih nasadov znaša letos v Bolgariji 60.000 ha napram 50.000 ha v lanskem letu. Sedaj, ko |e Bolgarija dobila še Macedonijo in Tracijo, je postala največja proizvajalka bombaža v jugovzhodni Evropi. Površina posajena z bombažem, se je pevečala na 100.000 hektarov in ee pričakuje žetev najmanj 20,000 ton surovega bombaža.
NaroČite ..Slovenfev koledar" I |
Skrb za pijance
Skrb za pijance — to jo na čuiina zadeva, bi kdo dejal. Imamo Sveto vojsko »oper pijančevanje, imamo kup (remontnih Ribanj, Imamo brošuro in predavanja zoper pijančevanje, učene in ne-učene obravnave o škodljivosti pijanstva. Ampak vse to pijancev ni zadržalo, da so ne bi šo naprej opijanjali. To naše treznostno gibanje je pač rodilo svoje dobre uspehe, in žrtve v tej smeri nikakor niso bilo zaman. Mladina je dandanes res mnogo bolj trezna kakor jc bila takrat, preden je treznostno gibanje pri nas udarilo na dan. Vendar pijancev to gibanje ni moglo iztrebiti, dasi se jc njihovo številu precej zmanjšalo.
Star slovenski pregovor pravi: Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. To je skoraj gnln resnica. Nikartc si misliti, da bi se pijanec no poboljšal rad. Med njimi jo mnogo ljudi, ki se, če in kadar so trezni, dobro zavedajo, kako nesrečni so sami in njihovi svojci z njimi — ti morda še bolj. Toda pijanec nima v sebi več dovolj volje, nima več dovolj moralne sile, da bi se pijači odpovedal. Pijači se odpovedati je za pijanca najtežja stvar, jo pa edina pomoč. Sila redki so laki. ki bi to še zmogli. Pisec teh vrst pozna nekaj takih siromakov, ki so sebi in drugim v nadlego, ki so pa prav sposobni in spodobni ljudje, kadar so trezni. Tak siromak je nekaj mesecev vzdržal in ni nič pil. Čez mesec dni ga nisi več poznal — tbkn so jo bil med tem spremenil na dobro. Človek je bil ž« prepričan: Ta je zdaj rešon tega demona. Pa jo prišla skušnjava in si ga je možak spet privoščil: samo en kozarček! Toda s prvim kozarčkom je prišlo poželenje po drugem in tretjem in danos jo siromak večji potepuh in nepridiprav kakor je bil prej.
Pijanstvo je prav za prav bolezen, ki prav tako trpinči pijančevo duhovno kakor telesno življenj'. Volja in hotenje, razsodnost in umsko udej-stvovanjo so prav tako prizadeti kakor telesne sile. Povsod po svetu že imajo take zavode, kjer pijance zdravijo ter jih mnogo, mnogo rešijo. Tisto zdravljenje jc sicer trdo, toda za tistega bolnika in vso družbo hudo koristno. Koliko vrlih ljudi in dobrih članov človeške družbe ter naroda je tako zdravljenje v takih zavodih že rešilo in ohranilo.
_ Slovenci takega zavoda doslej še nismo imeli. Kajpada bi bili morali in mogli tak zavod ustanoviti iz javnjh sredstev. Pred kakimi 12 ali 13 leti je o tem bilo že precej govorjeno in so delali tudi že načrte. Pozneje pa je vse v vodo padlo, kakor marsikaj drugega. Morda pa je tega ne-nspeha kriva naša javnost, ki se sama zase nikoli ni prav zavedala, kakšnega pomena bi bil tak zavod za narod sam in njegovo moralno ozdravljenje. Naša dobrodelna društva, ki mednje po smislu moramo prištevati tudi razna treznostna gibanja, so pri tem vprašanju hudo prizadeta. Naj bi vsaj odtod prišla velika javna pobuda za tako veliko delo.
Sicer pa je vseeno, odkod pride taka pobuda, ker glavno jc. da se nekaj takega ustvari med Slovenci, kateri ne moremo pogrešati nobenega člana svojega naroda in ga ne smemo več prepustiti, da bi njega in njegovo duhovne, moralne in telesne sile še naprej uničevalo pijančevanje. — To vprašanje je namreč prav tako narodne in gospodarske kakor socialne in moralne važnosti za slovenski narod.
Ne pozabite na rok za dvojezične napise!
Po odredbi Visokega Komisarja Eksc. Gracio-lija morajo biti opremljeni do 31. julija vsi napisi, table in izveski z dvojezičnim besedilom. Teden dni nas še loči od konca meseca, ko bodo vsi napisi morali s svojo zunanjostjo odgovarjati določilom naredbe. Tega se tudi zavedajo Ljubljančani, ki so zelo pohiteli, da uredijo napisne table in napise. V Ljubljani je sedem črkoslikarjev strokovnjakov in okrog 40 pleskarjev, ki tudi opravljajo naročila za slikanje napisov. Pri vseh teh je sedaj kaj živahno. Vsi imajo dovolj dela s samim slikanjem napisnih tabel in izveskov. Medtem, ko so vsi ti obrtniki f>omladanske mesece imeli prave počitnice, se je sedaj odprla zanje lepa sezona.
Zanimivo je, kaj pripovedujejo iz svojh izkušenj. Ljubljančan, ki hodi po Ljubljani, niti ne zapazi, da trgovine, ix>djetja in obrtniki le malo pazijo, v kakšnem stanju so njihovi napisi, reklamne deske in izveski. To se je pokazalo šele sedaj, ko prihaja v delavnice skoraj polovica takih tabel in izveskov, ki že zdavnaj več ne delajo časti podjetju ali obrtniku, za katerega naj delajo reklamo ali opozarjajo občinstvo. Od dežja sprani napisi, na katerih se med zbledelimi barvami da še komaj razbrati prvotni napis, so nekaj vsakdanjega. Sedaj bodo vsi ti napisi, ki prav gotovo niso delali svoj čas časti njihovim lastnikom in so hkrati ka-zili okolico ter tako tudi videz sicer lične Ljubljane, popravljeni in na sveže preslikani. Crkosli-karji in pleskarji naročila hitro opravljajo, zlasti če dobijo napisne table in izveske v svoje delavnice.
Bolj zamudno pa je izdelovanje napisov na stavbah, na zidu ali na težkih pločevinastih ploščah, ki so tako trdno pritrjene k zidu, da jih ni mogoče sneti. V tem primeru mora črkoslikar preseliti svojo delavnico takorekoč kar na stavbo in stoječ na lestvi, na kateri ima obešene lonče z barvami, opraviti dogovorjeno delo. Pri sedanjem vremenu je to delo včasih zelo vroče in zato tudi bolj zamudno kakor v delavnici. Zanimivo je obnavljanje starih pločevinastih napisnih tabel v delavnicah. Naročniki, ki prinašajo table, še zdaleka ne mislijo, da je treba pri starih in že izrabljenih tablah vse polno predpriprav, preden jih je mogoče opremiti z napisom. Tako je treba staro, večinoma že raziskano barvo zbrusiti s pločevine, da postane jx>polno-ma gladka. Nato je treba gladko površino pločevine nanovo prekriti 6 temeljno barvo, na katero pride šele prava barva in končno napis. Človek bi mislil, da delajo črkoslikarji sedaj, ko so dobili nekoliko več naročil, tudi ponoči. Vendar temu ni tako. Njihovo delo namreč ne dovoli, da bi kdo hotel vleči še v noč. Crkoslikarstvo je namreč tako natančen posel, da se oko že v običajnem delavnem času tako utrudi, da ne prentse več se daljšega napora. Do konca meseca so črkoslikarji in pleskarji kar dobro založeni z naročili.
Naročajte »Slov. koledar«
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovencev koledar« !
Nemški vojaški šah
Nemški letalci so po dolgem napornem trudu izdelali svoj šah. Novo igro je proučil tudi nemški generalštab ter jo odobril za uporabo v vojski. Klasični šah ima (M polj, vojaški pa 121. 7.a zmago se borita rdeča in bela stranka. Vsaka ima na razpolago 18 vrst orožja ter se igra po sodobnih na-felih. Novi šah ima v Nemčiji že 750.000 pristašev.
A. Stradivari se je rodil 1. 1644 v Cremoni in umrl tam leta 1737. Dočakal je starost 03 let.
Jožef Guarnerius del Genu, rojen v Cremoni 8. junija 16H7, je delal istotam, kar je razvidno iz listkov njegovih violin, od 1. 1725 do smrti 1. 1745. Malo znan za časa svojega delovanja, je šele l'a-ganini odkril vrednost njegovih instrumentov. Pa-I ganini sam je igral na Guarnerijevi violini in z | njo presenetil ves svet
Rekonstrukcije obeh mojstrov, Stradivarija In Guarnerija, si ljubitelji violin lahko ogledajo začetku šolskega leta na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, oddelek za glasbila.
Po smrti Stradivarija In Guarnerija ter njunih učencev je pa goslarstvo jelo nazadovati. Razširilo se je po raznih deželah in to je povzročilo, da je bilo za tedanje čase preveč blaga, kar je iineio za posledico pocenitev, konkurenco. Ni bila voč merodajna kakovost, ampak cena. S tem je pa bilo goslarstvo skorajda uničeno Le posamezni mojstri so se trudili obdržati goslarstvo na klasični višini, toda teh je bilo zelo malo; premagal jih je ceneni trg.
Slovenci smo zadnji prišli do to umetniške panoge narodnega gospodarstva, kajti šola, na kateri se poučuje izdelovanje glasbil, obstaja šele 10 let, ima pa zelo dobro uspehe ter trdno upamo, da se bo tudi pri nas razvila lepa industrija glasbenih instrumentov, posebno še, ker imamo izvrsten resonančni les.
Ljubljana, 23. julija, lp. Sean je dopotoval predsednik italijanskega narodnega olimpijskega odbora, nar. sv. Manganiello. Včeraj dopoldne ga je sprejel Visoki Komisar, s katerim sta obravnavala različna športna vprašanja, ki se tičejo Ljubljanske pokrajine. Popoldne je pa v spremstvu podpoveljnika Zveze fašistovskih pomožnih ustanov in v spremstvu pokrajinskega tajnika Dopolavora obiskal sedeže podpornih središč, športna igrišča, stadione in plavališča. Pozneje so na sedežu Komisariata predstavili voditelju italijanskega športa športne voditelje iz pokrajine. Predstavljal jih je bivši predsednik Zveze športnih zvez. Nar. sv. Manganiello ter
Eksc. Grazioli sta izrekla zadovoljstvo za razvoj športnega delovanja v pokrajini, za navdušenje in za lojalnost slovenskih športnikov ter sporočila, da bo njihova organizacija vključena v italijansko organizacijo. Ustanovljen je bil pokrajinski odbor italijanskega narodnega olimpijskega odbora, čigar članice bodo različne športne zveze.
•
Na sliki: Nacionalni svetnik Manganiello, predsednik C. O. N. I., s povel jnikovim namestnikom središča pomožnih oddelkov cent. Gatti-• jem in predsedniki ljubljanskih športnih klubov ' na kopališču Ilirije.
Nastanek in razvoj godal
Smisel za lepoto in umetnost je prejel človek od Stvarnika. Opazoval je naravo in začel oblikovati, kar mu je bilo najbližje, najbolj pri srcu. Prisluhnil je šumenju vetra in dognal, da ustvarja 6apa pod gotovimi okoliščinami različne glasove, bodisi v drevju ali, ko piha po trsju. Poskusil je posnemati naravo tudi v tem ter dognal, da lahko zapiska na odlomljenem votlem trsu. Kmalu mu ni
Jožef Guarnerius del Gesil, rojen v Cremoni 8. septembra 1687, umrl 1745.
manjkalo sredstev, da je posnemal različne glasove. Vzel je školjko, pihal vanjo od različnih strani ter dosegel različne glasove in — glasbilo je nastalo. Na palico je navezal vrvico, morda iz rastlinskih vlaken, tako, da je nasal lok. Z napenjanjem in popuščanjem je izvabljal višje in nižje tone. Sveženj palčic, ploski kos lesa, udarci ob različne predmete so mu služili kot pomožna glasbila.
V bagdadskem muzeju se nahajata dva reliefa, prvi, nagrobna plošča nekega sumerijskega kralja okrog leta 2700 pr. Kr., predstavlja ples ob spremljavi nekakšne lajne in skrivljenih palčic. Drugi, iz groba kraljice Shubad v Uru, tudi iz leta 2700 pr. Kr., nam kaže skupino upognjenih harf s štirimi strunami.
Znano je, da so imeli Egiptčani precej porab-na glasbila. O Izraelcih vemo, kako so s pozavnami zavzeli Jeriho. Grki se baje niso bavlli z izdelovanjem glasbil, pač pa so glasbene instrumente, ki so jih dobivali od Feničanov, umetniško izpopolnjevali. Rimljanom so bila godala malo znana. Kakor tudi eo navdušeno opevali glasbeno umetnost, tako revni so bili njihovi glasbeni instrumenti. Brenkala so rabili samo za spremljanje petja in govorov, zato pa so jim zadostovale lire, kitare in psalterije. Umetne glasbe sploh niso poznali, zato tudi niso rabili loka. Rimljanom so bila godala barbarski instrument, 6viranje na njih pa zaničljivo.
Domneva se, da so zapadnoevropski narodi, posebno Kelti in Germani, pralike lastnih godal, crwtha (kruta) in fidla, v "davni preteklosti vzeli s seboj iz Azije v novo domovino, bi bila le tedaj verjetna, ako bi se njihovi glasbeni instrumenti bistveno razlikovali od instrumentov, ki so jih vpeljali Arabci. V splošnem je vpliv za umetnost nadarjenih Arabcev v drugih področjih umetnosti zapadne Evrope tako velik, da bi mogli trditi, da smo tudi godala prejeli od njih in jih po svoje izoblikovali.
Kakor ee vidi iz slik in skulptur, se zdi, da godal v Italiji do 13. stoletja niso poznali. V 14. stoletju so prenaredili fidel v violo. Viola se je naglo razvijala, dosegla pa je svoj popolni razvoj v 15. stoletju in tu se začenja klasična doba italijanskega goslarst"a.
Domnevajo, da je bil najstarejši mojster Hal. g06larstva J. Kerlino, okrog leta 1449, za njim pa, v začetku 16. stoletja, Caspar Tiefenbrucker v Bo-logni. Drugi zopet trdijo, da ie Testatore, milanski mojster, bil prvi, ki je zmanjšal violo in ii dal ime violina; pa tudi ta trditev ni dokazana.
Proti koncu 16. stoletja je bilo goslarstvo v Brescii in Cremoni že zelo razvito; bilo je tam že mnogo odličnih mojstrov, ustanoviteljev brešanske in kremoneške šole.
Casparo da Salo, starešina brešanske šole, je delal v Brescii, od leta 1550 do leta 1612. Paolo Maggini, učenec Casp. da Salo, od 1. 1580 do 1632. Pietro Santo Maggini (1630—1680), oba v Brescii. Antonio Mariano (1636—1G80) je delal v Pesari. Semkaj spadata še Javietta Rodiani in Matteo Ben-ti okrog leta 1600.
Andreas Amati je bil rojen v Cremoni, letnica njegovega rojstva ni znana; znano pa je, da je delal med leti 1535—1611. Njegova sinova sta Anton in Hieronim. Nikolaj Amati, tudi sin Andreja, je bil najslavnejši mojster Amatijeve rodovine. Sin Hieronim ga ni dosegel. Kot učenci prihajajo v po-štev: Francesco Ruggeri, Cremona (1640—1684), Giovani Bapt. Ruggeri, Brescia (1700—1725), Vin-cenzo Ruggeri, Cremona (1700—1730), Andreas Guarnerius in Antonius Stradivarius.
Najstarejša mojstra italijanske renesance sta Antonij Stradivari in Jožef Guarneri del Gesu.
Pošto naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 h: Bubmajer Marija, Beg Ante, Vič; Bric Dominik, Šmartinska cesta 1; Dobravec Frančiška, Šiška; Fabjan dr. Janez, Tvrševa c.; Gaberščik Andrej, Rutarjeva ul.; Jama Magarš, Židovska ul. 5; Jeriček Blaženka, Glavarjeva št. 13 a; Josifovič Leposava, Glavarjeva 10-1.; Lipovš Leopold, Ambrožev trg 6; Mame Zora, Friškovec 1; Malkovič M. Bogdan, protojerej, Šubičeva 3; Pahor, rodbina, Hudovernikova 37; Puc Drago, Pražakova ul.; Ivanduš Josip, Rog-lič Milan, Streliška 24; Savnik Slavko, prej v Kranju; Srebotnjak Ivan, Suša Ivan, Bizjano-va 7; Suše!j Ivan, Šiheniška 14; Šaplja dr. Tone, Puharjeva ul.; Spendal Marija, uradnica, Tavželj Josip, Triglavska 3; Zavadlav Dušan, stud. mont., Turnerjeva 15; Zupan Ivan, Be-Ijaška 22; Drofenik Ferdo, Trdinova 5; Mali Minka, Gradišče 4.
Zaradi odpreme pisem naj se zglase v pisarni: Besov Cvetka, Ulica na Grad 2; Bilene Nada, Gornji grad; Petrač Lojzka, Sv. Petra c. 43; Vavpotič Francka, Zaloška c. 61.
Dokumente nai dvignejo v pisarni: Friifach Gvidon, geometer; Jeršek Avgust, abs. trg. ak., Dobeic inž. Osvald.
Po kurirju je prišlo nekaj obvestil o pogre-šancih. Svojci naj jih dvignejo v pisarni: Andje-lič Ivanka, Bevk Kilijan, Krstnanovič Milica, Markov Franjo, Mohor Anton, Ošaben Ivanka, Pelernel Henrik, Srebotnjak Vane, Primec Ivan z družino, Rupnik Jože, Štrban Tončka, Vlaj-kovič Stojanka, Trglavčnik Lizi, Vrhovnik Fr.
Rodbina Plaskan se je preko nas intere-sirala za usodo rodbine inž. Jovanoviča iz Sarajeva, Škerliča 14 b. Ker leži obvestilo že dalj časa v pisarni, nujno prosimo, da to obvestilo dvigne član rodbine Plaskan.
Cerkniško jezero bo v kratkem usahnilo
Že slavni Valvazor je v svojem odličnem popisu Vojvodine Kranjske opisal natančno vse zanimivosti in čuda Cerkniškega jezera. Njegovo delo o Cerkniškem jezeru je tako dobro, da je tudi v poznejši književnosti izšlo le malo del, ki bi se mogla po natančnosti opazovanj primerjati z njegovimi izsledki. Seveda pa je presihajoče Cerkniško jezero še danes v marsikaterem vprašanju nerešen problem za strokovnjaka, še bolj pa je kot čudo narave večini izletnikov, ki prihajajo gledat Cerkniško jezero. Večina misli, da si je že dovolj ogledala to čudo, če je šla iz Cerknice proti vasi Dolnje jezero in odtod naprej po nasipu do mosta, pod katerim teče Stržen poleti, ko jezera ni. Večina se zadovolji, ko vidi obsežno lužo, ki pokriva skoraj 30 kvadratnih kilometrov ter si misli, saj je jezero kaj dolgočasno. Kvečjemu kopalci bi ga bili veseli, na žalost ga pa tedaj, ko bi ga kopalci rabili, ni več.
Najbolj zanimivo je- Cerkniško jezero vsekakor tedaj, ko odteka skozi globoke požiralnike. Ta čas je napočil prav sedaj in domačini glede na višino vode v strugah, ki se vijejo kot kače po jezerski ravnini, lahko do ure natančno povedo, kdaj bo izginila voda v najbolj gleboliih tolmunih. Za prebivalce Cerknice in Cerkniške doline je ugotovitev točnega časa, kdaj bo jezero izginilo, izrednega pomena. Tedaj namreč napoči za prebivalce najbolj donosni ribolov. To je posel, ki se ga loti z veseljem vse, saj ni nikogar, ki bi branil. Nemila usoda zadene namreč vse ribe, ki so v Cerkniškem jezeru. Kar jih ne izgine v požiralnikih, kamor jih potegne deroča voda, ki jih odnese naprej na podzemeljska pota, kjer jih večina pogine, jih čaka pod milim nebom prav tako smrt. Ribe obleže v kotanjah in tolmunih, iz katerih je voda odtekla in poginejo. Zrak in vročina jih v nekaj urah začneta razkrajati in ne-
prijeten smrad opozarja okolico na žaloigro, ki jo je neusmiljena narava tako nenadoma pripravila ribam.
Prebivalstvo v tem času, ko izginja voda iz globokih tolmunov nad požiralniki, skuša nabrati čim več rib prav v trenutku, ko voda upada. V tolmunih je tedaj vse živo. Človeku se zdi, kakor da je zajel vse jezero na veliko rešeto. Voda odteka v globino, v rešetu pa ostajajo ribe. Tedaj spretni lovijo ribe z rokami, drugi z mrežami. Vendar imajo do mrež sakov pravico samo Jezerci. Tj bogati ribolovi se na Cerkniškem jezeru ponavljajo skozi več dni, saj požiralniki usihajo vsi vsak zase. Teh pa je na Cerkniškem jezeru vse polno. Znana so imena Rešeto, Vodonos, Ske denca, Retje, Mala in Velika bubnarica itd. Edini košček, ki pri usihanju Cerkniškega jezera ne zapade pogubi tako hitro, je tako imenovani Zadnji kraj. Tam se jezero obdrži najdelj, medtem, ko so drugod globoki požiralniki, ki so na dnu pre-preženi z mrežo kamenitih razpok, že zdavnaj suhi. Tedaj postane Cerkniško jezero najbolj zanimivo. Velfki mah, ki je pokrival dno tolmunov in globl jih strug, se na soncu v nekaj dnevih obeli tako, da ima človek vlis, da hodi |>o zasneženi pokrajini. Oblika izsušenega mahu ostane seveda neizpremenjena do prvega večjega dežja, ki zbije nato čudovite oblike v blato.
Ker se prav sedaj bližajo dnevi, ko bo začelo Cerkniško jezero po vrsti usihati pri posameznih požiralnikih, je prav, če opozorimo na to naravno čudo vse tiste, ki ne vedo, kam naj bi ob nedeljah šlj na izlet. Če bodo imeli srečo in lahko opazovali, kako usiha požiralnik, bodo prav gotovo s svojim izletom nad vse zadovoljni ter se bodo čudili, zakaj žo prejšnja leta niso skušali prisluhniti ob tem tako čudovitem žitju narave na naših kraških tleh.
Voda usiha v enem izmed požiralnikov, ki pripadajo k Rešetn. Cerknlčani in Jezerci z »eliko ▼nemo lovijo s saki ribe. K« voda dovolj nizko upade, ribe kar zajemajo.

ae ncHace
Koledar
Četrtek, 24, julija: Kristina, devica in mučenica; Terezija, devica in mučenica; Niceta, mučenica.
Lunina sprememba: mlaj ob 8139. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Petek, 25. julija: Jakob, apostol; Krištof, mučenec; Valentina, devica; Pavel, mučenec.
Novi grobovi
J V Ljubljani je mirno v Oospodu zaspala go-erica Jerina. Pogreb bo v četrtek, 24. julija ob 5. popoldne z Žal, kapelica sv. Frančiška, k Sv. Križu, Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
f V Mokronogu je umrl, star šele 23 let, gospod Sandi Majcen ml. cand. veterne. Pogreb bo v četrtek, 24. julija ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Mokronogu. Blag mu
spomin! Žalujočim naše skreno sožalje!
•
—	Priprave za proslavo 300 letnice smrti Ga-lilea Galileja. Kr. italijanska akademija v Rimu je imenovala posebno komisijo, ki naj pripravi vse potrebno za proslavo 300 letnice smrti slavnega zvezdoslovca Galilea Galileja, ki je umrl 8. januarja 1642. Predsednik komisije je predsednik Kr. akademije Luigi Federzoni, ki je predlagal, naj bi se proslava začela v Rimu, nadaljevala pa v Firenci. Pizi in Padovi. V teh treh mestih je namreč Galilei dolgo živel in deloval. Komisija je že sestavila podroben delovni načrt.
—	Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom. Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je vložil mnogo truda v to, da bi se vojnim ujetnikom lahko pošiljalo pakete. Osebne intervencije in prošnje v tej zadevi so doslej rodile uspeh le v toliko, da je dovoljen paketni promet za italijanske ujetnike. Za pošiljanje paketov nemškim ujetnikom pa teko dogovori z rimskim Rdečim križem in upamo, da bo to vprašanje v kratkem ugodno rešeno.
—	Ljubiteljem Kureščka! Vse, ki znajo ceniti lepoto izletnih točk, obveščamo, da je vsako nedeljo ob 10 na Kureščku služba božja. Prijazna gospodinja v koči bo poskrbela za ostalo. Najlažji dostop je iz Želimelj, seveda za one, ki imajo kolesa ali pa za one, ki jih pot jz Škofljice preveč ne utrudi; za ostale pa je trikrat na dan na razpolago avtobus, ki vas popelje do Iga, odkoder se vije položna in prijazna pot na vrh. Le nekoliko dobre volje in vaš trud bo bogato poplačan s prekrasnim razgledom po naši zemlji. Na svidenje!
—	Ustanovni občni zbor ovčjerejskoga društva v Hinjah. Iz Hinj poročajo: V nedeljo 20. t. m. so imeli ovčereje! ustanovni občni zbor ovče-rejskega društva. Pri nas ljudje vidijo, da se izplača rediti drobnico, saj marsikak stotak pade človeku od tega v žep. Pri tem pa se v hlevu ne pozna ali imamo eno ovco več ali manj. Naši gozdovi se ne dajo izrabiti drugače kot z ovčjo pašo. Naši posestniki se morajo zavedati, da morajo še vnaprej ostati skupne paše, da ne smejo izločevati parcel v takih zemljah, ki so nalašč pripravne za pašo drobnice. Prav tako se morajo ohraniti vsi plemenski koštruni in ovce čimdelj časa, da bi se priredilo več mlade drobnice boljše pasme, kakor smo jo imeli dosedaj. Ovčerejsko društvo, ki se je ustanovilo v nedeljo, naj skrbi, da se v Suhi krajini zopet uveljavi ovčereja in da ho ta ovca boljše pasme, kakor je bila prejšnja. Okrajni kmet. referent inž. Rihar je poleg drugih navodil povedal tudi to, da se bo v jeseni priredil v Hinjah plemenski sejni za ovce, na katerem se bodo lepe plemenske živali dobro prodale. Vsi, ki imajo ovce, naj skrbijo, da jih bodo do takrat ohraniii. V društvo so vabljeni ovče-rejci tudi iz sosednih občin.
—	»Katoliški misijonU so izšli! Ker je Misi-jonišče Groblje prenehalo obstajati, so s tem »Katoliški misijonk izgubili svojega dosedanjega založnika in izdajatelja. Da pa ta edini slovenski splošno misijonski list ne bi prenehal izhajati, kar bi bilo misijonski ideji v neomajno škodo, zato se je Družba za širjenje vere odločila, da bo list, ki je bil itak že doslej njeno glasilo, do na-daljnega sama izdajala. Tako je po presledku treh mesecev spet izšla ena številka »Katoliških misijonov«, in sicer skupna za mesece maj, junij in julij, obsegajoča 40 strani. Sedanja uprava tega lista pa nima na razpolago kartoteke dosedanjih naročnikov »Katoliških misijonov« in ne ve, kdo je doslej prejemal ta list in v koliko izvodih. Zato prosi vse dosedanjo naročnike, da sporoče svoj naslov in število izvodov v Misijonsko pisarno, Semeniška ulica 2, Ljubljana, kjer se sedaj nahaja uprava »Kat. misijonov«. Nova uprava tudi ne ve, kdo od naročnikov je naročnino preteklega in prejšnjih let že poravnal in kdo ne. Zato prosi vse one naročnike, ki svoje obveznosti do lista še niso uredili, da to čimprej store in tako pomore-jo listu do nadaljnega obstoja.
—	Siromašen dijak teologije, brez staršev, nujno potrebuje obleko. Obrača se na usmiljena -rca. Z največjo hvaležnostjo sprejme ponošene obleke. Podpore, prosim, ako se izročijo upravi i Slovenca«.
—	V živo zadeta, pravijo, je najnovejša knjižica z naslovom »Zakaj...« Govori o trpljenju današnjih dni in o blagoslovu, ki bo iz njega izviral. — Naroča se v upravi »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8.
—	Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je razpisala mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Logatec s sedežem v Logatcu s pogoji kolektivne pogodbe in honorarjem L 855.— letno po zadnjem povprečnem številu članstva v navedenem zdravniškem okolišu. Rok za vložitev prošenj poteče dne 30. julija 1941 ob 12. Podrobnejša navodila so razvidna iz razpisa, objavljenega v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 16. julija 1941, kos 57.
—	Razprava o uredbi cen. Dne 15. maja t. L objavljena uredba o cenah je tudi maksimirala, cene raznim poljskim pridelkom, ki jih je pridelal sam poljcdelec, tako cene za živino in drugo. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani jc bila v sredo zanimiva obravnava, ko je bila obtožena neka žena, da je prodala nekemu mesarju tele, 57 kg težko, po 22 din kg. V času, ko je tele prodala, je že stopila v vejjavo uredba o cenah z dne 15. maja t. 1. Zaradi prestopka po tej uredbi obtožena žena, ki redi samo kravico, se je izgovarjala, da ni vedela za maksimiranje cen teletom. Prodala je tele tistemu, ki ji je več ponudil. Bila je obsojena na 228 lir denarne kazni ali 10 dni zapora, to pogojno za 3 leta. Poleg tega pa ima plačati 38 lir pov-prečnine po pravomočnosti sodbe.
—	Invalid, ki je brez sredstev prišel v Ljubljano ter ki ima več otrok, kateri so brez matere in sredstev, prosi za kako staro obleko in nekaj
perila. Njegov 15 letet sin s 3 razredi meščanske šole bi se šel rad učit h kakemu ključavničarju ali mehaniku. — Drugi sin, ki študira učiteljišče zunaj Ljubljane, je zdaj tudi brez sredstev. Vse tri toplo priporočamo plemenitim ljudem. Ime pove uredništvo.
Živilske nakaznice za maščobo in sladkor za avgust
V navodilo in ravnanje prebivalstva in trgovcev na drobno sporoča mestni preskrbovalni urad:
Živilske nakaznice za maščobo (mast, slanina, olje) in sladkor za mesec avgust bodo izdane na podlagi prošenj, ki so bile vložene prejšnji mesec. Zato ni potrebno prošenj ponavljati.
Ce pa so nastale spremembe v posesti zalog, bo treba postopati na sledeči način:
Družinski poglavarji, ki so že v posesti živilskih nakaznic za maščobo in sladkor in ki so sedaj pridobili zalogo, morajo zalogo takoj prijaviti pri trgovcu na drobno, najpozneje pa do 24. julija na posebnih formularjih, ki se dobe pri trgovcu-detajlistu.
Oni družinski glavarji, ki so pa med tem že prijavljeno zalogo porabili, pa bodo lahko zahtevali gori navedena živila pri trgovcih na drobno.
Trgovci na drobno bodo morali vse spremembe, ki so jim jih naznanili interesenti, predložiti najpozneje do 25. julija mestnemu pre-skrbovalnemu uradu, kjer bodo lahko dobili tudi nadaljnje tozadevne tiskovine.
Civilne zavodske družine, gostinski obrati in — samo za sladkor — tudi lekarne, bodo morale eventualne spremembe zalog prijaviti tekom 24. julija neposredno pri mestnem pre-skrbovalnem uradu, kjer se jim odobri bon za dobavo.
*
1 Skoki termometra. Jutranje hladno vreme traja dalje. Barometer se drži na stalni višini. Značilno je, kakšne skoke je napravila dnevna temperatura od torka na sredo. V torek zjutraj, kakor je bilo že omenjeno, je bila dosežena rekordna najnižja toplota +11.2° C. Meteorološki zavod pa je za torek zaznamoval najvišjo dnevno toploto +25.1° C. Napravilo je živo srebro v termometru velik skok za +13.9" C. V sredo zjutraj je bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura +11.6® C. Bilo je megleno jutro. Po noči jasno. Cez dan so 6e kopičili belkastosivi oblaki. Sopara je pritiskala. Vreme je ugodno za vsa poljedelska dela v tem času. Vse hiti in skrbi, da bo nam ohranjena dobra' letina. Poročila iz nekaterih krajev kratko poudarjajo, da je nastopila po mnogih krajih, ki so v vremenskih zapiskih zaznamovani kot kraji z najnižjimi letnimi padavinami, delna suša in da že ni bilo po več tednov kapljice dežja.
1 Za mladega moža, ki je izgubil vse imetje, je darovala gospa Slavka Cenk 10 lir. Srčna hvala! Prosimo dobra ©rca, da po možnosti darujejo možu, ki je re6 potreben, tudi kaj obnošene obleke ali perila. Darove sprejema in informacije da uredništvo »Slovenca«.
1 Tržni dan v sredo. Bilo je živahno. Kontrola dobra. Vse prodajalke so se privadile na upoštevanje določil o najvišjih cenah. Domačega krompirja je na izbiro. Letina za krompir je dobra. Mestna aprovizacija se je iz moderne tržnice pre6elila v stare lopne prostore na Vodnikovem trgu. Kifelčar je po 2 liri, ostali krompir, zgodnji rožnik od 1.75 do 1.90 lire kg. Glavnata solata, po kateri je veliko povpraševanje, a je primanjkuje, je sedaj po 2 liri kg. Domača, lepa rdeča čebula po 2 do 2.50 lir kg, goriška bela po 3 do 4 lire. Kislo staro zelje po 1.50 lir kg, mlado zelje po 3 do 4 lire. Domači stročji grah po 2 do 3 lire kg, Iuščeni grah merica po 1 liro. Nizek domači fižol po 2.50 lir, goriškega visokega je bilo malo, ki je bil takoj po-kupljen. Cena domači pesi je bila prvotno določena na 1.50 lir kg, sedaj je 1.75 lir kg. Uvoženi paradižniki so sedaj po 3 do 4 lire kg. Paprika, zelena in lepa po 6 do 7 lir kg, komad po 0.30 do 0.50 lir. Sadni trg je založen s hruškami, breskvami in debelimi ringloji iz Italije, kjer 60 velike farme za gojitev tega dobrega sadja. Neka kmetica je prinesla na trg prva domača jabolka, nazvana »jakobčki«, ki so bila po 4 lire kg. Breskve so po 6 do 7 lir kg. Marelic iz Italije ni več na trgu. Minila je zanje sezona. Že včeraj smo omenili, da so bile cene za lisičke določene na 1.50 lir liter. V sredo jih je bilo obilo na prodaj. Prinesle so jih kmetice iz raznih krajev Dolenjske. Borovnice gredo h koncu. Nekaj košar malin je bilo ma prodaj po 4 lire liter.
1 Mačka — nov sovražnik Tičistana. Tam v Tivoliju je posebno kraljestvo, ki je določeno za naše dobre m lepe ptičke pevke in ki so ga tako krstili ljubitelji ptic. Kdo vse ne po?na raznih se-nic, penic, ščinkavcev in kosov! Velik sovražnik temu kraljestvu je skobec. Tega so prepodili čuvarji kraljestva. Prišel je pa nov, potuhnjen in hinavski 6©vražnik, ki je zlasti nevaren mlademu tičjemu zarodu, ko iz zasede krvoločno plane na mladiče in jih podavi. Prijatelj ptičk je reporterju pravil, kako je zasledil mlado, sestradano mačko, ki je zdela pod vejevjem in napadala ptičji zarod. O mačkah moramo pri tej priliki omeniti, da so postale v teh časih sila požrešne in krvoločne. Svetovati bi bilo ljudem, ki drže doma mačke, naj za nje skrbe, ali' naj jih humano odstranijo. V neki delavski koloniji strajiuje sestradala mačka stranke tako, da se je vse boje. Neki delavski gospodinji, ki je bila za trenutek nepazljiva, je ta sestradana mačka odnesla kar kg za nedeljo kupljenega mesa. H koncu naj omenimo, da z avgustom napoči doba, ko bodo vse ptice-pevke utihnile. Utihnili so že od srede julija lepi poljski škrjančki. Njih jutranja pesem je utihnila, ko so začeli žeh žito. Oglašajo se še ko6, ščiifkovec, senica, penica in slavec.
1 Vagon je podrl premikača. V sredo zjutraj okrog ene so bili poklicani reševalci na glavni kolodvor, kjer 6e je pri premikanju vagonov ponesrečil 29 letni premikač Alojzij Košenina, doma iz Spodnje Senice. Vagon ga je oplazil in podrl, tako da je Košenina dobil hude rane na nogi.
Radio Ljubljana
Četrtek. 84. julija. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 lahka glasba; v odmoru ob 8 napoved časa iz Rima — 8.15 poročila — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 slovenska glasba — 13 napoved časa, poročila — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 orkestAr Adamič- in Jožek in Ježek — 14 poročila — 14.16 simfonični koncert
pod vodstvom mojstra AHreda CaseHa — 1446 poročila v slovenščini — 17.15 koncert sopranisti-nje Dragice Sok in tenorista Andreja Jarca — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 harmonika, izvaja Avgust Stanko — 20 napoved časa, poročila — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.40 petje — 21.20 koncert violinista Arriga Serata. Med odmorom pogovor v slovenščini — 22 koncert zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom Sama Hubada — 22.30 pisana glasba — 22.45 poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčšč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva oe-sta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78,
Poizvedovanja
Mali ključek je bil 22. julija najden na Gradu v hosti onkraj šane. Dobi se pri vratarju »Slovenca«.
Iz Ribnice
Prihod civilnega komisarja v Ribnico. V torek, 22. julija, ob 9 dopoldne se je pripeljal v Ribnico v spremstvu okrajnega civilnega komisarja iz Kočevja dr. Sisgorea civilni komisar za občino Ribnico dr. Saracini. V uradnih prostorih na občini so ga sprejeli podžupan Anton Rakiš z občinskimi uslužbenci. Okrajni civilni komisar je prebral dekret Vis. Komisarja o imenovanju komisarja za Ribnico in se z lepimi besedami zahvalil podžupanu Rakišu za dosedanje delovanje, obenem pa ga prosil, naj ostane tudi v bodoče naklonjen. Gospodu komisarju so bili nato predstavljeni občinski uslužbenci. Komisar se je že prvi dan zanimal za razne občinske zadeve in že ob nastopu pokazal svojo naklonjenost in razumevanje. Ribničani gospoda komisarja iskreno pozdravljajo, z željo, da bi se v tem lepem kraju dobro počutil.
Gradnja vodovoda. V Gorenji vasi pridno nadaljujejo z gradbenimi deli za prepotrebni vodovod. Dela, s katerimi so začeli že lani, so zaradi izrednih razmer zastala, oblast pa je uvidela, da je vodovod nujno potreben in je odredila, da se vodovod dogradi v najkrajšem času. Regulacijska dela opravljajo vaščani, vodovodne cevi pa bo položil podjetnik Karel Hancl. Z deli bodo končali predvidoma tekom enega meseca.
Lesna industrija v ribniški okolici je, hvala Bogu, spet oživela. Delo na številnih žagah je dalj časa počivalo, sedaj pa so številne žage v polnem obratu. Tako pojejo žage v podjetjih Marko Rudež, Česarek, Lovšin in drugih. Delavci pridno hodijo na delo in so veseli, da lahko spet nekaj zaslužijo, da prežive svoje družine. Les izvažajo v Italijo. Ko se bodo razmere uredile, je upati, da bodo Ribničani lahko kmalu spet šli na trg s suho robo, kar željno pričakujejo.
Novo mesto
Smrt zveste gospodinje. V Novem mestu je v starosti 75 let umrla Marija Plantaričeva, sestra pred leti umrlega kanonika novomeškega kapitlja g. Plantariča, kateremu je dolga leta zvesto gospodinjila. Pogreb blagopokojne bo v petek popoldne ob 5 izpred hiše žalosti, Kastelčeva ul. 2. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje 1
Novi prostori »Slovenčeve« podružnice. Te dni se je novomeška podružnica »Slovenca« preselila v nove prostore poleg trgovine Krajec na Ljubljanski cesti, Podružnica posluje sedaj tam, kjer je poslovala pred leti. Na podružnico se v bodoče mora jo Novomeščani in okoličani obračati v vseh zadevah, ki tičejo upravo in uredništvo. V podružnici lahko izročajo dopise, naročajo oglase in osmrtnice, plačujejo naročnino in naročajo naše liste. Podružnica sprejema tudi naročila za »Slovenčev Koledar«, ki ga dobe naročniki naših listov za 9 lir.
i zarja! na nove občinske dav8*ine, ki so bite kratkim uvedene na Spodnjem Štajerskem. Sem spadajo predvsem veselični davki ter davščine na pse in pijače. Pri tem jim je posebno priporočal skrbno vodstvo občinskega gospodarstva. Uradni župani morajo skrbeti, da se bodo davščine redno plačevale in, da bodo lahko krile potrebe krajevnih občin. Pri tem je posebno važno mesto občinskih blagajnikov. Davek na pse je v kmetskih občinah določen na 12 RM, v mestnih občinah pa na 16 RM. Za pse, domače čuvaje, pa lahko župani ta davek znižajo na polovico. Davek na pijače je določen na 10%. O preskrbi prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami, nredvsem s tekstilnim blagom in usnjehimi izdelki sta županom govorila vodja gospodarskega urada dr. Cocron in vodja prehranjevalnega urada Dunkl.
Politični komisar za mariborsko okrožje ima vsak prvi in tretji četrtek v mesecu uradne ure v Slovenski Bistrici, vsak drugi četrtek v mesecu v Konjicah, vsak četrti četrtek v mesecu pa v Ma-renbergu.
Spori
Namizni teniški turnir Korotana. Tabie-tems
sekcija SK Korotana na Rakovniku razpisuje za 26. in 27. julij propagandni turnir. Tekmovanje bo v športnih prostorih na Rakovniku. Žrebanje bo v soboto, 26. julija ob 17.30, nato pa tekmujejo takoj moštva in duble. Vsi igralci morajo biti pravočasno na mestu, čaka se nanje le 20 minut. Tekmuje se v naslednjih skupinah: 1. moštva, prijavnina 8 lir, 2. double, prijavnina 6 lir, 3. single seniorjev, prijavnina 4 lire, 4. single juniorjev, prijavnina 3 lire, 5. neverificirani: single seniorjev, prijavnina 3 lire. single juniorjev, prijavnina 2 liri. Pod disciplinami 1., 2., 3., 4. lahko nastopijo samo v STTZ včlanjeni igralci, pod 5. pa vsi ljubitelji lepe pingpongaške igre. — Prva dva zmagovalca pod 1., 2., 5. in prvi trije pod 3., 4. prejmejo diplome in lepa praktična darila. — Ju-niorji morajo imeti pri sebi izkaznico, iz katere je razvidna njihova starost (roj. 1925 in mlajši), sicer se jih bo izključilo od tekmovanja brez ozira na plačano prijavnino. — Prijave sprejema le do časa žrebanja SK Korotan, Rakovnik, Ljubljana 8 (telefon 41-62, 41-62, Matko). Upoštevajo se le prijave s priloženo prijavnino.
Teniški dvoboj o Portorose. V soboto in nedeljo so gostovali tržaški teniški igralci v Portorose. da zaigrajo prijateljski teniški turnir s svojimi športnimi tovariši. V ostrem, a vendar popolnoma tovariškem dvoboju je zmagal Trst z rezultatom 9:1 v svojo korist. Rezultati so sledeči: Cambissa:Catolla 5:7, 6:4, 6:4; Khail: Parenzan 6:1, 5:7, 6:1; Poilucci:D'Osmo 6:3, 6:0; Bisogni:Divo 6:1, 6:2. V ženskem dvoboju pa so rezultati: Mauri:Urero 1:6, 8:6, 6:1; Fra-nelli:Velat 6:4, 6:2. V parih: Vianello-Zar:Ca-tolla-Parenzan 6:0, 6:4; Poilucci-Saffaro:Divo-D'Osmo 1:6, 6:4, 7:5. Mešani pari: Mauri-Zar: Urero-Catolla 6:1, 0:6, 6:1; Vallat-Khail:Fra-nelli'.Parenzan 6:3, 6:4.
cJtiiek
POŠTNI Pl LOT
,0 bi«
VIII.
Obisk Horacija Uzde.
Nekega dne, ko je Mišku manjkalo samo še šest ur letanja, se je pojavil na letališču njegov stari prijatelj Horacij.
Iz Gorenjske
V	Stražišru pri Kranju je 31 letnemu pomožnemu delavcu Francetu Foršku pri delu priletel v levo oko železen drobec ter mu ga tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati na očesni oddelek bolnišnice v Celovec.
Okrevališče za vojake na Bledu. Prejšnjo sredo je prispela na Bled na oddih skupina nemških vojakov. Glavno poveljstvo v Solnogradu je zanje uredilo okrevališče v penzionu »Mon plaisir«, kjer bodo vojaki prebili najugodnejši letni čas in se popolnoma pozdravili.
Neprevidnost povzročila požar. V Stražišču je po neprevidnosti pričelo goreti pri posestniku Benedikti. Zgorela je hiša, ki je gasilci kljub velikim naporom niso mogli rešiti.
V	Kranju zidajo novo poslopje za državno upravo. Stalo bo med bivšim Sokolskim domom in uradniško naselbino. Podzidje je že dovršeno. Pri stavbi je zaposlenih 138 domačih rokodelcev in obrtnikov. Stavba bo dvonadstropna in bo gotova do meseca junija.
Na Bledu jc dobil inž. Fiirst pooblastilo, da izdela načrt za novo vojaško pokopališče.
Šolstvo v kranjskem okrožju. Kranjsko okrožje je imelo pred zasedbo 31 narodnih šol, 2 meščanski šoli, ki odgovarjajo štirirazrednim glavnim šolam v Nemčiji, mesto Kranj je pa razen tega imelo še gimnazijo in tekstilno šolo. Na teh šolah je bilo skupaj 150 razredov s 163 učnimi močini. Od ljudskih šol sta bili dve enorazrednici, 11 dvorazrednic, 4 trirazrednice, 6 petrazrednic, 4 šestrazrednice in 1 osemrazrednica. Mesti Kranj in Tržič sta imeli po 1 trgovsko odnosno 1 obrtno nadaljevalno šolo, vas Križe pa 1 čevljarsko obrtno šolo. Šolski svetnik Wiistner je kot šolski pooblaščenec pregledal vsa šolska poslopja ter je od 33 šolskih poslopij ocenil za prav dobra 8 šol, za dobra 10, 10 pa za slaba. Vse šole so imele športna igrišča in so bile v čednem in snažnem stanju. Tudi šolski vrtovi so bili v dobrem stanju. Nekatere starejših šol so že popravili. 10 novih šol pa mislijo graditi, tri pa razširiti. V jeseni bodo v novem ljudskošolskem poslopju v Kranju odprli učiteljišče, dosedanje gimnazijsko poslopje bo pa postalo dom za gojence učitelišča.
Iz Spodnje štajerske
Sestanki uradnih županov mariborskega okrožja v Mariboru, Slovenski Bistrici, Konjicah, Ma-renbergu in v Slovenj Gradcu. Politični komisar za mariborsko okrožje Toscher je v prvi polovici meseca junija sklical na sestanke vse uradne župane zaupanega mu okrožja. Sestanki so bili v Mariboru, Slovenski Bistrici, Konjicah, Marenbergu in Slovenj Gradcu. Na teh sestankih sta tako politični komisar, kakor tudi pooblaščenec in strokovnjak za občinska vprašanja dr. Hasler opozarjala uradne župane na njihovo odgovorno mesto in položaj, ki ga zavzemajo v občinah. Oba sta njihov položaj označila za zvezo med državo in ljudstvom. Potem je imel Burger predavanje o nemškem občinskem redu, ki bo sčasoma uveden tudi na Spodnjem Štajerskem. Tudi ta je poudarjal politično važen položaj, ki ga zavzemajo uradni župani ter jih je pri tem opozori! tudi r.a njihovo veliko odgovornost. Občinski nadzornik Stok je uradne župane opo-
»Kako je, Mišek?« ga je vprašal. »Ali ti je všeč tvoj novi posel?«
»Pa še kako!« je rekel Mišek. »Sedi gor, te bom peljal malo na sprehod!«
Takoj sta bila sredi oblakov.
»No, kaj ti je, Horacij?« ga je vprašal Mišek. »Ali te je nemara strah?«
»N-n-e!« je za jecljal Horacij. »Samo to bi rad vedel, kaj bi bilo, če bi se motor ustavil?«
»Niči« je odvrnil Mišek. »Nič drugega ti ni treba, ko da se s padalom spustiš na zemljo.«
»Ah-h-h-a,« je zablebetal Horacij. »Pa če-če bi se pada-dalo ne odprlo?«
»No, potem,« je v smehu odgovoril Mišek, »potem razprostreš roke in zapoješ: ,Poj, poj, ptiček moj!'«
Ko je še to govoril, se je nalašč prekucnil v zraku z letalom vred.
. »Ti, Mišek, slišiš,« je s tresočim se glasom aejai Uzda, »če misliš še prevračati take kozolce, mi prej povej!«
Matija Maleftit	26
V zelenem polju roža
' Izvirna povest
Metka si je na tihem sama dopolnila: Zato pa tudi tako samozavesten, da si sploh ne more noben orožnik mislili, da bi mu moglo kje spod-leteti. Sami vase zaljubljeni ste I Ves svet mora zanimati, kajpa, kako si zadnjič zasledil in ujel tatu, ki je leta kradel grozdje. Metka naj te občuduje, ker si mu zvezal roke, da je kri brizgala izza nohtov. Pohvali naj te, ker si mu s puškinim kopitom pomagal k hitrejši hoji v zapor.
Mati, kako naj vas zanima taka baharlja? Da morete prenašati to enoličnosti Saj gredo vsa zasledovanja po enem in istem kopitu! In vse, kar je podvzel Ivo, je končalo z njegovo slavo in pohvalo! Pametnejšega orožnika ni na svetu ko je Ivo.
Zato je Metko jezilo, da je bila mati tako popustljiva, ker je slutila, da bi orožnik gotovo toliko ne silil v njo, če bi ga ne hrabrila materina prijaznost. Bolj so ji presedala njegova pripovedovanja ta bolj se je pod vplivom Tinetovih pisem vživljala v tisto prostost na domačih poljih, kjer cveto po svoji volji nenegovane rože v vetrovih in viharjih, v dežju in pekočem soncu, čim bolj se je dvigala v Tinetov svet, tem bolj domač je postajal orožnik. Saj skoraj ni minil dan, da se ne bi vsaj izpred hiše oglasil in voščil dober dan.
In Metka je iz strahu, da bi je kdo zopet ne očrnil pred Tinetom, pisala: Tebi je hudo ob puški, razumem te in se mi smiliš. Ali pomisli, kako mi je, če moram skoraj eleherni dan poslu-Sati, kako se plazi orožnik s puško, pripravljeno na strel, za človekom, ki je ustrelil divjega zajca,.. Dolgo ni bilo po tem njenem pisanju nobenega odgovora od Tineta. Ko Je zopet pisal, ni i nobeno besedo omenil orožnika. Ker je sploh
pisal, ni hud, je sklepala. Ce mu sedaj kdo plie, bo vedel že od nje same. Ne bo imel povoda hu-dovati se na njo. In ob tej misli se je manjlal njen odpor proti orožniku. Da pa ji do njegovih prilizovanj ni dosti, mu je pokazala ob vsaki priliki. To pa ga je le podžigalo. Kajpa, navajen ni bil, da mu kje spodleti I
Da mu ni tako oSitno kazala, koliko verjame njegovim besedam, bi morda ne bil tako podjeten. In če bi ne silil tako vztrajno za njo, bi morda ne bolelo Anke tako, kakor jo je. Sprva jo bila proti Metki le redkobesedna in se je svoje najboljše prijateljice le izogibala. Pozneje pa Je raztrosila med ljudi, da je Metka hodila že k njim lovit orožnika, ko so še imeli vinotoč. Tega Metka ni mirno prenesla. Ali pri Anki je naletela na slepo sovraštvo.
»Privoščim ti ga! Prav nič se ne jezim na te. Zdaj vem, kako je Ti je že obljubil zakon? Mogoče k vam niti toliko časa ne bo hodil ko k nam...«
Dobro, da je Metka to vedela! Se tisti dan jih je čula najprvo mati, pozneje orožnik sam.
0, da bi Metka pred njim molčala I Ivo ni le govoril o svojih uspehih I Pokazati ji je hotel v dejanju, da ne obstane sredi pota.
»Anka nima pravi Da nI tebe, bi morda res hodil še danes k nji.«
»In vas ni sram!«
»Cesa? Da sem si izbral boljšo in lepšo od nje?«
»Zaradi mene ei lahko izberete nadvojvodi-njo z Dunaja! Ali mene, prosim vas enkrat za vselej, pustite čisto pri miru.«
»Ne pustim te, pa amen!«
»Mojega dobrega imena ne boste blatili I«
»Jaz, orožnik, naj ga blatim in delam v nasprotju s paragrafi?! Nikdarl Za ženko te vzamem!«
»Kolikim ste to že rekli?«
»Tako resno ko tebi še nobeni!«
»Resno ali neresno! Izbijto si to misel iz
glave in ne prihajajte več k nam. Nikdar ne bom vaša žena!«
»Oho, ne žareči 6e! Jaz pa trdim: Prav ti in nobena druga boš moja žena! Ne poznaš mojo volje I Kar si vbijem v glavo, do sedaj od tega še nikdar nisem ni za las odnehal. Boš videla, kdo sem: Vipavec, orožnik!«
»Zmotite se prvič pri meni in odnehate!«
»Nikdar in pod nobenim pogojem. Stavim glavo, če hočešl«
»Orožnik, pa Izgubi tako poceni glavo!«
»Uklonil sem druge in drugačne, pa bi tebe, deklo srčknno, ne? Prva, kar zahtevam, je, da me tikaš!«
Zahteval jo, orožnik je kratkomalo zahtevali
0, da bi Metka molčala! Zdaj sploh ni bilo več zmagovati z njim. Bolj mu je dopovedovala, da ga nima rada, bolj je bil predrzen! Navadiš se name, grlica! Nikdar ne bom tvoja žena, orožnik! O, pa še rada! In kako boš zadovoljna z menoj! Glej, čim bolj se me braniš in otepaš, tem rajši te imam. Taka, prav taka ko ti, mora biti orožnikova žena! Hm, takih, ki ti na prvo prijazno besedo verjamejo, še maram ne!
Bob ob steno je bilo vse Metkino protivljenjo ln otepanje. Da bi ju naj kar takoj po božiču oklicali, je silil. Metki je bilo vroče. Takega pa menda res ni na svetu ko ta orožnik z Vipavskega! In nikjer, nikjer zaslombe, nikjer utehe, nikjer niti razumevanja!
Vsega ste krivi vi. mati I Vi boste krivi nesreče svoje hčere!
Vprašanje je, če boš nesrečna!
Oče, pomagujtel
Je menda že sojeno, da da hiša v vsakem rodu po eno ženo orožniku. Moja sestra, tvoja teta! Ali je morda njej kaj hudega? Je nesrečna? Ji je kdaj kaj manjkalo?
Ali Metka orožnika nima, nima, nima rada!
Privadiš se! Morda si samo domišljuješ, da ga nimaš rada! Sicer se pa pogovorita o tem sama!
Pogovori se s človekom, ki je orožniki Bolj
mu zatrjuješ, kako ti je zoprn, bolj nori in prisega, da ga prav s tem odbijajnjem privlačuješ! Da je prav Metka in edina Metka tista, ki jo išfie. Prav taka mora biti orožnikova žona.
0, da bi prišel Tino za božič domov! Potožila bi mu, na tarnanje in na migljaje v pismih no odgovarja. Ce kdo, Tine bi moral povedati, kako bi se ga odkrižala. Zlepa ali zgrda, samo da bi se ga odkrižala!
Pa Tineta za božič ni bilo domov. Na svoti večer Jo pisal pismo, dolgo pismo. Prvi sveti večer v tujini, brez domačih, sveti Večer v vojašnici ...
Tudi Metka je odgovorila žalostno: Ko je kdo otepal v veži na sveti večer sneg s čevljev, se
to zdrznila: Morda pa jo lo prišel Tine in je pri-iltel k sosedu pogledat jaslice... Med polnoČ-nico skoraj ni mogla peti, tiščalo jo je v grlu. Pogleda skoraj ni mogla odtrgati od mesta, kjer je dosedaj ob vsaki polnočnici stal Tine. Hudo je doma, da ni mogoče zdržati. Ko da se je vse za-klolo zoper njo: Človek se ne more ubraniti očitku, da bi so jo domači radi znebili. Naj jim še toliko dopoveduje, da se ji z možitvijo nikamor no mudi, jim obrazi kar žarijo pri misli, da bi še ta predpust pri n jih svatovali ... Lokačevi, najbližji sosedje, so hladni nasproti njej. Njihove neprijaznosti si ne more razložiti, boli pa jo neizrečeno ... Anka, ne samo soseda, najljubša njena dosedanja prijateljica, je zoper njo, ko da jo Je obsedlo... Danes rajši ko jutri bi Metka pobegnila zopet v Ljubljano k teti. Ali, da bi jo razumela teta, ki je bila sama poročena z orožnikom? Razumeti je ni mogla prav niti tedaj, ko je pobegnila pred Kalumetom ... Tine, kako si želi Metka, da bi ti mogla ustno potožiti, o čemur je tako neprijetno pisati...
Na ta obupen klic sploh ni bilo odgovora. Prišla je še kaka razglednica, na njej suhi pozdravi. Niti takih 6tihov ne bo včasih, ki niso ničesar povedali, pa so vendar Metki razodevali, zakaj jih je Tine napisal in jih poslal.
KULTURNI OBZORNIK
Po zaključku sezone v Drami
2. Uspehi in neuspehi.
Kljub izrednim razmeram je minula sezona v Drami potekla mirno in, kolikor zadeva zanimanje občinstva, celd v nenavadno ugodnih okoliščinah. In čeprav nas marsikaj opravičuje, če nekoliko mi-leje presojamo umetniško stran, ki vendarle niti v današnjih dneh ne upamo prezreti pomena, ki ga ima gledališče kot izobrazbena ustanova v kulturnem življenju naroda. S tega vidika je pač najpomembnejše vprašanje sporeda. Dela, ki jih gledališče uprizarja, so merilo njegove idejne in etične usmerjenosti ter predstavljajo vobče njegovo sociološko upravičenost ali neupravičenost. Resnica je, da bi občinstvo, kateremu je tako imenovano čisto gledališče po večini tuje, sploh ne prihajalo v gledališče, če bi ga ne mikala predvsem dela pesnikov in dramatikov.
Med deli, ki so bila letos uprizorjena, je nedvomno vrsta vsebinsko in umetniško tehtnih del, tak» da izbor na prvi pogled niti ni videti tako slab. In vendar se ta podoba precej spremeni, brž ko ugotovimo, da je bilo med dvajsetimi premie-rami — če ne upoštevamo mladinske predstave — samo pet tako imenovanih absolutnih premier, medtem ko so bile ostale predstave deloma re-prize, deloma ponovitve z večinoma neznatnimi spremembami. Sproti smo že poudarjali, da nimamo nič zoper to, če se spored sestavlja in poživlja deloma tudi na ta način. Toda če ta način postane načelo, kakor se je to zgodilo v pravkar minuli sezoni, ga ni mogoče opravičiti z ničemer drugim kakor z lagodnostzo in nerazgledanostjo po domači in tuji dramatski literaturi. Posledica starega sporeda je bila v prvi vrsti enoličnost in nezaaimivost, ki je stalnega gledališkega obiskovalca bolj odtujevala kakor privlačevala.
Drugače tudi ni moglo biti, saj je bilo potemtakem od vseh lani igranih del samo četrtina knjižnih novosti (Skrivalnice, Šesto nadstropje, Zaprta vrata, Bog z vami mlada leta), med njimi eno samo izvirno delo. (Lepa Vida). Uprizorili pa so eicer po narodnosti šest slovenskih (Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Razvalina življenja, Tekma, Cigani, Lepa Vida, Učenjak), po eno hrvatsko (Brez tretjega), srbsko (Protekcija), češko (Skrivalnice), rusko (Revizor), francosko (Šesto nadstropje), ameriško (Mali lord), kitajsko (Krog s kredo), dalje tri angleška (Romeo in Julija, Othello, Komedija zmešnjav), tri italijanska (Zaprta vrata, Trideset sekund ljubezni, Bog z vami, mlada leta) in dve nemški deli iKovarstvo in ljubezen. Ugrabljene Sa-binke). Tudi po tej strani priča izbor, da ni pravega razmerja med posameznimi literaturami, kjer smo tudi letos pogrešali nekatere narode z izrazito dramatsko tvornostjo, med upoštevanimi pa nismo videli vedno najboljšega ali vsaj značilnega. V njem smo vobče pogrešali vodilne ideje, bodisi v družabno in etično vzgojnem, bodisi v narodnostno izobrazbenem smislu. Po tej strani je naše gledališče še zmerom preveč meščansko in premalo ljudsko, kar se čuti posebno v prevladovanju tiste lahkotne smeri, ki kar hlasta za senzacijami in povprečnim, dasi morebiti modnim blagom, od katerega pa navadno ne ostane mnogo niti materialnega dobička, kaj šele duhovnega in umetniškega uspeha in sadu. Pri tem sta slučaj in zadrega pogosto večjega pomena kakor načrt in volja. Poučen zgled za to je na primer letošnja izbera iz angleškega slovstva, saj pripadajo vsa tri" dela istemu avtorju, namreč Shakespearu, pri čemer pa je treba še posebej ugotoviti, da je bilo na novo pripravljeno eno samo delo, medtem ko sta prišli ostali dve na oder v skoraj nespremenjeni obliki. To že samo po sebi vpliva enolično, razen tega pa utegne marsikoga odvračati od klasičnega sporeda, ki že tako ni v pravem razmerju do modernega slovstva.
Slovenska dela bi po številu sicer lahko ustrezala, a so bila nekam brez načrta vstavljena v spored, tako da niso imela pravega učinka in zlasti niso dala sezoni tistega poudarka, kakor bi bilo potrebno. Iz naloge, ki jo ima Narodno gledališče, izvira, da se od slovenskih del ne smejo izbirati samo najboljša, ampak tudi srednje dobra dela, vendar pa nam ni vseeno, kaj in kako se uprizarja. Pri tem moramo posebej poudariti, da je bila med šestimi domačimi igrami ena sama novost. To pa nikakor ne priča o pomanjkanju novih del, ampak je posledica malomarnosti, s katero je vodstvo na ljubo raznim ponovitvam žrtvovalo nekaj izvirnih del, ki na ta način niso dočakala krstne predstave. Namesto teh del, ki bi bila najbrže precej poživila preteklo sezono, pa smo prav v najboljših mesecih gledališkega leta dobili vrsto malnnnmpmbnth dpi. Mnčnn ie motila nadalje tudi nesmotrna razdelitev pomembnih in tudi težjih del z manj pomembnimi in lažjimi. Tudi to
| priča o pomanjkanju načrtnosti pri sestavljanju sporeda.
Prav zaradi tega je bil tudi umetniški uspeh v pretekli sezoni mnogo manjši, kakor bi bil lahko pri boljšem izboru del. Radi priznamo, da je tudi lanski 6pored obsegal vrsto predstav, ki so tako režijsko kakor igralsko prav lepo uspele. Semkaj moramo šteti predvsem Razvalino življenja, Tekmo (režiser M. SkrbinŠek), Lepo Vido, Romea in Julijo, Revizorja (režiser dr. Bratko Kreft), dalje Kovar-stvo in ljubezen (režiser Peter Malec), Krog s kredo (režiser C. Debevec), Othella (režiser O. Šest) in še nekatere druge. Toda vrednost tega uspeha postane vsaj za minulo sezono precej relativna, brž, ko pomislimo, da je bilo med njimi več kakor polovica ponovitev oziroma repriz.
Isto podobo dobimo, če se ozremo na uspehe celotnega zbora. Neustrezajoč spored že sam po sebi slabi ustvarjajočo moč igralcev, posebno če se prisiljeni izgubljajo v vsakdanji obrti tako imenovanega »lahkega« sporeda. Pa tudi preveč številne ponovitve v tem pogledu niso priporočljive. V isto vrsto kakor nekaj izmed prej omenjenih režij spadajo tudi sicer tako odlične stvaritve, kakršne so na primer Čang-Haitang Šaričeve, Cesarjev Tong aH Skrbinškov mandarin Ma v Krogu s kredo, Levarjev Othello ter Desdemona Boltar-Ukmarjeve, dalje Cesarjev glavar, Kraljev Osip, Lipahov Zemljanika, Drenovčev šolski nadzornik, Plutov Miška v Revizorju, ali pa Gregorinov Svi-ligoj, Lipahov cerkovnik, Pečkov zlodej in še nekatere druge podobe v Pohujšanju. Marsikateri prvovrstni igralski lik tedaj ni nova stvaritev in spada prav za prav med uspehe prejšnjih sezon.
Vendarle so tudi letos posamezni igralci dosegli lepe, tu in tam celo nadpovprečne uspehe. Med vidnejše podobe v letošnji sezoni štejem zlasti nekatere vloge Šaričeve (Cedrikova mati, Bi-anca), Nablocke (dojilja, Persida, mati v Skrivalnicah), M. Danilove (Vida Grantova, Lenčka, grofica Capuletova), Skrbinška (knezov komorni sluga v Kovarstvu, Capulet, grof Dorincourt), Se-verja, ki je imel letos svoje junaško leto (Tibalt, Martin, Čang-Ling, Jago, Jojo, Leone Dalpreda in dr.), dalje Levarja (Miiiael Grant, predsednik Wal-ter), Lipaha (Ču-ču, Hochepot, Pacek in dr.), Kralja (Tomo Grant, Decio, M, Salviati), Daneša (Hle-stakov, g. Manet, Sava Savič, Jakob v Učenjaku), Cesarja (Urh Kante, Striže, sodnik v Ciganih in Marin v Učenjaku), Gregorina (Eskalus, Miller, Lesovin, Ippolito), Vide Juvanove (Julija, Stana), P. Juvanove (Helena, ga. Maretova), Levarjeve (Luiza, Mariolina, Dorina). Med pomembnejšimi liki so nadalje Potokarjev Grušč, ga Borinova A. Danilove, Kauklerjev Sirk, Plutov Peter v R. in J., Pečkov Cvetan in dr, Grm, dalje Mica Slana in gostilničar-ka pri Kroni Rakarjeve, Drenovčev odvetnik in Bratinov Hippings v Malem lordu. Vidneje se je letos uveljavila tudi Gabrijelčičeva; med njenimi novimi uspehi je treba imenovati zlasto Tono in Germaino Lescalierjevo v Šestem nadstropju.
Izmed mlajših igralcev je napredovala posebno Simčičeva (strojepiska, Edviga, Cedrik), dalje Pre-setnik (Ferjan in dr.), Tiran (Giulio Quercetaj, Mil-činski (sluga v Protekciji, Dromio), Gale (Danej), Raztresen (Lekar v R. in J.) in še nekateri.
Na splošno pa je vidno pomanjkanje sposobnega naraščaja. To se čuti tembolj, ker se je naš igralski zbor v zadnjih letih močno zredčil. Želez-nik je umrl, ne sodelujejo pa več Sancin, Jerman, Severjeva, Stupica in Debevec, zadnja dva pogrešamo tudi kot režiserja. Prav tako nismo vse leto videli Marije Vere, ki je zapustila za seboj občutno vrzel. Pri vsem tem ne smemo prezreti, da so tudi igralci, ki so nam še ostali, neprestano žrtev nesmotrno urejenega sporeda. Žal moramo ugotoviti, da vodstvo pri zaposlitvi igralcev pogosto ni niti pravično niti ekonomsko uvidevno. So namreč igralci, katerih skoraj nikoli ne vidimo na odru, medtem ko nastopajo nekateri večer za večerom. Pravi gledališki garači so videti na primer Gregorln, Presetnik in Gabrijelčičeva, ki so bili vsi zaposleni v nad polovici letošnjih predstav. Preobremenjena je bila tudi M. Danilova, zlasti ker marsikatera izmed njenih letošnjih vlog ni nujno zahtevala take zaposlitve. Nasprotno pa smo letos le poredkoma videli Levarja, V. Ju-vanovo, Boltar-Ukmarjevo, zlasti pa Šaričevo, ki je, če izvzamemo mladinsko predstavo, nastopila v eni sami novi vlogi. Izgovor, češ da ni bilo zanjo primernih vlog, nikakor ne drži; menimo namreč, da je za_ igralko tolikega formata slej ko prej treba poiskati ustrsz&jočih vlog. Tega nc ugotsv- 1 ljamo toliko zaradi socialnega ctosa, čeprav bi I bil tudi le-ta vidik umesten, kolikor zato, ker i
ItalUanšilna brez učitelja
TI
SEDEMINDVAJSETA LEKCIJA
Drugo srečanje z rabo konjunktlva ...
Konjunktiv sledi v stranskem stavku tudi takrat, če je v glavnem stavku glagol, ki izraža: 1.) voljo, ukaz, željo; 2.) čustvo; 3.) mišljenje.
Želja, upanje, hotenje, ukaz, dopuščanje...
Konjunktiv sledi za naslednjimi in njim podobnimi glagoli: volčre — hoteti, pretendere — želeti, desiderare — želeti, bramare — hlepeti, sperare — upati, chiedere — zahtevati, esigere — zahtevati, comandare — ukazati, proibire — prepovedati: Spero che arrivino — upam, da dospejo. Volčvo che mi dicčsse la veritž.
Sem spada tudi pravilo, da sledi v e 1 e 1 n i k u v glavnem stavku — konjunktiv v odvisnem stavku: Dite 16ro che včngano — recite jim, naj pridejo.
Čustvo: strah, skrb, tožba, žalost, presenečenje, veselje...
Konjunktiv v odvisnem stavku sledi naslednjim in podobnim glagolom v glavnem stavku: te-mere — bati se. aver paura — bati se, tremare — tresti se, esser sorprčso — presenečen biti, esser contento — zadovoljen biti, meravigliarsi — čuditi se, rallegršrsi — razveseliti se, rincrčscere — obžalovati, žal biti itd.: Temo che cšda — bojim se, da pade. S6no contento che 6la arrivšto — zadovoljen sem, da je dospel.
Mišljenje...
Za glagoli, ki izražajo mišljenje, mnenje, s katerim se osporava tisto, kar pove stranski stavek, se rabi v taistem stranskem stavku konjunktiv. Taki glagoli so med drugim: credere — verjeti, misliti, pensare — misliti, esser d'opinione — biti mnenja itd.: Credete che abbia scritto qučsto? — Ali mislite, da je to pisal?
Če je pa dvom izključen, se rabi indika-tiv (in je dopusten tudi futur): Sono d'opini6ne
che e un malfattčre gotovol) zločinec.
mnenja sem, da je (čisto
Nekaj stavkov.
Destdero che siate piti dilig enti. Volžte che vi diia1 la verita? Dubito ch'egli lo fdccia5. Vuole ch'io gli lfigga' la lettera d'Antčnio. Suppongo4 ch'egli lo sippia. Vftgliono ch'io gli dia il mio ombrfillo. II generale flrdina che ♦utti i soldšti siano pronti alla battaglia. Dov'e il mio lapis? Čredo che Antonio 1'abbia prčso.6 Permettčte ch'io mandi alla posta il vostro domestico? Prčga il Signore ch'£gli ti proteggal7 Che fa ttio zio? Čredo che sia ammal&to. Non speršre ch'lo ti corregga" 6gni giorno i temil Temo che si9 sia"smarrito9'nel bosco, Čredi tu ch'io pdssa10 soffrlre una tale irgi-uria? Lasciate ch'io pšrlil
Pripombe.
i nodoloSnik diro. — s ncdoločnlk: fare. — • na-določnik: leggere. — « nedoločniki suppirre. — 6 ne-določnik: dure. — • passato del congiuntlvo glagola: pr6ndere. Zakaj passuto, o tem podrobneje v 'J9. lokciji! — ' nodolodnik: proteggere. — s nedolofinik: oorroggere. — • nedoioftnik: smarrirsl. — <o nedolofl-nik: potire.
Berilo.
Chi e il maiale?
Un signore desideršva torndre a passdre la villeggiatura pržsso un contadino, ma voldva alciini cambiamčntl. Dunque scrisse1 al contadino:
—	Ai2mieiJ non pižce Terčsa, la sčrva. Di pi£i, non mi sčmbra igičnico tenere il porcile cosi vidno alla cšsa.
Ecco la rispčsta che ricevdtte* dal contadino:
—	Terčsa ž partita, maidli non ne4 abbidmo avuti piu da5 quando® siete partiti v6i.
Pripombe.
i pass. remofco glagola serivere. — ' mojim (do-ma-čim) — 8 druga oblika passata rem&ta glagola riodvere. — 4 podvojeno: prašifiev, Jih nimrno Imeli več; (ne = di malali); — 6 odkar.
Dve sto tisoč miadšh Jegulj v D&n&vi
Nemška Ribiška zveza je zadnje dni spustila v Linzu, Tulnu in na Dunaju v Donavo 200.000 mladih Jegulj. Majhnih ribic niso spustili neposredno v glavno donavsko strugo, temveč v njene stranske rokave, kjer se bodo lahko nemoteno razvijale. Jeguljice, ki so jih spustili v Donavo, v kateri jegulj ni, imajo za sabo zelo dolgo pot. Na svet so namreč prišle v velikih morskih globinah zahodne Indije, odkoder so tekom enega ali pa dveh let, priplavale do evropskih obal, kjer so jih polovili in poslali dalje po železnici. V Donavi bodo jegulje imele vse pogoje za razvoj. Da same jegulje ne morejo priplavati v ta vele-tok, je vzrek ta, ker bi jegulje na poti v Donavo morale preplavati Sredozemsko morje, Dardanele in nato še Črno morje, ki pa pomeni zanje smrt, ker v globinah nima kisika in je zastrupljeno z žveplenim vodikom. Mlade jegulje, če pridejo v to morje, takoj poginejo. To stanje se bo pa seveda takoj spremenilo, kakor hitro bodo Donavo s prekopi zvezali s Severnim morjem.
Mlade jegulje potujejo ob vodi navzgor tako dolgo, dokler se v njih no vzbudi nagon množitve. Tedaj se obrnejo in plavajo z vodo navzdol proti morju in po morju dalje proti Zahodni Indiji, kjer se drste. Tedaj, jih ribarji love pri izlivu reke v morje. Stare jegulje se po drstitvi v Zahodni Indiji ne vračajo več v rečno vodovje ter poginejo v velikih morskih globinah.
Važna iznajdba vojne kirurgije
V berlinskem Domu zdravnikov je imel v zadnjem času zanimivo predavanje o svojem najnovejšem izumu znani nemški kirurg dr. Petzold. Naprava, ki jo jo iznašel omenjeni nemški zdrav, nik, se je dobro obnesla že pri več sto najtežjih operacijah, kot na pr. pri odstranitvi iglo iz pljuč in podobnih primerih Po načrtu dr. Petzolda je napravo izdelalo Siemonsovo podjetje. S pomočjo pritiska visoko napetosti instrument išče pri operaciji drobce kovin v človoškem telesu. Medtem ko je do sedaj rontgenska diagnoza pokazala samo položaj kovine v človeškem organizmu, nova iznadba to ugotavlja elektro - akustičnim potem.
trpe zaradi tega ustvarjajoče sile našega gledališča.
Pripis. — Prvi del pričujočega pregleda je izšel zaradi pomanjkanja prostora močno skrajšan,
j- _______x___i'l	. ,	i 1, ...
»ttftM "a au na ui. uieMui iiasime suusiime in
stvarne vrzeli, za katere ne odgovarja avtor.
France Vodnik
Dosedanjo postopanje pri operaciji je zahtevalo rontgensko sliko pred samo operacijo in rčintge-niziranje med operacijo. Slaba stran tega postopka je v tem, ker se kovinasto telo premika pri najmanjši spremembi položaja, kakor tudi pri pregibanju notranjih organov ter so dostikrat morali napraviti kontrolne posnetke med samo operacijo. Druga slaba stran je pa tu ta, ker lahkih kovin, ki so zelo nevarne, ker povzročajo vnetje, na lontgenski sliki, skoraj ni mogoče opaziti. Sedaj izumljeni instrument s popolnoma nenevarnim pritiskom visoke napetosti odstranjuje vse pomanjkljivosti rOntgenskega načina iskanja kovi-nastih drobcev ter je z njimi mogoče hitrejše, varnejše in z manjšimi bolečinami odstranjevati razne kovinaste predmete iz človeškega telesa.
Naprava ima dve ročici, eno 18, drugo pa 10 milimetrov, ki jih je lahko sterilizirati, in zvočnik. Kakor hitro se ročici približata kovini, se prične dvigati globok glas v zvočniku. Glas postaja tem višji, čim bližje prihajata ročici h kovini, ki jo išče zdravnik. Pri operaciji lahko zdravnik ročici pomika dalje v sam' rani in takoj ve, da mora rezati še dalje, če se glas v zvočniku zvišuje. Tako akustika v<$li in vedno popravlja smer rezanja. Naprava se je dobro obnesla že v velikih primerih ter je izredno važna za sedanje vojno čase. Je tudi zelo praktična ter jo je mogoče nositi vedno s seboj, ker tehta samo 11 kg. Naprava bo dobro služila vsem kirurgom, ne samo sedaj v številnih vojnih bolnišnicah, temveč tudi v miru, predvsem pri ranah in nesrečah v kovinski industriji.
Bogata beračica
Znano ie. da so nekateri berači zelo sk<: pu.šni m da skrbno hranijo naberačene prispevke. V svoji skoposli gredo dostikrat celo tako daleč, da si ne privoSčijo niti skorjice kruha ter se prehranjujejo samo s tem, knr dobe od dobrih ljudi. Po njihovi smrti pa v njihovi zapuščini najdejo tako visoke zneske, s kakršnimi ne razpolaga večina ljudi, ki velja drugače v svetu za »lniržuje«. Znnimiv tak primer so imeli pred kratkim v Rimu, kjer se je zatekla v zavetišče za stare in obnemogle 05 let stara beračica. Sestre so jo z vso ljubeznivostjo sprejele. Na beračico je njihovo lepo postopnnje z njo in skrbna nega tako vplivala, da je sklenila z:i-pusiti zavetišču vse svoje prihranke. Nemalo si»» se pa vsi začudili, ko jih je starka popeljala n:i svoje prejšnje skromno zatočišče in jim pričela izročati svoje prihranke, med katerimi je bilo izredno mnogo srebrnega, nikljastegn in bakrenega denaria ter lepo ohranjenih 14.000 lir v bankovcih.
NE POZABITE NA
NAJLEPŠO LETOŠNJO KNJIGO NA
Slovencev koledar
PO VSEBINI BO PREKAŠAL LANSKEGA! • NAROČITE GA TAKOJ! • STANE ZA NAROČNIKE NAŠIH LISTOV LE 9 LIR ZA NENAROCNIKE PA 20 LIR
LJUBLJANSKI v KINEMATOGRAFI
Predstave Ob 16., 19. in 21. nri
Benetke v dooi si laja, sliive in bogastvu. Romantične pustolovščine, Pnbavtie spletke, intrige
BeneSke spletke - II fornaretto di Venezia
Rooerto V lin. Elsa de Giorgi. Enrico (ilori, Cln-ra Calamai itd. Ves film te opremljen s tekočimi slovenskimi napisi.
Kino Union, t e I e i o n 22-21
Prostovoljno v nevarnost
Odlična romantična epizoda i r. zgodovine amer. divjega zapnda. V gl. vlogi: Tom Tyler, Mnrinn Shilling. — Kot dodatek kulturni film: Monle San Mlchele
Kino Sloga, teleton 27-30
Film. ki pomeni največji uspeh evropske timske proizvodnje in ki je milijonom gledalcev ostal v neizbrisnem spominu
PoStarjeva Mi ZJ^Ž,^-
HEINKIOH (JKORUE, HILDE KRAHL K i n o M a t i c a, tel elon 22-41
Meksikanski Indijanec pri telefonu
Meksikanski Indijanec, ki svojega naselja sploh še ni bil nikdar zapustil, je vendarle moral po opravkih v Meksikp Citv. V mestu se je komaj znašel, ker je vsak trenutek pred njim razgrinjal nova odkritja. Tako mu je v najraz-' košnejšem hotelu predvsem ugajalo dvigalo. Pa tudi razni svetlobni znaki so napravili nanj zelo močan vtis. V sobi, v katero ga je spremil hotelski sluga, ga je presenetila tekoča topla in mrzla voda. Vse to je pa bila še vedno malenkost proti telefonu, ki ga je opazil na nočni omarici. Skrbno si ga ie ogledoval od vseh strani, nato se je pa le okorajžil in je hotelskega slugo povprašaj, če bi lahko naročil tudi par čevljev, če bi začel govoriti v aparat. Sluga mu seveda s hotelsko post reži ji vost jo in vljudnostjo Ufnpotrdi. Indijanec je plaho segel po slušalki in jo nesel k ušesu. Toda komaj je je pritisnil na uho, je odskočil kot od strele zadet in spustil slušalko ter je kot obseden pričel letati po sobi in vpiti: »Dio mio!« Sluga se ie močno prestrašil, ker se je bal, da se mu je kai pripetilo. Indijanec je ves zasopihan komaj spravil iz sebe besede: »Pomislite, ne da bi spregovoril kako besedo ali pa sploh omenil čevlje, me je iz aparata nekaj vprašalo: Katero številko, prosim? .. .«
In nič več ni bilo mogoče spraviti Indijanca k aparatu.
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
g suižiic B
Pohištvo
Spalne zofe
ugodno prodam. - Gosposka ul. 11 — Tapetnik.
Avtoprevoze
selitve, kolodvorske va-gonske pošiljke — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, Tyrševa c. št. 29-111 (Gospodarska zveza).
H Sgte B
Oddalo:
Lepo, zračno sobo
oddam gospodu b 1. avgustom. Moste, Ribniška 16.
littio:
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo kopalnice, išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod: »S kopalnico« št. 9869. s
Dobe:
Dekle
pridno in pošteno, vajeno kuhe in otrok, sprejmem. - Oglasiti: Kolenc, Tyrševa 51, trgovina s semeni, Ljubljana. b
Strojnik
se išče za SO KS loko-mobilo, za parno žago in pogon električ. rezervne centrale. - Ponudbe na oglasni odd. »Slov.«, podružnica Novo mesto pod »Strojnik«.	b
1 Žiarall |
Belo kozo
dobro mlekarico, prodam. Javornlk Rado, Vič — Tržaška cesta 92.	1
Menthol steklenice
ugodno prodam - 10.000 komadov. Adresirajte pod »Steklo«, oglasni oddelek »Slovenca« št. 9854. 1
rmrmrn
Krompir
prvovrstno italijansko novo blago
po 145 lir za 100 kg
prodaja tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva c. 24. Večje količine ae dostavljajo na dom. Tel. št. 2449.
Hišo
z lepimi sobami, v okolici Ljubljane, takoj prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9863. p
Gozd
večjega obsega, ob želez, postaji naprodaj. V ravnini naprodaj posestvo. Opekar. mojstra sprejmem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Ravnina« štev. 9829.	p
Kupimoj
•; VSAKOVRSTNO ■
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJflNTE
smrrrcde srfirje rubihe .'• bisere i.t.d. starinske. hflkitf ter umetnine po NAJVIŠJIH CEHAH vrnnn tvrdko
Jos EBERLE
LJUBLJANO,TVRŠEVA 2 ■ HOTEL^I^SLON
Vsal?6vrs1&8
siato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wollova ulica 8L a
Lepa plemenska vola
zamenjam za debele proti dobremu doplačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9865.	1
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Cercansi ingeperi
uffici tecnici introdotti, come corrispondenti da sviluppare lavoro in pompe, impianti, acque-dotti, trivellazioni, tu-bazioni. Scrivere con re-ferenze dettagliate alla
Iščemo inženirje
vpeljane v tehniško službo, kot dopisnike za razvoj dela s črpalkami, pri instalacijah, vodovodih, sondažah, cevovodih. — Pisati s podrobno navedbo priporočil na:
S. A. Andoli & Bertola,
Corso R. Parco 29, Torino
Umrla nam je naša ljubljena in draga žena, mama, teta, svakinja in tašča, gospa
JERINA JERICA
dne 23. julija po dolgi bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 24. julija 1941, ob 5. uri popoldne z Žal - kapele sv. Frančiška - k Sv. Križu.
Ljubljana, Radeče pri Zid. mostu, Kranj, dne 23. julija 1941. Žalujoče rodbine: Jerina, Maeoratti, Pavliček in Potofnik.
italviscosa
Corso Vlttorlo Emanuele No. 37-39
MILANO
Soeietk per la vendita eselusiva delle fibre tessili artificiali viseosa prodotte da:
Družba za izključno prodajo viskoznih umetnih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo:
Snia viseosa
SOCIETA' NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA
Sede Sociale e Direzlone - Sedež družbe in ravnateljstvo* M1L AN O, Via Cernaia No. 8
Stabllimenti - Podjetja: Altessano, Casale Monferrato, Ceri-ano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino La-vorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto, Voghera, Bar-cellona (Spagna), Cittži del Messico (Messico), Oporto (Portogallo).
Cisa viseosa
COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA* ANONIMA VISCOSA
Sede Sociale • Dlrezlone - Sedež dražbe in ravnatelj »tvo« ROMA, Via del Sabini No. 4
Stabllimenti - Podjetja: Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino.
Socletd anonima itallana per le fibre tessili artiflciali gi& chatilion
r
Sede Sociale • Dlrezlone - Sedež družbe ln ravnateljstvo: M1L A N O, Via Conser vatorio No. 13
Stabllimenti - Podjetja: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara.
Zahtevajte povsod nas list!
ZAHVALA. Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše nenadomestljive žene in matere, gospe
Marije Trusnovič
se vsem najlepše zahvaljujemo. Ljubljana, 23. julija 1941.	Rodbina Trusnovič.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil, v cvetu mladosti 23 let, naš predobri, nepozabljeni sin, gospod
SANDI MAJCEN ml.
cand. veterine
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 24. julija 1941, ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Mokronog, dne 22. julija 1941.
Žalujoča obitelj Majcen in ostali sorodniki.
ČETRTI GOST
27
Roman.
Nad nadzornikovim pisalnikom je gorela močna svetilka, a drugi del sobe je bil v temi. Izpod pivnika na mapi za pisanje so se videle tri brzojavke francoske policije, ki so prišle ta dan. Masters je ponudil Sinclairovi stol in jo je motril s hladnim pogledom.
»Ne morem si misliti, zakaj ste me dali klicati ob tej uri,« je začela gospa Sinclairova. »In še celo moji ubogi sobarici ste ukazali, €a naj pride semkaj! Prav zares da sem se prestrašila, gospod nadzornik. Ali me boste podvrgli še zasliševanju ,tretje vrste', ki o njem toliko pišejo v kriminalnih romanih?«
»Ne, ne,« je mirno odgovoril Masters.
»No — in ...«
»Predvsem vas moram opozoriti, da imate pravico, da za tc zaslišanje pokličete kakega odvetnika za pričo.«
Gospa začudeno pogleda nadzornika in pravi:
»Pa kje bi zdaj ponoči dobila kakega odvetnika! Ali bi ne bilo mnogo bolj preprosto, da bi me zaslišali jutri zjutraj?«
»Ce želite poklicati odvetnika, potem seveda ne bi šlo drugače. A za zdaj bi vam na srce položil, da imam mnogo resnih stvari, ki jih vam moram sporočiti, stvari, katere bi, nemara radi slišali čim prej!«
Utihnil je, čakajoč na učinek svojih besed.
»Kakšne stvari pa?< ga je vprašala s komaj spremenjenim glasom.
»Ali veste, gospa, da ste lahko obsojeni na več let ječe zaradi izsiljevanja, samo če bi vas neke osebe tožile?«
— »Izsiljevanje je neprijetna beseda.« Gospa Sinclairova je oklevaje otrnila pepel s cigarete. Videti je bilo, ko da bi vztrepetala po vsem telesu.
»Jaz — jaz zares ne vem, kaj hočete reči s tem...«
»Gospa, rad bi povsem odkrito govoril z vami,< je dejal Masters z glasom človeka, ki je zadovoljen s 6vojim predlogom. »Meni je zdaj znan način vašega poslovanja. Ta stvar ni povsem nova, vendar vam moram priznati, da te reči ni znal tehniško še nihče tako izvrstno izvajati kot vi.«
Zleknil se je v svojem naslanjaču nazaj in je nadaljeval:
»To je nekakšno zastrupljevanje umetniških izdelkov ... To je povsem nova zadeva. Jaz — osebno — se na to prav nič ne razumem, vendar me je tozadevni strokovnjak v vsem dobro poučil. Recimo, da je v 16. stoletju neki Italijan, neki N. N. naslikal neko podobo, ki se je zanjo navdušil ves svet in jo je vsakdo hotel imeti. To podobo je hotelo imeti njegovo rojstno mesto in vse velike galerije slik so jo tudi hotele imeti in še knez ta in ta jo je hotel imeti — in vsi ti so sami dobri plačniki. Komu naj torej slikar proda svoj umotvor?«
Masters je za hip umolknil, nato je spet povzel:
»Naš tozadevni strokovnjak, sir Edvard Litfle, ki ga vi dobro poznate, mi je dejal, da že v tistih časih gospodje slikarji niso imeli nič zoper to, da bi si bili prislužili kak tisočak več, mimo tega pa se ni hotel slikar nikomur zameriti. Kaj je torej storil naš gospod slikar? Naslikal je eno in isto sliko dvakrat, trikrat in nemara še štirikrat, a sleherno teh slik je prodal kot original, ki se z njo sleherni muzej in vsaktera zasebna oseba na vso moč ponašajo. Tega ne moremo imenovati sleparija, saj je slednjič le slikar sam naslikal tisto eliko. Sir Edvard mi je povedal, da so se taki primeri dogajali večkrat, kot bi si mislili, le da noče nihče o tem govoriti.«
Oo6pa Sinclairova ga je poslušala z vedno večjo pozornostjo. Slednjič je globoko zavzdihnila.
»A v kakšni zvezi naj bi bilo to z menoj?« je vzkliknila.
»To boste koj zvedeli, le poslušajte! In kaj sledi dalje? Mine nekoliko stoletij. Slike 60 raztresene po vsem svetu. Visijo po muzejih in vsakdo jih občuduje in meni, da je to original. Medtem pa je bila ta čudovita slika neštetokrat kopirana in nihče se ne spomni, da bi bil kje še kak original te slike, kakor meni ne bi nikdar prišlo na mar, da je tista Rafaelova Madona, ki jo imam doma, original. Medlem — tako pravi sir Edvard — pa 6o nekje na svetu še drugi originali prav te slike. Mislimo 6i, da se je nekdo spravil na to, da bi zase poiskal vse originale te slike in da mu je to tudi uspelo. In mislimo si še, da ste ta oseba vi, gospa. In kaj storite?«
Masters je pogledal gospej naravnost v obraz.
»Greste, na primer, h kakemu jako bogatemu ljubitelju slik in mu pravite: »Ali bi kupili original slike — Venera v kopalnici —? Saj mogoče ni nobene take slike s tem imenom, vendar, vi že veste, kaj hočem s tem povedati... Mecen odvrne: »Vi se pa norčujete, draga gospa, saj visi original te slike v tem in tem muzeju...«!«
V ognju svojih besed je Masters primaknil svoj stol tik pisalnika in nadaljeval:
»A vi prepričujete tisto osebo, da je vaša slika zares original. Ce vam ta človek še nikakor noče verjeti, pa mu svetujete, naj pokliče kakega znanega strokovnjaka, ki naj oceni sliko. Strokovnjak pravi, da je slika zares original. Ljubitelj umetnosti hoče zdaj za vsako ceno dobiti to sliko. »Prav,« porečete vi, »prodam vam sliko, vendar ne smete nikomur povedati o njej, ker bi sicer v tistem muzeju zvedeli za to in bi nastal velik škandal.« Tako pravite vi kupcu. Ne poveste pa nič, kakor da bi bila slika v muzeju imitacija ali kopija, ampak to le namigavate... Tisti človek pa je v svoji gorečnosti do slik dosegel, kar je hotel in rad obljubi, da bo molčal. Vi, gospa, ste dali za sliko mogoče trideset funtov, a prodaste jo za tri tisoč funtov. Pri tem pa se niste prav nič pregrešili zoper paragrafe.«
»Dozdeva se mi, da vas nisem povsem razumela,« se je oglasila Sinclairova. »Ce je vse to povsem zakonito, počemu pa mi govorite o ponarejanju?«
»Da, o ponarejanju,« je ponovil Masters. »Saj še nisem vsega f>ovedal. Stvar postane povsem drugačna, če ponudite svojo sliko kakemu muzeju! Ali kaki zasebni galeriji slik! Takšna galerija ima, recimo, kako sliko, ki slovi po V6em svetu in privablja občudovalce vsega sveta. Tista slika je tako rekoč tujskoprometnega pomena za tisto mesto. Kaj bi se zgodilo, če bi prišel kdo in bi povedal, da ima ta slika več originalov? Vsa ta stvar je povsem trgovskega pomena. Vrednost slike je brez dvoma zato tako velika, ker je je en 6am izvod na svetu. Zdaj pa pridete vi in pokažete ravnatelju muzeja drugi original tiste slike, ki ste ga bili nekje našli. Brez dvoma se vam bo ta človek najprej smejal, a potem si bo že skrbneje ogledal sliko in bo slednjič silno ogorčen. Nemara da bo poklical tudi on kakega strokovnjaka, ki bo potrdil, da je vaša slika zares original. Seveda se bo zdaj ravnatelj prestrašil zaradi slovesa slike in nemara tudi zaradi svoje službe, in če mu vi porečete-»Ali hočete kupiti še ta original in ga boste sami uničili — ali pa ga naj ponudim kakemu drugemu muzeju?« — morate sami uvideti, da je ravnatelj v jako kočljivem položaju... Glejte, gospa, temu pa pravim jaz sleparija!«
»Mimo tega,« je povzel koj za tem, »pa imamo še tisti trik z nedovršenimi umetniškimi izdelki, ki vam donašajo prav lepe denarce. Kadar umrje kak slavni slikar, zapusti navadno kar na kupe nedovršenih slik in skic. Kdor ima zanje dober nos, je brž tudi na mestu in pokupi vse, karkoli je najti. Kdor je pa dober ponarejevalec, pa zna sam dovršiti nedovršene slike in sicer tako, da jim m videti, da b' ne bile izpod roke tistega slikarja; saj so prav za prav, te slike bistveno zares originali, vsaj do neke mere. In to je vaša špecijali-teta, gospa, da kupčujete samo z originalnimi sli-kanu.«
Za Ljudsko tiskarno tf Ljubljani: Jože Kramaril
Izdaiateli: ini Jože Sodil
Urednik: Viktor Cenili