n
Največji slovenski dnevnik"8"!! v Združenih državah
Veija vie leto ...	$6.00
Zm. pol leta	$3.00 1
Za New York celo leto -	$7.00
Z* inozemstvo celo leto	$7.00
febD—BHMaSB BBBaMg
TELEFON . CHELSEA 3878
NO. 249.
STEV. 249.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian DaDy in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1929. — SREDA. 23. OKTOBRA 1929.
VOLUME XXXVEL — LETNIK XXXVU
BRIANDOV
BIL STRMOGLAVLJEN
ZBORNICA NI HOTELA ODGODITI INTERPELACIJE GLEDE Y0UNG0VEGA NAČRTA
Za predlog je bilo oddanih 277, proti predlogu pa 288 glasov. — Poraz vlade je prišel povsem ne-pričakovano. — Sestava novega kabineta bo najbrž poverjena radikalcu Daladieru. — Kabinet so dolžili tajne diplomacije.
PARIZ, Francija, 22. oktobra. — Danes je bila sfcrmoglavljena vlada ministrskega predsednika Brianda.
Z 288 proU 277 glasovom se je branila poslanska zbornica odgoditi interpelacije glede Youngo-vega načrta in izpraznitve Porenja do 1 5. novembra.
Kabinet je takoj izročil predsedniku republike Doumergue svojo resignacijo. Sestava novega kabineta bo najbrž poverjena radikalcu Daladieru.
Komaj je zapustil Briand govorniško tribuno, so ga začeli od vseh stran,! ostro kritizirati.
Bivši minister za penzije Louis Marin je izjavi, da so uganjali v kabinetu tajno diplomacijo ter da se ni hotela vlada nikdar točno izraziti glede tako važnih zadev kot sta Youngov načrt in vprašanje izpraznitve Porenja.
Briand je namreč zahteval, da se vso debato od-godi, dokler ne bodo končana pogajanja z velesilami.
Proti vladi so glasovali meščanski radikalci, komunisti, radikalni socijalisti ter tudi posamezni člani levega centruma.
POSKUSEN
MACDQNALDU
ATENTAT NA i NASPROTUJEJO
•KRALJICO opoz
icija proti v 1 a d 11 MacDonalda namerava Romunskega delavca s o vprizoriti naglo akcijo v prijeli, ko je skušal po- angleškem parlamentu, gnati v zrak vlak, v ka-- terem so se vozili člani kraljevske družine.
LONDON, Anglija. 22. oktobra. — j Takozvani - senčnati" kabinet je j obnovil redne sestanke in o njego-'
OBSOJENCI BODO TAKOJ VLOŽILI PRIZIV
Obsojenci so pod jamšči-no, dokler ne bo višje sodišče odločilo njih zadeve. — V poroti je bilo devet, farmer jev.
NOVI NAČRT i RADOSLAVOV JE BOLJŠEVIKOV UMRL V BERLINU
LEPO VREME SLEDILO MRAZU
Indijansko poletje je sledilo hitro rekordnemu mrazu ter poslalo velike ljudske množice ven, na morsko obal.
LONDON, Anglija, 22. oktobra. "Daily Mail" je dobil iz Bukarešte poročilo, da je bil vprizorjen poskusen napad na življenje romunske kraljice Marije.
V poročilu je bilo nakratko rečeno, da je bil v Temeš%-arju na Romunskem aretiran delavec Gyo- j secjnika ri, ko je skušal položiti bombo na i tračnico.
Vlak. v katerem se je vozila kraljica, je vozil proti Temešvarju.
Atentator je takoj priznal svoj nameravan zločin ter so ga odvedli v policijski glavni stan, kjer so ga zaslišali. Tekom zaslišanja ni hotel pojasniti vzroka svojega de- , janja.
vih voditeljih bo čuti, ko se bo se-, stal parlament v torek.
Pričakovani povratek Stanley j Baldwina v London je bil signal za člane opozicije, da so pričeli s sestanki, na katerih se bo razvila ' politika opozicije, da se bori proti delavski vladi ministrskega pred-MacDonalda. Negleae na otvorjenje pariamen- ! ta. v katerem ne razpolaga njegova vlada z večino, je ministrski predsednik namignil, da ga ne bo opozicija skušala strmoglaviti ta- i
BUKAREŠTA, Romunska. 22. okt. Tukaj so oficijelno zanikali vest v londonskem "Daily Mailu", da je bil vprizorjen atentat na vlak, na katerem se je	kraljica Ma-
rija.
Oficijelno se tudi zanikali, da je bil aretiran neki delavec. Kraljica se baje mudi na gradu v Balči-ku in ni imela nobenega namena potovati v Temešvar.
Neko prešnje poročilo se je glasilo:
PARIZ. Francija. 22. oktobra. — Z današnjim otvorjenjem francoskega parlamenta je izgledalo take. kot da je vlada Brianda v ne-I posredni krizi.
Pet in petdeset interpretacij je i pred vlado, glede katerih jih je nekaj, o katerih se lahko razvije odločen boj, a ministrski predsednik Aristide Briand je že namignil, da bo zahteval preložitev interpelacij, da se bo parlamet takoj lahko j lotil svojega posla ter pričel razpravljati o proračunu.
Nekateri poslanci bodo mogoče tudi zahtevali zavlečenje razprav zbornice za osem dni. da se bodo i mogli radikalni poslanci udeležiti j kongresa, ki se bo pričel v četrtek ! v Rheiirfsu.
t Člani finančne komisije so izja-
OLAJŠANJE KAZNI ZA
PUNIŠO RAČIČA
BEOGRAD. Jugoslavija. 22. okt Višje sodišče je skrčilo včeraj na tri in trideset let in osem mesecev kazen šestdesetih let in štirih mesecev. na katero je bil obsojen Pu-niša Račič radi umora hrvaškega voditelja Štefana Radiča.
koj v pričetku zasedanj.
MacDonald ne bo prisostvoval otvorilnim sejam, ker ga njegova misija v Ameriki drži proč od Londona.
Jesensko zasedanje po bo zračil skrajno bojeviti duh. kajti opozicija bo takoj od pričetka napad-' la njegovo kampanjo za skrčenje ; oboroževanja na morju.	1
Domači problemi pa bodo najbrž najhujše ogrožali življenje delavskega kabineta, a skrajno vrjetno, je, aa bo tudi napadena zunanja politika MacDonalda.
CHARLOTTE. N. C., 22. oktobra, j Sedem članov Narodne Tekstilna 1 Unije je bilo spoznanim krivim u-' mora po drugem redu in nasilnega i napada. Procesirani so bili zastran umora policijskega načelnika An-derholta in zastran napada treh ! policistov.
National Textile Workers unija je takoj sklenila vložiti priziv pri državnem višjem sodišču, da zmanjša dolge zaporne kazni. Štirje obsojenci, ki so prišli v
Sklenili so okupirati kitajsko iztočno železnico tekom enega me ,eca. — Tako se glase poročila iz Moskve.
North Carolino iz iztočnih kraje/ ter vodili stavko v Lorey predilnici. predno so izbruhnili neredi, so bili obsojeni na ječo od sedemnajstih do dvajsetih let radi umora pa drugem redu. dočim so bili ostali obsojeni na znatno manjše zaporne kazni.
V poroti je bilo devet farmer jev, en trgovec, neki uslužbenec avtomobilske tovarne in neki umirov-ljeni trgovec.
Zastopnik je takoj objavil priziv in sodnik Barnhill mu je dovolil časa do 15. janurja.
LONDON, Anglija, 22. oktobra. Sovjetska vlada je sklenila zasesti kitajsko iztočno železnico in tudi mesto Harbin v teku enega meseca.
Tako se glasi v poročilu, ki ga je dobil list "Morning Post" iz Ri-ge.
Poročevalec je sporočil, da je bil ta važen sklep storjen na zadnjem sestanku sovjetskih načelnikov, ki ss je vršil v Kremlju, pod predsedstvom načelnika vlade, Jožefa Stalina.
Na tem sestanku rdečega generalnega štaba so izjavili vsi zastopniki departmenta za politično propagando. da je bila uglajena pot za napredovanje v Mandžurijo in da je bilo izvršeno izborno delo v zadnjem mesecu od rdečih skavtov in sovjetskih propagatorjev
BOLEZEN PAPIG V
BUENOS AIRES jj0VA NAROČILA ZA j
DR. DORNIERJAi
Indijansko poletje, ki bi moralo nastopiti šele ko bi stopilo solnce v znamenje škorpijona, dne 23. oktobra, je dospelo tri dni pred določeni mčasom ter nudilo mestu in okolici dan brez oblaka ter gor-koto, ki je bila tem pen ran a le od lahnega južno-zapadnega vetriča V nasprotju t rekordim mrazom, ki je vladal zadnjega petka ter pognal temperaturo navzdol do 34 i vili> ** so P"Pravljeni dovoliti za-
HIROHITO SPREJEL
GEORGESTEWARTA
TOKIO. Japonska, 22. oktobra. — Cesar Hirohito je sprejel včeraj v avdijenci George Black Stewarta. ameriškega teologa v Auburn. N. Y.
BUENOS AIRES. Argentina, 21 oktobra. — L>ve osebi sta mrtvi in sedem nadaljnih je resno zbolelo v tem mestu na čudni bolezni, katero imenujejo zdravstveni uradniki psittachosis ali bolezen papig.
Devet igralcev in igTaik. med katerimi je bil najslavnejši argentinski komik. Florencino Parravicini. je zbolelo v teku par dni. Neki igralec in- neka igralska sta umrla, še predno je bilo mogoče določiti bolezen.
Nato pa je poginila neka papiga in zdravniške oblasti so preiskale slučaj ter ugotovile javno, da so igralci trpeli na bolezni papig ter
FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 22. oktobra. — Posestrimske ladje Do— XA. Do X2 in DO—X3 so napol dovršene po naročilu Italijanov. Tudi Francija je pokazala veliko zanimanje za to vrsto aero-planov. ker jih namerava rabiti za službo med Sredozemskim morjem ter Alžirjem.
ukazale pomoriti vse domače papige. ki so najbrž zanesle to čudno bolezen.
ZANIMIVA STARINA
CLEMENCEAU _DOSTI BOLJŠI
Vojno-Časni franc, ministrski predsednik Cle-menceau je srečno prestal predvčerajšnji srčni napad.
PARIZ. Francija. 22. oktobra. George Clemeneeau se je zbudil danes zjutraj dosti boljši in zdravniki so izjavili, da je okreval od resnega srčnega napada
Tudi sam je izjavil, da se dosti boljšega počuti.
Včeraj zvečer so ga zdravniki zapustili ob devetih, nakar je kmalu zaspal. Ob njegovi postelji je pret-ula usmiljenka celo noč za slučaj. da bi potreboval kaj pomoči.
Krog njegovega doma je ponoči vladal najstrožji mir Vsa okna sc bila zastrta in nobena >tvar r.i razodevala, da je ministrski predsednik sploh bolan
V Berlinu je umrl Vazilij Radoslavov, ki je bi1 dolgo časa bolgarski ministrski predsednik. — Živel je dolgo časa v izgnanstvu.
BERLIN. Nemčija, 22 oktobra Vazilij Radoslavov, prejšnji bolgarski ministrski predsednik U voditelj liberalcev, je umrl včera' v neki berlinski bolnici po bolezn ki je trajala šest mesecev.
Bil je rojen v Lovču, na Bolga. skem leta 1854.
Pod ministrskim predsedništvuj Radoslavova je stopila Bolgar, v svetovno vojno poeno v letu 191 na strani centralnih sli.
Vlada Ra<*:>slavova je prevz* urad julija r^eseca 1913 ter je držala silo do junija meseca ! 1918. Malinov je stopil na to i mesto Rado&lavova In sedem ir. secev pozneje je prosila Bolga ska za premirje.
Leta 1923 je bilo šest članov Iia-roslavovega kabineta ž njim vred obsojenih v Sofiji na dosmrtno ječo. ker so izdajalski involvtrali Bolgarsko v svetovno vojno.
Radoslavov je pobegnil iz Bolgarske na predvečer vstopa zav; nikov v Sofijo in vsled tega ga n; so mogli vreči v ječo Zbežal je v Berlin, kjer je ostal precej časa, a nato odšel zopet, ker se je bal Navratilih morilcev.
Leta 1924 so glasovali za popolno amnestijo za ves kabinet Rado-siavova. a šele tekom zadnjega julija sta dobila prejšnji krnij *er-dinand in Radoslavov dovoljenje, da se smeta vrniti na Bolgarsko, kadarkoli hočeta.
ŽENSKE IZGUBLJAJO PRSTE
LONDON, Anglija, 21. oktobra Ženski prsti na nogah l2ginjajo, 7 izjemo palca, kot je-izjavil dr Norman Lake. na konferenci družbe kiropodov.
Dr Lake je dolžil tega čevlje visokimi petami, ki so vrgle vso težo telesa na sprednji del ter povzročile atrofijo in ie druga sorodna zla
stopinj, je kazala temperatura sko-ro sedemdeset stopinj ter ni bila nikdar nižja kot 51 stopinj.
Vreme preko celega dne je bilo naravnost idealno. Tako je izjavil dr. Kimball, član vremenskega urada. Dostavil je, da bo naslednje štiri tedne precej takih dni. vendar pa ni mogel napovedati, če bo lepo vreme trajalo še naprej.
Policija Je izjavila, da so bile množice po cestah skoro prav tako velike kot tekom najbolj vročega, letlega časa. Na stotine piknikar-jev se je zbralo v nedeljo povsod v okolici in 10,000 ljudi je obiskalo Playland pri Rye Beachu.
Nadaljni tisoči so obiskali Atlantic City in Asbury Park. Več kot 50,000 ljudi je obiskal Long Beach in številni prostori, ki so bili že zaklenjeni so zopet odprli svoja vrata.
Oorkota indijaiskega poletja je sicer ostala, a sledil je dež od Sandy Hooka pa do Cape Hatteras.
Vremenski urad Je izjavil, da se sicer obeta za daces dež, da pa bo vendar ostala gorkota, ki znaša tri stopinje nad normalo za sedanji i čas. ifei .
vlečenje razprave o proračunu, vendar pa se domneva, da bo o-stal Briand neizprosen in da bo zahteval še naprej, naj se najprvo razmišlja o proračunu.
Čeprav so gotove sekcije poslanske zbornice pripravljene za boj, prevladuje vendar naziranje, da se ni treba bati Briandovemu kabinetu ničesar za par prihodnjih tednov.
BEG IZ MEHIŠKE JETNISN1CE
MEXICO CITY, Mehika, 21, okt. Iz San Louis Potosija poročajo, da je zbežalo pet in dvajset jetnikov iz tamošnje jetnišnice in sicer po tunelu. Prehod so izkopali pred več leti drugi jetniki, ki so pobegnili, a odprtine niso več dodobra zamašili. Jetniki so zopet našli tunel ter ušli včeraj. Čete jih iščejo danes
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Lahom se Je posrečilo izvleči iz jezera Nemi v Italiji razkošno ladjo rimskega cesarja Jtalijuk.
dji je nešteto dragocenosti, med drugim denar s sliko Kalifu le.
DENARNA NAKAZILA
Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Dim. B00 ........ • 5.80
14 1,OQO ........ | 18.40
* 2,500 ........ $ « 75
5,000 ........ | 90.60
- 10,000 ........ 1180.00
▼ Italijo
Ur 199_______________9 5.T1
800
M 800 ......................$18.80
-	500 ......................127.40
-	1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolar jih, *p#-šarjamo, da imo vsled sporazuma § nahm evtšam 9 tiartm kraju v »tanu tnižati pristojbino ta taka izplačila cd 9% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Srn izplačilo večjih zneskov kot g or a j naveden«, bodiflS v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoj«. Pri velikih naka-šilih priporočamo, da ee poprej i nam iporasuiete glede načina
nakaeila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVftftCNA V DV«H 0O TRM V KOMI«
EVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABLE LETTER fj
FRISTOJLINO 730.
5AKSER STATE BANK
OOBTLANDT 6TBEET,
Telephone t BereZfly
NSW XOBK* WL K.
"G LAS IT A I O D A"
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1929

The LARGEST SLOVENE DAILY hi U. 8. A.
Owned! and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Prask Sakser, President	Louis Benedlk, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, BorOagh of Manhatan, New York Citj, N. Y.j
Ob stoletnici "železnega kanja''.
8. oktobra letos je minulo sto let. bo postaila železnica vse kaj več.
Peter Zgaga
Smrt pod kolesi avtomobila.
GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sun days an i Holidays.
Za celo leto velja list sa Ameriko
in Kanado ______________________.$6.00
Za pol leta _________________________-.......$3.00
Za četrt leta ______________________$1.60
Za New York sa celo leto —...$7.00
Za pol leta_______________________$3.50
Za Inozemstvo sa celo leto______.$7.00
Za pol leta __________________________.$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lrvzemU nedelj in prasnikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejlnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
'GLAS NARODA", 21« W. lBth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
PROCES V CHARLOTTE
: ko se Je odločila usoda železnic.
riborom, truplo neznanega mo- Poprej obsojene dolga leta na po-škega. Mrlič je ležal z glavo proti nižno životarenje po manjših ii Kamnici in je imel obraz tako kr-' večjih angleških in drugih rudni-vav, da ga domačini niso mogli kih, so postale železnice tako re-spcznati. O dogodku, ki je vznemi- j koč kar preko noči eden najvaž-ril vso okolico,' so takoj obvestili nejših narodno-gospodarskih či-
kakor navadno rudniško sredstvo.
prevozno
6. oktobra zvečer se je na državni cesti med Hočami in Framom pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neznan avtomobilist je od za- .... . .	.. . . . , _ ..	,,
271et_ oroznisko postajo v Mariboru, ki je niteljev na svetu. K temu jim je
nemudoma odposlala na kraj zlo- pripomogel silni duh Georga Ste-čina svoje organe, ki so ugtovili, da [ phensona, ki je s svojim izumom je mrlič posestnik Rudolf Kancler, j življenja in dela sposobne loko-
Po komaj ono uro trajajočem posvetovanju je poro-in, st-tojef-a iz samih farmarjev, spoznala krivim sedem uradnikov iti f-lanov "National Textile Workers Union".
Spoznala jih je krivim umora po drugem redki.
Sodnik Barnhill je nato naložil obtožencem kazen j k i sedemnajst y dvanajst in pet let j ere.
S to razsodbo pa slu«" a j seveda se ni zaključen. Obso-jenei imajo «"as do 15. januarja 30*.j0 vložiti priziv.
Zagovorniki bodo sli do skrajnosti in tirali zadevo i »rod zvezno najvišje sodišče, če bo treba.
Potekla bodu ^t* leta in leta, predno bo ta razsodba pravomočna.
Obsojenih je bilo sedem mož, ki so se protivili napadom pijanih policistov, kateri so bili v službi tekstil-' liili baronov.
V	splošni gneči je padel strel, in policijski načelir' \ Aderholt se je zgrudil mrtev na tla.
Kdo je streljal, se ni dalo dognati.
Nekateri obtoženci bodo morali mogoče zaradi ega sedeti sedemnajst let v ječi. Kajti razsodbe, ki jo i' reče sodnik v prid kapitalistom, ni mogoče tako zlep ovreči.
V	zvezi s tem je pa zanimiva neka drug , zadeva.
Zadnjo soboto je višje sodišče v Cab' rrusti, N. C., «r prostilo štiri obtožence ki so odvedli in 1 irahovito pretepli organizatorja National Textile W' rkers Union Ben Wellsa.
Unijski uradniki "in člani ur j, so v North Carolini v smrtni nevarnosti.
Ako se policist ali kompanijski najetež še tako težko pregrehi proti članu imije ali organizatorju je oproščen.
Kajti po južnih državah smatrajo organizirane de* lavee za ljudi druge vrste, ki se ne smejo skliceevati na enakopravnost in na pravice, ki so zajamčene vsakemu ameriškemu državljanu.
Sodnik Barnhill je šel v svoji obsodbi predaleč, dosti predale*:.
Sprva je nastopal povsem pravično in nepristransko.
Ko si je pa pridobil zaupanje javnosti, se je pokazal v pravi luči.
On je odgovoren za to, da se je pri dbravnavi razprav* ljalo o svetovnih nazoriJi obtožencev, da je prišlo na po-vi-šje versko vprašanje, —»z eno besedo — obsodba je bi-ia izrečena bolj zastran njihovih političnih nazorov kot pa zastran zločina, ki so ga jim naprtili.
Dosti je škodila obtožencem tudi izjava žene obtoženega Millera, ki je pripovedovala porotnikom, da ne veruje v Boga ter da smatra prisego na Biblijo za bas tako veljavno kot prisego na katalog.
Farmerjem so se seveda jezili lasje ter so domnevali, da sede na zatožni klopi pošasti, ne pa ljudje.
V	južnih državah sta, zopet enkrat zmagala terorizem podjetnikov in brezpravnost oblasti.
To je pa v gotovih ozirih hujše in slabše kot pa težka kazen, ki je bila naložena sedmim obtožencem.
daj zavozil s polno brzino v nega Ivana Perneka, ki Je zaposlen pri lesni tvrdki Domicelj na Koroški eesti in 411etno vinidarko Terezijo Vutolen, ki seje vračala domov v Fram. Avtomobil Je oba pešca podrl na tla in odbrzel brezobzirno v noč.
Sunek je bil tako močan, da sta žrtvi obležali na cesti, dokler ju niso opazili potniki nekega avtomobila, ki Je privozil v nasprotni smeri. Čim so viničarsko naložili na no-silnico, je izdihnila. Dočim so težko ranjenega Perneka prepeljali v mariborsko bolnico, so truplo Vu-tolenove položi1 na oder v bolniški mrtvašnici.
Poškodbe Perneka so bile težke, da se je zavedel šele po 12 urah, toda le za malo časa, nakar je trdno zaspaL Zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju, ker njegove rane navidezno niso smrtne. Za brezobzirnim avtomobilistom poizvedujejo varnostne oblasti.
Drzen žepni tat.
3. oktobra je Ferdo Tomazin, ekonom iz Šmartna pri Litiji, domala postal žrtev drznega žepar-ja. Z večernim vlakom se je vračal iz Ljubljane, kjer je bil dvignii večjo vsoto pri neki ljubljanski tvrdki. V Litiji pa je izstopilo iz tistega vagona več ljudi, zato je bil na stopnicah precešen drenj.
Poleg domačinov se je pomešal v gnječo neznanec, ki je silil močno v Tomazina. Ta mu je naredil prostor z besedami: "Izvolite vi prvi izstopiti!" Tujec je odklonil prednost.
Ko pa je stopil Tomazin na prvo stopnico, je začutil, kako mu j? segla tuja roka v prsni žep suknjiča, kjer je imel zavitek z novci. Ur-
p. d. Lopič od Sv. Križa nad Mariborom. Umrli je držal v desni ro-
motive šele dal železnicam ono sred stvo, ki tvori, združeno z železno ce-
To dejstvo je privedlo uvidene može iz Liverpoola in pa sosednega Manchestra do ideje, spojiti obe j mesti po 48 km dolgi in celo dvotir-ni železniški progi, kjer naj bi pogon vlakov oskrbovale Stephensc-nove lokomotive na paro. Poverili so slednjemu tudi vso gradnjo železnice. tako so verovali trdno v uresničenjfe njihovega zasnutka. — Proga je bila leta 1829. dokončana
se je pa poleg Stephensona pričelo j baviti z izumom "železnega konja"
ki leskovo palico, v levici pa svojo sto, šele kompletni železniški ustroj.	in nastopil je 6as ko je morala pa_
žepn0 uro"	) Iz železniške zgodovine je znano.	sti zadnja tQda definiUvna odlo_
Na levih sencih ima več ran, ki da so se posluževali ze v srednjem	fiitey glede obratovanja vlakov Ker so bile zadane z ostrorobim pred- veku nemški in kasneje tudi an-rnetom. Istotako ima tudi na teme-' gleški rudarji najprej lesenih in na-
nu več ran! zadanih s topim pred-! to železnih tirnic, da so lažje po	tudi -e nekaj drugjh pri2namh
metom. Brez dvoma gre za zločin, j njih prepeljevali s premogom in j	hanikov% se je konsorcij dograJene
proge odločil, da pripusti h kon-K^renčnemu boju tudi druge loko-, motivske konstrukterje. da se toč-| no preveri vsa javnost in seveda v prvi vrsti strokovni krogi, kate-
še isti dan popoldne sodna komi- vozičke. Tudi na povoju zemlje so!
sija z državnim pravdnikom da u-gotovi podrobnosti dejanja. Truplo bodo raztelesili, da se dožene! vzrok smrti. Za enkrat se še ne more zanesljivo ugotoviti, ali gre z? roparski napad, ali za navaden u-mor. Tudi še ni ugotovljeno, kdaj je bilo dejanje izvršeno, ker se ni moglo dognati kdaj je odšel pokoj-nik z doma.
Strašen zločin, ki je bil izvršen! na tako zagoneten način, je vznemiril vso okolico zlasti zato, ker ni nobenih sledov za zločinci, ki so izvedli grozno dejanje pre vdamo premišljeno. Upati je. da jim bodo oblasti, ki so takoj uvedle obsežno preiskavo, prišle na sled, če-
bili položeni slični tiri in konji
%o
vozili več skupaj spetih vozov na oni kraj, kjer se je izvršila rude pretovoritev na ladje ali vozove. Pač pa je manjkalo tem drobnim železnicam one žive in velike sile. ki naj bi sama od sebe prevažala po ; tirih veliko število vozičkov cenejše in hitrejše od konjske vprege.
Misel, uporabiti parno silo za o-pisani namen je izšla že od slavnega učenjaka in fizika Izaka New-tona, toda uresničila se dotedaj šc ni. Ko pa je po mnogih brezuspešnih poskusih mnogih slavnih rr.oS stopil na plan Stephenson okoli leta 1813. in nato dolga leta priprav-
... ljal in izboljšal svoje strojt, je
prav se za enkrat ne more osumiti J	.	. ,	. ,,
t vse kazalo, da se bo le posrečilo u-; stvariti "železnega konja". Leto za
nikogar.
Velik vlcm v Domžalah.
Skrivnostna vlomilska tolpa, ki, gospodarijo po deželi zlasti po ljub- j lanski okolici, je neukrotljiva. Na ; lovu za drznimi svedrovci so orož- j niki z vseh postaj, vendar jim ne pridejo na sled. Uzmoviči so never- I jetno spretni tudi, kar se tiče skri-; vanja in sa brezdvomno selijo iz kraja v kraj. Velika vlomna tatvi- ' no v Kušarjevo trgovino in gostilno
letom so se kazali boljši uspehi in t ob otvoritvi prve večje rudniške železnice iz Stocktona v Darlington je dokazal Stephenson s svojo "Lo-komotion \ da ni več daleč čas, ko !
N A
VABILO
VESELICO
' o je zagrabil za drzno roko in je j v Kozarjah je še popolnoma ne-s krikom obvestil ljudi: "Halo. že- j pojasnjena in orožniki navzlic ve-par!"	i likanskemu naporu doslej še yiso
moglo dognati ne kje je blago in
Tat se je ustrašil, skočil kar preko stopnic in izginil v temo.
"Primite tatu!" so klicali ljudje in stekli za bežečim prevejancem. Nedaleč od kolodvora ga je ujel železniški uslužbenec Primožič in ga odvedel v kolodvorsko pisarno, kjer
ne kam vodi sled za tatovi. Pred tem vlomom že in pa seveda tudi pozneje je bilo izvršenih še več drugih takih zločinov.
8. oktobra so se pojavili svedrovci v Domžalah. Vzeli so na piko po-
so ga legitimirali. Po legitimaciji, družnico znane Rihtarjeve trgovi-
'GLAS NARODA" — List skjvfestfkega naroda v Ameriki! — Naročajte ga!
ki jo je izdal obmejni komisarijat na Sušaku, se piše aretiranec Sa-rič, defrna iz Petrinje. Po poklicu je
natakar.
Poslali so po orožnike, nevarni otiček pa je izrabil trenutek, ko je bil za hip nenadzorovan in ušel iz pisarne mimo skupine ljudi, ki je stala ta čas pred pisarno in čakala, kako se bo izteklo z aretiran-cem.
Za žeparjem Sarlčem zdaj stikajo orožniške oblasti. Star je 40 let, srednje postave, oblečen v modne hlače in moder suknjič ter obut v rjave čevlje. Lase ima črne in je brez klobuka V litijski kolodvorski pisarni je ostal njegov klobuk in siv površnik.'V njegovem žepu so našli peronski listek iz Ljubljane, kjer ima menda tudi kako nepridipravščino na vesti.
Strašen zločin blisu Maribora.
9. oktobra so našli ljudje na občinski cesti, ki vodi z Kamnlce skozi vas Šober pri Sv. Križu nad Ma-
ne iz Doba, ki stoji na samem v smeri proti krumerški graščini. To i trgovino vodi že starejša ženska, ki pa ima vsekakor zdravo spanje. Morebiti so se vlomilci tega celo zavedli, kajti z ozirom na način vloma so morali napraviti pri vlamljanju precej ropota. Drzni zlikovci so ponoči vrgli s pomočjo raznih kolov in orodja, ki so t^a imeli s sebe j, iz okna močno mrežo, nakar so po odstranjen ju železa utrli še sipe v oknih in- na ta način dospeli v notranjost lokala. Kakor pri Kušarju, so -se vlomilci tudi tu imenitno gostili, premetali vso trgovino, postavili narobe, kar se je dalo ter odnesli večjo zalogo manufakturnega blaga, posebno zimskega perila, veliko špecerijskih predmetov, čokolade, sladkorja in se oskrbeli slednjič tudi s špiritom. V bližini hiše so nato počivali in se eš dalje sladkali z raznimi boljšimi jedili. Drugo jutro je našla prodajalka trgovino popolnoma demoli-j rano in so stale celo omare narobe
Društvo Sv. Ane, št. 105 K. S. K. J. v New Yorku priredi svojo letno veselico v nedeljo 27. oktobra. Začetek ob 5. uri popoldne v Cerkveni dvorani, 62. St. Marks Place, N. Y.
Vabimo vse naše članice od blizu in daleč, vabljena so tudi vsa cenjena društva iz Brooklyn a in New Yorka ter sploh vsi prijateljii zabave in vesele družbe.
Igrala bo izvrstna godba. Naše kuharice bodo, kakor vselej, tudi ob tej priliki skušale kaj posebno dobrega pripraviti cenjenim gostom za okrepčilo.
Na veselo svidenje v nedeljo!
Za obilno udeležbo se priporoča
Veselitni odbor.
Mary Wilier, tajnica.
ri izmed graditeljev lokomotiv ie sestavil sposobnejši stroj. Razpisana je bila v ta namen nagrada in določene točne smernice, kako velike, močne in težke naj bodo konkurenčne lokomotive.
V dneh cd 6. do 8. oktobra leta 1829. se je vršil odločilni boj med posameznimi konkurenčnimi stroji na ravnini pred Rainnillom tik Liverpoola, kjer leži proga vodoravno in premo v dolžini preko 3 in pol kilometra. Že takoj prvi dan se je pokazalo, da je bila edino Stephensonova "Rocket" popolnoma dorasla vsem zahtevam kon-sorcija. Ko pa je 8. oktobra dosegla povprečno brzino preko 48 km na uro in je vlekla potniški voz s '10 potniki z brzino 40 do 48 km na uro ter 9 ton težak tovorni voz z 38 km na uro. je padla odločitev. Konsorcij je soglasno in brez za-i Puniši Račiču, morilcu Stjepana aržkov priznal Stephensonovi "Ro-| Radiča, je bila znižana kazen šest-cket" prvo ceno ter takoj nato. brez t desetih let na polovico, odlašanja naročil še 8 nadaljnih i No. pa tudi trideset let ne bo strojev, da jih kasneje t/orabi za ' sedel.
O tem je Puniča Fnčič sam najboljše prepričan.
Kadar se govori o svetovnem šampjonstvu, je treba postaviti bivšega francoskega ministrskega predsednika Brianda v ospredje. Kaj bo Dempsev! Odkar ga je Tunney osuval, je izgubi! vso korajžo
Aristide Briand je bil pa včeraj že enajstič strmoglavljen.
In boste videli, ni več daleč čas, ko se bo zopet dvignil ln zavzel prvo meste.
—	Ti si pa res priden fantek, — je govorila pastama teta svojemu malemu nečaku. — Zdi se mi. da boš ravno tak kot je tvoj oče, ko boš enkrat dorasel.
—	Ja. — je odvrnil fantek. — mama se tudi tega boji.
Neki sodnik je odločil, da irr.a policija pravico vdreti brez ran-ta v privatno stanovanje ter preiskati. če je kje kaj opojne pijače.
Ta odločitev je nerodna baš zdaj pred svetim Martinom. Ce bo šla policija 7. vnemo na delo, bo plen velikanski.
Po mnenju nekaterih bi bilo najbolj prijetno in pošteno, če bi med septembrom in julijem policisti in suhaški agenti sploh ne imeli vstopa v privatna stanovanja. Niti 7 varantom. niti brez varanta.
Med julijem in septembrom naj pa le pridejo in naj tudi kaj o-krepčila prinesejo seboj.
Njim ga namreč nikdar ne zmanjka.
PRODAM HARMONIKO
najnovejšega gracerskega Izdelka,
nemško oglašeno. Imam novo in rabljeno dvo in štirivrstno na iz-bero. Kdor rabi, naj se takoj oglasi, ker s ceno bo zadovoljen.
Louis Pellich, 1857 Madison St., Brooklyn, N. Y.
(2x 22&23)
Ji
J , ,
tico piano rol
z vsemi pripravami m strojna "jiko nizko ceiio. Vzrok je ta, ker potrebujeva denar za novo ustanovljeno trgovino. To je edina slovenska tovarna, ki izdeluje slovenske in hrvaške role. Kdor se zanima mu dava vsa potrebna navodila in v slučaju selitve bo eden izmed naju vse preskrbel, da se obrt splavi v tek na določenem kraju.
Kdor se zanima za to, naj piše, ker ponudba mu bo gotovo po volji.
Navinšek-Potokar
331 GSEEVE STREET COHEMATTGH, PA.
RAD BI IZVEDEL za naslov svojega očeta JOHNA ISKRA. Nahaja se nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če "kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam več važnosti.
Giovaiti Iskra, 6. Regimento, 5. Companio Tantario, Palermo, Italy. <2x 22&23)
redni promet na novi progi.
In tako je bilo kronano dolgoletno delo skromnega in tihega toda delavnega Stephensona s polnim u-spehom. Svojo življensko pot je nastopil iz rudarskih vrst, preživel ie svojo mladeniško dobo. kot preprost strojnik, toda zdrava misel in smisel za ustvarjanje mu je vlivala po premnogih neuspehih vedno novega poguma, dokler ga ni privedla do popolne zmage. Vstal je iz pri-prostega toda zdravega naroda ter je dal zopet angleškemu narodu vse, kar je mogel. Po vsej pravici ga je svet uvrstil med one redke' kulturne pionirje, ki so z njihovim delom ustvarili za ves svet popolnoma nove smernice v gospodarstvu, kulturi in socijalni strukturi.
Železnica obsega danes ves svet. Ni je dežele, ni ga predela pod božjim solncem, kjer ne bi piskal hla-pon svojo železno pesem in pripravljal pot civilizaciji in rednem gospodarstvu. V milijone kilometrov sega dolžina železniških prog, potom male "Rocket" pa je preko pol milijona. V vseh pa vidimo še danes vzor njihove prababice, ki sto ji že dolgo vrsto let lepo ohranjena v Kensington u muzeju v Londonu. število prevoženih oseb in tovorov presega milijarde. Vsi pa smo danes ene misli, da si današ-šnega gospodarskega in kulturnega življenja brez železnic, brez lokomotiv, parnih ali drugih niti misliti ne moremo.
In v tem tiči globoki pomen naše stoletnice.
iUBiiiaiiaflir'X:,I			iaMi'iSsast«......rmm	BM8USCH
				
M fiHi'iF'-iiiM :!■ ■" \" .	BSBTCilnBBOirWij		-'JlSKii;®!	mm
MSf
imajo
u
Pokojna Avstrija je imela samo eno banovino. Hrvatsko, pa je imela ž njo dosti dela in zadreg.
Jugoslavija ima pa devet banovin.
Devet banovin! Kdo ve, kako se bo načrt posrečil.

Londonska plemenitašlnja lady Diana je pred kratkim rodila otroka. Porod je bil srečen in enostaven. V bolnišnici je bila štirinajst dni. Iz bolnišnice so jo pa na nooil-nici odnesli. Bila je popolnoma zdrava, toda otročnica se mora čuvati.
V ljubljanski bolnišnici je porodila Terezija Gorenčeva četvorčke. Eden je kmalu po porodu umrl.
Ostale tri je pa mati peš odnesla v svoje siromaštvo.
Nf. Južnem Tirolskem, kjer vladajo Italijani, izhaja časopis "Era nuova".
Ur.ednik don Gastone Razzioli je napisal članek, v katerem je kon-štatiral splošno znano dejstvo, da je bila letošnja letina v Italiji ja-ko slaba, ter pozival ljudi, naj varčujejo z živili.
Fašistična oblast ga je obdolžila defaitizma in ne bo smel nikdar več pisati za časopise.
Italijanom ne bo mogel nikd°r več v svojem listu pripovedovati, da je v Italiji pomanjkanje.
Ta odredba pomanjkanja seveda ne bo odpravila.
Čitatelji ne bodo več čitali o pomanjkanju, toda občutili ga bodo na svoji lastni koži.
Liga za zmernost je ugotovila in nepobitno dokazala s številkami, da je v starih takozvanih "suhih" državah dosti več pijanosti kot jo je bilo pred prohibicijo.
Taka poročila naj stihači izstri-žejo in naj si jih zataknejo za klobuk.
, *
V dobi neštevllnih ločitev zakonov se prav lahko pripeti, da pravi lahkoživa ženica:
— Oh, tistega gospoda pa poznam. Saj sva si tako rekoč še nekaj v sorodu. On je tretji mož druge žene mojega prvega moža.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1929
r; ~ '
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. A.
Iz črne kronike nasilne smrti.
OSIP DIMOV:
POJDI Z MENOJ!
Že četrti dan je plaVal veliki pre- j poletno obleko. Njeni čevlji so bili koc^eanrki parnik proti New Yor- j strgani.
ku. Burja je besnela in skoraj vsi Njen obraz je bil resen, delal jo potniki so ležali v svojih kaj Utah | jc mnogo starejšo kct je bila v res-— vseh se je lotila morska bolezen. \ niči. Težke črne kite si je ovila krog
Ostali pa so bledih, upadlih lic in ; glave.
motnih o. i, ležali na kanapejih v Madi potnik je šel te enkrat mi-salonu in v drugih dvoranah. V ve- j mo deklice in jo še enkrat pogle-Jiko obednico je prišlo na kosilo j dal. Spomnil se je povesti o roman-
Vsak dan ponavljajo v časopis-, še zdaleka ni tako važno kakor ti-; ju rubriki pod naslovom "Samomo- i sto o vzrokih, ki teneio ljudi v ri" in "Smrtne nesreče". Po na- ■ prostovoljni pobeg iz življenja. In vadi ne obsegata več nego 30. 30; tu nas dovedejo statistike do toč-vrstic in ljudje ju skoraj niti ne nih in presenetljivih ugotovitev, preberejo, saj je malo novega v Največ samomorov se primeri nam-njiju razen imen, kar bi godilo že- i reč iz strahu pred boleznijo, bo- i
komaj dvajseti del potnikov, dvajseti del od 2500 ljudi, ki so za izderi dni tvorili prebivalstvo tegs velikega plavajočega mesta.
I/, udobnih salonov prvega in drugrsa razreda so se čuli glasovi klavirja in gosli. Majhen orkester je neumorno igral razigran? valčki in sentimentalne pesmi. Ves čas. odkar so odšli iz Evrone. Divjanje viharja in monotono cviljenje in sopihanje strojev je ^prsm-ljalo orkester.
tičnih srečanjih na potovanjih.
Obstal je ob ograji. Veter mu je pihal v obraz. Občutil je dih Oceana di vcdne pustinje Zavila ga je trna tema. Mir in molk sta sc vtihotapila v njegovo dušo.
Skozi čino noč jc rezal parnik razpenjene valove....
Nedaleč od njega je stalio tisto mlado dekle, tisto krasno, vitko dekle.
Mladenič, se ji je približal. Še enkrat je pogledal njeno staro nemo-
aerno obleko in strgane čevlje, na-
Valcvi so nosili po pustem Očes- | tQ je stopU R njej) se dotaknil nje-nu. ped mračnim nebom ta odkru- nega komolca in ji bre2 okoliščin
šek enega kontinenta, ki je hre-! rek.el.
penel po drugem.
Tam doli v tretjem razredu so ležali bedni izseljenci. Nesrečni
šklepetali, ne toliko od mraza, kot
utrujenosti in žalostnih misli, ki so ga objele.
Pred izložbo neke drogerije j a stalo dekle v modrem plašču. Klobuk je metal tajinstveno. senco na njeno lice.
Mladenič je v njej prepoznal siromašno dekle iz tretjega razreda, katero je na parniku tako tež-
Iji po senzacijah v širokih mdsah čitajočega občinstva. In vendar se skriva pod tema naslovoma grozotni seznam morilne usode, vrhunec vseh tragedij, ki jih je sposobno človeško pleme.
Če bi se hoteli zamisliti v statistike nasilne smrti, bodisi prosto-
lečinami in celo — navidezen paradoks — iz strahu pred smrtjo. Komaj tretjina samomorilnih poskusov iz takšnih vzrokov se izja- j lovi. Čisto drugače je s samomo- j rilnimi poskusi radi nesrečne ljubezni. Komaj četrtina jih uspe. Sa- . momorov radi prepirov v družini i se posreči komaj sedmi del, samo-
voljne smrti ali samomorilcev ah j
morov iz užaljenosti. strahu predi neprostovljne smrtno ponesrece-.	1 '	** !
....... ___... . ____. kaznijo, v duševni zmedenosti in v
nih, bi kaj kamlu prišlo do prepri-	J
čanja, da je malo drugih vzrokov,' *>ijanosti se konča samo P^vicn ki bi zahtevali toliko žrtev kakor : s smrtjo, samomorov radi bede samo
tretjina.
ko užalil.	[ ta dva. L. 1927. je končalo v samem ,
Hotel je iti mimo nje, ker se je, Berlinu s samomorom okrog 1700; Tudi 0 načinih prostovoljne smr-bal, da ga ne spozna.	| ^b pot svojega življenja. 1500 pa ti nam vedo statistike povedati
Povesil je oči in zakril obraz z j ^ jih pobrale razne nesreče. Toda I mnogo zanimivega. Nekateri načl-vratnikom svojega površnika. Te- . število neuspelih samomorov ie bi- j ni so bolj uspe.šni nego drugi ir. ; daj je začul korake za seboj. Šla je j iQ trikratno in število nesreč brez zdi se da so v zvezi z večjim ali I za njim. Ali ga je morda opazila? smrtnega izida, to se pravi samo z | manjšim poželenjem po smrti važ- \ Ali je hotela* z njim govoriti? lažjimi ali težjimi poškodbami je nejšim ali manj važnim vzrokom, i Nenadoma je čutil, da ga je ne- , bilo še večje. V istem letu je bilo, ki navaja samomorilnega kandida-kdo prijel za laket. Obrnil se je in | na Dunaju 879 samomorov in 690 j ta v preziranje življenja. Najudob-
smrtnih nesreč, po vsej Avstriji; nej§i in majboij dosegljivi način 2180 samomorov in 2883 smrtnih smrti je pač smrt s plinom, ker
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaie Članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
opazil njeno ravnodušno lice, ki ga je pokrival bežen nasmešek. Obstala sta.
nesreč. V desetih največjih nem-
' Pojdi z menoj!" Razžaljena in vznemirjena se je cbraila vstran. Hotela mu je ne
glavo in rekla s hripavim, bolestnim glasom:
"Pojdi z menoj!........"
i
rr /.aki so se opotekali od stene do | kaj odgovoriti> a premagala se je. i stene, izmučene žene. zavite v ve- | čez nekaj časa -ele se je obrniia. j like stare rute so dojile svojo de- da odidc Ko je napraViia dva ko- j
co-	raka proti njemu, mu vrgla v o- j
K njim niso prihajali zvoki or- braz:
"Kako ste si mogli drzniti.... me- J ni reči... kaj takega ..."
Opazil je solze v njenh velikih, črnih očeh in bilo ga je sram. Njen ; ponos je bil užaljen, zato je jo- j kala.	-	j
* i
Nekaj dni kasneje je prispel parnik v n£wyorško pristanišče in potniki iz kajut, palube in notranjih prostorov ladje so se raztepli.... Amerika jih je pogoltnila.... izginili so. .. In na vsakega je prežala u-soda.
Dve leti sta minuli. Žalostnega jesenskega večera je šel mlad iJovek suhega obraza z izrazom grenkobe na ustnah po ulici Bowery.
Težko je bilo v tem človeku spoznati tistega potnika prvega razreda pred dvema letoma. Njegova elegantna obleka narejena nekoč po najnovejši modi, je bila sedaj vsa umazana, ovratnik, zmečkan.... A še vedno je nosil tisti dragi površnik...
New York je zlomil tega mladeniča.
V tihi, mračni, nečisti ulici je bilo vedno manj ljudi. Samo nekaj manjših trgovin je bilo še razsvetljenih. V izložbah so bili razstavljeni čevlji in perilo po tovarniških cenas s 25 odstotnim popustom ... Od časa do časa so kolovratih zapozneli pijanci proti svojim domovom. Nad ulico so drveli vlaki nad-zemske železnice po železnih mostovih.
Mladenič se je tesno zavil v svoj površnik in hitel, da pride prej domov, v svojo temno luknjo v kleti nebotičnika. .Danes je imel slab dan in jutrišnji najbrž ne bo nič
boljši od današnjega. Zobje so mu -------f
kestra: V desetih različnih jezikih ro se pogovarjali o usodi izseljenca. ki ga žene glad za zaslužkom.
I.ep mladenič, potnik prvega raz-lrda, zelo elegantno oblečen, je prišel sem doli, da se zabava. Morska bolezen se ga ni lotila. Čutil sc je mladega, močnega in zdra-vegj. zato se je brezbrižno sprehajal po ladji. Čudil se je temu življenju b?de. ki ga desedaj še ni poznal. Gledal je ruske krnite, italijansko delavce. Poljake iz Galicije, Žide, Madžare. Irce. mrke Fince. ljudi iz vseh strani sveta, ki niso prej mkodar čull drug o drugem : edaj pa so se znašli. Vsi so imeli istf smoter, vsi so sanjali o isti sreči...
Brezbrižni petnik prvega razreda se ni ravno preveč brigal za vso to bedo okoli sebe. Ni je po2na'. zato se tudi ni brigal za njo. Vtaknil je roke v žepe površnika in gledal okoli sebe. Hotel si je poiskati pot, ven iz srede teh sivih, nemih prikazni.
Slučajno ga je pogledalo mlado dekle z velikimi črnimi očmi. Bilo
je slabo oblečeno. Nosilo je lahko
Grozdje!
Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobno in na debelo aii tele kare, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno in cene zmerne.
BURKLEY PRODUCE CO., 1730 Pike St., PitUburgh, Pa.
— Leo Skoda, Mgr. —
Tel. Atlantic 3960, Telefon na domu: Clairton 565.
Tedaj gra je spoznala. Nagnila je §kih mestih je bilo predlanskim
skupaj preko 800 žrtev nasilne smr-ti.
Dunajski statistični urad je sestavil seznam samomorov in smrtnih nesreč za razna evropska mesta. Iz tega seznama sledi, da je nasilna smrt v zadnjih letih pobi-
takšnih slučajev je največ. Usp?
jih pa le tretjina. Strup je drugo najčešče sredstvo, ki se ga poslu- te dni nova zanimiva knjiga pod žujejo naveličanci življenja. Je pa naslovom "Knjige usode", v kateri
Rasputin v krogu mistične sekte.
Na knjižnem trgu se je pojavila je glasnejše, sektanti so obleki bele srajce, potem so pa prižgali 12
DOBILI SMO Večjo zalogo BLAZNIKOVIH
PR A TIK
Cena 25c
s poštnino vred.
Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
KOLEDAR
IZIDE MESECA NOVEMBRA
Cena 50 centov
Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
resnica, da umre zelo malo ljudi, ki so posegli po tem sredstvu in večina jih odnese Ie težke razjeani-ne in druge poškodbe, ki se poča-
so dramatično opisani dogodki in življenski romani izrednih postav novejše in starejše zgodovine. Prvi zvezek prinaša avtentične podatka
sveč in pelje se je nadaljevalo. — Končno so nekateri vstali in se začeli vrteti v krogu Pridružili so se jim drugi in začel se je divji ple.s. Kmalu se je izpremenil kolo v ples učencev okrog Jezusa, o katerem
si izlečijo. Vrv in revolver sta med o Rasputinu. katerega naziva "Sve-
rala vedno več žrtev, v lanskem le-i najbolj izdatnimi sredstvi, ker se ti vrag". Avtor R. Mueller opisuie	baje pričajo tajr.i spisi skrite pra-
tu za okroglo 10—20 odstotkov več posreči rešiti manj nego polovico poleg drugih napetih prizorov \z	Ve vere. Kakor se pri plesu učen-
nego pred dvajsetimi leti. Na 100. vseh onih- ki se Ju poslužujejo. Se Rasputinovega življenja tudi po-	Ci okrog Jezusa veselo sučejo tudi
tisoč prebivalcev velikih mest od-1 zanesljivejši so skoki iz višjih nad-j četje tako zvane hlistovščine. ru-	solnce. luna in zvezde, tako se te
pade letno povprečno 41 samomo-' stropij in pod vlak, najmanj pa> ske kmetske sekte, ki izvira iz 18.	kozmični ples ponavljal tudi pri
rov in 4.', smrtnih nesreč. Največ umre onih smrtnih kandidatov, kij stoletja in ki je imela svojega n:u- svečanostih sekte. Vse svetovje ie
samomorov se izvrši v Hamburgu.! so si izbrali skok v vodo.	j žika — boga, 12 apostolov, proroke , plesalo z mužiki tako dolgo, da
v Berlinu in na Dunaju, najmanj j statistike nam vedo bolj malo' in Prerokin^e- Pa se je za časa Ra:"' J? pojavil v krogu Kristus, ki je za-
, _	_ ,. ..	, putina izpremenila v nekako div-
povedati o neprostovoljnih nasilnih
v Koelnu, največ smrtnih nesreč
ill
se zgodi v Hamburgu. Frankfurtu smrtih> č v jih je več nego u_! Jo družbo oboževalcev nagote ob Meni in v Koelnu. najmanj na ; spellh samomorov. Se najbolje RO! adamitov.Rasputmovo posvecenje v, grehi
trobil na zlato pozavno in oznanil svetu, da so ljudem odpuščeni vsi
Dunaju, v Budimpešti in v Lipskem. p0Učene o nesrečah na ulicah, zla-.....
sti o tistih, ki jih povzročajo vo-! vecJ1 m .....
njegovega življenja
Že od kar se godijo samomori na svetu, se ljudje prepirajo o vprašanju: da-li zahteva ta način smrti poguma ali pa ga je uvrstiti me-J strahopetna dejanja, v toliko namreč ker bi samomorilni kandidati ne imeli poguma prenašati življenje, kakršno je. Tega vprašanja ne do-mo bržkone nikoli rešili in celo ti- : sti, ki se kdaj poskusili samomor.
žila. Toda ie dva odstotka teh ne- ; sreč se končata res s smrtjo, ostalih 93 odst. pa z lažjimi in težjim' poškodbami. Tako je trčilo 1. 1927. v Evropt na ulicah kakšnih 10.000 vozil, ubitih pa je bilo le 08 os?b Največ smrtnih žrtev zahtevajo seveda osebni avtomobili, potem motorna kolesa, potem tovorni avto-
bi po vsej priliki ne dali zadovolji- mobili, najmanj pa cestne železni-
' " " " -gup- ""— leta
misterije te sekte je bil baje naj-;
naodločilnejši dogodek Na lastne oči je baje videl kmečke izbe, samostanske celice in skednje, v katerih j so se mužiki in njihove žene izpre-minjali v bogove in boginje. Mueller opisuje orgije te sekte takole:
Zborovanja hlistov so se vršila ob sobotah zvečer po kmečkih baj-J tah pri zaklenjenih vratih in za- j strtih oknih. Člani sekte so sedeli
. f Ko je dosegla ekstaza višek, so začutili božji ljudje nad glavami mahanje kril Sv. Duha in potem ne je izpremenilo vse posvetno v nebeško. Klopi. miza. stoli in vsa izba je postala " barka pravičnih" in sektatnti so odjadrali pa razburkanem morju posvetnega življenja v kraljestvo blaženosti. Kmet in kmetica za mizo sta se izpremenila v Kristusa in Marijo in vodila
ADVERTISE

y in "GLAS NARODA" I li morda eno minuto časa.
Pošljite nam
vam bomo požilj 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem§
i
u
.	,	lt ,na klopeh, moški na desni, ženske sta nebeško barko v nebeško kra-
vega odgovora. Toda to vprašanje ce. Na teh pa je bilo istega leta | ^ ^^ gredi ^ gede_ ljestvo
spet največ poškodb, celih 2652. j	.	_
Krivi pa so bili po ogromni večini! la za mif° m0Z in ZCf" MlStenJ f I P^ je bil končan, božji krmar potniki sami. ki so skakali z dr-Pncel s petjem' kl ,e lzrazal°, je vstal, začel je nekaj jecljati in j večih voz ali nanje, da bi pridobi- \ hrepenenje sektantov po nebeškem j obraz se mu je spačil v jok ali
I kraljestvu. Naenkrat je postalo pet- | smeh. Samo sektanti so razumeli
njegovo jecljanje, samo oni so vedeli. da govori iz njega nedolžen človek, ki je postal znova dete. Potem se je znova pričel ples in sicer tako divji, da je pot kar lil s plesalcev. Kar so se med divjim plesom božji ljudje slekli do pasu in stopili po vrsti k proroku. ki jih je bičal v znak. da se je naselil v A-damovo telo nov človek. Po bičanju se so sektanti znova zasukali v divjem plesu. Ugasnili so luči, žene so planile k možem in jih začele strastno objemati.
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki ftita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju'smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli ereta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
C Etf A
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi is polijemo »varovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnote veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Čo m moral« posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iife-lii. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se J« zfodils kaka nesreča, kje je porniD tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID.-ko se uče zemljepisja.
Nai STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima lest strani, kl vsebujejo približno MM kvadratalh Inčer. Dol« J« ta. ftlrvk pa 25 lnčov.
Dostikrat ste te čttali t fessoplsib ali knjlzah o krajih, ki vam niso bili znani. Vase kanimanjelii bilo dosti večje, če M vedeli, hje so aa-hajajo. Z nailm ZEMLJEVIDOM J« pa te j potrski ugodeno.
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiakan v petih barvah.
Velik se ml je vi d Združenih drŽav, na katerem so vte ielezniee in cesto.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi PieifWadK »Um, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
No oalmJS m ha to. čo te
ali atlant. U STENSKI ZEMLJEVID bo sa vao Veitke
Ko sa
dan aitl za pet dolarjev.
NAtOČRl GA nii
SLOVENK1 PUBLISHING COMPANY 216We.tl8thSW, New York
Grigorij Jefimovič Rasputin, razuzdan, obenem pa pobožen ruski mužik, je pri ter orgijah spoznal pravi smisel misterija. češ. da gre za preporod človeka potom greha. Šele v krogu te sekte je spoznal, da doseže pravo notranje življenj samo oni. ki zdrami v prgrešni nasladi v sebi starega človeka, se bori z njim in ga z grehom usmrti, da lahko potem premaga vse strasti. In tako je prišel Rasputin do zaključka. da vodi pot pokore preko orgij in naslad in da je treba izprazniti čašo ljubavne opojnosti do dna. če hoče biti človek zveličan.
DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER)
CENA
Stane samo $2.— Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
316 West 18 Street New York City
Vi » * * » * m t* m ar "O Lil n Al ODA1*

NEW YORK, WEDNESDAY. OCTOBER 28, 1929
LARGEST gtOfWI DAILY ta V. 0.

Skrivnost sestre Marlen.
;ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
1
'3SiMiiulalC£i

S
(Nadaljevanje.)
Nato pa se je ohrabril in price'a sta govoriti o drugih stvareh. Ta pogovor je bil prenevaren. In vendar je pil on njene besede kot človek, ki umira od žeje. Eno. pomirjevalno varnost pa mu je vendar dala. — da ne t»o namreč nikdar pripadala kakemu drugemu moškemu. On je sicer zmerjal samega sebe kot egoista, a si vendar rekel, da bi bilo do^ti boljše za Marlen. če bi si takoj izbrala kakega drugega moža, kajti večna škoda bi bila, če bi zvenelo to dekliško cvetje brez vsakega haska ali sadu.
*
ŽIVALSKE OČI
Par tednov je poteklo za Haralda in Marien kot krasen sen, iz katerega bi se človek le nerad prebudil. Dosti noči sta potrebovala oba. da se medsebojno ne izdata.
Kljub temu pa je bilo teh par tednov neskaljenega skupnega bivaj a pravcat dar nebes in spomin na ta čas naj bi rešil oba v bodočnost brez luči.
Marlen se ni mudila v hiši kadar pe bi Harald v kontorju. Tudi ona je šla tjakaj ter delala ž njiim in gospodom Zeidlerjem v najlepši harmoniji in enotnosti.
Marlen si je mislila pogosto;
— Kadar ga ne bo več tukaj, se mi bo vedno zdelo, kot da je tukaj njegov duh, v pisarni ali doma. Nikdar ne bom več popolnoma sama in od spominov na teh par tednov bom lahko izhajala do konca
svojih dni.
Harald pa ni bil tako skromen. — kajti bil je moški. Pričkal se je z usodo ter se vprašal, če naj vztraja v tej samoskovani verigi še nadalje ter napravi Marlen in sebe nesrečno, le da prihrani Katji majhno nepriliko. Več bi ne pomenjalo zanjo, ve bi zahteval od nje, svojo prostost. Mogoče bi bila celo zadovoljna, če bi se ločil od nje. kei je morala tudi ona že davno zapaziti, da ne spadata skupaj. Kar je sploh kdaj občutila do njega je bila le navadna zaljubljenost, popolnoma od vrha. Vsak drugi moški, ki bi se izgledal količkaj dobro, bi ;i bil prav tako dobrodošel. Ali pa niso bile te misli le navadna pretveza opravičil pred samim seboj?
Mislil Je na obljubG. dano John Vanderheydenu. Ali je smel pozabiti obveznosti, prevzete s tem? Ne, ne. In če bi nameraval storiti to, bi ga hotela Katja držati za vsako ceno, kajti vedel je. da je strašno nepreračunljiva.
Konečno je odgnal od sebe vse misli na ločitev svojega zakona. Tako so potekali dan za dnem.
Katja je pisala sempatam kako karto s par izbežnimi besedami. Le kot je potekel skoro čas. določen za njeno bivanje v Meranu, je prišlo od Katje v presenečenje Haralda, precej dolgo pismo. Ker je poznal njeno lenobo do pisanja, se je naravnost čudil temu. Izjavila je. da je v Meranu naravnost nebeško, da se krasno zabava in da zapazi šele sedaj, kako krasno je pravzaprav življenje. Zelo je slavljena ^ in oboževana in vsled tega se ne mara več vrniti v dolgočasni Hamburg. Če ima požel jen je po njej. naj pirde enostavno v Meran. Dolgočasne po^e bosta gotovo lahko zmagala Zeldler in Marlen. Ce pa ne more iti proč. tudi ni raditega huda, vendar pa ne misli na to. da bo prekinila svoje bivanje v Meranu.
To pismo je kazalo naivni egoizem Katje tako jasno, da se ni mogel Harald ubraniti smehljaja.
Vsled tega ji je odvrnil tako prijazno, kot ie pač mogel, da naj se le veseli, ker se bo morala odreči vsemu temu v Kota Raci. Prav gotovo pa bo milo podnebje Merana zelo ugodno upiivalo na njene živce, da pa on sam ne more priti sedaj, ker ima dovolj opravkov v glav-t.em mestu. Katja naj mu le pravočasno sporoči, kdaj da hoče. da bi jt on odvedel iz Merana. Božične praznike hoče na vsak način preživeti v Hamburgu v družbi Mar lene. Denar ji bo nakazal in želi ji dosti zabave ter je prepričan, da ne bo kljub vsej zabavi pozabila kaj je dolžna njemu in sebi in da je hčerka John Vanderheydena.
Ta zadnji stavek ni odgovarjal občutku ljubosumnosti. Smatral je to le za navadno izpolnitev dolžnosti. Katja je bila mlada in nepremišljena ter je prav lahko rabila tako svarilo.
"Kako krasne oči ima!" vzklikajo ljudje čestokrat ob pogledu na kakšno žival. Skoraj f^ako živo bitje ima oči, ki so bodisi v visoki meri prikupne ali odvratne, in skoraj vsaka žival ima v svojih očeh nekaj posebnega, neki odtenek, neko določeno barvo ali podobno.
Te oči te prestrašijo, da ti gre mrščavlca preko hrbta, kakor na primer oko kačjega pastirja, ki je sestavljeno iz nič manj nego 12.000 poj edinih očes; ali pa te očarajo, kakor na primer pametni in zgo- i vorni izraz v očesu mladega psa.
Pred nedavnim je posvetil neki j učenjak ves svoj čas preiskavanju in opredelitvi živalskih oči s pomočjo orodja, ki vam bo znano morda pod imenom oftalmoskop' ali očesno zrcalo. Ugotovil je, da j se živalske oči med sabo izredno j razlikujejo.
Važen del očesa je mrežnica, to je tista zunanja plast, skazi katero prodira svetloba v notranjost. Od tam se zrcalijo podobe zunanjega sveta v očesu in primerjavi mrežnic v očeh najrazličnejših živali je veljala največja pozornost.

B02IC V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe —
ILEDEFRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov. Return
"v
Permitov i. t. d. pišite na domačo —
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK, N. Y.
(Cretan je Pamikov
Shipping New« —
24.	oktobra:
Bremen. Cherbourg, Bremen
25.	oktobra:
Miij-itlc. Cherbourg
Arabic. Cher»*)uric. Antw«ri>#n
AuruHtus.	C«nov»
24. avgusta:
M.lwauke«. Cherbourg. Hftmliur*
Berlin, Uouh>(tie »ur Mer. Vr.mm Amt-iiia. Cherb-jurz, lirtrmi-n 30. oktobra:
Bt-rengaria. Cherbourg President i'ardins, Cherbourg, Pro-men
Hellan« e, Cherbourg, Hamburi
OSLADILO JE ŽIVLJE KJE MILIJONE LJUDEM
Čeprav je oko vedno barvno, se barve živalskih oči razlikujejo v presenetljivi meri. A tudi človeško oko kaže različne barve odtenke in se spreminja od oranžno žoltega do čokoladno rjavega.
Njega dobro znano ime je TRINERJEVO GRENKO VINO
ki je osladilo življenje milijone ljudem zadnjih 40 let. Želodčna ne-
ločene barve in samo pri plazilcih opazimo čestokrat zmes barvnih različic, med katerimi se mnoge odlikujejo po posebni lepoti. Seveda se živalsko oko na poseben način blesti, če kaže šarenica spre-minjaste barvne odtenke kakor n.
pri pri svetlikajočem se očesu mač- ' ^dnost vas napravi nepreseneslji- J ke.	vega v vaših okolščinah, vaša sit- j
Med domačimi živalmi je krat- nost in nervoznost povzroča, da se j
Oko človeikih opic ie is«, tako j kovietaost zelo razširjena, dočinv je ^tel^iUta^o^0 v^a^ uokoladno rjavo, toda sličnost oči pri divjih živalih ne najdemo sko- na pQtu Trinerjevo grenko vino drugih opičjih vrst s človeškimi raj nikoli. Ptiči imajo izredno o- i hitro spremeni tako stanje. Iz-očmi je celo še očitnejša	ster vid. Zdi se. da imajo v primeri j čisti ves vaš sistem, odžene zaprt-
V zadnjem okrogiem delu člo,e- j s svojimi giavami zelo velike oci, ^	ŠSZSŠTZČ I
škega kakor opičjega očesa je ne- j toda v resnici nam je viden samo danje deJo v vseh lekarnah. Vzo-ko mesto, ki je temnejše od dru- J del teh oči. Očesna duplina, v ka- j rec zastonj od Jos. Triner Co., 1333 gib mest. Površina tega neznatne- i teri jim ležijo oči, zavzema večji s. Ashland Ave.. Chicago, 111.
31. oktobra:
M»i«-iub*n. Cherbourg, Bremen
1.	novembra:
Vulanla. Trst Olympic. Cherbourg L^ipland. i'h»-r»><»urB. A nt w»-ri«-n Minnesota, Plymouth. Buu><^ne inr Mer
2.	novembra:
Cleveland. ("herViurc. Hamburg Leviathan. Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne. Sur Mer. Hot le rila m
5.	novembra: ThurlnRia. Hamburg
6.	novembra: Mauritania. Cherbourg Karlsruhe, Bremen	, President Koowevelt, Cherbourg.
Bremen
7.	novembra:
I>e (Irance. Havre
8.	novembra:
lie de France. Havre llomi-rlf. Cherbourg Pen n la ml. Cherbourg. Antwerpen 9 novembra:
St trfmis. Cherbourg. Hamburg RepubM'-. Cherbourg, Bremen Volend.im, Boulogn* hut Mer._Jtot-terdam
CV.nte Blancamano. Napoii fJeno\a 13. novembra:
Aquitanla. Cherbourg Stuttgart, Boulogne Sur Mer. Bremen
CJeorjre Washington, Cherbourg. Bretn»-ii
Iloina. Napoli. f!#now
14.	novembra:
litrin'-n. O .«-rb«)urc. Bremen
15.	novembra:
M n Jest i-, Cherbourg
16.	novembra:
l:«-brer,Land. Cherbourg. Anawernen Miiinekahda, i'iyniouih, Uouiugiie,
Sur Mer
Ni« V«>rk Cherbonric. Hamburg
19. novembra:
K--.turr.ia. Trst
St.itendum, Bou:i'gne Har Mer, IU»t-t»-rda tn
20 novembra:
Berengaria. I'herbouric
I.evialUa.ii. Cherbourg. l!r*m»-n
2V novembra:
Horhetnb+au. Havre
L>re.-*d<n. Cherbourg. Bremen 22. novembra:
Olympic, Cherbourg
Arabic, * 'hert>oi;rg, Antwerpen
Kra:.. e. tlavrw
23 novembra'
«• nt.- i:rande, Na|>oll. 0«-ri<-v* l>eulH<I.land Cherbourg. Hamburg
27	novembra :
Slaureianiu. Cherbourg I'rrsid^nt Harding. Ct"»-rbouriE. Bremen
28	novembra:
Muembeii. Boulogne Sur Mer, l!re-m»n
29.	ncvembra;
Homeric, «"lo-rt*mn; l.lplaiid. Cherbourg. Antweri-en MlnneMjta. »■!> mouth. liouioRiir Sur Mer
Auguatui*. NajKill, O. n«.va
30.	novembra:
Mi waukee, Cherbourg. Hamhurpt President Roosevelt. Cherbourg,
Iti einen
Boi'tnl akuoni I Hot. — doe., "II« de F-anco".
ga mesta je edini del očesa, ki pri-j del lobanjske prostornine kazuje popolnoma pravilno sliko, in Nekatere živali, zlasti one, ki se
med sesalci ga najdemo snmo pri podajajo ponoči na lov, oslepijo, če Imft
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Dept. 72
človeku in opicah. Nobena druga pridejo v devno luč, čeprav se jim
tudi takrat posreti, da najdejo svor-jo pot.
Čebele imajo rekord med slepimi delavci v živalskem svetu. Nav-
žival nima tako popolnega, t. j. popolnoma gotovega vida.
In spet so le ljudje in opice edi-
na bitja, ki so sposobna premikati, „	_ _ oči, če hočejo usmeriti svoj po-1zlic sv°jim fezmer<)rca velikanskim
življenje. Zelo je slavljena gled proti določenemu mestu a a i očem, ne vidijo. Svoje delo oprav-
določenemu cilju. Vsaka druga ži val mora v tem slučaju obrniti gla-
ljaji s pomočjo tipa in voha. "Delavke" med mravljami so isto tako
O. B
vo proti cilju. Edino žirafa tvori I ^epe. Mravlje žive v državah, ki izjemo. Njene oči molijo tako da- ; so ^ z^radili steP°i! leč ven, da ne vidijo samo vse okolice, temveč da spoznajo tudi vse premete preko nje.
Če se ne oziramo na vodne sesalce, si sličijo vsi drugi sesalci po sposobnosti, da lahko premikajo veke navzgor, in navzdol, s čimer odstranjujejo vsak prašek iz očesa.
Tudi vodni sesalci imajo veke, a so izgubili sposobnost, da bi jih mogli gibati. Ribe nimajo gibljivih vek in tako si revice obsojene, da morajo opazovati svet z negibljivimi strmimi očmi.
Ulica ................
Mesto, država
POTREBUJEMO DOGARJE,
ki so izvežbani na Claret dogah. Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača $130.00 za tisoč kosov po 42 col. Pišite na:
Mass man & Co., Inc., New Orleans. La.
BANOVCEVI KONCERTI.
27. oktobra: Cleveland, Ohio. < Collin wood i.
2.	novembra: Girard, Ohio.
3.	novembra: Lorain. Ohio. j Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov:
BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee. Wis.
115x>

BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi
brezplačen pouk, ki se žele nauči-
—	. . , .	ti angleški in hočejo postati dr-
Barva. ki daje večini ocem njih i
Na tihem pa je smatral Harald kot dar nebes, da bo Katja še na- j pravo lepoto, je omenjena na ša-tlalje ostala v Meranu. Prav nič ga ni žalilo, da nI imela koprenenje po ' renlco. Če govorimo o rjavih ali
njem.
Izza odhoda Haraldovega pisma na njegovo ženo je zopet prešlo par dni. Harald. Marlen in gospod Zeidler so imeli ravno poslovno konferenco, ko je prinesel noter kontorni služabnik brzojavko za Haralda.
Odprl ga je takoj, a ko je prečital, se je zgrudil prebledel na stol. Zrl je nepremično na Marlen.
Vsa v skrbeh je zrla slednja v njegov bledi obraz.
—	Ali si dobil slaba poročila, Harald?	^
Harald je dihal z velikim naporom.
—	Da, Marlen!
• — Od Katje?
Ponudil ji je brzojavko. Vsa prebledela je čitala tudi ona:
—	Oospa Katarina Horst se je težko ponesrečila. Pridite takoj. Sanatorij doktor Winter.
—	Moj Bog. — kaj se je neki zgodilo? — je vprašala pritajeno.
Haraid pa je skoči pokonci.
—	Jaz odpotujem takoj. Ali hočeš prositi gospo Darlag, naj mi spravi najbolj potrebno v ročni kovčeg? Počakaj za trenutek, pogledati hočem vozili listek, kdaj lahko odpotujem!
Nervozno je obračal strani v seznamu ter gledal pri tem na svojo
uro.
—	Še več kot eno uro imam časa. Prosim, Marlen, preskrbi mi vse, in medtem se hočem jaz nekaj dogovoriti z gospodom Zeidlerjem.
Marlen Je dobro zapazila, da ni tako miren, kot bi rad izgledal.
—	Gotovo, Harald, — je rekla.
Nato pa je odhitela v stanovanjsko hišo. Harald se je dogovoril še par stvari z Zeidlerjem, a njegovi roki sta se tresli od zatajenega razburjenja.
—	Vaše žene vendar ni zadela kaka resna nezgoda?' — je rekel
prokurtst.
—	Upam da ne. Take brzojavke pa so strašne radi svoje lakonične kralkosti. V takih slučajih ni varčnost na mestu. Tukaj je odvisno vse le od hitrosti. Dve ali trt besede več bi lahko prihranile dosti nemira.
Marlen je se pripravila za Haralda. Avtomobil je stal pred porta-lom in ročna torbica se Je nahajala že notri, ko je prišel k avtomobilu. Bledega obraza sta si oba podala roki.
—	če me Katja potrebuje Harald, pokliči me, prosim te takoj, — je rekla Marlen pritajeno.
Ozrl se je vanjo ter prikimal. Njegov pogled je padel na marogo na njenem čelu. Mislil je na oni dan, ko so ga poklicali k bolniški postelji Marlene in ko je ležala pred njim, krvaveča iz velike rane na celu. Upal Je, da ne bo rana Katje tako huda kot ona Marlene.
—	Ti boi dobila v vsakem slučaju takoj obvestilo, Marlen. Z Bogom! — j« rekel Harald.
Avtomobil se je odpeljal.
r ^
(Dalje prihodnjič.)
modrih očeh. tedaj je prav za prav šarenica. o kateri govorimo. Pri živalih je šarenica vedno do-
žavljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli št v. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega prejemate, Je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne fca-^j kajte toraj, da se Vas opominj*, temveč obnovite naročnino ati; direktno, ali pa pri enem slede čih našita zastopnikov.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
ZASTAVE
tVIt-KN« AMCRltKI, ILOVKNtKE iN HRVAŠKI
RCOAi.ua, PREKO RAM NICK, TRO-•OJNICa, ZNAKI, UNIFORMI ITD
8*gurno 25% cenej« kot drugod. VICTOR HAVINftEX,
Ml QREEVK ST, CONCMAUOH, RA
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINO
*
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
COLORADO
Denver, J. Schutte Puebio, Peter Culig, John Germ Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costeilo. Walsenburg. M- J. Bayuk-
INDIANA ^ndlanapoiis, Louis Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mazy Barablch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustin ' North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricu. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek in Jože Zelene.
NEBRASKA
Omaha. P. Broderick.
NEW YORK
Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masle.
OHIO
Barberton. John Balant, Joe Hitl Cleveland, Anton Bobek, Chas Karlinger, Louts Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KlkelJ.
OREGON
Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA:
Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerln. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek.
Crafton. Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Jupan-čič, A. SkerlJ.
Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak, Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TaužeiJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvšek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jo van Willock, J. Peternel.
P DNI PREKO OCEAN A
N«jkr«j*# in najb«U ugodna pot i» ootovinji n« egromnlh ««rnlklh:
ILE DK FRANCE 8. nov.; 6. dec 110 P M.) '10 P M.i FRANCE 22. Nov.; 12. decembra
<10 P. M.» <6 P M ) PARIS 21. januarja. <5 P Mt|
Najkrftjt* pot po tci«mnlcl. V«k4 J* r i>vBfbnl hablul a vieml m-darnl ml u4u0nortl — FU«."1* In alava* CraDioakA kulilujk lsr*dno nlske ceui VpnJs.'ti k»lern(akoi] «oobltU*D«n IfiBU
S FRENCH LINE
1t STATE STREET NEW YORK. N. Y.
KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezit^i .MINNESOTA
Chlsholmn. Frank Gouže. A. Pa-nian, Frank PucelJ.
Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekala. Eveleth, Louis Gouže. Giloert, Louis Vessel Hibblng, John Povfte. Virginia, Frank Hrvatlch. MISSOURI
8t. Louis, A. NaorgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. 1£. Panlan Washoe, L. Champa.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je n&menjen poto.-atl t start kraj. je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi »a drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam m\ umorimo dati najboljša poi&suila ln priporočamo vedno le prvovrstne brio-parnike.
Tadi nedriarljanl zamrejo potovati v stari kraj us obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje xa pogrni rev (Return Permit) is Waah-ingtona, ki je veljaven ca eno leto. Brez per m i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teko 6. mesecev in Uu se ne pošiljajo več v star! kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stori kraj. Prošnja za permit s« mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotortnjem in oni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
UTAH
Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA:
Williams River, Anton Svet. WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren.
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim 171 prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških drža v-
Racine in okolico. Frank Jelene, ljanov, možje ameriških državljank,
Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Dlamondville, F. Lumbert.
Vsak zastopnik izda potrdilo ?a svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto $6.; za pol leta 83.; za štiri mesece $2.; za Četrt leta $1.50.
New York City je 87. celo leto.
Naročnina za Evropo je 87. za ee-lo leto.
ki so se po 1. junij« 1928. leto poročili, žene in neporočeni otroei izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leto onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripaščeni v to deželo aa stolno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte as poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
H CORTLANDT SOBI NEW YORK .