Politicen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. ve« na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne. Štev. 149. V Ljubljani, v soboto 4. julija 1885. Letnik XIII. m. TISOČLETNICA SV. METODA 5. julija 1885. j^e tisočletje je minilo, Kar Te poklical je Gospod, Da v raju prejmeš si plačilo Apostol blaženi, Metod. S Cirilom združen tisoč let že bivaš, Za trud neskončni plačo večno vživaš. Zapustil krasno očetnjavo, Prihitel v daljno si zemljo; Učil Slovane vero pravo, Oblival s krstno jih vodo. Začela se Slovanom doba zlata: Odprla so jim srečna raja vrata. Besedo blagovestja vnelo Oznanoval si noč in dan; Skrivnost v jeziku svojem sveto Obhajali je čul Slovan. In v črkah novih svetih knjig berilo Sinovom dragim izročiš — darilo. Kedo opisal tvoje bo težave, Britkosti tvojega srca? — Ljubezni našel nisi prave, Sovraštva mnogo ljutega. Zavist celo v tamnico te vtaknila, Veriga mučenika je žulila. Pa eden te je zvesto branil — Vesoljne cerkve poglavar: Slovanom papež le ohranil, Oj, slava bodi mu vsikdar! Ponižani se čudijo sovragi, Kako slavi Metoda papež blagi. Pa zdaj iz neba visočine Na zemljo oče naš poglej! Bazdružene boš našel sine; Odcepljene boš videl zdaj Od Bimskega naj boljšega Očeta, S katerim le veziila vez je sveta. Kje sloga je med brati tista, Katero zvesto si gojil? Kje je ljubezen srčna, čista, Katero ti si jih učil? Slovane tare stara že nadloga: Med brati krvnimi prepir, nesloga. S Cirilom bralom prošnje mile Izročaj Bogu ti za nas, Da ljudstvom, ki so pot zgrešile Združenja skoraj pride čas. Gospod je hotel: En pastir naj bode, Edini hlev za zemlje vse narode. Janez Bilo. • 9, 1E3ÍI ¡ pr 11« (¿at Y" y' '■ y Y r Y • "YY/íUiY K nX« W¿rk ni'ÍK l' /0&W Slovenščina iu železnice. O tem predmetu se je v novejšem in najnovejšem času že toliko pisalo, da človeku več ni mogoče kaj novega povedati. Dobro nam toraj došel Ben Akiba, ki trdi dajo vse že tukaj bilo. V tolažbo so nam te besede pri današnji razpravi, če tudi jih ne moremo vseskozi za golo resnico proglasiti. (Je tudi je vse že tukaj bilo, tega vendar svet še ni doživel, da bi imela slovenščina, ki je po naši domovini od Trsta pa do Spielfelda, in od Čakovca pa do Pontablja prvi deželni jezik, mesto odkazano, ki se ji spodobi. Kdo je pa vzrok, da do sedaj ni bilo tako? Mi sami in nihče drug. Čitajoč včeranji dopis v „Slovencu" iz Budapešte, nahajam ondi besede: „Sprevodnik na železnici do ogerske meje zna dobro nemški, kakor pa vlak na tla sv. Štefana pridrdni, ne slišiš iz njegovih ust nobene nemške besede več, razun če ga prosiš." — Zakaj tako? Zato ker tako Madjari hočejo, ker so tako že pred leti zahtevali in so tudi dosegli. Madjar ne pozmi v svoji deželi druzega jezika veljavnega, kakor madjarščino, pri nas nam je pa vse drugo ljubše nego našinščina. Culi smo iz jako zanesljivih ust, iz ust želez-ničnega uradnika samega, da so je južne železnice ravnateljstvo že zdavnej izrazilo, da bi takoj vse po- staje po Slovenskem preskrbelo s slovenskimi uradniki in načelniki, ako bi dotične občine to zahtevale. Vsiljevati jim jih pa ravno neče, ker želez-nično ravnateljstvo ne ve, če bi bilo to občinam, po kterih je železnica speljana, všeč ali ne. Dolžnost naša je zahtevati po naših postajah slovenščine popolnoma zmožnega osobja. Koliko naše ljudstvo ravno po železnici trpi zarad neznanja slovenščine od strani dotičnih organov, ve le tisti, kdor se mora večkrat kam peljati ali ima sploh z blagom na železnici opraviti. Tak trgovec pride s svojim blagom, recimo z zeljem in ga odda proti Trstu. Ker je za Kranjsko zelje posebno po Istri dobra kupčija, ga dotični trgovec v irhastih hlačah oddii na kaki slovenski postaji pri nas, kjer uradnik ne zna slovenski, vsaj zadosti ne, magacinaš jo pa z geogralijo v prepiru. Trgovec odda zelje recimo v Kozino, ki je kmalo za Divačo na isterski progi, poslali in zaračuuili so mu ga pa v Pazi n, glavno mesto istersko, ki je že v drugi polovici isterske železnice. Kdo bo našemu zeljarju povrnil škodo, ki jo ima a) na nepotrebnih stroških daljšo voza-rine od postaje Herpelje-Kozina do Pazna in od Pazna nazaj v Kozino; b) na zamudi časa skoraj dveh dni iu c) na zamudi pravega dne za prodajo zelja ? To je jeden slučaj, ki pa ni izmišljen, temveč žalibog vse skozi resničen in je imel dotičnik tedaj več nego 50 gld. škode. Koliko pa je število onih, ki morajo od nemških, slovenščine nezmožnih uradnikov grenke psovke poslušati: „Dummer Bauer! biiurisches Rindvieh, das nicht a mol deutsch kaiin" itd., ker jim niso kos dajati pravilnega odgovora na vprašanja, stavljena v gorenje-štajarskem ali pa Lerchenfeldskem narečju. Da se pa ta in oni zapelje in mora potem nepotrebno pot sem in tje plačevati, poleg tega pa tudi še sme vesel biti, če mu ne napovedo kazni, ker se je brez listka dalje peljal, kakor se je bil namenil, je pa že tako stara reč pri nas, da je žo železničarjem popolno navadna. Vzrok temu je sprevodnik, ki ne kliče imen po slovenskih krajih v slovenščini. Kako bo Slovenec, potujoč na Hrvaško po vino, vedel, da je na Zidanem mostu, kjer se mu jo presesti, ako mu od vseh strani vedno le „Steiubruck" na ušesa doni. (Je so bo na sprevodnika in njegov klic zanašal, se bo v božjem strahu prav lepo do Maribora pripeljal, Zidanega mostu pa zanj lo še ne bo! Ali recimo, da so kdo pelje, ki je lesni trgovec, po opravku od Št. Petra proti Reki, kjer so postaje Trnovo, Kilovče, Ilirska BistrjlTav Dolgo bo čakal, če se bo na ravnokar imeaov^\ imena zanašal. Pač bo čul: Dornegg, K ii 1) V ber g, II lir. F o i s t r i t z, toda prej bo v Reki, kakor pa bi izstopil, če bi čakal na oklic dotičnih postaj v slovenskem jeziku. Sto in sto takih izgledov bi še lahko navedli iz vsakdanjega življenja, ali zadostujejo naj ti. Nadjamo se, da smo potrebo dokazali, ktera nas iz stališča vsakdanjega življenja sili tukaj na svojo korist gledati iu sv.oje ljudi zahtevati. Nič manj kakor zarad koristi za lastni žep dolžni smo zahtevati slovenskih uradnikov po želez-ničnih slovenskih postajah iz narodnega stališča. Mi smo že tako navajeni in tako vzgojeni, da vsakega le po njegovi zunanjosti sodimo. Človeka, ki bo vedno le in izključljivo francoski govoril izvestno nihče ne bo Slovencem prišteval in še tako učenega gospoda ne bo nihče obrajtal, če ne bo svojemu stanu primerno oblečen prišel. Nemci že zdavnej po svetu lažejo, da se nemške dežele raztezajo do adri-janskega morja, da je kranjska dežela nemška pokrajina in v Ljubljanskem „Wocbenblattu" vsak teden lahko najdeš laž, da ste Ljubljana in Tržič nemški mesti! Koliko je na tem resnice, pri nas vsak sam dobro ve, toraj se nam ne zdi vredno tukaj nasprotnega dokaza poskušati. Nikakor pa ne moremo prezreti vprašanja, kaj je vzrok takim javnim lažem? Deloma strast in zlobnost, še več pa javna občila, ki so pri nas še vse na nemški podlagi. Fijaker te v Ljubljani malokdaj drugače pozdravi, kakor da klobuk privzdigne z Dunajsko frazo : „Far'mer E'r Gnoden?" Po hotelih in gostilnah te vse le v nemščini nagovarja, prav tako je po kavarnah, ako te osobno ne poznajo. Prestopivši iz malega na veliko podajmo se na kolodvor. Cekin za slovenski plakat, kraljestvo za slovenski vožni red ju/.ne železnice smeš ponuditi in ne boš ga dobil. Po Madjarskem imajo poleg nemških tudi madjarske, po Primorji in laških Tirolih laške vožne rede, le pri nas jih ni na južni železnici, ki jih je letos prvič vpeljala. Ravno taka je z drugimi tiskovinami po kolodvoru in po skladiščih nabitih. Druzega ondi ne najdeš slovenskega, kakar k večem prepoved, da ne smeš po železnici hoditi ali njenih ograj in telegra-fijskih potez poškodovati. Jako imenitna zdi se nam postavim, prepoved, da je okoli skladišč ne sme tobak kaditi in niti te ne vidiš v slovenščini, če tudi so vozniki, ki s kratkimi pipicami privozijo z raznim blagom tjekaj, vse skozi sami Slovenci. Lahi iu Madjari so si vseh teh pomanjkljivosti že zdavnej znebili, ker so njihovo odpravo odločno zahtevali. Skrajni čas je tudi pri nas, da oblečemo našo deželo v slovensko obleko, da bode ptujec vedel, da ni več na Niedenvaldu, kedar se bo v Ljubljano ali na Bled pripeljal, temveč na slovenskih tleh. Zahtevati moramo slovenskega uradništva in poslužništva pri železnicah brez odlašanja in to po vseh progah, koder Slovenci prebivajo. S tem bomo pomagali sami sebi v gmotnem in v narodnem oziru. O prvem smo govorili že poprej, o drugem naj omenimo le toliko, da so bili pri letošnjih volitvah za državni zbor po Štajarskem vseskozi ravno uradniki južne železnice tisti, ki so najhuje rovali in divjali proti Slovencem. Glejmo, da dobimo na njihova mesta naše ljudi, kterih se pri južni železnici nikakor ne manjka. Posebno bi se moralo pa na to gledati, da bode načelnik povsod Slovenec, ki je naščine v besedi in pismu popolnoma zmožen. Koliko je naših ljudi ravno v železnični službi izvrstnih moči, ki so pa nepoznane, ker zatirane od nemške zavisti. Magjari in Lahi so vse to že zdavnej sprevideli in za to pa imajo danes že vse, česar mi morda še v desetih letih ne bomo imeli, ker smo preleni, premrzli, promalomarni in le preradi za tujcem klečeplazimo. Sami se postavimo na noge, saj „Bog nam dal je krepko srce, um in pamet zdravo, — Povzdignimo naše glase, domovini v slavo". Politični pregled. V Ljubljani, 4. julija. Notranje dežele. Slovanski svet spominjal se bode jutri in pojutranjem in še skozi celo osmino svojih dveh največih dobrotnikov, dveh velikih svetnikov, ki sta mu pred tisoč leti luč sv. vere prižgala in kterih eden, sv. Metod, se je potem med svojimi brati — Moravani — na Velehradu k večnemu počitku vlegel. Po celi Avstriji zjedinili se bodo Slovani v spomin na jeden in tisti izvor svoje omike in svoje vere; kajti z vero vred prinesla sta nam ss. brata Ciril in Metod tudi omiko, ker sta nam prinesla pismenke, s kterimi so se pričele pisati svete knjige, prva .naša literatura' Ker je zbog višje prepovedi zbiranje božjepotnikov na Velehradu otežkočeno, praznovali bodemo blaženi spomin Slovenci sedaj doma, meseca avgusta, če nam Bog zdravje dá pa tudi v okolici Velehradski, hočemo ju počastiti na starodavnem Velehradu samem! Največi in naj slavne j i Jugoslovan je brez ugovora škof Strossmayer v Djakovaru na Slavonskem. O tej sodbi nismo le mi Slovani edini, temveč so se prav slično o njem izrekli drugih narodov imenitni možje. čujmo, kako sodita o njem učeni belgiški profesor in časnikar La vel eye in pa laški minister Minghetti. Laveleye piše, da se je leta 1878 v Rimu s Strossmayer-jem so-znanil, ter ga je leta 1883 zopet obiskal. Stross-mayerju je bilo že leta 1878 znano, kako da Laveleye o Jugoslovanih sočutno piše in mu je to že tedaj povedal ob priliki, ko ga je Minghetti Lave-eyu predstavil. „Bral sem, pravi Strossmayer, kaj iišete o mojem narodu. Prijatelj ste Slovanom, toraj tudi moj prijatelj. Obiščite me v Djakovaru, ondi se bova lahko po svoji volji zabavala." Ve-ikansk je bil vtis, pravi Laveleye, ki ga je storil a izvanredni mož na-me. Zdel se mi je, kakor rak svetnik iz srednjega veka. Obraz mu je asce-tičen in od sivih las obdan. Modre Oči so živahne, svitle in duhovite; ogrevajoč ogenj, odsev velikega duha in srca žari mu iz pogleda. Govor njegov je krepak, bogat na podobah in primerah. Jezike govori enako dobro poleg slovanščine tudi še nemščino, francoščino in latinščino. Med govorom jemlje sedaj iz tega, sedaj iz onega jezika posamične izraze, da vpodobi kolikor se dá krepko velike svoje misli. Latinščina mu teče brez primere gladko. Misli svoje izraža hitro, z otroško naravnostjo, vendar pa se povsod čuti velik duh njegov. Svoji domovini je vdan brezpogojuo in se nikogar ne boji. Ker pa le po tistem hrepeni, kar je spoznal za dobro, za resnico in pravico, mu tudi ni potreba ničesa prikrivati". — Minghetti je rekel o njem: „Veliko slavnih mož današnjega časa sem imel priložnost videti in z njimi občevati, pa nisem nič posebnega našel. Dva sta pa čisto drugačna memo nas in to sta: Bismark in Strossmayer. Gledé narodne umetnosti Strossmayer misli, da narodnost ni na pravem stališči, če se ji ne razcvita umetnost. V verskem oziru je Strossmayer kristjan, kakor ga zahteva sv. evangelij; on je hud nasprotnik nestrp-Ijivosti, velik prijatelj prostosti, razsvitljenja in napredka v vsakem oziru. V najnovejšem času obrnil je svojo pozornost cerkvenemu zedinjenju iztočnih in zapadnih Slovanov. Samopridnosti in prevzetnosti ni prav nič na njem; življenje njegovo je posvečeno splošnemu blagru in pa njegovemu narodu. Med velikim številom tistih duševnih plemenitašev, ki so našemu narodu na čast, nobenega ne poznam, ki bi bil višji in blažji, kakor škof Strossmayer, in Hrvaška smé ponosna biti na takega sina svojega rodú! Na Dunaji stala sta ta teden dva zavrženca pred izjemno sodnijo zarad hudodelstva poskušanega umora in tatvine. Bila sta to krovec Julinek in tat Klein, oba že večkrat zarad tatvine zaprta. Klein je bil do sedaj vsega skupaj že 26 let zaprt. Napadla sta letošnjo spomlad osebenko gospo Cho-miak in sta jo skušala v njenem stanovanji umoriti, da bi ji denar pobrala. Sodnija ju je obsodila v ječo za celo življenje. Prav je, da se je s takimi cigani začelo ojstro postopati, toda še bolj prav pa bi bilo, če bi se za nje napravila kje na kakem otoku v Kvarneri ali pa v Dalmaciji naselbina, kjer bi si morali taki nepoboljšljivi kaznjenci s poljskim ali drugim delom sami kruh služiti. Kaj je takemu človeku mar, če ga tudi na celo življenje obsodijo, če ima pa vendar še upanje, da ga pomilosté. V kaznilnici se bo potuhnil, se bo nekaj let na videz prav lepo obnašal in nikakor ni brez nade, da ga bo čez nekaj let državna oblast priporočila v pomiloščenje, da bo zopet ondi začel, kjer so ga sedaj zasačili v nasprotji s paragrafi, ki si jih je v varstvo postavila človeška družba. Za take ljudi, pri kterih se že iz surovosti razvidi, da ni upanja na poboljšanje, bi bile najboljše naselbine, ali pa vešala. Prav je, da se na usmiljenje do ljudi tudi sodnije ozirajo, to že tirja krščanstvo; a s prevelikim prizanašanjem se lahko tudi hudobija podpira, ter se davkoplačevalcem in drugim poštenim ljudem tudi krivica godi! Trdnjava je sama na sebi dobra in lepa reč; vredna pa polovico tega ni, kar stane. Kaj so nam koristile leta 1866 trdnjave na Češkem, iz kterih so gledali z odprtimi žreli črni topovi po sovražniku, da bi ga bili posipali z razsipajočimi se votlenicami, šrapneli in krtačami. Toda zastonj so čakali topovi in generali. Sovražnik se je vseh naših trdnjav lepo ognil, jih lepo pustil trdnjave biti, sam jo jé pa že do Požuna pripihal, dasiravno je na severnem Češkem precej in lepih trdnjav, kakor so bile tedaj Ter ez i e n s tad t, Josefsstadt, Kralj e vigr'ad ec, na Moravskem pa Olomuc, za ktere vse se Prusi niso prav nič zmenili. Ravno sedaj pa zopet ogleduje neka vojaška komisija Olomuško trdnjave in jih presoja ali bi ostale, kakor so, ali bi se kaj predelale. Za notranje trdnjave so se^vsi izrekli, da so dobre; zunanje zdé se jim pa preslabe in bo treba nekoliko predtrdnjavic še napraviti, kar bo blizo 20 milijonov goldinarjev stalo. Je že prav, da so trdnjave, toda napravijo naj sc mednarodne postave, da sovražuik poprej ne sme dalje, dokler ni trdnjave v tistem kraji ležeče premagal. Kaj nam bo koristil Olomuc še tako vtrjen, če se ga bodo pa zopet Prusi na milje daleč ognili in drli naravnost proti Dunaji doli. Za to pač mislimo, da bi se dalo 20 milijonov prihraniti ter naložiti za vojne stroške o času vojske. Najbrž bi več koristilo, kakor trdnjave. Tiiaiije države. Med Erdeljci in Rumunci se že zopet nekaj plete ob meji, kar bo morda že bodoči teden veliko prahu dvignilo po časnikih, konečno pa ne bo druzega kakor medsobojni pastirski pretepi. Na 18. junija odgnalo je menda lOrumunskih vojakov pod vodstvom jednega častnika 6 konj in 923 ovac iz planine, ki je lastnina erdeljskega poslanca Julija Zatureczkyjav Rumunijo. Ravno tisti vojaki vjeli so tudi nekega voznika s konji vred. Vozniku seje posrečilo uiti, konje in voz je popustil Rumuncem. Ovce so še-le čez dolgo časa na ta način dobili, da so financarji pazili ob meji. Kakor hitro so rumun-ski pastirji, ki niso natanjko za mejo vedeli, ovce zopet na erdeljski zemlji imeli, zapodili so financarji pastirje v tek in so ovce domu gnali. Tudi lansko leto nastalo je menda ravno o tem času govorjenje, o silovitih pobojih in umorih ob erdeljsko-rumunski meji, pa se je naposled vse le za pastirsko ravsanje proglasilo. Vojvoda CumbcrlandsJei se ne bo vsedel na Braunschweigski prestol. Minoli teden posvetovali so se v tem oziru v nemškem zveznem zboru, kjer je Bavarska stavila naslednji predlog, Pruska ga je pa sprejela: „Zvezni zbor" izjavlja prepričanje zveznih vlad, da bi se vlada vojvode Cumberland-skega na Braunschweigskem prestolu ne strinjala z načeli zvezne države in državne ustave, ker se nahaja s Prusijo v položaju, ki je bolj razporu nego miru podoben in pa od zvezne države pokrajine zahteva, ki se mu pripoznati nemorejo. To naj se da deželnemu odboru v Braunschweig na znanje. Kakor je telegraf že pred nekaj dnevi sporočal, se je imenovani deželni odbor popolnoma strinjal s tem sklepom in ga je vzej na znanje. Od Bavarske se nam to čudno zdi. Ze enkrat je s svojim svetom jako naletela ter ga potem obžalovala — znabiti ga še obžaluje — in vendar se ni ničesar naučila. Kaj pa ko bi enkrat, Saksonska ali ktera si bodi kaj tacega o Bavarski nasvetovala?! V poslaniški zbornici na Francoskem imeli so na dnevnem redu budget ministerstva za nauk in bogočastje. Poročevalec Roche je predlagal, da naj se plače stolnim kapitelnom ustavijo, naučni minister Goblet se je pa temu vstavil in je njegov predlog tudi obveljal. Nasvetoval je namreč, da naj se za stolno kapitelske plače nastavi svota 1,077.000 frankov, kar se je tudi z 219 proti 210 glasovom sprejelo. Podprl je naučni minister svoj predlog tako-le: „Francoska ima 709 kanonikov, med kterimi jih je le 102 pod 60 leti. Vsi drugi so stari od 60 do 80 in od 85 do 90 let. Ali hoče res kamora te vsega spoštovanja vredne častitljive star-čeke v revščino pahniti? Jaz ne verjamem, da bi bilo to po pravici, modro in politično!" Znamenito je tudi to, da se je profesor Lenient, kterega povsod za strastnega nasprotnika klerikalizma poznajo, potegnil za to, da se omenjeni nastavek ne prečrta. „Poniževalno je za nas ravsanje ravno pri tem bud-getu, ki se leto za letom ponavlja in nevredno ravno tako nas kakor cerkve same. Kaj pa vendar mislite s takim navideznim bojem doseči? Navidezni ta boj, ki ste ga proti cerkvi pričeli, njej več koristi, kakor pa bi ji po vaših mislih škodoval in je le republiki na škodo. Rajši se sprimimo z njimi javno, s čemur si bomo vsaj zaslugo odkritodušnosti pridobili, kakor pa da bi jih tako od strani s šivankami zbadali, kar je otročje in nedostojno." Kakor je videti, se na Francoskem res nekoliko na to pripravljajo, da bodo s časoma budget za bogočastje prekrižali. Židovstvo si na Angleškem tal pridobiva: Ni še nikakih deset let, kar so imeli prvega ministra židovskega rodu, če tudi je bil kršen in anglikanske cerkve. To jo bil D'Izraeli, poznejši lord Beaconsfield. Sedaj so pa napravili pravega Žida za lorda in so mu odločili sedež med perji v gospodski zbornici. Pravijo, da je to prvi Žid, ki je bil do sedaj v dolenji zbornici in je prvi, ki je v gosposko zbornico prišel, ako se Beanconfieldova židovska narav s krščanskim plaščem pokrije. Novi lord, po čegar žilah se prava židovska kri pretaka, je Nataniel de Rothschild, najbogatejši Žid na celem svetu, in tudi smemo reči da najbogatejši človek. Angleška se vedno bolj židovstvu v kremplje daje; in četudi so angleški pèrji radi k Židom zahajali, kedar jim je bilo kaj okroglega treba, vendar Židov niso nikdar do pêrstva pripuščali. Gladstonu, pravijo, da gré zahvala, da jo podrl ograjo in sedaj jih bo pa kmalo več. Ako se na gorostasno-veliko premoženjo Roth-schildovo ozremo, se mu mora dostojanstvo njegovo vendar-le pritlikavo zdeti v zavesti, da je on pravi in prvi kralj finančnega sveti. In vendar temu ni tako. Rothschild si jo že zdavnej želol pôr postati, kar se mu pa do sedaj ni posrečiti hotlo, ker je bilo to najvišjo dostojanstvo edino le kristjanom določeno. Kar je mož tako težko pričakoval, to je dosegel in sedaj bo pač lahko spal, če ga le no bodo preveč morila skrb, kako bi še drugim svojim verskim bratom pot odprl. V Afganistanu, bolje v sosednjem afgan-skem Turkestanu, so nedavno nekoliko z orožjem ropotali. Emirjev brat, Izak dvignil se je proti Abduramanu, pa menda ni ničečar opravil, ker ni uikakih uradnih sporočil ne iz Londona iu ne iz Petrograda. Sploh je pa ves gorenji del Afganistana menda tako razburjen, da bo imel Abduraman prav veliko opraviti, preden ga bode zopet v red spravil. Kakor se spominjamo ni še dolgo, da smo pisali o splošni mobilizaciji v Afganistanu. Tedaj se je govorilo, da se je emir Abduraman proti Rusom dvignil s 15 topovi. Kakor so pa sedaj vidi, je šla vojska prej ko ne nad upornike, ki se okoli Izaka zbirajo. Izvirni dopisi. Iz Cirknice, 3. julija. (Birmovanje.) Naš mil. knez in škof ta teden tod okoli birmujejo. V torek so bili na Vrhniki, v sredo v Logatcu, od kjer so se popoludne odpeljali v Planino. Knez Hugon Windisch-Griitz jim je bil tje poslal svojo kočijo, ki jih je pripeljala v Planino. Spremili so jih do dekanijske meje Vrhniški g. dekan, pa farni oskrbnik Logaški in g. okrajni glavar grof Paee, ki je šel ž njimi prav do Planine. Na dekanijski meji Cirkniški pričakoval je visokega gosta Cirkniški dekan, g. Porenta, ki jih je spremil v Planino, kjer se jim je precej po prihodu in po sv. blagoslovu v cerkvi poklonila knez Windisch-Griitzova rodbina. Včeraj ob sedmih zjutraj so škof maševali in pri-digovali, potem pa so delili zakrament sv. birme. Neka jako pridna šolarica, ki se je tudi pripravljala za sv. birmo, je pa pred tednom zbolela, in ni mogla iti k sv. birmi; tudi nesti je niso mogli v cerkev zarad velike slabosti. Ker je pa jako hrepenela po sv. zakramentu in bo težko ozdravela, šli so jo mil. knez in škof na prošnjo Windisch-Griitzove princesinje, ki je bila botra, birmat domu. Ljudtsvo je bilo do solz ginjeno od prevelike ljubeznjivosti in dobrotljivosti mil. kneza in škofa, ki so se po sv. birmi z deklico še lepo pogovarjali in jo v bolezni njeni tolažili, ter tudi sami bili močno ginjeni. Po končani birmi podali so se škof s slovesno procesijo v novo cerkvico sv. Duha, ki so jo blagoslovili potem pa so tam spred altarja v drugič pridigovali in ostali še pri slovesni sv. maši, ki jo je daroval grajščinski domači duhoven v novi cerkvi. Tudi te slavnosti se je vdeležila knezova rodbina, ki je škofa in sprevod pričakovala pri cerkvici. Vse te cerkvene slovesnosti so trajale od sedmih zjutraj do polu ene popoludne brez pretrganja. Po obedu so škof obiskali knez Windisch Griitzovo rodbino ter ogledali krasni Hasberški grad, potem pa so jih kneževi konji peljali naprej proti Cirknici. Cirkniški možje so se jim bili do Rakeka naproti pripeljali, kjer jih je županov namestnik spoštljivo pozdravil. Rakek in Cirknica sta se oblekla v praznično oblačilo, silno veliko zastav pa peževih, cesarskih in narodnih vihrii s hiš, in več krasnih slavolokov so vrli Cirkničani naredili škofa na čast. Prvi stoji na razpotji pod Cirknico, kjer z Rakovske ceste obrne cesta v Begunje; napravil ga je kupec g. Pogačnik. Prekrasen slavolok postavila je občina pri pošti in g. Obreza naredel je tretjega pri svoji hiši, kjer se pride na trg. Četrti stoji pri vhodu pred farovžem. Veliko ljudi se je bilo zbralo k slovesnemu sprejemu, pri kterem je bila šolska mladež na trgu proti cerkvi lepo raz-vrstena v dve vrsti. Duhovščina je pri občinskem slavoloku pričakovala kneza in škofa, ki se okoli polu sedmih zvečer med pokanjem možnarjev in veličastnim zvonenjem pripeljejo, in pri slavoloku izstopijo ter se peš, spremljani od velike množice podajo v cerkev, kjer je g. dekan dal blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Pri Obrezovem slavoloku, kjer se je pričela vrsta šolske mladeži, pozdravila je belo oblečena šolarica z dvema tovaršicama gosp kneza in škofa, ter jim izročila krasen šopek cvetlic, ki so ga mil. škof sprejeli in zahvalo izrekli deklici, ob enem pa željo, naj Bog pomaga, da bi se vso zgodilo, kar je govorila deklica. Danes dopoludne so sprejemali poklonitve, popoludne nameravajo ogledati Cirkniško jezero, ako bo vreme vgodno, zvečer jim bodo tukajšnji gg. pevci pod oknom zapeli. Jutri ob osmih bodo birmovali otroke, kterih bode vseh okoli 900, popoludne pa se odpeljejo v Stari trg, kjer bodo v nedeljo delili zakrament sv. birme. Ljudje so polni hvale za mil. kneza in Škota, ki so si s svojo ljubeznjivostjo in prijaznostjo precej pridobili srca vseh. Iz Brežic, 2. julija. Dovolite g. vrednik, da Va m opišem na kratko nemčurski pevski izlet, kte- rega so napravili veliki pangermani iz Celja v dan sv. Petra in Pavla v prijazno mestice Brežice. — Okoli '/a 10- U1'0 predpoldne res pripelje k nam posebni vlak kacih 150 potnikov s svojo mestno godbo — se znsl njim na čelu znani kolovodje: Äusserer, Glantschnigg, Neckermann in Forregger. Mesto Brežice je bilo praznično oblečeno — tako, kakor bi sprejelo kacega posebno visocega gosta. Raz hiš so vihrale razne zastave s štajarskimi, avstrijskimi in nemškimi barvami (teh sem bil v naglici naštel 15). človek bi mislil po tem takem, da je prišel v kakšno mesto tam gori v rajhu ! Po navadnem pozdravu od strani Brežičanov se tujci odpravijo po mestu v Gabritschevo gostilno k zajutrku. Dotični oštir ja na svojem vrtu razobesil dve nemški zastavi. Na več krajih je Celjane pozdravljal nemški napis: „Deutschen Sängern, deutschen Gruss!" Na to se podajo v grad grofa Attemsa v veliko dvorano, kjer so popevali razne nemške pesni ; med njimi se vé, tudi „Das deutsche Lied" ; poslednja je posebno dopadla ondotuemu nadučitelju Orniku, ki je bil tudi v sprejemnem odboru, kar učitelju — vzgojitelju slovenskih dec, še posebno čast dela!? Posebno pozornost so pa na-me napravili razni govori, ki sem jih čul po kosilu v dvorani Klem-basove gostilne. Vseh sicer ne morem omeniti, ker je škoda za prostor in papir. Vendar nekterih ne smem zamolčati. Eden teh slavnih nemških govornikov je poveličeval Brežičane kot zveste in vdane nemške sinove in brate! Mesto Brežice je imenoval „Schwesterstadt" (menda za to, ker je tukaj za Celjem Forregger največ glasov dobil). Posebno duhovito je pa to, da je imenoval nek drug govornik Brežice „die letzte deutsche Grenzfestung am Sauspitz". Kdo se smeje? Izmed vseh Ciceronov se je posebno oblastno širokoustil znani dr. Äusserer. Pri tem smo zopet opazili tisto hvalisano nemško temeljitost (?), kajti ta učeni profesor se je prebito vrezal. Na zgodovinski podlagi je hotel dokazati, da so nemški grajščaki med slovenskim ljudstvom po Štajarskem prvi širili kulturo, ter učili slovenskega kmeta s plugom zemljo orati. Mar ni beseda „plug" slovanskega izvira? Ta učenjak menda ne vé, da so Slovani veliko popred umeli polje obdelovati, kakor pa Germani, ki so bili bojeviti narod ter se niso pečali s poljedelstvom v taki meri, kakor Slovani. Med govorniki sta se celö smešila dva kmeta iz okolice (bilo je kacih 8 najetih kmetov pri kosilu). Tista kmečka govornika Pečnik in Požar pa naj ne mislita, da sta se s svojima govoroma kaj prikupila Celjski gospodi, kaj še? smejala se je vama. Drugi slovenski pošteni kmetje bodo pa s prstom za vama kazali: „Glejte izdajici slovenski !" Ko sem se naveličal poslušati to neumno in nezmiselno besedičenje, zapustim dvorano in krenem malo na prosto v vrt grajščinski. Kmalo pridejo tudi Celjani s svojo godbo spremljani za menoj, kjer so ostali nekaj časa. Tii naj omenim, da so bili muzikantje oblečeni v pruski uniformi, ki so bili bolj podobni pustnim šemam, nego pa pravim godcem. Kaj so pozneje Celjski talmi-nemci počenjali, ne vem, ker se mi ni poljubilo poslušati jih. Le toliko naj še povem, da jih med potjo od Zidanega mostu do Brežic niso na postajah drugje pozdravili, kakor v Sevnici nemški „šulferajnovci". Sicer jih je tudi na Vidmu neki najeti pijani vinski mešetar očaral s „hoch"-klici. Pritožili so se pa zoper Ra-dečane, ker so ti razobesili veliko slovensko troboj-nico. — Videl sem celo nektere ženske, okinčane z nemškimi trakovi. Iz vsega se pač razvidi, kako zagrizeni so ti nemški (?) ljudje. Pri odhodu so zvečer celo peli na kolodvoru: „Die Wacht am Rhein" vsi pevci razkriti! Celjanke so neki bile tako ginjene, da so jim solze zalivale oči ! ! ? Mari ni to očividna in nalaščna demonstracija proti Avstriji? In na slovenskih tleh na hrvatski meji se godé take nemške burke? Slovenci, vidite, kako se obnašajo tujci pri nas, ki nas hočejo s tem le dražiti ! Mi pa imamo priliko pokazati v nedeljo, 5. julija pri Ciril in Metodovi slavnosti v Krškem, da smo čisto nasprotnega mnenja, verni sinovi majke Slave in vdani avstrijski državljani! Zato se vdeležite v obilnem številu te slavnosti iz cele bližnje okolice in pokažite nasiljnim tujcem, da hočemo na do mačih tleh lastni gospodje biti. Zavedni domoljubi naj pa tudi nagovarjajo prosti narod, da se vdeleži v nedeljo te svečanosti, kajti take in jednake prilike posebno vplivajo na naše rahločuteče, nepokvarjeno ljudstvo. Krčani pa gotovo ne bodo zaostali za Brežičani, ter tudi potrudili se, da dostojno sprejmó tuje došle goste! Tedaj na svidenje 5. julija na Krškem! Z Šenturške gore, 2. julija. Da bi spodobno venčal svoje pogoste izlete v preteklem mesecu, podal sem se njegov zadnji dan še na Veliko planino Kamniško. Vodila me je pot s Šenturške gore skozi Sidrož v Štranje, od tam po prav lepi poti skozi Praprotno do cerkve, posvečeno sv. Primožu in Felicijanu, potem pa dalje navkreber na planino. Ker so ta dan oni, ki imajo pravico na tej planini pasti, gnali svojo živino tje gori, pomikala se je pred menoj nepretrgana vrsta razne domače živali: konji, voli, krave, telice, ovce, prešiči in nateplo se je na vrhu teh stvari toliko, da je kar mrgolelo po obširni planinski planoti. Kmalo gori nad cerkvijo sv. Primoža zgodila se je prva nesreča. Na preozki poti skalnatega roba nagnjetile so se krave in, začnejo se bosti in eni kravi zdrkne ter telebi v graben tako hudo, da se ubije. Na Veliki planini pa je cepnila ena ovca ter stegnjena ležala poleg stezice, ter bo, ako ne pride konjederec po njo, planinskim krokarjem v slastno hrano; kajti zakopal jo bo težko kdo, ker pastirji so preleni za tako delo. Pridši na Veliko planino, sem jo takoj mahal proti Veternicama, veliki in mali. Ste pa Veternici dve precej globoki in na široko odprti jami druga pri drugi, od koč proti severo-zapadu kakih pet minut hoda oddaljeni, kojih prva bi od vhodnega roba noter do kota utegnila blizo 100 metrov dolga, široka kakih 30 mtr., globoka pa kakih 25—30 mtr. biti. Druga je malo manjša, toda globokejša. Kdor v tem času v ti jami stopi, zlasti v prvo, zdi se mu, da je prišel na kak vrt z mnogovrstnimi cvetlicami nasajen. Dasi je v dnu jame še obilno snega nakopičenega, vendar se razcvetajo poleg njega Soldanella alpina, Viola biflora, Arabis alpina, Primula calycina in elatior, Rhodothamnus Chamaeci-stus, Dentaria enneaphyllos, Saxífraga crustata in rotundifolia, Gentiana acaulis, Pinguicula fllavescens, Dryas octopetala, Bartsia alpina, Veronica aphylla in še druge. Po kamenji sem pobiral Hypnura Hal-leri, Eurhynchium Vancheri var. julaceum (Sch. pr.) Timmia bavarica, Gymnostomum rupestre, Grimmia gigantea, koje so stene vse polne, vendar s plodom pa ni moč tega ličnega mahu dobiti. V tej jami je tudi obilno Helix Ziegleri in še druzih polžkov. Rad bi bil še nekoliko časa brskal in stikal za raznimi stvarmi, pa Jupiter tonans se oglasi tam za gorami ter me predrami iz moje zamaknjenosti, da hitro vzdignem pete in jo popiham iz jame ter se potem kar na dobro srečo spustim raz vrha po bližnjici v tako imenovani konjiški graben; toda tega pota ne bom kmalo pozabil. Spočetka so me noge še dosti dobro nosile; ali ko priletim do nekega žleba, sem se potem bolj drsal kot prestopal in pridši v ravan, zapazim, da moja uboga čeveljčka na stranéh zijata in sta skoraj brez podplatov. Nič ne dé, in mislim, saj te nikdo ne vidi in kedar domov na goro prilezeš, se bo že zmračilo. Gredé v Stranje izrujem na ondašnjih plazéh, kjer kaolin kopljejo, še nekaj stebelc Drypis spinosa po imenu, ki se ravno zdaj najlepše razcveta. Pod Grebenom v Kokri, kjer ta lepa cvetlica tudi raste, je 26. dan minulega meseca še nisem razcvetene videl. Ko se bližam Stranjam, jelo se je nebo jasniti in močno mi je bilo žal, da sem jo tako naglo drvil s planine. Še bolj pa sta se mi čeveljca smilila, ki sta zarad te moje hitrosti toliko trpela, ter svoj zemeljski tek popolnoma končala. S. R. Domače novice. (Visokega gosta) ima danes Ljubljana v svoji sredi. C. kr. FZM. nadvojvoda Viljem, generalni nadzornik topništva, pripeljal se je sinoči z brzo-vlakom v Ljubljano na pregled tukajšnjega topništva in pa c. kr. smodnišnice v Kamniku. Sprejel ga je na kolodvoru g. deželni predsednik baron Winkler, polkovnik Eschenbacher, zapovednik 12 topniškega polka, in vsi službeprosti častniki. (Šolski sklep) v srednjih in drugih ž njimi sličnih učilnicah bode 15. t. m. si* zahvalno sveto mašo in delitvijo šolskih spričeval. Počitnice bodo potem do 15. septembra. Ker pa na gimnaziji delajo prihodnjo teden osmošolci (44—46) zrelostno preskušnjo in tiste dni druge šole gimnazijske praznujejo, umaknilo se je veliko dijakov domu, a priti morajo zadnji ponedeljek in v torek še v šolo. Je-li to modro bodisi v gospodarstvenem bodisi v nravstvenem oziru? (Dodatek k Ciril in Metodovi veselici pri Kos-lerji dne 5. julija.) Slovesno mašo in pridigo opravljal bo v Šiški visok. čast. g. dr. Lampe ob 9. uri. — „Sokoli" vdeleže so veselice pod zastavo svojo. — Na balonu „Mongolfier" novejše konstrukcije, bo mali zračni jadrač, ki bo s 50 metrov visočine razne spomenčice na zemljane trosil, 300 metrov visoko se od balona poslovil ter pod marelo plaval navzdol ; balon pa olajšan hitel bo nad 3000 metrov visoko v sinji zrak. Kdor bi ga, nepokvarjenega, prinesel odboru čitalnice nazaj, dobi zanj primerno nagrado. (Ukradli so) ponoči krokarji izmed vrat Ribičeve gostilne na „Starem trgu" zraven deželne sodnije gostilniško tablo. Kaj jih je jest prosila, ne vemo, toliko je pa gospodar g. Ribič sam rekel, da je bila jako dobro v zidu pritrjena in so si morali mnogo časa in truda prizadeti, da so jo odpravili. (Češnjovarji) bodo imeli prihodnji teden veliko slabejši semenj, kajti mnogo tiste mladine, ktera najrajši zoblje črešnje, pobegnilo je na deželo, češ, z drevesa samega so pač veliko boljše ! (Razpisana) je služba učitelja v Šentjerneji z letno plačo 400 goldinarjev stalno. (V Toplicah) pri Novemmestu zbralo se je do konec junija 526 ljudi, ki so prišli zdravja iskat. (Toča) letos neizprosljivo klesti krasna polja po naši deželi. Ni še dolgo, ko smo pisali, da je po Besnici pobila in že zopet dohajajo žalostna poročila „Ljubljanskemu Listu", da se je dne 24., 27. in 30. junija pridrvila nad vasi Velika in Mala Stara vas, potem Dule, Gorenje in Dolenje Duplice strašna nevihta. Toča, suha in gosta, vsula se je nad polja, tako, da so vsi poljski pridelki popolnem uničeni in so morali žita pokositi. Strašni nalivi pa so tudi mnogo travnikov zasuli, da več časa na njih ne bo rasla trava. (Nesreča.) Iz Cirknice se nam 3. julija piše: Ob četrtkih na tukajšnji cesti vse mrgoli vozov, ki les spravljajo na Rakek. Voznikom je treba toraj največe previdnosti, da se ne zgodi kaka nesreča. Neki mlad voznik iz Loža pa včeraj te previdnosti ni imel. Med Grahovim in Martinjakom je hotel prevoziti nekega druzega voznika ter je na vozu sede pognal konje, dasi je videl, da po cesti pred njim neka ženska gré. Šla je sicer prav ob kraju, vendar pa so tudi konji tako daleč na stran prišli, da je štanga sunila žensko, ki je bila pri vsem tem še gluha in ni slišala ropota od zadej, da bi se bila ognila še bolj na stran. Ženska je padla pod konja in je prišla pod voz ter je pri tej priči mrtva obležala. Jerbašček, v kterem je imela nekaj jajc pa piščet in eno kokoš, je padel na stran, jajca so se pobila, piščeta pa so všla. Ženska je bila neki doma iz Lipenja, fare Grahovske, in je popoludne z žakljem pogrnjena še ležala na cesti, ker so čakali komisije, ki je imela preiskati iu pregledati kraj, kjer se je nesreča zgodila. Žandar je voznika prijel in zapisal, potem pa ga spustil domu, ker ga ne bo težko dobiti, kadar se bode imel pred sodnijo zagovarjati zarad nesreče, ki se je vsled njegove neprevidnosti zgodila. Razne reči. — Amerikansko-česki „Sokol", vidoč, t. j. čitajoč, kako lepo da so bili amerikanski Čehi v Pragi sprejeti, je v zlato Prago naznanil, da hoče prileteti leta 1887 preko Atlantika na Češko zemljo, kjer se bode vdeležil predstave v narodnem gledišči. Prišlo jih bo več nego 2000 mož. — Na Nemškem so obsodili na smrt anarhista Liesketa, o kterem smo že včeraj v političnem pregledu pisali. Kedar je državni pravdnik predlagal, da ga naj obsodijo na smrt, planil je Lieske kviško, kakor bi ga bil gad pičil in je zakričal : „Kakor z morilcem postopate tukaj z menoj. Kako le morete me obsoditi na smrt, ker mi niste ničesar dokazali. Gorje Vam in Vašim krvavim obsodbam. Preživele Vas bodo in Vaša imena osramotila. Vi pa. gospod državni pravdnik, ne bodete nobenega več na smrt obsodili!" Ko je Lieske že obsojen venkaj šel, tlesknil je z rokami in vskliknil: „Ha ha ha, Rumpf je pa vendar-lo kapiit!" Iz vsega tega je jasno, da anarhisti še niso izmrli, če tudi sedaj popolnoma vtihnili. Lieske se trdno zanaša na-nje, da bodo njegovo smrt maščevati poskusili nad Frankobrodskim državnim pravdnikom, kajti, omenjena njegova grožnja nima prav nika-kega druzega pomena. Telegrami. Dunaj, 4. julija. „Wr. Ztg." razglaša državno pogodbo z Nemčijo zarad železniene zveze M i 11 e 1 s t e i n e - Ottendorf, daljo H a n s-clorf-Ziegonhals, dalje Lindewiese-011 m a o h a u in konečno R a t i b o r - O p a v a. Levov, 4. julija. Trg Horodenka je pogorel. Vničenih je več nego 600 poslopij. Več nego 5000 ljudi večinoma židje in reveži so brez strehe in brez živeža. Presvitli cesar daroval jim je takoj 3000 gld. Zgorelo je dvoje ljudi in pa več otrok se pogreša. Ogenj se je tako razhudil zbog groznega viharja. Madrid, 3. julija. Včeraj je na Spanjskem 13.54 ljudi zbolelo 660 pa pomrlo. Od teh umrla sta 2 v Madridu, 62 v Aranjuezu in 596 pa v Valenciji. London, 4. julija. Churchilla izvolili so v Woodstocku zopet zopet za indiškega ministras 532 glasovi, liberalni Gra nt dobil je lo 405 glasov. „ Grazette" objavlja, da jo Northcote povišan v pérski stan z imenom grofa I d d e 1 s 1 e i g h a. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 4 julija. Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davka) 82 gl. G0 kr. 83 „ 40 . 108 25 . 99 15 . 862 — . 286 70 . 124 n 30 86 5 88 . 61 „ — Sreberna ,, 5% ., 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ..... Srebro ..... Francoski napoleond. . Ces. cekini..... Nemške marke .... Dražba zapuščinskih reči. V sredo 8. julija in četrtek 9. julija 1.1. vselej začetek ob 8. uri zjutraj, prodajali se bodo po pokojnem župniku gospodu Janezu Schuller-ju na Trebelnem in na pristavi v Bajhovci na javni prostovoljni dražbi pridelki na polji, tudi v vinogradih, vino, živina, že pospravljena mrva, vozovi in druge premakljive reči — in sicer: v sredo poljski pridelki in živina v četrtek pa kar ostane. C. kr. okrajno sodišče Mokronoško 1. julija 1885. (2) IV. knjiga: § „RAZLIČNO BLAGO", j fflf ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. ^ ■Sij/ Mili. Londovšeku v Makolah (Maxau bei Pol-to tsehacl0 1'° 1 gld- s poštnino vred. Tržna cena po 'OT Ig knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: 1. „Solain odgoja", str. 180; II. Narodna politika in narodo gospodarstvo, str. 183—354; III. Razna '|j (8) tvarina, str. 357—428. ^ ^ CKXKXK*XXKXKJ M. ROSSMANNOVA trgovina s steklenino, porcelanom in ogledali o) Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo i»mitizn<*, liii vno in čnjiui posode, ter raznih druzih reči za luksus belih in pisanih. — Posebno velika jo zaloga ogplntlnl v zlatih okvirjih in brez okvirjev, v.lntili olcvlrjov samih, Hvctilnlo za petrolej, ItroniiHtlli Hvotllnikov (lustrov,) j><>-ho(Io za pijačo in za namizje; vse po j a k o nizki h cenah. Ivan Lapajnc v Krškem jo izdal in ima v zalogi sledeče (22) knjige in liii jižice za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko . . . cena — gl. 80 kr. h\ l,0,duic........, - „ 60 „ c) liziko in kemijo.......— „ 60 „ č) Prirodopis....... „ — „ 56 „ d) Zemljepis....... „ — „ 26 „ e) Geometrijo.............._ 24 f) Malo fiziko........._ „ 23 " g) Domovinoslovje . ... . „ — „ 20 „ h) Pripovesti iz zgod. Štajerske „ — „ 6 „ i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-z ški zemljevid Avstrijsko-Ogcrske, cena 1 kr., in + zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. J. pl. Trnk6czy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaeeljske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: inaukanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zalm-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczy-ju. Razpošiljava so le _ TROPFEN NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY| LAIBACH 1 STUCK 20. v Ljubljani pri J. jeden tueat. pi. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cveta zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. ¿• ■■ '^O.^f tt l Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje luijša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani Franc Jug, (14) posestnik v Šmarji p. Celji. i mm IjSKl, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomultljevo (l)or.sch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Salieilna ustna voda, aroinatična, vpliva oživljajoče, za preči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. It. priv., ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjonih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava sc le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišno dobivajo, ""^f Naročila s dežele isvršč se talcoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6ezy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.