Največj i ▼ Združenih driavah Velja za m leto . . . $6.00 Za pol leta - • . • - $3.00 Za New York celo Beto - $7.00 Za ino*em*tvo celo leto $7.00 M> S >0 I "J GLAS list slovenskih delavcev r Ameriki, TELEFON: G0&TLANDT 2876 NO. 69. — ŠTEV. 69. Entered a» Second Claw Hitter, September 21, 1903, at ths PortOžficg at Mew York, N. Y., nndtr Act of CongreaTol March 3,1879 NEW YORK, FRIDAY, MABCH 23, 1928. — PETEK, 23. MARCA 1928. I- Tke largest Slovenian Daily m _ iKe United State*. a Issued every day except Sundays I and legal Holidays. I 75,000 Readers. 1EEZsE33Q TELEFON T CORTLANDT 287« VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI BARONI SE SKUSAJO OP SODNIK JE BIL OBTOŽEN V PREMOGOVNEM SPORU Unijaki član je trdil, da je bila odločitev proti pre-mogarjem storjena za osebne dobičke. — Kritiziranje Schwaba in mladega Ročke fellerja. — Governer Fisher je stavil pogoje. WASHINGTON, D. C., 22. marca. — Osebni interesi so'napotili državnega sodnika I. J. Lazelle iz Morgantown, W. VaM da je zanikal injunkcijo, ki bi zahtevala od Paisley Coal Company, da obratuje svoje rove pod baltimorskim dogovorom z delavci, — je povedal včeraj senatnemu preiskovalnemu komiteju Van A. Bittner. Bittner je tudi napadel John D. Rockefellerja in Charles Schawba radi nju stikov z razveljavlje-njem mezdnega .kontrakta, tikajočega se polja v West Virginiji. Schwaba je omenil kot kontrolujočega faktorja v Bethlehem Steel Corporation, o kateri se je glasilo, da obratuje "zajete rove" potom Bethlehem M ines Corporation. Rockefeller pa izvaja baje silo v Consolidation Coal Company v West Virginiji. Te tvrdke je obdolžil Bitner, da so zavrnile mezdni dogovor, katerega so podpisali premogar-ski delodajalci iz severne West Virginije in Unijski zastopniki v Baltimore, marca 1924. Schwab in Rockefeller sta bila pozvana, naj pričata v petek v preiskavi, obenem z R. B. Mellonom, bratom za-kladniškega tajnika kot ravnateljem Pittsburgh Coal Company. Preje preko dneva je dvignil Dean Rose, zagovornik Pittsburgh Coal Company, obdolžitev, da je bilo povelje, katero je baje poslala ta kompani-ja svojim rovskim superintendentom pred obiskom senatnega podkomiteja, enostavna "ponaredka". Ta dokument je zahteval očiščenj vseh "nečednih razmer" ter zadržanje Coal and Iron policije tekom senatnega obiska. HARRISBURCH, Pa., 22. marca. — Governer Fisher je odgovoril včeraj na povabilo, katero mu je poslal senator Watson, republikanec iz Indiane, naj nastopi pred senatnim komitejem, ki preiskuje položaj v poljih mehkega premoga, s tem, da je stavil pet vprašanj. Hotel je vedeti, če bodo poklicani tudi gover-nerji drugih butuminoznih držav in glede katerih ?adev želi komitej informacije. Nadalje hoče ve-] deti, če namerava komitej razpravljati o mezdah in prevoznih pristojbinah ali o regulaciji cele produkcije. Hoče tudi vedeti, če bo lahko vprašal ko-; mitej in če domneva slednji, da mora governer kake države odgovarjati njemu ali senatu za izvajanje oficiielnih dolžnosti. GRADITELJ NASIPA Graditelj porušenega nasipa v Calif orni ji, je rekel, da zavida le mrtve. — Mulholland se je jokal pri inkvestu. — Vedel je za pronicanje pred nesrečo. LOS ANGELES, 22. marca. — Edini, katere zavidam, so oni, ki so mrtvi, — je rekel William Mulholland, dva in sedemdeset let stari načelnik Los Angeles urada za vodo in silo v natlačeno polni sodni dvorani, ko je otvoril včeraj coroner Nanace in-kvest glede devet in šestdesetih identificiranih žrtev poloma St. Francis jeza. MORILCA BODO PRIVEDLI V N.Y. Governer Smith je podpisal zahtevo, naj governer Moore Izroči morilca učiteljice Kimball. Governer Smith je podpdsal prošnjo za ekstraidicijo Martin Luther Mttlerja, črnca, ki je obtožen umora Mrs. Helen Kimball t njenem stanovanju na Park Place v Brooklvnu v ponedeljek zjutraj. Miller je bil aretiran v (neki bi-ljardnici v Patersomi v pondeljek Jfvečer ter je prizRal. da je izvršil zločin. Rekel je, da je ustrelil Mrs. Kimball, ker mu ni hotela posoditi dveh dolarjev. Prošnja governerja Smitha bc izroeena danes govemerju Moore iz New Jersey a. Okrajni prav dani k Dodd je rekel včeraj, da se bo pričel proeeh proti Millerju v desetih dneh. Med stvarmi v sobi Miller j a v Brooklvnu se je našlo šest notic s pisavo Miilerja, naslovljenih na hiišne gospodi je v apartment hiši na Park Place, kjer je bil preje uslužben kot hišnik. Na večini teh notic je stalo napisano: — Prosim, posodite mi $2. Te notice kažejo oeividno. da je nameraval Miller obiskat celo hišo, da dobi denar in da je imela njegovoa prva poteza v tej smeri za posledieo, ko je Mrs. Kimball zakričala, ko je zapazila revolved v njegovem pas«. Policijski inšpektor- Sullivan je rekel, da je osebno mnenja, da ni bil motiv Miilerja pri ob iskanja stanovanja Mrs. Kimball dobiti denar. Dokazi kažejo, — je rekel inšpektor, — da se je Mi Mer pogosto bahal s svojimi aferami z ženskami in da so ga opisali ljudje, ki so ga dalj časa poznali kot "neumnega. na ženske". . Inšpektor Sullivan je rekel, da so ga ta dejstva prepričala, da pozna resničen motiv zločina. Dostavil je, da bo konfrontiral Miilerja, kakorhitro se bo vrnil v Brooklyn, z idokazi, ki se nahajajo v njegovi posesti. Sullivan je prosil liste, naj u-getove. da bi on rad videl ženo Mil« lera, ki ga je zapustila pred tremi tedni, da bi mu pripovedovala o splošnih nagibih in obnašanju Miilerja. Avtopsija, izvršena na truplu Mrs. Kvmball, je .pokazala, da n bila zločinsko napadena ob času ko je bila umorjena. Sodnik obsodil na bičanje ADA, Okla., 2. marca. — Na bi čane, katero je moral -izvršiti nje gov oče v pritličju sodišča, je ob sodil včeraj iz vezni sodnik Williams osemnajst letnega Edvard« Stillmana, v kojega posesti so na pajate igsnja. Solze so tekle po njegovem o-' brazu, ko je stari inžinir presenetil svoje poslušalce z izjavo, da sta1 on in j nego v pomočnik Norman obiskala nasip ali jez enajst ur pred nesrečo. — Sel sem tja, ker me je poklical Tonv Ilarshelfeger, čuvaj, ter' rekel, da je voda blatna in da ob-| staja nekje nova odprtina, — je' pričal Mulholland. (Harsh elfeger. je bil ena žrtev nesreče). — V gotovih okoliščinah bi zna-j čilo to resno stanje, namreč to, da i spodkopava voda blato pod teme- : ljem. V tem posebnem slučaja pa i nismo smatrali tega za resno stanje. Jaz sem in&pioiral vse jeze vsakih deset dni ali tako in nikdar mi ni prišla na misel, da obstaja kaka nevarnost. — Ali morete povedati, kaj je povzročilo porušenje. jeza ? — je J vpraišal pomožni okrajni pravdnik t Demwson. — Jaz imam le zelo majhen i sum, vendar pa ne morem reči ob sedanjem času, — je odvrnil Mulholland. Ponovna vprašanja niso mogla t izvabiti nobenega odgovora, vendar pa je biio čividno, da je imel v mislih teorijo dinaiaitiranjia od ^ strani sovražnikov vodnega urada. ^ To teorijo so je razvilo, ko so na-šli v bližini jeza vrvi in druge mož- r ne dokaze. Iv Mulholand je rekel, da je zgra--dil dvanajst jezov in da j# izvedel p vse možne varnostne odredbe in nasvete, katere je mogel dobiti pri zprrajenju St. Francis jeza. ^ — Ril je. najbolj suhi jez, kar S sem jih kdaj zgradil, — Jje rekel. 11 — Vsi ježi imajo nekaj pronicanj. 7 Celi jez je počival na solidni z skali, — je pričal Mulholland. — v Tla so bila zasidrana dvajset do trideset, čevljev globoko in strani r od petnajstih do dvajsetih čevljev, b Jez ni bil ojačen, ker niso jezi nik- s dar. Bil je zgrajen, da prenese tri- r krat tako velik pritisk nanj kot se š ffft je dejanski izvajalo. ---i t Seja je morala biti pre- \ kinjena. | --s BEOGRAD, Jugoslavija. 22. 2 marca. — Viharni prizori, ki so ; sledili ponovnim napadom opozi- l eijer so dovedli do forciranega pre- 2 kinjenja seje skupščine. Bilo je že j eetrtfč izza časa, ko je nastopila sedatrija vlada dne 24. februarja, p da je moral predsednik prekiniti 1 sejo radi velikih kravalov. ' t Vstaja Indijancev v Ecuador ju. --1 GUAYAQUIL. Ecuador/ 22. 1 marca. — Poročila iz Rio Bamba v notranjosti dežesle javljajo, da se je spwntalo veliko število Indijan- > i cev. Podrobnosti o vzrokih vstaje niso še znane, vjendar pa se domneva, da je izbruh vstaje neusmilje- i no izkoriščanje, kateremu je izpo- j stavljeno domače indijansko pre- j blvalstvo. Vlada je podala Indijan- 1 |Cem nasproti del posadke v Rio t ... ... - ~ j- V^i;: . ->. CHICAGO, 111., 22. marca. — "Diamond Joe" Esposito, slikovita, mogečna postava v sprednji vrsti neke republikanske fakcije, ki se bori sedaj za svoj obstoj, je bil ustreljen včeraj s celo salvo strelov pred svojim domom na South Oakley Avenue. Pet krogel j ga je zadelo v glavo. ZAVŽIVANJE j SAMEGA MESA NI ŠKODLJIVO j Znani arktični raziskovalec Stefansson in njegov 1 tovariš, ki je bil na isti 1 dijeti 59-dni, sta zapu- ' stila bolnico. Glavobol 1 je prisilil raziskovalca, 1 da je dodal mastno me- J so k suhemu. Vilhjalmur Stefansson, arktični , raziskovalec in pisec, in Kasten ] Andersen, ki je spremljal Stefans-sona v severne kraje, a ima sedaj ] oranžno farmo v Floridi, sta prišla ^ iz Bellevue bolnice, potem ko sta živela tri in dvajset, oziroma 59 , dni c-b samem mesu in vodi. ; Mr. Stefanson je rekel, da obeu- { til nikakih zlih učinkov in da je , občutil v resnici dosti več enerži- ( je, ko je zavžival samo meso. ] — Ali se čutite krvoločnim? j Mr. Stefansson je le zmajal z ( glavo, a Mr. Anderson je enostav- } no al govori I: Ali izgl.-dam divji T { Treba je priznati, da ni izgledal ( divji. Stefansson, ki je sicer zapustil bolnico, kjer je bi! pod onazo- 1 vanjem dr. Eugena Du Bcisa, j zdravniškega ravnatelja Russell . Sage zavoda, je rekel, da bo nada- ( ljeval s svojo mesno dijeto skozi ( našla Jniih šest mesecev. On tehtni seda,j 150 funtov napram 159 ob , pričetiku d i jet e. — Poteklo bo več mesecev pred-no bodo rezultati pripravljeni za , objavljenje v znamstveniii listih, —- je rekel Du Bois. — V sedanjem ; Pasu ni mogoče napraviti nikakih ^ sklepov glede prednosti ali nepred-nosti mejne dij^te. Vse. kar mo- -j remrt reči je to, da sta ta dva moža , tekom zadnjih par tednov uspeva- ^ Ia ob mesni dijeti prav i a ko dobro ( kot takrat, ko sta bila v arktičnih krajih. Enajst premegarjev ubitih v saškem rovu. MrECKEXBERG, Saška, 22. m are a. — Enajst premogarjev je bilo ubitih in šest težko ranjenih, ko se je porušila neka vspenjača. Dva soseda, .Albert in Joseph Vechetto, privabljena od streljanja, sta videla neki črn avtomobil 4 štirimi ali petimi potniki, kako je bruhal ogenj na Diamond Joe-a, ki je ležal po dolgem na tlaku. Pobrala sta ga ter poslala v bližnjo »krajno bolnico. V kratkem času je umrl tam [>olitični diktator 25. okraja, najbolj zmožni pomočnik, katerega je imel senator Doneen v svoji organizaciji, ne da bi izgovoril kako besedo, ki bi nudila rešitev zavr.il-nega umora. Xa sebi je imel pašno capono za $1000, demantni prstan, vreden $5000 in zavratno iglo za £3000. V njegovih žepih je bila ve-iiqa svota denarja. Policija ni še ugotovila, če je bil Esposito ustreljen tekom oživljenja trpke _ra vo-jevanja med gangami radi miinšaj-tiarskiii privilegijev ali v jezi politične furije. "Diamond Joe" je številna leta rodil dobroznan restavrant na Ila!-»tead, v bližini Polk. Nekoč so mu ?a hoteli zapreti. Ob oni priliki jj naprosil Esposito sodnika Wilker-scona v zveznem sodiŠL-u, naj preloži cerimon i jo za en dan, ker je fiotel na ta dan zabavati tri tisoč otrok ter jih noče razočarati. Šolnik mu je dovolil en dan milosti. Od onega časa naprej je bil lokal odprt. Pred pestrimi leti je b»l zavratno umorjen Anthony d' Andrea, neki politik dotičfiega warda. Tmrl ie veliko družino ter je bil znan ra- dobrodelnosti in nezmotljivega ilobrega humorja. Pred Volsteadovo inA*azi,io so privabila njejrova vina in njegovi obedi tisoče in tisoče ljudi v nje-jov prostor. Bil jp priljubljen pri vseh italijanskih članih eikaške o-pere ter je bil njih prijatelj. Prijel je svojo Jearijero kot pek. Pred ivajsetimi leti se je pričela njegova prva zadrega, ko je lopnil nekega Italijana po glavi tako močno, da ga je ubil. Obtožen jo bil n-mora, a eela zadeva ni prižla nikdar preti sodišče. Ob času umora je bil star 55 let. Pretežak za lopove. B. Branton iz Kansas City-ja je bil s svojimi 250 funti pretežek neki tolpi, da ga privleče do avtomobila. Banditi so pobegnili ter ga pustili ležati. OBUPEN BOJ S SMRTJO Žrtve podmorskega čolna S-4 so si skušale izreza ti pot na prosto. — Znamenja kažejo obupne poskuse. BOSTON', Mas«., 22. marca: — Dokarzi, da so bile zadnje ure nekaterih od štiridesetih mož, ki so b«*dno umrli v potopljenem ix*cl-morskem čolnu 4, porabljene v obupnih naporih, da prebijejo luknjo skozi oh rod je. so bili verraj razkrki od mornariškega preiskovalnega sveta. Dleta in drugo orodjp so našli med razvalinami krova motorne *ob<>, kjer je umrla večina posadke. Zidovi so bili raabiti od številnih težkih udarcev in eno mesto jč kazalo, da je bil vprizorjen poskus, da se prebije skozi a pomočjo die- siora so nosili iste znake kot tor pedni prostor, v katerem so živel ) poročnik Fitch in pet njegovi! mož skozi dva in sedemdeset ur dokler niso bili drug za drugir. premagani od ogljika ter počepal v plitvo vodo, kjer so utonili. h /„ . t lani pnesko vol nega komiteji so izjavili, da je zapustilo šest ir.o; e v torpactnem departmentu dokaze ki so pričali, da so skoro presegli meje človeške vztrajnosti predn< __ jih je pomirila smrt. e- ---- j. Zulu rodovi v vojni. V -* k- IjONDOX, Anglija, 2. marcar-Časnikarska poročila iz Johannes 0. burga, Južna Afrika, javljajo, di se A-rše boji med dvema na£prot nima si. Zulu plemenoma m da » ,e je završil večji spopad nekako l milj od Weenan v Natalu. Domači 11. ženske in otroci so zbežali s pozo rišč a > s, Policija na konjih je bila odpo e- slana iz F^ietermaritzburga, da pa 9-tlSGie TBM& S e zn am. i To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, g| da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po p] datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi "objavi na tem mestu. S! Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali nalo a ^ nesljivo ter točno postrežbo. - r- .. .. POSEBNI H Dma"1 ^ P0DATK3 J I Din. 1000 ........ . f 18.40 Lir 100 ............. % 5.90 pristojbina za izpla ! W». ».«00......... »«.76 Idr 900 ............. $11.00 rrJ^LTL P i Din. 5.000 ..........$ 91.00 Lir 300 ............. $16.96 ^^ kakwr gi ; sledi: za $3). ati ^ I Din. 10,000 ......... . 9181.00 Idr 600 .............JI37.76 manj t znesek 75 ct*ru p j ..........*200,00 Lir 1000 ............. $64.60 ^^ $plV3i ^ i od vsakega doi-irja. EZl l Nakazila pm brzojanm pisara imSujem v najkrajšem časn ter ra- Za večje svote po p5- nnaaM sm strteke $L_ mo«« doKovoni. g] j SAKSER STATE BANK | I 82 Cortlandt Street, pa««*; cort^axpt .New York. N N rJ OBSOJENKA BI RAJŠE UMRLA Prebivalstvo rojstnega kraja umorjenega moža je strašno ogorčeno, ker bo Doris MacDo-nald ušla vislicam. — Ona pa še vedno prosi smrti. I MONTREAL. Caiia.la, 22. mar-c«'1- — Eksekutivno milost za Doris McDonald, ki je bila spoznana krivim umora Aleksandra Ronebanl. smatrajo kot veliko krivico v Ln-chin^, rojstno m mestu nniorjenepa moža. Pravijo, da jf» to propair.uv da iz Združenih držav. Vdova Boueiuirda. nuvt i sedmih otrok, je mopla komaj vrjeti. da jo biLa obsodba Mrs. McDo.uaId i/- pre men jena v doživljensko ječo. Ko je prišla konecno do sklepa, da je vpst resnična, trpko vzkliknila : — Nobene pravice 11. na tp-.ni svetu! . . . ' Številni njeni sosedje pa so em- fatično .poudarjali, da bi morala mlada morilka umreti. Včeraj zjutraj je soglašala Doris ž njimi. Jokajo je izjavila, da bi rajše umrla kot pa preživela ostalo svoje življenje ječi. — Jaz sem pripravljena umreti t**r se iit» bojim smrti. — jo rekla. Se vedno je jezna, ker je podal njen mož. George McDonald, ugotovilo, ki je očistilo njo sokrivde pri umoril, a zapečatilo njegovo lastno smrt. Lachine obžaluje le, jda ne bo Mrs. McDonald zadela Ista usoda. Josaphat Dubois, svak umorjenega moža, je izjavil — Kot stresljaj je prišel za nas vse, da ie mogla biti naša eanad-ska vlada tako uolivna od ameriške propagande, da je dovolila tako zlorabo pravice. Doris MeD^-nalid je prav tako kriva kot njen mož. če ne boli. V drucrih k^trih T»a se rovlnria. da b' bilo V h^dfv'o cVr-iirio dobiti porote, ki bi izrekle nrnvo-re krivde v morilnih slučajih. bi ne unošteval justični minister jiri-porooila porote, naj se izvode milost. Francoski listi probču.ieio uradniške članke glede izprem^mbe smrtne kazni ter dajejo izraza Tipanju ,da ne bo minister Še nadalje j>opn»čal prizadevanjem ameriških »državljanov ter oprostil žensko po par letih v jetnisniei. temveč da bo obdržana ta ženska tam za življenje, kar pomen j a ponavadi dvajset let, George McDonald je bil odveden danes zjutraj na svojem zadnjem železniškem potovanju v Valley Field. Na ducate detektivov in polici-:: stov bo predstavljalo njegovo -Jspremstvo in obešenje se bo zavr-■ j šilo v petek zjutraj kmalu po na-nočeniu iutranie zore. CHICAŠKI POLITIK USTRELJEN "Diamond Joe" Esposito, pomočnik Deneepa, je bil zavratno umorjen v bližini svojega doma. — Streljali so nanj iz avtomobila. — Bil je lastnik znanega restavranta. GLAS KAROSA. MARCA 1U5&. ORGANIZACUK TUJZBODCEV M F. L L 8. PRAVLJK'A. V do veti deželi ali v deseti, .-»am no vem kje. je živel mogoči kralj, mogtfeu vladar, ki je imel strašno lepo hčer. •Skopo vse pravljice se pričenja-jo tako, namreč, da ima mogočen kralj mlado hčer. katero stara copermca odvede ter jo da straž-nemu zmaju ali lintvemu v varstvo. .Tudi tistemu kraJj sf» je zgodilo tako. Nekega dne j«* prišla stara co-pemiea in hotela o d kralja žakelj cekinov. Kralj ji pa denarja ni ho. tel Jati. — I "a kaj, — je rekla copcmiea. — čakaj, — jaz ti jo bom zapodln. — Kaj ho;: ti zabodla, baba^ta-ra, — m' je odrezal krati in dal vr**či eoperuico j*o stopnicah. Tedaj j«' Jh» ut-kaj strašno zagr-melo, iu ko je kralj pogledal v spalnic.« ->voje hčere, je bila pest«--i ju prazna. in hčere ni bilo nikjer. Kralj je bridko zajokal i-i pozval v«»»» junake -v<»jeira kralje->t va. naj mu rešijo hčer. to je laldcn rečeno, rmiti hčer, toda kje je b i. od kje naj jo rešijo, tkdo ima komando nad njo? Kralj je ves objokan legvl k po-r-Ltku. Ponoči so un je sanjalo, da je za deveto goro in deveto vodo velika, jama, v kateri je neznanski lintvern. ki straži njegovo heer. — Sanje uteyn.^jo tbiti resnične, — si je mislil kralj ter poslal dva regimenta vojakov rez deveto go-ro in deveto votlo. Čakal je pet dni in še*! noči. pu ni pričakal hčere. rie svojih dveh rep-imentov. En sam ubogi raoroder se je vrnil, ki jo »klepeta joč z zobmi pripo-vedoval kraljn: — Mogočni kralj. Šli smo tja, videli smo votlino iu videli strašnega lint verna. Lint verna ni mo-goče 'j-remagati. Vse soldate je i>o-žrl, samo nirac jc pustil. Najbrž sem se mu zdel pre-mršav In pre-Mih. — Kaj ho. kaj ho? — je tarnal kralj. Ponovuo je .sklical največje junake svojega kraljestva in jiiu re- ket : — Kdor premaga, lin tvorna, tistemu dam polc-vieo kraljestva in povrhu še svojo hčer za ženo. In šli so drug za drugim, toda noben se ni vrnil. O kraljevi ponudbi je izvedel tudi korajžen rojak ter si miši i 1: — t.V ni hujšega kot tisti lintvern, bom pa jaz poskusi! >vojo •srečo. Prej je kupil v Dovmtoivnu par kvantov .korajže i^r se o»ipeljal v deveto deželo. — Ne vem, če boš .kaj opravil, mu je rekel kralj. — Dva regimenta vojakov mi je že j>ožrl lintvern, in najboljše junake, kar jih je bilo v deželi, sem žrtvoval. — A, I don't care — je rekel junak, se napil korajže ter vse odpravil čez devet gora in devet voda n a ravnost zmaju pred žrelo. Kako aa se z majem pogledala, o tem pravljica molči. Toda nekaj se je zgodilo, česar ni nihče niti v sanjah »domneval: rojak je bil premagal strašnega zmaja ter pripeljal kralju njegovo hčer. Kralj je bil mož besnla. Ponudil mu je polovico kraljestva. Ko je prerajtal vrednost v amerikanski denar, je videl, da je v-sega« »lcnpa j le šest ali sedem dolarjev. — Kar sam obdrži tisto svojo beračijo, — je rekel kralju — toda hčer bom pa vzel. Da si nerad, je kralj dovolil. Začeli so piti, peti in jesti, in po končani gostiji se je odpeljal rojak s svojo mlado nevesto v Ameriko nazaj. * S tem bi bila pravljiea končana. Tako se vse pravljice končujejo, toda jae bom še nekaj dodal. Rojaku je še par tednov po poroki ropotalo po glavi in se ni mogel i strezniti. Minili so medeni tedni, in ka-korhitro se minili medeni tedni, se je rojak iztreznil. Vedno bolj jo prihajal 'do pre-* pričanja, da.se je .pravzaprav 2 lin- . v' f, : ./ RUSKI PREDLOG \* Žrnevi se vise velike predpriprave za veliko razorožit veno konfereneo, ki se ho baje takoj zaeela, kakor-, bitro bodi* priprl prave koneaue. i Zastopane -so skoro vs<» dežele. Muli Rusija in Zdnt-j žene države. : Na prvi pogled l»i se dalo skoro domnevati, da vse dr-s.ave s t leme po trajnem miru, koje^a edina jamšeina je po-] m dnu razoroženje. Prvi je prišel na dan Litvinov s konkretnim predlogom, namree, da je edino sredstvo za dosego trajnega miru popolno razoroženje. Tako Litvinov kot tudi ostali člani sovjetske delegacij«' so že vnaprej videli, da ruski predlog ne ho sprejet in da ga ne bo odobril niti eden izmed navzočih zastopnikov. Kajti naravnost nczmiselno je, da bi se kaka kapi-! talistična vlada zavzela za pošteno in popolno razorože-1 »je- . ' Sjr j i Zastopniki vseh držav so govorili o razorožitvi, i>ri-j ioževuli so su nad neznoznimi bremeni, ki jili nalaga na-j rodom oboroževanje, navzlic temu se pa vse države bo-i diši tajno, bodisi javno oborožujejo ter računajo, kakšen] dobiček bi jim prinesla močna vojaška zveza s to ali 'OUO; sosedo. Vse države s«> }>olilepne. Vse streme po tujem o-' zemVju — ali p;«, kot je zaenkrat slučaj Nemčije — prisiljene so se oboroževati zastran svojih sosedov. Nihče iti niti v sanjah domneval, da bi delegacija Združenih držav soglašala s predlogom ruskih delegatov. Ameriški delegat Hugh Gibson je sicer govoril po o-vinkih, toda v sovjetski predlog ni pristal. ■ Vse je pa presenetila ostrost, s katero je napadel za-1 stopnik Nemčije, grof Bernstorff, ruski načrt. In to tembolj, ker so se par dni prej slišali iz nemškega tabora povsem drugačni glasovi. Ko je sprožil Litvinov svoj. predlog, se je unela o-stra debata. Najbolj zanimivo je bilo stališče, ki ga je zavzela Anglija v tej debati. Zastopnik Anglije je očital sovje-lOin nepoštenost in zahrbtnost. Zavezniški diplomat je; kojih poklic so hinavšeina, neodkritosrčnost in laž, ki ničesar drugega ne tuhtajo lcot kako bi drug drugega presleparili, so podtikali poštenemu ruskemu predlogu zahrbtne namene. IM bit a resnica je in ostane, da Rusija predobro ve, da niso kapitalistične sile še nikdar imele in ne bodo tako kmalu imele v mislih resničnega razoroženja. Zavezniški diplomati govoričijo, delajo načrte, dokazujejo, debatirajo in obsojajo oboroževanje, dokler gre za nenevarna dejanja, Kakorhitro pa kdo zahteva od njih resno delo, ka-korhitro jim kdo reče, naj se iznebe svojih armad, svojih pomorskih in zračnih ladij, je takoj ogenj v strehi. Kakorhitro kdo zahteva odpravo strupenih plinov, s katerimi je velesilam dana možnost za podjarmljenje koloni jalnih narodov, nočejo imperialist i ničesar slišati o tem. Nadalje je pa tudi res, da Rusi zaenkrat še ne morejo vreči mod staro šaro svoje edine zaščite, rdeče armade. ■ Kapitalistični volkovi naj se še toliko oblačijo v ovčjfc kožuhe, naj še tako priliznjeno govore — kakorhitro bi se jim nudila prva ugodna prilika, bi napadli Rusijo, oziroma moralno, z denarjem in z orožjem podpirali vsako protirevolneijonarno gibanje. Vsledtega ne more sovjetskega republika oziroma unija sovjetskih republik, ki je vsepovsod obdana od sa-j mih sovražnikov, prva odložiti orožja. §o bili včasih. Ho i4'«*jo jim v/fti unijo, ali orjranizi rani fclavei se zelo borijo za njo ■ Zatoraj lepa hvala vsem za ved j ni m delavcem in vsem. kateri nam j pomagajo y. denarjem, obleko ir i živežem. Posebna hvala t;rrr> tudi vsem odbornikom tukaj na Library, k nam preskrbijo da dobimo živeža kar nam de-t i pomaga. Cenjeno uredništvo, prosim. ri£ priobčite ta moj dopis v listu Gla< Naroda, za kar vam gre lepa hvala Kar ni pravilne napisano, pro sim na uredništvo poprava. Pazdra v! T'. Lipovšek. Coolidge ne bo kandidiral. WASHINGTON, D. C., 22. mar ca. — Predsednik Coolidge je izja ril včeraj pozitivno, da ne bo kan jdidirat za njegovo zopet no izvoli j tev. Izjava jp bila .podobna, ko pa j« 1 republianski splošni narodni ko , mite.j iz Wyominga naproseil. na, J se odreče svojim osebnim nagne ! njem ter ohrani vodstvo še za na : daljna Štiri leta. *'ki so prinesli i deželi east in iprosperiteto". Aeroplani obstreljevali i okolico Murre j MANAGUA. Niearagva. 22 jinaroa. — Ameriški letalci so vee »raj obsipali okraj v bližini Mnm I z bombami. Preidvčerajsneni so pri sta« generala Sandina napadli 1 «tej okolici dva ameriška aeroplan; iter ranili enega latalea. Amerikan jei niso mogli najti nobenega sledi jo predvčerajšnjih napadacih tei i se domneva, da so se poskrili, i V bližini. Telfraneca sta bila u •bita dva Nikaražana od ameriškil mornariških vojakov. Mussolini * j EUrikatara jo delo- umetnika Ar-■umrta ter j«y ra£stavlj«Qa na raz-neodvisnih umetnikov v :Hem Yoikn, .r*, ' . ,v-, .Splošna ameriška javnost ima le malo pojma o velikem številu, važnosti in raznoterosti organizacij tujerodcev. Foreign Language Information Service je r&di tega u-stanovil ]>osabeu oddelek svojega delovanja, katerega naloga je pri-j zadevanje, da hodi delo in vpliv j Cju je jezičnih organizacij boljše zna !no iu uvaževano v ameriškem živ jljenjn. Ob enem ho ta oddelek slu žil kot centrala, h kateremu s* take organizacije lahko obračajr za infomacije glede delovanja slu' nili organizacij v drugih skupinah kakor tudi za splošne informaciji in nasvete. Preti par leti je Foreign Lan guage information Service zače obširno študijo o organizaciji tu ijerodeev, in to na inicijativo Car negie korporaeije, ki je tedaj pro učevala. kaj se v Združenih drža vah vrši na polju izobraževanj; odraslih ljudi in je hotela izvedeti kaj v teui jKJgledu delajo tujeje žične organizacije. Dognalo se je da. kakršnakoli naj ho svrlia taki! organizacij — dobrodelnih, pev skih ali, športnih, — je navadne vsaka organizacija tujerodcev vr šila kako vrsto izobraževalnegj dela med odraslimi, j Imamo čez IJOO važnih organ i za eij mod tujerodci in število p odru: nie in krajevnih društev se kon servativno ceni na 20,000. Dopol njena študija pa bržkone podvoj to zadnje število. Imovina razni) . organizacij sega od nekaj tisoča kov do 14 milijonov. i ! Delo prvega oddelka, ki ga j Foreign Language Service ustanc vit ,jt» pod vodstvom g. Thomas T Cotton-a. ki mu v tem pomagaj vsi tu je jezični oddelki te organi staeije. Mr. Cotton si hoče zagi toviti sodelovanje tujejezičnih oi ganizacij samih, da za more z lij hovo pomočjo vršiti svojo naloge | Oddelek bo obračal osebno paž na razne probleme, s katerimi s t u jejezKtfia organizacije mora j boriti. Poglaviten izmed teh prr bjemov je vprašanje druge gene raiuje in A'sa vprašanja, ki nasta 1 jajo vsled razlike med tujerodni mi starši in tukaj rojenimi njilici vimi otroki. To in omejevaje pri ' sel je vanj a ustvarja resna vpraša nja za vse tujejezične organizacij* Kaj naj se stori, da otroci razumr jo duspoštujejo tujerodne starše i njihovo ^ulturno.dedščino, a stai ši istočasno, da boljše razumej ameriški okoliš in mental it oto. kateri njihovi otroci rastejo? T je vprašanje, ki je vredno najres nejšega uvaževanja. Kaj se v ter poglelu lahko stori, na kak načii : naj se pridobi naraščaj za tnjejf zle ne organizacije? To so vsa vpra 1 sanja, h katerim novi oddelek lic če obračati svoja pozornost v zvt zi z vsemi tujezijeenimi organi ' zaeijami širom Združenih držav. , Drugi problem, s katerimi s mnoge organizacije med tujerod ci bavijo, je kaiko pomagati sv<; jim članom v rešvanju raznih 7.i | Pravijo, da je bil nasip j dmamitnran. | LOS ANGELES, Cal.. 21. mat ca. Evening Express poroča, da ii liajajo oblasti Los Angelesa pi ' presikavi :kat ast rofe pri St. Frar els nasipu oil teopije. da je Jbil . dinamitom povzročen polom nas: pa. Okrajni prAvdnik Asa Keve< se 'nahaja baje v posesti tozadev '.nega dokazilnega materijala. V bližini nasipa se je našlo b.i !je kos papirja, na katerem je bi narisan obius nasipa. i SBZHI Mrtopnilr ia r iramz vmssm i 11 - HARMONIK f ▼ IMUliMiiak, ALOBSCUU dev v zveri z imigraeijo in natura- Ji lizaeijo. Novi o^Helck bo v staitu ^ preskrbovati to orgfmtzaeijo z ne-prestankn tokoui informacij o najnovejših zakonih in odredbah, sod- j nih določb in drugih zadevah v č zvezi s temi vprašanji. Organizi- r ranje predavanj in korespondenc*- i nih šol po potrebi bo tndi padalo s med naloge novega oddelka. Novi oddelek je del Foreign ' Language Information Service in ima za seboj vso organizacijo in { neštevilo prijateljev, ki jih je or- f ganizacija pridobila tekem svoje- t ga desetletnega obstoja. V>i oddelki organizacije bodo sodelovali z -novim c.idelkom v svrho boljšega razumevanja in podpiranja mogoč- i nega dobrega vpliva, ki ga tujeje- i žične organizacije vršijo v ameriškem življenju. '' _ > MUSSOUrajEV RODOVNIK ' Neki Dolcetri iz Dunetk meni izdati knjigo, ki vsebuje kot,plod -štiriletnega dela rodovnik Mnsso- , linijeve rotlbine. Rodovnik sega do srednjeveških easov in dokazuje. , da .so hili Mnssolinijcvi predniki večkrat v ožjih soroilstvenih stikih z uglednimi plemenitaškimi družinami. Že prj*d sjo leti so dali laškemu ljudstvu, kakor pravi Dol. eetti, velike državnike, vojskovodje in znamenite juriste. (Svet, razen Italije, o teh veličinah m znamenitostih nič ne. ve. M>rda pa je mišljen Giuseppe Mussolino znameniti vojskovodja po kala-bceškem hribovju?) . Praktični protialkoholizem v Švici. | Švicarski abstinenti delujejo na vso moč, da bi izrinili produkeijo ; alkohol n ih sadnih mošt o v z razšir-jevanjem brezalkoholnih. N«-ka jbernska družba, ki izdeluje takšne j mešte. si je omislila posebne ste- .rilizaeijske aparate, tako zvaue "topove za sladke mošte", ki vozijo od 'kraja do kraja iu so na razpolago vsem interesentom za po-', dabno produkeijo. Ta miroljubna • art.ilerija izkazuje velike, uspehe, lvajti v mali Aviei so lansko leto !pridelali več sto tisoč litrov naj-: različnejših brezalkoholnih pijač ! iz sadja. Te pijače so zelo zdrave, ker vsebujejo veliko vitaminov in j 13 do lfi oilstotkov naravnega slailkorja tako da jih ni treba posebej slad i t i. Ves ta sladkor gre pri alkholnih sa Inili moštih v ni<"-. Plaz pokopal 13 planincev. SALZBURG, Avstrija, 22. marca. — Trinajst članov nekega planinskega kluba, ki so skušali priti s fcolm vrha na ski jih, je bilo zajetih od plaza včeraj zvečer, štirim nadaljnim v skupini se je posrečilo izmotati. Pohod je bil poskusen v slepe-čem snežnem viharju, ki je bil tako močan, .da ni mogla skupina 35 vojakv, ki se je veabala v bližini pozorišča na skijih, priti zakopanim planincem na pomoč. Sonnblick |>ogorje doseže skrajno višino deset tisoč čevljev nad morsko gladino. Dolina Gasteiu je globoka zareza, dolga približno 25 milj ter zelo obiskana od planincev In turistov. ROJAKI. NAROČAJT* BE NA "GLAS HABODA". HAJVBtol SLOVENSKI DNEVNIK ▼ KDR DRŽAVAH. ' i PRAV VSAKDO — { I kdor kaj isee; kdo* 1 I lcaj ponuja; kdor kaj | I kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo I | priznava^ da inajo I I čudovit uspeh — i I maju OGLASI f fv^Glas Naroaa'1 Ommti emd Published KLOVENIP PUBLISHING C0MPAJ& (A Corporation) Frank Satacr, preeidonš. ,__Loqfr Benedik. ireaemrer Place of taurine« of tbe corporation and ad/dreesee of obor« offieen 82 Cortlandt 8ž., Borough of Manhattan, Hew York City. N. T "GLAS NARODA" __(Tojee of the People)...... _Imtfd Event Pay Exoept Sundaye amd HoUdoye._ Za celo Isto velja lift em Amerike Za Nem York m celo let o in Kanado______$6 X>0 Zrn pol lofm .........» ,. Za pol leta________$3.00 Za inoeemstvo m oda Utm -IV A Za Mri leto___—__$1A0 Za vol leta,..................-JH& _______8%b*cription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ ~ "Plot Naroda'* iskaja vsaki dan ievtomii nedelj in pratnik**. Popisi brez podpisa in osebnosti ae no priobfinjejo. Denar naj m blagovoli pofcljati po Money Order. Pri spremembi kn^ naroftn? ko?, prosimo, da N n*m tudi prejfajo hiraliKe nameni, da hiti*> najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA "j 82 Cortlandt Street, New Točk, N. T _Telephone: Cortlandt 287S. . ^ i ..... * -»»* Peter Zgaga ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV »UREAU ... SHI^HHH^HMH^IMi - ■ . - -x'ff-h „„. . —— - •.^sii■ i.... H i KRATKA DNEVNA ZGODBA |g| i.ULM \MlBA. 33. IWh'.r Jagosfenria- irredenb. CLAVDE FARRERE: T'rn v stolpu cerkve sv. Roka j«1 mi bi La. osem. Jef Uerzog je zaprl knjigo in vstal. Oli dve ari je presedel pri Platonovi *' Pojedini' Twin ) je sklenil ubiti se. Saj to je bilo tudi edino, kar nni je preo-Majalo. Denarja ni imel, možnosti p?i tudi nobene, da ga dobi. Sploh ga pa ni vet* mikalo živeti in zato m1 mu je /delo naj pametneje, da se o življenja ulj ud no poslovi in odide v krtovo deželo. Ozrl se je po podfctrešoi sobici, v kateri je stanoval do usodnega dne. ko je »kleni! dati življenju slovo. Zdela JM- mu je prijaznejša nego običajno. Ali naj Umre kar tu? Me, nik.ikor ne. Ogrnil je svršnik, xtA klobuk in odšel. Zunaj jc .šumela ulica Saiut-Honore. ,lef Ilev-zoir se je napotil naravnost k S«'ini. V Tuillerijah mi koketirale lim-ne ptičke z moškimi. Neki bera«'- je iztegnil roko. v kateri j^ držal čepieo. •let* Ilerzog se je ustavil pred njim in vprašal dostojanstveno: — Ali bi ue hoteli raje v krtovo deželo ! — \i lepo. da se nore ujet t? iz mene, gospod, — je odgovoril bera«"- z drhtečim glasom. .Tef Ilerzog je Sel dalje. Pri Ton t Rovalu se je znova ustavil in na-.slouil s komole»-in na ograjo. Zagledal s«' je v vod:>. Komaj da se j<* premikala, bila je očividno mrzla. Človek, ki je sel v smrt, so je zamislil, V krtovo dežolo pojd»\ o lem ni dvoma. Samo kako, kako? Mucjfo mu jc bilo leteče na tem, da bi se mučil, kar je bilo končno naravno. Poleg tega ni nikomur privoščil veselja, da bi se naslajal { pri pogledu na njegov junaški inejdan s smrtno koso. V tem je bil dvojni problem, ki ga ni bilo tako labko rešiti. Naenkrat se je .Tef Ilerzog prijel za glavo: — Da mi ni prišlo lo že davno SAMOMORILEC na misel! — je mrmral sam prifsa, da je mogel glasno spregovo- sebi. — Ce je sploh mogla biti ni e- riti: Gotov način kako odpraviti bolečine v mišicah. XLkilar ne trpite hrhtoluiUi v sled pn*an|ietEb miKr In skk^KJv. ki so puntali« težkega tfcla. all r« imajo kak drug vzrok. Prilepite Johnson'« Red <%r«Mte ledlfrii obliž na boUV-e luento, bo-I<*Sinit, imetje, okorel« v j#> bo 5korsj nenadoma izginilo. J i iluLvru's Red rross lediCui obliž čudežno konča bolečine, ker zdravilo na obližu nhuja sk«.ai kožo naravnost oa lioledi del ter prične takoj delovali. Na 11 note molkih in 3Eenskt ki težko j je vedel, kaj početi. Zavil je v ulico du Hac. Tam je stanoval njegov prijatelj, znan in priljubljen zdravnik, strokovnjak za živčne bolezni. tez eno uro jc čital prijatelj nevrolog pi&mo, katero je .Tef Ilerzog baš napisal in pod pisal. — Oprosti mi, prijatelj! Usmrtim .se pri tebi, dasi vem, da boš imel morda radi mene sitnosti. Toda poznaš nie. Že omagal na oni svet. Ne bodi hud in pozabi raje, da sem si izposodil tvoj strup, ^bogom. Podpisano: Jef Ilerzog, samomorilec. Ker si zdravnik, ti zapuščam svoje truplo. Lahko ga mrcvariš, kolikor te je volja. —- Xo torej ? — je vprašal samomorilni kandidat. — Dobro! — je odgovoril nevrolog. — Tako bi že šlo. S tem pismom v roki se mi tli treba ničesar bati. Toda rad bi vedel, ee si res trdno skleuil umreti. — .Moj sklep je neomajen. — Dobro, ne vem, čemu bi ti odrekal to malenkost no uslugo. Vstal je in odprl omarico v steni. V omarici je bilo vse polno ^te-kleničic. Za hip je okleval, potem je pa segel po eni. Jef Hcrcog je vzel steklen ieieo in jo skrbno ogledal. — Zadostuje? — je vprašal. — Seveda zadostuje, — je pritrdil zdravnik. — In še kako zadostuje! V tej stekleničici > g romska šila. —■- Ali bo hitro končano? — V desetih sekundah. — In brez bolečin? — dame i m za to. Jef Ilerzog je hotel stekeničieo od mašit i. — Počakaj! — ga je opozoril zdravnik. — Pazi vendar! Saj je še čas, premisli dobro, kajti čim odmašiš iu samo malo poduhaš.... — Takole, je-li? — Počakaj no. prijatelj! Pa?i ven da r! Jef Ilerzog je imel še toliko ča- Poslovanje bančnih zavodov je edino, v katerem se ne zahteva od strank, da denar trosijo, pač ee jih pa vabi, da ga hranijo in pri-lično sami porabijo. v Naložite svoje prihranke pri Vasi banki po 4% proti mesečnemu obrestovanju. S AKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New YodL N. Y.< — Zbogom! In znova je poduhal. Zadnja ura je res nekaj poseh. nega. Okrog umirajočega Jefa lier-^.oga je ostalo vse. kakor je bilo. Prijateljev kabinet se ni prav nič izpremenil. Naenkrat je pa vse za plesalo. Med rožami in očmi u- v mirujočega se je zrn1: zgosti*, kakor da se izpremin«a v kos I^dn. I:i glej, strop se .>dp:?i v Široko odprtino, rla se udirajo nekam v neskončno brezdno. Sredi vsega pa plava Jef Ilerzog. čas okrog njega leti in nima konca na kraja. Še vedno živi, njegova osebnost je noizpremenjena. Celo bolj in popolneje živeča je. nego je bila poprej, iu vendar.... Glej, vsi čuti, vse telo je kakor da ga. že davno n.i Potem pa.... Potem je pa Jef Ilerzog umrl. Vsaj mislil je, da ne živi več. Zadnji občutek je izginil iz njega, tisti, katerega ljudje ne poznajo, o katerem ni mogel nihče več povedati. kakšen je.... Mrtev..., Mislil je, da je mrtev. V resnici pa ni umrl. Ni irmrl, kajti čez dve uri sc je zavedel, bil je v istem kabinetu svojega prijatelja, na mizi so .stale iste rože. In živel je. — Kako to? — je zajeeljal. Zilravnik je bil takoj pri njem. — Pomiri se! — je. vzkliknil. Nisi sicer še popolnoma mrtev, toda bodi "brez skrbi, takoj se preseliš v krtovo deželo. Oprosti, prijatelj! Nisem se na d al, da se še zaveš. Prav kur .sem te hotel odpraviti na oni svet. Nisem te hotel u-smrtiti na mali, marveč ,sem -te samo uspaval. Gre za zelo važno odkritje vivLsekeije, ki je za znanost velikega pomena. A ker si trdno sklenil umreti sem napravil ta poizkus na tebL Potolaži se. Ponavljam, da gre zgolj za poizkus, za prekinjeno igro. A čez pet minut. Kakor prvič je odprl omarico in vzel iz nje drugo steklenico. V tem je Jef Herzog mehanično odprl oči in opazil je, da ima obe nogi odrezani: eno v kolenu, drugo sredi .stegna. Malo je manjkalo, da se od groze ni zadušil. — Jezus, Kristus! — jc zarjul. Prijatelj je bil takoj zopet pri njem. — Saj ti pravim, da bo čez pet minut vse končano. Kaj pravim čez pet minut, čez pet sekund bo po tebi. In že mu je pomolil pod nos stekleničico sJ pravim strupom. To pot bi bila .smrt, neizogibna. — Toda jaz nočem! — je zakričal Jef Ilerzog in se začel upirati z energ-ijo človeka, ki hoče na vsak način ostati živ. Zdravniku je padla stekleničiea iz rok. — Kako to, da naenkrat noče« umreti? — se je začudil. — Lopov! — je zakričal Jef Ilerzog, — podla duša, mesar, kako si se Jrznil ti!.... — Saj si sam hotel umreti. Bil si tako rekoč ie na pol mftov. Mislim, da te ni nič bolelo. Obžalujem samo, da si se zavedel. Torej res nočeš, da te ugonobim? Toda prijatelj ga ni poslušal. Zrl je nepreinieno na svoje odrezane noge in tulil: — Bandit! Kanalja! Morilec. KanibaJt! Jef Ilerzog ni nikoli več želel, da bi ga odpravili na oni svet. Mož še zdaj. živi. In povedal sera vara njegovo zgodijo tako, kakor mi jo je pravil sam, ko sem mu dfd nekoč vbogajme, kajti on še vedno prosjači v Tuillerijah. mi fvjno oaHaxuaio čaka še vedno veliko število poškodovancev v goriški dežel L Izvršijo vse, kar se jim kaže. pa vendar ne morejo priti do denarja. Gospodarstvo trpi ogromno škodo. Uradni se je razglasilo, da je bilo .11. oktobra 1927 izplačanih za goriško pokrajino z Gorico vred 154,513,000 lir vojne odškodnine. S tem je odpravljenih 40.000 poškodovancev. Kdaj pridejo ostali na vrsto? Tržaški "Lloyd" v rokah družbe Cosulich. Poročali smo na kratko, da pre-zame paroplovna družba Cosulich tržašk i "Jdoyd"... Družba bo razpolagala z ladjami nad 500.000 ton in z vsemi večjimi ladjedelnicami v deželi. Promet z L»evantom. Indijo, Daljnim vzhodom, in Ameriko bo vodila odslej družba Cosulich. "Banea commerciale italiana ' je odf^opila družbi svoje delnice na temelju tostvame pogodbe.- Tako so v lasti družbe skoro vse delnice "Lloyda'\ Na bližnjem občnem ziberu se bo predlagalo zvišanje delniške gla vnie e. "Mont" 'je prevzel tudi mestno hranilnico v Gorici. Tako se širi delokrog tega velikega zavoda, ki je v dobo v-skih rokah in. mu načelnje nadškof. pošlje po infocraaciji "Journal*' na jesensko aaeedsnj* feja* narodov sop«t svojo dalfafte. —-:-;— ■ - -' ' - . •'A- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE r LJUBLJANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928; HIŠA V STRUGI, parat; VLADKA IN MITKA, <*!*]; VODNIKI IN PREROKI, (tfodovenska razprava)* člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM »1.50 Kdor koče postati član te družbe ta leto 1928 naj pošle naročnino še zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi spre je mamo naročnino do dne .— 10. APRILA 1928. NaroČila pošljite na: — "Glas Naroda** SS Cmilaodt Street. New 1'orfc ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil Dr F. J. KEEN Cena a p^ft^inn SAMO $3. Knjig« vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in Članke s slikami ter kratek sn-gleiko slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila poBjite na: "QUkB NARODA" DEPARTMENT for CHECKING ACCOUNTS Otvorili smo oddelek za \ čekovne račune, s katerim nudimo našim strankam udobnost, da po tukajšnjem običaju plačujejo račune s čekom. Z mesečnim ali četrtletnim obračunom vrnemo vse čeke s podpisi koristnikov, kateri služijo za potrdila, da je bila plačana najemnina, elektrika, plin, davek i.t.d. Pogoj za otvoritev čekovnega računa je stalna vloga $100. Račun se vodi brez kakih posebnih stroškov. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Zavarovalnica, v Trnovem Ilirski Bistrici j.' pri/ela delovati 'J. marca pr. i. Zavarovanili je bilo v prvi poloviei leta jxiav živine \ vrednost;! .*>0 lir, v dni^i tiolovici -tT»4 jrlav v vredno sli 5C1,3(X). (M 380 elan o v mlekarno je bilo zavarovanih •Vlfc. .N>-trce je bUo 7. Cista biianea Lcka-anje 2322.90 lir. dolga lOfi.3-"«, .lo-bi-"ka 411>.,">">. Zavarovalnica je delovala z 1%. letos je zavarovalnino /.višala na 1.2^ . Število zava-rovaneev je letos .znatno po>k.K:j|o. Novi kamnolomi na Krasu. V bližini Praprota so otvorili ve»* kamnolomov rjavejra. mamiw-,ja, ki se lažjf razpeea kakor na-bre^inski. Vse te kamnolome je prevzel domači industrijaleo Caha-rija iz Nabre/.ine. Kamen je t rd in se il v božji hram v sredini mesta misleč, da najde tam malo italijan »ke^a bo »a. Našel ]>a je taiu. male t^eneijo tujega Jbog-a, da katereg« ie veže Italijanov ni kako .spoštovanje. ker je Jugoslovan. Zastop-lik te agencije je proj>ovedoval v .loveitskem jeziku. Tisti pobožni ašistieni meščan je vprašal du-lovnika. aH se niso v novembru [918 izkrcale v Trstu zmagovit«? talijanske čete? ... V Londonu se -e med vojno na pritisk protineni-tke lige zaprla cerkev, v kater; sp e prepovedovalo nemški. Xa neko :gražanje je odgovorila anglikanska cerkev: Toliko .slabše za boga, :i je vstvaril Nemce. "Isto bi mi — ne da bi boleli žaliti cerkev in rero— hoteli ponoviti glede -Tugo-lavije" . .. Železnica po otokih. Zader si želi vozovnili zvez » Trstom in istrskimi otoki. Iz Trsta * Zacler traja vožnja po morju ir. žebizniLška črta od po>taje do mpoglava proge Trst—Pula po tanalski jrvezi na ('res do Lošinja otoka sta združena z mostom) ■krajšala znatno pot. ki ne bi tra-ala niti 7 ur in od teh po morju amo i. Stroški bi bili ogromni. "P(iceoloT naglasa gospoilarsk"-Kilitiviio. t.ujsko-prometno in zlasti rojasko korist take zveze. Tujci >i se dovajali na otoke in v Zader. J slučaju vojne pa bi otoška žele7.-ilea .izborilo služila i t ail i j an sk emu -oja.št\-u . .. Še R<-ka si ne more iz-»oslova t i malo hitrejše zveze H Triom. pa .bodo sedaj iz Rima nakfl-:ali milijone za otoško železnico! "Piccolo1 fantazira, o novili zve-:ah iz zavisti, ker vidi na jugoslo-ranski obali velik dotok tujcev! Skopo na Krasu nia sklanato zemljo iu revne pri-Jelke. .S »hI a j so združene tri ob-iue .* Skopo, Dutovlje in Kopri-ra. Za ta obseg so preveč v .občin-ki pisarn1 i trije uradniki poleg ]>o-ieštata! Na Skopo pride okoli sto-isoč lir občinskih davščin! V se-laiiji gospodarski krizi jih ne bo-io mogli odštevati. Saj je vendar Mussolini dosti lasno ukazal pode^tatom. da m o. 'a j o št edit i! "Čaruga". Ti Podmelea poročajo, da je do-»il posestnik Ivan Brešan ekspres-io jvismo. v katerem je nekdo s vod pi so in "C'aruga" zahteval o«i ijega, da položi na določeni kamen la stezi med Lojami in Kneze de-et tisoč lir, če ne, gorje mu. Tsta oka. ki je ubila Sorlija, zadene tjega. Brešan je ]»okazal pismo ^rožnikom, kr so našli y>otLIi /.e j«ar let. bila so tudi >w številna j posvetovanja, rezultata pa še ni j nobenega. Preskrba je po večini j še stara, samo neka reguikolska > ^nlekarmi se je ta čas žn dobro vselila v tržaškem mestu in dela iz- : t i f borno. Trst rabi na dan do 3~»,0Q0j; .Litrov mleka. Okoliške anle-karice, J I let jih j»» l'J<(0. pripeljejo na dan'; 130.000 litrov. t, •'Popolo" poroča, da je imelo pri'; (zadnji preiskavi s strani užitnin- skih organov od 20,"i kraških mlc-; * i k ari c pokvarjeno mleko 175! Slič-' no je baje tudi pri drugih užitnhi-j skih pregletlili. "Popolo" trdi. daj. plačajo Tržačani na leto par mili-j jjonov lir usa v(kIo v mleku!.' Zatoi |bo pix'al [»osebne nasvete, kako jiiaj fašistične organizacije izvede-j j jo preskrbo Trsta /. dobrim mle-j kom. i Kako uradujejo podeštati? V občinskem uradu v Čepovanu j je eakalo pet parov na podeštata. jda izvrši uradno poroko. Bili so L I iz Gor. Trebuše. Vrat, T^okovea in j, Puštal. Čakali pa zaman. !a>i soj prišli ob času. kakor >ra je voja oddaljena J domovja. j i« 1 *V Pazinu je predaval prof. l.Jravisi o itali-janstvu priimkov, ki -n biJj ]»o-kvarjeni v času. ko je tležela /.i!i!io-'vala p«al tujini jarmom. Taka predavanja se \T.šijo tudi drugod in ■ na njih se ljudem razlaga, tla jc j prebivalstvo od nekdaj italijansko.! jsauio nekaj barbarov .je prrdrlo v julijske pokrajine in avstrijska vlada je ukazala pretvoriti itali-'janske ]>riitnke v slovenske. Zato pa morajo sedaj vsi pohiteti, da se1 otresejo suženjskega zvoka na svo-j {jih priimkih. Po celi deželi vrši' lik pritisk za italijanizaeijo "i-i-imkov. ADVERTISE in C,L AS SARO D A I * r OLAS NAHODA, 23 MARCA 1M IANA BOKIH. Za Glas Naroda priredil O. P.; IZ ŠPORTNEGA SVETA 0 ZDRAVLJENJU MIGRENE Migreno imenujejo zdravniki posebno vrsto glavobola' ki nastopa s ivojirai napadi veri noma enostransko. O njenem bistvu si nižino še la jasnem. Nekateri zdravniki pra_ •ijo, da-je bolezen srmpatskega živ-evja, drugi jo smatrajo za nekak-ni koliko v žilju ali za posledico notenega krvnega obtoka. Zdi se la so vsi ti vzroki podrejenega po-nena, glavni vzrok pa bo tičal ne-nano kje. Z gotovostjo vemo le to ,da je »odedljiva in da si jo je mogoče pridobiti z nepravilnim življenjem, ii vodi do slabe sestave živčne sub. tanee. Tudi slučajni vzroki, kakor azburjenja, napačna dijeta. močna Iraženja čtitil (hrup, presvetla uč,) slabo ventili rani lokali itd. majo za posledico migreno, ki se »ojavlja pogostoma z miglanjem >rcd očmi, s slabostmi in bruha-ijem. • Zdravljenje migrene je silno tez-o, k.-r metoda, ki pomaga enemu loveku. odpove pri drugem. Mno-:i bolniki .-o nezaupljivi do zdrav-likov. češ: vsakomur priporočajo Irngačna sredstva. Trav toliko zdravilnih metod. Najnavadnejša levila so razni >raški. ki so znani pod tisočimi neni. a jih sestavljajo vse iz anti-jirina, kofeina, fenasetina, aspiri-ia in njihovih zmesi. Ti praški tudijo trenutno olajšavo, a ne odstranjujejo bolezenskih vzrokov, so pa lahko škodljivi, če jih jcm-ješ preveč in brez zdravniške kon-Tole. Zdravljenje z elektriko je bilo ivojčas zelo razširjeno a so ga skopaj opustili, ker ni imelo dosti n-ipehov. Se le v zadnjem času je prišlo zopet v veljavo z uvedbo to-nizatorja. ki daje dostikrat sijajne rezultate. Izmed vodnih procedur se je najbolje izkazala ona. ki se poslužuje mokrih obkladov in nato m-*nega drgnjenja. Tudi hipnoza se je v mnogih slu-"ajih sijajno obnesla. Ampak najbojša metoda je v zdravem življenju, z smiselno, ve-"»inoma vegetarično dijeti, mnoge gibanja, ne a bi se pri tem preu-trnjal, in solnčnih kopeli — nič |£jer ima migrena svoje vzroke v kakšni drugi bolezni, je treba seveda zdraviti tudi to bolezen. "V slučajih, kjer sodeluje simpatskc živčevje, uporabljajo v najnovej Sem času f*ko imenovano Doppler jevo metodo, ki obstoji v tem, di pomočijo odgmjeni simpatikus fenolno raztopino. -Litovski podanik ▼ Rigi je izročil poljskemu poslaniku od govor svoje vlade na zadnjo noti poljake vlado. Agitirajte ta** Glas Naroda% maj večji slovemth dnevnik • Ameriki - * ------ ---- - ■ if SLOVENSKO AMER1KANSKI OLEDAR K \ za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna, poslanica mkate- rim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt in si,m>€*. ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen ske. Naglica v modernem pro,ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariot a. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine T Idriji. Roka. O tobaku. To je K izmet. Kita jska. Rudar. Iz Rock Spring-, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrrici. Sacro in Vanzetti. Kakn at a u m rta Sncco in Ycn-Z?tti. Resnice in rečeniee. Šnfjirke in nagajivke. Določbe o dedščinah. KOLEDAR KRAST 0~IT.0 LEPIH SLIK Stane 50 c s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode, roman ................. JI Čebelica................... Od Ohrida in Fitolja..... J»» Hanlta, Lu2i«ko srbska pore«:. Atala. fudei v Bolean. t.r. L— Iz dežel potresov. Banka rt. ."i Izbrani spisi Binko IMIene JSŠ Knjiga o lepem vedenju, g«, vorjenju in zasebnem življenju, Bonton ..........tS$ Knjiga spominov, jrte moja P<* .................... M Liberalizem ............... .73 Materija in Energija, CermelJ .75 Otroci Solnca. Pregelj, t. t. 1,— (*red hodniki in idejni utemelji, telji ruskega realizma — {Prijatelj* ..............1.25 Plat zvona, Leonid Andrejev Pravo in revolucija, — Leo Pitamle Prigode gospoda Collina, detektivski roman..........33 Sosedje, čehtv .......... .35 Svetnik, Fosaz-^aro. roman 1J50 Tigrovi zobje, Maurice Le- blane .................. .80 Ulenspiegel in Lam Dorbin 1J»* Vojska na Turškem.......23 Pesmi v prozi, 49, t. v. .. .50 Sodnikovi, Stritar, ........ .68 Tri legende o razpelo, — Zejer, t. v...............flft V pristanu, Pretnar.......50 Vladar..................35 Večerna pisma. Kmetova .60 l vod v Filozofijo, Veber .. 1.— Znanost in Vera, vedoslorna Študija, Veber .........L— Zbrani spisi Vr. MaselJ Pod. limbarski .............. 1.50 Žrtve, Fr. ZbaSnlk, povest .05 IGRE: Gospa z morja. Igra v 5. dejanjih ...... .73 Lokalna Železnica, v 3. dejanjih.............Sil Lotkin rojstni dan........ .60 Noč na Hmeljniko........ .40 Navaden človek, Sala v treh dejanjih ................40 Poslednji mož, veseloigra, 3 dejanja..................75 Pepeluh, narodna pravljica, 6. dejanj ............... SO Skopuh, komedija v 5. dejanjih ................... .75 Vrtinec, drama ▼ 3 dejanjih .75 VHeja, drama v 3 dejanjih .65 Zemlja, komedija v 3. dejanjih .....................15 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York i! NAPRODAJ JE ZIDANA HIŠA z dvema sobama, ktihinjo in trgovino ; sadni vrt in. dve parceli progne sur Mer, Rotterdam America. Cherbourg, Bremen II. aKUPNI IZLET a parulfcom — "Parle" dne 12. mala. 1828. III. 8KUPNI IZLET a parnlkoa — "Paris'* dr.e 2. junija. 1928. Večinoma, panlkov odpluje Jo pono-it: potniki ae vkrvaJo Un urti. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot ca potovanje n« ogromnih ptrtilklhi PARIS 23. marca. — 20. apr. FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob polnoči.) Najkrajša pot po telvznlct. Vsakdo )e T posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — PiJaCa ta slavna francoska. kuhlnjau Isredno nizke cene. ZajamCit« al prostor za vofmi novega velikana lie de France 6. apr. — 27. apr. (t)b polnoCl-t Vprašajte katereg&kotl pooblaaccoegaagenta ali FRENCH LINE 19 State Street. Hsw York, V. Y. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch. Chicago: Joseph Blish. J. Be?Clč, Mra. P. Laurk'b. Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew S pillar. Joliet, A. Auzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank August in. North Chicago, Anton Kohal. Springfield, Matija Baroorlch. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkorfiek. KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Bepovi. MARYLAND ' Steyer, J. Cerne. . H it miller. Fr. Vodoptvec. MICHIGAN Calumet, M. P. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant. Jaoedcb MINNESOTA [ Chisboim, Frank Couže, A. Panlan.j Frank Puceij. Ely, Jos. J. PesbeU Fr. Sekula. Eveieth. Louis Goal«. Gilbert, Louis VesseL Bibbing, John PovSe. Virginia. Frank Hrvatlch. MISSOURI St, Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodertck. NEW ^'ORK Gowauda, Karl Sternlsl-a. Little Falls, Frank ftlasle. OHIO Barberton, John Balant, Joe BltL Cleveland. Anton Bobek. Charles Kar 11 tiger, Louis Budman, Anton Sim-cich. Math. Slapnlk. Euclid. F. BajL Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant to J. KumSe. Niles, Frank KogovSek. Warren, Mrs. £'. Rachar. Yeungiitown, Anton Kike]]. OREGON Oregon City, J. KobUr. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Iparec. Claridge, Fr. Tusbar, A. Jerlna. Cooemaugh. J. Brezorec. J. Pike. vm Rovanfiek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis SupančlC. A. IJkerU. Ftt.est City, Math. Camin. FarieB. Jerry Okorn. Impriial. VaL PeterneL Greenahnrg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa renchack. Inrln, Mike Panshek. Jsfcnotewn, John Polanc. Martin Ko. roabeta. Krayn, Ant. Tau2elJ. LaxerM, Anton Oeolalk. * Manor, Fr. Demtfhar. Meadow leads, J. Kopriviek Midway, John Žnat Moon Ran. Fr. PodmlUek. I* Poga€ar. ^ ' PihMie, ' Pozor atatelp. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih , kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu 4 jejo v listu "Glas Na-' roda9'. S tem .boste y ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je pouCen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne iz. kuSnje Vam ml za m o rem o dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli si morajo dovoljenje all permit is Washingtona. bodisi za eno leto \11 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalnega naselnl-5kega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 3L julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poBtl, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-eelnlSkl urad all pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem. k«-kor kdo v prošnji saproaL Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike sil svojce Is starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuS&Hiih v' tem letu 670 priseljencev, toda polovica t" kvote Je določena za amerlfike dr-iavljane, ki žele dobiti sem stari-Se ln otroke od 18- do 2L leta in pa sa poljedelske delavce. Ameriški državljani pa »smorejo dobiti sem lene in otroke do 15. teta brez da bi bill Šteti v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington. P red no pod vzamete kaki korak. plSite nam. STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK Reading. J. Pezrilrc. , Steeltoo, A Hren. 1 Unity Sta. In okolico. J. ftkerij. Fr Bcbifrer. West Newton, Joseph Jovan. Willock, J. PeterneL UTAH Helper. Tr. Kreba. WISCONSIN BiUwankee. Joseph Tratnik In Jcs. Koren. Rndne In okolico, Frank Jelene. Sheboygan. John Zorman. West Aliie. Frank Skok. WYOMING Roek Sprtega, Louis Taucher. Dismnn d lilies A Z. Arko. Vsak zastopnik izda potrdilo aa sva. to, katero je preJeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa -Glas Naroda" Je: Za eno leto $6.00; za pol 4ete |&00; za Stirl mesce «2.00: sa fiatrt leta •<- ; H Naročnina za Brropo Jo ■r——^v - .izjr.■ J-' HChRV WUEK w*th O- C l»ri iirran.ru baskett-balla v Oakland, fal.. .so se najbolj odlikovale tri študentke tamoinje višje ki jih vidite na stiki. 31 (Nadaljevanje.) — Prosim te, Dora, pusti mene popolnoma ir\'en igre, — je rekla. — Obstajajo stvari, ki ne trj>e, da bi se jih kdo dotknil. Dora jo je vsa prestrašena, prijela za roko. — Oprosti. Nisem mislila nič hudepa s tem, kar sem rekla. Bodi 2opet dobra z menoj. Hitro potola/ena, se je Diana prisilila k smehu. — Meni ni treba ničesar oprostiti, Dora. Ti ne moreš za to, da Si-ui v tej zadevi tako občutljiva. To loži ravno v razmerah. Pustiva pa to. Ti si ini potovo hotela pripovedovati še več novic. — Da, seveda. Pomisli torej, draga. Jutri popoldne, krog tretje ure, bo poletela Self or t ova zračna ladja preko Dornecka in Buehe-rau-a. Vk.i presenečena je dvignila Diana pogle. — Nemogoče! — A je vendar resnično. Potovanje bo šlo v Gotho in vslcd loga morajo pasirati našo pokrajino. Le majhen ovine4c je potreben. — K j. poglej. Ali ni Ur. Aleksander Ilenzius predlagal tega ovinka ? — MnjOfV ]>a je bil tvoj zvesti občudovalec, ^totn'k Kroner, ki pi je rjHjjotil k t cm u. — eljala z nami? — Gotovo, zelo rada, če me hočete vzeti s «hboj. — To je samoposebi umevno. A"h. Diana. — meni je srce tako krasno utripalo, ko ^em čitala vs*? to! In eeli Buehenau sem že na-pravila »"staškim. Vse, kar ima noge in oči. bo jutri na poti ter bo i-Jcalo po nebu. ne nam ne uide slovesni trenutek. Jaz sama se bom ' postavila z mrkim služabnikom na streho in kakorhitro bom zagle- 1 dala mračno ladjo, bo moral služabnik z vsemi silami mahati z zastavo. da uas bodo zgoraj zapazili. Ali misliš, das bodo videli? Dora jo žarela od samega navdušenja. — Seveda bodo videli, ker bodo dobro pazili — Ti moraš tudi v Dornecku vse zrebelirati. — To se razume. Tudi jaz s*' bom postavila na streho. — Da. to stori le. — In stric in teta se bosta veselila. Oba sta poslušala s palečim ' 'animanjem. ko sim jinui pripovedovala o vašem izletu v balonsko 1 opo. i — Seveda. Že to je dogodek, katerega ne doživi vsakdo. In kaj * ".e, Li boš pripravljena. Kakorhitro bo zračna ladja pasirala. v našo ! >okrajino, to bomo prišli iskat z avtomobilom. In nato bomo odšli z ] eliko naglico v Gotho. Hvala Bogu. da se bo vsaj nekaj zopet pri- 1 netilo. Y Buehenaa je postalo že itak ?^*lo dolgočasno. Iti čas do Bin- i cošti noče nikakor poiti. 1 i — Torej bo ostalo pri t«m. da bosta prišla brata Henzaus o Bin-ioiciii v Bui^ienau ? 1 — Da, Suzana in njeni vtar.ši bc^do prišli i njim. Ona se ijpm « »^dar hoče j>redstaviti kot nevesta, 1 Diana je objela Doro. i — Blondinka, jaz vem, kaj se bo zgodilo o Binkoštih ... 4 Dora ji je vsa zardela ponudila usta. yH| ~ Mol či. — to spada tudi k stvarem, ki ne prenašajo noben«*'' lotaknitve, — je rekla šegavo. i -Vato pa se j« vrnila gospa R and res. Njej je sledil služabnik, ki < ]H-ipeljal angleški čajni vozičftk. i Takoj nato je prišel tudi hišni gospodar. Opravičil se je, da je ; rišel v prjprostem jopiču k čaju. — Ah, ni vam treba opravičevati se. papa Sanders. V prvi vrsti padam k družini. — med nami poljedelci so take formalnosti od-•'*'<■. — je rekla Diana nagajivo. Go*pr*l Sanders jo je j>otreqial očetovski po roki. — Sem že čuL, da se sedaj sami brigate za gospodinjstvo y Dor-ie>ekii. — Le malo, »ker je postalo za teto Brigito odveč. — Da* da. izvrstna ženska, vaša teta Brigita in njej se moram« rahvaliti za marsikateri praktični migljaj — in. gospodu Steinachu :ndi. Kako pa bi bilo, Doriea, če bi stopila ti v sledove znale gospej Diane ter nekoliko iztegnila' svoje tipalke po vsem. kar mora vedefi Mxloca vlasteliuka? Dora ga je smehljaje poljubila. j —Jaz mislim, da sem povsem breznpen slučaj, ker ne znam raz-| i kova t i niti rži od pšenice. < To se že nauči. Doriea. In Če mi ne bo« kmalu privedla zet a. j ki. mi bo odvzel nekaj dela. boš morala pač sama vrjeti v to. Jaz sem vendar že zelo star gospod. — Ah. pojdi vendar, papa, nc koketiraj vedno s svojo starostjo. Hvala Bogu. ti se Še vedno lahko spoprime5 z mladeničem. In glede ma ... no ... o tem bomo govorili v naslednjem letu. — je odvr-l nila Dora smehljaje. BH j||'l ' : I Nato se je pričel sukati pogovor krog dogodkov naslednjega Ine in o tem se. je živahno debatiralo. Naslednjega dne sta bili celi Buchenau in Dorneck popolnoma iz sebe. 1» H Videti je bilo le ljudi, ki so hodili naokrog z navzgor obrnie-| turni obrazi. Vse je, že dolgo pred določenim časom, pričakovalo rra&no ladjo. • i . l>ora se je dejanski takoj po kosilu utaborila na strehi in pole-' nje je »tal služabnik z zastavo, pričakujoč njenih migljajev. V Donieeku se je pustil stric Herman odpeljati na velik trav- ' da J0 iniel tako iagled kot le mogoče. Stari gospod je bil ves iz sebe, od veselja, da mu je bilo še usojeno gledati e lastniinil en-mi vodljivo zračno ladjo. ! Teta Brigita ni .bila nič manj razburjena ko