"fupujmo »o|ne OHDE i ln eflUMKE SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III BEGUNCI DOBIJO ?P0RO KLJUB VSEMU KOMUNISTOV i t J"&oskvije, Rusije, Poljske in ČeW 336, oUP leg«, )f iS, s ai ny 1)01 m*1 iemf son 72, jve"11 > Cf p Ol fi°sVar|ke So silno Protesti.rali Prj UNRRA, da cd kako podporo izgnanim beguncem, a zastopniki 28 dežel so bili za podporo. iclon ioH3 lis« v* ere me /ar, jrri^ Sk«: Bo'1 atti M. A"! )e /.. Koncil relifne administracije združenih ost- je odobril podporo vojnim beguncem, <>ti v tujini iz tega ali onega vzroka. Proti temu °enostjo protestirali samo zastopniki Jugoslavi-poljske in Čehoslovaške, torej zastopniki kamnih . ac*- Toda koncil jih je preglasoval z 28 glasovi, a prejeta podpora z 28 proti 4 glasovom. Opozicija štirih držav je rekla, da se bo UNRRA s tem zapletla v evropsko politiko. Delegati iz Jugoslavije in 6 n'k je ukazal kfoim agenci-"""agafi deželi n?ton _ if Ukazal ^ogo, to Predsednik mobilizirati 'fje, da si cleže- tn^jce naglo opomo- Je, da se indu-kakor hitro We,»eni v i ij0 pv"J v normalno j>sto predsednik je uka- J0 vsi potrebni ko-toSPreži inflacija. iflN s£ T, in P0lje" (ta ,a dobila ukaz, W Wnse cene živlJen- ^ W?ržati kontrolo, "iilt ; „ a; naročil, da mo-st tfncije Poniagati, Hšči,!J !zdelovati cl- ° 'n da se od- .ys D ** C se j ekon°msko zgrad- (tKl-oirebno' da ne l ietiSL. 1 i11 da ostanejo ltn Potrebščinam čtffii *°ntrola tam, kjer 0P m za I. m ^-00 begunce !J> Zdešar ribe, P' nam je 000 . Nuernber^a, Ho^kih vojakov. 30 wtlc Joachim Pei- j osebni erja. Uimml fV^delka tankov, ° C??11^ ukazal relJti več kot tisti, ki je izvršil ta barbarski čin nad ameriškimi ujetniki. Seveda, nacij trdovratno taji vsako krivdo. Toda ameriške vojaške oblasti dobro vedo, da imajo pravega v roki. Kakšne vrste človek je to, kaže dejstvo, da je ob neki priliki, ko je hitel s svoji tanki v pozicijo, ukazal s tanki povoziti ce-I lo nemško topniško baterijo, ki jih v°jakov po-Jse mu nj mogla dovolj naglo j umakniti. %ki koledar za racioniranje ^velja'r°Vo maslo, ribje konzerve — Rdeče znamke Q-2 ^Oft zdaj. Q-2 do U-2 so veljavne do 31. avgusta. j^NI- Znamka 36, veljavna za 5 funtov, je v velja- bHliCanainke 1, 2, 3 in 4' "airplane" iz knjige 3 so ve- cenzure, ■ domače časopisje je pa pod strogo cenzuro. -o—- Parasufarji so osvobodili junake iz Corregidora Čunking, 19. avg. — Ameriški parašutarji so se spustili na tla med japonsko armado v Mandžuriji ter osvobodili iz vojaških taboriščih ujete Ameri-kance in druge. Takoj so osvobodili generala Wainwrighta, ki je do zadnjega branil trdnjavo Corregidor in se je moral končno podati s posadko japonski premoči v maju 1942. V taboriščih, katere so dosegi ameriški padalci, je bilo do 20,000 zavezniških ujetnikov in do 15,000 civilistov. Kakih 10 odstotkov od teh je Amerikan-cev. Japonci niso nič nadlegovali ameriških reševalcev. -o- Fisher Body bo začela zopet delati avtomobile Cleveland Fisher Body Co. na Coit Rd. bo začela zopet z izdelovanjem avtomobilov. Za danes in jutri so poklicali vse delavce nazaj. Nekateri od teh bodo ostali na delu, drugi bodo pa od-slovljeni za nedoločen čas. Koliko delavcev bo delalo in koliko jih bo odslovljenih, se ne ve še. Tovarna bo morala seveda,vse pripraviti, da bo začela s polno Pa so le pošteni ljudje še Freeport, III. _ Grocerist Leo Fagan je morda šele zdaj spoznal, da s o na svetu še pošteni ljudje. Zadnjo sredo zjutraj je zaprl, da bo praznoval konec vojne. Ker je pa vedel, da je mnogo gospodinj, ]ci nimajo doma kruha, je pustil pred vrati več košar l&ruha z listkom, naj si ga kar vzamejo. Ko je prišel v petek zjutraj v prodajalno, je našel v košarah $33.50, pa nič kruhu. Ko je vse izračunal, je dognal, da je dobil celo 20 centov več, kot je bil pa kruh vreden. Japonski odposlanci so bili hladno sprejeti *0>a kolesa je treba dati pregledati, kadar se paro izdelovati ogrodja za avto- ltleseCeverci.iana vozila jih pa morajo dati pregledati " ah na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. mobile, predno bo mogla zaposliti polno število delavcev. NOVI GROBOVI Anton Milavec V soboto zjutraj ob 7:30 je umrl splošno pognani Anton Milavec, stanujoč na 1243 E. 61. St. Prej je stanoval na 6311 St. Clair Ave. Bolan ni bil dolgo. Rojen je bil v Dvorski vasi, kjer se je reklo po domače pri Slivarju. V Ameriko je prišel okrog leta 1902. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary ki je doma iz Velikih Blok, tri sinove: Anthony, Philip in Cpl. Louis na Pacifiku. Bil je očim Sgt. Louis Kovačiču in Mrs. Mary Turk. Njegova prva žena mu je umrla leta 1930. Bil je brat pokojne Lauscheto-ve mame, torej je stric njenim otrokom, med njimi guvernerju Lauschetu. Pogreb bo v torek zjutuaj ob 8:30 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih. Bil je član samostojnega društva Presv. Srca Jezusovega. Pokopan bo v družinski grobnici na Kalvariji. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim so-žalje. Stanley Zurga V soboto zvečer je umrl Stanley Zurga, star 30 let. Stanoval je na 21901 Wilmore Ave., Euclid, O. Rojen je bil v Clevelandu. Zapušča žalujočo soprogo Josephine roj. Kolenc, hčerko Mary Ann, brata Johna in sestro Mary. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in potem na Kalvari-ja. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Mesto ima v načrtu, da najprej izgotovi jezersko obrežje Cleveland, O. — Mestna administracija je z vsemi sredstvi na delu, da se začne kakor hitro mogoče z deli jezerskem obrežju, vzhodno od 9. ceste. To je treba najprej zasuti, da se tam zgradi letališče in zgradi nova cesta ob jezeru. Novo letališče, ki bo zgrajeno ob vznožju 9. ceste, bo služilo za heliocoptre, to so letala, ki imajo propelerje na vrhu, da se lahko dvignejo navpično v zrak. Ta letala bodo obratovala med letališčem in sedanjim letališčem na zapadni strani mesta in morda tudi med Clevelandom in Akronom. Kadar bodo dovršena ta dela, potem bo začelo mesto šele z deli, da se poveča sedanje mestno letališče, ki ga sicer že danes smatrajo za največjega na svetu. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. NAJPREJ POSLANI NA PACIFIK, ZDAJ PA DOMOV New York. — Transportna ladja Taylor je pripeljala 3, 212 vojakov domov, ki so bili najprej na potu proti Pacifiku Ladja se je že bližala Panamskemu prekopu, ko je ka pitan naenkrat ukazal, da se ladja obrne nazaj proti New Yorku Drugi dve transportni ladji, ki sta se obrnili proti domu, ista Stewart, ki vozi 3,123 voja-|kov in Torrens, ki jih vozi 1,-1684. Razume se, da vojaki niso prav nič godrnjali, ko so zvedeli, da jih ne marajo na Pacifiku. --o-- Le dobro ravnajte še s svojim starim avtom Detroit. — Avtna industrija računa, da je že danes zahteva za 16,000,000 novih avtov, pa da jih je v rabi kakih 9,500,-000, ki niso niti "med brati" vredni $100. Torej bi dežela takoj danes potrebovala nad 25,000,000 novih avtov. Iz tega se lahko vidi, kdaj bo lahko vsak dobil avto, kakrš-nega bo hotel. Avtna industrija sodi, da bo od drugega leta naprej izgoto-vila po 4,000,000 na leto, torej bo vzelo tri do štiri leta, predno bo avtna industrija v pol nem razmahu. -o- Vesela uest Vile rojenice so se oglasile 14. avgusta pri družini Mr. in Mrs. Leo Jevec in ji pustile zalo hčerko, drugo v družini. Mati in hčerka se dobro počutita Tako sta Anton in Ernestina Perše iz Norwood Rd. zopet stari ata in stara mama. Čestitamo ! Sporočilo od doma Mamie Perše Marin iz Norwood Rd. je prejela prejšnji teden brzojavno sporočilo od svojega soproga Stanleja iz Ljubljane, ki je doma iz Mirne na Dolenjskem, da so doma vsi živi razen očeta. Brzojav je odposlal Mr. Kollander in odgovor je prišel v enem tednu. Ameriška vlada svari Bolgarijo, naj dovoli svobodne volitve Washington. — Državni tajnik Byrnes je opozoril bolgarsko vlado, ki je bila postavljena, ko je Rusija okupirala deželo, naj bodo predstoječe narodne volitve svobodne in brez nasilja na volivce. Drugače, je izjavil državni tajnik, Zed. države ne bodo smatrale bolgarsko vlado za postavno in ne bodo ž njo podpisale mirovne pogodbe. Angleška vlada je v tem polno podprla Zed. države. Angleška vlada je celo izjavila, da sedanja bolgarska vlada ne reprezentira demokratskega elementa v Bolgariji. Zed. države so obvestile bolgarsko vlado, da volitve, ki so določena za 26. avgusta niso videti svobodne, katerih bi se demokratski element lahko u-deležil brez strahu. Kot je znano je sedanja bolgarska vlada postavila svojo listo kandidatov in prepovedovala vsem drugim strankam postaviti kakega kandidata. Tako agrarna stranka, ki je najmočnejša,.ne sme imeti svojih kandidatov. Vse vodijo komunisti, ki so sicer v veliki manjšini, pa'imajo Moskvo za seboj. -o-- Protestirajo, ker se je odpravilo 35 milj na uro dovoljeno vožnjo Washington. — Ameriška avtna zveza je protestirala, ker je urad za obrambno transpor-tacijo odpravil 35 milj na uro dovoljeno brzino za avtomobile. Avtna zveza pravi, da zdaj čas za to akcijo. Svoj protest utemeljuje s tem, da je tisoče in tisoče avtov na cesti, ki imajo slaba kolesa, slabe zavore in slabo ogrodje, ki se faktično komaj še drže skupaj. Zdaj pa pride vlada in odpravi dovoljeno vožnjo, da bo lahko vsak drvel, kakor bo hotel in s tem ogrožal življenje sebi in drugim. Več ur so jih spraševali MacArthurjevi zastop- niki sinoči. Josepd Kostrec, naš rojak iz Prekmurja, se je vrnil iz Nemčije, kjer je pomagal premagati mogočno nemško armado. Dobil je dofiust za 30 dni,. Prijatelji ga lahko obiščejo na 1415 E. 41. St. » h h Queen Mary bo pripeljala v sredo iz Evrope sledeče naše fante: Pfc. Charles Vesel, 1573 E. 47. St., T/5 Albert J. Koporc, 1022 E. 72. St., T/5 Lawrence Widmar, 15248 McCracken Rd. Garfield Heights, Pfc. Max Aj-nik, 9603 Prince Ave., Pvt. Stanley Hribar, 1253 E. 60. St., Pfc. Victor Hrastar, 773 E. 154. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Anthony Novak, 1128 E. 63. St. Manila, 20. avg. — Japonski odposlanci, ki so dospeli včeraj v Manilo, da zvedo mirovne pogoje, so morali sinoči več kot 5 ur odgovarjati MacArthurjevim zastopnikom. Danes dopoldne ob 10:30 se je konferenca nadaljevala. MacArthur sam se razgovorov ni udeležil. Dasi se vrši konferenca v dvorani nad njegovim uradom, pa se MacArthur najbrže ne bo pokazal Japoncem. Ameriški general najbrže ne bo sprejel pri sebi teh japonskih odposlancev, ki so samo nekaki "vojaški pre-našalci pošte." V Manili je bila nevihta, ko so dospeli Japonci. Odpeljali so jih takoj v mestno hišo, kjer se vrši zborovanje. Amerikanci postopajo z njimj korektno, toda brez vsake prijaznosti. Kot se računa, jih bodo odposlali domov takoj, ko bo ves program končan. Na stotine ameriških vojakov je stalo v dežju pred mestno hišo, so morali .odložiti svoje krasno izdelane sablje pri vratih. Razgovori so bili večinoma v tem, kako bo ameriška bojna sila okupirala Japonsko. Včeraj je bilo poročano, da bodo prišli na zborovanje tudi ruski odposlanci. O čem so bili razgovori ni bilo danega še ničesar v javnost. Samo to je znano, da ko so Japonci oddali svoje poverilnice. so jih ameriški častniki spraševali o letališčih na Japonskem in o drugih stvareh, ki jih mora MacArthur vedeti, predno: pošlje okupacijsko armado na Japonsko. Sejo so pričeli nekako tri ure pred polnočjo. Ob dveh zjutraj je bil odmor, da so zboroval-eem, Amerikaneem in Japoncem, postregli s kavo in prigrizkom. Pol ure kasneje so zborovalci odšl iz dvorane, ne da. bj povedali o Čem se je razpravljalo. Zborovanje je vodil general Sutherland, načelnik MacAr-thurjevega štaba. Vseh japonskih odposlancev je 16. Za stražo v n^estni hiši je 26 mož od vojaške policije, katerih vsak je nad 6 čevljev visok. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6 do 7 v sobi št. 6 nove šole sv. Vida asesment. Častno odpuščeni Časten odpust iz armade so dobili sledeči naši fantje: T/5 E. W. Hribar, 190717 Monterey, Cpl. L. J. Stefančič, 10802 Prince Ave., Cpl. J. A. Verho-vnik, 5801 Prosser, T/4 A. J. Jelenic, 6636 Bliss, Sgt. R. B. Vogel, 1190 E. 167. St., Sgt. F. G. Gornik, 30 E. 216. St. T/5 T. St., T/5 Edward Vitigoj, T/5'iVIil.jenovic, 3047 St. Clair Ave. V-J DAN NAJ NE BO PRAZNIK, PROSI PREDSEDNIK Washington. — Predsednik Truman prosi narod, naj bi bil dan, ko bo uradno razglasil konec vojne z Japonci, dan dela in ne dan veseljačenja. Pravi, da jo dežela že dovolj praznovala na 15. in 16. avgusta. •Dalje je predsednik odredi!, cla se plača za navadni čas vsem delavcem, ki 15. in 16. avgusta niso delali, a onim, ki so d -lali v vojni industriji oba dni, raj se plača čas in pol. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto <6.50. Za Cleveland, do do*ti, celo leto «7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4 00. Za Ameriko ln Kanado, ftetrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6-60. pol leta $3.60. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall, $7.80 per year. 0. S. and Canada. $3.60 for S montba. Cleveland, by mall. $4-00 tar 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for S months. Cleveland, by mail, $2.US for I months. Cleveland and Euclid by Carrier. $4.60 per year; $3.50 for S months. $2.00 for 3 months. Single copies I cents. Entered as second-class matter January 6th. H09. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 193 Moil., Aug. 20, 1945 Značilne besede slovenskega oficirja Dachau bo ostal svetovno znan kot eno najhujših nemških taborišč. Nemci so prav do zadnjih dni pošiljali v to taborišče svoje politične nasprotnike. Tu so bil'i zastopniki prav vseh slovenskih političnih strank. Zadnje čase so privlekli v to taborišče zlasti mnogo domobrancev in oficirjev bivše jugoslovanske armade. Ti so se jim zdeli v zadnjih dneh posebno nevarni. Po nekem poročilu iz Rima je bilo s tem taborišču 29. aprila, ko so ga zavzeli Amerikanci, 30,000 jetnikov, med temi 3,500 Jugoslovanov, večinoma Slovencev. Amerikanci so naročili, da se sestavijo v taborišču narodni odbori, ki prevzamejo za Nemci upravo. Ker so v Jugoslaviji bili na vrhu komunisti, se je tudi v Dachau-vu sestavil jugoslovanski komunistični odbor. Ta je takoj začel nastopati proti vsem, ki so bili proti partizanom. Tako so naši ljudje najprej trpeli od Nemcev, toda takoj se je začelo preganjanje od strani komunistov. Amerikanci seveda vsega tega niso razumeli in tako se je mnogim ljudem zgodila velika krivica. Človek bi mislil, da vsaj tisti niso bili nikaki nemški sodelavci, ki so jih Nemci sami zaprli v taborišče. Pa ne! Zagrizeni jugoslovanski komunisti so jih klub temu obdolžili koloboracije. Tako so mnogi spoznali, kaj se pravi iti domov in se branijo, da bi se vrnili v komunistično Jugoslavijo. Vojni ujetniki v Moosbergu izjavljajo, da se vrnejo domov samo z orožjem v roki, da preženejo komuniste. Toda pustimo govoriti slovenskega oficirja katerega pismo prinašamo dobesedno: :Jt S: Dachau 17. junija 194g. Dachausko taborišče so zapustili jugoslovanski ujetniki v glavnem v treh skupinah in sicer 5., 7. in 9. t. m. V taborišču so ostali le bolniki, ki niso bili sposobni za transport, okoli 120 oseb, ki pa po ozdravljenju tudi odidejo domov. (Ostane le podban dr. Otmar Pirkmajer, katerega jutri preselimo v mesto. On spada v našo grupo in mu je odsvetovan povratek v domovino.) Domov so med ostalimi odšli dr. Gosar, prof. dr. Jaka Šolar, kanonik Franc Hra-stelj, ki je bil tu od začetka vojne, gornjegrajski prošt Mun-da, Brut Režek, sin dr. Režeka, bivšega podpredsednika narodne skupščine. Za njih usodo se bojimo, ker smo ravno danes zvedeli iz zanesljivih virov, da je bila že v taborišču sestavljena lista 180 ljudi, katere se je imelo ob priliki transporta takoj na meji aretirati in prepeljati v Begunje, kjer se nahajajo zloglasni zapori. Umrli pa so med drugimi: ministra dr. Novak in Ivan Pucelj, ban dr. Dinko Puc, ing. Mač-kovšek Janko, dr. Lapajne Stanko, dr. Fettich Oton, dr. Po-tokar Ivan in poslanec Žebot Franc. Amerikanci so nas osvobodili 29. aprila okoli šeste ure zvečer po enodnevni borbi v okolici Dachau-a. Po osvobo-jenju so se v taborišču formirali nacionalni komiteji in pa skupen internacijonalni komite jetnikov. Ti komiteji so bili nekaka notranja vlada v taborišču. Naš komite je bil popolnoma v komunističnih rokah. Načeloval mu je španski borec odvetnik Juranič iz Sušaka. Komite je dal zapreti v preiskovalne zapore (Bunker) podpolkovnik Ernesta Pe-terlina, načelnika štaba slovenskega domobranstva in sledeče domobrance: majorja Križa, poročnika Zagorška, Baj-ca, Žekarja, Bitenca (umrl v tem zaporu), vojaka Mehleta in Ahlina. Ti se nahajajo še sedaj v zaporu, ker jih Amerikanci niso pustili partizanom odpeljati domov. Poleg njih je zaprt šolski nadzornik Boris Grad, ki ni bil domobranec in je le ilegalno deloval v okvirju državne obveščevalne službe in propagande kr. jugoslovanske vojske. Torej za njega ne velja tisti navidezni razlog "sodelovanje z okupatorjem," ki so ga enostavno naprtili vsem domobrancem brez razlike. Zato njegov zapor ni niti navideznega razloga. Seveda ni s komunisti. Ostali pa smo v Dachau-vu z vednostjo ameriških oblasti, ki so nas izpustile pred odhodom Jugoslovanov, sledeči pripadniki s'.aba poveljstva kr. jugoslovanske vojske za Slovenijo: Glušič Andrej, podpolkovnik, načelnik 'štaba kr. jugoslovanske vojske v Sloveniji in poveljnik iste v vzhodni Sloveniji. Dr. Bano Milan, rez. major, šef obveščevalne službe. Dr. Kalan Zdravko, član obveščevalne službe, odvetnik. Lipovec Vinko, profesor, član obveščevalne službe. Hrovat Jože, medicinec, član ob. si. Antosiewicz Edvard, uradnik, čl. ob. si. Bolko Martin, podporočnik, čl. ob. si. Kotnik Franc inženir, čl. bo. si. šeškar Franc, duhovnik. Korbič Janez, duhovnik. Okom Franc p. Klavdij. Dr. Pirkmajer Otmar, podban, član političnega vodstva Slovenske Zaveze. Ameriške oblasti so nam dovolile, da stanujemo, prvih osem v Freisinger Str. 51. in duhovniki v nunskem samostanu. Za Pirkmajerja pa najdemo jutri stanovanje. Ostali smo brez vsakih gmotnih sredstev, brez vsakih zvez in tudi brez vsakih informacij o razmerah v domovini, o naši emigraciji, njenih ciljih, organizaciji in delu za vpostavitev resničnega demokratskega stanja v Jugoslaviji. Ostala je v Nemčiji tudi večina vojnih ujetnikov, po večini Srbov, ki nočejo domov, dokler vladajo komunisti. Tudi naše kreta-nje je omejeno le na Dachau-ski okraj brez ozira na to, da za kam dalje nimamo sredstev. Poslali smo pa poročila n» razna mesta v London, Švico, Pariz, Rini, domov, prejeli pa nismo nobenega odgovora. Zato sodimo, da nikamor niso prispela. Naša grupa je od vseh največ pretrpela radi obveščevalne službe, katero je vršila za Inteligence Service in tako zaveznikom pribavljala dragocene podatke. Žrtvovali smo se za našo sveto stvar, boreč se proti okupatorjem in proti komunističnim krvnikom, bili smo na vse nečloveške načine mučeni, nekateri obsojeni na smrt in do zadnjega zaprti v temnicah, danes pa smo razočarani nad vsem, kajti zavrženi in prezrti smo od zaveznikov, za katere smo delali, in od domačih ljudi. Ko vse hiti domov, mi ne moremo, ker smo delali proti komunizmu, sovražniku našega naroda. In to v dobi, ko se govori o svobodi in demokraciji. Nihče se ne zmeni za nas. Po vsem trpljenju v tem strašnem Da-chau-vu se nas nihče ne usmili, ker nismo s tistim, ki je ofi-cielno priznan za gospodarja Jugoslavije. Neki ameriški oficir nas je celo napotil, naj gremo delat k nemškim kmetom, da nas ti prežive. Upamo, da smo pač toliko zaslužili s svojim delom in trpljenjem, da se nam omogoči odhod iz Dachau-va, da ne bomo prisiljeni še dalje delati Nemcem tlako, Nfemcem, s katerimi postopajo zavezniki bolje nego z nami. Za skupino: Podpolkovnik Andrej Glušič, načelnik štaba kr. jug. vojske v Sloveniji. Odpri srce, odpri roke. . . Nevernih Tomažev je bilo na svetu vedno dovolj, gotovo jih tudi danes ne manjka. Bojim se, da je bil kdo, ki ni verjel, kar sem oni dan zapisal, namreč da se slovenski izgnanci v tujini zanašajo za pomoč v PRVI VRSTI na svoje ameriške rojaka. . . Preden rečem kaj več, prosim berite naslednje pismo: » * • Rim, 10.' julija, 1945. "Dragi mi rojak:*— Potrebe naših izgnancev v Italiji in Avstriji se bodo v prihodnjih mesecih še bolj pokazale. Skoraj vsi — okrog 15,000 jih utegne biti — so brez zaposlitve. Sredstev za življenje imajo toliko, kolikor jim jih zavezniki dajo po taboriščih : ponekod prav slabo hrano, drugod pa še dokaj dobro. To pa je tudi vse. Več tisoč naših ljudi je izven taborišč in žive od svojih sredstev, kolikor jih imajo s seboj. Denarja za več mesecev ali morda za leto dni imajo le redki. Prav tako jih ni veliko, ki bi imeli kaj več obleke, zlasti pa ne za zimo. Jasno je, da bo morala biti prva skrb, da se zberejo sredstva za zboljšanje hrane in nabavo nujno potrebne obleke. V ta namen bo treba zbrati več milijonov lir. In kdo drugi nam bo' hotel pomagati", kakor NAŠI ROJAKI V AMERIKI? Angleži nas v mnogih slučajih tretirajo mnogo slabše ko Nemce, Italijani nas pa radi Trsta in Goriške ne morejo videti. Prošnjo za te potrebe bodo poslali v Ameriko gotovo drugi od tu. Jaz pa vas v tem pismu ponovno prosim za naše dijake." * ♦ » Tisti, ki ste to pismo brali do sem, ste se menda že kar sami od sebe za glavo prijeli. Kar vas je bol "ciničnih," ste se morda samo pomilovalno nasmehnili. VEC MILIJONOV LIR! In to naj se nabere med ameriškimi rojaki, o katerih seveda pošiljatelj pisma niti ne §luti, da bi mnogi najrajši poslali svoje "mile rojake" nazaj pod Tita, odkoder so se srečno — ali nesrečno? ? ? — umaknili. . . Toda pismo sem tu namenoma pretrgal bolj zaradi "oddiha" dobrohotnim bralcem in bralkam, nego zato, da bi kaj pripomnil. Preveč pove pismo, da bi ga človek kar v eni sapi prebral. . . No, zdaj pa"čitaj-mo dalje in čujmo, kaj nam pove o — dijakih: »m * "Med izgnanci je več sto dijakov — srednješolcev in akademikov. Sedaj živijo po taboriščih, nekaj akademikov je pa v Rimu, v Milanu in drugod, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev za življenje le redki obiskujejo univerze in delajo izpite. Vsi so doslej le čakali, da bi se mogli vrniti domov. Bili so namreč v tujini že od lani ali še delj. To upanje jim je sedaj za dolgo splavalo po vodi. Ostati bodo morali v tujini. Velika naša narodna škoda bi pa bila, če bi ne mogli nadaljevati svojega študija. Iz Slovenije prihajajo glasovi, da so ali bodo iz šol izključeni vsi, ki niso in nočejo biti za komunizem. Da bodo to res temeljito izvedli sedanji oblastniki, o tem tu prav nič ne dvomimo, ker komunistične metode dovolj dobro 'poznamo. Edino u-panje, da se bo mogla katoliška in sploh protikomunistična mladina šolati in izobraževati, bo ostalo za tiste, ki so zunaj komunistične Jugoslavije. Toda tudi to bo mogoče le, če se bodo dobila v ta namen potrebna sredstva." * * ♦ Spet vam dam malo oddiha, da se ne bo komu v glavi zvr-telo. Posebno zato, ker boste v naslednjih vrsticah brali nekaj o številkah in predlogih. Kakor boste sami videli — ne številke ne predlogi niso mač-kine solze. Zamižite malo in potem pogumno — berite naprej : * * * "Po mojih računih bo vsaj 500 dijakov gimnazijcev in akademikov sedaj v begunstvu. Treba bi bilo seveda nekaj tisoč dolarjev, da bi jim omogočili študij. Za gimnazijce bi se ustanovila posebna gimnazija. Treba bi bilo dobiti primerne prostore, PROFESORJEV SLOVENCEV IMAMO DOVOLJ. Za akademike bi poskrbeli tako, da bi jih razposlali po univerzah v Italiji, zlasti na univerze v Rimu in Milanu. Ta naša mladina predstavlja edino naše upanje, da se nam domovina kdaj spet prerodi, zakaj vsa ona mladina, ki je ostala doma, bo ali pobita ali pa komunistično vzgojena, če bo to stanje trajalo večje število let." * * * Spet je čas, da malo zamižite in pretrgate branje. Ni vam treba naročati, da se mimogrede zgrozite ob tej strahotni sliki iz današnje Slovenije, o kateri še vedno mnogi med' nami pravijo in pišejo, da je — o-svobojena! ! Lahko bi navedel imena teh, ki tako pišejo in govore ,kakor je na primer kanonik Oman z vso grenkostjo v srcu pred kratkim navedel eno tako ime. Toda drugi svetujejo, naj se to opušča, zakaj kdor še ZDAJ ne vidi, kako je s "svobodnim dihanjem" v Sloveniji dandanes, temu tudi odpiranje oči s kakim kolom ne bo pomagalo. Treba je iti mimo teh in storiti, kar se storiti da. Katoličani, ki še zdaj proslavljajo Titovo "osvoboditev," se bodo ali sami spametovali ali pa tudi sami izločili iz katoliških vrst. Škoda zanje, pa ker jim niti sam Bog ne vzame svobodne volje, niti jim spoznanja ne vbije v glavo s si- lo — kako naj to mi storimo? — Zdaj dokončajmo branje pisma iz Rima: * * * "Ali bi vam bilo mogoče razložiti ves naš položaj kaki organizaciji tam v Ameriki in jo zainteresirati za pomoč našim dijakom? ,'Neizmerno uslugo bi naredili našemu narodu, malemu kakor je, ki vodi borbo z barbarskim komunizmom na življenje in smrt. Veliko bi s tem naredili za našo narodno stvar, posebej za katoliško, zakaj le katolištvo je zmožno, da premaga zmotno komunistično ideologijo. Če bi bilo upati na to, da se zberejo v ta namen kakšna sredstva, bi se tu ustanovil poseben odbor zmožnih ljudi, ki bi skrbel za dijake in njihovo versko, moralno in strokovno izobrazbo. Tako bi smeli upati, da ne bo vse izgubljeno za bodoče slovenske rodove. . . Dr. Jože Prešeren." * * » No, zdaj smo z branjem tega pisma pri koncu. Ali se ne godi tudi vam tako kot se je meni godilo, ko sem prvič to pismo prebral? Bilo mi je, kakor da sedim na pogorišču, poslušam obupne klice pogorelcev, zraven pa vem, da so mi roke zvezane na hrbtu. . . Čemu tedaj tako pismo objavljati? Ali bi ne bilo bolje, če bi vam s to objavo ne težil že itak težkega srca? Ali bi ne bilo bolj pametno — tudi to bodo dejali tam in tam — če bi ne izpostavljal nevarnosti Prešerna in vseh, o katerih nam piše? Toda kaj hočemo drugega ko vpiti in kričati z onimi vred, ko vidimo, da kljub vsemu kričanju še vedno mnogo ljudi misli, da je kaka LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV prišla v življenje samo radi — zgage! ! ! Če z objavljanjem takih pisem in prošenj koga pripravimo do zavesti, da se je v zvrhani iheri dopolnilo vse, kar je bilo doslej proglašeno za goli "bav-bav," in še koga pridobimo za kako pomoč — se bo objavljanje in klicanje na pomo€ kolikor toliko izplačalo. Ako tega uspeha ne bo — Bog ve, da je tudi to j ako mogoče . . . potem so naši izgnanci itak zapečateni, pa naj jih dobi v roke Tito ali jih ne dobi. Morda so naredili neumnost, da so odšli — toda enako neumnost, kakor ste brali, so napravili o-ni, ki so ostali doma in se zanašali na — komunistično uvidevnost. . . * * * Kaj torej? Ali bom priporočal, če se sploh izplača kaj priporočati takole na svojo roko —- ali bom torej priporočal poseben sklad za dijake? Nič takega ne bom storil. Vem sicer, da vse to ni tako zelo nemogoče, zakaj če bi se tudi res zbralo med nami nekaj MILIJONOV LIR za ostale izgnance in nekaj TISOČEV DOLARJEV za dijake posebej, bi nihče med nami zato ne bil niti enkrat lačen in bi se mu ne bilo treba odreči niti eni novi obleki. Ne gre namreč za to, koliko je med nami denarja, za to gre, kako ga dobiti od tistih, ki kaj imajo. Tole zadnje vprašanje je vprašanje vseh vprašanj in nihče ne bo mogel PRED SODNIM dnevom povedati, zakaj je to vprašanje tako neverjetno težko. . . Menda ste me razumeli. Nič si ne domišljam, da bom s tem komu segel do srca. Zato izjavljam, da sem tu objavil ono pismo samo zato, da ne bo izgovora, češ, NISMO VEDELI! * » * ( Pred tednom dni ste na tem i mestu brali misel enega naših urednikov, da zdaj nas vseh1 čaka najstrašnejša borba za našo vero. V naši stari domovi-' ni so to že davno ugotovili. ( Škof Rožman.je pa glede tega v eni svojih postnih pridig leta i 1943 izrekel naslednje pomembne besede: I "Ni prava ljubezen, ki v vsej brezbožni propagandi molči in naivnih in nedolžnih duš ne o-pozarja na tiste, ki v poslanstvu satanovem prihajajo duše pogubi j at, pa naj se tega poslanstva zavedajo ali ne. Prava ljubezen tirja: Pokaži mi zver s prstom, strgaj z volka jagnjletov kožuh, da volka vsak spozna in zavrne. Kdor tega ne stori, nima ljubezni do Boga, ki je žaljen, tudi nima ljubezni do neumrljivih duš, ki se zapletajo v mreže in se nevarnosti niti ne zavedajo. Nima prave ljubezni niti do volka zape-ljivca, ker ga pusti, da še več greši, si otežuje odgovornost in se bo tako še težje spreobrnil. Prava ljubezen ni slepa, da ne bi videla dušne škode, ki jo delajo zapeljivci. Pa tudi mutasta ni, da bi molčala, kjer je treba kričati ter opozarjati na nevarnost ... V katerem taboru si? Neutralen ne moreš biti. 'Kdor ni z menoj, je zoper mene,' pravi jasno in nedvomno Jezus sam. Če kdo misli, da ni med sovražniki, ampak je le neutralen opazovalec boja, se moti. To ni mogoče, ker s takoimenovano neu-tralnostjo že pomaga satanu, ki je poosebljen sovražnik božji." * * * Mi smo delali natanko tako. Takoj ko smo spoznali ovčja oblačila partizanske Osvobodilne P'ronte, smo začeli trgati volku kožuh s hrbta. Žal, bilo je nemalo katoličanov med nami, ki so volku z obema roka- čez reko Savo. Pori bili naši umikajoči &o v paničnem begu podivjanimi Nemci mogli vsak čas zasesi In res, Nemci so J slednji dan zasedli Slovenijo razen glavnega mesta Ljubljano. To so P11 zasedejo Italijani ri ]judje j e ie jezil Pa Poslu A1i niso 1 Pregna • Sram t Ko so se bili sov že nekoliko udomaCI pokazali svoje zob«' so svoj Gestapo ter s preseljevanj en/ naroda kar na debelj so vse, kar se je varno in kjer so č"' tem mislim boga" ;asPer «°vražnik In kar riPejše, i ti opones ,najboljš( S "Jalecp Je go Je govori nju, so ppreselili 111: tudi urarja Levici J Mi ti fc so zaplenili ogro^ ;°Pet in zc Tudi advokat Sabo®« ne Pri; sel j en, v njegovo v vselili Gestapovci vec Savnik iz -K1'31' moral zapustiti vse in slediti drugim je bila po tem ta državi. Bilo pa j' go.več, katerih i®" ne: ne morem-več sP01^ je bilo to prvo kai';: ^ je 0strni -dovenski narod tep vojni, pod nemško Dne 17. julija ne bor fre zavpije ves ia dant. "Se čen rece, saj D" pa ce se v oH f poveste," doav v usta dobršen katerim pošlje ; ga! komisa. "Jaz sem "j, f Ijanske garniziJ j ki častnik V | glecfa v sladki' l'azuniel rijel se j Naenki e. in n i kje] J tudi Tc ^k T Je piSc >oi IZ rok > oče, Nzal *°>ie bi t ;ažem t delal brc . 1 skor kar fo Ub°j*t i2Hti be > obrt !! V Je zbi °stal m Jo lral n j?" se ee • zak H|aee jbrž' >eh. Ga? Se ■ »ai V, a 1;, Je, ni ,akoi Z£ si •4 !l i \ kako se bo voj*K sG ^ žne novice. ^ qt;j člf O, ti pretep vičuje Blaž 111 ry "zakaj mi te%t< ste. Primite, ^ |n zni, vza trenv> ISS° in komis, da h:tiral, kakor f visoko živino- bil ss* Bk 36 s* . C; ^ ■j^apod L c Dotfl m ' * n*j b te '»vek t>sti? ei >*na f< J* Ia kil ga si Je AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1945 =3= in senca SPISAL DR. FR. DETELA zasest so Judje Pa drugače gondii J>1 ta so P1 ni. i Ne« amači zobe i ter en/ debel Je jezil Gašper. Ja Poslušaš ti druge Mj. niso to tisti, ki so ^'Pregnati iz hiše in t- Sram te bodi! Norec sv°je sovražnike in hu-^ažnike svojih pri-i " kar je najgrše in kar smrdi do ' »Ponesel, od drugih ,naJboljšemu človeku, 2ae "ialec!" ie so d 30gati ,asPer. li 1(1 /ičn rorn 3abot' ovo vci. .Kr«1 vse nško Pfij lil ja ije»«' v t Je govorilo," se je 3e fvoril, ta bo odgo-i ti bi odgovarjal, \Pet m zopet in po ne-ne Prizanesel Tone. "e bom prizanašal, Vreden, ti m da boš vedel, i da očital ubojstvo in Človek* 1° očital nedol-*u> ti povem tukaj im i oa ji'1 h i"11 spoi kar ,d te|i ra,;;;1 ^Li^vljen sem pa oče? nesi'ečnega Mi- Je strmel, kakor da el pomena teh Se je za mizo in Naenkrat mu je ši- av° in oči so se mu e. a ž \\ io. eseni al, mu so' jslali »bil an vabtf iži ,istrj kom1'' vec1 ifP ■d«1! se lepo istre' otepf sniei V0je; rok ne dam — Pok'. °Četa na smrtni rj, azal še nisem ni- k°ne bi bil hud, če bi i^em tebi potrdile s4mrk jaz ti ne ■j, 1U> Kar si zagre-:Cetu-^Zdaj vidiš, 2, Je Tone in kak- jeiSdizločina tv°je- Ut^j 1 t one po nedol-|)ft. en in med preis-d^f tebe in tvojo - brezplačno, za >U o*ita * dvajset let; U1 sebičnost in ,(!°ka?l:0jstvo. Ali' mo- '^^ni \belemu dnevu ' 1 °braz? Jaz sem oP bij«* . civ'" tega!l istaV, i g*5 inias v< da ta je v aj n'1 vol» en ie 1 t .KO) ižiie'j) k kjer bo potreba, Uudi Tone. Sicer pa za očeta Pl'ičo lahko tudi toil / samega. Glej'!" ,u Pisanje iz žepa. Je Iz ^o. k ar boš videl iz skoraj k; ti IVaUt vTSre; 11 pa se »čili„ to šolo, kjer sam; strmel in ral misli, škripal 3-^ajeval z glavo. je a Se je toliko u->avel Zagovarjati f^isHi6"5' da si sam ni tQ da bi bil stric tudi od drugod SEPTEMBER 2. — Piknik fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu na cerkvenih prostorih. 2. — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ in proslava 20 letnice obstoja. Piknik se vrši na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. Combined Lodges for the servicemen's Homecoming Fund at SWH, Waterloo Rd. OKTOBER 20. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 21,—Prireditev Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani. 1946 JANUAR 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. JUGOSLOVANSKI LETALEC PIŠE IZ AFRIKE (Nadal.1evan.1e z 2 strani) ri ponoči se je šele pričela za naš narod prava nesreča. Takrat so se bili namreč vzdignili naši partizani proti našemu sovražniku meneč, da se jim bo posrečilo prisiliti ga na kolena, čie hočem biti odkritosrčen in govoriti resnico, vam moram priznati, da so edino partizani krivi tako ogromno smrti našega naroda. Oni so mnogo več škodovali s svojimi dejanji svojemu lastnemu narodu kakor pa okupatorjem. Za vsako delo, katerega so bili storili nepremišljeno partizani je moral plačati račun civilni narod, ki v vsem ni bil popolnoma nič prizadet a-li soudeležen. Na primer: Partizani so bili pri nas v Kamniku zažgali veliko lesno tovarno Remec. S tem delom so bili Nemcem prav malo škodovali, škodovali pa so mnogo bolj svojemu lastnemu narodu. Nemci so bili namreč zato takoj drugi dan pobrali 100 (sto) mož ter jih na mestu, kjer je prej stala tovarna — ustrelili. Vse so delali v tej tovarni, so pdepeljali v Nemčijo, kjer so morali trdo delati daleč proč od svoje domovine in družine, za skromne denarje. Takih in sličnih primerov je bilo na tisoče. Verjemite mi, da ne lažem. Ni bilo to samo enkrat, da so Nemci izbrisali s sveta z ljudmi vred kar celo vas, a vse to samo zaradi partizanov. Take stvari lahko presodi le trezno misleč človek, kateri je živel med njimi in je občutil njih dobrote, tega ne more pisati eden, kateri se je med tem časom nahajal recimo tam v Ameriki. V Šenčurju so bili leta 1943 Nemci obesili nekega Barleto-vega fanta, kako mu je bilo ime, mi ni mogoče povedati, tudi ne vem, če je bil kaj z Vašim možem v sorodstvu. Zakaj je bil o-bešen, ne vem. Mogoče ste poznali čpinarjevega Miha iz Šenčurja, tudi on je bil ubit od Nemcev, pokopan ^e v gozdu Bo. bovk nad Kranjem. Istotako ni več med živimi živinozdrav-nika Bedenka iz Kranja. Njega pa so ubili partizani, ker jih je šel prosit v gozd, da naj že vendar prenehajo s svojimi nepremišljenimi dejanji, ker če bo šlo tako dalje, mora ljudstvo iztrebiti." « * * « « « « « « « «e n ' Zakaj o drugih V £ace ^brže ne govori v pretepu se prav rano 3 »0: Ubi 'Peti N4Vesreča je 'a je • rrav seveda On tJ^ toliko govoril, '^lo7 lzP°zabil. Vro- \ š„GašPeriu, po u N «,Utr'ele Bricove be 4a Je> da M 5 ni ^kov ga ni bil zavrnil, ko ga Mi Vi. 011 zavračal, ko I in resnico ^Pei Tak° politižno na Stiu Sl'amoval svo- 4 gu j flasi se mu je le fc J«s sram le zato, A ' Zdelal. Ali naj R.la "" Hlj!Sodil očeta ■Pr, a? av Saj svo- zameriti ži mogl°Bricu-% za Toneta; ^ s„ 3 bi mu bil do-ah ga Je s''1 h Je u^l na°?aval Gašper, k%7V0 Pot, dasi s0 zapeljan. £ JLm najprej Si i m Pa Rožma- If4 1 le mogel on, per," je vpil za njim, "nad lazom je podrl veter eno staro trhlo hruško. Ali jo smem jaz s poti spraviti?" ' "Pojdite Toneta prosit," je dejal Gašper, ne da bi se ozrl. Tetrev bi bil najrajši par gorivih za njim poslal, zakaj Ga-šperjevo vedenje se mu je zdelo grdo, brezobzirno, nehvaležno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik, trikrat toliko star, stokrat toliko izkušen in kako je delal zanj! "Ti smrkavec, ti!" je dejal poluglasno in se ozrl, če je sam. O, če bi se ne bal Tetrev da si pokvari bodočnost, bi že pokazal temu fantalinu! —- Ampak oziri ti kaze poštene misli, ti vežejo jezike, ti izkrivljajo pravična dela. Seveda, če se pomisli, da so vsi drugi možje polni ozirov, kaj bi jih zameril Tetrevu! Tetrev se je oziral tako rekoč na Gašperja, prav za prav pa na sebe; ali ni takisto tudi tolike druftih obzirnih možakov? (Dalje prihodnjič) » » » > » » * » » * « In Loyal Support of our fighting men. we Kave pledged ourselves to remind every American to buy more Wir Stamps & Bonds *M?m Tako upam, da sem vam s tem vsaj malenkost pojasnil položaj, kateri je bil pri nas takoj po vojni pa do časa, ko je bila Jugoslavija osvobojena. Kaj se pa dogaja sedaj, Vam pa ne morem pri najboljš volji pojasni ti, kajti sedaj bi moral jaz sam iskati od koga kakega pojasnila. Bojim se, da je sedaj še vse huje. Izmed mojih prijateljev jih je bilo že več odšlo pred ča som v Jugoslavijo, a do danes ni bilo o njih nikakega glasu. Zvedeli smo edino to, da jih je mnogo že med mrtvimi. Kakršen je sedaj položaj v naši domovini, ne bo ostal večno, to mi lahko verjamete. Drugič Vam pišem še kaj več o tem. Mi se imamo tu, hvala Bogu, kar dobro. Vsega skupaj nas je le še 36 mož, a še to nismo sami Slovenci. Jaz se nahajam sedaj v angleški aviaciji in da bi se sedaj vrnil v domovino, na to niti ne mislim. Star sem 23 let in kot tak tudi nimam strahu pred nadaljnimi težkoča-mi življenja, katere me še čakajo. Pošiljam Vam tudi sliko v spomin, prosim Vas pa, če Vam je mogoče, da mi Vi pošljete e-no sliko Vaše družine, kajti s tem mi boste storili veliko uslugo. Upam, da se Vam nisem v ničemer zameril ter da mi v najkrajšem času odpišete. Pozdravlja Vas s prisrčnim pozdravom, Vaš prijatelj 719327 AC. Beč Franc S.H.Q. Orderly Room R. A. F. Station Blid C.M.F. -:—o- Neusmiljeni hrček Sonja Sever jeva (Nadaljevanje) Bobku je bilo to seveda silno všeč, kaj si je mogel lepšega želeti kot že pripravljen dom s polnimi shrambami! Udomačil se je kar v najlepši spalnici in se gostil pozno v noč. Fižolčkova dryžica pa ni bila tako vesela gosta. Hitro je namreč opazila, kako je Bobek strašno sebičen in neverjetno požrešen. Kmalu je tudi videla, da se mu nič ne mudi, iskati si novega doma. Nasprotno, začel se je šopiriti, kakor da bi bil on gospodar. Potrta je opozorila moža: "Zdi se mi, da tvoj brat zelo izrablja najino gostoljubje! Bojim se, da se sploh ne misli odseliti!" FižolČek pa jo je dobrodušno potolažil: "Nikar se ne boj, brat mi je! Pusti ga, da se malo odpočije, potem bo gotovo odšel." Ali Bobek nikakor ni mislil zapustiti rodovitne njive; ko je nekega dne pripeljal s seboj celo nevesto, je postal tudi FižolČek ves zamišljen. Zvečer, ko so bili vsi štirje zbrani v veliki shrambi, se je opogumil in obzirno vprašal brata: "Bobek, si si že našel -kako pripravno njivo? Glej, v ki'atkem pričakujeva zaroda in tedaj bova sama potrebovala ves dom." Bobek se je na te besede porogljivo nasmehnil in predrzno odvrnil: "Lep brat si mi, da me kratko malo mečeš na cesto. Sicer pa sem bil jaz že tu v dolini, ko si se ti potepal po gorah! Zakaj nisi ostal tam gori? Ta njiva je po vseh pravicah moja. Ker si pa moj brat, te nočem odgnati, samo glej, da me nikoli več ne nadleguješ s takšnimi vprašanji. Tukaj sem jaz gospodar in moja žena gospodarica!" (Dalje prihodnjič.) -o- Lenin—plemenitaš Slavni voditelj ruskega pro-letariata in krvave revolucije leta 1917, Lenin, je bil po svojih prednikih grofovskega rodu in se je pisal grof Ilija Ulja-nov. DELO DOBIJO — Največji masonski tempelj na svetu je "Masonic temple" v Detroitu. MALI OGLASI Hiše naprodaj Na Kewanee Ave. 5 sob moderen bungalow, furnez, 2 garaži, cena $7,200. Hiša za 2 družini na 77. cesti, cena $6,600. Na 207. cesti hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 3 zgorej, zadej hiša s 4 sobami; garaža, ekstra lot; cena je $6,800. Na Calcutta Ave. hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 5 zgorej, 2 garaži, furnez, velik lot cena je $7,200. Hiša na Sylvia Ave. za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, furnez, 4 garaže, velik lot, cena je $6,500. Za podrobnosti pokličite Geo. Kasunic HEnderson 8056 (196) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M.-W.-x) Hiša naprodaj Na E. 67. cesti je naprodaj hiša 11 sob. Za podrobnosti se zglasite na 1020 E. 78. St. (194) Stanovanje išče Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George ICovačiča, 6312 St. Clair Ave. (193) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu ■ od 5:10 zv. do 1:40 z j. * Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Prilika po vojni Lepa prilika tudi za po vojni se nudi strežkinji za poln čas, ki mora biti stara nad 21 let, Slovenka ali Hrvatica. Jako dobra plača. Zglasite se v Sorn Restaurant 6036 St. Clair Ave. _(x) Za hišno delo Išče se ženska za hišno delo v hiši v okolici Garfield Heights, kjer je gospodinja bolna. Lahko stanuje tam, ali pa dela saifto čez dan. Pokličite MI 8566. (194) Delavci za livarno Squeezer Molders Grinders Ohippers Pour-out Men Shake-out Men Težaki Plača od ure in overtime Izvrstna prilika za v mirnem času. Westinghouse Electrical Corp. 1216 W. 58. St. Detroit ali Clifton kara. (198) MALI OGLASI V pristanišču Naha, glavnem mestu otoka Okinawa je bilo mnogo razbitih japonskih bojnih ladij in po zavzetju mesta, so imele naše čete polne roke dela, da so počistile pristanišče. Gornja slika nam kaže prizor, ko so zajeto japonsko bojno ladjo odpeljali na odprto morje in jo tam z razstrelbo poslali na dno morja. Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer J/2 gotovine takoj, ostalo v 3 letih po. 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) ___ (Aug. 31) Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo pri nas, Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo,ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (x) dobite Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in,termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. __U) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. ip E. 68th ENdicott 4211 ,lf L vam vsak dan prinaia v hišo Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1945 goma sklanjale k zemlji, .oče Dobrogost je govoril s tako prijetnim glasom, s tako prepričevalnimi besedami . . . Ljudje so zadrževali dih, umolknili so tudi dojenci v materinih naročjih, glas očeta Dobrogo-sta je donel veličastneje, kakor če se oglasijo v njegovi domovini zvonovi ob naj radostnej-ših praznikih . . . Glave starih mož so bile še vedno sklonjene, roke, ki so stiskale kladiva in palice kar najtrdnejše so mogle, so polagoma odjenjavale, težko orodje je paj lpi|]|flQ . . . Da morejo 1>'! križem vsi ravnU | Nemogoče — p o pol' goče. Izkušeni možje zopet dvignili glavft či so se uprle na ostreje, kakor če iskati celo njegovo "To je bil križ" ki je poravnal preP! spodom in sužnje®. "In pri nas nas je vkoval v oko' —^^ (Dalje prilik [ KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Starec je pritisnil k ustnicam rog, in zdelo se je, da se mora prebuditi pri teh zateg-njenih glasovih v grobu, kjerkoli leži kak Nemec, obrniti in, poslušati, da bije rojakom vri-njencem ura plačila, — da Bo-drci vstajajo k poslednjemu boju, predno ležejo na veke v rodno svojo zemljo, da jo hočejo še namočiti, da se še enkrat odpre in vrže iz sebe devetero-glavega zmaja, ki bi ščuval vri-njence, če prav že v desetem kolenu, proti samim sebi na V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE' SMRTI NEPO-ZABLJENE IN PRISRČNO LJUBLJENE MATERE Mary Millavec ki so za vedno zatisnili ovoje mile oči dne 19. avgusta 1944. Eno leto ,1e sedaj minilo, kar zapustili solzno ste dolino, ko od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Počivajte mirno, draga mati, storili vse najboljše ste za nas. Večni Bok Vam daj plačilo, spavajte v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: HČERE IN SINOVI. Cleveland, O. 20. avgusta 1945. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJJENEGA SOPROGA IN OČETA Louis Strauss ki .te zaspal večno spanje dne 20. avgusta 1939. Šest let je že poteklo, kar zapustil solzno si dolino, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Dragi soprog ln ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite; Večni Bog TI daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: MARY STRAUSS, soproga; SINOVI in HČERE, SINAHE ln ZETJE. VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 20. avgusta, 1945 življenje in smrt za — vero, in da trobi k maščevanju stari Ni-klot — ta, katerega so na bregu reke Varnove obstopili, ubili, mu odsekali že tedaj sivo glavo in jo z glasnim vriska-* njem nosili po celem taboru . . . Zaklinjali so se pri nebu in pri peklu, da je to zmaj Niklot, katerega je vendar enkrat zaseglo kopje svetega Jurija. IV. Komaj so dozvonili zvonovi po bodrški deželi s stolpov kri-stijanskih svetišč najradostnej-ši hymnus, ki so ga nebeški duhovi zapeli bedni zemlji: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," so pričeli povsodi zvoniti vnovič, in slišati je bilo, kakor bi se združevali njihovi glasovi v grozno prorokovanje: "Le v grobu — le v grobu — miru prej ne bode!" Oče Dobrogost se je vračal od slavnostne božične maše, šel je s povešeno glavo, skoro niti vedel ni, da je že na planem in da tu ni žive duše ... V cerkvi je stopil v kot, in ljudem se je zdelo, če so ga pogledali, da je to kamenit kip; niti zganil se ni. Roke je imel neprestano sklenjene, pogled uprt v oltar, ustnice tesno zaprte ... Le zdaj in zdaj se je razlil po njegovem bledem obrazu izraz, o katerem ni bilo mogoče povedati, kaj znači. Toda vselej je takoj izginil, in kakor da so mu 'mišice v obrazu zopet otrp-nele vsled diha Morane. In tako se je zdelo, kakor da odseva z vsake poteze v njegovem obrazu duša, ki je bila prenapolnjena z neizmerno ljutostjo, s pravičnim gnjevom in zopet s tako kipečo ljubeznijo, ki premaga tudi največje težave. Propoved je bila v nemškem jeziku . . . Oče Dobrogost je nekoliko razumel ta jezik; toda propovednik je govoril s tako čudnim naglasom, da ga skoro ni bilo mogoče razumeti. Po svetišču se je razlegalo samo nekako mrmranje, ki se je le zdaj in zdaj spremenilo v mogočnejši glas . . . Vendar so imeli ljudje oči nepremično o-prte v oznanjevalca božje besede, kakor iz navade ali pa prisiljeni. Nikdo ni ganil niti z obrvmi, in ko je svečenik dokončal in pokimal z glavo, so vsi rekli po nemški kakor iz jednega grla: "Daj to naš nebeški Gospod!" Nato je stopilo nekoliko duhovnikov pred oltar. Na njih se je vse lesketalo zlata. Obroba na bogoslužnih oblačilih je bila več prstov široka, in oblačila sama so bila napravljena iz najtežje svile. Na koru so se oglasili rogovi, gosli, bobni, pi-ščali v najpopolnejšem fortu, da se je vse treslo . . . Oče Dobrogost je stal neprenehoma v kotu s sklenjenimi rokami, s pogledom, vprtim proti oltarju, in z ustnicami tesno sklenjenimi, kakor bi mu bile odrevenele. In zdelo se je, da se je zavedel šele, ko so se pričele množice ljudi riniti iz cerkve . . . Nato se je zravnal in zapustil svetišče kakor po nagonu ter prišel na neobljudeno ravnino, nad katero ni nikdar zakrožil niti kragulj. s Naenkrat je obstal njegov pogled na oblakih dima, ki so se dvigali z mnogih mest in se hitro razlivali v jedno samo sivo meglo, ki se je razprostirala po celi pokrajini. V tem trenotku so mu zadoneli na uho tudi tožeči glasovi zvonov po cerkvenih stolpih . . . Oče Dobrogost se je ustavil in pogledal ostreje pred se; toda ta- koj je pospešil korak. Brezdvo-mno je dobro razumel, odkod in zakaj ta sivi, zlovestni dim. Čim bolj se je bližal kraju, kjer so se valili sivi oblaki kakor iz zemlje, tim natančnejše je mogel spoznati človeške glasove, mukanje živine, lajanje psov . . . Oče Dobrogost ni premišljeval niti trenotek, kaj storiti. . . . Že je videl z griča veliko vas, tako popolnoma podobno podkvi, od vseh stranij obkroženo z vrtovi . . . Sredi vasi je bilo polno ljudij, pod streho gotovo ni ostal nihče, vsi so kazali proti jugu, kjer se je nebo nad obzorom zakrivalo v temnejšo in temnejšo noč . . . Oče Dobrogost je nameril proti sredi vasi. Ravno se je trudilo nekoliko mož, da bi prevrnili kameniti temelj, na katerem je stal železni križ . . . Že so se oglašali po vasi tudi temni udarci kladiv in palic, in vsak udarec je provzročil bujno vriskanje, kateremu so se pridruževali tudi otroci, ki so jih držale matere v naročju. "Dragi, dobri ljudje, le trenotek me poslušajte ... Le nekoliko besed . . ." Ta prošnja iz Dobrogostovih ust je preglušila udarjanje kladiv, in burno vriskanje ljudij je zamrlo na njihovih ustnicah . . . Vsi so uprli oči v prihajajočega tujca, katerega obleka je pričala o njegovem poklicu. Sive glave nekaterih mož so se naklonile druga k drugi, toda niti za trenotek niso odvrnili pogleda od tujca. Okoli ust pa jim je zaigral prezirljiv nasmeh. "Govori torej!" Oče Dobrogost je pristopil popolnoma h križu . . . "Kaj nam imaš povedati? — Tujec nisi; to poznamo že po jeziku . . ." Oče Dobrogost si je oddahnil ; a vendar se je pripravil na vsak slučaj. Razburjeno ljudstvo je vedno podobno morju, katerega sleherni val prinaša pogubo. "Ali veste, dobri ljudje, kaj delate, ko pokončujete ta križ?" "Oproščamo se sužnjištva." "Tujemu jarmu se odtegujemo !" "Povejte mi, dobri ljudje, iz česa je ta križ?" "Iz železa!" "Je-li po teh krajih več takih križev?" "V vsaki vasi — v najmanjši vasici!" "In veste, kaj napravijo iz teh uničenih križev? — Iz njih vam skujejo verige, s katerimi bo na večne čase zadrgnen vaš vrat, vrat vaših sinov, vaših hčera — vnukov že ne imenujem, ker nikakih ne bode . . . Vi starešine, ali razumete moje besede? — Ali so vam moje besede popolnoma jasne?" V množici se ni nihče oglasil, le pesti možkih so trdneje stiskale kladiva; njihovi obrazi so potemneli, toda zaničlji-vi smehljaj okoli ust jim je izginil, in oči so imeli uprte na tujca pod križem. "Iz rodu «em, ki vam je po krvi tako soroden kakor brat bratu . . . Kdor izmed vas mi je najbližji, naj udari, če hoče, s kladivom, ki je v njegovi desnici, najprej po moji glavi in potem po tem križu!" Med ljudstvom je postalo še bolj tiho; izmed možkih se ni nihče niti ganil. Videti je bilo, da vsi nestrpno pričakujejo, kaj jim še pove ta tujec, ki je rekel, da jim je po krvi tako soroden kakor brat bratu . . . "Trenotek, ko bom mogel pregovoriti z vami, je bil najbolj zaželjeni cilj mojega življenja . . ." "In o čem hočeš z nami govoriti?" "O križu — vendar ne o križu železnem, — tudi ne o križu, kakoršnega vam 'oznanjajo Nemci, ampak o križu, ki je dal narodu, katerega sin sem jaz, novo življenje, ki je postal mojim rojakom ščit, ob katerem se odbijajo vsi navali pohlepnih sosedov, vaših in naših sovražnikov, kakor lahko perje ob tisočletnih skalah . . . Ali me hočete poslušati, dobri, dragi ljudje?" Stare, sive glave so se pola- Najm\ajsi britski feld-maršal Sir Harold R. L. G. Alexander, ki je star 53 let • in se je odlikoval na bojiščih v Sredozemlju je bil nedavno imenoavan generalnim. guvornerjem Kanade. "Me veseli, da se vidiva!" je pozdravil britski kralj George našega predsednika Harry S. Truman-a, ko sta se sestala na britski križarki Renoton. Imela pa sta le malo časa za malo prigrizka in kratek razgovor predno se je naš predsednik vkrcal na bojon ladjo "Augusta," ki ga je odpeljala nazaj v Zed. države. NOVICE- „ z vsega sveta NOVICE- . ki jih potrebujete NOVICE- . ki jih dobite se sveže NOVICE- . popolnoma nepristranske NOVICE- „ kolikor mogoče originalne NOVICE- „ ki so zanimive rac|iiske ar Nhni, da ,ZeP. bos! h.?e firmi No Tom, stl lahko j *ep, v Uh .Vrv'ci in si: NAZNANILO IN ZAHVALA naz"il! V bridki žalosti globoko potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem V J no vest, da je nemila smrt zopet posegla w smo izgubili iz naše srede ljubljenega in nik1" zabljenega brata Joseph Boldan ki ga je Bog nanagloma poklical k sebi in je zi hibo nepričakovano zaspal večno spanje dne \ ja 1945 v starosti 53 let. Doma je bil iz vasl fara Hinje pri Žužemberku. Po opravljeni pogrebni sveti maši v ce> Vida je bil položen k prenaglem večnem dne 17. julija 1945 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahval'", Francis Baragi ža opravljeno sveto mašo i» cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo Vs1, v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s W venci ter vsem, ki so darovali za svete ma^ , ni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so da avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so Pj kojnega pokropit, vsem, ki so nam bili v so z nami čuli in molili ter se udeležili svete pogreba. Nadalje želimo izreči našo prisrčno zahvi" nom podružnice št. 3 Slovenske Možke ZveZe ležbo pri sveti maši, posebno pa članom, ki krsto ter ga spremili v cerkev in na P° Našo prav prisrčno zaihvalo naj sprejm6 ni zavod Zakrajsek Funeral Home za vso Poi vo naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. Preljubljeni in nikdar pozabljeni br»:t\ volja je bila, da Te je že poklical k sebi i" ^ pričakovano si nas moral že zapustiti: Naj f1 ^ * bi Bog zdaj usmiljen sodnik in Ti podeli vež" v' v večnosti in miren počitek v ameriški zemlj1' Žalujoči ostali: FRANCES MODIC in JENNIE PRIJATE^'' MARTIN BOLDAN, brat; V stari domovini pa sestra CECILJA NOSE>1 živa in več sorodnikov tukaj in v stari do!"1' Cleveland, O., 20. avgusta 1945. Progra i so d( 1,1 dobro s > vsaj 0 7» , -v . o,] mzjo nekaj Č1 ezposeh Kine T '"' teden ,vP? Plaču ,tec»en Zi to nar 1 za dob » o. 0