SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inaerati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 15N, V Ljubljani, v četrtek 12. julija 1888. Letnik XA I. Cesarski shod. A Potovanje nemškega cesarja Viljema II. v Petevburg je predmet raznim razpravam, sklepom, upom in bojaznim. Nad sto let opirala se je Prusija na svojo iztočno sosedo in v zvezi ž njo dosegla v Evropi merodajno besedo, držeč se krute teorije, da je moč nad pravico. V zadnjih letih pa je bilo politično obzorje zagrneno v sive oblake, ki so naznanjali hud vihar. Še okoli novega leta tresle so se evropske borze, padali so vrednostni papirji. — Razvlekle pa so se nenadoma lene megle, in blagodejno solnce siplje zopet iz-za oblakov žarke mirovnega upanja na mrtvično lice oslabele Evrope. Razmere mej državami zboljšale so se toliko, da se je polegel vojni hrup in da se nam v najbližji prihodnjosti ni treba bati vojske. Obisk nemškega cesarja v Peterburgu pa bo gotovo z nova utrdil zvezo mej Nemčijo in Rusijo in s tem tudi pomiril javna glasila, ki so iz neblagih namenov želeli krvavega boja. Ze v prestolnem govoru je Viljem povdarjal in razglašal vsi Evropi, da Nemčija želi miru, in česar beseda njegova iz daljave ni dosegla, posrečilo se bo osebnemu njegovemu posredovanju. Vredno je opomniti, kako pišejo o cesarskem shodu angleški in francoski listi. Angleški listi obžalujejo, da Anglija ni pristopila k srednje-evropski mirovni zvezi, ker bi potem Nemčija ne iskala prijateljstva ruskega, in bi Anglija, Nemčija, Avstrija in Italija mogle ohraniti svetovni mir. Nekdaj ponosna Britanija mora gledati, kako Nemčija sklepa prijateljstvo z Rusijo, in boji se za svojo posest v daljni Aziji. Se vedno veljil pravilo, da mora Anglija v Evropi braniti zaklade v Indiji. Denar in oddaljene naselbine ne dajo poroštva vedni moči in veljavi države. Tudi Benetke so bile nekdaj velesila v Evropi, a danes je zgubil vso grivo beneški lev. Ako Anglija ne bo ozdravila hude irske rane, ne poravnala stoletne krivice, ako bo zarjavelo njeno orožje, tiho in skromno ločila se bo sama iz sveto-valstva velikih držav. Angleški listi tolažijo občinstvo z dovtipnimi telegrami in dopisi, toda črnilo ne bo vstavilo kolesa svetovni zgodovini. In koliko upov so Francozi stavili v Rusijo, edino svojo ,,moralno" zaveznico v Evropi! Kakor kaže, tudi ta zaveznica ne bo jim ostala vedno zvesta in udana. Le z rusko pomočjo upala je Francija pridobiti si Alzacijo in Loreno, matere so vodile otroke na sprehodih v obleki ii la cosaque, ruski zastopnik v Parizu bil je slavljen in poveličevan : iu vsi upi naj gredo po vodi! Časniki sklepajo strahovite reči iz nemško-ruskega prijateljstva, nekateri celo svetujejo zvezo z — Avstrijo. Tudi v Avstriji imamo dovolj čukov, ki si v temi sovraštva slikajo strašne podobe o prihodnjosti; zlasti madjarski politiki niso mirni, ker še vedno niso pozabili poraza pri Vilagosu. Znani oficijozni listi molčali so dolgo o cesarskem shodu, in še-le zadnjo nedeljo oglasil se je ,,Fremdenblatt" ter naznanil svetu, da potovanje nemškega cesarja pomeni mir. Sicer ne smemo upati, da se bodo rešila razna preporna vprašanja, vendar bo mir gotovejši. Posebno pa se Avstriji ni treba bati ničesa, ker o zvezni zvestobi nemškega cesarja ne moremo dvomiti. Ruski listi pa so polni optimizma. Potihnili so napadi na Nemčijo, in vsi se vesele prihoda nemškega cesarja, ker upajo, da bo Rusija z diplo-matiško pomočjo Nemčije na Balkanu izpodrinila Avstrijo. Kakor razvidno, različno presoja evropsko časopisje shod nemškega cesarja z ruskim carjem. Avstrija že pozna Bismarckovo prijateljstvo, vendar smemo upati, da se ne bo zrušila avstrijsko-nemška zveza, dokler bo imela le mirovni značaj. Nasprotno pa se ne moremo toliko zanašati na Nemčijo, da bi agresivno postopali proti Rusiji. Najbolje je, kar more storiti kronist: počakajmo brez predrznega zaupanja, pa tudi brez nečastne obupnosti. Papeževa okrožnica o človeški prostosti. (Dalje.) Zmernejše, a nedoslednejše je mnenje onih, ki trde, da po božjih postavah se mora ravnati življenje in vedenje posamnega, ne pa državno: v javnem življenju da je dovoljeno od božjih postav odstopiti, ter se pri postavodajalstvu kar nič ne ozirati na nje. Iz tega pa nastane potem zla posledica, da državni in cerkveni red moreta ločena biti. Kako ničevna je ta trditev, lahko se razvidi. Kajti narava sama naznanja, da družbi je namen, svojim udom pomagati k čednemu življenju, in to k takemu življenju, ki je božjim postavam primerno, ker Bog je začetnik vse čednosti iu pravičnosti; torej bi bilo veliko protislovje, ako bi bilo državi dovoljeno, ne ozirati se na one postave ali celo nasprotnega kaj določevati. Vrhu tega je vladarjem narodov dolžnost, z modrimi postavami skrbeti ne le za zunanje koristi in zadeve, temveč posebno tudi za duševna dobra. Ničesa si pa ne moremo misliti, kar bi ta dobra utegnilo bolj pospeševati, kakor take postave, katere iz Boga samega izvirajo: oni torej, ki se pri vladanju držav nič ne ozirajo na božje postave, so krivi, da se javna oblast ne zlaga s svojim namenom in z naravno določbo. Še važnejše je to, kar smo že drugje večkrat omenili, da se namreč državna in cerkvena oblast, izvršujoč svoje dolžnosti, morate včasi srečati, akoravno državna oblast nima istega bližnjega namena, kakor cerkvena, niti ne hodi po istem potu do svojega cilja. Obedve namreč ukazujete istim osebam in ne redko celo glede istih reči, če tudi ne v istem zmislu. Ker pa je razpor nedostojen in premodri volji božji gotovo nasprotujoč, mora se vzrok prepirov, kolikrat se to pripeti, po nekem pravilu in redu odpraviti ter spet za zlogo skrbeti. To zlogo pa so po pravici primerjali zvezi med dušo in telesom, ki je obema v prid: ločitev njuna pa je posebno telesu škodljiva, ker mu življenje uniči. LISTEK. Črt — volilni agitator. Ura na mestnih zvonikih je odbila šest. Črt, ki je ta dan poletaval nad mestom, vsede se konečno na streho neko hiše in jame polagoma raztezati posamične dele prutila, koje je imel v roki. Bilo je to čudno prutilo — trnek z udico, kakor daljnogled, ki ga je bilo možno raztegniti do ogromne daljave. Na to iz krabice, kojo je imel s seboj, vzame las, pripne ga na prutilo — kaj prečudna vada — in ga spusti v najljuduato mestno ulico. Bodisi, da so bili ta dan meščani preveč krepostni ali pa vada ni bila preveč vabljiva — mi-nolo je pet minut, in nihče ni še hlastnil za udico. Črt privleče iz krabice ves nevoljen druzega črvička in ga velegracijozno vrže v drugo ulico. Žal, — vse pričakovanje je bilo mamo. Vada 8 trnka je zginila, ne da bi se bila vjela ali na-bola kaka žrtev, in naš črt je zgubil konečno Zidano" voljo. „ČuI sem že davno o teh ljudeh", godrnja, „toda le počakajte, jednega moram vjeti — če ne...!" dostavi neizrečno zlomisel in nabode na udico novo vado. Bil je to košček tiskanega papirja. Silno premetavanje prutila svedočilo je o dobrem vspehu — in z velikim naporom privleče na streho debelega, dva stota težkega agitatorja. Pokazalo se je, ko je uboga žrtev hitala po zraku, da se črt ravno ni pospešil, da bi mu iz-ruval trnik; pri tej delikatni operaciji tudi ni ska-zoval one spodobno uljudnosti in hvalevredne ročnosti, s kojo se je vedno odlikoval. »Pojdi sem", zarohni nad njim ter zgrabi ba-rantača za vrat. „Jenjaj se že napenjati in nikar ne misli, da sem s teboj kaj pridobil. Bil si že naprej moj; to je bilo samo časovno vprašanje." »Saj ne zdihujem, gospod, zbog tega", kriči nesrečnež in maje z glavo na vse strani v nepopisni bolečini. „Samo to me peče, da sem se dal opehariti takemu bednemu vetrnjaku ... I Kaj pa poreko ti tam doli? Tolikanj dragocenih koščkov spustiti in se naposled vjeti na tako mrvico", pristavi žalostno in se zagleda v vade, koje je črt skrbno poravnaval in z nova nabadal na udico. »To je, kar me grize in peče, gospod!" „Poznam to", odreže se črt lilozoiično. „Doslej nisem vjel še nikogar, ki bi ne bil do pičice jednako govoril . . . Toda, čuj, vi tam doli ste nekako prenapeti . . .! Glej, tii imam svoje najlepše peklenske vade, a danes še ni nikdo ugriznil vanje! — Možno, da se posreči tvojemu dovtipu, o kojem vzlic tvojemu neugodnemu položaju ne more nihče dvojiti", dostavi Črt, vračajoč se zopet k svoji prvotni uljudnosti. Agitator pregleduje vsebino krabice s sladkim usmevom. „Preveč starodobno, gospod ... vse je že davno prošlo . . . Sploh", pristavi zajedno še živahneje, — „mogoče bi mi bilo, seveda proti pošteni proviziji, nekaj ponuditi, kar bi —hm! gotovo bolje ugajalo, nego ti-le črvički. Blagovolite mi samo dovoliti", nadaljuje najslajšim glasom, — »privoščiti malo, neznatno premijo — umeje se, da v gotovini —• a jaz sem vam najuljudneje na razpolaganje." »Narekujte svoje pogoje", de črt važno. »Svobodo svojo in malo provizijo za vsacega, kojega vjamete, in stvar je ukončana." ^ Črt se namuza, premišljujoč. Sploh pa, saj /v' ima agitatorja v pesteh, meni on, in rizika ni ve-ftjj»(> . lika. »Torej velja!" Da uam bode to še bolj jasno, moramo si še posebej ogledati različne napredke svobode, katere imenujejo posebne pridobitve našega veka. V prvi vrsti si hočemo pri posamnih osebah to ogledati, kar posebno čednosti vere nasprotuje, marveč tako imenovano versko svobodo. Ta se opira na izrek, da vsakemu je prosto, držati se vere, katera mu je po godi, ali pa nobene vere ne držati se. In vendar je med vsemi človeškimi dolžnostimi brezdvomno največja in najsvetejša ona, katera ljudem ukazuje, pobožno in vestno Boga častiti. In sicer sledi to neizogibno iz tega, ker smo vedno v oblasti božji, ker nas božja previdnost vlada, ker smo od njega izšli in se imamo k njemu vrniti. Eazven tega treba pomisliti, da krepost v pravem pomenu besede brez vere niti obstati ne more: kajti djanje nravnostne kreposti se ozira na one reči, ki človeka k Bogu, največjemu in poslednjemu dobru vodijo; zatorej je vera, ki „ono izvršuje, kar se tiče direktno in neposrednje božje časti" (S. Th. II.—II. qu. LXXXI. a. 6.), kraljica in starejšina vseh kreposti. Ako se sedaj glede na to, da je več nasprotujočih si ver nastalo, vprašamo, katere vere izmej vseh naj se držimo, odgovor nam da razum in narava, da se moramo prav gotovo one držati, katero nam je Bog ukazal, katero kot tako ljudje lahko spoznajo po gotovih zunanjih znamenjih, s katerimi jo je božja previdnost odlikovati blagovolila, ker sicer bi morala v tako važni stvari nastati pomota, ki bi bila silno pogubna. Kjer se torej človeku dopusti ona prostost, o kateri govorimo, pripozna se mu pravica, da sme najsvetejšo dolžnost brez kazni narobe obrniti in opustiti, nespremenljivo dobro zapustiti ter se k zlu obrniti. To pa, kakor smo že rekli, ni prava prostost, marveč lažnjiva prostost, je suženjstvo v greh zabredle duše. Ako premišljujemo isto prostost v državi, dokazuje se nam, da ni vzroka, zakaj bi država kako bogočastje izvrševala, ali javno izvrševati ukazovala; nobenemu bogočastju se ne sme prednost dajati pred drugimi, temveč vse vere morajo enako pravico imeti, in ni treba nikakega ozira imeti do naroda, ako isti katoliško vero spoznava. Da bi to prav bilo, moralo bi res biti, da državljanska družba ljudi kot taka ali nikakih dolžnosti do Boga nima, ali da se sme istih brez kazni otresti. Toda oboje je očitno krivo. Kajti ni dvoma, da družba človeška je vsled volje božje nastala, bodisi da gledamo na njene dele ali njeno upodobljajoče načelo t. j. avtoriteto, bodisi da premišljujemo njen namen, ali mnogotere koristi, ki jih družba ljudem ponuja. Bog je, ki je človeka za družbo stvaril ter ga z drugimi zvezal, da bi vkupno z drugimi dosegel, kar njegova natura zahteva, pa ne more sam doseči. Zato mora vsakako državljanska družba baš kot družba Boga kot svojega očeta in začetnika pripoznati ter njegovo moč in vlado spoštovati in častiti. Pravica torej in razum enako prepovedujeta, da bi državljanska družba bila ateistična, ali, kar je ateizmu enako, da bi različne tako imenovane vere enako čast in brez razločka enake pravice imele. (Dalje prih.) »Blagovolite še trenotek počakati", predlaga zviti agitator. »Pripetiti se vendar morejo še razni slučaji, kojih ne smem prezreti . . . Dajte mi to udico in pustite mi minjo nabosti mojo vado. Taka stvar zahteva vešče roke, in celo vaša znana ročnost mogla bi se zmotiti glede pripravnosti sredstev . . . Pustite me pol ure samega, in ako bi ne bili z menoj zadovoljni, vražji naj bodem — vaš, hotel sem reči!" Crt privoli, prikloni se in zgine. Elegantno skoči doli v ulico, recimo X., vstopi v najbližnjo modno prodajalnico za gospode, znana židovska tvrdka, preobleče najokusneje novošegno, ter šeta po mestu, gre na ljudski vrt in druzega ne misli, nego na svojo zabavo. Kaj je ta večer uganjal črt, ne spada v naše pripovedanje. Toda vrnimo se k našemu agitatorju, kojega smo ostavili na strehi. Ko se ta gospod uveri, da črt ui prisoten, izvleče iz naprsnega žepa lepo zložen tiskan papirček ter ga pripne na trnek. Nato vrže udico na P. cesto ; jedva pade udica tijši, že nekdo vgrizne vanjo; trnek je gotovo kedo pogoltnil. Ko bi trenil, potegne žrtev k sebi, sname jo s trnka in udico znova na- Politični pregled. V Ljubljani, 12. julija. Notranje dežele. Ministerstvo zunanjih zadev odločno na-glaša, da avstrijska vlada ni v nobeni zvezi s sklepi in potovanjem srbskega kralja Milana glede ločitve zakona. Vlada je tudi baje naročila poluradnim listom, naj pišejo v tem smislu. Del madjarskega časopisja je zopet pričel boj zoper grofa Kdlnokyja. „Egyetertes" mu pred-baciva, da je premlačno postopal v bolgarskem vprašanji. List pravi: „Menda so na Dunaji že a priori sklenili, rešiti vshodno vprašanje potom korn-promisa.To pa ne zadostuje avstrijskemu nalogu na balkanskem polutoku .... Ako glede bolgarskega vprašanja ni med Rusijo iu Avstrijo razpora, čemu torej toliko oboroževanje? Ali morebiti za to, da se osigura Nemčiji posest Alzacije-Lorene? Ako je Bismarcku Bolgarija Hekuba, briga nas alzaško vprašanje še veliko manj. Ako se Nemčija ne poteza za naše koristi, treba tudi ni nam, da bi si za Nemčijo belili lase". V dalmatinskem deželnem zboru je predvčerajšnjim vložil poslanec dr. Messa predlog o gradjenji železnice Knin -Zader. — Služba posebnega duhovnika raguški bolnišnici se je potrdila. — Dr. Ivčevič je predlagal premembo § 33. obč. volilnega reda. Ta predmet se je izročil posebni komisiji. Tnanje države. Papež Leon XIII. izdeluje poleg že naznanjene okrožnice o razmerji mej cerkvijo iu državo še drugo, koji predmet je socijalno vprašanje. Sv. oče bo izdal to pismo še v tekočem letu. — »Propaganda fide" se z nova pogaja, da bi oprostila misijonarje, koje ima Mahdi vjete v Kartumu. — V Dublin poslani msgr. Persico, da se pouči o irskem vprašanji, ostal bo še nadalje na »zelenem otoku". ,,Pester Lloyd" je izvedel, da se bo zadeva mej srbsko krallico in kraljem kmalu poravnala, ker je prva izprevidela, da ne more upati pomoči od katerekoli strani. Srbska vlada je prosila oblast-nije v Wiesbadnu za svoje odposlance pomoči, ki se jim ni mogla odreči. Z druge strani pa se javlja ravno nasprotuo. Generalu Protiču se je naznanilo, da ga bodo oblastnije podpirale le tedaj, ako se uvede in konča redna pravda. V tem slučaji pa bi kralj ica s prestolonaslednikom zapuslila Wiesbaden ter se nastanila v Rusiji ali Franciji. Protič je sicer naglašal nasproti kraljici, da ima že v rokah listino, na podlagi koje mu je pomoč oblastnij osigurarana. Gororil pa je to neresnice le zaradi tega, da bi preplašil Natalijo. Petrograjski krogi so trdno prepričani, da bo Rusija takoj po odhodu nemškega cesarja sprožila bolgarsko vprašanje. Zadnji njen korak v tem oziru je bil ta, da je pozvala Turčijo, naj pozove Koburžana, da zapusti Bolgarijo. Turčija na ta opomin še do danes ni odgovrila. — Princ Koburški je predvčerajšnjim zapustil samostan Kalofer ter s spremstvom odpotoval v Burgas in Varno. Nemški kancler Bismarck je naznanil dunajskemu in italijanskemu dvoru, da cesar Viljem pri svojem potovanji ne bo v nobenem oziru prezrl koristi visokih zaveznikov Nemčije. Berolinski krogi imajo menda veliko zaupanja do potovanja cesarjevega v Petrovi dvor. Nemčija hoče namreč porabiti to priliko ter postopati nasproti Franciji, oziroma francoskemu prebivalstvu v Alzaciji-Loreni z izzivljajočimi naredbami; pripravlja se namreč za te dežele enako delovanje glede kupovanja zemljišč in naseljevanja nemških podložnikov, kakor se to vrši zoper Poljake. Fran- bode. Z istim vspehom vrže udico na ostale tri glavne trge. Za nekaj trenotij imel je volilni agitator pokrito vso streho s svojimi žrtvami. Se silneje natezanje motvoza sili ga, da napne vse svoje moči in spretnost. Z nadčloveško močjo posreči se mu konečno vreči brcajoči predmet na streho. Peklenski lonioz pretresal je mestni vzduh, ko agitator položi k svojim nogam črtovo veličanstvo. Gospoda se merita srditimi pogledi. Agitatorju je bilo še v dobrem spominu, kako se je prej ž njim postopalo, torej se tudi on ni podvizal z odpenjanjem trnka. Ko pa se vendar konečno pripravi, vpraša črta, je-li zadovoljen ž njim. Ali črt je bil popolnoma zamaknen v vado, kojo mu agitator potegne iz ust. »Da, zadovoljen sem", izpregovori naposled, »in ti odpuščam . . . Toda, kako se zove to le?" »Pripognite se malo"; nato agitator razgrne natisneu papir. Bil je židovski dnevnik. Crt napne svoji kosmati ušesi. „To je laži-svobodomiselnost, kojo vi tako ljubite", pošepeče mu agitator, zapenjaje si suknjo k odhodu. A. S. cosko časopisje jo vsled tega jako razburjeno. »Smele« piše: Ako se bo grdo ravnalo z našimi rojaki uporabila bo Francija vzlic svoji miroljubnosti vsa sredstva v obrambo mejnarodnih pravic. Francoska zbornica je sklenila še pred sklepom sedanjega zasedanja rešiti predlogo o utrjevanjih pristanišč v Cherbourgu, Brestu in Toulonu. Zaradi tega postavil se je ta predmet na dnevni red današnjo seje. — Senat je v drugem čitanji potrdil postavo o novačenji, ki določuje aktivno službo na 3 leta iu ono v rezervi na 6»/, leta. — Poročila o Boulangerjevem potovanji si diametralno nasprotujejo. Le toliko je gotovo, da je na večino postaj, skozi koje se je vozil general, redarstvo zabranilo vhod narodu. Italijanski senat je potrdil vladni predlogi o železnicah in finančnih naredbah. V angleški spodnji zbornici je predlagal liberalec Fenvvick, bivši rudokop, naj se dovolijo državne dijete poslancem. V prejšnjih časih plačevali so volilni okraji sami svoje zastopnike. Ker pa je bilo to za mnoge pokrajine preveliko breme, zgodilo se je dostikrat, da taki okraji niso poslali v zbornico svojega poslanca. Sedaj opravljajo poslanci svoj posel brezplačno. Fenvvick je nameraval s svojim predlogom omogočiti vstop v parlament delavski stranki. Toda vlada je pobijala ta nasvet, češ, ta predmet ni še v okvirji praktične politike ter se sedanji proračun še ne sme obremeniti s to točko, iredlog je podpiral Gladstone, a propadel je pri glasovauji s 192 proti 135 glasovom. Angleška orožna moč v pokrajinah Culu-zamorcev ima 300 mož redne konjiče, 120 mož pehote na konjih, 440 mož redne pehote z dvema topovoma in dvema mitrailleuse-ama, 160 Culu-strelcev in 250 Basuto-konjikov. Vrhu tega je poslal poglavar v Natalu, sir A. Havelok, 800 mož pehote na pomoč. Ta orožna sila je jako skromna in skoraj gotovo nezadostna nasproti toliki vstaji, koje glavni vodja je glavar Usutu-zamorcev, Dinisulu. Njegov podpeveljuik Išingana se je nedavno bojeval z Angleži, ki so ga sicer premagali, a pri tem imeli znatne izgube. Vstaja je tembolj resna, ker se je Dinisuluju pridružil rod Boersov. Turški sultan je podpisal irade, ki nakazuje velikega vezirja, naj skrbi za to, da se bo plačal tekoči obrok ruske vojskine odškodnine, kakor tudi zaostanek , v znesku 7'/, milijona rubljev. Rusija brž ko ne s tem ne bo zadovoljna, ker je Nelidov odločno zahteval jamstvo, da se izpolnijo dotične turške obljube. Izvirni dopisi. V Slavini, 7. julija. Začeli smo zidati ta teden novo šolo. Sedajna šola je bila pozidana na mestu poprejšnje cerkvene hiše in kašče I. 1847. in primerno prirejena za enorazrednico. A število za šolo godnih otrok je naraščalo tako, da se je pred tremi leti moral ustanoviti II. razred, za kateri nikakor ni bilo najti prostora v šolskem poslopji. Prisiljeni smo bili, najeti zanj sobo v privatni hiši in se pripravljati, da bomo novo šolo zidali. Toda kje in kako bomo dobili potrebnih denarjev, ker šolska občina je uboga kakor večinoma vse notranjske? Našli smo, hvala Bogu, dobrotnika, katera bota pomagala, da dobimo brez posebne naše težave krasno novo šolsko poslopje, ki bode imelo prostora za tri razrede razun stanovanja nadučiteljevega in druzih stranskih shramb. Ona sta slavinska rojaka in veleposestnika preblagorodna gospoda Franjo Kali s ter v Trstu in Josip Gor up na Reki, ki sta se odločila v proslavljenje štiridesetletnice presvetlega našega cesarja preskrbeti nam šolo, v kateri se bo likala in mikala slavinska bistra mladina, da postanejo iz nje dobri kristijani, pošteni ljudje in domoljubni zvesti državljani. Vsadila sta preblaga dobrotnika zrno, vsejala seme, od katerega bodo želi in vživali bogat sad še pozni rodovi. Delo se je pričelo te dni. Bog daj, da bi se tudi srečno dovršilo. Letina nam kaže dobro; le zdaj nam nagaja dež, da se seno ne more spravljati, in nekateri izvirki ter manjši pritoki Pivke so nekaj mlak zalili. Zdravstvene razmere pri nas letos niso kaj prida. V nekaterih vaseh bolehajo otroci za davico, in v druzih so se ponujale po malem koze. Kar še nismo slišali, se je tii pripetilo, da je bila porodna mrzlica epidemična. Umrlo je to pomlad sedem porodnic vsled mrzlice, in velik strah je bil med ženami, ki se še ni popolnoma polegel. Sklepali so, da temu je krivo prestopno leto. Iz Prage, 8. julija. Dasi oba slovanska blago-vestnika sv. Cirila in Metoda zelo časte na Češkem, vendar ta dan pri nas ni narodni praznik, temveč ta dan slavi sesterska Morava. Letos je bil ondi še posebno zaradi tega pomenljiv, ker se je nabiral po vseh mestih dar eirilo - metodijski za »Matico školsko". S tem darom hoče Morava proslaviti spomin onih dveh mož, koja sta z Velehrada raz-širjevala svoje blagodejuo delovanje do vseh končin Morave in Češke, koja sta v slovanskem jeziku prišla k nam oznanjevat vero Kristusovo. Dar cirilo-metodijski iz Morave in Šlezije namenjen je letos zgradbi novega gimnazijalnega poslopja v O pavi. Tu bodi omenjeno, da je „Matica školskd" v 9 mesecih upravnega leta (od 1. oktobra 1887 do 30. junija 1888) prejela darov, društvenih prispevkov in druzih dohodkov 127.388 gld. 67 kr. in izdala 132.967 gld. 44 kr., primanjkljeja je torej 5579 gld. Med izdatki so n. pr. plače učiteljstvu 70,045 gld., podpore občinam za vzdrževanje šol 15.231 gld., najemnina 11.096 gld. itd. Iz tega razvidite, kako veliko delokrožje je odmerjeno temu občekoristnemu in velevažuemu društvu. Seveda, tudi v to povsem narodno podjetje se zaletavajo strastno naši politični sovragi, kakor mi-nole dni tukajšnji in brnski nemški listi zoper ustanovo češke akademije in velikanski dar 200.000 gl. neimenovanega daritelja. Poleg tega pa pozabljajo, da imajo jednake akademije Poljaki v Krakovem, Madjari v Budimpešti, Hrvati v Zagrebu in vsi drugi izobraženi narodi. Češka akademija znanosti, pravi „Mšihr. Tagblatt", ima biti „cvetličnik" umetnemu negovanju slovesnosti, koja sredi malega na-rodiča češkega (Oechenvolklein) nič kaj ne napreduje. Dobro! Cehom ni bilo še treba dva ilustro-vana lista (tednika) prepustiti pruskim rokam, kakor so to morali učiniti fakcijozi z dunajsko „Neue Illustr. Ztg." in „Heimat", dasi so jim razmere ugodnejše. Češka akademija ved vzlic temu postane v istini in bode klila in žila, da jo bodo še čislali pošteni in učeni možje nemški. Ponekod se v čeških listih oglašajo glasovi zopet še za drugo novo podjetje in to je: zoolo-g i č n i ali ž i v a 1 s t v e n i vrt. Mnoga manjša mesta inostranska se ponašajo z znamenitimi zoolo-gičnimi vrtovi, n. pr. Frankobrod, koji je primerjati s tretjino Prage, Kolin na Eeni s polovico stanov-nikov, Draždane in Amsterdam, koja ne nadkri-ljujeta Prage, ni glede leže, ni glede števila stanov-nikov. In vendar imajo ta mesta že davno slične ustave. Amsterdamski zoologični vrt sluje kot največji te vrste. Berolin bil je 1. 1844. manjši nego je Praga, in že tedaj ustanovljen bil je zoologični vrt. Toda v vsi Avstriji ni niti jednega takega zoologičnega vrta. Kajti, kar se vidi v Schonbrunnu in na Dunaji, to se ne da primerjati k popolnoma in dobro založenemu zoologičnemu vrtu. Doslej oživotvorili so Cehi mnogo prelepih narodnih podjetij, in da so vsa srečno dovršili, treba je bilo napenjati vse sile in žile: zgradili so dvakrat „N&rodni divadlo" (gledišče), založili so „Matico školsko", „Jednoto pošumavsko in severočeško" — in zdaj zopet mislijo na založbo zoologičnega vrta v najbližji dobi, koji bi gotovo lepo napredoval, cvel in se množil v okrašaj mestu. Členi carske opere moskovske, gospa Vjera Offrosimova, gospoda Sokolov in F u h r e r , so še vedno predmet največje pozornosti in iskrenega vsprejema v „Narodnem gledišči"; občinstvo jih pri vsakem nastopu neobičajno toplo odlikuje in se pohvalno in laskavo izraža o milo-zvočnetn njih petji, in to kaj veljd, kedor pozni kritično pražko občinstvo. Pevec in igralec Fiihrer ni rodom Rus, nego krščen z vltavsko vodo in je češke rodbine, in sicer sin slavnega skladatelja Fiihrerja, čegar maše se po vseh cerkvah čeških pojejo. In ker Vam skoro v vsakem dopisu poročam o kakem odkritji te ali one spomenske plošče ali spomenika, zabiti ne smem tudi slavnega glasbenega mojstra Prokša, učitelja Smetane, Mendla, Kol&ra, Kavane in drugih, kojemu je rodno mesto Liberec vzidalo spomensko ploščo na njegovem rodnem domu. Prokš je bil jeden onih Nemcev, koji so ljubili češko domovino svojo, koji so bili ponosni na njeno ime in niso bili neznosni nasproti drugi narodnostim, kakor se to godi dandanešnji v razupitem Liberci (Reichenberg). Prokš je bil velik umetnik in ustauovnik po njem imenovane šole — bil je slepec. Porodil se je 1. 1794. v Liberci. Že v svoji nežni mladosti bil je umetnik. Nemila osoda ga je kruto preganjala. V 8. letu je oslepel na iednem očesu, a v 17. letu na drugem. V praškem ustavu za slepce se je izuril s pomočjo zvokovih črk tako v igranji na glasoviru, da ga ni ovirala slepota. Založil je bil knjižnico, v koji je bilo nad sto glasovirskih šol. Prokš je umrl dne 20. decembra 1864. 1. v Pragi in počiva na olšanskem grobji Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje.) VI. Gospod zbornični svetnik Mihael P a k i č poroča, da se je c. kr. okrajno oblastvo v Ljubljani obrnilo do trgovske in obrtniške zbornice s prošnjo, naj poroča o prošnji Antona Kneza, kateri hoče napraviti javno tehtnico na svojem zemljišču na Grosupljem. Občina Grosuplje šteje 1743 duš ter ima 38 trgovcev in obrtnikov, kateri bi večkrat radi zvedeli težo blaga, ki ga kupujejo in prodajajo. Manjše kolikoče odtehtujejo lahko na svojih trgovinskih tehtnicah, a večjih kolikoč pa že ne. Toda vse od-tehtavanje je takorekoč brez koristi, ker izkazilni listi o odtehtovanju niso javni listi. Z Grosupljega in iz sosednih občin hodijo na semenj v Ljubljano in druge kraje in bi tedaj zelo želeli, ko bi mogli deželske proizvode in blago od-tehtavati na Grosupljem. Tudi obiskovalci semnjev na Grosupljem in bližnjem Šmartnem posluževali bi se radi te tehtnice. Nadalje je poudariti, da je Grosuplje na veliki cesti, po kateri se izvodi tudi iz novomeškega in litijskega okraja mnogo blaga v Ljubljano na semenj, na kolodvor, in ker na tej črti ni javne tehtnice, moremo trditi, da je javne tehtnice zelo potreba. Zatorej nasvetuje odsek: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu izreče za javno tehtnico na lasti Antona Kneza na Grosupljem. — Predlog se enoglasno sprejme. VII. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o sledečem ukazu trgovinskega ministerstva od dne 18. februarija t. 1., štev. 1389: „Došla je prošnja, naj se navadne tiskovine, katere nimajo nikakor tiskovnoredarskega značaja artistiških ali literarnih proizvodov, kakor n. pr. šolski zvezki, karte za čestitke, cenovniki, naznanila za oddajanje stanovanj, računske golice, učni razpregled za učence itd. izločijo iz obrtnega pojma tiskovnega izdelka in naj se dopusti prodajalcem papirja prodajati jih, ne da bi si za to morali prej izposlovati dopustilo. Da se utemelji ta prošnja, navaja se, da so rečene tiskovine kot potrebne v splošnem prometu postale potreben trgovinski proizvod in da jih mnogo-stranski iščejo pri prodajalcih papirja. Po zdanjih zakonitih določilih treba je za trgov-stvo s takimi tiskovinami izposlovati si obrtnega dopustila na podstavi §. 15., število 1. in § 21. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39 ter je moči uslišati prošnjo, odnosno oprostiti one osobe, ki prodajejo rečene tiskovine, dolžnosti, da jim v to ni potreba izposlovati si posebnega dopustila, samo po naredbi na podstavi §. 24. omenjenega zakona. Z ozirom na ta določila poziva se v sporazumu s c. kr. ministerstvom notranjih stvari slavna zbornica, da poizve mnenja zadrug v svojem zborničnem okraju ter se sama izjavi, ali bi bilo po nazorih čestite zbornice z ozirom na zdanje odnošaje in potrebe umestno, ne zahtevati obrtnega dopustila za trgovstvo s takimi tiskovinami, katere so določene zgolj potrebam obrta in društvenega življenja." (Dalje prih.) Dnevne novice. („ Proslavljena goba".) S to „slavno" stvarjo pečali sta se dunajska „N. F. P." in graška „Tages-post", pripovedovali o čudežih in delali zlobne opazke. Vredništvo „Grazer-Volksblatta" vprašalo je nekoga v Ljubljani, kaj je resnice na tem. Dotični dopisnik je doslovno prevel naš članek o „proslavljeni gobi" z dne 7. julija ter dostavil, da bližnji prebivalci pri omenjenem gozdiču nikakor niso tako praznoverni, marveč so le pomilovali radovedne obiskovalce gobe. Lažnjivi ljubljanski dopisnik v imenovana dva židovska lista naj se ne boji za versko čistost naroda našega, ker celo v Berolinu, središči nemške inteligencije, omikanci iščejo razsodbe o svoji prihodnjosti pri vedežih s kvartarni. Sploh pa „das unverfiilschte Deutschthum" ni dalo miru dopisniku, ki je hotel zopet pred svetom črniti gosp. deželnega predsednika in konečuo Slovence. Take laži same obsojajo nemško poštenost in resnicoljubje dotičnega dopisnika. Bodi mu v tolažbo, da bukev več ne stoji in goba več ne raste. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prosila znižane voznine za vdeležnike velike skupščine na Ptuji. Dne 4. julija odgovorilo je glavno ravnateljstvo na Dunaji z odlokom št. 3781 družbenemu prvomest-niku, da tej prošnji žalibog (Ieider!) ne more vstreči. (Nove sv. maše) bodo darovali gg. novomašniki: Peter Bohinjec 29. julija v St. Jurji; Janez C e b a š e k 5. avgusta v Trbovljah; Fran Hribar 12. avgusta v Vodicah; Janez Krek 23. julija na Brezjah; Janez Nemanjič 29. julija v Metliki; Matija Hak 23. julija na Brezjah; KonradTexter 5. avgusta v Tržiči; Fran A v s e c 5. avgusta v Šmihelu; Josip G r e g o r i č 29. julija v Ambrusu ; Anton J e m e c 5. avgusta v Davči; Fran L a k -mayer 5. avgusta v Stepanovicih; Josip Pristov 29. julija na Breznici; Leopold R i h a r 5. avgusta v Kropi; Janez Zupan 12. avgusta v Št. Jurji. (Kmetijsko potovalno predavanje na Breznici) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. G. Pire v nedeljo 15. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. (Nevarno zbolel) je župnik v Planini pri Rakeku, č. g. Fr. Rih ar. (Na tukajšnjem učiteljišči) delalo je zrelostne izpite 13 pripravnikov; 10 jih je napravilo izpit z dobrim vspehom, 2 ponavljala bota izpit čez dva meseca, 1 čez jedno leto. Na ženskem oddelku, kjer sta letos le prvi in tretji razred, oglasili sta se dve kandidatinji; ena je napravila izpit, druga je pala za eno leto. (Šolska skušnja v „Marijanišči") ob sklepu šolskega leta se je vršila danes kaj slovesno. Prostorna dvorana je bila pripravljena za šolsko sobo, za klopmi sta bila postavljena klavir in harmonij za spremljanje petja. Ob 3/49. se pripelje gosp. deželni predsednik baron \Vinkler, pozneje pride poročevalec v deželnem odboru g. Karol Dežman, in tudi mil. gosp. knezoškof oveseli šolsko sirotno mladež s svojo drago navzočnostjo. Poleg teh bili bili so tudi drugi gospodje, n. pr. mil. gosp. prošt dr. Jarc, predsednik Vincencije družbe g. Karol Pollak, dr. Nejedly, Jos. Šiška i. dr. prisotni pri tej slovesnosti. Dečki so čvrsto odgovarjali v krščanskem nauku in drugih predmetih, zlasti pa so krepko peli cesarsko in papežko himno in umeten, zanimiv spev: „Dan v šoli", ki ga je vglasbil J. Petz; vzbujal je mnogo veselja. Peli so ga dečki dvakrat. Gospod predsednik je kaj prijazno nagovoril otroke ; pozneje po njegovem odhodu so spodbujevale besede mil. knezoškofa gojence k poštenemu življenju; k sklepu je g. Karol Dežman kot zastopnik deželnega odbora opominjal dečke, ki se bodo podali sedaj iz hiše, k hvaležnosti do zavoda in do dobrotnikov. Komaj je treba omeniti, da so se odprle tudi zlate bukve in so se razdelile „pre-mije". Bil je to dan za zavod. Razumeva se, da gre za to velika hvala onim, ki se trudijo z dečki v šoli: gosp. p. Ehrenfriedu Z upe tu in gdč. Fr. Ueršičevi, kakor tudi gospodoma p. Angeliku Hribarju in Jos. Majerju, učitelju na prvi mestni deški šoli, ki sta blagovoljno spremljevala petje na harmoniju in klavirju. Kako lepe sadove rodi krščanska dobrodelnost pod varstvom družbe sv. Vincencija! (Učiteljska konferencija) za okraj okolice ljubljanske vršila se bo dne 17. t. m. v šolski sobi druge mestne deške šole v Ljubljani. (Program delitve premij za govejo živino), ki bode v Dolenjem-Logatcu v ponedeljek dne 23. julija. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Dol. Logatcu za notranjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar. Namen tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejce te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dasihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879 več goveje živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, temveč tudi v vnanje dežele. 1. Pravice do premij v Logatcu imajo vsi živinorejci pol. okrajev logaškega in postojinskega ter sodnijskega okraja vrhniškega. 2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor v Dol. Logatec. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, iu posebej telice in posebej krave ua ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spri-čalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili premiranje živine, izbero se po dotičnem pred-pisniku c. kr. ministerstva kmetijstva iu se morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode spoluil vse, kar imenovani miuisterski pred-pisnik veleva ter da bode premirano goved naj-manje eno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo : junci (biki), ki so '/a do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večjemu o telet. Goved sme biti izvirnega marijadvor-skega, muriškega, belansko - pincgavskega plemena in pa mešana domača živina z gorej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike: 40 gld., II. 30 gld., III. 25 gld., IV. 20 gld., V. 20 gld., I. premija za telice: 25 gld., II. 20 gld., I. premija za krave: 30 gld., II. 25 gld. Skupaj 235 gld. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike: 30 gld., II. 25 gld., III. 20 gld., IV. 20 gld., V. 15 gld., I. premija za telice: 15 gld., II. 10 gld., I. premija za krave: 20 gld., II. 15 gld. Skupaj 170 gld. Vseh premij je devetnajst — in sicer 10 za bike. Za premovanje odločenega denarja je 405 gld. Notranjski kmetovalci se opozarjajo, da se obilno vdeleže razstave. (Upokojen) je svetnik deželnega sodišča v Celji, g. Alojzij Pesarič. X' (Zrelostne izpite) na gimnaziji tržaški delalo je 2S učencev; šest jih je napravilo izpite z odliko, pet jih bo ponavljalo po počitnicah. — Na učiteljišči v Kopru je izmed 10 Slovencev 1 pal za jedno leto, 2 za dva meseca, 1 napravil z odliko, ostali z dobrim vspehom. Telegrami. Dunaj, 12. julija. „N. F. P.": Tudi letos se bode sešel Kal no k v z Bismarck oni tekom poletja; kraj in doba šo nista določena, a skoraj gotovo koncem avgusta ali začetkom septembra. Belgrad, 12. julija. Prestolonaslednika pričakujejo semkaj tekom prihodnjih 24 ur. Wiesbaden. 11. julija. Srbska kraljica se je zavezala, da bo ostala v Wiesbadnu, dokler ne bo rešena ta zadeva; tajno se redarstvono nadzoruje. Na vprašanje redar-stvenega predsednika se je odločno branila izročiti prestolonaslednika Protiču. Kiel, 11. julija. Z najvišjim ukazom so se za cesarjev prihod izdale posebne naredbe načelniku admiralitete. Cesar se bo vkrcal na „Holienzollern': ter spremljan od prve in druge divizije vežbalne mornarice in torpodnih ladije odpeljal na široko morje dne 14. julija dopoludne. Torpedni mornarični oddelek se bo povrnil iz Biilka v Kiel. Vremensko sporočilo. I Dan Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t ram toplomera po Celzija 11. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733 7 730 6 729-8 13-2 22-0 180 brezv. si. jzap. n oblačno del. jasno 5-40 dež Zjutraj megla, tez dan deloma jasno, zvečer oblačno, po noči dež. Srednja temperatura 17'8°C., za 0 9° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 12. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 80 gl. 75 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 40 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 112 „ 45 „ Papirna renta, davka prosta......96 „ 35 Akcije avstr.-ogerske banke ...... 870 „ — Kreditne akcije ....................307 „ 60 ^ London.............125 „ — „ Srebro .............— „ — n Francoski napoleond....................9 „ 91 „ Cesarski cekini ....................5 „ 91 „ Nemške marke ..........61 „ 25 VABILO k III. VELIKI SKUPŠČINI družbe sv. CIRILA in METODA na Ptuji, v nedeljo dne 29. julija 1888. Y: SPORED: 1. 11. o V211- uri o 7., 12. uri. Božja služba pri 00. minoritih dopoludne. Zborovanje v »Narodnem domu« 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. — Izžrebani so bili naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. Ivan Murnik, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zumer. G. Volitev nadzorništva (5 udov*). 7. Volitev razsodništva (5 udov*). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dno 11. julija 1888. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetec. *) Iz § 16 gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Prve dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič. Iz S 14: Velike skupščine se vdeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: .............. b) pokrovitelji, c) udje druž- binega vodstva, d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki. — Število podružničnih zastopnikov ustanavlja se tako, da je na vsacih 50 družbenikov en zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po jednega imeti. Letovišče na Bernci, na Koroškem (Fiirnitz inKiirnten) pol uro od toplic beljaskih; železniška in poštna postaja, gostilna Julija pl. Kleinmayra z lepimi sobami in dobro kuhinjo po nizki oeni. Naznanila posestniku v imenovani, povsem slovenski in jako prijetni kraj. (2) Štev. 2970. Oklic. a) Od c. kr. okrajnega sodišča v Trebnji se naznanja, da so bode v sredo 18. julija 1888 ob lO. uri dopoludne v zapuščino Matije Radelj-na na Gornji l>obravi pri Trebnji spadajoča goveja živina skupaj 25 glav in med temi dva para pitanih volov, dalje razno žito po javni dražbi proti gotovemu plačilu prodajalo. C. kr. okrajno sodišče Trebnje dne 8. julija 1888. XXXXXXXXXXXXXXXXXX x Brata Ebcrl, * izdelovalca oljnatih barv, iirnežeT, lakov X in napisov. K _ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X S * y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. M priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot JJ znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehson) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vso te vrste v prodajalnah. ifC" Coniko lisi znhtovanjc. xxxxxxxxxxxxxxxxxx iig-iti. a.v.: (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi In dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton iMwewAi, tapecirar in dekorater v Ljnbljani, »elenburgovc xilic;o »it. 1, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO «-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. 0000000000(x5l0000 Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko