THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) SEPT. 15th, 1920 ST. 218 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c RUSI ZADELI Z NOVO OFENZIVO. Copenhagen, 14. sept. — Br-^avka, katero je prejel list Rimske Tidende, pravi, da je ^sju vojni minister Leon Tro-dospel v Lido na Litvinskem. cla .le zasedena od ruskih čet. ^avka dostavlja, da se Tro-*3ev obisk ne tiče direktno no-Ve ruske ofenzive. ■Brzojavka iz Hersingfo rsa pra Bre? ®e sovJ'etske čete ob reki mi m ob gornjem toku ofPl • Pripravljajo za novo ssr-Poroča se'da s°sov- kah ? armade na nekaterih toč-Dmt-^ Pričele z novo ofenzivo mtl Poljakom. h14-sept- - Brzo-)'av- SovipfT pravi- da so ruske „a "VTe čete pričele z ofenzivo bliZu ® Straneh Brodija, to je: lahai &alicijske meje in se Lvov t na novem Pohodu na po3n't sto Poročilo, katero je ske vl VZ uradne izjave sovjetski l v Moskvi Pravi- da J'e MuJavalerija pognala v beg »Miške ČJ' 14- sept. — Francosko m ukrajinske čete. ri? ZllUgj. • --*-». »muvusivu 1aKministrstvo pravi, da JG dobilo Poročilo, v katerem je fcfca , —* * jv Primen S° se v Petrogradu Rti o nemiri, ko so prišle ve-ittifi j^razu sovjetskih čet. Ne-io^,0 kili baje protirevoluci-ttiisari^3 zr'ačaja, in veliko ko- Ž je bil° P°bitih- šlopo !a' 14- sept. Semkaj do-pravi, da je general v Sibir-V- pr°tiboljševiški vodja da ie 1J1> odšel na Kitajsko ter zlata VZel S sabo velike količine Br • la tjaJ-avka iz Moskve, ki je bi-Por0ča]Uana 8" septembra, je W^ina' so Semenove pusto-l>adle 6 na dal-inem vzhodu pro-vodstv n ^ So njegove čete pod k pri°m generala Lokhavitski-^ske Pile k četam vzhodne h j6 ^Publike. Ista brzojav-Zapien, udi Poročala, da je bila Jftenov . vsa zlata rezerva Se- div°stoVn izročena vladi v Vla" ki se imajo • ^iga T ZOpet Pričeti v Rigi. ^skj ' 1 sePt. — Ruski sov-^s]; mirovni delegatje, ki so ?%)iV ' da se uidejo z ^jov Poljske' smatrajo tu-N'e o Onferenco kot nadalje-^ti-e-^i ' ki se je pred kratkim . ''ft v Mmsku. ^Itiik v deIegatje," pravi na-^"nii°Ijetske misije, M. Jof-1% ka? Seda'i še nikdar vpra->s0 *Sni so naši pogoji in M-Seve mkdar predložili proti-Si n' v Poliaki so samo kriti-jjdložij• P(ig6i'e, toda niso 1 nobenih proti-pogojev. ! Ha iSe bo mogl° nadaljevati Nati; anjl- morajo Poljaki po-%;Pod kakšnimi pogoji so ; ";; '!eni skleniti mir." ] s S " i"' i ) i I 0 3Ui1j,ept®n?beri bo prekosil ce-SfeS ŠteviIM Porok, prafi f ^rada za izdajanje if E>o?edaj se Jetij, >u ze 500 poročnih doyo- Debsova poslanica. Atlanta, Ga., 14. sept. — Ev-gen V. Debs, spcijalistični predsedniški kandidat je podal danes iz svoje jetniške celice naslednjo kampanjsko izjavo: "Kot vsakdo razume, se morajo vse moje izjave ozirati na jetniške naredbe, katere zapreke nimajo drugi moji tekmovalci pri izražanju svojih misli. V prvi vrsti je socijali'stična stranka delavcev in producen-tov naroda in stranka onih, ki so se podali v skupni boj za o-svoboditev. Na vse one apelira z jasnim glasom in določenim programom. Interesi vseh delavcev so identični in zato je za do'sego njih industrijalne svobode v prvi vrsti potrebna ekonomska in politična združitev. "Socijalistična stranka zahteva za delavce njihovo orodje in ves produkt njihovega dela, ne dovoljuje nikakega profita kapitalistom, nikake najemnine lastnikom in nikakih obresti bankirjem. Socijalistična stranka stoji odprto za odpravo kapitalističnega sistema, privatne lastnine sveta ter parasitske pluto-kracije. Ona se zavzema za u-stanovitev industrijalne in so-cijalne demokracije, kjer bo vse ljudstvo skupaj kontroliralo naravne dobrine industrij naroda in jih obratovalo ne za profit kapitalistov, temveč za zadostitev potreb vsakega moža,žene in otroka dežele. "Tukaj doli v Georgiji gnije po poljih tisoče akrov finih vodenih melon, ker transportne naprave niso v stanu vršiti svoje delo. To je samo eden slučaj izmed tisočih kriminalne kapitalistične vlade, za katere stal odgovorni tako republikanska kot demokratična stranka. Obe sta financirani in se vzdržujeta na krmilu s dohodki izkoriščanja, ki obsoja ljudstvo v revščino in sužnjost." Z ozirom na irskega župana MacSwiney-ja je dejal Debs, da je njegovo srce pri njem in da bo to grozoviti umor značil uničenje zverinske angleške države. Pomiloščenje političnih jetnikov odklonjeno. Washington, 14. sept. — Ko so se danes oglasili pri justič-nem tajniku delavski voditelji ter vložili prošnjo za splošno pomisloščenje političnih jetnikov, jim je Palmer povedal, da bo vlada nadaljevala s svojim ■sedanjim postopanjem, ter v vsakem slučaju postopala samostojno. V odgovor na apel Samuela Gompersa in new-yorškega so-cijalista in bivšega kongresma-na Londona, je Palmer naštel slučaje pomiloščenja izza sklepa premirja ter izjavil, da ne bo v teku treh mesecev ostalo v ječi več kot 160 oseb, ki so obsojene krišitve špijonažne postave." Palmer je povedal delegaciji, ki je bila poslana v soglasju z resolucijo, ki je bila sprejeta na konvenciji Ameriške delavske federacije v Montrealu, da bo njihovo prošnjo povedal Wilso-nu, da pa ne bo storil ničesar drugega. Ko je Gompers opozoril Palmer j a, da so že vse druge države izpustile politične jetnike, je dejal Palmer, da je bilo število istih v Združenih državah veliko manjše kot kjerkoli drugod, in da po nekaterih evropskih državah mečej ljudi v ječe, samo ako si upajo izraziti svoje ne-strinjanje z vladnim postopanjem. DESCHANEL RESIGNIRA? Pariz, 14. sept. — List Eclair pravi, da bo predsednik Descha-nel v očigled slabega zdravja najbrže prisiljen resignirati in da bo parlament izvolil novega predsednika, nato po pričel z zopetnim zborovanjem šele v novembru. i i — Sveža jajca so se včeraj prodajala na clevelandskem trgu po 61c ducat na debelo, na drobno pa po 70c za ducat, ako so jajca sveža. Češplje se prodajalo po $2 pol bušlja, vstročji fižol 10 do 13 centov kvart, ohijsko grozdje po 45 centov za malo košarico, ohijske breskve po $2.00 in.$2.50, hruške hruške najboljše vrste po $2.50 bušel. New Jersey sladki krompir se je prodajal po $3.15 bušel. — Včeraj je prišel v stanovanje Mrs. Annie Horrocks na 1366 E. 93rd St. neki moški ter si prilastil pripravo za izmenjavo dena.r j a, ki je bila last njenega sina, ki je sprevodnik na cestni železnicij, v kateri se je nahajalo $18 drobiža. Mrs. Horrocks ga je videla, ko, je letel čez dvorišče in je zakričala na pomoč. Sosedje so začeli lov in prišla na ppmoq tudi policija, ki je tatu končno zajela^ bliži-, ;ni Wade parka. Tat je pred kratkim pobegnil |iz, prisilne del^y-nice v Capinu. j }, Cleveland, 14. sept. — V-čeraj se je zopet pripetila zrakoplov-na nesreča, katere žrtvi sta bila poštna zrakoplovca Walter Stevens, ki je vodil zrakoplov in Russell Thomas mehanik. Zrakoplov je bil nove vrste* ki je ves iz kovine in je bil v poštni sužbi med Chicago in New Yorkom . Zrakoplov je bil prisiljen pristati na zemlji v bližini Pemberville, med Toledo, in Clevelandom, ko je eksplodiral gasolin in oba zrakoplovca sta privezana k sedežem zrakoplova živa zgor^a. To je že tretji zrakoplov čisto kovinastega tipa v službi pošte, ki je zgorel. Stevens in Thomas sta že tretja in četrta žrtev slične nesreče v teku dveh tednov. Stevens je bil poznan kot eden prvih letalcev dežele. Prebivalci Pemberville-j a pravijo, da so opazili stisko zrakoplova še predno se je primerila eksplozija, kajti zrakoplov je letel izredno nizko in ropot motorja je kazal, kot da je nekaj narobe. Opazovalci pravijo, da je zrakoplov očividno . varno pristal. Tedaj pa je eksplodiral gasolin in stroj se je z vso silo zadri v zemljo. Ogenj se je nenadoma razširil po vsem zrakoplovu. Prišla je pomoč, toda predno, je bil ogenj udušen, sta bila že oba zrakoplovca; mrtva. ; j I3 nesreč, ki so; Be ■ primerile v, zadnjem čapij, je razvidno, d,a sp zrakoplovi cistq kovinastega tipa zelo nevarni. < n -i Italijanski delavci nadaljujejo z direktno akcijo. Rim, 14. sept. — Eksekutiv-ni uradniki tretje internacijona-le so izdali na italijansko delavstvo in socfjaliste manifest, v katerem se jih poživlja, da sedanjo ekonomsko demonstracijo spremenijo v revolucij onarno revolto. Tako pravi poročilo, ki je je prejel list "Idea Naziona-le" od dopisnika v Bernu. Ker so železničarski delavci ustavili vse vlake, na katerih so se nahajali vojaki za severno Italijo, so pripluli v pristanišče Genove ena bojna ladja in več rušilcev, na katerih krovu se nahajajo vojaške čete. Poročila iz raznih delov države izkazujejo, da se delavci še vedno poslužujejo direktne akcije, dasiravno so se pogajanja med delavci in lastniki v Milanu zopet pričela. Brzojavka iz Coma pravi, da je tamkaj proglašena generalna stavka kot protest proti aretaciji več socijalistov, ki so obtoženi, da so imeli pri sebi skrito orožje. Poroča se, da so delavci, ki so prevzeli veliko Fiatovo avtomobilsko tovarno v Turinu, vlomili v varnostno blagajno družbe in vzeli iz nje 200.000 lir, da plačajo delavcem za njih delo. Poroča se tudi, da se je poskusilo pognati -v zrak železniški most v bližini Trsta, kjer so se zadnje dni vršili veliki poboji med nacijonalisti in socijalisti. Francisco Di Beneditti, neki inženir, je ustrelil dva člana rdeče garde v bližini Fiatove tovarne v Turinu, ko sta slednja baje namerila nanj in na njegovega brata svoje revolverje. Beneditti je bil aretiran. Inžinirski inštitut je poslal vladi resolucijo, v kateri se priporoča načrt za razdeljevanje profita med delavce kot možno rešitev problema. Več uplivnih listov se je že tudi zavzelo za ta načrt. Tri tisoč tovarnarjev je sprejelo resolucije, v katerih se obsoja vlado vsled njene brezbrižnosti, in v katerih se zahteva upostavitev reda. Turin, 14. sept. — Delavci Fiatove tovarne so izza prevze-tja iste izdelali 143 strojnih pušk, osem oklopnih avtomobilov in veliko število pušk. Kot se izjavlja, so pripravljeni rabiti to orožje za obrambo ali za napad. Poroča se, da 'so delavci po tovarnah vlomili v varnostne blagajne in vzeli denar, da plačajo mezde. Florenca, 14. sept. — Delavci v Arrenzzo so zaplenili na železniški postaji tri vagone železnega materijala. Delavci pravijo, da železo potrebujejo za tovarne, katere so zasedli. Računa se, da je materij al, katerega so delavci prevzeli, vreden 500.000 lir. Delavci so zaplenili tudi več voz, naloženih z žitom. Kriza končana? Rim, 14. sept. — "Giornale d' Italia" pravi, da je kriza, katero je ustvarilo gibanje kovinarskih delavcev, isrečno prestana. List pravi z ozirom na položaj zadnjih dni: "Do zadnje sobb-te smo viseli na robu boljševizma. Ta nevarnost se zdi, da je odvrnjena in delavski voditelji so postali glasniki potrebe večje produkcije. Bomo videli, če bo-do v stanu pregovoriti delavce, I, da se ravnajo po njihovem nasvetu." "Idea Nazionale" napada via- Premogarski položaj še vedno nerešen. Hazleton, Pa., 14. sept. -— Posebni komitej, katerega je nastavil mezdni komitej premo-garjev, je danes končal svojo drugo sejo, ne da bi bil podvzel kako definitivno akcijo. ' Ko se jutri snide k novemu zborovanju, pričakuje, da bo že prejel sporočilo od tajnika Wil-sona, da-li 'se bo zopet pričelo z mezdnim pogajanjem, ako se bodo premogarji povrnili na delo. Zastopniki okraja št. 9 so izjavili, da se ne bodo vrnili na delo, ako se premogarski podjetniki tudi ne zavežejo, da sprejmejo nazaj na delo vse one delavce, ki so zaposljeni pri vodnih sesalkah, inženirje in ognje-gasce, ki so pustili delo skupno s premogarji. Vsi premogokopi v distriktu 7 in 9 so bili danes še vedno zaprti. Po nekaterih rovih so se oglasili za delo nekateri delavci, ki so zaposljeni na popravilnem delu. Predsednik distrikta št. 7 ni hotel izjaviti, da-li je res, da komitej noče podati svoje odločitve toliko časa, da izve, kakšno stališče bo zavzel delavski department z ozirom na delavce pri vodnih sesalkah, inženirje, ognjegasce in pisače, ki so za-stavkali skupno z rudarji. Govori se, da se bo jutri sklical k zborovanju celotni mezdni komitej za trdo-premogovni 0-kraj, ako posebni komitej ne pride do nikake odločitve. Birmongham, Ala., 14. sept. Semkaj došla poročila pravijo, da bil v spopadu pri Mulka premogorovu resno obstreljen Lindsay Parker, rudar, medtem ko jih je veliko drugih dobilo manjše praske. Odkar je bil v državi Alaba-mi proglašen generalni štrajk, sta se primerili dve dinamitni razstrelbi in vršila sta se dva spopada s samokresi, v katerih je bila ena oseba ubita. Ob-streljeni Parker se nahaja v bolnišnici ter bo najbrže podlegel rani. BOLGARIJA IN GRŠKA. — Clevelandske in ohijske ženske organizacije naznanjajo, da bodo preiskale delovanje vseh kandidatov za okrajne in državne urade ter iste objavile za navodilo ženskam volilkam. Na vse kandidate bodo tudi poslale vpra šalne pole, v katerih se bo skušalo zvedeti njih stališče z ozirom na napredno zakonodaje glede otročjega in ženskega dela in če imajo kakšno določeno misel, kako bi se dalo znižati draginjo. —- Na Cedar ave. in E. 28th St. se je sinoči primerila kolizi-ja med nekim avtomobilom ter pocestno železnico. Vsi oni, ki so se nahajali v avtomobilu, so bili pometani na cesto ter so dobili večje in manjše poškodbe. Washington, D. C. — Pretekli teden je brzojavka iz Sofije poročala, da je bolgarski ministrski predsednik Stambulinski v nekem svojem govoru izrazil svoje veselje, ko je grški ministrski predsednik Venizelos srečno ušel smrti. Mr. Stambulinski je podal tudi vzrok svojega veselja: Mr. Venizelos je edini balkanski državnik, ki iskreno zastopa politiko sprave, in ki je bil vedno pripravljen privoliti v žrtve v dosego sporazuma med Bolgarijo in Grško. Mr. Stambulinski upa, da bo Venizelos zopet proučil stanje Bol-•garije in pokazal svoj spravljivi, duh s priznanjem gotovih potreb, ki jih ima Bolgarija. Pogoji Starnbulinski-ja za sporazum z Grško se dobro poznani. Pred par meseci je v 0-sebnem pismu na Venizelosa opomnil sled' ga za velikodušne žrtv" .atere je bila Grška pripravljena nuditi leta 1912 in 1915 za dosega miru med sosednjima deželama ter je apeliral nanj na obnovitev iste velikodušnosti. Mr. Venizelos je v odgovoru, ki je strokovnjaški po svoji vljudnosti, odgovoril, da je Grška vedno bila in da bo tudi v bodoče iskrena zagovornica i-skrenega sporazuma med njo in Bolgarsko. Opomnil je bolgarskega ministrskega predsednika o prizadevanj in Grške v letu 1912, o žrtvah, ki jih je napravila leta 1913, in o ponudbah, ki jih je stavila Bolgariji leta 1915. Mr. Venizelos je tudi o-pomnil Stambulinski j a, da je Bolgarija navzlic brezprimer-nim prizadevanjem Grške, da dobi njeno prijateljstvo, ista odgovorila z napadom in uničenjem življenja in lastnine na debelo v zapadni Traciji in vzhodni Macedoniji. Medtem ko ima Grška za svoj cilj dosego balkanskega miru, pa nesrečno ravnanje Bolgarije in neupravičena zloraba grške dobrohotnosti ne daje nikakega zaupanja v takojšnjo bolgarsko iskrenost in nič več upravičuje velikoduš- fnosti, ki jo je Grška trikrat po-! kazala napram Bolgariji. Veni-j zelos pravi, da se sporazum med J Bolgarijo in njenimi sosedi lah-; ko doseže v bližnji bodočnosti, me pa na njih račun. On pravi, 1 da se Grška ne more odreči no-Ibenim krajem, ki so grški, in katere je Grški dodelila mirovna konferenca. Medtem pa bo Grška nudila Bolgariji vse trgovske prilike. Ker so ekonomske potrebe obeh držav eftake, ni nikakega dvoma, da je sporazum mogoč, ako bo vsa bolgarska vlada zavzela stališča svojega ministrskega predsednika. 1 Da je Venizelos iskren v svojem upanju za sporazum med Grško in Bolgarijo, je brezdvo* mno. Vse njegovo delovanje dokazuje njegovo željo za ekonomsko in celo politično sodelovanje med balkanskimi narodi. Iskrenost ali neiskrenost Stam-bulinski-ja se razvidi iz gotovih akcij bolgarske vlade. Ako Stambulinski resnično želi spo-razumljenje z balkanskimi narodi, se mora pokazati v prvi vrsti v izberi svojih sodelavcev in diplomatičnih zastopnikov. Kako moremo razumeti deklaracijo Stambulinski-ja, da bo njegova vlada postopala drugače kot so prejšnje bolgarske vlade, ko so njegovi kolegi in diplomatični zastopniki, ki so bili pred kratkim poslani v razne države, niožis, ki so bili zastopani v kabinetu Kadoslavova in so bili tekom vojne očitni nasprotniki zaveznikov ? Stambulinski je pred kratkim nastavil Simeona Radeva kot bol garskega zastopnika v Hagu. Radev je bil zaupnik bivšega carja Ferdinanda. Mr. Stambulinski je nastavil bolgarskim zastopnikom' v Bukarestu Ned-kova, ki je bil za časa vojne v Švici kot glavni šijon in propagandist Radoslavove vlade. Sosedi Bolgarije bodo smatrali izjavo Stambulinski-ja v istem duhu kot preje. Bolgarska diplomacija mora najprej s svojimi dejanji pokazati, da je iskrena, potem šele ji bo mogoče vrjeti. do, češ, da je njeno stališče tako, kot da se hoče'podati tujcu, ki izdaja ukaze v Moskvi in na katerega se je obrnilo, da podpre italijansko komunistično propagando. Tribuna pravi z ozirom ha sedanji položaj: ''Abnormalnost duševno kriminalnih je dosegla tisto točko, da vodje delavcev, ki so se zbrali v Milanu, da rešijo resni položaj, istega niso ne le rešili, temVeč ustvarili še v6č-jo zmešnjavo." Država Connecticut odobrila žensko volilno pravico. Hartford, 14. sept. — Danes popoldne sta odobrila žensko volilno pravico poslanska in senatna zbornica države Connecticut. Ta akcija je bila podvze-ta takoj, ko je stopil governer Holcomb pred zbornico ter istočasno izdal poziv za zopetno izredno zasedanje. Danes se je državna zakonodaja sešla le z namenom, da sprejme potrebne naredbe, da se omogoči ženskam, da se vdeležijo predsedniških volitev. Tedaj pa so prišli prijatelji ženske volilne pravice na dan s predlogom, da se takoj glasuje o tozadevnem amendments Sedaj je ženska volilna pravica čisto sigurna, kajti celo v slučaju, da bi najvišje sodišče zavrglo glasovanje države Tennessee kot nepostavno, bi a-mendment imel potrebno večino držav za sabo, kajti Connecticut je že 37. država, ki je glasovala za žensko volilno pravico. CENE JEDILOM ZNIŽANE. Akron, 14. sept. — V dveh najbolje poznanih restavracijah v Akronu so danes padle' cene vsem jedilom od '5 do 10 centov. ŽETEV PO RAZNIH DRŽAVAH. Ministrstvo za poljedeljstvo in vode priobčuje: Pojedeljski zavod v Rimu naznanja na podlagi zbranih podatkov, da cenijo severne države žetev pšenice na 220 milijonov tovorov, a žel tev rži na 221 miljonov tovorov. V Kanadi kaže žetev vrlo dobro. Dasi je v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo, da bodo naželi82 milijonov tovorov pšenice. V Severni Afriki (Al-gier) Egipet, Maroko, Tunis) bo znašala žetev pšenice 17 milijonov tovorov. Za ostale države še ni podatkov. Ve se da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji, Cehoslovaški, Franciji, Luksem-burški, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji dobra, a na Angleškem v Škotski, Finski in Švedski srednja. Dobre žetve rži pji-čakujejo v Belgiji, Luksembur-ški, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji a srednje v Nemčiji, Finski in Češkoslovaški. V žitnem pasu Avstralije je bilo'mno go dežja. V angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna, ter je ačasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je izvoz iz Argentini je. BTRAN 2. "ENAKOPRAVNUST" SEPTEMBER 15th, 1920. __ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bawlnes Place of the Cernoration.______6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, « mo. $2.75, 8 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY »c Lastuie in izdata ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (W EDNESDAY) SEPT. 15th, 1920 ___«lEBaM04_ " (ASI SE IZPREMINJAJO. Zagovornikom vojne in imperijalistom pot sedaj nikakor ni tako gladka kot je bila recimo v letu 1914. To znači, da so se ljudje nekaj nuačili, ako ne za vedno, vsaj za nekaj časa. Mednarodna konferenca pomorščakov, ki se je vršila v Bruslju, je sklenila, da ne bo trans-portirala vojaških čet ali municije proti ruski sovjetski armadi. Iz poročil, ki smo jih dobivali zadnje čase, je bilo tudi jako jasno, da imajo imperij al isti veliko truda, predno spravijo svoje vojaške potrebščine skozi Gdan-sko na poljsko fronto. Zgodilo se je celo, da je očigled nesporazuma glede pošiljatve municije za Poljsko — za kar so pokazali svoje zanimanje tudi delavci v Antwer-pu — resigniral belgijski zunanji minister, in sedaj je teško dobiti koga, ki bi vzel njegovo mesto. Celo v Združenih državah, kjer je delavstvo v splošnem še jako omejeno v pojmovanju političnih in ekonomskih vprašanj, pa je politični štrajk pristaniških delavcev v New Yorku povzročil angleškim parnikom dosti neprilik. Ta neuradni štrajk, ki se je zanetil od agitatorjev za Irsko svobodo, je na vsak način najvažnejši politični štrajk, kar jih pozna ameriško delavstvo. V Chicagi so že nekoliko bolj radikalni. Tamkajšnja delavska federacija je šla tako daleč, da je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva proglasitev generalne stavke sirom Združenih držav, če iste dajale Poljski vojaško pomoč. Vsi ti dogodki so vredni upoštevanja in važni. Sicer ne bodo ustavili vojne, ki so jo napovedali svetovni hnperijalisti Rusiji, niti ne bodo dali Irski njene svobode, toda s tem prihajajo široke mase ljudstva do spoznanja, kje leži njegova moč, in da se jo more porabiti tudi v politične svrhe. Spominjamo se, kako je pred dobrim letom N. Y. Times pisal, da je štrajk političnega značaja ameriškemu delavstvu nepomljiv in da se ga ne bode nikdar posluževalo. Seveda če bi bila vedno merodajna sodba Gompersa in njemu enakih delavskih voditeljev, tedaj bi bila taka izjava upravičena. Toda tudi v Ameriki je v zadnjih par letih, izza vojnega razočaranja, pričel pihati drugačen veter. Na vsak način je jasno, da je svetovno delavstvo v sedanjem trenutku združeno vsaj na eni točki in ta je: Mi nočemo vojne, temveč' mir. " ' ' ' Delavski boji dobivajo v sedanjem času vse druga- čen pomen kot je bila navada nekdaj. Poglejmo slučaj angleških premogarjev, ki grozijo s stavko. Ti premo-garji grozijo v prvi vrsti kot konzumenti. Oni imajo pri svojih organizacijah izvedence, ki so izračunali, za kakšno ceno lastniki lahko prodajajo svoj premog, in so potem stavili na lastnike, da se tudi tako ravnajo. Ta slučaj da človeku nekoliko pojma, kako daleč pred nami so že angleški delavci. Kaj ko bi ameriški premogarji poskusili kaj takega? Proglasili bi jih takoj za boljše-vike, diktatorje in kdo ve, kaj še vse. Le poglejmo v Pennsylvanijo, kjer se sedaj vrši stavka antracitnih premogarjev. Oni so pripravljeni vrniti se na delo, samo da jim dovoli novo mezdno pogajanje. Tako majhna in ponižna je njih zahteva, pa kakšen odgovor jim je poslal predsednik Wilson! Da, dolga je še pot, katero ima pred sabo ameriško delavstvo. V versaillski pogodbi se nahaa dosti paragrafov in točk, toda očividno so pozabili na tisto točko, ki bi določala mir. Nemci pravijo, da so zavezniki pijani zmage. Mi pa mislimo, da kdor se opijani nad tako zmago, bo gotovo padel v nezavest, če poduha kislo jabolko. Staromodni poliiičar, ki je mnenja, da je žensko delo manj vredno kot moško, je gotovo tudi prepričan, da se bo njen glas kupilo ceneje kot pa moškega. Najbogatejša kompanija na svetu je pač East Ohio Oas Co. Ta je edina, ki celo oglaša, da bi njeni odjemalci rabili kolikor mogoče malo njene robe. ČRNI TEROR, Po "Slovencu" in "Večernem Listu" se še vedno pretaka reka gnojnice, katera naj umaže kroj Sokolstva. Priobčujejo še vedno nova "grozodejstva" z znano ne-izbirčnostjo v sredstvih. Napravilo se je iz malega izžvižganja velikansko afero, kateri se na smešen in tudi perfiden način hoče dati celo zunanjepolitičen značaj. Koliko zaslužijo taka poročila imenovanih dveh listov vere, izhaja jasno iz sodb, kateri sta morala priobčiti oba imenovans lista V senzacijonalni zadevi bom bastično razkričanega "bogo-skrunstva" na Bledu. Tedaj so vpili o tem groznem zločinu kol-polterji na ljubljanskih ulicah, še bolj pa na prižnicah. Kadar si izberejo ti gospodje žrtev za svoje patologično veselje do laži in obrekovanja, izberejo si tistega, katerega po njegovih življenskih razmerah udarijo najbolj občutno. Radi tega izbrali so si tedaj kot žrtev provi-zoričnega učitelja, ki v stvari ni bil niti najmanj udeležen, klicali so nadalje njegovo oblast in vpili, da so priče in dokazi na razpolago. Tako jim j^ ta dal priliko, da doprinesejo dokaze, da imenujejo priče in je radi tega vložil tožbo proti neznanemu storilcu, skril se je ta junak za oba odgovorna urednika, ta dva nakrat nista vedela, kdo je pisal, kako so pi*išle notice v list, ter riskirala globo radi zane-marjenja dolžne pažnje, katere itak nista sama plačala. Objavila st* pred par dnevi v smislu obsodbe v obeh listih razsodbo, ki je dokument strahopetnega obrekovanja. Danes pa se ponavlja v istih listih z istimi odgovornimi uredniki ista podla laž in isto podlo obrekovanje! Zato mora biti vsakemu jasno, koliko vere gre novicam, s katerimi hočeta "Slovenec" in "Večerni List" skriti orlovsko polomijo in s katero hočejo gotovi blejski krogi doseči še drug namen. In ta drug namen, katerega se je dalo preje slutiti, postal je danes popolnoma viden. Ni ga morda kraja na Kranjskem, v katerem je bil de-nuncijantski aparat ob času vojne tako obsežen in kjer je tako vneto deloval, kakor na Bledu. Vodstvo tega aparata imela je v rokah nemškoJklerikalna koalicija. Žrtev tega aparata pa so bili isti, kakor povsod "srbofili in rusofili", torej noben pristaš S. L. S., pač pa mnogo članov blejskega Sokola. V ospredju tega vodstva se bleste s črkami, ki žarijo močneje kakor balončki orlovske slavnosti in ki ne bodo nikdar ugasnila, — imena: dr. Benedikt, gospa Georgevits, Oto Woelfling. Dr. Benediktu bil je javno vžgan na čelo pečat denuncijantstva in vžgala mu ga je pravična roka sodnikova in potrdil je ta žig senat, ki je brezdvoma pri "Slovencu" in "Večernem Listu" vzvišen nad očitkom strankarske pristrano-sti na korist nasprotnikom SLS. Žigosanje je povzročila ena izmed žrtev komplota: "starosta blejskega Sokola Herman Tome in žareče oglje je prinesel straž-mojster Rakovšček. "Žigosani dr. Benedik pa je ostal duša klerikalnega strankarskega življenja na Bledu, obdržal je vsa častna mesta, katera mu je stranka dala, ter s tem dokumentirala, da denuncijantstva ne obsoja, in da smatra delo takih ljudi za delo za stranko. Pozabiti pa sramote, katera je zadela dr. Benedika na nevarnost nadaljnega žigosanja, ki preti še marsikateremu izmed njih, blejski klerikalni mogotci niso mogli in njih plemenite duše so koprnele po maščevanju. Zato je bil vsakega fantovskega pretepa in vsake nerednosti na kilometre daleč okrog kriv le blej-i ski Sokol in obrekovanje v listih, lažnjiva poročila na Sokol-ski Savez itd. itd. bili so začetni pojavi, za glavni udarec pa so smatrali orlovsko slavnost na Bledu kot primerno priliko. Že pri prihodu Orlov na Bled se je pokazalo, da je to slavnost, katero smatra svoječasni konzorcij za interniranje jugoslo-vanskočutečih ljudi za svojo slavnost. Izmed csmerice 7* stav, ki so pozdra"'' ;e izletnike, bile so tri zas avn t< , zorcija. t. j. za .trve na uh dr. Benedik, in Otona W< vendar, da r re pozdravlja . tere pozdravlj i hotelo'pozdravi: eorgevits Jasno je > ne mo-' iudi, ka-a, da ni jugoslo- vanskih gostov tistih, na čast katerih visijo zastave s hiš avstrijskih denuncijantov. Naravno je tudi, da se je občinstvu zdelo čudno in neumestno vedenje deželne vlade, ki niti v proslavo regentovega prihoda, niti v poslavo Petrovega dne ni čutila potrebe odrediti razsvetljavo jezera, ki pa je razsvetljavo ukazala na čast Orlom, •ki so bili predvčerajšnjem veliki avstrijski patri joti, včeraj jugoslovanski republikanci, danes pa se plazijo po vseh štirih za redovi sv. Save. 'Še Slabše jej morala v tem oziru vplivati o-kolnost, da je videla v službi političnega šefa kot zastopnika o-krajnega glavarstva v Radov ljici, torej v službi, na katero spada vseskoz nepristranski mož — fanatičnega pristaša SLS., ki se je udeležil mariborske orlovske kongregacije kot taborit, ki je bil torej v težkem položaju, da je moral združiti vlogo udeleženca z vlogo nepristranskega udeleženca, udeleženca s srcem, nepristranskega pa po poklicu. Pri tem položaju ni moglo presenetiti, da je prišlo do nekaj malih incidentov, do izrazov ne-volje zlasti radi neumestnega proslavljanja s strelanjem s strojnimi puškami. Iz teh malenkosti napravila se je z dobro navežbano perfidnostjo demonstracija proti Češki republiki in proti Marzeljezi. Organizator je bil seveda bleski Sokol. Češki Orli, ki so brez dvoma simpatičnejši, kakor slovenski, kateri so imeli čut dostojnosti, da imajo lastne kroje, — predstavljali so Češko republiko, štirje Francozi, katerih nobeden ni videl, so bili predsta-vitelji Francoske republike, in iizžvigavanje slovenskih Orlov se je napravilo za demonstracijo Sokolstva' proti Marzeljezi, proti oni Marzeljezi, po katere zvokih proizvaja Sokolstvo simbolične vaje! Ves francoski narod je bil užaljen in če izpade j slabo na Koroškem — bo krivi — blejski Sokol. In ta monsti-azna konštrukci-j ja laži in obrekovanja samo za j to, da se maščuje Benedik! Via-1 da, ki je na zahtevo svojih radov! ljiških matadorjev naročila ne-1 zaupnico proti svojemu uradniku, ima sedaj nalog od dr. Bene-dikove klike in v izvedbo tega naloga rabi ovadb, rabi denun-cijacij, — popolnoma vse eno s podla ali brez podlage, — in rabi "sodb" in ker na naših sodiščih ni kabinetne justice, izdati mora sod\e pokorna politična oblast. Te sodbe smejo zadeti samo Sokole, ker se sicer ne more več bobnati, da so bile spontane demonstracije sokol-ska prireditev, in zadeti morajo zlasti one, katerih neškodljivost zahteva dr. Benedikova želja po maščevanju in "strah njegovih prijateljev, da tudi oni ne dobe zasluženega žiga. Eden prvih napadov v obeh listih, — bil je-rad i tega naperjen z vso vehemenco na poveljnika orožniške postaje. Grozilo se je in povedalo v njem, da se bo še vse potrebno ukrenilo. Vsak neudeleženi mora prizna-'ti, da je orožništvo postopalo vseskozi z najskrupuloznej« nepristranostjo in mestoma skfr ro s preveliko strogostjo P«® nasprotnikom Orla. Zakaj W temu ta napad? Zato, ker K poveljnik blejske žendarmerijf oni nesrečni Rakovšček, ki v81' ko ve in kot priča tako pošt®1 izpoveduje, ta neprevidni If kovšček, kateremu so gospj! veliko zaupali ,kateri so vid® v uniformi še vedno avstrijsK* ga žandarja, prezrli pa s0 njem pošteno jugoslovansko^ ce, katerega v svoji družbi ni$» vajeni. Včeraj že dospela Je Bled vest, ki je sad tega ničnega napada: Rakovšček je žensko prestavljen in ne snie ^ novi postaji prevzeti vodstvi Okrajno glavarstvo se je P* selilo za par dni na Bled sluje noč in dan ter išče zl°ci ce ter vihti od dr. Brejca ženo poleno cesarske naredi leta 1854. Pri tem pa pazi, da z njim pač ne zadene • kogar, ki ni član Sokola, ker ^ to pokvarilo efekt in bi božnih obrekovalcev potem mogli vpiti: "Glejte, sanic" koli so bili našim Orlom ni! Vse drugo občinstvo Je , šim Orlom prijazno!" P po katerem je udarilo to P1 je starosta blejskega i 0 hotelir Herman Tome, o«1 srečni Herman Tome, ki P° vratu ni mogel pozabiti, . trpel vso vojno preganjanj^ se ni hotel vžiti v to, da s sedaj vsi eno: avstrijski P ' joti in zavestni Jugoslovani,^ ganjanci in denuncijanti. Tome je imel drznost, da J® lučal blejskemu reprezen^ SLS. dr. Benediku v obraz ^ do: "denuncijant!" Obsoje11; bil v zapor 14 dni. Mnenj* . da mu tega zapora noben ne vzame, najmanj pa P°v " nik za notranje zadeve. ^^ je naredil Tom? Po svojih vznemirjenih in PrL- -nih gostov je šel ugovarjatl ti streljanju s strojnimi Pu' mi. Ko mu je udeleženec lovskega tabora/ manif1 zastopnik okrajnega dr. Vidic odvrnil, da je t0 ljanje popolnoma po nje! okusu, odgovoril mu 3e mu čudno zdi, da vlada kega pusti. Radi teh b torej Tomč, neoporečen kaznovan mož, zapjrt! Izreklo se je še več zaj kazni, pri katerih je bil° dajno za vprašanje kriv^1 dotični član Sokola ali ne, članstvo spadalo v 8en! vsakega zaslišanega, so bile vse te sodbe in 1101 postopanje le dekoracij3 (Nadaljevanje na str Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. ■MIh« "Oh — Tomaž — — lepo te prosim— —" je vzdihovala krčmarica in se stiskala k Tomažu, — "na mojem oknu j« že en maček — Ježeš — če bi se mi zgodilo, kakor kuharici Franciki — umrla bi — v vodo bi morala iti. . . En maček je že na oknu — kaj bo, če me obidejo take skušnjave, da bi jih prišlo še več — Ježeš — če bi tako rajali, kakor s noči pred fa-rovžem--" Tomaž je naredil nekoliko kisel obraz, a po kratkem premišljevanju se j-e vender odločil, da pomaga krčmarici premagati skušnjave. "Kadar boš hišo zaprla, pa malo potrkal na vrata," je dejal Tomaž in krčmarico poljubil. "Jaz bom počakal." Poljubila sta še in krčmarica je zopet odhitela v gostilniško sobo,' da odpravi zadnje goste. Tomaž si je vžgal cigareto in je počasi porakal po sobi gor in dol. Naenkrat je zaslišal rahlo trkanje in v sobo je stopila natakarica. "Sem prišla pogledat — če sem vodo — pripravila—" je cmerikala natakarica. "Morda sem —- — pozabila — —" Tomaž je položil natakarici roko oki'og pasa in sočutno vprašal: " '/ .. "Zakaj jokaš?' Kaj se ti je čgodilo?" "Oh — sem tako nesrečna," je ihtela natakarica. "Še Umrla bom — taka sramota--" "Kaj ti je? Govori vender." "Ah — na mojem oknu — sta že dva mačka — tako' sta mijavkala — pa na moje okno Sta Sarhii pri- šla — gospodinja pa je nalila mleka na okno — pa je en sam prišel — oh — če bo tako, sinoči — v fa-rovžu — —" "Ne bo tako--" je odločno rekel Tomaž. "Le vrata pusti odprta — in pregnala bodeva mačke, pa če bi jih še toliko bilo." * * * Celih šest ur je trajala bitka med Tomažem in med odborniki konsumnega društva. Ko je Tomaž naznanil možem, da morajo vse plačati, kar so tekom treh let vzeli v konsumu blaga in zavžili vina in žganja, se je začelo prav nekrščansko sakramentfranje, ki pa se je premenilo v strahoviti vihar, ko je Tomaž začel razlagati posledice konkurza. "Vi ste pa lep revizor," se je drl župan, "vas je bilo pa treba sem! Samo na vas smo čakali. Kaj smo za to pri katoliški stranki, da nam boste škodo delali? "Pa nam grozili z žandarji in s sodnijo" je vpil mežnar. "Še danes pišem v Ljubljano naj vas odstavijo." "Ta bi bila lepa!" se je jezno rogal župan. "Tako zna vsak revidirati, da najde v knjigah dolžnike. Če-zdaj plačevali? Vsak večer smo tu sedeli in se posvetovali po tri in štiri ure in včasih še čez polnoč." mu smo pa delali za konsum. Mar za to, da bomo "In pili, kolikor ste mogli," je dostavil Tomaž. "Kaj tiste kapljice. S temi še zamuda sama ni plačana/' "Sploh pa," se je oglasil togotni mežnar, "če bi bili vi pravi revizor, bi bili knjige tako v red spravili, da bi mi še kaj ven dobil, ne pa da moramo plačati." Tomaž je pustil može razsajati, in se ni zmenil za njih grobosti. Le; zdaj in zdaj je zinil kako zbadljivo besedo, da bi može Še bolj razdražil. "Bolj ko se bodo jezili, manj pozorno bodo pregledali račune in laglje jih vjamem za tistih par sto kronic, za katere sem jim račun zvišal," Tako je ugibal Tomaž in mirno čakal, da preneha •vpitjtei "Če od konsuma nič nimamo, je najbolje, da ga zapremo," je menil župan. "Ampak tega prodajalca si bom zapomnil." "Zakaj niste bili bolj previdni?" je dejal Tomaž. "Prodajalec vas ima vse v rokah — zato morate plačati ; če bi pa vi prodajalca imeli v rokah, bi pa moral on plačati." "To je pa res," se je oglasil mežnar. "Škoda, da smo mu dajali potrdila —- prav škoda--! Prihodnjič bom bolj pameten." "Saj nismo samo mi jemali," je rekel čez nekaj Časa župan. "Gospod so tudi jemali. Kaj pa pravijo gospod." "A, kaj gospod," je zaklical mežnar in za ničljivo zamahnil z roko. "Gospodu se že možgani kisajo ,ker so vedno pijani. Kaj pa pravi farovška kuharica?" Tomaž je odprl knjigo in pokazal možem račun Francike Omahen. "Farovška kuharica je vse do zadnjega vinarja plačala," je slovesno izjavil Tomaž. "Vi veste, da je farovška kuharica pametna ženska. Ko sem ji vso stvar razložil, je takoj plačala. Vse je plačala do zadnjega vinarja in nič se ni obotavljala, samo to je rekla, da bo v prihodnje pametnejša." In s povzdignje-nim glasom je dostavil Tomaž: "In farovška kuharica, ki je jako pametna ženska, je rekla, da si bo že pomagala, da bo ta denar tako ali tako nazaj dobila." Možje so se spogledali in nekaj zamrmrali in na to je župan v imenu vsem mož naznanil: "Naj pa bo — bomo pa za zdaj plačali. Ampak to vam povetn, gospod Tomaž Krmežljavček, vi ne boste našega konsuma nič več reševali." IV. Celili šest ur je trajala bitka, potem si je župan iz občinske blagajne izposodil toliko denarja, da je pokril ve;s dolg odbornikov, za kar so mu odborniki podpisali dolžno pismo. , "Štiristo kron so več plačali, kakor so dolž«1' dejal Tomaž sami pri sebi. "Dvesto jih dobi«1 dvesto prodajalec. Za tako nagrado že zaslug0 žje, da jih podučim o praktični goljufiji pri mih." In med tem, ko je župan prešteval denar, maž dajal možem navodila, kako morajo odboru.1; slovati, tfa bodo imeli za svoj "trud" tudi kaj V ne da bi konsum prišel v zadrego. Možje so poslušali veliko pozorneje, kakor katerokoli Pri(1 si vzeli njegova navodila k srcu. "Saj je tako čisto pošteno in pravično," ie 1 mežnar. "Mi delamo za druge, torej je pravi ti plačajo kar mi za svoj trud vzamemo. F.j šk° se nismo že prej spoznali v teh kupčijah." \m Odborniki so bili popolnoma mežnar j eveg^ nja in Tomaž jim je moral ponovno natančno r' ti, kako se moko in zmleto kavo umetno poro^lS ko je treba računati obresti in kako se pameten ' pri zamudnih obrestih v svojo korist zaračuna 1 je bilo še drugih manipulacij, za katere so zad0 le umstvene zmožnosti konsumskih odbornikov'- . Tomaž je žel za svoj poduk mnogo prizma11 možje so se mu res ginjeno zahvaljevali. <# Delala se je že noč, ko sta Tomaž in kons prodajalec kot zadnja zapustila štacuno in jat. Krčmarica je za Tomaževo odhodnico priPr la cvrte piščance in debele solze so kapale z Jttft- v mast, zakaj bilo ji je hudo pri srcu, da mora drugi dan v Ljubljano. "Oh tako čeden fant je . . . "je vzdihoval mariča. "Tako zabaven in čeden fant in tako p ga navadila--Oh, če bodo mački hodili n'1 ^ okno--saj ne bo prestati —- in tak zdrav zdaj šele vem, kaka podrtija je bil moj ranjki mu daj dobro in sveti naj mu večna luč — in jjj zdrav moški. Oh, saj je čednost lepa in stvar in bogu dopadljiva ampak Če l-cdo T dili na okno.-n? bo prestati . . ni.*0' Gornje številke so samo natisnjena povest o čudovitih vrednostih, in zato morate priti, da vidite in cenite, našo zalogo, Ostati morajo le gole stene, vse mora iti £} n "HHIšl za vsako ceno. mmJp §1 Ti™ ^kr "SP® ¥ HNte* Ne zabite, da se daje Platt & Brofman blago skoro zastonj. preje b. kooshner "ENAKOPRAVNOST* STRAN 3. ■ , ti- V Marijina kiparja. PoMljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno i 1 0Jemnika Prejmemo v najkrajšem času. Prodajanio PAROBIiODNE LISTKE "otiiikom''te V Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim I I I POTOVALNE LISTINE vse drujje potrebne spise, ter opravljamo tudi JAVNE NOTARSKE Ueri'-'aVSe'"1, \rst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-denar na lcake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo HRANILNO VLOGO P^čujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Naj večje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. NemetH State Bank ^ John Nemeth pres. 10 E. 22nd St. New York, N. Y. EE flW&K&g SE | TELEFON:"'Main"' 1441'"...........................................Central'"8821—W."" Mihael €. Cerrezin h^vaško-slovenski odvetnik ] g, 414 Engineers Bldg. Ave. & Ontario St. blizu Public Square. Tt '3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 •--~ Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" I«reE'VELAN1> — May let to Nov. 15th —BUFFALO Arrive • ®:0°p- M1 Eastern ( Leave Buffalo - 9:00 P. M. Connections t n " A' M' ' Standard Tims I Arrive Cleveland 7:30 A. M. JgMJins betwem rS", toZ Falls and Eastern and Canadian points. Railroad tickets sS6'aBent orA,,S».eland and Buffalo are eooa for transportation or. cror steamers. Ask your 22J-JW.0O Uonn? ABent for ,':,cketa via C.&B. Line. Now Tourist AntomSbila 53^77---w'th 2 dayB return limit, for cars not eiceedina 127 in. wheelbase. £i2wnts!y AfedifSction"'Pul!zle' chart of The Great Ship "SEBANDBBE" sent on"oceiDt o£ Also Mt for „„„ pictorial and descriptive booklet free. receipt ol. & Buffaio FARE $5.56 —-BSŠ3S' " S .Grcat ŠhhT" Host costly >r«WwU? mcrd ^ passengers. Spisal Ksaver Meško. ( D al je ji In Enzio.se je srečki vse za-mišljenosti srečno nasmehljal, kakor da gleda Madonno na solnčnem prestolu nebeškem v svej njeni krasoti. "Še več, signorina. Ko sem mu povedal zgodbe našega ubogega maestra, mi je daroval sveti mož malo kopijo Madon-nino, ki jo je naslikal, kakor Madonno samo, lastnoročno. Tukaj, signorina!" Odgrnil je zeleni prtič z maie podolgovate deščice, ki jo je nosil pod pazduho. Starka je od začudenja skle- Inila roki. A že v prihodnjem hipu je pograbila sliko z obema rokama in je pritisnila vroč, pobožen poljub na njo. "O miracolo, miracolo! Res, blaženi fra Angeliko!" Vzklikala je na glas in se ni mogla načuditi milini slike. "In kaj je rekel sveti mož?" je poizvedovala, ko sta stopala gori proti domu. "Blagoslovil me je," se je ra-dostil mladenič,- "In da naj ljubim Madonno in zaupam v nje-' II no veliko moč, pa bo pomagala maestru in meni, je rekel." "Saj jo ljubiš, Enzio, saj zaupaš v njo." ''Ljubim in zaupam. A da bi jo kdaj videl, kakor jo je fra Angeliko, dasi v svoji ponižnosti tega ne mara priznati, kako bi mogel pričakovati tako čudo?" "Ah, Enzio, Madonna je mo-I gočna. Njej je vse mogoče. Le stori, kakor ti je velel blaženi fra Angeligo: ljubi jo, zaupaj v njo. Vse drugo bo storila že ona. "Santa Caterina, saj mi zboli še Enzio! Same oči so ga že. In ves dan kar drhti od samega nemira in neprestanega dela," se je žalostila in je obupo- vala starka, Katerina naslednje dni. 'In res, Enzio je delal, kakor bi šlo za življenje, za maestro-vo in Za njegovo. i Na steni delavnice je visela slika fra Angelikova. Vsaki-krat, preden.je pričel z delom, je pokleknil pred njo in je zaprosil Madonno pomoči in blagoslova. In med delom se je ozrl neštetokrat v njo, in Vsakikrat mu je vzplamtelo oko v novem upanju, v novem življenju. "O Madonna, saj te ljubim, saj zaupam v te. In ti mi boš pomagala, vem . . Ave Maria, gratia plena ..." Včasi je stopil tesno k njej, dolgo, dolgo je stal pred njo —• v trenutkih malodušnosti, v hipih duševne utrujenosti in onemoglosti. Ko je nekega večera stal tako pred njo, z očmi, z mislimi in z vso dušo pogreznjen v rajski umotvor, je začutil jasneje kot kdaj poprej; velna pot navzgor je umetnost, težka pot, polna bojev in trpljenja. Strmo stopač navkreber, po ostrem kamenju, po bodečem trnju. In še težko breme nosi seboj: bolno hrepenenje po večji in večji popolnosti in večni nemir srca. In grenko spoznanje je vsaka u-metnost . Spoznanje, kako neskončno daleč da je končni cilj, v srcu tak vroče zaželjen, z dušo gledan v solnčnih, svetlih višavah. A moči, glej, so tako slabotne. Kdaj dosežeš cilj? In tajen glas mu je govoril v vroči glavi, v bolnem srcu: "Nikoli, Enzio, nikoli! Nikoli — razen če se te usmili nebo in ti ga v milosti polni uri pošlje iz nebeških višav naproti sem doli na grešno zemljo. A kolikim ga pošlje? Komaj enemu med milijoni, Še enemu ne!" Tedaj je molil iz globočine nemirnega, hrepenečega src: Eia, Madonna, glej, ti si cilj seli in ozdravi. Ne, ne — samo po tebi hrepenim, ti čudežna, ti milosti, dobrote' in krasote prepolna. Pokaži mi, prosim, vsaj enkrat sladko svoje obličje! — Glej, fra • Angeliko, tvoj izvoljenec, mi je rekel: "Ljubi jo, zaupaj v njo, pa jo boš gledal."— lGlej, o santišsinia, on te je videl. Vem, svet mož je, vreden te velike milosti. A glej, tudi jaz te ljubim,: ljubim, odkar se zavedam življenja. O Madonna, pokaži se tudi meni v nebeški svoji slavi in krasoti! Samo enkrat, o Marija, samo enkrat! Ave Maria, gratia plena .. ." Padel je na kolena. Ves se je potopil v sladkost molitve, da so ga valovi te sladkosti omamljali. Še bolj pa ga je omamljala utrujenost duha in telesna izmučepost. Polagoma mu je glava klonila na prsi.... VI. Nekako ob istem času je bolni Domeniko sredi prečudnih sanj nenadoma zaklical: "Kaj je? Kdo me kliče?" Ah res, Madonna iz stranske kapelice ... V stari firenski stolnici San Giovannija, kjer je njegov oče cerkvenik, je, majhen, sedemleten deček. Stopa gori po cerkvi, ki je vsa mračna, vsa prazna in molčeča, vsa polna prečudežne mističnosti. Vitka, srednje velika žena- ga drži za roko in vodi — mati . . Ne, ne — ni mati! Mlada deklica je. Glej, ni li principessa Co-lonna? A kako se je zgodilo to j čudo? Kako da ga drži, sina; cerkvenikovega, plemenita prin-j cipessa s svojo malo, mehko ro-i ko in koraka z njim skozi sve-i čano svetišče? Kako? — Ne; more se domisliti, ne si razjas-^ niti. Morda se le moti. Nemara je vendarle mati? A ne more prav razločiti, dasi se na moč trudi. Mrak je tako gost in te-' žak, in oči so tako trudne in! 7 i if j 1 i •!:; |' i; i • i: ' r ( -j CUNARD LINE ladja " s a x o n x A " Odplo.ve 30. oktobra I , 1 'S .'! v ■:.,,/ 'i .,:..• ; ■ ; f ■. . DO plymouth — cherbourg — hamburg Zglasite se pri naj bližnjemu zastupniku r' : r i i cunard linije. BSSfBBSSBBSaSB OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare the lake shore banking & trust co E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4 % na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo feiozemsr.i oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojccm v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo no^o otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na vseh mojih misli. Ni več mae-!krmežijave. Zenice so kakor iz; stro, ne kip, ki bi ga rad dovršil,| svinca, da se mu pod njih težo da se maestro ob njem razve-' veke kar zaklapljajo. e. 55th St. & St. Clair Avenue. sta AN ir& "bo olbciristvw. into, -velikii Samo 15 dni v po nezaslišno nizkih cenah. Razprodaja se prične v četrtek, 16. sept, - oh 9 uri dopoldne! , amo€tin.o Ms Tiskaj je par naših izrednosti Sukanec za kvačkanje O. N. T. in C. M. C. vrednost 15c ____Sc Glarks črn in bel sukanec, vrednost 15c ..............•••• (>c 200 ducatov otročjih nogavic, vrednost 30c .............. 13c 100 ducatov otročjih nogavic, vrednost 45c ...... od 17c do 29c 100 ducatov otročjih merciriziranih nogavic, bele, modre in ro- žaste, 50c vrednost, par ............................ 24c 200 ducatov ženskih nogavic 30c vrednost .............. 15c 90 ducatov ženskih svilnatih nogavic, 75c vrednosti ...... 37c SO ducatov ženskih rujavih in sivih nogavic $1.00 vrednost 47c 50 ducatov ženskih črnih svilnatim nogavic, $1.50 vrednost 67c 50 ducatov ženskih črnih svilenih nogavic, $1.50 vrednost. . . .57c Moški rudeči in modri robci, vredni 15c ...'............... 8c 50 ducatov moških nogavic 25c vrednih, po .............. lic 100 ducatov moških nogavic, vrednost 35c .............. 17c 75 ducatov moških teških delavnih nogavic, vrednost 35c . . 19c 100 ducatov moških nogavic s belimi stopali, 45c vredni . .. ,23c 200 ducatov moških težkih volnenih nogavic, 75c vrednost 33c 100 ducatov moških delavnih Jersey rokavic, vrednost 35c 17c 150 ducatov moških platnenih delavnih rokavic, vrednost 25c, v naši razprodaji za .......................... ........lic 100 ducatov moških platnenih rokavic, 35c vrednost ...... 17c 125 ducatov rokavic z usnjato dlanjo, 50c vrednost ...... 33c 75 ducato-v usnjatih rokavic $1.25 vrednost ............ 59c 100 ducatov moških modrih delavnih srajc $1.35 vred.....89c 100 ducatov težkih moških kambrikovih srajc, vrednih $1.50, v našem razprodaji za ............................ $1.19 75 ducatov moških pikastih delavnih srajc, vrednih $1.75 v naši razprodaji ...... ............................ $1.19 Moške delavne hlače, vredne $3.00 in $4.00 . . od $1.98 do $2.39 75 ducatov spodnjih oblek v dveh delih vrednost $1.25 .... 79c 25 ducatov otročjih vrhnjih hlačk, vrednost $1.00 ........ 39c 100 ducatov deških hlač do kolen od $2.00 do $3.00 vrednost, v našem razprodaji za .................. od 98c dc $1.39 Otročje oblekce vredne $2.00 .......................... 98c Ženski hišni prepaskini vredni $2.00 ................ $1.19 Zbirka deških oblek vseh velikosti, $10.00 in $15.00 vrednosti, v naši razprodaji za.................................$6.48 Zbirka moških oblek od $25 do $35 vrednosti .......... $9.98 5000 parov moških, ženskih in otročjih čevljev vseh vrst in velikosti, moramo prodati po kakoršnikoli ceni. Samo par izmed mnogih cen. Zbirka otročjih čevljev, vrednih $1.50 ................. . .89c Dekliški čevlji, $3.50 vrednost ....................,....$1.98 Deški čevlji od 9 do 131/,, $3.00 vrednost ..............$1.79 Dekliški čevlji z blagnatim gornjim delom, vredni $4.00. .$2.98 Deški rujavi in črni čevlji, vredni $4.00. . ................$2.89 Moški delavni čevlji, vredni $4.00 .....................$2.79 Moški $5.00 vredni čevlji ............•................$3.48 Otročji beli čevlji, vredni $3.00 ......................v$1.49 Ženski šolni z enim jermenom, vredni $2.50 ............$1.89 Otročji čevlji z gumbi in na šnire, vseh velikosti od 9 do 131/, vredni $3.00 v razprodaji ............ ...........: .. .$1.79 Zbirka ženskih čevljev vrednih po $4 in:$5, sedaj . .......98c mora biti prodano v 15. dneh.— STRAN 4. 1 M t 115 "ENAKOPRAVNOST" LOKALNE NOVICE — Jos. Deli, prvi moški iz o-kraja Cuyahoga, ki je bil po dolgih letih obsojen na smrt v električnem stolu, je včeraj na common pleas sodniji pričel svoj boj za življenje že vdrugič. Kakor znano, je obtožen, da je u-moril svojo mlado ženo Ido Ju-hasz, ki ga je na prigovarjanje svojih starišev zapustila. Deli-jevi zagovorniki ga skušajo rešiti smrti na podlagi trditve, da je bil za časa izvršitve zločina pod tako močnim pritiskom čustva, da je delal proti lastni volji. Bled in suh je sedel včeraj Deli s sklonjeno glavo, podpirajoč jo z roko, medtem ko so njegovi zagovorniki vodili boj z državnim prosekutorjem glede izbere porotnikov. Ko se je izbiralo porotnike, je tu pa tam dvignil svoj pogled. Sempatje je bilo opaziti, ko se je stresel, ko je prosekutor vsakega porotnega kandidata vprašal, kakšno stališče zavzema napram smrtni kazni. Po celodnevnem izbiranju se še ni posrečilo dobiti potrebnih porotnikov. Ko se je preizkusilo 36 kandidatov, je sodnik Brenan pozval šerifa Mo-nohana, da dobi nadaljne osebe na Public square. Pripeljal jih je trinajst, toda porota še navzlic temu ni dopolnjena, zato je sodnik odredil, da se danes pozove še 60 novih oseb, da se izmed njih izbere potrebno število porotnikov. — Deli se je tajno poročil z Ido Juhasz v Painesville meseca oktobra, 1919 ko je slednja pohajala v višjo šolo. Izpričevanja pri prvi obravnavi so kazala, da jo je Deli pod grožnjo smrti prisilil, da je šla ž njim in ga poročila. Njeni stariši so Deli ju prepovedali obiskati njih hišo, in po njegovi izpovedi, je bil to vzrok nesrečnega umora. Deli je srečal svojo žena neko popoldne na Broadway, ter jo prosil, da gre od starišev in živi ž njim. Ker ni hotela ugoditi njegovi prošnji, jo je ustrelil in nato skušal končati tudi lastno življenje. — Sincči se je zopet pripetila avtomobilska nesreča, v kateri je bil eden ubit, drugi pa se nahaja opasno poškodovan v St. John's bolnišnici. Oba sta bila potegnjena iz razbitega avtomobila ob vznožju brega na W. 65. st. in Madison ave. Ubiti moški je Alex Benček, stanujoč na 5370 St. Clair ave., ki je umrl za prebito črepinjo, hudo poškodovan pa je Tomaž Novak, 7114 Wakefield ave. Kako se je zgodila nesreča, nihče ne ve. Policija je mnenja, da je voznik avtomobila postal zmeden na križišču, kjer ni nobene luči. Avtomobil se je najprej zaletel v neko ograjo, nato pa se je prevrnil po bregu. — V torek je bilo mestnemu zdravstvenemu uradu poročanih 19 slučajev škrlatice in oslovskega kašlja. To je višje število teh bolezni kot je običajno v tem času leta. — Prihodnjo nedeljo se bo položilo vogelni kamen cleveland-ske javne dvorane. Ceremoniji bodeta prisostvovala bivši župan Davis in pa sedanji župan Fitzgerald. IZ AMERICAN YUGOSLAV RELIEFA. American Yugoslav Relief, 522 Fifth Ave., New York, je potrdil prejem spodaj označenih doneskov od strani Jugoslovanov v Združenih državah: Že prej naznanjeno (do 23. aprila 1920) ..$363,694.53 Mr. John Derčar, tajnik Slov. Del. Pod. Dr., Inc. N. Y..... 18.25 Mr. Steve Jurjevich, Olga, P.O. Louisiana Mr. John Jager, Minneapolis, Minn..... Jugoslovani z južne strani Chicage, skozi M. E. Mantuani, W. Pullman, 111....... Hrvatsko Dob. društ. Odsj. 501 N.H.Z. Mr. E. Mantuani, tajn... Dr. Sv. Jo van, Odsj. 35, S.P.S., Srbobran, Russelton, Pa..... Ameriški doneski, ca-lifornijski in pitts-burški odbor ...... 20.00 20.00 355.03 82.00 5.00 IZ SLOVENIJE. Amerikanski sladkor je dospel v Trst in se bo prodajal v prosti trgovini brez izkaznic. Ker se bo prepeljalo v Ljubljano le toliko sladkorja, kolikor ga bodo naročili ti'govci, zavodi, zadruge itd., se ti vabijo, naj se nemudoma zglase pri g. Lileku, skladišče Krisper, Dunajska cesta 33. ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. — (Nadaljevanje iz 2. strani ni namen je dosežen: Rakovšček gre z Bleda, Torhc v zapor in z hiš dr. Benedika, Georgevitsev ČLAJVOM WOODMEN OF THE WORLD št. 281 Collinwood, O. Člane društva se opozarja da se vdeležujejo društvenih 'sej, SEPTEMBER 15th, 1920j J ■ ke in Woelflinga bodo zopet vi- ki se vrši vsako tretjo nedeljo sele zastave, ki bodo učile vse1 v mesecu ob 10 dop. v društvef nepokorno blejsko prebivalstvo j ni dvorani. Asesment se pobi-spoštovanja do orlovske koiigre-;ra vsako zadnjo sredo v mesecu gacije in ga učile: da se ne bori. v Jos. Kunčičevi dvorani od 7. boj strankarske morale z žviž-jdo 8. ure zvečer, zatorej ste gavanjem, temveč se mora bo-;Pro§eni> cla ne hodite plačevati riti s podlimi sredstvi zahrbt-1 na .tajnikov dom. nosti in denuncijantstva. j Chas. Lampe, tajnik. Nisem član blejskega Sokola!-s- in prav radi tega nisem priobčil Ljubljanski trg. — Občinstvo tega pojasnila pro domo sua. se opozarja, da naznani na mest-! Zdelo pa se mi je to pojasnilo no tržno nadzorstvo, magistrat,. potrebno, da se razkrinka res-takoj vsak slučaj prodaje po- j nični vzrok besnenja klerikalnih kvarjenih ali manj vrednih ži-j listov. Mislim, da se po tem po- vil, bodisi s trga ali iz prodaja-len. Pošlje naj malo ^množino pokvarjenih živil ter tdčne podatke. Tržno nadorstvo. "V moji juhi je muha!" "No, ali mislite, da bodite celega ptiča, za en kvoder." 19,023.29 Skupaj.... $383,218.10 American Yugoslav Relief je nedavno izročil dvaindvajset tisoč POZOR SLOVENCI! jasnilu od "Slovenčevih" senzacij ne bo dal spraviti noben pošten človek iz ravnotežja ter bo storil to, kar je najnujnejše: riskoral bo, da tudi njega zadene poleno "Pruegelpatenta", o-brnil se bo od teh notic v stran in pljunil na tla! "Slovenski Narod." HIŠE NAPRODAJ! Hiša, kakor nova, 6 sob, kopališče, velika klet, elektrika; cena samo $4,200; gotovine $1,500 ostalo na lahke obroke. Hiša 9 sob, vse v najboljšem stanju, ter moderno urejeno Hiša, nova, 10 sob, pri Euclid Želim vam naznaniti, da imam v Garfiled parku lot naprodaj; velik je 45x114, št. lota je 197 ($22,000) dolarjev Ameri- in se nahaja znaven mestnega rfbn Relief Administraciji E. C. ozemlja, kjer igrajo žogo. Ce F skozi katero organizacijo katerega izmed Slovencev veseli vodi svoj Relief v Jugoslaviji. |ta ]ot kupiti, ga dobi prav po-1 • a oowlrt eno /~v i • * n/ i • i . , . . j \ -lic SaulO fti.OUU. Odgovarjajoč na brzojavko z ceni za gotov denar in to je: za; Hjš dne 7. avgusta 1920, katerega $1,300; ali si ga pa plačuje na L h.' je poslal evropski urad Ameri-]mesečna odplačila $25.00 na me-can Relief Administracija in v sec in 6%od 100 dokler ni po-katerem stoji, "obstoji velika ipolnoma izplačan, samo potem potreba do jadranske obali in Vas stane $1,600. Torej iz tega planinskih delov Dalmacije inj razvidite, koliko si prihranite, Črnegore," je American Yugo- če ga kupite za gotov denar, slav Relief daroval isedemnajstj Tukaj imam . vse potrebne li-tisoč ($17.000) dolarjev od go- stine kar spada k lotu in ko ga ri imenovane svote v namen, da | kupite za gotov denar se vam se kupijo potrebščine. V potr-i listine izroče, tako, da nimate jenje prejemka sedemnajst ti- | nikakih sitnosti. Za vsa nada-soč smo prejeli naslednji brzo-!]jna vprašanja se obrnite na A. jav: I Paulin, 232 Main St. Oneonta, N. "Prosimo Vas, da sprejemete, y. 216_21 našo srčno zahvalo za vaš veli-j ki dar $17.000, s katerim zne- illillllllllliilllllllilllli ZAKLJUČNA RAZPRODAJA V ST. CLAIR MUSIC HOUSE Stari in novi glasovirji od $120.00 naprej. Gramofoni od $10 naprej Violine, korneti, citre in vsi drugi inštrumenti morajo iti prav poceni. VOGAL EAST 66. CESTE IN ST. CLAIR AYE. Jako po ceni se kupi hiša za dve družini na 148. cesti, šele dve leti stara; furnez, elektrika, kopališče, in perišče v vse moderne naprave;,kleti, škriljeva streha. Cena cena $9,000, gotovine $3.000. j $7,800, $2.000 se plača takoj, Nova hiša, 8 sob za dve druži- j drugo na lahke obroke, ni, na tlakovani cesti, lot 40x140 j Hiša za 8 družin, stara 3 leta cena $8.000, gotovine $2000. j se nahaja na 105. cesti $30.000 Enakih posestev imamo na izbiro. Tudi vseh velikosti farme se prodajo ali zamenjajo za posestvo v mestu. Oglasite se hitro na 15813 WATERLOO RD., vogal 160. ceste. — takoj se plača $12,00 ostalo na lahke obroke. Za podrobnosti se izve pri J. J. DEMSHAR 6127 ST. CLAIR Ave. ZVEČER OD 6. DO 8. URE. MALI OGLASI LOT NAPRODAJ. — Med St. Clair Ave. in Cut Rd. Lot št. 23 od Lawrence Co. Zglasite se v uradu Enakopravnosti. POZOR! S prvim oktobrom se odda v najem primeren prazen prostor za kakršnokoli prodajalno. Dosedaj je bila prodajalna jestvin. Ako katerega veseli naj vpraša v uredništvu "Enakopravnosti". 216—21. KUPIL BI RAD prešo za stiskanje grozdja od pol do enega tona. Kdor ima kaj, naj se zglasi v uredništvu tega lista ali pa na 1619 Waterloo Rd. 218-20 SOBA SE ODDA v najem — 1379 vzhodna 30. cesta, (zgoraj). 218-220 SKORAJ NOVA PEČ na plin se proda poceni. Ako hočete poceni kuhinjsko peč, vprašajte takoj na 6410 St. Clair Ave. vrata 4. vprašajte zvečer. 218-20 IZ SLOVENIJE. Shod komunistov v Mariboru — prepovedan. Torej ga ni bilo. Mi se absolutno ne strinjamo z omejevanjem zborovalne svobode, najmanj pa z ozirom na antantino komisijo. Na drugi strani bi pa bili tudi radi culi poročila komunistov, ali so se pri njih hudi spori in nesoglasja že uredila, ker s tako razcepljeno, krvavo in pretepajočo stranko se mi Mariborčani ne moremo prav ujediniti, kajti u-jedinjenje bo kaj veljalo le tedaj če bodo Hrvati in Srbi med seboj na jasnem in solidarni — poteirf pa pojdemo še mi v to kolo. — Dotlej pa hočemo bitj solidarni in enotni vsaj v Mariboru. skom bomo kupili potrebščine iz! našega skladišča na Dunaju. Te stvari bomo poslali naši misiji j v Jugoslaviji, da jih porabi za j prehrano v primorskih in planin skih krajih Dalmacije in Črne-! gore. Potreba je velika in Vaš j dar bo doprinesel resnično in zelo potrebno pomoč." American Yugoslav Relief je! prejel tudi naslednje priznanje jugoslovanske vlade! Ministerstvo za socijalno politiko, Kraljestvo SHS. Beograd, 5. julija '20 American Yugoslav Relief, 522 Fifth Ave. New York City. Gospodje: Misija American Relief Administracije za evropske otroke v S. H. S. nas je s svojim pismom z dne 23. junija obvestila, da je American Relief Administracija E. C. F. prejela od Vas naknadno svoto pet tisoč dolarjev, katera svota je bila razdeljena med siromašne otroke te deže-i le. V imenu te dežele in vlade SHS želimo izraziti srčno zahvalo za Vaš obilni dar, ki bo v zvezi s prejšnjimi darovi v veliko pomoč nedolžnim žrtvam vojne in njenih posledic. Ostajam z iskrenim |' pozdravom Minister za soc. politiko Kraljevine S. H. S. Vekoslav Kukovec, L.r. E Oživljajoče, okrepčujoče Najboljše Allaround mazilo za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje. SELITVENO OBVESTILO! DR. ŽUPNIK je preselil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. na 6131 St. Clair Ave., vogal E. 62. ceste nad novo banko. Vzhod iz 62. ceste. Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali vežbancev, temveč sam osebno skrbi za svoje obiskovalce. Je že nad sedem let v tej okolici in ima na tisoče zadovoljnih obiskovalcev. URADNE URE: .Od 8:30 dop. do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 do 12. SLOVENSKO DEKLE, prosto šole ter zmožno angleščine in slovenščine dobi službo takoj pri Jernej Lukanc, 756 E. 162. St. 218-20 drug co." St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. M Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. (M.W. F.) piiBliillillillilliililiilliiHiilliiHill NAPRODAJ! Gostilna — Hotel in res ta v«® Zglasite se na 660 East 152 St. Collinwood, O. 215"2 SLOVENSKO DEKLE službo v zobozdravniškem U1 du. Oglasiti se je na 5393 Clair Ave. (i rJ 211 DELO DOBIJO DVE ŽENS® prilika za dekleta došla iz s* rega kraja. Zglasiti se je 6922 St. Clair Ave. DODGE AVTOMOBIL za 5 oj> se proda poceni, 1918 fflffl Vprašajte na 1055 East 61 St. ' 2lH| Bodite pametni in kupite A BU MAZILO za rane, izPjV lišaje, opekline in kožne bole® To dobite v vsaki lekarni in J. nar nazaj, ako niste zadow . The Ar-bu Laboratories Co-' 14017 Darley Ave. Cleveland- PRODA SE okrog 140 ce# železne ograje ali fenca v ^ ko dobrem stanju. Poizve lahko pri Sophia Tisovec, 4 West 130th St. West Pa* ' ali pa na 1120 E. 67th St-L veland, O. 214- SPREJEM V "S L O V E N I J A"J je prost vstopnine v juliju, avgustu in septe^ $6 na teden podpore, na $250.00. Tiskovna Družba We DEKLETA in ŽENSKE ZA DELO V TOVARNI; DELO OD KOSA. ZASLUŽI SE DOBRO American-Jugoslav Printing & Pub. Co. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI. Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. Josip Ivanetič, ki je upravičen pobirati naročnino za '"Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko. Rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo povsod na roko. Uprava "Enakopravnosti" Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. 3270 East 79. cesta, TOVARNA ŠT. 2. JUŽNO OD KINSMAN RD. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. UpUvtle ae pri te i uri ste na pravem prostoru zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. The: summertime will bo hero and with ittMj", of ft vacation trip- y." st nro you goin%7 The Lakes w the meeca f°r ''y- ticular »nd experienced elers on business and J»c *y :no trips. The D. & C. ^j. Steamew ombody all the * destination 0:15 A. M. MACKINAC ISLAND . Scrvico Juno 14th to 14th. 3 trips per week *j 14th to July 1st. July Sept. 14th, 0 trips per wceK-Botweon Dotroltond Buffalo Uas Your flail Tickets . Send 2o Stamp for I'1"3'""? I pamphlet and map of J^ig, I liberty bondi jjlg no varcevai^p ZNAMKE-Prodajte sedaj. Mi P ^ v gotovini takoj.Simon. ** j/ vi prekupčevalec, soba - 0fj* noxBldg.,, drugo n*d9, jf Vzemite vzpejačo. Votf^jjjP ta cesta in Eucli dave.. 0 ^ ger Sewing Machine C° to do 6. ure zvečer. oglašajte v "enakopravna! "" !" "" """!! !! " !! ! P U