Amerikanski Slovenec
American Iu Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the-United States. Kates on request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
Organ ol the Besr Element ot Americanized Sf*iTt-nians . It covers Kews and. Contains Matters of. Special Importance to Them"Nc(t Fooiid elsewhere
ŠTEVILKA 85.
JOLIET, ILLINOIS, 17, SEPTEMBRA 1918,
LETNIK XXYII.
(Američani slavno zmagali
ter ujeli nad 20.000 Nemcev.
Hrabri vojaki generala Pershinga so v drzni ofenzivi zavzeli St. Mihielski "žep" ali umol, osvobodili do petdeset vasi v dveh dneh in sedaj že obstreljujejo nemško trdnjavo Metz.
Na balkanski fronti zopet nekaj bojev, v katerih Bolgari poraženi.
ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as requiredby the act of October 61917
Američani zavzeli St. Mihiel.
Pariz, 12. sept. — Ameriška armada Senerala John J. Pershinga — vse ženska armada — je prvikrat udarila v odseku St. Mihiela in nocoj je %elikl tristranski umol, ki ej štrl vza-Ve*niške linije med Verdunom in Nan-strt na obeh straneh.
ki se je začel davi zarana, se je raztegal na južni strani v daljavo ^anajstih milj, od St. Hihiela do °nt-a-Moussona, in severno od St.
'■Mela v daljavo osmih milj. Francke čete, sodelujoče z Američani, so parile na južni točki umola pri St. "ihielu.
Napredovali tri do pet milj.
nocojšnjih brzojavkah z bojne °Qte so Američani napredovali na e'i frontah od treh do petih milj, Vzeli nad trinajst vasi in še prodi-; ' • Ameriška konjiča, nastopajoča t Ozadju, je odrezala nekaj nemških
v boju na južnem koncu umola. ^Ofenziva, prva, ki so jo podjeli A-j ricani v večji meri, je pod nepo-Led.aim vodstvom- generala Pershin-Je bila očrtana po ameriškem štabu ^ Je izvrševana po ameriških častni-011 '» četah. Tanki, topovi, zrakoplo-
jaki generala Pershinga zavzeli Com-bres in prodrli do zapadnih predkrajev Donmartin La Montague, kakih šest ali sedem milj navzgor proti Verdu-nu, kakor tudi do Les-Epargesa. Drugi manjši kraji so bili zavzeti v prodiranju, ki je bilo tako naglo, da so bile imenovane očividno le večje vasi.
Ameriška konjiča nastopa nocoj baje v soseščini Vigneuillesa, deset milj severovzhodno od St. Mihiela in na videz v ozadju Nemcev, ki se bojujejo na južnem koncu umola. Verjetno ni, da bi mogle te nemške čete uteči ujetju ali usmrčenju.
Blizu velike trdnjave Metz.
Odsek St. Mihiel je ena najmočneje utrjenih frorit cele nemške linije. Pont-a Mousson, na desni ameriške napadne linije, je samo petnajst milj južno od utrjenega sovražnikovega mesta Metz. Znatno napredovanje v tej krajini bo omogočilo, da bodo dalekostrelni topovi lahko obstreljevali to nemško trdnjavo. Dobršno napredovanje tukaj utegne tudi prisiliti popolno pre-uredbo nemške linije drugod.
Več nego 1000 Nemcev je bilo ujetih i in drugi prihajajo nazaj v ozadje.
Po topniškem tornado.
I Napad je bil začet davi ob 5. uri po pripravi s topniškim tornadom, ki je trajal štiri ure. Lahki, srednji in težki topovi so metali v nemške po
— <-cian. lanKi, topovi, zrakoplo- „i:„_, . 1, celr, . - • 1 ., i stojanke plinove, zelo raznesne m srap <*Io ozke tracn.ce, po katerih vo-. neslke	t t .._____
briško
strelivo v ospredje, — vse je a-
Samo velike vasi imenovane.
,,'^hodno od St- Mihiela so Američa-sjvzeli Thiacourt, Pannes in Non-I rd- Severno od St.. Mihiela so vo-
neslke izstrelke. Ves trikotnik na milje nazaj je bil pekel raznesne kovine, ki je zaduševala sovražnikove postojanke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as requiredby the act of October61917
Ujeli nad 12,000 Nemcev.
Pariz, 13. sept. — Zunanje trdnjavice utrjenega mesta Metz so v topovskem streljaju, St.-Mihielski klin je bil razdejan in več nego 12,000 ujetnikov in do sto topov je bilo dobljenih in jih bo prejkone še več všled ofenzive, ki jo je začela včeraj zarana armada ge-nerela Pershinga med rekama Muese in Moselle.
Nocoj lahko gledajo ob mejah bojujoči se Američani prek reke Moselle na nemško zemljo. Nobenega znatne nja ni, da se je njihov napad ustavil, vkljub ranejšim naznanilom, da je bil isti namenjen samo za omejene cilje.
Napredovali devet milj.
Po brzojavkah z bojne fronte so A-meričani prodrli do deset milj ponekod obnovivši svoj napad s svitom davi.
Kolikor je znano, drži strelna črta sedaj od Pagnyja ob reki Moselle in ob nemški meji naravnost zapadno skozi Hattonville, odondod severno ob vznožju višavja tik reke Muese do Verdunskega okraja, v Fronta je bila sedaj skrajšana od razdalje več nego štiridesetih milj na manj nego dvajset.
Osvobodili nad 50 krajev.
Z zavzetjem umola so Američani, z malo francosko pomočjo, ne le odstranili nemško nevarnost v tej krajini, marveč tudi osvobodili veliko število francoskih vasi. Mapa kaže, da mora biti to število dokaj nad dvajset, če-prac so mnogi kraji majhni.
Isto napredovanje je tudi očistilo železniško progo, držečo iz Verduna v Commercy, Toul in Nancy ter bo zelo olašalo premikanje zavezniških čet in zalog v tej kraj ini. Kratek kos proge, držeče iz Flirejta severno skozi Thiaucourt, je bil tudi zavzet nazaj. Vse te železnične proge so bile najdene v dobrem stanju.
Berlin priznava poraz.
Iz Berlina prihaja sledeče priznanje po nemškem glavnem stanu:
V pričakovanju napada po Francozih in Američanih na St.-Mihielski u-mol smo začeli zapuščati ta umol pred nekaj dnevi.
'Nfed nočjo je bila izpraznitev (St-Mihielskega) umola, ki je bil podvržen obkoijenju in ki je bil uvaževan nekaj let, je bila dovršena brez motenja."
"Po načrtu."
Berlinska trditev, da je bil St.-Hihi-elski. odsek zapuščen "po načrtu", je vzbudila tu nekoliko smeha. V pfvi vrsti, šo našli mesto St. Mihiel in vse drugir, zavzete vasi v dobrem stanju. To ixi značilno za Nemca, kadar se u-ntaktie prostovoljno.
Slično so bile železniške proge dejansko nepoškodovane in morda sedaj prevažajo strelivo, ki se meče na sovražnika. Nadalje je komaj verjetno, da se je 12,000 Nemcev vdalo "po načrtu".
Trpe translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as requiredby the act of October 61917
Avstrijci krili umik Nemcev.
Dunaj, 13. sept., prek Londona. — Današnje naznanilo vojnega urada pravi;
V • st.-mihielskem odseku zapadne fronte so Avstro-Ogri od Combreške višave (severno od St. Mihiela) zavarovali sistematično umikanje Nemcev.
fi
................—• - •••—••----------:.....-.:.	.v.„;.•..:•....^nffl
Ut lranslatio" fi,e(1 with the POstmmastcr at Joliet, lil., on Sept. 17, 191*as reuqired by the act of>October6,1917 NEKAJ" BRITANSKIH TANKOV, KI MEČKAJO HUNE.
'fo A S3	Wriirrn Newspaper llolon
■	'	"	" -JO'/V/ 'P •••.•	A-	.	y
j ------- ------------------ ------------
lis ra»sIation filed with the post master nt Joliet, 111., on Sept. 17, 1918,m reuqired by the act of October6,1917
Mno«o aniei ill RANJENI AMERIČANI V HICHMONDU, ANGLIJI.
meiiskih vojakov, ranjenih v bojevanju na Francoskem, sc zdrave v bolnišnicah na Angleškem.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as reuqired by the act of! October6,1917
350 Avstrijcev ujetih.
Z ameriškimi četami v Lorrainu, 13. sept., 10:30 predp. (Po Associated Press. — Med ujetniki je 350 Avstro-Ogrov. To je prvi trdni dokaz, da se Avstrijci v velikem številu rabijo na tem« delu linije.
V Večini slučajev so se ujetniki primeroma upirali pred vdajo.
Kajzer in Avstrija
prosita za mir.
Avstro-ogrska vlada predlaga "neve-zalen" razgovor med zastopniki vseh narodov v vojni.
ENTENTA SE NE DA PREVARITI.
IZJAVA GOSP. BOGUMILA VOŠ-NJAKA, ČLANA JUG. ODBORA U LONDONU.
Avstro-ogrska v zadregi vsled pripOz-nanja Čehoslovakov po Z. D.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as reuqired by the act of)October6,1917
Kajzer ponuja mir Belgiji.
London, 15. sept. — Nemčija je predložila končno mirovno ponudbo Belgiji, po tukaj prejeti brzojavki.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, als-requiredfby the act of October 6,1917.
Avstrija za "nevezalen" razgovor.
Amsterdam, 15. sept. (Po Associated
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as requiredby the act of October61917
Nemški protinapadi strti.
Ž americani na fronti pred Metzom, 14. st-pt. — Ameriško navskrižno streljanjih je zadušilo močne nemške protinapade, podjete proti naši novi fronti med Thiaucortom in reko Moselle ponoči.
Ti napadi so bili prvo znamenje, da se sovražnik nanova organizira. Število ujetnikov in uplenjenih topov narašča.
koj protinapaden in je pobegnil, za-pustivši ujetnikov v naših rokah."
Rim poroča uspešen napad.
Rim, 15. sept.—Danes izdano naznanilo vojnega urada se glasi: "Pehotni in arditski oddelki so po kratkem, ali izdatnem topniškem bombardovanju ter podpirani po nizko letečih zrakoplovih včeraj zjutraj napadli in zavzeli celo sovražnikovo omrežje branikov na Grouvelli, južno od Corte. Med 343 ujetniki je bilo dvanajst častnikov. Število strojnih pušek, na stotine pu-šek in obilo vojnih zalog je bilo uplenjenih."
Ker se je na osnovi poročila nekega amerikanskega lista povsem krivo tolmačil razgovor Don Nika Grskoviča in dra. Bogumila Vošnjaka, z državnim tajnikom, g. Lansingom, je potrebno resnici na ljubo, da se stvar pojasni. To je tem bolj potrebno, ker neki ljudje skušajo zaviti to stvar tako, da bi ona koristila interesom njihove stranke.
Jugoslovenski narodni svet v Wash-ingtonu se samo poteguje, da bo Jugoslovenski Odbor v Londonu ne samo kakor doslej faktično, ampak tudi zakonito priznan kot nositelj gibanja za osvobojenje in ujedinjenje Jugoslovanov Avstro-Ogrske. Iz tega je razvidno, da člani Jugoslovanskega narodnega sveta niso mogli prositi, da bi Amerika priznala to ali ono državno obliko.
V razgovoru z g. Lansingom, odgovarjajoč na vprašanje, kako bo urejena Jugoslavija, sem pa povdarjal, da je ureditev ustavnih vprašanj posel ustavodajne skupščine vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bogumil Vošnjak.
BALKANSKA FRONTA.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required:by the act of October 61917
Ujetnikov skupaj 20,000
Pariz, 14. sept. Nemških ujetnikov, ki so prišli v roke četam generala Pershinga izza pričetka ameriške o-fenzive v St.-Mihielskem odseku v četrtek, ej baje skupaj 20,000. Ujetniki še dohajajo.
Največja oddaljnost novih postojank;, zavzetih po ameriških četah, je trinajst milj od prejšnje linije. Notranji "žep" še ni bil očiščen in pričakovati je, da bo še več topov uplenjenih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required by the act. of October 61917.
Američani se bližajo Metzu.
London, 15. sept., 6:25 pop. (Po Associated Press.) — Gen. Pershingova armada lepo napreduje, po novicah tega popoldne. Od včerajšnjega popoldne so napredovale od dve do tri milje na trideset milj široki fronti, in trd-njavski topovi mesta Metz so jo začeli obstreljevati.
LAŠKA FRONTA.
True translation filed with 'lie postmaster at Joliet. 111., on Sept. 17, 1918, as reuqired by the act of;October6,1917
Zmerno topniško bojevanje.
Rim, 13. sept. — Zmerno topniško bojevanje na vsej fronti je naznanil danes vojni urad.
"Na vsej fronti je bilo prav zmerno topniško bojevanje," pravi naznanilo. "Močen, italijanski oddelek je prodrl v sovražnikovo postojanko v Daonski dolini pri Pramaggioru, uničil v 1 ju tem boju posadko enega straiišča in dovede! nazaj nekaj preživelcev kot ujetnike.
"V I.ugarinski dolini severno od gore Grappe in na levem bregu srednje Piave so naše pa t role v napadnih podjetjih prizadele izgub sovražniku, poškodovale njegove branike in ujele dvajset mož.
"Sovražnikov oddelek, ki je poskušal napasti Monte Asolone, je bil ta-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required by the act of October's 1917
Dunaj poroča uspeh.
Dunaj, 12. sept, — "Uspešen napad na greben Tomrorica v Albaniji nam je dal posest sovražnikove postojanke na nekaterih točkah," pravi današnje službeno naznanilo avstrijskega vojnega urada.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required by the act of October6,1917
Pariško poročilo.
Pariz, 14. sept. — Francoski vojni urad je izdal seldeče naznanilo o podjetjih v Albaniji:
"Bližnji Vzhod, 12. sept. — Živahni obojestranski topniški boji in patrolni spopadi so bili na številnih točkah ob fronti.
"Zapadno od reke Vardar je bil sovražnikov napad proti novim postojan kam britanskim odbit s težkimi izgu bami. Število neprijateljev je bilo u-jetih.
"Zrakoplovstvo: Britanski zrako-plovci so bombardovali sovražnikove naprave v dolini reke Strune."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918 a>s requiredby the act of October6,1917.
Topniško bojevanje.
Pariz, 15. sept. — Naznanilo vojne ga urada o podjetjih na vzhodu pravi "Dne 13. sept.: Bilo je obojestransko topniško bojevanje med reko Verda in ovinkom Črne reke."
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as requiredby the actof October6,1917
Ženske in qtroci med žrtvami.
London, petek, 13. sept., zakesnelo — Britanski parnik "Galway Castle velik 7,988 kron, je bil torpediran četrtek in se je pogreznil davi. Ime je 960 oseb na krovu, od katerih je bilo baje 771 rešenih. Med 189 po grešanci je 120 potnikov, 36 pomor škili in vojaških častnikov in mož ter 33 mornarjev.
Devetdeset pogrešanih potnikov tret jega razreda je bilo brez izjeme žensk in otrok. Med potniki je bilo 300 žensk in otrok. Trupla treh mrtvih otrok so bila spravljena na brežino. Kapitan in mnogi častniki so bili baje še na krovu ladje, ko jo je bilo po-slednjič videti.
Press.) — Raztezajoč vabilo na vse voj skujoče se vlade, da začno neobvezne razgovore v kakem nevtralnem kraju, je. avstro-ogrska vlada izjavila, da bi bil namen konference, zagotoviti izne-mo mnenja ali pogovor, ki bi pokazal, "ali obstoji tisto najprej potrebno, katero bi napravilo hitri začetek mirovnega pogajanja videti obetajoč."
Avstrijski predlog, ki je bil brzojav-ljen semkaj iz Dunaja v uradnem naznanilu, nasvetuje, naj bi se vojna ne prekinila in da "iiaj bi šli razgovori samo tako dal^č, da nudijo up na uspeh."
Predlog poziva vse vojskujoče se, poslati delegate za "zaupen in nevezalen razgovor o temeljnih načelih za za sklep miru, v kakem kraju kakšne nevtralne dežele in v bližnjem času, o čemur bi se morali šele dogovoriti."
Poslala aliirancem noto.
Predlog pravi, da bi konferenca bila posvetovanje "delegatov' ki bi jim bilo naročeno, dati na znanje drug drugemu mišljenje svojih vlad gled tistih načel in sprejeti podobna oznanila, kakor tudi zahtevati in dati odkritosrčna in poštena prasnila o vseh tistih točkah, ki se morajo na tanko določiti".
Vlada naznanja, da je bila nota z njenimi nasveti naslovljena na razne vojskujoče se vlaseti in da je bila Sveta stolica obveščena o predlogu v posebni noti.
Vladam nevtralnih držav je bil tudi naznanjen predlog.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on Sept. 17, 1918, as required by the act of October6,1917.
Avstrija sredstvo Nemčije.
London, 15. ept. — "Avstrija je zopet sredstvo Nemčije," je bila splošna razlaga v Londonu danes, ko je bila objavljena novica o avstrijskem vabilu na vojskujoče se "k zaupnim neobveznem razgovoru v kakem nevtralnem središču". Smatrali niso za presenet- . ljivo, da je Avstrija sprožila gibanje v dosego miru, kajti Dunaj je bil izza prvih dni septembra prizorišče mnogih posvetov med državniki centralnih vlasti in vladarji tvetonskih zaveznikov
Predzadnji teden je bil tam admiral von Hintze, hemški minister zunanjih stvari. Imel je dolg posvet v baronom Burianom, avstro-ogrskim ministrom zunanjih stvari, nakar je bil sprejet v avdijenci po cesarju Karlu.
Enako se je bolgarski kralj Ferdinand med svojim- po vratom v Sofijo eno uro pogovarjal s cesarjem Karlom. Talaat paša, turški veliki vezir, se je tudi mudil na Dunaju in v Bidimpe-šti, kjer je v razgovorih izjavljal, da ni vojaška zmaga sedaj na nobeni strani mogoča.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as reuqired by the act of October6,1917
Wilson prejkone zavrže predlog.
Washington, D. C., 15 sept,—Dočim se tovtonski velesili trudita, zapeljati (Nadaljevanje na 3. strani.)

Amerikanski Slovenec
Uatancvljen l 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Movensko-Ameriika Tiskovna Družba
Inkorp. I. 1899. f lastnem domu, 1006 N. Chicago St,
Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina: Za Združene države na leto... .$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto........$3.50
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj se pošiljajo na: *
AMERIKANSKI SLOVENKC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, un«Jer the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111. sept. — Izvanredna sejaPodružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z. se bo vršila v četrtek, dne 19. /1. m., zvečer ob polosmih v dvorani K. S. K. J., in sicer vsled izredno važnih vprašanj, ki so nastala v zadnjih dneh glede Slovenske Narodne Zveze in ki zahtevajo nujno rešitev. Na seji bo navzoč tudi dr. Drago Ma-rušič iz Washingtona, D. C., ki poda neka pojasnila glede "Izjave g. Bogu-mila Vošnjaka", natisnjene na 1. strani te št. A. S. Četrtkova izvanredna seja 1)0 torej velevažna in^ nenavadno zanimiva za vsakega, ki se je udeleži. Vsi člani podružnice so' nujno naprošeni, da gotovo pridejo na to sejo. Vabljeni so tudi vsi ostali Slovenci iz Jolieta in Rockdala na to izvanredno sejo, ker se bodo razpravljala vprašanja splošne važnosti za slovenski narod v novi in stari domovini. Zatorej pridite
V	četrtek zvečer!
—	Fair ali cerkvena veselica. V našem "Cerkvenem Glasniku" čitamo:
V	začetku meseca novembra 1918 bodemo imeli pri cerkvi sv. Jožefa cerkveno veselico ali takoimenovani oerkyeni "fair", ktere čisti dobiček je namenjen za pokritev velikih cerkvenih stroškov. Kakor druge župnije, tako je imela naša župnija zadnje leto manj dohodkov kakor po navadi in to zaradi velike draginje, in da pokrijemo cerkvene stroške, kteri so zaradi vojske narastli, smo bili 'primorani napraviti to veselico v pomoč naši cerkvi sv. Jožefa.
—	Pozdrav iz Anglije. Mr. Max F. Rolih, ki je dne 26. julija odšel kot prvi slovenski dobrovofjnik iz Jolieta v Jugoslovansko armado na Balkanu, nam piše iz Southhamptona na Angleškem z dne 16. avgusta: Pošiljam ti-coče pozdravov iz krasile Anglije. Dal Rog srečno še enkrat nazaj priti. Max R Rolih.
—	Miss Theresa Nemanich, hčerka g. Antona Nemanich in ena najboljših igralk našega diletanskega odra, je odšla v petek na počitnice na farmo Blaža Chitlika pri Clintonu, Ia., odkoder nam poroča, da je farma res lepa in polna grozdja.
—12,384 novih registrirancev. Uradne številke, izdane v soboto po trojnih nabornih komisijah za Joliet in okraj Will, kažejo, da je bilo registriranih v četrtek 12,384 moških v starosti ojJ 18. do 45. leta, ki poprej le niso bili registrirani..
-—Jeklarji se organizirajo. "American Federation of Labor" bo imela v kratkem do 10.000 novih članov v Jolietu in Rockdalu. Včeraj (v nedeljo) popoldne se je vršil v slovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda na Henderson avenue prvi shod jolietskih jeklarjev v svrho unijske organizacije. Udeležba
je bila tako velika, da niti polovica došlecev ni mogla vstopiti v dvorano. Tekom popoldneva in večera se je vpisalo več nego 1.200 novih članov. Za-zdaj se organizirajo samo zaposlenci Illinois Steel-družbe. Potem pridejo na vrsto zaposlenci Scott street-tovar-ne in rockdalskih tvornic American Steel & Wire-družbe. Še nekoliko o tem prihodnjič.
— Tudi Eddy Stukel pri vojakih. Miss Antonia Stukel nam poroča, da je njen brat Edward Stukel, ki se je nahajal s svojim očetom na farmi v
moram prav lepo zahvaliti g. in gospe Slapničar za ves čas bivanja pri njih na stanovanju in za tako dobro postrežbo.
Zahvalim se tudi g. in gospe Pire za povabilo na južino in izvrstno postrežbo.
Dolžnost moja je tudi, da se prav prisrčno lepo zahvalim za povabilo na večerjo gospe Nemanichevi, g. A. Nc-manichu in gospodičnama Margaret in Tereziji Nemanich za prijaznost. Po sebej se pa še moram lepo zahvaliti g. Antonu Nemanichu, ki nas je več delegatov vozil po mestu in nam razkazal ves sloven Joliet, in to v krasnem velikem "samordču" ali avtomobilu, in to vse brezplačno. Bog Vam naj stotero poplača!
Preden pa zaključim svojo pisavo, ne morem pozabiti večera, ki sta ga priredila slavno društvo sv. Družine št. 1 in društvo sv. Cecilije št. 12 D.
' ka pa še vedno illinoiški farmer lahko iz srca zapoje ono potnikovo pesem
Montani, pred štirimi tedni moral med s- D- skupaj v počast delegatom in gl. vojake in se nahaja zdaj kot mornarski odboru. Cela zbornica ali delegaci-novinec v taborišču na More Islandu', ia ic bila vabljena na velik banket Cal. Njegov brat John je odšel med od teh dveh društev, in temu povabilu vojake že pred par meseci. In tako i- smo se tudi odzvali. Ob 8. uri zvečer ma g. Joseph Stukel dva sina v Stric- je bil pnčetek in to dne 4. sept. Postrežem smo bili vsi najbolje, da boljše biti nismo mogli. In tudi več govornikov je nastopilo. Posebno sem bil vesel, ko sem zapazil g. župnika joliet-skega Rev. John Plevnika med nami, ki nam je potem napravil lep nagovor, katerega smo bili vsi veseli. Bog Vaš živi, č. gospod, na mnogo leta! Obema društvoma pa lepa zahvala za povabilo.
In obenem se pa tudi lepo zahvalim slavnemu Pevskemu društvu sv. Cecilije za jako krasno petje, ki je bilo pod vodstvom gospe Ane Nemaniche-ve. Vsaka pesem je bila na višku pevske umetnosti in tako lepa, da lepša biti ne more. Vsi delegatje so bili kar ganjeni, posebno pa jaz, ki znam ceniti slovensko pesem, naš simbormaj-ke Slovenije; ker sem sam tudi pevec, pa še toliko bolj ljubim slovensko pesem. In dve lepi predstavi smo videli jako lepo izvršeni.
Rečem ti, slovenski rojak: v Joliet se ti vsaj enkrat podaj, kadar bo kaj enakega, pa boš videl, kaj se vse naredi, če je sloga, da sam prepričaš, potem boš rekel: To je resnica, kar je pisal!
Vsem mojim sobratom delegatom 3. konvencije, ki smo bili skupaj v Jolietu dne 3. sept. t. 1., pošiljam lepe pozdrave z željo, da bi se čez dve leti zopet videli v Pittsburghu, Pa. Z Bogom!
Anton Strukel, Delegat 3. konvencije D. S. D.
Samovi službi.
—	Ali ne boste posodili svojih pri hrankov slavni vladi Združenih Držav, ako drugi žrtvujejo svoja življenja v v.ojni, katero vodi Stric Sam za osvoboditev vseh teptanih narodov in na rodičev? Kupujte vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps) !
—Preklic licence. A. T., rodom Hrvat ki je vodil salun pod h. št. 107 Ruby street, je moral danes zapreti svojo gostilno po ukazu župana Barberja in njegova salunska licenca je bila preklicana radi kršenja mestne odredbe o določenih urah za zapiranje saluna in ker je bil salun na slabem glasu.
—	Nikar ne trošite denarja za po trato in nagizdo, kajti v vojnem času smo. Kupujte samo potrebne stvari in vojno-varčavalne znamke.
—	Okrožno sodišče. Septembrska doba okrožnega sodišča (circuit court) je bila otvorjena danes dopoldne ob 10. uri.
La Salle, 111., 9. sept. 1918. Cenj. g. urednik Amer. Slovenca! Pa prosim lepo, da mi odmerite za enkrat malo več prostora, to pa zato, ker imam dosti'porocati
Dne 2. sept. t. 1. sem se odpeljal iz La Salla, 111., po želennici v Joliet, 111., na tretje glavno zborovanje ali konvencijo D. S. D., ki se je začela dne .1 sept. Zborovalo se je v stari šoli, v dvorani sv.' Jožefa, in glaVno zborovanje se je pričelo z molitvijo in tudi končalo z molitvijo. ?n zborovalo se ni kot dva dni, to pa zato, da se je prihranilo več stroškov organizaciji, konvencija stane dosti denarja, zato smo pa vsi delovali", delegatje in slavni glav ni odbor, da se to zborovanje ni zavle klo. Zborovanje se je vršilo mirno, brez vseh prepirov in to tudi v najlepšem redu.
Sedaj pa nekoliko opisa Jolietske naselbine. Ta naselbina je velika in ti.di prva za Clevelandom, potem šele sledijo tema dvema druge. Večkrat sem bil že v Jolietu in ravno toliko časa se še nisem mudil, kakor ravno sedaj, iil sem tudi veliko videl. In to je delo požrtovalnih katoliških mož in žena. V Jolietu imajo veliko slov. cerkev, je, bi rekel, ena največjih in najlepših. V ozadju za cerkvijo stoji tudi veliko poslopje in to je šola slovenskih otrok; velika je, pa že premaj-ma, že letos so morali en razred premestiti v staro šolo sv. Jožefa, iz teg;: se vidi da zavedni katoliški očetje in matere radi pošiljajo otrokov katoliško šolo in je prav. Slovenski oče in mati, tebi pa vsa čas't! In jaz ki sem esebno videl vse vaše delo, rečem, da ste veliko žrtovali in tudi v lepi slogi živite.
V Jolietu je tudi slovenski rojak, k ima svojo delavnico grobnih spominkov in to je g. Simon Šetina. Videl sem osebno njegovo delo, ki je lepo in pri njem so nižje cenc ko kje drug je. Dolžnost moja je, da ga vam priporočam, pomagajte mul Svoji k svo jim! Bil sem tudi v tiskarni Ameri-kanskega Slovenca, kjer se mi je vse dopalo in sva se tudi ose'bnp z g. ur.
Gorupom več važnega pomenila. Želim vam obilnega napredka. Rojak Slovenec, naroči si katoliški list in to je Amer. Slovenec: ta list lahko berejo vaši otroci, to je list katoliškega preprepričanja.
Tudi v g. Antona Nemanicha prostorih sem bil. Ant. Nemanich je bil mi jako dobrohoten, dober in mi je mož vse razkazal. On ima velik po-grebniški zavod in garažo. Vse se mi je pokazalo, za kar sem bil tudi vesel in hvaležen. Kličem Vam: Bog Vas živi, da bi bili še dolgo vrsto let med nami!
Pred odhodom v La Salle sem se oglasil tudi pri g. glavnenlu preds. Geo. Stonichu in sem videt lepo moderno trgovino večvrstnega blaga. In ta mož je tudi jako priljubljen in blaga duša, boljši biti ne more; spričevalo naj bode to, ker ga ima vse rado in smo ga delegatje še zanaprej izvolili glavnim predsednikom D. S. D. Dolžnost me veže, da v prvi vrsti se
POTOVALNA IN GOSPODARSKA ' ~ ČRTICA.
Fr. Pleško
Mnogo ljudi je Bog ustvaril, ki se ne zanimajo, kadar potujejo iz kraja bodisi po kupčijskih opravkih, ali iska je zdravja ali dela. So pa zopet ljud je, kateri bi vse videli, vedeli in spoznali, in eden takšnih radovednežev je uprav pisatelj teh vrstic.
Vožnja iz Waukegana, 111., po North Western žcleznici, katero sem nastopil ponoči, je bila dolgočasna in to v prv vrsti že zato, ker sem pogrešal ono kar ptiči zelo ljubijo — svoje "gnezdo ali spalnico. Pa naj bode odkrito po-vedano, da človek majhnega "kalibra , če je tudi bolan, si dostikrat ne more in tudi ne sme vsega privoščiti, ker mora skrbeti za zalogo v naprej, kajti železnica sama v zvezi z drugimi iz datki je stala približno sto dolarjev.
Pa kdor je takšno dolgo potovanje skušal, že ve, da ni potrebno iskati morfijev po lekarnah in okrog zdravnikov, ampak da sami pridejo, kadar je čas zato in da potnika zazibijejo v "sladki" spanec.
V zahvalo za dolgočasno nočjo se je pa prikazala v vsi svoji lepoti in m veličanstvu solnčnega svita ob 6. uri zjutraj prijazna in romantična posta ja, takozvana Black River Falls, Wis.
Sedaj pa na "delo" in opazov; na polje in farme!
Dasiravno je že bilo 15. junija, med tem ko so polja v Illinoisu v boljšem '" 'ePŠem razvitju, posebno vonem kraju, kjer se nahaja tudi moja farma na kateri sem preživel zadnjih 10 let, so bila tukaj v ozadju in prihajale so mi misli na vprašanje: ali je res to po agentih toliko razupiti Wisconsin, kjer vse tako lepo in bujno raste? Pa zemljevid, katerega sem imel razprostrtega pred seboj, mi je zatrjeval, da je.
Majhna, bleda, oziroma "rumena" žitna polja, slabo razvita in redka, so se kazala skozi in skozi na celi poti ob North Western železnici v državi Wisconsin.
Vendar pa kaže državna "tabela", seznamek ali zapisnik kmetijstva izpred več let nazaj v "Badger State", kakor sledi:. Wheat most valuable crop; cultivation of flax, increasing; many acres devoted to culture of cranberries; buckwheat crop, 1833 177-792 I>u.; hay, 2,354,835 tons; corn, 1884-26,200,000 bu.; oats, 45,940,000 bu ; wheat, 20,083,000 bu. Latest reported dairy producte: milk, 25,156,997 gals.; butter, 33,353,045 lbs.; cheese, 2,281 411 lbs.
Poleg vsega tega ogromnega pridel-
Petra rokodelčiča rekoč; Žarneje nam solnce sije* Vetrič bolj hladno pihlja, Bolj zeleno žito klije, Bolj prijazno vir šumlja.
In res, ti prekrasni in rodovitni
"Prairie or Sucker State"!
Med tem zanimivem opazovanjem na poljane smo pa že prihlopeli v St. Paul, Minn.
Vlak Northern Pacific družbe je "prilezel" prav tik do "našega" in dal vso ugodnost, da smo presedli in v 20. minutah smo že hlapotali v daljnji "West".
Od St. Paula, oziroma Minneapolisa se nahaja v neposredni bližini prvo farmarsko mestece Staples, potem Wadena in za tema dvema Detroit. Tu se pač pričenja oni illinoiški kras kmetjištva, kateri sega uprav do glavnega mesta Fargo, N. Dakota. Kaj vse pridna ali marljiva človeška roka naredi, si človek v svoji teoretiki niti misliti ne more in praksa mu šele oči odpre, ko vidi, kako umni kmetovalec izpopolnuje navodilo vsegamogočnega stvarstva v vesoljstvu, da tako s tem prehranjuje samega sebe in svojo obi-telj ter na milijone poleg njega v metih živečih.
Od Fargo naprej pa že ni več tako lep in rodoviten svet. Zemlja je pač jednaka po kakovosti; vendar je že presledkasta in vzbočno valovita. Bol j proti zahodu, bolj je opažati sušo.
Naselbine ali mesta so pa še vedno lepa in naj mi dovoli čitatelj, da omenim par istih. Tu so-le: Caselton, Walley City in Jamestown. Od tu naprej je pa noč zagrnila pokrajine s svojim zastorom in naredila konec napram radovednih oči potnikov, dokler nismo prišli poslednje jutro v tako-zvano mesto Beach.
Tu so se pač kazali žalostni prizori! Ravno to noč je razsajal zelo hud ciklon, kateri je provzročil, kakor smo izvedeli iz časopisja, tudi veliko škodo po Wisconsinu.
V par urah od tu smo prihlopeli v Wibox in prekoračili mejo N. Dakote v Montano. Kako velika razlika od prejšnjega dne! Cela pokrajina izgleda, kakor bi bila brez gospodarja in f;akor bi jo bil kedaj vladal revoluci-jonarni duh. Farme, kolikor jih je, so potisnjene v podnožje svojim, od velikanov nakopičenih sobratom-hri-bom, katere poživlja in okrepčuje, kadar so žejne, takozvana Yellwostone reka. Imajo takorekoč vpeljan namakalni sistem radi pomanjkanja dežja in to je zelo dobro.
Odkar so nastala tako lepa mesta v tej montanski dolini, je pač' čudno. Billings in Livingstone sta takorekoč še celo "mokri" mesti. Iz Livingstona vozi tudi posebna želez niča v Yellowstone Park.
Naj še omenim, da smo se od tu naprej vozili, nekdo bi mogoče rekel — po trnjevi, a jaz pa pravim po vodeni poti, kajti, kakor že omenjeno, Je razsojal tudi tam ciklon v zvezi s hudim nalivom in pa sneg se je topil po hribih ravno ta čas, tako da je bila železniška proga popolnoma z vodo po krita za par milj daleč.
In ko smo se le dhlje in dalje vozili v "West' ', smo končno prišli v pas, iz katerega bi človek mislil, da ne "bo več izida. Pa tudi v tem slučaju bi se človek motil, ako bi utegnil kaj takega misliti, kakor so se motili tudi oni strahopetci ob prihodu Haleyeve repatice in so si domišljali, da bomo ob njen rep zadeli, da bode konec sveta — pa so si življenje vzeli. Med mojimi sopotniki ni bilo k sreči nobenega takšnega straiiopetneža in vse je dobro izšlo.
Na zadnji postaji so vzprcgli 3 "lu-kamatije" v iz desetih voz sestavljen vlak, kateri so nas vlekli oziroma rinili skoai "Semering". Pa one misli, dragi čitatelj, da v resnici oni lepi in pravi Semering tam, kjer se nahaja, pač pa omenim podoben po legi, nikakor pa ne po lepoti, kajti tu se nahajajo skale na golih in pustih tleh, podobne piramidam in na grobnim spomenikom, med tem ko so na pravem "Semeringu" okrašenez vsakojakim zelenjem in iz katerega dolin se lesketajo prijazne vasice, obdane s sadnim drevjem, izmed katerih se blišče 011-dotnih prebivalcev simboli — križi na zvonikih domačih cerkvic.
Po preteku par ur smo se nahajali že na vrhu visokega hriba in hajdi niždol — dospeli smo v Butte, Montana. Drugih posebnosti tu ni, kakor da se vale pd dolini debele plasti prahu, oblakom podobne, da jih komaj solnce čez presije.
Naprej v Butte-dolini je še precej lepo in zanimivo pogledati na polje, iz česar sc da sklepati, da je tam rodovitna 'zemlja. Galleton Valley v Mon-ani, pravijo, je najbolj rodovitna, skozi katero sem se tudi jaz peljal.
V zapisniku pa v resnici ne najdem nobene posebnosti o Montani; niti o -mineralih in drugih stvareh; za srebro je v 5. ranksu.
Popolnoma drugačno lice pa ima sosedna držav,i Idaho. O tej državi pa najdem v zapisku poleg zlatega in srebrnega poljo, veliko boljšega od Montane, še druga polja in tu so-le: Ex-(Nadaljevanje na 3. strani.)
Predsednik Wilson poziva rudarje na pomoč v vojni.
Washington, D. C., 9. avg. 1918. — Predsednik je izdal sledeči proglas: "Vsem zaposlencem v premogokop-stvu:
'Obstoječe pomanjkanje premoga provzroča resno nevarnost — v resnici najresnejšo, ki nam stopa nasproti — ter kliče k takojšnjemu in krepkemu dejanju od strani operatorjev (rudniških posestnikov) in rudarjev. Brez primerne zaloge bo naš vojni program zadržan; izdatnost naše bojne moči na Francoskem bo zmanjšana; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem stavljena v nevarnost in njih težave bodo povečane, in mnogo trpljenja bo v mnogih hišah "po vsej dežeji med prihodnjo zimo.
'Dobro sem si v svesti, da so bile vaše vrste resno izpraznjene po vojaškem naboru, po prostovoljnem odhodu med vojake in po zahtevah drugih bistvenih industrij. Ta ovira pa se da prdmagati n dovolj premoga se lahko nakoplje vkljub isti, če vsakdo v zvezi s premogokopstvom, od najvišjega u-radnika do najmlajšega dečka, opravlja delo po svoji najboljši moči vsak dan v polnem številu delovnih ur. O-peratorji morajo biti prizadevni kot nikdar, poprej, da dosežejo najvišjo izdatnost uprave, da ustanovijo kar najboljše delovne razmere in da pravično ravnajo z vsakomer, tako da bo imel vsak delavec priložnost delati po svoji najboljši moči. Rudarji naj se zglasijo k delu vsak dan, če jim ne zabranjujejo neizogibni vzroki, ter naj ne le ostanejo v rudnikih polni čas, ampak tudi gledajo na to, da izkoplje-
jo več premoga ne^o kdaj prej. Drugi delavci v in ob rudnikh naj delaj" tako redno in zvesto, da ne bo delo rudarjevo zadrževano na noben način-To bo zlasti potrebno odsedaj z»na' prej, kajti vaša števila se utegnejo^ bolj zmanjšati po vojaškem naB ki odvede v armado vaš primerni de' lež tistih, ki niso bistveno potrebni premogokopstvo. Tisti, ki bodo p<>tr' jeni v vojake, a ki so bistveno potre'1' ni, bodo premaknjeni po razredih 1(1 njih patrijotična dolžnost je, da sprejmejo. In patrijotična dolžno®' njih prijateljev in sosedov je, da imajo zelo v čislih radi tega. E«®-' delavec, ki zasluži obsodbo od stran' svoje občine, je tisti, ki ne pomaga P" svoji najboljši moči v tej krizi; ne P' tisti, ki sprejme premaknitev v ra*' redbi ter dela redno in pridno za veC" je dobivanje premoga. Velika tis'®' ga se ima izvršiti. Operatorji in štabi sami je ne morejo izvršiti, ne rudarji sami; ali obe stranki, «<" lajoči roko v roki s trdno odločnost)11' da odstranita deželi njeno največ oviro za dobitje vojne, pa jo l®^ izvršita. S polnim zaupanjem se o"* račam do vas, da prevzamete bret«8 za pridelovanje zadostne zaloge P1* moga. Vi boste, tega sem gotov, sP1* jeli to breme in je nosili z uspeh®"1' in tako delajoči boste vršili slu^' ki je ravno tako vredna kakor sit11 v zakopih, in boste pridobili in hvaležnost vsega naroda.
"Bela hiša, 9. avg. 1918.	„
"WOODROW WILSON.
n
^ l^j B] IS B B; IS BI E BI BI BI B 5 gl BI BI IBIS ^^ t^ra F^f^ t^f^FSIfB^BBS^S
Iškl I ~	--—------—---- S
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM SEPTEMBRA:
Ena znamka stane $4.20,
poln certifikat z 20. znamkami pa $84.00.
Pri nas lahko kupite eno spamko ali več do 200.# Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pilite po nje na:
Amerikanski Slovenec
1006 North Chicago Street Joliet • ■ Illinois
Union Coal & Transfer CO;
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
I, J
Chicago telefon 4313.
Northwestern telef°n
^oskL-U-site Novo
Old Lager
STEKLENICA H«««« Je. BOLJŠA in okusuejša pijača, kot katero drugo Plv'' -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietn
A. Nemanich, St.	x. Neman!®'1''
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Soj
Real Estate Insurance Loans Re*1***
V lastnem domu 1008 N. Chicago St., Joliet, W
Kupujemo In prodajamo zemljišča v mestu in na de* J§ Zavarujemo hiše In pohištva proti ognju, nevihti (torl!V ali drugi poškodbi.—Posojujomodenar na zemljišča i» n
8
p
«1 n a n >>, b h
tli ki V| t? tii
T '><
Pi
*»(
nt «ic •"»d Si
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH Ondo*. IHI TPT III	Inlcorp. v drž.111., 14. maja 1915
SEVEKNE AMERIKE.	UOUDi- JUilIIll> lilll. Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.
Tajnik.................JOSIP KLE PEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
A	-
NADZORNI ODBOR:
L JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois.
i	JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois.
JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
L GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker
noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. fdlor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Ustanovni shod Jugoslovanske
Demokratske Stranke.
O velikem ustanovnem shodu Jugoslovanske Demokratske Stranke, ki se je vršil dne 29. in 30. junija v Ljublja-u'» prinaša Slovenski Narod od 1. julija obširno poročilo, iz katerega posnemamo:
"Z iskreno radostjo in globoke satis-fakcije prinašamo poročilo o shodu za osnovanje Jugoslovanske Demokratske Stranke... Poliosno moremo reči: ' takega političnega sestanka Slovenija ne pomni. Bil je to pravi parlament "aprednih Slovencev, ki je položil trd-temelje novi politični organizaciji Jugoslovanske narodne misli v našem narodu.
Zjedinjenje vseh slovenskih napredkih demokratskih elementov je zaključena stvar. Kako strajno je bila Jug. Dem. Stranka, dokazuje številna udeležba zaupnikov iz izvenkranjskih 'Pokrajin, iz Štajerske, Koroške in Primorja... Poseben značaj je dala zboru prisotnost narodnih žen. V splošnem je bila udeležba ogromna. Pri-sostvovalo je zboru okoli 1600 zastopnikov iz vseh slovenskih pokrajin... Poseben pomen je'dala zboru prisotnost predstavnikov češke državnoprav-ne demokracije in zagrebške jugoslovanske demokratske skupine.
Zborovanje je otvoril (29. junija) Predsednik pripravljalnega odbora dr. Van Tavčar, opozarjajoč .na to, da e bo vršilo glavno zborovanje šele "asiednjega dne, da pa ima ta prvi Ostanek samo namen, izgladiti še zad-HJe teškoče in da reši o programu in 0r8anizaciji J. D. S. Pozdravlja mnogoštevilne zbrane zastopnike... Dr.
ramer predlaga, da se zborovanje Vtsi v treh odsekih. (Sprejeto.)
1. ekonosko-socijalni
odsek.
Predsednik Ivan Hribar, glavni rc-i deželni Poslanec Adolf Ribi,i-,ar~ Podpredsedniki: Roblek, dr Ro-"'na in Stepančič, tajnik dr. Černe
PodWd"ik ■0Vdarja' da je t,eba Podlaga , največjo važnost na narodno
W rj°- Šele političn* samostoj-
«t p« „am more ^ ekonomsko J
^osto Mi se borimo za polit" samostoJnost, ki ,)0 p	^
•'omskr J	00 podlaga eko-
biti še na^°St0j"°St -- Mi
""znji, temveč močemo svoji državi. Celemu
svetu Drilvl 8V0J' ur2avi- Celemi * na„ „ J',SVOboda' in P^ bo tu, krv" v"0/3"0 Vcliki mn°žini prelij
Vs*n " "Ž5"" Pa je treba- ** « pred-na 8Voj° lastno m°e-
«« Velik stegapaje tFeba »ve-To Z. paznJ° narodni ekonomiji. naio Prasa,njc J« Posebne važnosti za
Predstavi ' k8jti JUS- Dem- Str;""<a naroda najmožneJie "ašega
PrvotC^r".,je .Priče,° razpravljanje: ^onoLl ° JC Prožil-Hribar o
•i^zzsr**in samostoj-
^n.w" j,C Sam° °ni "arod- ki ni
SStr> sebf ^ • "»rod, ki daje
Skozi , V 5V0ji Iastni driavi - • celo našo domovino odmeva slo-
žen klic po lastni državnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Složna volja naroda se mora izpolniti Ko se bo to zgodilo, bomo šele svobodni. Eko-jiomska moč je važen del celokupne odvisnoseti. Kar se tiče poljedplsst-va, je napačno misliti, da se nahaja popolnoma v naših rokah. Velik del veleposestev se nahaja v rokah naših sovražnikov (Nemcev). Mali obrti so večinoma v slovenskih rokah, velika in dustrija pa žal ni v veliki meri naša. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pažnjo. Kar se tiče trgovine, imamo mnogo častitih, dobrih, podvzetnih in narodno zavednih trgovcev. Brigati se je treba istotako za veliko, zlasti prekomorsko trgovino. S tem v zvezi je gradnja ladij in povzdignitev pa roplovbe. Imamo velike denarne za vode, ki bi mogli zbrati domači kapital za taka podvzetja. Začetek je že srečno storjen. Rudarstvo so okupirali pri nas skoro sami tujci. V zadnjem času je prešel neki rudnik v slovenske aoke. Poročevalec povdarja, da je potrebno na vseh poljih rodne ekonomije svestno delo, in predlaga nasled njo resolucijo:
Jug. Dem. Stranka naj obrača vso pozornost vspešnemu razvoju vseh panog naše narodne ekonomije, da bi prišel ako naš narod do blagostanja in postal sposoben, voditi vspešno borbo za dosego popolne svobode in neodvisnosti, kar je alfa in omega vseh naših prizadevanj. (Sprejeto).
narodna ekonomija in promet.
Poročevalec železničarski računski preglcdovalec Gregorka: Kulturni in ekonomski napredek vsakega naroda je Odvisen od prometnih zvez... Vse nase glavne železnice so grajene v tujem cilju: "južna železnica" na Dunaj "soška" za Berlin, "reška" za Budimpešto, "orijentska" za Carigrad. Za nas je najvažnejši savski železniški sistem, ki veže naša glavna središča: Koroško in Ljubljano, Zagrebom, Bosno in Belgradom in s celim Balkanom. Železnice so aparat, ki omo-gočuje modern^ trgovino, industrijo ni poljedelstvo, ki se tiče torej vseh panog naše narodne ekonomije. Samo oni narod more postati močan, ki sam razpolaga s vojimi žaleznicami. Tako leži moč Ogrske v železnicah, ki vodijo vse v Budimpešto, s katerimi je podjarmila Hrvatsko in Bosno ter se vpešno ubranila dunajske prevlasti. Žalostno je železniško poglavje slovenske narodne ekonomije. Morali smo se boriti za vsaki kilometer. Prvi predpogoj za izboljšanje prometnih razmer je svobodna jugoslovanska država. Železnice bodo porušile v jugoslovanski državi meje, ki delijo brate od nas. Resno je treba proučiti tudi vprašanje o potih. Ne morem se spuščati v datelje o važnosti morja. Razvoj aviatikc bo znatno preuredil vse prometne zveze na celem svetu. Ves sedanji telegrafski in telefonski sistem je zgrajen v korist Dunaja in Peste.
Ker je promet vprašanje našega celokupnega naroda, se ne sme ta predmet obdelovati z oskega stranskega pogleda, temveč kot skupna zadeva največje važnosti.
Za besedo se je oglasil inženir Para, ki je pozdravljal prisotne kot član češke napredne omladine, govoril je o
ekomnomskih razmerah med Čehi in
Jugoslovani. Čehi teže po izhodu na morje. Dosedaj je bila za nje glavna luka Harburg, a v novejšem času pa teže po Trstu ,ki mora postati naše glavno pristanišče, velika jugoslovanska luka. Predlaga, da naj izvrševalni odbor prouči vprašnje, kako treba organizirati ekonomske odnošaje med Čehi in Jugoslovani. (Veliko odobravanje.)
Odsk je odobir sledečo resolucijo:
Ker se bo razvijal promet po vojni v tehnično novih in raznih pravcih, je največje važnosti, da se pospeši tehnični nauk v našem narodu. Vaša vprašanja, ki se tičejo naše skupne narod-ne-državne ekonomije in z njo tesno spojenega prometa, naj bodo predmet najpazljivejšega proučevanja skupnega narodno-ekonomskega sveta, ki se mora osnovati, Jug. Dem. Stranka naj vzame inicijativo v tej zadevi.
HRANILNICE.
Poročevalec dr. Franc Černe: Na Jugoslovanskem ozemlju čislajtanske državne polovice so pričeli osnavljati prve hranilnice Nemci in Italijani... Nemške hranilnice na slovenskem o-zemlju upravljajo danes imetje 250 milijonov kron, skupno na slovenskem ozemlju upravljajo danes imetje 250 milijonav kron, skupno z italijanskimi pa 319 milijonov... Slovenske, oziroma hrvatske hranilnice so imele na istem ozemlju koncem leta 1916 vsega skupaj 103.877.990 kron ulog v 22 hranilnicah. Iz dajstva, da je napram 319 milfjonom, naloženih večinoma od naših rojakov v 27 neslovenskih hranilnic, uloženo v 22 naših hranilnic samo 104 milijone kron, izhaja toraj, da Slovenci' in Hrvati sami podpirajo Nemce in Italijane, da gospodarijo na ekonomskem polju. Ogromni del o-nih 319 milijonov pade na kmetske v-lagatelje. Na Koroškem nimamo niti ene slovenske hranilnice. Nemci imajo v Slavoniji že štiri svoje denarne zavode. Hranilnice v drugi jugoslovanski p^jjovici niso niti malo razvite ter poslujejo kot banke. Do leta 19-09. nibi lo med našimi hranilnicami nikake zveze. Tedaj se je osnovala zveza jugoslovanskih hranilnic Medtem ko je zveza bolj informativnega značaja, bi bil potreben zavod za tesno zvezo hranilnic v materijalnem ozirtK banka jugoslovanskih posojilnic. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Hranilnice so tako važen faktor na ekonomskem polju, da jih moramo označiti za glavni steber nroadne ekonomije. Slovenci in Hrvati z ozirom na hranilnice niso samostojni, temveč so ekonomski odvisni od tujcev. Z vso silo moramo delati na to, da bo prišel naš denar izključno v naše roke.
(Dalje prih.)
lasti na polju političnih podjetij med vojno.
Maž, ki je dobil to zmago za Čeho-slovake, ima sedaj svoj glavni stan v Washingtonu. To je dr. T. G. Masa-ryk, vrhovni poveljnik češkoslovaških čet, ki se bojujejo v Franciji, Sibiriji in Italiji, ter morebitni bodoči predsednik Češkoslovaške republike. On
je bil, ki je vplival na predsednika Wil-sona, da je pripoznal njegov narod. On je bil, ki je izdelal organizacijo češkoslovaških čet, ki podpirajo aliirance.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required by the act of October6,1917.
Baron Hussarek širokousti.
Amsterdam, 12. sept. — Baron von Hussarek, avstrijski prvi minister, je v govoru na pojedini, prirejeni v čast skupini nemških časnikarjev, ki so zdaj na obisku v Avstriji, rekel po brzojavki iz Dunaja sledeče: "Pod Slavnim habsburškim žeslom je Avstrija v stoletjih postala tako močna država, da bo sposobna prestreči vsako sramotilno zbadljivo besedo, izgnati in premagati nositelje bolezni ter se močno upirati vsem poskusom za njeno razbitje, brez ozira na to, od katera strani prihajajo."
stem", kakor oni v Montani in vse čudovito lepo raste.
Sicer pa tudi v "zapisku" najdem, kar odgovarja moji obojestranski trditvi, in sicer: "Abouth 25 per cent well fitted for agriculture." Pa še nekaj je o državi velike in neprecenljive vrednosti in to je podnebje. Nekaj nad dva meseca sem tukaj in se popolnoma zdravega popitim, med tem ko sem bil v Illinoisu vedno bolan.
V državi-Washington je tudi deloma dobro za kokošjerejo in je ta "obrt" že precej dobro razvita tu. Vendar pa ni popolnoma dobra.
Da pa ne bom preveč nadležen čita-teljem Amerik. Slov. kakor listu samemu in njeg. osobju, naj opustim to razpravljanje za sedaj, pa drugikrat zopet kaj.
Priporočal bi pač onim, kateri se zanimajo za farme in vsem, kar je ž njimi v zvezi, da bi vsa takšna poročila na znanje jemali, kajti jaz imam desetletno praktično izkušnjo, poleg tega pa še šolski poduk in mnogo knjig o kmetijstvu.
Verujte mi, da le tedaj, kadar bomo temeljito poznali dobroto zemlje in da si bomo znali istookoristiti, se bomo obvarovoli vsega hudega in bomo deležni prošnje bolj zgotovo, kadar prosimo in molimo Gospodovo molitev
rekoč: Daj nam naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom in ne pelji nas v skušnjavo temuč reši nas vsega zlaga. Amen.
Smola.
"Jaz imam smolo, da je večje ni! Vse se mi pokaži. Če mi pa pišče v usta prileti — pa pečeno ni!"
Zdravilno milo.
Čitajte kar nam je Mr. Paul Slovak, Box 3, Newport, Mich, pisal z dne 21. oktobra 1917: "Imelis mo 14 dni starega otroka, ki je bil jako bolan. Naročil sem Severovo Zdravilno Kožno Milo (Severa's Medicated Skin Soap) in žena je začela dete kopati vsak večer predno je šlo spat. Danes je a-trok poolnoma zdrav, in prost spušča-jev." Severovo Zdravilno Kožno Milo se naj rabi vsak dan v vsaki družini. Posebno otrokom isto veliko koristi pri kopanji, dekletom in ženam pfi umivanju in lepšanja obraza, a možem pri britju. Cena 25 centov kolaček. Naprdaj v seh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv.
(Nadaljevanje s 1. strani.) aliirance v nemški mir ob tem času, bo gen. Pershing prodiral dalje, dokler Huni ne zaprosijo milosti.
Tako je bilo mišljenje vladnih uradnikov danes, ko so doznali najzadnji avstrijski mirovni predlog.
Državni tajnik Lansing je rekel, da je bil takšen predlog pričakovan tukaj kot naslednji korak v tevtonski piirov-ni ofenzivi, a ni hotel tolmačili istega za objavo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, at, required'by the act of October 6,1917.
V Avstriji se kuha upor.
Washington, D. C., 14. sept.--V
Avstrijpi vzkipeva duh upornosti, kakor je izvedela zavezna vlada.
Čehosdlovaki in Jugoslovani so navdihnjeni z velikimi nadami, da odvr-žejo jarem svojih zatiralcev fil pridobijo narodno neodvisnost, in avstrijska vlada se nahaja tako resno ogrožena doma, da je bila prisiljena umekniti nekaj čet z bojne fronte, da prepreči začetni vstanek.
Avstrijski državniki so silno vznemirjeni nad položajem, in teifiu dejstvu je vsaj deloma pripisovati njih prizadeve, pitati svoje ljudstvo z upom na zgodnji mir. Konec sovražnosti bi Habsburžani pozdravili z globoko o-lajšbo, kajti sedaj je jasno, da čim dlje se nadaljuje vojna, tem večja bo nevarnost revolucije v Avstriji.
Upajo na svobodo.
Predsedniku Wilsonu pripisujejo izvrševanje vpliva, ki je "provzročil to stanje v Avstriji. Njegovo pripozna-nje Čehoslovakov kot neodvisnega naroda s pravicami vojskujočih se je storilo več nego katerakoli druga reč za obnovo resničnega upanja na svobodo in neodvisnost med podvrženimi narodi avstrijskimi. Predsednik je sedaj končno odločen za razkosanje Avstrije v prid samoodločbi vrhovnega vladr-stva od strani Čehoslovakov, Poljakov in Jugoslovanov. To je prejkone najhujši udarec, ki je doletel centralne v-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as required by the act of October6,1917.
Carinja in hčere umorjene.
Amsterdam, 15. sept. — Kijevski poročevalec berlinske "Tages-Zeitung" brzoja.vlja svojemu listu, da so bile po češkoslovaškem glasilu, izdajanem v Samari na Ruskem, bivša carinja in njene štiri hčere umorjene v soseščini Jekakaterinburga (v pokrajini Perm, na azijski strani Uralskega gorovja) proti željam sovjetske vlade.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 17, 1918, as reuqired by(the act of October6,1917
Debs spoznan krivim.
Cleveland, O., 12. sept. — Eugene V. Debs, obtožen kršitve vohunskega zakona, je bil spoznan krivim po zavez-ni poroti danes. "Najvišja kazen je dvajsetletni zapor in globa $10,000.
Po razsodu je Debs rekel:
"Vse je prav. Nobene pritožbe nimam. Vse se dobro izteče vbožjem dobrem času."
Kriv v četverih tožbenih rečeh.
Od prvotnih desetrih tožbenih reči v obtožnici jih je ostalo samo četvero, ko se je porota umeknila, da presodi izpovedbe prič. Spoznan je bil krivim poskusa nahujskati k nepokorščini,, nelojalnosti itd. v vojaških in pomorskih krogih; poskusa ovirati nabor; uporabe jezika v ščuvanje. izzivanje in prigovarjanje k odporu proti Združenim Državam ter v pospešitev sovražnikove stvari.
Obsojen v zapor 10 let.
Cleveland, O., 14. sept. — Eugene V. Debs, obtožen kršitve vohunskega zakona, je bil obsojen v zapor za deset let v kaznilnici Moundstille (W. Va.) v saki trojih toček obtožbe po zavez-nem sodniku D. C. Wastenhaverju tukaj danes.
Važna poslanica g. H. Hooverja,
Združenih Držav živilskega upravitelja.
UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION.
United States Food Administration Washington, D. C.
(Nadaljevanje s 2 strani.) treme north well timbered and much fertile land; extrene southeast populated almost entirely by Mormons, chiefly farmers, itd.
In res je. Ko prideš v St. Point, v precej veliko in prijazno mestece v Idahu, ti že napravi dober in lep vtis jezero samo — Lake Pend d' Oreille, katero je polno lesne industrije in pa lesen most za vprežno živino in ljudi, ki je baje najdaljši v Zjed. državah.
Nedaleč odtod se pa pričenja lepa in rodovitna dolina, katera je pripravna za poljedelstvo in sadjerejstvo.
Se malo smo "zadrčali" in nahajali smo se v državi Washington in mestu Spokane. Kaj pa je naposled s to državo? Tudi tukaj slišim veselo "petje" onih srečnih farmarjev v Illinoisu, Minnesoti in Dakoti, katere spomin v-zbuja odmev našega Petra rokodelčiča in sicer:
Tud' tu cveto cvetičice, Po njih šume bučelice. A naših rož je lepši cvet, Bučalic naših slajši med.
V resnici, od meje Idaho pa do Spokane, nisem videl prav nič zanimivega Farme so takšne v tem okraju, da si človek mora rad ali nerad vzbuditi misel na kletev Gospodovo v raju proti Adamu: "V potu svojega obraza si bodeš služil svoj vsakdanji kruh in zemlja bode rodila trnje in osat." Poljski pridelki so bili takšni po valovitem in ravnem ozemlju, da bi nikdo ne mogel illinoiškcga farmerja tako lepo prositi, da bi jim prizanesel in se maščeval nad onim s tem, prevzet od 'sv.' jeze, da bi šel z delavno živino in plugom nadnje in jih podoral.
Od Spokane naprej proti Seattlu se pa nahaja zelo rodovitna dolina, ki je pripravna za poljedelstvo in sadjerod-stvo. Tu imajo tudi "namakalni sj-
Washington, D. C., May 26, 1918.
Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po prošnjam za zmanjšanje použivanja predložitvi dejstev vsakim potrebnim hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj -delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo.
Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času.
V	slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno 1J4 funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3 Y\ funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za ose bo nad štiri leta starosti.
V	sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni
sladkor se mora hraniti v to »vrho.
Ali položaj glede pšenice je najrw-nejši v živilskem zalaganju aliirskega sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov » aliirskih deželah, se mora naše pou£i» vanje pšenice v Združenih Državah d* prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. V»i sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kar je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi.
Da zadostimo položaju v inozemstvu in preprečimo resno trpljenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliičine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine že sklenile, klediti ta načrt
Upati je, da boste naznanili to svoji organizaciji hi svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče.
HERBERT HOOVER.
®BBBBBB®BB®BBBaii®asBBSS®®B®®®H®B®s®B®®ffl!9
S BBBBSSaSBBSBSE.H®®®S®®®®®®®@SB®®S®SB®B® ® ®® fflffl
IINaša velika in moder- B|
ii® ffl®
il no urejena tiskarna S|
Sg BBBBBBB zdeluje najhitreje in uajlieneje BESSSfflB®® 11YSE TRSTE TISKOVINE ZA ®®Sffl®||li ® fflfflffl	HUES®
1 . 1 fflffifflffl
fflfflfflB)
fflfflffl ffl sumi
11II BIB
Sli® na®® Sj m® so
m ffl ffl B mfflBB hSBI |lll mBBB ai ® B B sili gjBBB
slavna društva, cerkve in šole,
trgovce in obrtnike, ter zasebnike.
bbb®
bbb®
bbb® bbb® BBB® bbb® bbb® bbbra bbs® bbb®
ffl b®®
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno"
BBB®
■	Slig
bbb®
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni ® j®®ffl
'	bbb®
papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- |||ffl vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-®|®ffl selic in razne druge take stvari. Pišite nam za j|§j[§J| cene, da si prihranite denar.	® i 1 ffl
®B BB ® BBS ffiSBS B® ® ffl fflBBB ®SBB [g ffl ffl ffl
fflBBB
lili ®®B®B®®®®®BJSJSJIBSJ®®®®®®ffl 1 i®ffl_®@®S[s B ffl | fflB — B® B® Sli S®.
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki.
||V lastnem domu—l006 N. Chicago St., Joliet, II
fflffl , . b ® ffl®bfflb®®®ffl®®t®fflfflffl®®fflffl®fflb®®s®ee®ffllSfflfflfflffl ffl i B B®fflSBfflSffl®H®S®®®®SH®®@®(s®ssie®®®®®ffifflfflffiffieb \
Amerikanski Slovenec||
POVEST STARIH PISEM.
Spisal Šandor Gjalski Poslovenil—or—

(Konec.)
Ko je bila vojska končana, in je bilo upati, da se mir ne bo tako skoro kalil, šel je Ivan domov na Hrvatsko, kjer so mu živeli stari roditelji, a pri njih mati njegova, ki ni mogla živeti pri možu, ker ga je cesarski dvor poslal nekam daleč v diplomatskih potih. Tako je Ivan došel v Zagreb, kjer so sta riroditelji živeli v svoji hiši. Tu je prvič videl svojo Lojzo, Ali takrat se ni z njo spoznal, kakor se to iz pisem vidi. Devojka je tedaj šele petnajst let štela. Bila je hči uglednega plemenitaša Baltzara Kle-menoviča, moža zeo bogatega, učenega in v jozefinski dobi morda jedinega ki se je očito izjavljal za novotarije cesarja Jožefa. Pozneje se ni več udeleževal javnega življenja. A ni toliko odločevala pri tem njegova jozefinska prošlost, kakkor neka druga stvar. Stal je zlasti v sumnji, da je bil na tihem
v	zvezi z ubeglim fratrom Martino-vičem in njegovimi drugi, koji so bili na Ogrskem s smrtjo kaznovani, ker so mislili dvigniti vstajo v smislu francoke revolucije. Govori se, da se je našla pri npem cela zaloga katekizmov o človeških pravicah, kar je Martinovič napial. Ne bodi že kakorkoli istina je, da je Klemenovič povsem odkrito govoril in priznaval svoja slobodna načela, branil Rousseau-o-
vi	nauk in Voltaire-ove misli, skoro ni prikrival svoje simpatije za francosko republikansko vojsko, a manj je še prikrival svojo antipatijo proti carski avstrijski vojski. Tako daleč mu je bila cesarska vojska zoperna, da ni dopustil svojemu lastnemu bratu v svojo hišo, ker je bil banderijalni major.
In v tem je bila zapreka v ljubezni mladega Ivana Deligjorgjeviča z njegovo Lojzo. On je bil cesarski častnik, oče njegov je bil slavni avstrijski general — dve taki zapreki, ki jih ni mogel premagati Lojzin oče. Iz pisem se spozna, da je Ivan, šele ko se je drugič mudil v domovini prišel do tega, da se približa devojki in se ž njo spozna, ter začne ljubav, ki mu je donesla srečnih in velikih časov, ona velika ljubav, koja bi gotovo drugače ne mogla nastati in se razviti, ko v onih heroičnih dneh na početku devetnajstega veka in na početku romantične dobe.
Pisma in zapiski dovolj jasno govore o žaru in ežnosti teljubavi, a tudi tradicija je ohranila o njej isto. Srečni so bili osebito dnevi, ki sta jih preživela na deželi, kjer je posestvo Lojzinih roditeljev bilo v bližini posestva Ivanovega očeta. Ivan zares niti tam ni mogel in ni smel v hišo Kle-inenovičevo. Poskušal je, da si pridobi prisop, ponižal se je celo do moledo vanja, ali Klemenovič bil je trd in nikakor se ni dal preprositi ne od žene ne od sestre. Pisma nam pričajo, da s tem ni zabranil ljubavi svoje hčerke.
roični dobi po duhu svojega časa odločil, da si Lujzo s silo osvoji. Iz enega lista,, katerega je malo prej pisal dedu, vidi se, da je primišljeno stopil na delo, da pa računa tudi zavsem zanesljivo na duhovniško pomoč, ker je Klemenovič bil sovražen v krogih sve-čaništva radi svojih brezverskih nazorov in očitnega nasprotja proti duhov-ništvu. In res, ko je moral radi izbruha vojske k armadi, je vzel devojko in jo s seboj peljal, pa je našel duhovnika v okolici, ki je še isti večer blagoslovil Ivanov zakon z Lujzo.
Nikdar se ni moglo prav zaznati, kako se je zgodilo, da je Ivan zamudil priti k svojemu polku, ki je pred njegovim nastopom službe odkorakal. Gotovo je zgubil mnogo časa, ker ni smel radi svoje romantične ženitbe naravnost in javno potovati, temveč se je moral klatiti po postranskih potih. V vojskinem času pa, ko je bojazen in sumnja prva pomagateljica opreznosti in varnosti, prinese tako skrito potovanje sto in sto neprilik — pa tudi pogibelj. Vrh tega je še slast in razkošje prvih zakonskih dni učinila, da je hitel težje in počasneje v vojsko. Bila je tudi v tem težkoča, ker en del naše hravtske kraljevine ni bil v rokah Francozov, moral se je torej na daleč ogniti najravnejšemu potu in smeri. Ali vojaško sodišče—in to še v vojskinem času—z vsem tem ni računalo, go spoda v regimentu se nato še ozirali niso. Ivan bo stavljen na listo beguncev.
Na svojo srečo ni se takoj '$>ri prvi avstrijski četi prijavil, želeč morda ravno k svojemu regimentu in ne vedoč za svojo proskripcijo. Tako se je že žuril v službo, da je sedaj že celo potoval po krajih, zasedenih od sovražnika. Ali usoda je hotela, da pride ta srečno, brze neprilik mimo, dasi so sovražne čete bile povsod in vsaki kotiček zastavile. Ivan se jim je vešče ognil in srečno zopet dospel v kraj, ki je bil v rokah carske vojske. Tu ga vstavi prva cesarska četa, ki jo sreča. Bil je sumljiv mlad mož z mlado ženo na vozu, ki pride od sovražne strani. Ivan je mirno šel pred glavarstvo. Čisto mirno je prej poučil ženo, da krene v kako gostilno ob bližnjem tirolskem gradiču in ji obljubil, da pride čez nekaj časa zopet k njej nazaj.
Mi zgodi se vse drugače. Ivana pritirajo pred visokega častnika, v katerem je spoznal svojega rojaka in očetovega nekrvnega neprijatelja. Nikakor namreč ni mogel tak rojak oprostiti generalu Deligjorgjeviču, da je pred njim postal general, vitez Marije Terezije in baron. Oni strašni madež v življenju naših lj udi j je tudi njega ugrabil, pa je trpel zares grazne muke radi Deligjorgjevičeve sreče.
Ko je čul Ivanovo ime, bilo mu
Ona je včasih hotela, da se zaupa je, kot da drži dolgo zaželjen plen v očetu in 11111 vse pove, pa da si izprosi rokah. Čisto ugodno mu je prišlo, da pri njem milosti in dobrote. No — je mogel takoj v prvem trenutku po Ivan nikakor ni hotel. V enem lističu J stopati z Ivenom kot z beguncem. No najdemo o tem sledove. Tu jo zaklinja — kaj se more še več držati na ge-naj opusti svojo namero » jej piše: ' nerala, čigar sin je ubegnil iz vojske. "Ti moreš svojega očeta poznati. Ni In ne povprašujoč dalje, dal je takoj on kak navaden človek, ki bi se takoj sestaviti in sklicati vojno sodišče. Da omehčal radi nekoliko prelitih solz in j— Boie mojj česa H ne more ,juba prošenj. On je trd, odločen, poln volje 2avjst naših ljudi! in moralne sile. Tako mi ga vsi opi-' sujejo in pravijo, kar naenkrat sklene,
da ga nihče več ne more od tega od- .... ,	.......
. .	........ . . imacih Ivanov srečni prehod Ctz okraje
vrniti. In ce te tudi silno ljubi, ce m	,	, . ,
,. .	..,..,	i zasedene po sovražnikih. Za te krivde
tudi njemu najmilcjse dete — on se	,. , , , , .
, .	, , ,,	pa so vzeli celo dokaz, da je potoval
niti tebi ne uda! roznani jaz to — . , ... , , . .
, . .	, . ,	z zeno, liotec baje tako prikriti svoje
naposled i jaz sem taksen, ako uog , , . . i zločinske namene, da!--
On ne bo nikakor dovolil, da pride1 Ni ostal nikak sleii kakih iziav
| Ivanovih. — On svoje žene i)i več
j videl. Drugo jutro po razstanku ž njo
bil je mrtev. ObsodilLso ga na smrt.
zlo
| K tej krivdi begustva so dodali še krivdo ugleduštva. Tako so raztol-
cesarski vojak v njegovo obitelj, k te-Jlltt še vojak, kateremu je tudi oče isto, in to proslavljen vojnik cesarski. Ako
mu torej rečeš, da me ljubiš in ine že-1 Nikdar se ni moglo prav zaznati, liš poročiti—njegov odgovor na to' bo, Jc »Jo bilo. Izginila je. Govorili ida te bo spravil začasno v samostan,
ali če ne v Samostan, ker je prosvitljen in revolucijonarec, tedaj pa najde on gotovo kako drugo varno mesto, kjer te pred mano skrije. Potem pa bi vsa moja osnova v vodo padla — in midva bi v istini bila razločena."
Njegova namera odgovarjala je nravi in duhu one junaške generacije, ki so jo francoske vojske po cel tj Evropi odgojile. Ivan Deligjorgjevič je bil v istini junaški in podvzeten mla denič, dasi je bil zraven nežen — mehka in čuteča duša, nagnjena i poeziji i resni misli. Med dedovo korespondenco se nahajajo i njegova pisma, ki vsa pričajo, da je mnogo čital, ki govore o mnogem razmišljanju in gotovo o finem čustvovanju. Ali tudi ta pisma kažejo, da je bil že v prvi mladosti odločen, neustrašeu in nekoliko nagnjen — ako že ne pustolovini, pa vsaj nečemu, kar Francoz tako dobro izraža s svojo besedo: "aventure".
Ko je torej uvidel in konečno do cela uveril, da nikakor ne pridobi zase Klemenoviča, je v oni romantično-he-
o eni, da je zblaznela; drugi zopet, da se je Strmoglavila skozi okno, ko je »vedela /a nesrečo — no, kaj zanesljivega in stalnega ni znal nihče od vseh povedati, ki so se po vojski vrnili v domovino. Od nje pa ni nikjer sledu. Prijatelji so se njnogo trudili, da zvedo kaj zanesljivega; bilo je celo upanje, da se najde -i- ali vse zaman — samo oni snopič pisem je mogel ded zbrati in ohraniti.
In vsikdar, kedar odpiram omaro, mi oko najprej pogleda k predalcu, kjer se čuvajo pisma one ljubavi tako srečne in v njeni dotiki z ljudsko zavistjo in z životom ljudij! No čas je hitel dalje. Davno in davno pustil je "vsa dejanja žalostne tragedje, da izginejo brez ^ledu v globinah prošlosti, — a ostali so samo ti-le izlivi in glasi vroče ljubavi. Mene »o vedno tako silno ganili, da sem pri čitanju vsikdar čutil in ses pominjal — le plamena vročih src, — a nesreče same se mi ni bilo treba spominjati. Naposled, da tudi ni nastopila ta strašna obsodba, mladih trpinov z vso svojo žalostjo,
gotovo bi bila smrt že davno pokosila ta srca. Vsako šuštenje med vsemi temi starimi listimi mi baš to še-peče.
V roko mi pride ta ali oni papir — vedno isti in isti šepet. Večna in nepretrgana minljivost človekova se skoro prikazuje duši in čisto jo mora pred sabo gledati kakor kako pošast! Pa vendar! Vendar — še tu med tem starim orumenelim papirjem, med temi slučajnimi izjavami, včasih samo površnimi bilježkami, — davno umrlo življe še trepeta v čaru — skoro s tako silo, da iz tega trepetanja vidi duša vso brezkrajno moč in silo življenja. Tam v enem predalčku shranjena so pisma grofa K. moža učenjaka. Bil je zvesti prijatelj deda in ni nikdar pripustil, da mu ne javi kake — po njegovem izrazu — nove zmage "tajne znanosti". Bavil se je namreč po načinu mnogih ljudij iz osemnajstega stoletja z iskanjem kamena modrosti in umetnega zlata. Vsaka njegova beseda še danes hrani svežost in silo prepričanja in nade.
Dalje tam do tega predala se hranijo dopisovanja prababe — zna čajna, ker je največ jih pisanih hrvatsko, a opisuje se život v času jožefinskem. Pa tako gre naprej. A ilirska doba skoro znova nastaja pred mano — iz pisem očetovih prijateljev in maternih tovarišič. Čisto čutim ves dih poezije onih dnij nad seboj, vso ono drago in mlado idlo prebujenega narodnega življenja gledam skoro živo pred sabo. Vsa velika ljubav do besede materne in vsa velika želja po svobodi rodne grude, ki je v onih dneh živela bujno življenje v vsakem neodtu-jenem in neprodanem srcu hrvatskem, žari še sedaj iz vsakega stavka — in sveti s tako silo, da često v duhu vidim mlade ilirkinje z njihovimi narolnimi podulicami,* belimi in modrimi jopiči, gledam veselo kolo hrvatske gospode z rdečkastimi kapami in čujem njihove glasne besede, zbrane v slavo Slavije in za svobodo slovanskegajuga, — hovo pesem poskočno, pa čisto kot da se tanko — tanko — kot iz dalje in napol tajinstveno iz šuštenja teh davnih listov sklada in zlaga napev za na-pevom — in duša mi sluša — sluša pa čuje — —: "Puna srca, pune čaše, neka živi, što je naše, k tornu ljubav svaki čas, bračo, neka vodi nas! Bože živi naše krasne — našeg žiča zviezde jasne," — in v duhu vidim veselo, ganjeno družbo, kako se burno in resnično raduje, a tam v kotu cvetoč mladenič zroč v milo lice črnooke Hrvatice, zapoje iz vsega grla: "Oj košutka crnooka!" A solnce na zapadli še ni povsem utonilo za hrib, ko cela družba zaori silno jako pesem: "oš Hrvatska ni propala!"
In kadarkoli sem bil obupan žalosti in bede, ki tare Hrvata in rodno njegovo grudo, — šepet starih listin v starodavnej mobiliji dvigne mi dušo in ohrani nade.
*) Narodna noša — robec na glavi.
iiiiiiia ii se ® n u e ss
: POEZIJE V PROZI. :: g
-----I S
Ivan S. 1'urgenjev. | H
----—i ®
Sj SB ® Bi ® ® i
S ® ® ® iliil Brata.
Imel sem prikazen.
Prikazala sta mi se angelja... dva genija.
Jaz pravim: angelja,.., genija ker v obeh n ibilo narazgaljenih telesih nobene obleke, in za ramami vsa-cega vzdigovala so se silna, velika krila.
Oba -.ta — mladenča. Prvi jo nekoliko poln, gladke kože in črno-kodrast. Njegove oči =o temne, kopr-i.eče z gostimi vekami; pogled mil, vesel in poželjiv. Njegovo lice je bilo krasno, čarobno, nekako drzno in nekako poredno. Škrlatne, mehke iift-jiice z lahka trepečejo. M laden eč se smehlja, kakor kak mogotnik — samo-s vestno in leno; bujen venec iz cvetlic t lehkft počiva nn svitlih vlaseh, skoraj dotika baržunastih obrvij. 1'isana leopardova koža, ktero skupaj drži zlata puščica, z leljka visi raz okroglih pleč na obokana ledja. Peresa kril leskečejo se v barvah rož: njih konci -.o svitlo-rudeči, kakor da so pomočeni v bagreno, svežo kri. Od časa do časa zatrepečejo bistro, s prijaznim kot srebro donečim šumom, se šumom spomladanskega dežja.
Drugi je bil suh in rumenkast na telesu. Rebra so mu se nekoliko \ i-dela pri vsacem dihu. Vlasje so bili belokodrasti, tenki in ravni; velikanske, okrogle, bledo-sive oči... pogled nemiren in čudno svitel. Vse črte lica so poostre, mala, na pol odprta usta z ribjimi zobmi; stisnen, orlovski »os naprej moleč, podbradek pokrit z belkasto dlako. Te suhe upnice se niso še nikdar, niti jeden je-dini pot, nikdar nesmehnole.
i'o je bilo pravilno, strašno, neusmiljeno lice. (Sicer pa v prvem, krasnem mladenčl — lice, kakor je bilo milo in slakdo, ni iz raževalo usmiljenja.) Okoli glave druzega mladen-
ča je viselo nekoliko pustih, polomljenih klasov, povitih z ovenelo bilj-ko. Debela, siva tkanina obdajala je njegova ledja; temnosinja krila za hrbtom, dvigala so se tiho in grozno.
Oba mladenča kazala sta se neločljivima tovarišema.
Jeden opiral je je n drugega. Mehka roka prvega ležala je, kakor grozd na suhej plečnej kosti drugega; ozka roka drugega se dolgimi tankimi prsti raztegovala se je kakor kača po žen-skosnežnih prsih prvega.
In jaz začujem glas. Glej, kaj mi pravi:
"Pred teboj sta Ljubezen in Gald— dva rodna brata, temelja vsega, kar živi.
"Vse, kar živi, miče se, da se hrani, in hrani se, da rodi."
"Ljubezn in Glad — njih smoter je jeden: potrebna sta, da življenje ne preneha, — vlastno in ptuje — in tudi vesoljno življenje."
Meseca avgusta 1878. * * *
Bogatina.
Kedar mi hvalijo bogatina Rotšilda, kteri iz ogromnih svojih dohodkov daruje cele tisočake za vzgoj otro, za lčenje bolnikov, za preskrbljevanje starih — hvalim ga jaz in sem ginem.
No, kakor ga hvalim in sem ginem, vzpominjati se moram le neke uboge kmetiške rodbine, ki je vzela siroto—
nečakinjo v svojo siromašno hišico. — Vzamemo li Katrico.— rekla je žena — pošli bodo poslednji naši groši za njo — celo za sol ne bode, da solimo kruha...
— A mi ga jejmo nesoljenega, — odgovori jej mož, njen soprog.
Kako daleč je Rotšild za tim možem !
Meseca julija 1878.
* * *
Starček.
Prišli so temni težki dnevi...
Vlastna bolezen, zolezni ljubih ljudij, mraz in mrak starosti. Vse, kar si ti ljubil, komur si bil se vso dušo udan, — vse pada in se ruši. Navzdol gre pot.
Kaj je storiti? Jadikovati? Žalovati? S tim ne pomagaš ne sebi ne drugim...
Na posušenem, skrivljenem drevesu je listje manjše in redkejše — a zeleno je vendar.
Predrugači se i ti, zamisli se v svoje vzpomine, in tam, globoko, globoko, nas krajnem dnu duše leskeče se pred teboj tvoje prejšnje tebi jedinemu dostopno življenje v svojem dišečem, še svežem zelenji, v prijaznej sili spomla-danskej!
Bodi pa previden... ne glej naprej, ubogi starček!
Meseca julija 1878.
Korespondent.
Dva prijatelja sedita za mizo in pi-jeta čaj.
Na jedenkrat navstne na cesti šunjJ Zasliši se žalostno stokanje, grde psov ke, škodoželjen smeli.
—	Nekoga tepo, — zapazi jeden izmej prijateljev in pogleda skozi okno.
—	Zločinsa? Ubijalca?- — vpraša drugi. Čuj, naj vže bo, kdor hoče,-dopustiti se ne sme, da ga sodijo sami. Pojdiva, govoriva zanj.
—	Da, ubijalca ne'tepo.
—	Ne ubijalca? Tedaj tata? V« sakojako, pojdiva, iztrgajva ga množici.
—	Tudi tata ne.
—	Ne tata? Tedaj blagajnika, železniškega uradnika, vojnega založnika, ruskega mecena, odvetnika, blago-mislečega urednika, občnega žrtvova-telja?... Vse jedno pojdiva in pomagaj va mu!
—	Ne!... oni tepo korespondenta.
—	Korespondenta? — No, veš kaj: izpiva najpreje čašo čaja.
Meseca julija 1878.
km B«,
Slo
S' e
Vojaške vaje.
"No, Jozelj, kako pa je bilo pri vajah? Ali si imel dobro stanovanje?"
Jozelj: "To je bilo, da Bog pomagaj. Komaj sem prestopil vežni prag, so mi že nasproti prišle podgane in miši vse objokane!"
f
Za\
m
.Na,
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno.
Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas.
EE®[B®Sffi]®l! SI ® 11111
W	MALI OGLASI.
® I-
ms®® ffl ® ® ® ® ®
«
PODPISANI NAZNANJAM DA ME je zapustila nezvesta soproga Rosie Marentič in odšla neznanokam. Odzdaj več nisem odgovoren za njo in tudi ne plačam nobenih dolgov, ki jih morda naredi, ker je odšla samovoljno. Mat. Marentič, 405 Moen Ave., Rockdale. 111.	3t
V NAJEM 3 SOBE HIŠAna vogal« Scott in Clay St., Joliet, City water in Gas. Vprašaj tam.	It
NAPRODAJ TEATER S PREMIČNIM slikami. Prav lepo urejen in je dobičkonosen. Dober vzrok za prodajo — draft. Uprašaj takoj na 417 Meeker Ave. Joliet.
Pri prehladih
Tdrgnit« Trat in prm, khkor tudi »topni* ■ Dr. Rlchter-Jcvem
PAIN-EXPELLER
Učinkuj« t»koj olujiljivo ln prijetno.
•ledin« pravi s rarstveno znamko sidra.
35c. 'ti C/'0. v 1,'knrnhh in nftrarnoit ou F. Al). RICHTER A CO. i4-HO M aiflhlnjf ton Strec:, New York, N. Y.
VTENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar . vtrska dela ter obešanje stenskeg> papirja po nizkih cenah.
Alexander naras^
Chi. Phone 376	N. W. 927.
120 Jefferson St. JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE I
Nizke cene in dobra postrežba jt naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ lašaj mesnici in grocerijl na vogalu ""oadway and Granite Street
VI LAHKO PRISTOPITE
v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu.
DOLŽNI STE
zaradi svoj« žene in otrok, da se bolj zavarujat« za slučaj bolezni ali smrti, da n« bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu	,
Društvo Sy. Družine
(The Holy Family Society) iter. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri me« najboljše, najčistejše in najcenejša
• •
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........»..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec, Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že iz-plačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icain). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli,
Kdor želi pristopiti v naše veliko »d napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
meso, grocenjc
IN KRANJSKE KLOBASI
istotako vse vrste drugo sveie in pr*
kajeno meso te« vise druge pedmet*
ki spadajo v področje mesarske in gre-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem ro* jakom, zlasti pa našim gospodinja* ' Spoštovanjem
John U. Pasdert2
Chicago tel. 2917.
Cor. Cora and Hutchina St, Joliet, __---S ■
College Saint Thomas
SAINT NIL. MINNESOTA	j j
Under the Control and Direction of Arch 1»shop l"1**
Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOLIC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE
Designated War Departing as "Honor School —A distinctio" reserved to ten b" Military Schoo' in the U»i*e States
Splendid Build»P\ / Ground i, UbntJ «•* f Equipment <j Junior •
Seni°„rf th< visions oi ' ,,
Reserve ° fleers' Tram'« Corps. . ,i Eight hufW and forty 'jr
otudenta terril l*lt ye«"' For cute'0* mldr eM Very Rev.	|
H. Moynihan, D.D^j

Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
1 maj
L
bre;
Ve
■dels
Hoi
'je ]
-Mal
: Si s0
s0
Peti
skul
°Ph
'era
kleš
Srb,
r Zi skm Mac vart
V
m est trdi, P
Krit čist( ver0
Si Jev
'■šča
Hat S,
io , *alo Plen
T: »»is »sr
' l »a , Sars
Zi
<>an,
C
v
•J y j
JOUCT.IU*
PIVO V STEKLENICAH.
š
Chic. Phone 2678, N. VV. Phone 1113.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET
, ILLINOIS
v
<y
T, as
bo to