St. 391. Posamezna štet?. v Ljubljani ia Trsti 4 ?iu. »JUTRO"1 khaj# vssfe da a — tudi ob nedeljah in jKstJjrfklb — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnisa znaša: v Ljubljani v uprsvuištvu matično K I'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto «šdttno K 18polletno K 9—, četrtletno K 4 50, tKMiao K i'5G. Za inozemstvo ceicieino K 28-—. t Ttlefoa številka 118. j V Ljubljani, četrtek dne 30|marca 1911. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK : Izven IjsbljaBe n Trsta S vi«. : OKdBfittvo fat npnvnSftv* )e v PrančHkanaM »Štet «. Dopisi s« podvaja ureAsiSSvu, naročnina apravrnUhr* Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, aa*rt-rake, poolaaa in zahvale vrsia 30 v. Pri večkratnem 4g£*&asja popust. Za odgovor je priložiti utas&o. t Telefon številka 118. Domovina. V soboto ima »Domovina" svojo prireditev in ta se nam zdi bolj' važna, kakor brezpomembni politični dogodki. Ob času, ko nam naše politične razmere prineso malo veselih dogodkov, imamo vzroka dovolj, da skrbimo za svojo mladino. »Domovina" nosi naslov naobra-ževalnega in vzgojevalnega društva, nje glavni pomen pa leži v tem, da -Krbi za ubožno dijaštvo. Ime in pomen »Domovine" danes naši javnosti ni neznano, vendar je treba, da ob tej priliki povdarjamo nekatere momente: Stalo je mnogo truda, predno se je zasnoval ta človekoljubni zavod, kjer dobivajo dijaki primerno hrano in anes mora nas le veseliti, da ga .lamo. »Domovina" krasno napreduje in v polni meri izpolnjuje svojo nalogo. Število dijakov je od lanskega leta narastlo od 74 na 100. Društvo »Domovina" je preskrbelo med počitnicami zastonj prenočišča onim dijakom, ki so potovali skozi Ljubljano, priredilo je nekaj predavanj, razdelilo je nekaj obleke in je skrbelo, da so imeli dijaki v bolezni zdravnika. Društvo je skrbelo tudi za zobozdravnika. *• Izdatkov je bilo torej lani od junija okoli 10.000 K. Onim dijakom, ki niso odšli o božiču domov, je priredila »Domovina" s sodelovanjem dam krasno božičnico. »Domovina" je torej posvetila vse svoje delo temu, da skrbi za slovensko dijaštvo. Okoli »Domovine" so zbrale naše ljubljanske dame svoje moči in niso mogle najti lepšega polja za svoje človekoljubno delo. Teda ne sme se pozabiti, da skrbi »Domovina" po svojih močeh za vse ono naše dijaštvo in da je med tem največ dijakov z dežele, da je tore* tudi naša inteligenca z de-žt .e poklicana na delo za dijaštvo in da »Domovina" upravičeno apelira na vse mladinoljube in rodoljube, da po svoji moči podpirajo dobrodelni zavod,-. ki je namenjen slovenski mladini, „Danes, ko naša obrambna društva iii.LtDlska družba zahtevajo zase skoraj ves narodni davek, radi pozabimo na I dobrodelne zavode. Z večjimi ili se je spomnila »Domovine" le-samo gospa M. Vilharjeva s .'rA kronami in gdč. Nol 1 ijeva s ltLr kronami. Naj bi se morda ob priliki dobrodelne prireditve spomnili tudi drugi dobri ljudje »Domovine". Dobrodelna prireditev »Domovine" ni na menjena samo Ljub-ni, ampak vsej deželi in daje .m ugodno priliko, da izkažejo svoja dobra srca. Na dan prireditve naj se povsod zbirajo zbirke v korist »Domovine" in naj se na ta način podpre zavod, ki ga ne zahteva le naša narodna čast, ampak tudi naša človekoljubna dolžnost. Dijaška kuhinja »Domovine" je vezana edino na naklonjenost in do- brohotnost slovenske napredne javnosti. Upamo, da se bo javnost zavedala svoje dolžnosti do mladine: v tem zaupanju želimo »Domovini" in vsem sotrudnikom in sotrudnicam pri njih človekoljubnem delu mnogo uspeha. Iz slovenskih krajev. Iz Kamnika. Nemškutarski kulturonosci so na Jožefovo pokazali svojo germansko kulturo. Ta dan je bil nekje zbran krog pevcev, da proslavi imendan prijatelja. Kar prilomasti trojica nemškutarjev ter začne pevce zbadati. Izprva ne zmeneč se za to izzivanje, so Slovenci peli naprej. Ko pa nemški kulturonosci le niso nehali z izzivanjem, se jih je mirno pozvalo k dostojnosti. Tedaj se je pa vsula ploha nemške kulture v izbruhih izrazov, ki bolje ostanejo neomenjeni. Pač pa je dobro, da javnost pozna imena troperesne nemškokul-turne deteljice: Kraker, Oberlig in Ungermann. Ta trojica menda nima drugega boljšega opravila, kot dostojne slovenske goste brez vsakega vzroka napadati v kavarni. Obeilig je celo tak kavalir, da se sleče do srajce, ter mirne goste izziva k pretepu. Uboga nemška kultura, če na tvoji njivi rase take vrste deteljica! Iz Korotana. Nekje na Koroškem v zagrizeno klerikalni občini, ki pa je, bodi mimogrede omenjeno, precej obširna, županuje prebrisan župan brez tajnika. Vzrok bo menda ta, da plača tajnika ostane doma, na toplem. Brigalo bi nas pa to prav malo, če dobi plačo Peter ali Pavel, ko bi ne bilo še drugih reči vmes. Ko prideš v pisarno, ga navadno ne dobiš doma. Bodisi, da ima kje uraden opravek, bodisi da obirata s kakim župnikom liberalce, skratka ga po tri dni ni dobiti v pisarni, in čakaj tam na njegovo milost, kakor svetopisemski očaki pred peklom. Ne smelo bi biti tako. Naj ostane župan ob uradnih urah doma, ali pa naj najame tajnika. Pred kratkim je bil izvoljen za predsednika tukajšnje posojilnice, katera je srečno prijadrala od celjske zveze k zadružni v Ljubljano. Dvomimo tedaj, bo li mož imel dosti časa hoditi v posojilnico. Tam pase tudi župnik, znan po svojih velikanskih klobasah v »Miru" svoje verne ovčice. Bil je svoj-čas blagajnik, tajnik in predsednik iste posojilnice, a je sedaj eno mesto prepustil županu, gotovo iz spoštovanja pred ukazom nezmotljivega pastirja. Drugo mesto si je obdržal. Radovedni smo, kaj poreče k temu nemški pastir v Celovcu? in kaj laški nadpastir v Rimu? Iz Rečice v Savinjski dolini. Tu so odgnali v gornjegraske zapore 16 letno in 19 letno Bark. Obe sestri sta imeli ljubavno razmerje z oženjenim mesarjem B. v Mozirju, kar seveda ni ostalo brez posledic. Starejša je porodila pred 5 meseci, mlajša pa te dni — predčasno — dvojčke. Govori se, da je bilo eno dete že mrtvo rojeno, drugo pa še živo in šele kasneje za- davljeno. Mati obeh deklet pa je ponoči natihoma pokopala dvojčke na pokopališču. Stvar ni ostala prikrita, in tako se je izvršila aretacija obeh sester v času, ko sla jo mislili drugo jutro popihati v Ameriko. Podrobnosti bo še razkrila preiskava in natančneje komisijsko raztelešenje. Iz Trsta. Že veliko pritožb smo imeli priliko slišati o našem »Nar. domu" oziroma njega vodstvu. Kakor je znano, zidal se je isti v prvi vrsti, da omogoči živahneje delovanje vsem tržaškim društvom in da so ista tudi po večini vdeležena z deleži pri tej stavbi. Ali mislite, da je pa »Nar. dom" res na razpolago vsem. O ne! To se je videlo o priliki zborovanja delegatov »Nar. del. organ." »Nar. del. organ." in Št. Jakobška »Čitalnica" sta nameravali prirediti v soboto »Ljudski koncert" in komerz na čast gostom v veliki dvorani »Nar. doma". Prošnja je bila kar alimine odbita. In tako je prišlo, da sta imeii društvi pri sv. Ivanu svoj koncert, ki pa je žal radi skrajno slabega vremena v materi-jalnem oziru zelo slabo uspel; isto-tako je tudi »Naše gledališče" imelo pri vseh predstavah slab obisk; ker štiri predstave v dveh dneh in še to same reprize seveda ne morejo napolniti gledališča. Tako trpe radi objestnosti par gospodov slavnega »Našega gledališča" vsa tri društva in ugled tržaškega slovanstva sploh, ker same prazne dvorane so gotovo slabo učinkovale na goste. Pozivljemo oskrb-ništvo »Nar. doma" naj stori konec tem razmeram. »Nar. dom" mora biti vsem na razpolago. Slovanski jug. Aeroplan »Slavija". Kakor poročajo zagrebški listi, da dva zagrebška meščana, Kosta Drndarski in njegov sin Todor, konstruirala aeroplan, ki ima to lastnost, da vsak pritisk zračnega toka sam avtomatično odbije, dočim je moral to dosedaj storiti pilot sam s primernim gibanjem posameznih površin na zrakoplovu. Model sta imenovala »Slavija". Znano je, da je večina dosedanjih katastrof izvirala odtod, ker so morali piloti, da obdrže ravnotežje, obračati vso svojo pozornost na učinkovanje zračnega toka. Ker pa se je vse to moralo zgoditi z največjo naglico, je naravno, da so se kljub pozornosti neprestano dogajale nesreče. Pri »Slaviji", aeroplanom z avtomatsko balanso, pa nevarni zračni toki ne pridejo v poštev, ker ji krila ne morejo niti zlomiti niti upogniti. Ta zrakoplov bi vodil lahko vsak, kdor bi se naučil krmiljenja. Iznajditelja nameravata svoj model v najkrajšem času patentirati. Vsa javnost pričakuje izuma z veliko nestrpnostjo. Dr. Hinkovič In njegovi zagovorniki. Odgovor dr. Hinka Hinkoviča na pisma odvetnikov, ki so se prostovoljno javili kot zagovorniki v kazenski zadevi, katero je proti Hinko-viču vprizorilo drž. pravdništvo, je zelo interesanten. Iz odgovora je jasno raz- vidno, kaj pomeni dr. Hinkovič v narodnem boju, katerega že dolgo časa bije Hrvaška. »Vaše poroštvo, s katerim se mi stavljate povodom mojega preganjanja kot zagovorniki na razpolago, dragi moji tovariši, me je globoko ganilo in zelo razveseljilo. S tem je moja zadeva postala tudi Vaša in obenem narodna. V tem konfliktu je moje ime — Resnica. V boju za resnico sem fanatik, kajti resnica je več kakor pravica, ker jo izključuje. Resnica je atribut Vrhovnega Bitja. Bog je resnica. Radi tega sem trdno prepričan, da bo resnica zmagala, četudi jaz propadem. Udarci, ki me čakajo, me morejo sicer materijalno in fizično uničiti, toda mojega duha ne bodo uničili. Moj duh fma trden oklep, kateremu ne morejo škodovati in to je: resnica. Čimbolj bodo tolkli po tem oklepu, tembolj bodo padale iz njega iskre. Iskre pa značijo svetlobo, ki bo nas vse rešila in osvobodila". Splošni pregled. Petdeset let parlamenta smo obhajali pred kratkim v Avstriji. Februarski patent leta 1861. je zagotovil delo parlamenta. Od takrat je bil drž. zbor enajstkrat razpuščen. Sedaj bo menda dvanajstič. Poslanec Maštalka o situaciji. Češki poslanec Maštalka se je izjavil: Mi smo imeli trdno voljo, da naša opozicija nastopi s celo odločnostjo, oa bi dokazali da nimamo nikakih ozirov pri boju proti sedanjemu sistemu in da se ne bojimo niti skrajnih posledic. Strah pred razpustom parlamenta nas ni mogel odstrašiti, mi se razpusta nismo ne le ne bali, ampak smo ga smatrali kot rešitev iz nev-zdržljive situacije. Socijalne demokrate je vodil strah pred razpustom. Absu-lutizma, ki bi po ex lex lahko nastopil, bi javnost ne prenesla. Sistem osebne objektivnosti, ki jo je proglasil min. predsednik v svojem govoru, je bila ljudstvu škodljiva v vsakem oziru. Zahtevamo torej izpremembo sistema. Stolypin je sprejel deputacijo na-cijonalistov in je izjavil, da ga večina opozicije v dumi ne moti v njegovem delu. Zakon o Zemstvu bo car potrdil, 28. maja pride zopet pred dumo in če ga duma odkloni, bo razpuščena. Sto-lypin uživa popolno zaupanje carja. Pri požaru v New-Yorku je zgorelo 141 oseb, 90 o/o je mladih. Mnogo je ranjenih in ožganih. Razmerje med Rusijo in Kitajsko je še vedno napeto. V Mandžuriji hujskajo domačini na boj proti tujcem. DNEVNE VESTI. V soboto, 1. aprila 1.1. vse slovensko rodoljubje v »Narodni dom" k dobrodelni predstavi »Domovine". Kakšna prikazen je klerikalizem. Klerikalizem ni nova prikazen, ampak je zelo star ter je prouzročil v svetovni zgodovini že mnogo prepirov in tudi krvavih bojev s posvetno oblastjo, kateri je hotel odtegniti vso moč in vpliv. Dasi je bil že sto in stokrat osramočen in premagan, vendar si je znal vedno zopet pomagati na noge. Podoben je židu, ki ga pri enih vratih ven vržeš, pri drugih pa pride nazaj. Zato moramo biti proti tej gnusni prikazni brezobzirni ter jo pobijati pri vsaki priliki. »Dom in Svet" in »Vrtec" je ime listoma, ki tudi v »Katoliški tiskarni" izhajata. Ta dva lista, ki ji ima še marsikateri naš človek, sta tako pusta in prazna ter neaktualna in daleč za dogodki na pedagoškem in leposlovnem polju, da se jih že iz tega stališča ne izplača imeti. Preosnovo ljudske šole, seveda v nazadnjaškem smislu, si žele klerikalci. Klerikalna poslanca Roškar in dr. Vrstovšek in tovariši so že stavili tozadevni predlog za izpremembo državnega ljudskošolskega zakona v svr-ho reformiranja avstrijskega ljudskega šolstva. Že na četrtem avstrijskem katoliškem shodu, ki je bil 1. 1896. v Solnogradu, so klerikalci zahtevali, da mora biti ljudska šola konfesionelna in cerkev mora pa imeti sonadzorstvo nad ljudsko šolo. Klerikalcem se cedč sline po tisti žalostni dobi, v kateri ljudski učitelj ni bil drugega, kakor navadni mežnar. Na solnograškem katoliškem shodu se je tudi glede srednjih šol zahtevalo, da bodi veronauk obligaten pri maturi in da imej v komisiji zastopnik škofov glede vseh predmetov iste pravice, kakor vsi drugi člani komisije in učenci slabega vedenja in nereligioznega mišljenja naj se od mature izključijo. Klerikalcem je na tem, da bi dobili brezpogojno moč, vpliv in poveljstvo v šoli, ker predobro vedo, da stranki, ki ima v rokah šolo, je zagotovljena bodočnost in obstanek. Upamo pa, da bo država že toliko previdna, da ne bo dala iz rok krasne stavbe nove šole, ki si jo je priborila z velikim trudom in katera je rodila že toliko dobrega sadu avstrijskim narodom. Napredno misleče stranke se bodo tudi gotovo vsem klerikalnim nakanam glede pre-osnove ljudske šole z vso odločnostjo uprle. Na adreso južne železnice v Ljubljaui. Železniški podvoz na Martinovi cesti se nahaja naravnost v škandaloznem stanju. Proga je skrajno zanemarjena, tako da se že vse občinstvo zgraža nad neredom. Skoro vse ceste so že snhe, samo pod tem važnim podvozom se blato vali kar v kupih. Kaj bi še le bilo, če bi bil mesto blata prah. Pričakujemo, da bo u-prava južne železnice odpravila ta ne-dostatek in obenem tudi malo bolje poskrbela za razsvetljavo v predoru. Razmere na kranskl gimnaziji. Kakor čujemo, se gode kranjskemu naprednemu dijaštvu od strani rzznih koritarjev in neznačajnežev nezaslišane krivice. Na zavodu kar mrgoli raznih klerikalnih vohunov, ki ob vsaki priliki denuncirajo napredne dijake, ki se niti ganiti ne morejo. Pretečeni se_ LISTEK. MICHEL ZEVACO. Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Kurtizana je vzdrhtela ter sklonila glavo pod tem zapovedujočim glasom, ki ji je jemal vso moč odpora. Med tem pa je Roland čutil, kako se dviga v njegovih prsih ob dotiku vseh teh spominov besen gnev. Skušal se je pomiriti. — Ne bodi otročji! je ukazoval samemu sebi! Ne pusti svojim živcem, da bi vodili tvoja dejanja! . . . Neumni duh, razjasni se spet . . . Izvedeti moraš! Treba je, da ti ena izmed prič tvoje drame pove njen razvoj! . . . _ Povedati vam hočem vse, kar vam morem razodeti! je povzela Imperija, ki se je istotako borila za svojo običajno hladnokrvnost. — V tem slučaju, je rekel Roland z mirnim glasom, si skušajva najin pogovor urediti, kolikor je mogoče. Bogme, milostljiva, niti na um mi ni prišlo, da si dotikam žalost v aventure, ko ste me prosili, da naj preiščem vašo hčer, revico nedolžno! — Nedolžno! je ječe ponovila Imperija. — Seveda! Nedolžna je nad hudodelstvi, ki so jih zagrešili drugi, usoda pa hoče naložiti pokoro nji. Kurtizani se je izvil zamolkel stok. — Oh, je dejala, kdo ste vi? Nihče ni še tako neodoljivo govoril z menoj! Nihče še ni prodiral v moje najskritejše misli tako, kakor ste prodrli vi že v prvem trenotku! Kdo ste? Dajte, da izvem ... Ob tem govorenju je motrila Rolanda z gorečo željo, da bi ustvarila primero med črtami njegovega obraza in med sliko, ki je plavala v njeni domišljiji. — Skromen tajnik gospoda Aretina sem, je dejal Roland. Študiral sem v Pizi in Florenciji. Vsa moja mladost je minila ob študiju filozofije. Morda mi to pomaga, kadar ugibam skrite reči. Svetlost Ivan de Medičis, ki me je poslal mojemu seda- njemu gospodarju, me je častil s svojim velikim zaupanjem. In samo njegovo iskreno prijateljstvo do Aretina ga je moglo pripraviti, da se je vdal v to izgubo. Roland je govoril zelo priprosto. Imperija se je po malem pomirila ob zvoku tega glasu, ki se je zdelo, da poljubno budi v človeških mislih viharje in jih pomirja. — Le govorite, je dejala. Pripravljena sem vam odgovoriti. — Torej, dejala sva, da hočeva nekoliko urediti svoj razgovor. In zato vas prosim, milostljiva, ker se mi hočete zaupati, da storite to brez skrite misli. — Skušala bom, je dejala Imperija in zardela od neudobnosti, videča, da je uganil njen trdni namen, povedati samo to, kar bo sama hotela. — Prišla mi je misel, ki vam jo bom takoj povedal, je povzel Roland. Namreč: ako preti Bianki nevarnost, je na svetu nekdo, ki mu je v prvi vrsti in pred vsemi drugimi dolžnost, braniti jo. — Kdo je ta človek? je vprašala Imperija osuplo. — Njen oče, je dejal Roland dobrodušno. — Njen oče! — Ali se čudite? Kako to? . . . Prepričan sem, da bi ta človek, ako mu razložite položaj, pritekel svojemu otroku na pomoč. Dovolite mi, milostljiva, da govorim z vso odkritosrčnostjo, ker je najin prvi namen, da se dobro razumeva. Vem, da ste ženska bistre glave in dobrega okusa. Vi ste to, kar imenujemo na tem svetu kurtizano. Toda vem tudi, da Biankin oče ne more biti navaden, nepoznan kmet . . . Gotovo zavzema visoko mesto in uživa velik vpliv ... Imperija si v zopetnem popadu svoje groze ni mogla prikrivati strašne ironije človeka, s katerim je govorila. — Gospod, je dejala zamolklo, govoriti hočem tako odkritosrčno, da mi boste lahko očitali cinizem, če boste hoteli. Toda zdaj gre za Biankino rešitev. — Samo govorite, milostljiva; rotim vas, verjemite mi, da se bom čuval kakršnekoli krivične sodbe; sicer pa stojite vi sami nad kakršnimkoli cinizmom. V teh poslednjih besedah je drhtelo nekaj takega, da se je Imperija prestrašena vprašala, ali je to velikodušen poklon ali krvava žalitev. — Torej? je dejal Roland in se nasmehnil. — Torej: Biankinega očeta ne poznam. — Pomilujem vas, milostljiva ... Ne poznati človeka, ki ste ga ljubili eno uro, en dan, ali leto dni, človeka, čigar življenje se je nadaljevalo v životu ljubimke, človeka, čigar podoba se nemara obnavlja v potezah oboževane hčerke, to mora biti strašna muka za žensko s srcem in razumom, kakršna ste vi... Tako mi je vsaj pravila ženska . . . nesrečnica, ki sem jo srečal nekoč — par let bo od tega, v vasi, ki ji pravijo menda Ner-vesa, in ki leži ob znožju Piavskih hribov . . . Imperija je vzplanila in preplašeno pogledala Rolanda. — Pomiril sem jo. Razgovorila sva se. Bila je sijajno lepa, kakor vi, je ljubila čudne aventure. In povedala mi je svojo zgodbo. — Pa ta zgodba — kakšna je? je rekla Imperija, za-dihaje se. — Evo je. Nekega dne — že dolgo je od tega — je ta ženska potovala v Rim. Naenkrat pa jo obkoli tolpa razbojnikov ter jo odvede v pust in divji kraj, ki mu pravijo črna jama. Imperija je hkrati zardela in prebledela. Roland ni obrnil oči od nje. — Tam, je nadaljeval, je prišla tej ženski čudna kaprica na um. Sklenila se je udati enemu teh razbojnikov, človeku, čigar orjaško telo je bilo nemara zapeljalo njeno naturo . . . Tako je tudi storila. Imperija je izustila krik, ki ga Roland dozdevno ni slišal, kajti nadaljeval je: — Vidite, milostljiva, ironija usode je hotela, da je ta ženska, ki bi bila lahko rodila otroke knezov in kardinalov, pa je bila z njimi zmirom neplodovita, rodila otroka z razbojnikom... Ta otrok je bila hči. — Ne hodite dalje, je nenadoma izpregovorila Imperija s temnim glasom. Vaše srečanje z žensko v soteski Piave je izmišljeno. Govoriti hočete o meni. — O vas, milostljiva, lznenajate me . . . — O meni! Kar pripovedujete, je le historija. Kako ste jo izvedeli? To mi je neznano. Zakaj mi jo pripovedujete — tega tudi ne vem . . . (Dalje.) mester je bilo zopet okolu deset dijakov odlikovanih z nezadostnim redom, par nad temi celo — v grščini. Če pomislimo, da je tukajšnje dijaštvo izključeno iz revnejših slojev in grščina v poznejšem življenju sploh nima nobenega pomena, je to nekaj nezaslišanega. Naprednemu dijaštvu pa kličamo: Z vsako lumparijo na dan, nič se ne bojte denuncijantov ali drugih črnuhov sličnega kalibra. Prvi april v Narodnem Domu. Velika dobrodelna prireditev na korist »Demovine". Prirede narodne dame. Koncertuje Slov. Filharmonija. — Variete. — Šramelj. — Šotori. — Vi-narna. — Turška kavarna, — Japonska čajnarna. — Francoska slaščičarna. — Cvetličarna. — Variete: 1. Prijazne besede. Govori ravnatelj varieteja g. Valperl. 2. Malčki rajajo ali pomlad se prebuja. Balet. 3. a) Himna na šipkilot. b) Vse se vrti. Prepeva grof Luksemburški. 4. Če ima mož žensko rokavico aliv laž ima kratke noge pa dolg rep. Žalost v enem dejanju z veselim koncem. Deležni so je in ga mož, žena, hišna, hišna prijateljica in prijatelj hišne prijateljice. 5. Odmor ali vsak po svoje. Izvajajo udeleženci. 6. Mali Tonček Valperl deklamira. 7. Srednjeafriški plesi: a) Sambezi, b. sembazi, c) sim-beza. Izvaja črn zamorec iz Lepe Vide. 8. Nande s Kulezje z gulendram. 9. American girl. — Začetek točno ob osmih. — Vstopnina po 2 K. — Dijakinje in dijaki po 60 vin. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani je imelo sinoči v novo preurejeni mestni dvorani svoj redni, primerno povoljno zastopani občni zbor. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. pl. Levičnik, dež. sod. predsednik v p, ter po običajnem pozdravu in nagovoru podal besedo tajniku g. Milčinskemu, dež. sod. svetniku. O društvenem delovanju so se izdala tiskana poročila in se poročilo tajnika omeji le aa odborovo delovanje. Odbor je imel 9 sej, društvo je poslovalo v 90 slučajih, oddalo se je 15 dečkov v izboljševanje k Salezijancem, prišlo pa je mnogo več prošenj, katerim se pa iz raznih razlogov ni moglo ugoditi. Kot kurioziteto tajnik omenja da so 3 navihanci po goljufiji se spravili v zavod na Rakovnik z izgovorom, da jih je on tja poslal. Ker pa sta bila dva izmed teh prav potrebna take šole, jih je društvo potem tudi pustilo v zavodu. Ostali otroci so se porazdelili med razne domače, nekaj tudi na vnanje zavode. — Društvo tako vzorno in uspešno deluje, da mu je justično ministrstvo izreklo posebno priznanje ter da celo vnanja večja mesta iščejo pri njem raznih nasvetov. — Premalo pa je podpore za prevelike stroške. Glavnica se je znižala že na 2000 K. Mestna občina je prispevala 800 K podpore, deželni odbor se še do danes ni odločil za to. — Društvo opravlja važne posle javnega interesa. Zato bi kbilo tudi pravičnejše, da se njegovo delo podpira z javnim denarjem in da se društvo izogne zasebnega beračenja, Uvaževati je tudi, da daje društvu mnogo posla okrog Ljubljane se raz-cvitajoča industrija, — Iz poročila blagajnika posnamemo: Društvo šteje 592 članov (25 ustanovnikov ter 568 rednih članov.) Dohodki: 25789 K 82 v. Izdatki: 19 882 K 95 v. Gotovina koncem 1. 1910 5906 K 87 v. Za letošnji proračun primanjkuje 5000 kron. — V imenu rač. preglednikov izjavi g. Josin, da so bile knjige in blagajna v redu, nakar občni zbor podeli blagajniku absolutorij. — Glede volitve novega odbora predlaga g. Roger ml. izvolitev starega odbora, le namesto dosedanjega blagajnika g. Josin. Blagajnik g. Bergant pa prevzame mesto rač. preglednika. Predlog je bil soglasno sprejet. — Društveni IALI LISTEK. Napoleon I. in njegov dvor.* (Po dr. A. Fournierju priredil J. R.) Ko je usoda privedla Napoleona do časti, veljave in do mogočnega francoskega prestola, ni bilo vse to nič posebnega, kar bi ga bilo presenetilo. Leta 1797, po prvi zmagoslavni vojni proti Avstrijcem je rekel Miotu pl. Melito: »Vse je prišlo, kakor sem si mislil in jaz sem pač edini, kateri ni od tega, kar sem storil, presenečen. In tako bo tudi v prihodnje. Jaz bom dospel tja, kamor hočem priti 1“ Razmere na rojstnem otoku, izguba svobode, pregnanstvo, nobena od teh nezgod mu ni mogla podreti močne samozavesti, in ko je v poznejših * Sto let je sedaj, od kar je polnilo celo Evropo le eno veliko ime: Napoleon. Sto let je, odkar je naša domovina bila francoska provincija, kot kraljestvo Ilirija in Napoleon je bil njen kralj. Sto let je od takrat in dan na dan nosi svetovna literatura na dan nova dela o Napoleonu. Nešteto del in knjig je o njem in njegovem delu in življenju. Da ga bliže spoznamo, priobčujemo o njem te zanimive podatke. predsednik se zahvaljuje za obisk ter z izrazom zanimanja za nadaljno poslovanje zaključi po tričetrturni seji ta občni zbor. — Pripomnimo še, da se je poročilo tajnika z odobrenjem vzelo na znanje, da bi bilo želeti za taka važna zborovanja veliko večje vneme in da o tem nismo še izpre-govorili zadnje besede. Nov slovenski avijatik. Kakor se nam poroča, je sestavil g. Turnher iz Ribnice nov, originalen model letalnega aparata, ki se od vseh dosedanjih v marsikateri točki razlikuje. G. Turnher bi seveda po tem modelu napravil tudi letalni aparat, pa to mu ni mogoče, ker ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Takih ovir bi po naših mislih ne smelo biti, in če že stvar ne gre drugače, bi bilo prav umestno, da bi se osnoval jugoslovanski avijatični kiub, ki bi za to in še za druge potrebne stvari skrbel. V jugoslovanskih deželah je danes že toliko zanimanja, da bi se ta stvar brez težave dala izvršiti. In s tem bi bila postavljena trdna podlaga nadaljnjemu razvoju jugoslovanske avijatike. Kakor se nam poroča je tudi avijatik Merčep, prijatelj našega prerano umrlega Rusjana, izvršil nov model — zdaj že tretji — za aeroplan. Z novim aeroplanom bo v kratkem napravil v Zagrebu poizkus. Slovensko gledališče v Gorici. Kakor lani, vrši se tudi letos daljše gostovanje članov slov. dež. gledališča ljubljanskega v Gorici pod vodstvom režiserja g. H. Nučiča. Družba šteje 17 članov. Repertoire je izbran iz najbolj uspelih novitet letošnje sezone. Tudi izvirna slovenska drama pride na vrsto. Otvoritvena predstava se vrši v soboto 1. aprila: A* Schnitzler: »Ljubimkanje". Drama v treh dejanjih. V nedeljo 2. aprila je druga predstava: Hennequin in Veber .Florette in Patapon". Burka v treh dejanjih. Sodeluje slavna goriška vojaška godba. V ponedeljek 3. aprila se vrši gostovanje v Tolminu. — V torek 4. aprila pa se igra v Gorici senzačna legenda »Tajec" s prologom, igro in epilogom. Angleški spisal Jerome K. Jerome. Slavno goriško in okoliško gledališko občinstvo uljudno opozarjamo na znatne ljubljanske igralce, da jih s polnimi hišami pozdravi ob njih prihodu v Gorico. Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 2. aprila 1911. ob 11. uri dopoldne v proslavo svojega petindvajsetletnega delovanja slavnostno Akademijo v veliki dvorani »Mestnega doma“. Na to. slavnost se vljudno vabi vse rodoljubno meščanstvo in vsa slavna dru- j štva. Razpored Akademije: 1. Pozdrav društvenega predsednika prof. Rajka Peruška. 2. Anton Nedved: »Prešernu"; zbor, poje „Slavec“. 3. »Meščanstvo in književnost”, govori Anton Trstenjak. 4. Jakob Aljaž: »Na dan"; zbor, poje »Slavec". Vstop prost. H. zlet Gorenjske sokolske žu-pe se bo vršil .v nedeljo, dne 9. j lilija 1911 v Škofji Loki. Ob tej priliki bo tudi tamošnje sokolsko društvo razvilo svoj prapor. Spričo tega je pričakovati, da stori vsak gorenjski Sokol svojo dolžnost in pohiti isti dan s svojimi sobrati^ v naše prijazno gorenjsko mesto Škofja Loka. Ravnotako se nadejamo, da se bodo tega redkega slavja udeležile tudi vse ostale naše sokolske župe in društva, ter da pošljejo v čim največjem številu svoje krepke sokolske čete k našim čilim Gorenjcem! Na našem lepem Gorenjskem bo našel vsakdo zavedno in gostoljubno slovensko ljudstvo, ki je še posebno ponosno na svoje krasno se razvijajoč^ Sokolstvo. Na tem izletu se bodo izvajale proste in orodne vaje in vršile tekme, kakor je o tem poročal zadnji Vestnik gorenjske sokolske župe. Za zdaj le o- letih zasedla rodbina Bonaparte malone vse evropske prestole, je storila to kakor bi šlo za najumevnejšo stvar na svetu. Ko si je novi cesar Francozov položil ob asistenci papeževi krono na glavo, je rekel poleg sebe stoječemu bratu Jožefu: »Ako bi nas sedaj oče videl.* Ko so takrat hotele njegove sestre in njegovi bratje velika posestva, visoke naslove in dobre službe, jih je zavrnil: »Vi delate tako z menoj, kakor, da bi Vam ukradel krono njegovega veličanstva umrlega očeta." Kako slabo so poznali zmagajo-čega generala, če so mislili, da on na to deluje, da dobi stari kraljevski rodbini Bourboncev prestol nazaj, da bi postal drugi Monk, ter se zadovoljil z vojvodskim naslovom. Najznamenitejši vladarji v teku časa so mu bili za primero ravno dovolj veliki. Tako na primer Caezar, Aleksander Veliki, Karel veliki in Friderik II. »Pet ali šest rodbin" je rekel svojemu ministru Chaptalu, ,si deli prestole velike Evrope, in z bolestjo morajo gledati, da je Korsičan zasedel enega izmed teh. Zato se moram jaz le s silo držati in jih moram le s silo navaditi, da me imajo za njim ena- pozarjamo na ta zlet in razvitje prapora mladega, a čvrstega škofjeloškega Sokola in prosimo vsa naša narodna društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na dan 9. julija. Spored tega slavja in druge podrobnosti se bodo še pravočasno objavile. Na zdar! Domžalski sokolski zlet. Da se omogoči večja udeležba, se je sporazumno z »Ljubljansko sokolsko župo", sokolsko župo Ljubljana I., Gorenjsko sokolsko župo ter z domžalskim Sokolom preložil domžalski sokolski zlet na nedeljo, dne 6. avgusta 1911. ^Dramatični odsek »Sokola" Li-tija-Šmartno priredi na večer 2. aprila 1911. ob 8. uri zvečer v dvorani na »Pošti" v Litiji Jakob Dolinarjevo malomestno šaloigro v treh dejanjih »Cigani". — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vstopnice se dobe pri g. Valentinu Tiču in pred predstavo pri blagajni. Imenik gdč. igralk in g. igralcev je na razpolago brezplačno. Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je izvolil za letni tečaj naslednji odbor: Predsednik: J. Jelenc; podpredsednik: A. Ozvald; tajnik: V. Zorman; blagajnik: G. Zupanič; knjižničar: D. Leskovšek; preglednika: J. Mačkovšek in I. Leben. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 892. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Ocizla-Klanec-Materija (plačala 100 K); 893. C. kr. geometri na Kranjskem; 894. Fran Zupančič c. kr. geometer v Kranju. — Do tisoč treba še 107 kamnovll!! Krščansko trpinčenje živali. Ob Union meji vrt znane nemškutarce Holzer-Burger. V kotiček zidane ograje med tem vrtom in poslopjem »Uniona" se je zavlekla bolna kokoš. Zapazilo jo je bistro oko omenjene dame, ki je svoji služkinji ukazala, da nese kokoš domov. Ko služkinja zagrabi kokoš, zapazi, da ne spada k nemšku-tarskemu gnezdu H.-B. Pograbi kokoš ter jo vrže kot kak kamen preko skoro dva metra visoko ograjo na dvorišče »Uniona". Gre se sicer le za bolno kokoš in gre se sicer le za živalico iz klerikalnega »Uniona", vendar obe krščanski ženski primerno priporočamo društvu v varstvo proti trpinčenju živali. Obrežje tlakovali bodo ob Gruberjevem kanalu do srede višine, zgornji del^ pa bo zasejan z novo travo. Pri Stepanji vasi se je to delo večinoma že izvršilo. Radi nenapovedanega konkurza obsojen. Čevljarski mojster Alojzij Bertoncelj v Ljubnem pri Radovljici je začel pred 3 leti izdelovanje črev-ljev za prodajo. Njegova žena mu je prinesla 1200 K dote, za njo si je napravil hišo ter se še za 400 K zadolžil. Usnje si je naročil od tvrdke Knoch iz Celovca ter Spitzerja iz Dunaja. Izpočetka je redno plačeval potem pa ga je začela preganjati smola. Med tem ko je bil na orožnih vajah, so mu pomočniki izrabili blago, moral ga je pod ceno razprodati. Mož je pa tudi ljubil kvarte. Tako je šlo vedno bolj rakovo pot. Lani juiija je napravil bilanco ter dognal, da presega pasiva 1000 K imetja z hišo vred, ki je bila do zadnje opeke obremenjena. Kljub temu pa si je še naročil ob obeh omenjenih tvrdk čez 749 K blaga. Je na to sicer javil, da računov ne more plačati in da pošlje blago nazaj, toda usnje je deklariral kot krompir, ga odposlal na znane mu domače osebe, nekaj ga pa poskril doma. Stvar pa je prišla na dan. Bertoncelj se je moral vsled navedenega zagovarjati pred kazenskim senatom deželnega sodišča. Ugotovilo se je da dolguje tvrdki v Celovcu 1309 K a oni na Dunaju 703 K- Ker je državni pravdnik dr. Neuperger sam predlagal milostno sodbo, je sodišče Bertonce-lja obsodilo le na 3 mesece težke ječe. 1----------- kega. Moje kraljestvo je v tem tre-notku razdrto, ko se me prenehajo bati. Jaz ne morem nikoli dovoliti, da bi se mi pretilo, ne da bi udaril." Skratka Napoleon je bil vladar ki je svojo voljo svetu vsilil. Že v jeseni 1791. si je držal zmagoviti general v Mombello pri Milanu v gotovem smislu dvor. Tu je bila že gotova etiketa v rabi; kakor kak cesar je sprejemal plemstvo različnih v gorenji Italiji od njega ustanovljenih republik, poslanike tujih držav, generale, umetnike, pesnike in učenjake. Tu je že gostil s pojedinami ljudstvo. Pri teh pojedinah je bilo sicer malo različnih jedi in navadno vino, toda vseeno so te pojedine povzdignile pri ljudstvu populariteto mladega junaka. Pri njem je bila rodbina Bonaparte, kateri je bil vedno udan. Razdražil jo je bil, ko se je poročil z vdovo Josefino Beauharnais. Tudi ona je prišla v Milan. Po dolgem obotavljanju je šla iz Pariza, kjer je bila nekaj mesecev po poroki s svojimi oboževalci, jako intimno živela. Da bi ji ne bilo v Milanu predolgo-časno je vzela s seboj mladega čast- „Za takega pajaca" bi bil J. M, posestnik v Vnanjih Goricah vsled i tožbe radi tega priimka žaljenega J, R. posestnika ter preds. krajn. šolskega sveta v Brezovici, kmalo kaznovan. Na predlog tožiteljevega zastopnika dr. Oblaka pa sta se oba gospoda raje poravnala. Toženi je takoj sodniku izročil 10 K za društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. To je lepo, prav in za vse tožbe zadevno žaljenja časti posnemanja vredno! Iz Ij-ubavne šaloigre v Jenkovi ulici glede kalere smo že zadnjič obširneje poročali, utegne res nastati resna žaloigra. Zadnjič obsojena Fani D. iz Mirne Peči je izginila brez sledu. Govorila je že po izreku obsodbe, da si vzame življenje. Včeraj pa je bila obsojena radi istega dogodka njena nasprotnica g. J. K. na 4 dni zapora, ker je v oni noči zgorej omenjeno dekle za lase grabila, tolkla ter jo zmerjala s svinjo. Oproščena pa sta bila oba pri tem dogodku, pri-adeta gospoda. Po razsodbi je sledil v sobi in zunaj mučen prizor. Obsojena gospa je pokleknila pred sodnika ter ihte izjavila, da te kaani ne bo preživela. Ko je prišla ven, se je vrgla na stopnjice in zopet tarnala, da tega udarca ne more prestati. Spravile so jo potom njene prijateljice domov. — Mi vedno in vedno pridigujemo: Ali je tega treba ? Ali je treba stvari vlačiti pred sodišče, za katere je najbolje da ostanejo doma ? Ljudje pamet, pamet! Sodišče naj ne bodi nikomur prvi, nego še le prav, prav zadnji skrajni korak, pa bo veliko boljše veliko lepše življenje na svetu! Zagonetni strel v deželno sodišče. Vest, o kateri smo včeraj le kot govorico biležili, je vendar le resnična. Naš poročevalec je o tem strelu izvedel sledeče podrobnosti: Strel je bil oddan med tričetrt na 1. ter polu 3. uro popoldne. V tem časa ni bilo nikogar v sobi svetnika Milčinskega. Pač pa so bili med tem časom zunaj pred justično palačo j e tn iš ki pazniki s kaznjenci, vratar je čistil na drugi strani vhoda okna, mestni stražnik je stražil cesarjev spomenik. Tudi sicer je bil promet ob justični palači kot običajno v: tem času živahen. In vendar, in kljub temu, je bil strel oddan komaj 5 korakov od okna, in ni izključeno, da je bil oddan tudi t i k pred oknom, v najoddalnejem slučaju pa pri g r m i č k u , ki rase na terasi tik pred kamnitim oklepom, ki se nahaja neposredno pred glavnim vhodom justične palače. Ta »sodba se opira" na smer streia ter kakovost kroglje. Vnanja šipa je za oreh debelo prestreljena ter naokoli nekoliko razdrobljena. To znači neposredno bližino od strela. Druga vnanja šipa ima le kroglji primerno luknjo, toda za cm višje, nego prva. Kroglja je priletela ob mehka vrata, pa v višini 47 cm višje od prve luknje na šipi, kroglja je odvrat odletela. Pravijo, da je iz samokresa stare vrste, 7 mm kalibra. Določeno to še ni, to stvar bo šele policijski šef ugotovil, ki se je 21 ur po dogodku točno in osebno podal na lice mesta. — Svetnik g. Milčinski, do katerega se je naš poročevalec obrnil glede morebitnega še natančnejšega pojasnila, je glede tega sledečega mnenja: Strel je najbrže posledica otroške neprevidnosti. Znano je namreč, da v zadnjem času nedorasli dečki vporabljajo nedovoljenim potom nabasane flobert-puške, tudi samokrese. Mogoče je, da ko so dečki šli v šolo* je kateri iz porednosti ali neprevidnosti vstrelil tjavendan ne da bi bil meril ravno na njegovo okno. Sicer pa je ta strel tudi njemu še zagonetka (Verjamemo!) Strel bi ga ne bd zadel, če bi bil sedel na svojem sedežu, pač pa lahko, če bi stal ali se premikal v nika z imenom Charles. Med tem časom ona ni vračala vroče ljubezni svojega moža. Z njo je prišel v Milan tudi njegov brat Jožef. On je bil ljudeznjiv, toda jako prikritega značaja. Znal je izrabiti moč svojega brata, kajti takoj je dobil po-slaniško mesto v Rimu. Dvaindvajsetletni brat Lucian, Napoleonu po značaju najbolj podoben, je bil takrat vojni komisar na Korsiki. Jerome je pa še z malim uspehom gladil šolske klopi, medtem ko se je Ludwig, poznejši kralj holandski že ob strani Napoleonovi bojeval. Imel je za vojaški stan jako malo veselja in malo osebne častihlepnosti. Od dam so prišle vse in sicer iz Marseilla mati Latecija in najstarejša hči Mariana Eliza imenovana. Ti dve se od začetka nista mogli sprijazniti z novo sorodnico Josefino. Pavlina, 17-letna sestra, je zabavala z različnimi dovtipi, ki niso bili vedno najboljši, celo rodbino. Napoleon jo je poklical iz Marseilla, da bi jo oprostil ljubezni do politika Frerona. Hotel jo je omožiti s častnikom svojega štaba z imenom Leclerc. Poznal ga je še izza obleganja Toulona. Eliza ni bila lepa in našla je v kapitanu Bacciochi-ju oboževalca, kateri je tudi njeno roko takoj dobil. j smeri od okna proti vratom. — Slišali j so se tudi glasavi, da je ta strel prišel iz dvorane »Uniona", da pa se je kroglja pred justično palačo odbila ob tlak ter šele od tam odskočila v okno. To pa je iz gotovih razlogov skorej, gotovo pa popolnoma izključeno ako je najdena kroglja res bila iz revolverja izstreljena. Istotako je s to podmeno združenimi govoricami, da je slišala strel v tej smeri prodajalka pomaranč nasproti Bambergove tiskarne, potem neki vrtnar, ter da je policist pri cesarjevem spomeniku slišal, kako je kroglja žvižgala za njegovim hrbtom. Vsi ti bi slišali preje travo rasti od »Uniona" pa do justične palače, nego ta strel rz »Unionove" dvorane. — Ker tudi domneva o frači po dejstvih ki so se našla, ni smatrati za resno, prepuščamo to zagonetko naši slavni policiji v razrešitev. Po našem mnenju — namen vsaj koga, pa mag ari tudi le iz porednosti oplašite* v celi tej zagonetki ni popolnoma izključen. Škandalozne ražmere v dežeini bolnici. Odkar so klerikalci postali gospodarji tudi čez deželne zavode, občutijo ti zavodi tisti škandal, ,vzor" gospodarstvo, ki ga »Jutro" odkriva pri »Mlekarski zvezi". Ni pa tem gospodarjem toliko zameriti, če tako gospodarijo pri zavodih, ki so trgovskega, podjetniškega značaja, bodisi že rja njih lastni, ah na račun dežele. Če klerikalci sami zase slabo gospodarijo, bodo v prvi vrsti tudi sami trpeli za to. Trpeli bodo tudi pri deželnih javnih podjetjih v prvi vrsti največ sami, ker le po sadovih takega gospodarstva jih bode tudi tisto naše »dobro ljudstvo", ki jim iz verskih in raznih drugih razlogov še vedno zaupa, ko-nečno vendarle moralo spoznati kot čisto navadne ljudske sleparje. Seveda bo to spoznanje bolelo tudi druge nedolžne davkoplačevalce, ampak: vsaka šola nekaj stane, vsaka zmaga stane nekaj tudi nedolžnih žrtev. Gospodarstvo sleparjev in goljufov pri takih podjetjih bi se torej iz teh razlogov dalo še nekako opravičiti. Ampak, da klerikalci kot deželni gospodarji zanašajo črno kugo svojega škaridal-gospodarstva tudf v take deželne dobrodelne zavode, kot je deželna bolnica, kjer gospodujeta bolezen in smrt, kjer pred neznosnimi mukami trpečega človeštva molče strasti političnega nasprotstva, to je hujše kot azijatska črna kuga, to je škandal vseh škandalov! Ljudje božji, ki tem ljudskim sleparjem še kaj verjamete, poslušajte, kake svinjarije se gode v deželni bol-nicii Za danes se dotaknemo le medi dnskega oddelka št. 2 v I. nadstropju kjer leže bolniki III. razreda: Če pride v ta oddelek zdrav človek se mu mora obrniti želodec, ako vidi, kakšna hrana se daje celo tistim bolnikom, ki so bolni na želodcu. Menda je bilo 22. t. m. ko so ti bolniki imeli za večerjo zdrobovo juho, ki je izgledala kot nekak ričet. Naše . gospodinje in kuharice včasi v ričet spuste — kakor pravimo — svinjo ali prašiča. Usmiljenke v deželni bolnici pa so v ta »ričet" za bolnike spustile celo krdelo dobro rejenih velikih — irvov. To je svinjarija prve in zadnje vrste! Eden na želodečni bolezni trpeči bolnik je dobil kar tri mastne črve v »ričetu". Zdaj ko je meso tako drago, si pa v deželni bolnici pomagajo s tem, da nadomeščajo meso s črvini, ki se zarede v moki in zdrobu. Škandal! Tudi kruh v deželni bolnici je imeniten. Hlebčki imajo take luknje, Naj mlajša sestra Anunciata, imenovana Kalolina, je postala pozneje najboljši član rodbine. Tudi stric Fesch, Lateci-je polbrat je prišel v Mombello. Fesch je bil takrat vojni zalaga-telj. Vsled velikega dobička je zapustil duhovski stan, isti stan, ki mu je pozneje prinesel toliko časti in veljave. K rodbini se je tudi štela Katarina, žena Jožefova. Bila je hči trgovca Defirče iz Marseilla. Poleg teh sorodnikov najdemo v generalovi bližini Berthier-a šefa generalnega štaba, adjutanta Marmonta in Junoto, potem njegovega prijatelja izza mladih let Bourienne-a, ki mu je služil kot sekretar in končno Regnault de St. Jean d’ Augely, ki je bil izdajatelj dobrega časopisa in je služil Napoleonu kot žurnalist. Vojna z Avstrijo je končala z mirom v Čampo Formio. Nato so sledile slavnosti v Parizu, ekspedicija v Egipt, kamor so Napoleona spremili brat Ludvik in Eugen Beauharnais sin Josefine. Po poraeu francoske flotile pri Abukirju, niso doma ostali več mislili na povrat Napoleona. Josefina se je zabavala z drugimi, kakor preje. Hotela se je ločiti, da bi se poročila z Charlesom, kateremu se je poleg Barrasa udala. (Dalje.) da v njih prav komo naše domače miške. Kai zvečer preostane bolnike kljub temu, da se bo kakih rokah okrog valja, pobero ter porabijo za drugi dan za juho. Zaračunajo si pa to juho kot bi bila sveža. Neki bolnik je zdravniku pri obisku javil, da ga pri srcu zbada. Zdravnik je le pokimal, zamrmrljal mhm ... in izginil. Zopet drugi bolnik je prosil za juho in kruh, češ da je zelo ličen. Zdravnik mu odredi samo kruh, češ, da to zadostuje, če pa še hoče juho imeti, naj si jo le drugje poišče. To vse so le malenkosti proti glavnim grehom na tem zavodu, o katerih pa izpregovorimo ob drugi priliki. Iz Azije, pravijo, da se širi črna kuga. Mi pa pravimo: Črna kuga je že v Ljubljani in prav svinjarsko razsaja v škandaloznih razmerah v deželni bolnici, čez katero gospodari črni kugi slična golazen: črni klerikalizem. Poskrbeti bo treba, na to črno kugo z golaznijo vred preženemo iz bele Ljubljane! Sodba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu. „ drugega ni na tem, kot sama laz m nevoščljivost, me ogorčeno zavrne dični poslovodja g. Sušin. In da je to res laž, izprevidite lahko iz tega, da če me imajo za oženjenega, že to ni res. da sem oženjen, ker sem doslej n\echg in frej“, da pa prijateljsko občujem s svojo rojakinjo, to nikogar nič ne briga. Vsak pometaj pred svojim pragom! Da poleg mojega znanja včasi rad pogledam tudi kakšno drugo punco, to pa prinese naš „gšeft‘ seboj. Ker v svojem poslu moram ponujati po trgovinah in gostilnah mleko, surovo maslo, sir itd. Ob taki priliki včasi res moram pogledati tudi kako drugo punco, če prav bi marsikatero kot zasebnik prav nerad pogledal. Da je istotako neutemeljen tudi očitek, da potratno živim — razvidite zopet najboljše iz tega, da ko je moja znanka že radi starišev na vsak način hotela, da jo poročim in si v to svrho že pripravila potrebno pohištvo, ji nisem mogel prav nič pomagati v njenih^ skrbeh. Da bi pa jaz smodke s lOOkronskimi bankovci nažigal, je tako abotno, da na take govorice sploh ne odgovarjam. Kar jaz potrošim, to gre vse iz moje plače. Sploh pa moje zasebno življenje nikogar nič ne briga, glavno je, da vestno vršim svojo službo . . . In včasi v blagajni manjka, hočem reči, da je včasi med stanjem blagajne in Vašo knjigo kar 12.000 razlike in da je sploh celo poslovanje Mlekarske Zveze v strašno vzornem redu, kot sem ga ravnokar našel, kaj ne g. poslovodja vzorne Mlekarske Zveze? Kako pa je glede Vaše plače, ga vprašam dalje. O, glede moje plače je pa kar vse v najlepšem redu. Kakor ste videli, 300 krone imam na mesec pa še dijete posebej. Sicer sem res najboljše plačan, kar je nas pri Mlekarski Zvezi, ampak zato je pa tudi moje delo potem. Če bi mene ne bilo, kdaj bi že ne bilo tudi Mlekarske Zveze ne. Tako pa drug drugega drživa in rediva. Vem, da so mi glede dijet nevoščljivi. Tožijo me celo pri deželnem odboru, da kadar grem na revizijo zadrug po deželi, se za vse drugo brigam, samo za to po kar sem prišel, ne. Pravijo, da sem nad ljudmi strašno grob, da nad za-drugarje le malo zakričim, potem pa namesto da bi jih kaj poučil, jim kaj razkazal, kaj pregledal to in ono v mlekarni, pa se izgubim v farovž, iz iarovža v gostilno, iz gostilne še kam drugam in še le, ko sem vsega dobrega sit, izginem domov. In da potem napravim poročilo, da sem vse v najlepšem redu našel, in da si zaračunam dijete kakor kak knez, in da če bode tako šlo še nekaj časa naprej, bo vse z zvezo in zadrugami vred šlo rakom žvižgat, ubogi kmetje bodo pa zopet prav prokleto za nami plačevali naše dolgove. Vidite, mi nekako zaupno reče naš dični poslovodja g. Sušin, vidite, meni je vse znano, kaj nevoščljivci govore o meni, vem tudi, da me tožijo pri deželnem in zvezinem odboru, ampak kdo teh naših gospodov se za vse te čenčarije zmeni. Ti so veseli, da imajo sploh človeka, ki namesto njih sploh kaj dela za Zvezo. Zato tudi marsikaj izpregledajo meni, kakor tudi jaz njim. Ali mislite, da bi jaz našemu prvemu načelniku pustil take račune za dijete, če bi se bil on po-stopil revidirati moje račune o dijetah ter začel prtmerjati, če se račun ujema s tem, kar sem jaz res zapravil zgolj za službeni posel? Lepo Vas prosim, toliko skrbi kot jim imam jaz, pa naj si vsak izdatek posebej zapišem, za vsak vinar priložim potrdilo. 10 vendar ne gre. Ali ni to bolj eno- n prav: preštejem koliko de-am, ko grem na pot, prešte-zopet, koliko ga prinesem do-r manjka, to sem zapravil v službi za Mlekarsko Zvezo, ali ni res? . . . Kako pa, mu pretrgam to izpoved, kako pa je glede izplačevanja Vaše plače in dijet, mislim namreč, kdo Vam to izplača? Ej, kdo naj mi to izplača. Sam vendar, ne, zakaj sem pa poslovodja čez celo Zvezo. Ali mislite, da bom jaz čakal prvega vsak mesec, da se komu izljubi mi nakazati in izplačati to kar zaslužim? Mi niti v glavo ne pade, pa t-udi našim odbornikom ne. Zato pa, kadar kaj potrebujem, tam je kasa, tam pa račun, pa je vse v redu, ali ne? Da, g. poslovodja, vse v najlepšem redu je, to Vam opetovano potrdim, v takem lepem redu je vse, da ga je sam bog vesel, samo tisti ga bodo kleli, ki bodo zanj — trpeli. Iti s tem sem končal revizijo vzor-blagajne pri Mlekarski Zvezi. Razstavljene- iznajdbe. Železnični uradnik g. Zvonimir Masle je razstavil v izložbenem oknu trgovine Iglič na Mestnem trgu štiri svoje zelo zanimive iznajdbe. Ker je zanimanje občinstva zelo veliko in je izložbeno vsak dan takorekoč oblegano, prinašamo zato primeren popis. Zelo zanimiva iznajdba je aparat proti trčenju vlakov, taiiozvani samo-delujoči pokladalec pokalnih in svetlobnih signalov. Ta aparat prepreča trčenja vlakov, ki bi nastala, če bi strojevodja vsled megle, snežnega me-teža, dima iz lokomotive, ugasnjene luči, nepazljivosti itd. ne opazil, da stoji signal „na stoj!“ — jtorej, da proga pred njim ni prosta. Če se pomisli na grozovita in številna trčenja, ki so bila nastala v pretekli dobi baš iz poprej navedenih vzrokov, mora se priznati, da je aparat tako za železnice kot za potujoče občinstvo neprecenljive važnosti. Aparat je kovinast. Na valjih lahko tekoče, deloma zobato kolo se ujema z nad njim ležečim prožnim drogom, na konci katerega je pritrjen vpokalni in svetlobni signal (patrona). Če stoji kolo v normalnem stanju, kroži v aparatu skozi kontakt in elektromagnet električen tok, ki privlači na kolesu pritrjeno sidro in vvzdržuje kolo v normalnem stanju. Če pa vlak ta tok prekine s tem, da pritisne na kontakt pod šino, — kar je pa možno le, če preti nevarnost, če stoji signal *na stoj!" — spusti elektromagnet hipoma sidro na kolesu, močno, okrog kolesa zavito pero zavrti kolo, ki se ujema z zobmi prožnega droga in ga porine tako daleč ven, da obleži pokalni in svetlobni signal na železnični tračnici. Pri tem se pri sicer popolnoma zaprtem, proti mokroti in prahu varnem aparatu odpre dvoje vratič in se ene potem zapro, da ne odlete kosci pokalnega signala v aparat. Ob enem se aparat sam zavaruje, da ne more premakniti nihče več prožnega droga nazaj v aparat kot čuvaj, ki ima ključ od male omarice, v katero je postavljen ta aparat. To doseže čuvaj z napravo zunaj aparata. Kakor hitro se sproženo kolo zavrti, zadene na kolesu pritrjeno sidro na menjalo električnega toka in sklene takoj nov trajen tok. Tudi ta tok je v zvezi s postajo, kjer zazvoni v znamenje takoj električni zvonec in alarmira tako dolgo, dokler nista postavljena dva, kakih 10 m si oddaljena in električno med seboj zvezana aparata, v svojo normalno lego. Seveda se aparata istočasno sprožita in položita vsak po en pokalni in svetlobni signal na želez-nično tračnico. Aparatov pa ni moč nikakor postaviti nazaj v normalno lego, če bi pozabil natakniti čuvaj le en pokalni in svetlobni signal, ali če bi bil le en pokalni signal od vlaka že poškodovan. Tak aparat pride v pločevinasto omarico, ki je vzidana v beton poleg tira. V mali razdalji pred prvim aparatom pa je pritrjen pod že-lezničr.o šino kontakt, ki je električno zvezan s prvim aparatom in z postav-ljalnikom stoječega signala v postaji. Če bi peljal vlak mimo „na stoj!“ stoječega signala, sprožita se hipoma oba pokladalca in položita že istočasno vsak po en pokalni in svetlobni signal tik pred vlakom na železnično tračnico, ki se razleti vsak pod prvim kolesom lokomotive s silnim pokom in rdečim žarenjem, strojevodji in drugemu osobju v znamenje, da preti nevarnost in da je vlak nemudoma ustaviti. Naprava se da rabiti na eno- in dvotirnih železnicah in nimajo nanjo vožnje železničnih vozičkov in draizin nobenega upliva, ker se polože pokalni in svetlobni signali le v trenutka nevarnosti, ne ovirajo nobenega prometa in se ne pokvarijo, ker niso dežju in solncu izpostavljeni. Naprava ne potrebuje nobenega uslužbenca, dotlej dokler ni ustavila kakega vlaka, takrat pa alarmira postajo. (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Razpust ali ne? Dunaj, 29. marca. Danes dopoldne ob 10. uri je bil ministrski predsednik baron Bienerth pri cesarju v avdijenci, kjer mu je predložil sklepe, katere je sklenila včerajšna ministrska konferenca. Cesar se, kakor se danes zvečer v političnih krogih zatrjuje, še ni odločil za razpust zbornice, vendar je pričakovati, da pade odločitev tekom jutrišnjega dne, cesarski patent glede razpusta državne zbornice pa izide v soboto ali nedeljo. Kot termin za nove volitve se od raznih strank imenuje mesec junij in sicer je danes zvečer iz krogov krščanskih socijalcev izšla vest, da se volitve vrše že 8.—10. junija. Vse stranke se že pripravljajo za nove volitve. Krščanski socijalci in ' nemški nacijonaici so imeli danes v parlamentu zborovanje, na katerem so sklenili izdati na volilce posebne manifeste. Dunaj, 29. marca. Današnji „Sla-visches Tagblatt“ poroča iz dobro informiranih krogov, da še ni gotovo, ali bo parlament razpuščen ali ne. Cesar se dosedaj še ni odločil niti za eno niti za drugo. Na drugi strani pa ministrski predsednik baron Bienerth sam zelo uvažuje dejstvo, da bi eventualne nove državnozborske volitve prinesle še bolj radikalno zbornico, kakor je dosedanja in bi vsled tega od razpusta sedanje zbornice ne imel nikakih koristi. Zato je mogoče, da parlament ne bo razpuščen, ampak ostane samo pri odgoditvi. Po Veliki noči pa bi bila zbornica zopet sklicana k zasedanju. Do tega časa pa bi vlada potom § 14. rešila vse nujne državne potrebščine. Dunaj, 29. marca. Na današnji seji krščansko-socijalne zveze se je razvila zelo ostra debata glede vprašanja, ali naj njih zaupnik, trgovinski minister dr. Weifikirchner še ostane v sedanjem kabinetu ali ne. Poslanec Heilinger je stavil predlog, da mora stranka dr. Weifikirchnerja takoj odpoklicati iz kabineta. Heilingerjev predlog je bil sicer z veliko večino konečno odklonjen, a vendar je Heilinger s svojim predlogom povzročil, da je prišlo do zelo viharne debale. Dunaj, 29. marca. Danes zvečer se je v krščansko-sccijalnih krogih zatrjevalo, da zlasti visoki vojaški krogi delujejo z vso silo na to, da ne bi bil parlament razpuščen. Kot vzrok se navaja dejstvo, da bi v slučaju razpusta sedanje zbornice ne bilo mogoče še tekom poletja rešiti vprašanja vojne reforme. Dunaj, 29. marca. Češki narodni socijalisti z veseljem pričakujejo razpust parlamenta in zatrjujejo, da bodo nove volitve izvršile popoln preporod parlamenta. Dunaj, 29. marca. „Česke Slovo" poroča, da je cesar v soboto bivšega finančnega ministra Bilinskega sprejel v posebni avdijenci. Posvetoval se je ž njim o vprašanju razpusta sedanje zbornice in sploh o politični situaciji. Bilinski je cesarju nasvetoval, naj nikar ne razpusti parlamenta. Položaj na Balkanu. Solun, 29. marca. Položaj na Balkanu je vedno slabejši. Albanci so popolnoma pripravljeni na vstajo. V severni Albaniji so zavzeli že celo vrsto turških trdnjavic. Na mnogih krajih je med njimi in tnrškimi vojaki prišlo do hudih bojev, v katerih so pa Turki vedno podlegli. Iz Carigrada odidejo v najkrajšem času 4 bataljoni vojakov v Albanijo in sicer pod vodstvom znanega Torgut Šefket paše. Cetinje, 29. marca Iz črnogorske meje se poroča, da so Albanci v bližini mesta Fuze pregnali turške vojake in jim vzeli vse orožje, municijo in tri topove. Ruska duma. Petrograd, 29. marca. Kot kandidata za mesto predsednika ruske dume prideta na mesto odstopivšega Guč-kova v poštev sedanji podpredsednik knez Volkonski in poslanec Rozjanko. Petrograd, 29. marca. Akimor ostane predsednik ruskega državnega sveta. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. I?an LaU. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Kupile JUTRO". Izvod samo 4 vinarje. Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek &0 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob C. uri zvečer. Krojaškeg-a pomočniku sprejme takoj v trajno delo A, Lebez, Borovnica. 26 Mizarski pomočnik izurjen v stavbenem in pohištvenem delu želi službe v Ljubljani. Sprejme tudi službo gozdnega paznika. Ponudbe na upravništvo .Jutra". 21/2—1 Vrtne stoie železne za zravnati izdeluje Fran Kunstek, ključavničar v Mokronugu. U/4-1 Jfov ieksiuoii (Brockhaus) 17 knjig se proda. Naslov pove upravništvo .Jutra”. 28/21 Prazne 5kat!je, že rabliene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 D.:»it;ki in dekliški slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1 Gostilna v mestu, eventuelno v okolici, se prevzame v najem. Ponudbe pod „Gostilna“ na upravništvo „Jutra“. 29 2—1 Zelo priporočljivo je inserirati v,Malih oglasih1 „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vin. Južni kolodvor. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasjp. Picliler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuclis, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta. Hrzllkar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. prfNar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Eimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Prvi april v Narodnem domu : -: v Ljubljani : -: ali velika DOBRODELNA VESELICI na korist dijaškemu podpornemu društvu „Do movina4*. Dva dobra pomočnika sprejme takoj R. GEYR, ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Mlad uradnik svrho ženitve znanja z mlado in pošteno gospico ali vdovo brez otrok iz mesta ali dežele. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod „Tajnost“ na „Prvo anončno pisarno“, Frančiškanska ulica 8. Mlad Čevljarski obrtnik podjetnega duha in treznega značaja v prijatnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. — Dopisi naj se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo „Jutra“ pod Bodočnost2. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica. Zadel, Karlovška cesta. Ojstrlš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! J3 oj C/5 c« > 6S.1 g to *d «:s s.:f n* s a> * TS 0 o. to 06 UJ Z 05 U( Lastna tovarna ur v Švici. Priporočamo novo trgovino manufakturnira a? Ljubljana Kinta Priznano močna, lahko tekoča solidna' in neprekosljiva so EfNTA kolesa. NaJobširnejše"jarnstvo.' Hustrovanl ceniki brezplačno. K. lainernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolegi in posam. deli. laeppBojevanje koles. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba PETER VVERNIG družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem. ... Ceniki brezplačno in poštnine prosto. . mi Združeni čevljarji v Ljubljani Wolfova ulica 14 odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in taristovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : -v--v Vv<\‘. , Jutro‘ se prodaja v Trstu po 4 vinarje -v- toTo©3s:a,rr^a^: Becher, ulica Stadion, Trevisaii, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Yovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnieni trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Ufagolo, ulica Belvedere, Geršlna, Rojan, Raunacher, Can>po Marzio, Bruna, ss. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončeli, Ulica S. Marco, Cechinti, Ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera; SpOder. r£Iea Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSi, Greta, Hichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, ulica Acquedotto, Seg‘Ulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Naročajte in kupujte JUTRO4! Izvod samo po 4 vinarje. r— ■ ■■ — —— — i* ii — . —— Priporoča se največja zaloga oblek za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija A. LUKIČ K"{r (st- Solidna postrežba! Nizke cene! Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil., mir ITI—m UfriMiiir m PfeilgaSSe 3-4. BKnBnBMDH0 Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura Huzarska ,, Planin, lovcev ,, Dragonska „ Ulanska ,, Telesne straže ,, Prekupovalci specijalni cenik. K 4*— obstoječa iz čake, prsnega „-5*— oklepa, sablje, patronske „ 5‘— taške, puške v najtinejši ,, 5*— izdeljavi ,, 5’— „ 6*—- Razpošiijatev po povzetju. Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - A. Križnič & Co. z:;, = - ©To feolod.T7-cr-o. Podmelec .................— Sprejema v izvršitev: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale ; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. —————— Proračuni in načrti brezplačno. — Parketna tvornica °Premljena z najnovejšimi stroji nudi par- ------n ............. ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! Zahtevajte vzorce in cene. —————— Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! = ===== JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! ----------- Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen. — Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah. Sprejema ss tudi les v žaganje na parni žagi. r.Kenstc Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jemljejo v račun. Del. glavnica: K 5,000.000. pLlablfanska krešltna banka ¥ Ljubljani. Er“ Stritar jeva ulica. štev. Si. priporoča promese na 4% Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek £ 180000*—. Podružnice v Spjjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ■—= Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4‘|iV