Poštnina plačana v (BtOVisti Leto IX., št. 15. („jutro" xnc., st. 84 a> Ljubljana, ponedeljek 11. aprila 1938 bpidvuišlvu «_|uoilana. Knatljeva 0 - Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 1126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-ourgova al - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Teiefon št 2455 Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon $t 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru $t 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum-rtneria Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon fit 3122. 3123 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roCa se posebej in velja 00 pošti prejamana Din «.- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg fit. T. Telefon fit. 2440. Celje. Strossmajrerjeva ul. 1. Tel. 6S. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. FRANCIJA IMA NOVO VLADO BREZ LJUDSKE FRONTE Daladier Je sestavil vlado sredine brez sodelovanja socialistov, ki pa zavzemajo napram njegovi vladi za sedaj nevtralno stališče Desettisoči pogrebcev pri slovesu Franje Tavčarjeve Pariz, 10 aprila p Danes popoldne ob 14 je Da.adiei konča! svoja pogajanja sestavo nove viade Malo po 14 se je v ministrstvu za narodno obrambo sestal s člani nove vlade nakar so skupno odšii v Eu.£.ejsKo paiaču da se predstavijo predsedniku republike Ob 15 je bila objavljena naslednja lista nove vlade ministrski predsednik in minister za narodno obrambo Daladier; podpredsednik vlaae m minister za koordinacijo gospodarstva Cfcautemps, minister zs narodno gospodarstvo: Ra.?-asond Patrer.otre; notranji min ster: Albert Srraut: zunanji minister Georges Bonnei, minister, za g.radbe Frosard; minister za de.o Ramad er; minister za letalstvo Guy la Chambre: minister za vojno mornarico Cham-pinch!; • minister za kolonije: Georges Mandel; minister za narodno prosveto: Jean Zay; minister za pokojnine: Champetier de Ribes: kmetijski minister- Queil!e; trgovinski minister- Gena*in; poštni minister lules Guillet; minister za trgovinsko mornarico: de Chappe de Laine: mimster za narodno zdravje- Marque Ricjuart; finančni minister- Marchandeau. Nova vlada je tako po zastopnikih strank ki sodelujejo v njej kakor po svoji sestavi izzvala ogromno pozornost v vseh pobtičnih krosih Domneve da ni mogr če sestaviti vlade oraz neposrednega sodelovanja lindsko fronte so se izjalovile V zadnjih 20 mesecih ie blok strank združenih v ljudski fronti absolutno dominiral nad vsem notranie-noli- tičnim življenjem v Franciji Sedaj je bil po daljši dobi neomejenega režima prvič puščen na strani Ljudska fronta ne predstavlja več enotnega bloka čeprav formalno in morda tudi definitivno še ni raz-oadla. Stališče socialistov Socialisti katerih izvršni odbor sc- je snoči ob 21 sestal, da bi dokončno sklepal o svojem staiišču do Daladierovega mandata so se posvetovali skoraj vso noč. davi oh 9 so končn< odklonili nepo sredno sodelovanje v vladi Sklenili so pa da bodo v pcslanski zbornici od prilike do prilike morda podprli novi kabinet Predvsem se bo lahko Daladier zanašal na njihovo, pcmoč če bo vsaj v neki meri ueodil nj;hovim zaritevam Zanimivo ie da se bodo v nasprotnem primeru le vzdržali glasovanja Ugoden sprejem v javnosti Politični krogi vobče priznavajo, da b) bil res že skrajni čas. da se spričo naglo se razvijajočih dogodkov v Evropi nemudoma sestavi nova vlada in da bi sleherno zavlačevanje za Francijo pomenilo neprecenljivo škodo Kar pa se tiče nove vlade same zatrjujejo krogi, ki so se zbrali okrog nje da bo njen zunanje politični program strogo nevtralen Predvsem bo obustila tudi sleherno posredno intervencijo v Španiji V notra^j^ političnem oogledu bo v prvi vrsti skušala obnoviti oravo razmerje med delom in kapitalom Zaradi tega je pričakovati da bodo že v najkrajšem času izšli ukrepi po katerih bo moralo stavkujoče delavstvo ki je nasedlo. tovarne. vse tovarniške objekte nemudoma zapustiti Vprašanie je. kako bo i vlada izvedla to svoir. zanvsel. in ali pri tem ne bo naletela na združen odpor komunistov in socialistov. V torek se &o nova vlada predstavila parlamentu Vlada se bo v torek predstavila parlamentu Zahtevala bo pooblastila in proste roke za dobo 6 mesecev Pooblastila bodo v prvi vrsti finančnega in gospodar-sko-političnega značaja Med drugim bo zahtevala pooblastilo, da najame v tujini 5 milijard frankov posojila, doma pa 15 milijard Sestava nove vlade Pariz, 10 aprila Nova Daladierova vlada je 105 vlada tretje republike in peta vlada v sedanji zakonodajni dobi V novi vladi je 19 ministrov, med njimi 12 radikalov, 3 člsni republikanske socialistične unije in tudi skupine sredine, en član demokratske zveze, en neodvisni _ republikanec, en narodni demokrat in en B član demokratske levice Nova vlada <>e more označiti kot vlada nacionalne obrambe v najširšem pomenu besede. Daladier bo tudi nadalje računal na pod-Dore socialistov, čeprav je prvič prekoračil meje ljudske fronte in čeprav je vzel v vlado zastopnike sred ne in narodnih demokratov Da^dierova vlada bo Dredvsem skušala rešiti prob'em narodne ib^ambe in državne varnosti ter ra^ne finančne, gospodarske in soHalne probleme Da'adier je sk'enil pod imenom ožjega kabinetnega sveta sklicati dnevno ministrska pos\'etovanja. katerih se bodo udeležil' namestnik ministrskega predsednika Chantomps pravosodni min^ter Paul Revnanld. notranii minister Albert Sarraut. 7unanj' nvni«*®r rie^r^es Bonne* ter finančni minister Marchandeau. Nj« Vis, knez-namestnik o pomenu Rdečega križa Glavni skupščini v Beogradu |e osebno predsedoval in v svojem govoru podčrtal važnost te ustanove Beograd, 10. aprila p. Rdeči Križ je danes praznoval yvojo SO letnico V proslavo tega pomembnega jubileja se je vršila danes redna in hkratu slavnostna skupščina vel ke vs. državne organizacije. Skupščino je otvor.l poopreci£ednik tn bivši senator Svetczar Tomie. Ko so bie op.avij ne vse formalnosti, je obvestil zbrane de.egate m drugo občinstvo, da &o današnji skupščini n kaj časa predsedo-va-J sam njen predsednik Nj. Vis. knez namestnik Pav.e. °-kupžč:na je bila nato prekinjena do kneze vega prihoda. Med tem so v dvora jo prišli 'ministri Nikola Novakove, general Marjč, dr. Mile ič m Magaraševič t. r patr arh Gavrilo v spremstvu skopskega mitropolita Josipa. Ob 10 je prišel Nj. Vjs. Knez namestnik Pavle v ?pre*nstvu ministrskega predsednika dr Sto adinoviča in adjutan.a geneia.a Hrističa. Vsa skupšč na je Nj Vis kneza nam^s-nika Pavla burno pozdravila Zborovanje s^ je nato pod njegovim vodstvom nadaljevalo. Ko so bila prečitana porodila upravnega odbora, je Nj. Vis. knez namestnik Pavle pozdravil skupščino z naslednjim nagovorom: »Druge dolžnosti mi na žalost onemogočajo da sodelujem pri delu tega dru štva le v toliko, kolikor sem si to prvotno zamisl.l in želel To pa ne bo zmanjšalo muje pažnje in moje ljubezni do društva. niti do stremljenj, da ustrežem željam blagcpokojnega Kralja Aleksandra Uedinitelja. in da zadovoljim tudi vas ter vse ostale člane in prijatelje društva Ideja Rdečega križa je osvoj.la do danes že milijone zvestih pobornikov. katerih število neprestano ra^te Prepričan sem. da b« na = narod pravilno razumel in pravilno oceril pomen dela Rdečega križa, ki inu je podlaga usmiljenje do revnih, in da bodo pri tem delu tudi v bodoče vztrajno sodelovali. V društvu Rdečega križa mora naš narod v?deti ne samo neko človekoljubno in koristno ustanovo marveč tudi podlago naše države pri njenem pri7adevan.ju za mir in bratstvo med narodi Kakor ste mogli iz poročila glavnih banovinskih odborov in iz poročrla be»»gra:skega krajevnega odbora videti .je bilo delo društva v preteklrm letu obilno in naporno Mnogo je bi'o doseženega, mnogo pa še čaka rešitve. Za to delo so nam potrebna znatna sredstva. Zato je treba predvsem skrbeti za to. kar je najbolj nujno potrebno Imet"' moramo mnogo vztrajnosti. volje in ljubezni do poslanstva ki smo si ga izbrali Nadejam se da bom nri vas in pri o/tii-r:!, dru- štva kakor dosedaj vedno naletel na popolno razumevanje 73 skupno in složno delo. Le na ta način bomo mogli »7poI-niti usnešno svojo tako važno in ?a«tno dolžnost Zahvaljujem se v®em našim odborom in f-lanom 73 sodelovanje in pomoč. posebno na »plim. da poneset.e to moio zahvalo vsem onim članom. ki Jih danes ni tukaj in da jih nrosite. da tudi v bodoče r vso vnemo delajo na tem, da se ideja Rdečega križa čim bolj razširi in okrepi med ljudstvom v dobrobit naroda in države.« Govor Nj Vis. kneza namestn'ka Pavla je bi! "»prejet z vharnim aplavzom. Knez names'n k se je nato š. kratko raz-govarjal d patriarhom in prisotnimi do-stojarsstevnjki, nakar je, zneva navdušeno pozdravljen, zapustil dvorano. Po odobritvi pro-aruna glavnesia odbora za leto 133* co si. j i le volitve glavnega upravnega odbora, v katerega je bil med drugimi izvoljen dr. Fran Viidic, vladni svetnik v pokoju iz Kamnika. ★ Beograd, 10. aprila, p. V Narodnem gledališču je bila danes popoldne dobrodelna predstava v korist fonda za bolne otroke, ki se zdravijo v jugcslovensko-angleški dečji bolnici v Beogradu Predstavi so v spremstvu adjutanta Nj Vel kralja prisostvovali tudi Nj Vis. kraljeviča Tom slav in Andrei ter Nj. Vis. kne- ževiča Aleksander in Nikola. ★ Beograd, 10 aprila, p. V prisotnosti Nj Vel kraljice Marije in Nj. Vis kne-ginje Olge je bil danes v Beogradu svečano otvorjen dom za zaščito dece. lošna mobilizacija v republikanski Španiji Zadnji poskus za rešitev pred končnim porazom Grobnica na Visokem, kamor so položili visoiko gospo k možu iji tet! Barcelona, 10 aprila o Ministrski | preasecimk in vojni minister Negrin je poiioči odredil spiosno mobilizacijo v vsej republikanski ispaniji in Ka.a.oniji. Vsi mo&ki, ki so po zakonu in nabornih komisijah proglašeni za vojaško sposobne, se morajo prijaviti vojaškim poveljstvom v treh dneh. Vsi vojaki in of.cirji, ki so trenutno na dopustu, se morajo vrniti h kadru v 48 urah. Kdor se ne bi odzval i mobilizacijskemu po7ivu. bo proglašen za vojnega begunca in postavljen pred vojaško sodišče, ki ga po zakonu obsodi ra smrt Politični krogi men jo. da je to poslednji poskus republ kanske Španije, da se reši končnega poraza in propasti. Poročila z bojišč Barcelona 10 aprila A A Ura.lt,o poročilo minirtrsKa za narodno obrambo se glasi: Vzhodno hoiišče: Sovrain;k ie prekorači reko Parez in prišel na des^i hreg ler poslal izvidnike oddelke do vasi Sort Na od--ekti pri Trempu lobo'ero. ki so io republikanske Volitev kandidatov za muslimanskega verskega poglavarja Sarajevo, 10. apr.ia. o. Muslimanski vakufsko mearifski volilni sabor je danes izvclil naslednje tri kandidate za reis ul ulemc: Saliha Bašiča Fehima Spaha in Ahmeda Bureta. Izmed teh kandidatov bodo kralj i/i namestn ki sedaj imenovali novega re s ul ulemo Vse kaže, da bo za reis ul u.emo imenovan Fehim Spaho, brat prometnega ministra. Kongres kovinarjev Beograd. 10 aprila p V Beogradu se ie danes pričel kongres saveza kovinarskih de'avcev kraljevine Jugoslavije Na kongres je prišlo tudi nekaj delegatov sorodnih strokovnih organizacij iz tujine, tako zastopnik češkoslovaških kovinar- čete ponovno zavzele po uspelem protinapadu. Nac ona lit-: lične čete so pomaknle svoje predn e vrste do Mon&ijakre in Turmela. Na estreniadurskem bojišču so nacionalistične čete po težkih izgubah naredile nekaj uspelih napadov in zavzele vas Karackaleho Na oslalih bojiščih nič novega. Republikansko letalstvo ie včeraj bombardiralo nacionaii stične postojanke pri Taladeli Ln Puente del Combitsoi Burgcs. 10. aprila AA. Radio Burgos po rofa: Zadnje vesti iz glavnpga stana porodu 10. da nacionalistične čete nadaljujejo z utr ievanjem zavzet h postojank in s čiščenjem osvo enega ozemlja. Ujetih je bilo mt».;o i>ublikanskih vojakov in zaplenjenega r. nogo vojnega materiala. Čete na desnem la premagati vse zapreke ker si v svojem srcu nosila trdno vero v boljše dni. In ko so ti boliši dnevi prišli, ko so se bratje, ki so stoletia živeli samo uporni borbi za svobodo. osvobodili in uedinili. si Ti med prvimi razvila prapor nac onalnega edinstva in si ga z enako iskrenostjo in navdušenjem nosila vse svoje življenje. Jugoslovenska ženska zveza, katere podpredsednica si bila skorai dve desetletji in v kateri se zbirajo sestre S'ovenke. Hrvatice. Srbkinje skupno s sestram' iz primorske in Koroške. bo težko prebolela Tvoj odhod, zakaj nam bo zmerom treba Tvoiepa duha. V imenu slovenskega ženstva se je poslovna predsednica ljubljanske sekcije Ju-erosioven~ke ženske zveze Minka Govekar-ieva. Poslavljamo se od te prve slovenske »žene in pol«, je rekla med drugim, na orfiPTi doma. k^er je ž'vela dolga leta kot srečna 'n nonosna zakonska družica m bt-srtra nri^atei-fea svojec* l-^tbHenecs Rm'1a Leona. ▲ njen. dom ni oklepal la fodhhulf* idile, temveč je bil zmerom na široko odprt vsem, ki so delali ln trpeli za napredek ln svobodo našega, naroda: polit.kom in. gospodarstvenikom, pisateljem, novinarjem, umetnikom. Študentom, pa tudi s jotam in vdovam, od usode ponižanim in razžaljenim. Ugledni slovanski gostje s severa in juga so se zbirali za gostoljubno mizo Franje Tavčarjeve, da se ob njeni vedrosti ln neizčrpnem optimizmu okrepe za novo borbo in nove cilje. Njen dom pa je b:i tudi zatočišče in zadnji up premnogim, ki nikjer drugje niso našli ne utehe ne vzpodbude. Bila je naslednica M. Murni-kove od čitalnišk h časov, voditeljica nac. in socialno delavnih žen. Narava ji je dala redko sposobnost, da je znala pridobivati, zbirati okoli sebe in vzgajati vedno novih, agilnih žen£(kih moči. Z ljubeznivo toplim, vedno demokratičnim vedenjem je znala organizirati naše ženstvo. že v času nacionalnega. mrtvila je vcepljala v mlada dekliška srca čuvstvo zrele domovinske lju-bezn\ Vzbujati je zna-la globoko vero v vstajenje in zmago slovenstva, jugosloven-stva in slovanstva. Svoj govor je gospa Govekarjeva kot ena najstarejših pokojni-čin h sodelavk zaključila z vzklikom: Nisi živela zaman, nisi umrla vsa. Ostanejo nam Tvcje delo, Tvoj vzgled. Zastopnica glavnega odbora Kola srb-sk'h sester Ljubica Pešičeva iz Beograda je slavila življenjsko delo Franje Tavčarjeve kot velik, svetel primer za našo žensko mladrno, nato pa je še predsednik dr. Adlešič poveličeval delo velike pokojnice v borbi slovenskega ženstva za maisko deklaracijo in njeno plemenito sodelovanje na humanitarnem polju. Ogromen žalni sprevod 2e med govori se je pričel tiho urejati žalni sprevod, ki je še pred zaključkom svečanosti na Bregu segel tja do srede Kongresnega trga. Za križem in črnim praporom so se zvrstile najprej gojen ke ur-šullnskega zavoda in Mladike s profesorji, nato pa pripadniki Sokolstva z velikim vencem, ki ga je poklonil Jugoalovenski sokolski savez, na čelu. Savezno upravo SKJ sta zastopala župni starosta Kajzelj in tajn k Flegar. Sledilo je 8 praporov ljubijansk h sokolskih društev, prvi med njimi je bil prapor, ki ga je bila pokojnica leta 1913. darovala Ljubljanskemu Sokolu ob priliki njegove 50-letnice. V sprevodu je korakala dolga častna četa Sokola v kroj h in velik oddelek v civilu, korpora-tivno so bili zbrani člani župnega jezdnega odseka. Sledil je oddelek gasilcev v krojih in z zastavo, nadvse dostojno je bila zastopana četa Ljubljana-mesto in stari, zaslužni pion'rji. Uslužbenci mestnega magistrata so nosili velik, lep venec. Brez konca in kraja je bila vrsta nacionalnih žrnsk;h organizacij: Jugoslovenska ženska zveza, Splošno žensko društvo. Kolo jugo-slovenskih sester. Klub primork. Zveza gospodinj, društvo Atena, Kneginja Zorka {Nadaljevanje na 2. strani) >JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 11. IT. 1938. in ženske podružnice CMD. Za vojaško godbo, ki je ves čas svirala žalne koračnice, so v strnjeni koloni stopaJi moSki člani CMD V sprevodu sta bila dva zvrhano polna vozova vencev in rož, a za vozom z duhovščino so štirje podoficirji ljubljanske garnizije nosili kra3en venec, ki ga je svoji dvorni dami poklonila Nj. Vel kraljica Marija. Vsa ljubljanska dnižfea Za nosilcem odlikovanj je Sest vrancev vleklo stekleni voz s krsto, a za vozom so globoko užalošč ni stopali otroci Franje Tavčarjeve s sorodstvom ter z vnučkoma Jorkom in Igorjem. Med odličniki so stopali odposlanci Nj Vel kralja in Nj. Vel. kraljice d vizicnar Tonič, ban dr. Natlačen, škof dr. Rožman, rektor dr. Kušej. župan dr Adlešič. senatorji dr. Kramer, dr. Ma-rušič in dr. Gregorin, narodni poslanci dr. Fux. Turk. Koman in dr Lovrenčič. konzul francoske republike g Remerand s konzularnim zborom, predsednik zbornice za TOI Je!ač:n s podpr Jos:pom Rebekom in tajnikom dr Plessom. of cirski zbor z generalom Dodičem predsednik Odvetniške zbornice dr žirovnik in podpredsednik dr. Krivic, zastopnk notarske zbornice dr. Kuhar, bivši ban in žunan dr. Dinko Puc. predsednik oblastnega odbora JS dr Pirk-maler s predsednikom krajevne IS Pogačnikom. pre^se^mka RK dr. Krejči 'n dr. Fettich. zastopniki vseh uradov s predsednikom okrožnega sodišča Petrom Ker-šiftem. pre^se^nk Jusroslovenskpga novinarskega združeni glavni urednik Virant. prpr>ppr>7vk .Tupos'ovensko - bolgarske litre ravnatelj Pustoslemšek. predsednik Tttgo-slovensko - češkoslovaške liere dr Stare s torkom GnvpkaHem pre^sedn:k Avto-k'1'^a ravnatelj Praprofn'k. predsednik CMD inž Mačkovšek s starosto naš'b ci-r'i"ieto^aHev Rohrr>nom in vsemi odborniki. predsednik Huba^ove žime dr Svi-geM. predsednik osrednjega odbora SPD cif Pretnar nrodRorln;k Pm«tva ?iovensk:h likovn'h umetnikov nrof Vavnnt'č z odborniki t>ro^ctprin'k Zveze kulturnih dru-g+ev. ravna teli T^r^n. predstavniki Zrini-^on-ia Inp^sVvpnsVih doh^voHcev. So-čani in strnjena sk'10'na Prenarp-invcev. koVor tud' številni akadow,iiri V nornmni anoro/i sn se UTrr«jHH Številni orpd-sf»,-n'kl denarnih z.av-Hiv trgovce. !n-r^nstrHp in v^eh p-omcK3!'rck:h orcrarH7arii V«^ Hi,hU«n«k3 JritpiJ"'pr\',i ie bila X>f'cripU n« OO mntip fn Jatis * Arfala »To.^ ^n^Vb "r- ^•BTvVaoH i? države pO i-vn~re>iq ii^elofcMo »iifnotoltV« dv ^'ra Vpdvo»>*Vnva 'n «•» VicrrB^i }J!lovi Tfi^oroir^va ^a iz ^"icri-ii »-»r nod- ^r^sa^rt-co Vetrni,.T rAt^^tfiro o t P To^n A q TTcv* glfn''1 lo rvipd b i - JomI C c-n "linnl"!«! jvv^cpc^i^v"1'' do neka I f*p«pttlsn-?»v Hn^i godba je vso pot Igrala žalne koračn'ce. Slovo na Celovški cesti žalosttnko »Ecce quomodo«. Štirje sinovi in Sokoli so nato dvignili krsto in jo ponesli skozi drevored v smrekov gaj. kjer je kapela in grobnica Tavčarjev. V tišini gaja je za čas zavladala tišina, v katero se je rahlo prepletala pesem vetra, ki se je lovil med vejevjem smrekovega gozdička. Sokolski prapori so se sklanjali nad vhodom v zaJnje počivališče, ki so ga zasuli spreljevalci z grmado cvetja Med njim je na vidnem mestu počival krasni venec, dar Nj. Vel. kraljice Marije. Z debelih voščenk, ki so gorele v rokah Sokolov so padale debele kaplie. V grobnici je zastalo življenje. t:ho se je oglasila molitev duhovnikov za blagor pokoinih. Množica. ki se je stiskala mrd cmrekovo drevje se je zaso^Pa. Od daleč sa je oglasila pesem poljanskih zvonov. Ob grobnici V imenu slovenskega žesi3tva je prva spregovor la ga. Minka Kroftova. Spomi-niala se je dobrih štirideset let, ko so slovenske žene hodile z nio. sprejemale od nje niene nauke in pobude, izvrševale njena naročila Dozorevale so pred nien:mi očmi v zavestno rast za blagor naroda in človeštva še pred kratkimi tedni so naše žene na stezicah v:soškega gaia Izmenjavale s nnkoinico o'odne misli za bodoče delo D*nos se ii zahvaljujejo. da ie žrtvovala svoje življenjske sile za blagor do-movinp 'n I' obHuMiajo rta HiVn k<->t nieie zveste učenke verno Izpolnjevale njene nauke. Nad grobnico se Je nato sklonil prapor kranjske sokolske dece, kateremu je po-kojnica v imenu ljubljene kraljice lani v septembru kumovala. Mala naraščajnica pa je v imenu svojih sestric spregovor:Ia poslovilne besede in položila kito rJeč.h nageljnov na grob. V imc-nu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se je poslovil brat Kajzelj Ln se po-slednjič zahval'1 za zasluge, ki jih je imela za celotno Sokolstvo. Na njegov poziv je zbrano Sokolstvo v zadnji pozdrav zakli- | calo trikrat: »Zdravo!« Sokolski prapori j so se sklonili nad odprto grobn co. Poslednji je spregovoril akademik Boris j Trampuš v imenu Akademskega pevskega ; zbora, kateremu je gospa Franja kot čast- j na dvorna dama izkazo /u.ta neštevilne. dragocene usluge ustanovitve vse do zadnjega časa. Z veliko pokojnico je APZ izgubil svojo najboljšo pr jateliico. najvne-tejšo in najuspešnejšo po^no.mico G^boko potrti ak-id-miki ji posl?lniič kličejo v grob: »Počivaj sladko v domači zemlji, hvala za vse dobrote!« Akndemlki so za-kliučili poslednlo not go^ne Franle s pesmijo »Srce ie žalostno« Zvoki pesmi so se pnra7',"v'iii v t'.*'n< smreko^etra eozd č-1 f, rr : kr?! irr?k. ko so se množice nr;čele ra^halTti 'n <»o se presu-n^ene vračale mimo ziouščenega doma Tavčarjev po Poljanski dolini na svoje domove. Nemški narod je volil Volitve in ljudsko glasovanje v Neračifi in Avstriji je poteklo v miru in redu — Uieležba je bila skoraj 100% Končni rezultat bo ob javljen pozno ponoči Zagreb se ;|s spominu fe Lepa spominska svečanost zagrebškega, sokolskega občinstva Ob pivovarni Union na Celovški cesti, je čakal avtofurgon, da prevzame krsto in pohiti na Visoko. Pranori so se sklonili, ko se je pokojnica peljala mimo sokolske čete. Tu sta se v imenu narodnega žen-stva poslovili gospa Aida Lebarjeva in pisateljica Manica Romanova. Prva je ganjena poudarila v prisrčnih besedah izredno dobroto in požrtvovalnost Franje Tav-čarieve. Mamca pa je rekla med drugim: sMnož'ce Tvoip<*a prenrostega in poštene- ; ga ljudstva, ki Te je spoštovalo kakor svoio j krali:co. Te liubHo kakor svoio mater, sve- i tovalko ln doHrotnico. T<= borlo danes ctajie<5 nPumrH'va. ka''ti ko,,^or čio-Tp ie n^v to1!Vo svet- ih c^r^-rr1 ^p fro-rio n««1''vlienih v flii-Tn ti t-Tv^^o-icsn p-cmi^ni. fz^kai in nreimv- J-ioV -o K^flrt \7 rod in \7 pviip—^irtvo^rto v p^^oiih ne-^pvj, ž^vp1^ večno. Na i Tvoi v°- nc^^n4 v-dnn 7 nn^* n^"* nae Hr.. 1. ,, 1 f nT Tlic rt^^ol-fp TT QT*PČ- KA^I^I1;^ ' nTIVTan*^0 p--.—>o!na 7ayrel^kt»«a nacio'ialn"'ia meščan sUa na fe!u s predstavni i -okol.ske župe in posfimemih sokolskih dniMev Dvorana ie bila ('klicno- d^korirana Na pročel-u je bila s trolioiko ovita slika slavnega novelini ka iutrovlover^kih in če5koslova^k:h dobro voljpei v Italiii. ^ve^anasti prisostvovali med drutf;!i!i tudi generala Ant <5 in Kuzmn novic. za-tOpniki češkoslovaškega in pol; sktua kon/i^ala ter fiolnoštevilno osobie ilal'ian.slrišli voini dobrovolri Rr7,oiav ne fK)7dra*e ie t>oslal poveljnik 9 praškesa pe^Kilka. ki ie nastal iz capzanskih legio-narivv Po pozdravu društvene zastave ie otvoril svečano seio pred^edn;k meddruštvenega ollmra br Josip Rihlavi ki ie pozdravil vse i oilličnike ler se $pom;nial dp Pivka kot idealnega predvojnega revolucionarnega So- kol8 in poveljnika jugoslovenskega dobro volivke«/« balsljona (M(širen viovor |e mf^l nato univ prof dr Fran Z k. star ista M ozračje ie zzvalo tvri niem nacionalni odrior Po češkem zgledu se ie oprl na zmagovito sokolsko misel in je v preroški slutnji končnega zida od!o?ilne nacionalne Imrbe globoko !x>set>el v način na I no živlien je Pomen Carzana je orisal Pivkov solvorer Mirko lielošpviV kj jt. 7nan jz pivko'iii kniig Poslal ie zan nrve o&irobno ti iz te velike t>ortie in tega naivefiega podviga tx>koinet je pričel veliki festival, ki ga pnreia,o združene Filharmonije Beograda. Zagrele in Ljubljane. Največji pavi-fion beograiskega veiesejma -;0 v ta namen pretvorili v okusno opremljeno koncertno dvorano Današnji koncert je si ja mo u.>|»el m bodo morali festival najbrž i>odal;žati še za en dan PnkroviteP te prireditve ie Ni. Vis knez namevstnik Pavie, Koncertna dvorana ie naravost ogromna. Sedeži so razporejeni v osm h oddelkih, epre dai pa 'e zgrajen pavilion za godbenike, ki lih nasIotw 210 Orkester je namočen v goi-ben škobki kakršne so ^hičape na sokolskih zletih. tako da .le akustika nad vse pričakovani-e odlična. V dvorani ie 6000 se-dežev Ker ni-o pričakovali da bo ta koncert izzva toliko zan'man'a. vsl»>pnic za -to-iišča sploh ni bilo. Toda danes je bilo vse razprodano in so ljudje napolnili tudi vse ho krke med sedež:, taiko da ie bila dvorana nabito ix)lna Računajo da prisostvuje kon certu <5.500 do "000 liudi. Na levi in d-esni eo ure>ne posebne lože za dvor. v!a lo in diplomatski zbor Dvorna loža je hiis dane«, pralna oač na 'e b:'a vladna zas^d^-na Ob ppllikj vč^rajišnje gen ralke so nam- Za veliko noč: Trst—Gorica—Opatija— Reka—Benetke—Padova—Milano (na vele-sejem)—Kim. Prijavite se takoj pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. jim spremstvom Nj. Vel. kraljica i Nj. V.s. knez namestnik Pavle. Po njihovem prihodu s<. improviz rali koncert, ki pa je trajal vse do 8. zvečer. Visok} gostja so se nad uepehem iziazilj nadvse laskavo. Na današnjem kcncertu so izvajali VVa-gnerjevo uv.rluro iz s-Mojstrov pevcev« ia Beethovnovo 3. simfonijo, kj ju je dirigiral djrigent beograjske Fi harmonije Miatačič. po odmoru pa Bravniiarjev »H.mnus s.avjcus« in Smetanovo overturo iz »Vltav «. ki ju je d.rjgiral diri.eat ljubljanske Filharm«.nije Niko štritof, nato pa čajkovsKega 5. simfonijo, ki jo je djrigiral dirigent zagrelške Fjlnarmon je Ba.ranc-vič. Koncert ie v vsakem pog:edu uspel in je nudil res pravj umetniški užitek. žal b ogtajcika publika ni dovolj disciplinirana in je s .-vejim zakasnelim prihajanjema motila izvajaice in poslušalce, čeravno se je začetek koncerta za rad j zamudnikov zavlekel skoro za pol ure. ce fiinalkneio t&pavi., • Kino Matica m« Objave RazŠirienosl in vpliv alkohola na slovensko mladino. Še enkral o^o^ariamo na no coišnie predavanie H ge"«kega zavoda v frančiškanski dvoran' ob 20 0 gornji temi bo predaval g. Vo;ko JasodiČ. Predavanie ho ilustrirano s sk'optičnimi slikami. Vstop prost. Naše <»le1al!sc? DRAMA 7.*it>i. l nh "20. . Ponedeljek. 11.: Zaprlo, lorek. 12.* Nočna čilužba. Premiera. Premier ski abonma. Sreda 13.: Gospodična Julija Snubač. Re»i Sreda. Sreda 1-.: Jakobinec Red Četrtek. Zanimive voKtve i v za^re^ški okolici « Zagreb. 10. aprila, o. Danes no bile v neposredni okolici Zagreba v treh važnih obč nah občinske vciitve. I cs bno zanimanje so zbudile volitve v zagrebškem j predmestju Kustošjjj. kjer je dobila lista HSS 551 glaiov, k imuna'na lista pa fi98 glasov. Ta rezultat je izzval v Zagrebu splodno preseneč nje. V Vrapču je dobila lista HSS 544, nasprotna lisi a pa 237. V Samo ioru je bila postavljena samo lista HSS, vendar pa je cd 849 upravičene, v glasovalo za nio le 336. Da ne zamudite PRVEOA ŽREBANJA državne razrerine loterije, ki bo | In j. m, si takoj kupite srečke v Zadružni hranilnici v Ljubljani .DALMATINOVA ULICA ST. 6. Berlin, 10 aprila AA Plebiscit in volitve v veliki nemški rajhstag so se začele danes ob osmih zjutraj Gia ovanji bo končano ob 17. Pravico g asovanja so imeli vsi volilci iz Avstrije in prejšnjega rajha Volilec je vsaka oseba, ki je dopolnila 10 aprila 20 let starosti in ima državljansko pravico Zidie ne morejo glasovati. Pravico glasovanja ljudem, ki so mešane rase določuje nurnberški zakon Volilni listki za Nemce iz prejšnjega rajha so beli. za volilce iz bivše Avstr je pa zeleni, tako da je mogoče ločeno prešteti glasove Razen tega so š? modr listki za vojake, ki imajo pravico ela«ovafi samo pri plebiscitu in njihovi glasovi ne veljajo za volitev narodnih po^la^cev Na teh modrih listkih j? naoisano vprašani«: Nemški vejak aH pristane« na nr:kli,-či-tev Avstrije k nemškemu raihu k; je bila Izvršena 13 marca 19"3*?? »Na drugih listkih je nap:sano vprašanie: »Ali se strinjaš s priključijo Avc4rije k nemškem" ra!hu. ki biia I^vrš^a 13 m^*--c3 193R in glacnie? za Psti raš^Sa vodi-teMa A^o^a Hitlerja?« Na ^rašanje Je treba odgovorit' 7 »Da^ ali »Ne«. V Be?1inu Na voliščih v Berlinu je bMo že dopoldne zelo vel ko število vol lcev Ker je or^ani^a^iia izvre+na traja elasovar>i« zelo k-at°k čas Slika pres^nice rajha je že od ra^ca jutra i-r°dno živa Ofrom-^a večina ijvdi r»o tipcah r.nci ke s Hitlerjevo «:Hko k; jo nrodalaio na voP*č'i pn k^rčanp^ "'a^^vanju f"' enakih portof je v Bori i n" in V voVk^m r»rvd=zeHa n"i—m^a več5a vnVImtr d«nr>1dne orira^rila r>",.n mes+o. v i">tprom b;io v<">utv° Horto^d^P i« Tpm <;o vO,it'<"1 H. do- V/ in Bllicher. je agencija Domej objavila pcdrcbne informacij'. Po teh informac:jah so fc posvetovanja nanašala v prvj vrsti na poicžaj na Dalinem vzhodu. Maršal BUicher je z vs? odločnostjo zagovarja.! potrebo, da Rusija intervenira v ki ta jsko-jepon skem sporu. Nje?cvj pred"cg1 sicer niso bili spre-eti, vendar pa p-'čajO kakor to zatrjuje japonska agenciia. koliko Rudija jnt resirar.a na razvoju drgodkov na kitajskem. Maršal Blilcher je zahteval naj bi Rusija takoj pr.čela vojno z Jap-^sfto. čeprav bi je niti ne n?,poveda'a BMicher je ugotovil, da dosedanja ruska podpora Kitajcem ni zadostovala. Ruska vojska bi morela remudoma oreko Mongolije vdr -ti v Ma^džukuo Hkratu pa bj morala za-o stj japonski del Sahalina. na knte-rom se množ!jo remi incidenti. Maršalu BUicher ju " je še najbolj nasnrotoval Vorcšilov, kj je menil, da bi neposredna ruska Infrvemcija stvarno pomenila vojno med Rus!jo in Jaiponsko. kj se j^ pa treba zaenkrat za vs?ko ceno izoTnii-ti. Njegovo stališče je nazadnje obveljalo. V nadaljnjem so se posvetovali o oja-čenfu ofcr rož-vanja. Vorolilov j? v to s.Tho predlož;l poseben načrt, ki je bil soglasno Ppreiet. Produkcija letal se bo v Rusiji povečala tako. da bodo tovarne izdelovale pc 20 000 letal na leto. V ta namen bofo zgradili š dve ogromni tovarni. ki bosta izdelovali po 18 000 le*al na leto. Kader pilotov bo treba povečati na 3C0.C00 ljudi Tudi protiletalska obramba se bo cjaoila do najvišje mere. Po sedanjem protiletalskem obrs.mbn m načrtu je Rus ja razdeljena na 60 voiaških okrožji. V kra'kcm se bo vsa protiletalska obramba docela preuredila. Največje za-^mar^e pa ob zaključku posvetovanj izzval- izjave maršala Vorošilova, da računa s tem. da bi vojna lahko izbruhnila že v treh mesecih in da je glede na to okoliščino pripravljen izdat* vse ukrene za mobilizacijo 18 m:lijonov v Jakov. Ta iz'ava ''e v znatni meri pomirila tudi maršala Bitich rja. Naši šahlsti v fesrfei z dr. T?rtakower}em Nemiri v Tnnisn Tunis, io. aprila, h. V Tuojsu je prišlo včeraj do velikih izgredov, ki so jih morali zatretj z orožjem. Pri spopadih je bilo 9 ljudi ubitih. 30 pa v č ali manj hudo ranjenih. Tuniški guverner je proglasi danes nad mestom obssdno stanje. Vsako zbiranje je prepovedano. Ob nastopu mraka pa brez dovcljenja ne sme nihče v č na ulico. Izgrede so izzvali takozvani ne-odesturi. ki že od leta 1911 nasprotujejo Franciji Znani so dogodki iz leta 1920 ko je prišlo do zelo krvavih spopadov Zadnje čase je ta pokr t zavzel zelo radikalen značaj tako da so morale oblasti poseči po najstrožjih ukrepih. Glavno glasilo tega pe-kreta je bilo sedaj ustavljeno. voditelja Tahara Sara pa so danes zaprli. Ljubljana, 10 aprila. Ljubljanski šahovski klub ie kot uvod za jutrišnji mednarodni jubilejni turnir priredil sinoči simuHanko z velemojstrom dr. Tartakowerjem Prireditev je bila v veliki dvorani Kar ne Go^ta ;e Do^d-avil predsednik LftK orof. Slavko Osterc Dr Tartakower je imel 28 rasprotnikov, po večini članov liublian^h šahovskih klubov, zlasti prireditelja Zasedba ni bia najmočnejša, ki j« mo-e po^tav ti Liuh^a-na. saj so z malimi izjemami mamkali skoraj vsi pn^o^azredni turpir^ki ig^a^i LSK Tem pomembnejši je bil doseženi ucpeh Po1isk: veipmoicter velia namreč za ene«a na;močneiš'h =;mu1tantov z izredno naglo i?ro Sam ie bil preoričan. da se bo simuitanka končala do poino*. ie oa naletel na nepričakovano hud odoor in ie za-kliučil pocVdnio pp»-t«?o 5°le to*no ob 2 zintraj Sk"ono .ie doh'1 16 partij. 6 izgubil. 6 je h'fo remi?ev. Za tako renrin:ra-nega mn.Mra re7"'*at nf pn«ehnn laskav, pa je pa v »»siv®*« mH nr«n»c-,« r.«»«M-čainf ntvoritvl. Zdi se. da dr Tartpko-wike. k^r picer nikdar ne b' "d frpti!ni par- t!1 kraPpvrki eambit To otvoritev smatrajo manjvredno ?a belega ln ie znto rai dnceia i>e'n;la iz tum^ke o-^k-^e Naravno da ni r^o^a n^neeti učnega na s!-muHonV*' ko in-»a b°,: ^o^ti "»"i ča^a 7?. p»-f>?ni«lievpn»t. Z«odiio le. kar je moralo z»od:ti • vel#»mo««t<»r w «zertih'l nftrom« r»m'T'iii fir«r»j vse partije, kjer ie 57Hr»1 tn ntvorMpv. RijTiultonka ro to -ra^olfl ob ?0<*0 par-ti ip eo rpzvHale rn'T"»w"n novači r>r TafHlfnror Ip noi^cl na in ie ria^ti m'»>»"ri'a' oTnoči ie zabeležil še nekaj USt>ob0V. mora1 na ie tvd5 ks»n«tii1irotj p^pd miprVm -To«. Conom 'n krnahi r.a+o p^oti F^detu in p^oti ravnateliu F^anu Jeranu. nb 1. ie bilo kon*»n;h 1~n»n;cah Po«rp?'io ge mu ie oartiii reš:ti v i-pmis. pno na cp'o o^io«*:tj v D7"'d dn?:m ip octp1a 4 nartiie e1a<^ko dobil Kontni iz;d ie bil i« zmaq. R porazov in R rprn'ip\r gU no točkah 1flp V koriet dr. Tartaknw-ja 7—oaali co do vrtnem redu- .Tor'n Con 1"r-'lpn Pod", rp^rnetpli Narodno tic-l^a^rio Fran .Tp»rn T^ipp S^n-ipc. Ja-n»7 TV/rTiTiorrip 'n A1fred 7! rali pa Hr T co*" Q-'-Pr. ri-n-?«=ri5k Tano1j. k^nefp« d- tr-i1°ntinčič. prof Slavko Oc-tprc :n Jo?e Sipka Danes se prične turnir Danes ob 14.30 se začne v vefikl dvorani Kazine mednarodni šahovski mojstrski turnir LSK. Igrali bodo do 18.30 in nute. še od 20.30 do 22.30. Tudi za vse naslednje dneve so določene iste are. »JUTRO«, ponedeljska teflaji Ptae&ljčk, lt.1V. 1988. Ostre borbe v Dve ligaški tekmi brez golov — časten nastop Ljubljane v Splitu — Nade Gradjanskega za dosego prvenstva so se zelo zmanjšale V včerajšnjem kolu državnega prvenstva je Ljubljana zopet ostala brez torke. Vendar pa moramo i rezultatom ki je do-»e«lo ljubljansko moštvo v Splitu, biti zadovoljni. Tesni pora? belo-zelenih daje raslotiti da se moštvo dviga in da lahko cd njena pričakujemo v prihodnjih odločilnih borhah ko ho šlo ?a hiti ali ne hiti. to. kar v«i ?rl'mo. nan reč da ho brez kvalifikacijskih tekem o«tala v ligi Edina grenka kaplja je ta da je ledinstvo igralo v Reos>radt> proti Jugoslaviji neodločeno in tako porinilo Ljubljano na predzadnje mesto Pa to *r »domač e« zadeve v Beogradu. ki i'"h mora Ljubljana par paralizi-rati z uspešnimi ali v<«ai po1"«oešnimi nastopi v prihodnjih tekmah Ha'd»k je zaradi svoje včerni«nie zmace «kočil za eno mesto naprej ter potisnil Baska na 5. mesto. V Zajrrehn "ta h!1! dve tekmi. od katere je ena prinesla presenečenje Gradianski je proti saralf*v«kl Slavvii do«eee! samo neodločen rezultat, ki bo na;br*e pokopal »purgerjem« nade za prvo mesto. Slaviji pridobljena točka ni ničesar pomagala. Sarajevčani so že gotovi obstanka v ligi ter so tudi po remisu ostali na 6. mestu. Hašk je zasluženo zmagal nad Concordio ter s tem napravil veliko uslugo Ljubljani, katero je obvaroval zadnjega mesta. bsk je tesno zmagal nad Baskom toda si ie s tem zopet o.jaeil svojo vodečo pozicijo. Tahl»ea je sedaj naslednja: 1 hsk 14 11 2 1 42:17 24 2 Hašk 14 10 1 3 31:16 21 3 Gradianski 14 8 3 3 41:17 19 4 Haiduk 14 5 4 5 27:30 14 5 Bask 14 6 1 7 26:25 13 6 Slavija 14 5 3 6 15:19 13 7 Jugoslavija 14 4 4 6 17:16 12 8 leriinslvo 14 3 3 8 8:25 9 9 Ljubljana 14 2 4 8 16:29 8 »0 Concordia 14 3 1 10 18:17 7 Moštvo Ljubljane! Pomisli, da imaš do sedaj najmanj zmag od vseh ligašev Tvoja dolJnost je torej. da s «voj'm pomlajenim moštvom v prihodn'"h tekmah zvišaš število druge rubrike tablice. Hajduk s LJubljana 3 : 2 (2:0) Split, 10 aprila Današnja prvenstvena tekma med Ha j dukom in Ljubljano se je vršila ob zelo močnem vetru ki je nosil cele kupe peska in prahu, tako da sta imeli obe moštvi precej težko stališče Tekmi je prisostvovalo kljub slabemu vremenu 1500 gledalcev Moštvi sta se javili sodniku Ružiču v naslednjih postavah: Hajduk: Culič — Milutin Matošič I. — Marušič. Rafanelli. Senianovič — Mula-čič, Bakotič Matošič III, Radovnikovtč. Alujevič Ljubljana: Pogačnik — 2itnik. Berton-celj I — Slapar, puno. Franci— Lah. Drago. Goslar. Čepek. Žolna Hajduk je bil dobe' zlasti v prvem polčasu kar se vidi že iz rezultata tega d^la igre Toda v drugem polčasu so domačini popustili, ker so smatrali da Ljubljana ri nevaren nasprotnik Ljubljani pa je v drugem polčasu uspelo d=i je rezultat 3:0 28 Hajduka znižala na 3 2 Ljubljana je v vseh farmacijah dobro zaigrala Napad je bi' v prvem polčasu sicer nekoliko boieč kasneje pa je dobro funkcioniral Zlasti so se odlikovali vratar Pogačn.k oba branilca, srednji krdec Pupo, v napadu Da obp krili od katerih ie bil Lah eden izmed najboljših igralcev na terenu. V začetku igra Ljubljana z vetrom V S min. dobi Alujevič žogo v off side poziciji Neubranljivo zabije v desni kot ter doseže vodstvo za domačine Hajduk je prišel tako nepričakovano do tega uspeha da se ie občinstvo zelo kasno znašlo ter šele po nekaj sekundah začelo aplav-dirati Isti igraier ima v 1 min zopet lepo šansc ki jo pa zastielia V 13 minuti Pogačnik krasno brani Matošičev stre' lov na obeh straneh Jedinstvo je bilo na terenu v premoči ter se je odlikovalo s svojo požrtvovalnostjo Jugoslavija je podcenjevala svojega nasprotnika. Oba napada sta bila precej neodločna. :Bask 2:1 (2:1) Prvenstvena tekma med BSK in Baskom se je odigrala na igrišču BSK. ker se zopet ni dosegel sporazum za dvojno prireditev. Tekmi je prisostvovalo 2500 oseb Kandidat za prvaka je komaj premagal Baska BSK je dosegel - vodstvo v 7. minuti Gul je zabil Podhraški V 10 minuti odda Tomaševič Mil ču, ki centrira na leve krilo 2ogo dobi Sarič ki jo vrne pred gol Tomaševiču. ta pa iz bližine izenači V 24. minuti strelja Stevovič prosti strel proti golu. Na žogo startata Bo-žovič in dr Ivkovič Jakšič po nepotrebnem zapušča vrata in Božovič postavi na 2:1 za BSK. Čeprav se je BSK v drugem polčasu zadovoljil f obrambo, je bila igra precej živahna in temperamentna, toda ni prinesla izpremembe rezultata. Sodi! je g Nmkovič. Gradjanski t Slavija e:0 Zagreb 10. aprila. Prva tekma današnje dvojne prireditve na igrišču Gradjanskega. to ie med Gradjanskih in Slavijo, je precej razočarala Moštvo Gradjanskega je zlasti v prvem polčasu igralo zelo slabo S'avija-ši so bili boljši ter so si pridobili eno točko Lahko rečemo, da so bili Sarajevčani Pceačnik pade pn tem nf> obraz ter se I nevarnejši kot domačini poškoduje Sodnik je zaiadi te poškodbe za tri minute prekinil igro V 30. minuti oride 2o'na pred sol strelih močno vendar je Cultč na mestu V 34 min strelja Matošič HI ostro i? daljave 20 m ter no-stavi rezn"at prvesa polčasa 2*0 za Hnj-di k V 45 m:n korner za domačine, nato polčas V 2 min drugega polčasa se prebije Matošič III skozi ljubljansko obrambo in že je 3 0 za Spličane Ljubljančani ne popuščajo V 4 mm prosti strel oroti Hajduku, ki ga strelja Lan iz daijave 20 m 7elo lepo proti gornjemu kotu. a branilec Hajduka v zadnjem trenutku prepreči ne- j srečo V 20 min prosti strel proti Hajduku Izvede ga Pupo I,ah priteče ter j strelja volley v drog. odkoder se žoga od- j bije v gol 31 za Hajduk V naslednjih | minutah Hajduk močno napada, toda obramba Ljubljane zelo pazi V 26 minuti je na strelu Alujevič. a Pogačnik krasno odbije v kot Takoj nato zopet korner za Hajduka Tudi ta ostane neizkoriščen Zelo nevaren nanad Ljubljane konča v autu V 34 min uide srednji napadalec Ljubljane Goslar ter postavi končni rezultat 3 2 Sodnik g Ružič je bil dober, vendar pa ne bi smel priznati prvega gola domačinov j - Jugoslavija ž Jedi&stvo 0:0 Beograd. 10 aprila Pred 1500 gledalci je tekma med Jugoslavijo in Jedinstvom. od katere se je pričakovalo da bo prinesla obe točki Jugoslaviji. končala neodločeno Jedinstvo je nastopilo z nekatermi mlajšimi igralci Tekma ni bila lepa. Bilo je mnogo fou- Sodnik Popnvič ni priznal dveh golov Gradjanskega prvega zaradi roke, drugega pa zaradi off sidea. šk • <&> 2:1 (0:0) To zlasti za Concordio važno tekmo je sodil sarajevski sodnik Dukič ki pa je zakrivil, da je prišlo do incidentov in končno do izključitve igralca Ajbela. Zmaga Haška je zaslužena Akarienvki so zlasti pred odmorom pokazali boljšo igro Bili so stalno v napadu, toda streljali so slabo Concordia je bila dobra v obrambi Zaradi teh dveh dejstev je tudi prvi čas ostal brez golov. Vodstvo za Hašk je v 2. minuti drugega polčasa dosegel Hitrec V 34 minuti je Vučilovski zrušil Medariča. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Hitrec. V 38 minuti je Martinovič z volley strelom znižal na 2:1. Ostale nogometa« tekme LJUBLJANA: Juniorsko prvenstvo. Ljubljana : Svoboda 4:2, Slovan : Hermes 3:2. Mars : Jadran 4:2 Prvenstvo II raz reda Grafika : Korotan 0:0, Mladika : Slavija 7 0 JESENICE: Ljubljana : Bratstvo 6:3 (6:3). Zanimiva tekma Med Ljubljančani je bilo tudi nekaj sedanjih in bivših li-gašev, tako Janežič. Hasl Šercer in Boncelj V moštvu Bratstva se je zlasti izkazal srednji krilec Zavrl. — Prvenstvena tekma med Kovinarjem in Radovljico se je končala z zmago domačega kluba 3:2 (2 0). CELJE: Atletiki : Amater 3:2 (1:1), mladina Atletikov : mladina Celja 2.0 (1:0). ČSK vodi dalje Dve zmagi Savoritov in ena neodločena igra V IV kolu finalnih tekem za prvenstvo LNP je zopet nastopilo vseh šest nasprotnikov V Oakovou in v Mariboru sta zmagala favoriti;, v Ljubljani pa je tekma ostala neodločena. Tako sta dobila tSK in železničar po dve točki. Maribor in Hermes po eno. Celje in Kranj pa sta ostala lire? dobička Na čelu tahele se nI ničesar Izpremenilo Le v drueem delu ie Železničar napravil velik skok z zadnjega na fe-fcrto mesto, zaradi cesar je Kranj pade) na peto. Celje pa se zaenkrat mora zadovoljiti t zadnjim mestom Tablica je torej naslednja: 1 CSR - " " 4 4 2. Maribor 3. Hermes i. Železničar 4 4 4 0 11:4 1 8:6 1 9:8 2 7:7 5. Kranj 4 10 6. Celje 4 10 V naslednjem poročila: 3 3 3:8 2:7 Hermes : Maribor 3 : 3 (3 : 2) Precej hladno je bilo ob kamniških tirih, pa je le pr šlo pa; sto gledalcev na tekmo, o kateri bj se v naprej tipalo na zmago Mariborčanov Tekom igre so se itak vneti šišenski lokalni patrioti še bolj vneli, toda vse bodrenje nj mnogo pomagato Hermes je trikrat prišel v vodstvo ln vse trikrat je moral nasprotniku dovoliti Izenačen le Prvi polčas je dal prav dobro igro in lepo borbo Bilo je sicer velikin napak Her-mežani so začeli Z vetrom v nrbtu m so to pomoč skušali dodobra izkoristiti. S par potezami so prišli že uvodoma krepKo naprej in v 5. min ie Ferjan tvega) oster strel od daleč: vratar je žogo sicer objel, pa tako nerodno, da mu je ušla preko glave. kar je dalo 1:0 za Hermes S tem so Hermežani odkrili Ahilovo peto v nasprotnikovem moštvu — skrajno nezanesljivega vratarja — in se z njo ob vsaki priliki precej okoristili. V naslednjih minutah so «i Mar.borčani ponovno pomagali z igro z rokami, da je že skoro bilo videti, kot bi igrali rokomet. Počasi so uredili svoie vrste in čedalje bolj se je uveljavljal napad ki je tudi proti vetru z nzkimi in točnimi kombinacijam: nevarno prodiral V 17 m je bil mali Vodeb tako na čisto preigran, da je bil zgoditek neizogiben V skrajni sili je tvegal Franzot protipravilnost. a enajst ko je z nekoliko sreče isti Vodeb spremenil v 1:1. V 23 min se prebije mali Borut skozi obrambo, vratar Pischof se niti ne zgane in že je 2.1 za Hermes Zopet se je moral Maribor potruditi za izravna-nje, kar mu uspe v 30 min: z lepimi kombinacijami se napad vsidra pred šišenski gol, naposled Selinšek prav lepo servira pred gol Milošu na glavo, ki za-okrene v gornji kot neubranljive 2.2 2e po par minutah najde Cirman luknjo, skozi katero pošlje v mrežo. 3:2. Pričakovalo se je. da se bodo Mariborčani po odmoru okoristili z vetrom. Prve nj hove poteze so vse sodile po tem. 2e v 7 min zaključi Vodeb uspelo kombinacijo s plasiranim strelom in partija stoji 3 3. Kazalo je že na to. da bodo Mariborčani odnesli ves plen seboj in da bodo pustili Šiškarjem prijetne spomine na prvi polčas. Kljub njihovi terenski premoči se rezultat ni spremenil Ostal je do konca !stf, čeprav so se Hermežani proti koncu popravili in nekaikrat resno napadli. Do konca igre sta obe moštvi igrali precej previdno. Lep je b'l samo r,rvi del iere Obe moštvi sta šepali v ozadiu, dočim sta bila nan?da obeh moštev boljša dela v moštvu. Siškarji so imeli v obrambi zelo šibko zasedbo v Franzotu. dočim je bil Berglez nenavadno aeilen in uspešen Srednja vrsta je tekom časa močno popust la. Prav dober in prodoren ie bil napadalni trio. do- j kler je bil pri močeh Od kril je bil Kve- ' der manj uporaben Mariborčani so imeli j smolo s svojo nemogočo obrambo, v kate- . ri je bil pač najslab.s Pischof v vratih, toda tudi branilca sta bila od sile nezane- ' sljiva. V krilcih je bil defenzivno dober srednji krilec. Napa;': ie bil tja do desnega ' kr la, ki je ostalo nekoliko izven okvira, ; predvsem tehnično in kombinatornc uspešen So pa to še zelo mladi fantki, ki bodo v bodočnosti prav dcbri nogometaši. Tsro je vodil g. Deržaj s primerno avtoriteto. Železničar: Kranj 2:0(0:0) Maribor, 10 aprita. V nadaljevanju prvenstvenega tekmova- , nja LNP je bila danes v Mariboru tekma med Železničarjem n Kranjem. Tudi za • drugo tekmo eostev Kranjčanov je vladalo precejšnje zanimanje in se je kljub nepri- j jaznemu in hladnemu vremenu zbralo na ! igrišču približno 600 gledalcev. Po seriji neuspehov v letošnji sezoni je ; danes Železničarju uspelo, da je svojega j nasprotnika obvladal ter si priboril dve važni točk1' Železničar je zaigral predvsem ■ z veliko požrtvovalnostjo. Vsi igralci brez I izjeme so ookozali maksimum svoie spo- i sobnosti Res je. da je bilo precej pogrešk Še večja pa je bila smola, ki je preprečila ' večjo zmago domačinov. 2elezničarjev napad se vse dotlej ni mogel uveljaviti, dokler ni prišla do izraza boljša kondicija. V tem delu igre sta padla oba gola, ki ju je zabil v 3. in 24 m nuti Pavlin. Krilci so ves čas delali netočno. Obramba, ki je sicer napravila nekaj težkih pogrešk, je bila v splošnem solidna. 2e!ezničarjevi igralci sicer niso pokazal« velikega nogometa, vendar pa so se po svojih močeh zelo potrudili. V moštvu Kranja marsikaj ni bilo v redu. Kljub temu pa so zapustili dober vtis zaradi discipliniranosti ter lepe čeprav nekoristne igre. Najboljši del moštva je bila tudi danes ožja obramba, ki je mnogokrat uspešno posredovala. Krilci so zadovoljili predvsem v obrambi ter so zanemarjali nppad. Kljub temu je imel napad mnogo prilik za realizacijo, od katerih pa je samo eno izkoristil. Igra le bila v splošnem zelo fair, vendar pa precej živahna in temperamentna. Sodil je objektivno in dobro g. Hobaher iz Celja. V predtekmi je mladina Železničarja porazila mladino Rapida z 2:0 (1:0). ČSK: Celje 3:1(2:1) Cakovec, 10. aprila. Kakor ie bilo pričakovati, so Cakovčani v svojem današnjem na-topu proti Celjanom zmaeali Obe moštvi sta predveiM precej slabo igro, kar je treba pripisati predvsem močnemu vetru, ki je oviral regularni petek. Sodil je g. Bergant iz Maribor* riobrc Državi!© prvenstvo v c?ess-coimtry3u Zmaga Primorja v moštvih, ki si je v dokončno last priborilo prehodni pokal dr. M arusica — Pri posameznikih je nepričakovano zmagal Flas (Hašk) pred Krevsom Na podlagi tega vrstnega reda posameznikov je bil določen naslednji placement moštev za državno prvenstvo (merodajen za izid je b:i vrstni red prvih šestih tekačev vsakega moštva): 1. Primorje 42 točk, 2 Concordia 58, 3. Maraton 101 Ilirija se ni plasirala, ker sta dva njena tekmovalca na progi izstopila in je na cilj prispelo ie 5 njenih tekmovalcev. Pr.morje je s tem zmagalo že trikrat zapored in petkrat v presledkih ter si je v dokončno last priborilo prehodni pokal bivšega bana dr. Ma-ružiča. Posamezniki Vsi, ki so tekmovali v mc5tv>'h, so nastopili obenem tudi v tekmi posameznikov, razen nji hpa Se Haškovca Flas in Doršič. Tekmovalo se je za prehodni pokal bivšega župana dr. Dinka Puca. Po dveh zaporednih zmagah Bručanovh je zdaj zmagal Flas, kateremu za eno leto pripade pokal. Vrstni red posameznikov je bil: 1. Flas (Hašk) 25:26.8. 2. Krevs (P) 25:43, 3 Bručan (I) 25:55, 4. Šindelar (C) 26:15.8, 5 Surbek (C) 26:24, 6. Pere (P) 26:55, 7 Stojnšek (M) 26:41, 8. Doršič (H) 26:45. 9. Srakar I. (P) 10. Dolinše-k (M). Kot zadnji je prispel na cilj Kokot (M) 6 minut za prvim. Vsi tekmovalci, k?: so dosegli vsaj 50*/» slabši čas kakor zmagovalec so preieli plakete. Cas zmagovalca je izredno dober in najboljši na vseh dosedanjih prvenstvih. Proga je bila razmeroma težka in so teh-movslci zlasti trpeli zaradi hladnega "etra Za včerajšnji cross-counlry za državno prvenstvo je vladalo med občinstvom precejšnje zanimanje. Na stadionu se je kljub hladnemu vremenu — ves čas je pihal mrzel sever — zbralo precej gledalcev. Na startu so bila 4 moštva s po 8 tekmovalci, razen tega pa še dva posameznika, skupno torej 34 tekmovalcev. Favorita sta bili moštvi Primorja in Concordie, ki je nastopila z dvema bivšima članoma Primorja in Ilirije in so jo v taki sestavi smatrali za dovolj močno za odločilno borbo za prvo mesto Zastopniki Primorja pa so pokazali, da so že zmerom najboljši v tej panog:, čeprav je treba priznati velik napredek Zagrebčanov, ki so se plasirali nad pričakovanje dobro V sijajni formi je trenotno Haškovec Flas, ki je po dramatični borbi šele v f nišu premagal Krevsa. vendar je bila njegova zmaga prepričevalna. Pokal za zmagovalca v moštvih je ostal v Ljubljani. pokal za zmagovalca med posamezniki pa se je po dolgem presledku spet enkrat za leto dni preselil v Zagreb Za slovensko atletiko, ki je dolga leta nosila primat na dolgih progah, jo to vsekakor hud udarec, ki ga pa kot pravn športniki moramo pozdraviti: saj se je po dolgem času vendarle našel nekdo izven Ljubljane, ki se lahko pohvali, da le premagal jugoslovensko dolgoprogaško elito. Točno ob 11 je starter pozval tekmovalce na start, ki je bil pred tribino. Odtod je vodila proga po sredi igrišča do garderobe na severovzhodni strani in zavila na tekališče. na katerem so morali preteči en krog Zatem so se vzpeli pc nasipu in pretekli še en krog ob zidu ter nato zapustili stadion pri glavnem vhodu ob Tvrše-vi cesti Po enem krogu izven stad ona okoli zidu le vodila proea v gramozno jamo na zanadni strani stadiona in naprej do železniške proge, na kar so se tekmoval- ci spet vrnili v stadion in se po enem krogu ob zidu spustili po nasipu na tekališče, kjer so morali preteči še 400 m nakar so zavili po sredi igrišča na izhodno mesto, kjer je bil cilj. Proga je merila 7500 m. Takoj po startnem strelu sta bila ljubljanska- člana Concordie Starman A. in Srakar F., na vodstvu in sta vodila vse do gramozne iame. Tesno za njima so sledili Krevs, Flas, Š ndelar in Bručan. V jami pa so bili poslednje štirje imenovani že spredaj in so stalno povečavah naskok. Končno sta se odtrgala Flas in Krevs, ki sta vse do povratka do stadiona tekla ramo ob rami. Pri poslednjem krogu na te-kališču je imel Flas še dovolj rezervnih moč. da je v sliajnem spurtu pridobil 80 do 100 m naskoka pred Krevsom ki mu ie približno 40 m zadaj sledil kot tretji Eručan, 109 m za tem pa Šindelar Ostala gruča je sledila šele v daljših presledkih. Pregled tekmovanja je bil občinstvu zlasti olajšan zaradi vzorne organizacije oziroma razporeditve startnih številk. Tekači Pr morja so dobili številke od 1 do 8 .Concordije od 11 do 18, Ilirije od 31 do 38. Maratona pa od 41 do 48. tekmovalci izven konkurence pa od 61 do 64 Zaradi teea so lahko gledalci še pred objavo službenih rezultatov ugotovili kateri klub s: je priboril zmago in kdo je bil prvi med posamezniki. Vrstni red moštev V konkurenci moštev je bi! vrstni red posameznikov naslednji: 1 Krevs (P) 25:43, 2 Bručan (I) 25:55, 3. Sindelar (C) 26:11.8, 4 Surbek (CJ 26:24, 5. Pere (P) 26:25. 6. Stojnšek (M) 26-41, 7. Srakar I. (P), 8. Do-1'nšek (Ml. 9 Starman A (C). 10. Pogačnik (P), Kranjec I (P), 12. Krajcar F. (C), 13 Starman L. (I). 14. Srakar F. (P), 15. Glonar (I). 16. Krajcar I. (O itd. Velik dan malih rdečih križarjev Kakor že nekaj let poprej ie tudi leto3 prt redila mladina vseh ljubljanskih eredniih. meščansk.h in ljudskih šol evojo tradioio-ra'no akademijo v proslavo >Dneva podmiarf ka Rdečega kr'ža<. Živo in veselo ka'o linarjevo >Davijo rožico«. Griša Koritnik in njegova tolmača s klasične gimnazije pa so se |j06tavili z dialogom »Zavojevalec »n Rdeči križ«. Učenci II. deške meščanske šolo in učenke I. dekliške meščanske šole so potlej pod vodstvom ge Laharnarjeve odno?no ge Saršonove zapela nekaj ljubkih Adamičevih. Aljaževih in Sattnerjevih pe-mi, nakar je sledil nedvomno najboljši del vsega sporeda: balet >P1«3 na vasic, ki eo ga odlično izvedle učenke II. dekliške meščanske pod vodstvom ge Kobi-lčeve. Mlade umetnice II. dekl. ljudske šole so spretno odigrale M. Grošljeve prizorčok »Neubogljivo pišče« ki ga je poeluSatetvo še prav hvaležno t=prejol» zaradi m i Snih. pi&čančasto ioltih obleke, r katerih so nastopile mlade igralke. Kramo!-čeva »Mrzli veter tebe žene«, ki sta jo odpeli dve dijakinji klasične gimnazije, se bo zaradi toplosti svoie kompozicije gotovo še mnogo pela na sličnih prireditvah. Učitelj g. Venturini je podal s evoji.mi fanti s VI. deške ljudske šole nekaj marljivo naštudiiranih pesmi Grbea in Preglja, ki so jih učenke Lichtenturnovega zavoda dopolnile s Šaljivo popevko 'Oh, avto!« in pa g prizorakom o »Bolni bebiei«. Levji delež na aplavzu vsega dneva je pa pospravil to pot prof. Pavle RanČigaj s svojimi mladimi harmonikarji, ki so si z ljubkimi narodnimi nošami, še boJj pa s svojimi veselimi harmonikami v naskoku zavzeli srca vseh navzočih. Akademijo, ki je dosegla velik moralni in gotovo tudi gmotni uspeh, je zaključil pod vodetvom V. Srhweigerja dobro izvežhani moški zbor III. drž. resi gimnazije 8 kra»-ao podano Himno kMdjevine Jagoetorija. t »JUTRO«, poaedefrfea iaJaja ffcaaftftt, 1117.193& Slovenski gasilci so lani rešili za 80 milijonov din narodnega premoženja Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor gasilske zajednice Ljubljana, 10. aprila. V verandni dvorani unionske restavracije so se dopoldne zbrali odposlanci gasilskih žup iz vse banovine k občnemu zboru zajednice. Zborovanje je vodil starešina dr Kodre, poslana je bila vdanostma brzojavka Nj Vel kralju Petru II. in pozdravne brzojavke pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. princu Tomis'avu, pa ministroma za telesno vzgojo in za notranje zadeve. Skupščina je počastila spomin umrlih tovarišev, med katerimi ko bili gasilski kurat kanonik dr Opeka starešina novomeške župe mr ph Bergmann in pa delavca Luka Kert in Valentin Vezjak, ki sta se smrtno ponesrečila pri požaru tovarne v Prevaljah dne 24 decembra Iz starešinovega poročila povzemamo, da je zajednica priredila v zaključeni poslovni dobi 6 strokovno-tehničnih tečajev v Mariboru, 5 v Celju in 2 v Ljubljani, ki se jih je udeležilo 543 gasilcev Za dolgoletno službovanje je bilo po predlogih čet in žup podeljenih okrog 5000 odlikovanj Prostovoljno zavarovani? članstva zoper nezgode pri požaru je zdai urejeno tako. da preimeio za nrimer smrti gasilca njegovi dediči 10 000 d;n. za prim=r trajne invalidnosti drbi easilec 25 000. za primer začasne nespodobnosti za delo pa 15 din na dan L°tna premija za to zavarovanje znaša 10 din. 946 gasilskih društev Podrobno delovno poročilo je pedal tajnik Mežek, ki je navajal obsežnost dela ziajedmčne pisarne in težkoče, združene a: dejstvom, da so delo opravljale same nove, neizvežbane pomožne pisarniške moči. Ob koncu leta je zajednica štela 942 od ministrstva potrjenih čet, med njimi 933 prostovoljnih, 6 industrijskih, 2 zavodski in 1 poklicno. Do občnega zbora je število naraslo na 946 Zavarovalnice so v preteklem letu vplačale v gasilski sklad 1,259 786 din. Po ključu 60. 20, 10 in 10 odstotkov je od skupne vsote pripadlo četam 755.871, zajednici 251.957, župam in zvezi pa po 125.978 50 din. V maju je bilo na področju zajednice 17 gasilcev odlikovanih z državnimi odlikovanji in sicer z redom jugoslovenske krone IV. stopnje 2. z redom sv. Save IV stopnje 1, z redom sv Save V stopnje 3, z zlato in srebrno kolajno pa 11. Odliko- vanih je bilo tudi 21 prostovoljnih gasilskih čet, ki obstoje že nad 60 let. O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Lah iz Kamnika. Račun izgube in dobička izkazuje 617.600 din prometa in 144.600 din prebitka. Požrtvovalno reševanje narodnega premoženja O strokovnem tehničnem delu zajednice je poročal gasilski inšpektor inž. Dolenc. Uspehi strokovnih tečajev so bili prav povoljni, saj je bilo na njih izpra-šanih 508 gasilcev, med katerimi je bilo odlične ocene deležnih 180, dobre 278. V Ljubljani in Mariboru sta se vršila tudi tečaja za župske starešine in nj h namestnike. Nove prapore si je oskrbelo 10 čet in 1 župa. orodišče ali domove si je na novo zgradilo ali prezidalo 6 čet, nabavljenih pa je bilo tudi 6 novih avtomobilov, 34 motornih brizgaln. 2 ročni in 1 berglovka Razveseljiv pojav v lanskem letu je znaten padec števila požarov v primeri s prejšnjimi leti V vsej banovini je bilo lani 699 požarov, medtem ko jih je bilo predlanskim 835, leta 1935. pa celo še 924 Od gorečih poslopij je bilo 597 zavarovanih. a škoda, ki jo je povzročil požar. je presegla vsoto 16.700 000 din Na nezavarovanih poslopjih je bilo ugotovljene nad 1.300 000 d'n škode Gasilske čete so stopile v akcijo pri 668 požarih, v ostalih 31 pa ali niso bde obveščene ali pa je zaradi prevelike oddaljenosti intervencija izostala Vsega skupaj je v preteklem letu gasilo 14 398 gasilcev 2496 ur Pri požarih se je ponesrečilo 36 prebivalcev gorečih poslopij. 44 članov gasilskih čet. med njimi dva smrtno in 14 ljudi iz negasilskih vrst Oaenj pa je ugonobil tudi 28 glav goveje živine in konj ter 322 manjših živali Gasilci so s svojim nastopom obvarovali okoli 80 milijonov din nadaljnje škode. Največ požarov v Prekmur-ju, najmanj na Gorenjskem Značilna je slika ki jo kažejo številke o požarih po posameznih župah Največ požarov je prijavila župa Murska Sobofa (99) Samo v marcu je v njenem okolišu gorelo 19 krat Naimanj požarov pa izkazuje župa Radovljica, kjer je v celem tetu gorelo le štirikrat. Z ozirom na čas imamo največ požarov junnu CR4). najmanj pa v decembru (32) Največkrat je gorelo med 20. in 2. uro (36 odstotkov vseh požarov), a v tem času so spet najpogostejši požari od 23. do 24. ure (11.4 odstotka), najmanj požarov pa je pilo med 14. in 15 uro Razen pri gašenju so gasilske čete sodelovale tudi pri reševanju smučarjev, ki jih je pod Storžiče-n zasul snežni plaz, in pri 5 poplavah, kjer so obvarovali nad milijon Din nadaljnje škode. Mnogo zanimanja so začele čete posvečati obrambi proti napadu iz zraka. Na deželi utegne s časom preiti vsa pasivna zaščita v roke gasilcev Ob koncu leta je imela zajednica 26 žup z 949 četami in okrog 31.000 rednih članov. Gasilskih domov m orodišč premorejo čete nad 600. ročnih brizgaln 625, berglovk 121, motornih brizgaln 481. med nj mi 353 prenosnih. 111 pievoznih in 17 avtoturbink Vseh cevi je naa 215 000 metrov, a skupno premoženje gasilskih čet je cenjeno na okroglo 56 milijonov V bodoče bo treba posvetiti še mnogo pozornosti izpopolnitvi tehnične opreme, obenem pa bo morala zajednica zainteresirati odločujoče činitelje za boljšo preskrbo naših krajev z vodo. Zlasti severovzhodni predel naše banovine je v tem pogledu zelo zanemarjen Gasilska samopomoč in nabavljalna zadruga Urednik Kramberger je poročal o glasilu gasilske zajedn;ce »Gasilcu«, poslovodja Mikuž pa o organizaciji »Samopomoči«, ki si je po dolgih letih krize vendarle opomogla preko najhujšega, da ;e mogla izp ačati zaostale posmrtnine in izkazuje blagajniški zaključek nekaj nad 26000 din prebitka. Po kratki debati in poročilu nadzorstva, ki ga je podal predsednik Kopač iz Slovenjgradca je skupščina izglasovala odvezo. Na koncu je bil sprejet še novi proračun, nato pa odebren novi pravilnik »Samopomoči« in pravila Nabavljalne zadruge gasilske zajednice. katere namen je: 1. nakupovati in prodajati tehnične predmete ter vobče vse, kar njeni člani potrebujejo; 2. izdajati, nakupovati in predajati časopise. knjige, brošure in tiskovine, ki so potrebne za gasilsko organizacijo in njeno poslovanje: 3. posredovati nakup in prodajo gasilskih in samaritanskih potrebščin. kakor tudi potrebščin za obrambo proti napadom iz zraka; 4. zadruga ima pravico graditi domove, stavbe itd. Greta Garbo za Veliko no£ v LJubljani Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana. 10. aprila Cvetna nedelja.. . Praznik cvetja in praznik mladine. Bilo je treba videti trume fantkov in punnk. ki eo s pestro okrašenimi buta ribami hiteli k opoldanskim opravilom! Po ljubljanskih cerkvah gneča! A kako so tu di starši, noseč večji del palmove vejice, "Uživali ob veselju otrok! * Vreme ie bilo dopoldne krasno, vendar pa občutno hladno Popoldne, ko eo 6« množice zgrinjale k poerebu ge Franje Tavčarjeve, je nagajal veter, ponujala se je celo tudi sodra, vendar se je nemir v ozračju kmalu unesel. Izletnikov je danes menda le malo šlo na deželo. Motorist je neusmiljeno po&zl delavca Pri vsem velikem valovanju množic policija danes — razen vzdrževanja reda — ni imela opravka. Pač pa so reševalci morali dvakrat hiteti na pomoč in sicer prvič že sredi no5i. drugič pa zjutraj. Ob 1.40 ponoči je pe-Ii^l Ivan Škofič 50!et-ni ročni delavec iz Zgornjih Gamelinov voziček po Tyn?evi cesti. Ko je bi] tik ki-sarne >Produkta« mu je pridirjal nasproti neki motociklist. Zaletel se je naravnog v delavca in njegov voziček. Oba je neusmiljeno podrl in se seveda tudi sam prekucnil, toda ee ie takoi nato spet pobral in oddirial brezbrižno dalje. Na tleh pa je ležal delavec Škofič. ki ie ječa! im prosil oomoči. Nujno so bili poklicani mestni reševalci, ki so škofiča prepeljali v bolnišnico. Tam so motovili, da ima škofič popolnoma zlomljeno levo nogo ter zelo nevarne poškodbe w giavi. Upanie je vendar še. da to okreval. Za brezvestnim motoristom so ostala na kraiu nesreče le niegova očala. Policija poizveduje za njim. Drugič eo bili reševalci poklicani ob 6.52 ziutrai na Cesto v Rožno dolino G. Jože De-jak. delovodja v pokoju, je na svoiem vrtu popravljal kanalizacijo. Pa je nesrečno stopil v jarek in si zlomil levo nogo. Prepeljali eo 2a v bolnišnico. Na razstavi Matije Jame Brez hnišča in trušča, brez vsakega oficjelnega uvoda je dopoldne v Jakopičevem paviljonu odprl razstavo svojih slik mojster Matija Jama. Tišina je pač najboljša družica umetniku v urj njegovega ustvarjanja, toda občinstvo je vajeno ce-remoniela in pompa. Zato se je malo ljubiteljev umetnosti zateklo danes v ta hram. v katerem je za nekaj dni zbranih malo več ko sto oljnatih slik — brez dvema izbor najlepšega, kar premore in zmore sodebro slovensko slikarstvo. Poleg nekaterih .Ttarejših, ž? znanih del razstavlja Jama tudi blizu petdeset najnovejših. Med njimi je kolekcija čudovitih pokrajin in okolice šmarne gore, Save in Sorškega polja pa n kaj motivov z Jadrana. kt nazorno izpričuje, da naš prvi krajinar zmerom iznova prodira v tajne barvnega sveta in nam prinaša zmerom novih bogastev. Razstava zasluži, da ji kulturno občinstvo posveti v9o pozornost, zas;užj pa tudi. da ljubitelji umetnosti nakupijo na nji za svoj€ domove čim več del. Občni zbor starešinske organizacije ^Preporoda V soboto pozno zvečer je polagala račune starešinska organizacija Preporoda Predsednik Kovič je moral ugotoviti, da v preteklem poslovnem letu društvo ni doseglo onih uspehov, ki bi jih kljub se-dunjim razmeram moglo doseči. Pri član- stvu je vse premalo iniciativnosti in navdušenja, zlasti je pa zakon o srednjih šolah onemogočil, da bi se k delu pritegnili tudi mlajši rodovi. Brez vsake javne podpore je društvo samo poskrbelo ob Vseh svetih za grobove starih preporodovcev. Zaradi pomanjkanja prepotrebnih gmotnih sredstev se proslava 25-letnice Preporoda ni mogla vršiti v večjem obsegu. Društvo se je udeleževalo tudi vseh nacionalnih manifestacij, a preko tega oKvira skoraj ni prišlo. Društvo je priredilo julija propagandno turnejo po Koroški, o čemer je poročal g. Vargazon Na turnejo so ponesli nekaj knjig, ki so jih razdelili med koroške Slovence. Porcčala je še tajnica gdč Selanova Za predsednika je bil soglasno izvoljen g Dušan Vargazon, za podpredsednika g. Pavlin, za tajnika gdčna Selanova in za blagajnika g Do-brič Novi predsednik je poudaril potrebo po skupnem in poživljenem delu prav danes, ko moramo zbrati vse naše narodne sile. da si ohranimo vsaj to. kar imamo. Društvo bo tudi letos priredilo eno ali več turnej. Predviden je izlet po Prekmurju in Apaški kotlini. Primorsko akademsko starešinstvo je zborovalo Pod predsedstvom prof. dr. Lava čer-melja je bil v soboto zv čer pri štruklju letnj občni zibor Primorskega akademskega starešinstva, katerega se je udelež:lo lepo število članov in akademikov kot gostov. Društvo, kj štfje 178 članov, ima n?,men podpirati interese članstva v strokovnem. pravnem in kulturnem oz;ru. pa tudi gmotno podpiranje revnega dijaštva. Kakor je poročal tajnik La:barnar. je društvo sod9lrvalo v meddruštvenem odboru za socialno pomoč siromašnim aka- demikom jn srednješolcem, ki je razdelil številne pod>pore. Vršilo je obširno akcijo za interesiranje demačinov za manjšinske probleme. Predavatelji so pogosto nastopali pri raznih onjfuTzacijah. Veliko razumevanje za to dčlo so naši j med naprednimi akademskimi starešinami. Revija »Misel Ln delo* je pogosto prinašala izčrpne razprave h članke o položaju našega naroda za mejsanj. Ob upestavit-vi prijateljskih odnošajev med našo državo in Italijo je šlo društvu predvsem za to, da se je potrosilo zaščititi interese naših ljudi v Julijski krajini, da se j'm olajša položaj in da se iz*v>lniio obljube, so bile izražene z najvišjih mest. Posebno pezomost je društvo posvetilo prošnjam za podeljevanje državljanstva. Prošnja se zdaj vsaj v večjem obsegu rešujejo povoljao. Pri notranjem ministrstvu je bil ustanovljen poseben cdbor. ki pregleduje dcsp le prošnje in jih predlaga v rešitev. Dosežena je bila nadalje oprostitev taks za tiste prošnje za pridobitev državljanstva, kf so bile vložene do 31. marca. Baje pa se tudi pripravlja načrt zakona, ki bo po zgledu inozemskih dovolil vsem tujim državljanom jugoslovenskih narodnosti enake pravice, kakrr jih uživajo dc«načini, ne da bi jim zato bilo treba tuje državljanstvo opustiti. DruHvo je posredovalo zq priznanje s'nž-benih l't nekdanjim učiteljem na tržaških šolah CMD, skušalo urediti ovire absolventom bivše,'ga slovenskega učiteljišča v Tolminu in doseči priznanje drktorskih dipl cm absolventov trgovske visoke šole v Trstu. Po po-oči!u blagajnika dr. * Josipa Bo-' žiča iz kater ga je bilo razvidno kolikor toliko zadovoljivo stanje blagajne, -e bila staremu odboru izglasovana razrešnica s posebno pohvalo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. dr. Lavo Cermelj. Maribor preko nedelje Maribor, 10. aprila. Vneti mariborski dilcarjj so šli iskat snežne beline. koPkor se je je bilo nabralo na pohorskih vrhovih te dni, ko je legal preko Maribora mraz in hlad. Tudi društveno življenj? je še v polnem razmahu, saj se Se ni zaključila sezona občn h zborov. V gledališču je gostoval danes Jelačin v Sehubert,cvi vlogi v opereti »Pri treh mladenkah«. V Un?onu je bila akademija srednjih in m ščanskih šol. V ospredju današnjih kulturno društvenih prireditev pa je bil kraftao uspeP občni zhor mariborske sokolske župe, ki se je vršil v slavnostno okrašeni mali dvorani Narcdmega doma ob polnoštevil-ni udel žbi zastopnikov sokolskih edinic iz v9ega našega obmejnega ozemlja. Zbor je otvorii in vodil dolgoletni ter velezi-služni župni starosta dr. Milan Gcrišek, ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil predvsem prve?a sokolsk'ga staroste Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je zbrano Sokolstvo priredilo živahne ovacije. Počastil je tudi spemin nepozabnega prvega mariborskega staroste blagopokoj-ncga br. dr, Ljudevita Pivka. Pozdravil je nadalie br. Jože Smrtnika kot delegata savezne uprave, dočim se je m'nistru za telesno vzgojo naroda dr. Milet:ču, sa- vezni upravi in br. generalu MiKnkoviču poslala pozdravna brzojavka. Naša obrneina sokolska župa, ki čuva kot veren stražar nad našo severno me jo, je kljub vsemu vztrajala v svojem sokol-skem detlu ter še krepke j c strnila svoje vrste. S:minskj trak Nj, Vel. kralja. Sokclska Petrova p*tletka je poživila delo malodane vseh ediric in so si mnoge postavile za svoj cMj gradnjo svojih lastnih sokolskih domov. S: kolskj domovi so najuspešnejši činjtelj v narodno obrambnj vzgoji našega obmejnega ljudstva. Dograjeni so bili sokoiski domovi v Dolnji Len lavi jn štrigovi. v gradnji pa so trenutno domovi v Gornji Radgoni, Mar nbsrgu, Vuhredu, Preval ju in Mar-kovcih Iz blagajniškega perrčila posnemamo, da je znašal denarni promet 544.903 din, dočim je fond za župnj dom narastel na 54.178, fond za Tyrcev socialni sklad na 55.468 din. naredneebrembni focd pa na 14.874 din. Premoženje vseh edinic je naraslo na 6.727.000 d:narj v. župnj prosvetni odbor je razvil vso svojo delavnost. dočim je župn^ socialni odsek posvečal svojo prvenstveno skrb brezposelnim bratom Sokolom. V debati se je zlasti poudarjalo da se mora z'asti v obmejnem ozemlju nacionalno in naredno obrambno d'Jo poživ tj ter da mora b'ti Sokolska Petrova petletka tudi idejno vzgojna, da brmo iz naše mladine vzgojili narodno zaveden in borben sokoiski rod. Vsa-poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje nakar je župni zbor v teplih besedah, pozdravil saveznj d legat br. Smrtnik poudarjajoč, da vežejo So- z Greta Garbo Charles Boyer, ki predstavlja samega cesarja Napoleona. Filmska veletvrdka Metro-Go'dwyn-Mayer, ki je v teku zadnjih let izvršila celo vrsto velikih filmov, o katerih je govoril ves svet, je s filmom »Grof ca Walew-ska« zaenkrat gotovo dosegla višek. Tvrdka ni štedila z denarjem za opremo, stroški so narasli naravnost v neverjetne milijone. Za vsebino tega filma je poslužila sicer le majhna epizoda iz Napoleonovega življenja, toda spretni ameriški moistri filma so nam prikazali vso veličino Napoleonovega dviga in strahoto niegove propasti. Videli bomo Napoleona, ko stopa k poroki kot ce=ar, občudovali bomo siiajno igro obeh velikih umetnikov Grete Garbo v vloei poliske grofice in Charle=a Boverja kot zaljubljenega imwptorja. Razkošno je bil prirejen ples v Varšavi, ko ie mogočni cesar hitel krotit Ruse. Toda že kmalu nato se je prav i?ti mogočni co=podar Evrope poražen vračal. Uresničil se je njegov znani izrek, da ie od veličactno.-or prve rteklišk^ meščanske šole pod vodstvom F. šu*terš!ča ter mešani zbor državne iič!te'iske šole nod vodstvom prof. Pahorii. Aka^emiiski soored se ie zakiin^ii z dr-?-«vno himno in so bili vsi nasto^aioči de!°*-ti too'-ga priznanja ter navdušenega odobravanja. Za Narodni svet vseh obrambnih društev! Skrb za brate izven države naj prevzame vsa Jugoslavija Ljubljana, 10. aprila Danes ob 10. uri ie otvorii v sejni dvo ani Kmetijske družt.e g. minister v p. dr. Fran Novak občni zbor n«ro'mo obrambnega društva Bran-i-bor. Zbora eo ee udeležili zastopniki Jadran ke straže. JUU. Jugoslov. ženske zveze. visoko.Šo'k Mrtve straže. Profesorskega društva. Soče in drugi. Vsem zastopnikom ie izreke' predsednik g Novak iskrene pozdrave, nakar ie prečita! brzoav-ne pozdrave Nj. Vel. kral'u Petru II..^kraljevemu nam^stništvu. vlaii. banu in županu. S toplimi besedam: s« ie -incmi i 1 dvoletne odbornice in ča-tne prelsednice CMD, blago^okoine Fran>e Tavčarieve. Poročila eo poudarjala: Bran-i-bor mora postati or?anizaci \a. ki naj združu>e vse Slovence v borbi za delo. da bo m;lijon Slovencev v državi skrbel za 500 tisoč Slovencev izven meia države. Društvo proslavlja danes petletnico obsto:a in v niem ie zbrana elita bojnega duha. PoPvai naših ljudi na Koroškem ie bil pred prikliučitvMo «l*b. vo-ditelii nove države obl jublja o. da bodo spoštovali nače'o narodnosti. V«a naša želja ;e da dobi naea manišina re« svoboden, kultur-ni in politični razmah, da lahko živi kot do-ber prevodnik prijateljstva med nami in Nemci Odbor ie delal solidarno, v harmoniji, zavedajoč se. kai pomeni njegovo delo v tem času. Skušali so pritegniti akadem ke z ustanovitvijo akademskega od?eka. kar pa se iz j višjih razlogov ni obneslo. Naloga novega odbora bo. da to zam sel vendarle uresnirri. < Slab :e položaj na štajerskem. Hazpu^čena ie podružnica v Ormožu, ker ni več delovala. Zlasti po deželi so potreb™ dobri orga.n:za-torji. ki bodo povsod ustanavljali podružnice in vzbujali pri ljudeh zanimanje za narodno obrambno delo. Nainiarljivejša ie bila ljubljanska podružnica, ki ie nabrala največ sredstev. Veliko razumevanja 'o pokazali^ učitelji pri zbirki pirrov. Vsaka podružnica bi mora'a ;meti vsaj eno prireditev v letu. da informira ljudi o vsem in jih oim bolj pritegne k sodelovanju. Dobro je uspela božična akcija v Ljubljani. Društvo ie postalo član izseljenske zbor. niče. Govorilo in delalo se ie na tem da se združijo vt?e narodno obrambne organizacije v nekak narodni svet. vendar se zaenkrat tc še ni posrečilo. Če ie tak narodni svet potreben samostojni Česko-lovaSki republiki, koliko bolj bi bil potreben S'ovencem! Po vsej državi <=e moraio osnovati podružnice Bran-i bora. da bo namesto milijon Slovencev skrbelo za naše rojake izven ja 15 milijonov Jmfo^lovenov. To se bo ,ja dalo ustvariti le e oomočio narodnega sveta, zato nai se la osnuje še leto«. Za norega ored-sedn;ka ie bil izvoljen prof. Ivam Rudolf, za ota rod predsednika pa dr. Fellaher in rav-natelj Dular._ Lep dar: Zgodbe brez groze Urejuj* Dnvonn tUvijeo, — izda* *a Jwo»rcij >JuU»* AdoU Eibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekaraarja Fran Jeran. — Za inaeratni det je odgovoren Aiojs Novak. —. Val v Ljubljani.