Leto UI.f štev. 303 Poštnina pavSafirana. V Ljubljani, sobota dne 23. decembra 1922 Posamezna štev. stane 1 Oln l*h»lm ob 4 zjutraj. Stane mesečno IO— Din st inozemstvo 20-— B Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernovi. sL št 64. Telet št«. Podružnice: Maribor, Barvarska ulic* štt TeLšt22. Celje, Aleksandr. oesta. Račun pri poitn. čekov, zavodu štev. 11.842. Božična Številka «■Jutra» izide Jutri, v nedeljo ob običajni ari. Izšla bo v mnogo večjem obsega in bo vsebovala poleg tekočega dnevnega materijah tudi pestre in zanimive priloge. Zlasti opozarjamo na mladinsko prilogo, prirejeno s posebno skrbjo kot skromno božično darilo za našo deeo. Božična številka bo veljala v podrobni prodaji 2 Din. Ljubljana, 22. deoembra. Včeraj smo zapisali kratek nekro-log ravnokar razpuščeni naši narodni skupščini. Bili smo ji pravični v njenih dobrih in slabih straneh. Danes bi radi dodali še dve, tri o glavni refleksiji podobe te skupščine v naši ožji domovini. Pred prevratom smo do ušes tičali v klerikalizmu. Klerikalizem, to je bila edina moč na deželi in tudi v mestih je že prešimo ali gospodoval ali pa vsaj odločilno vplival. Na tleh je bil stari liberalizem strt po Krekovi delavnosti in šusteršičevi brezobzirnosti. Taka je bila naša dedščina. Prevrat je dal priliko, da se ta položaj radikalno izmenja. A popusti ji vost in še drugi vzroki, ki jih raje iie obdelujemo tu, so prinesli, da je kle-rikalizem ostal na krmilu vsled gnilih kompromisov, ki so se tedaj sklenili. In tako se je klerikalizmu dalo dve leti časa, da je zopet prišel do sape. Šele volitve v konstituanto so prinesle korak k napredku. Klerikalci so se tu in v Beogradu tako krčevito držali vlade, da jih je pokojni Ves-nič moral s silo tirati ven. Dve leti smo bili brez klerikalcev na krmilu države. In to je bilo bridko za klerikalizem. M je poprej sesal iz državne blagajne za svoje naprave, ki je tiščal v hlapčevski službi naše šolstvo in učiteljstvo in počasi vršil z javno pomočjo infiltracijo v duše inteligenčnega naraščaja. Ljudje, ki imajo vpogled v strašno delo zastrupijevanja slovenske duše po rimskem klerikalizmu, ljudje, ki poznajo, kaj je v tem pogledu bilo zamujeno v prejšnjih letih, morejo ceniti napredek, ki ga je prinesla nova doba. Vsi trdijo, da mora trajati mnogo let, da se izbriše moralna škoda, ki je zašla v kosti in duše ljudstva vsled dolgotrajne vlade rimske-ea klerikalizma. Da se je držalo klerikalizem od odločilne besede v vladi stran, to je v glavnem zasluga demokratske stranke. Radikalci so v tem oziru bili nedosledni in današnja njihova ministra Trifunovič in Jankovič sta zabeležena med protektorji najlažnjivejše in najopaznejše klerikalne organizacije Orlov. Prvi je s posebno okrožnico kot minister prosvete priznal njihovo ena-koveljavnost s Sokolom, drugi pa jih je na orlovskem zletu v Mariboru koval v zvezde. Radikali so pač od nek-aaj na stališču, da se naj jim pusti samovlado nad srbskim plemenom, Hrvate naj vodijo njihovi separatisti, Slovence pa klerikalci. Proti temu stališču je vstala demokratska stranka, ki je. poudarjajoč narodno jedin-stvo. zahtevala, da se klerikalizem izloči iz vpliva na vzgojo in se mu one mogoči zloraba državnih sredstev. Kdor je objektiven in ni čisto slep osebnih strasti, zavisti in sovraštev, ta bo priznal, da je klerikalizem v preteklih dveh letih v demokratih našel protivnika, ki ga je brez usmiljenja držal k tlom. To mu seveda ni bilo prav. Ako si ni mogel pomagati s poštenimi sredstvi, je začel z intrigo. Oblekel je ovčjo kožo in začel hujskati Slovence zoper Srbe. Naenkrat je bil poln skrbi sa Slovenstvo in njega kulturo in začel je koketirati s komunističnimi načeli. In kakršni smo že naprednjaki slovenski, intrigi preradi nasedamo. Kar naenkrat se je začelo širiti, da klerikalizem pravzaprav ni nobena nevarnost. In začela je doba. ko so napredni vseučiliški profesorji pisali po klerikalnih listih, doba koalicij sovraštva zoper demokrate, spletenih v klerikalni kuhinji, koalicij, ki vse verno in naivno opravljajo hlapčevsko službo, da se klerikalizem restavrira v Sloveniji.. Vsi ti avtonomisti in republikanci. vsi ti socijalci raznih vrst, ti disidenti in vse drugo, kar se je rodilo, vse to so vede ali nevede orodja v roki klerikalnega general-Štaba. ki hoče uničiti glavnega nasprotnika svojega — demokrate. Le nič se ne varajmo.. Klerikalna taktična deviza je: pobiijno demokrate, drugo se potem samo podre. Porušimo jih s tem, da pošiljamo v boj druge. Tako je razumljivo vse. kar se v zadnjih dveh letih godi v Sloveniji. Izolirati in rotem nahiti nas. to si 2ele i Sifuacifa po razpustu parlamenta POMEN ODLIKOVANJA MINISTROV IN POSLANCEV. — RADIKALCI ODKLANJAJO PROTIČEVO USTAVO. — VOLILNA POSVETOVANJA. Zatrjuje se, da je sedaj gotovo, da tudi Magljajičeva muslimanska skupina ne Beograd, 22. decembra, kg. Danes je bilo objavljeno odlikovanje poslancev, ki so glasovali za ustavo, kar se splošno smatra kot poseben demonstrativen čin proti vsem tendencam, ki gredo za tem, da bi vlada s svoje strani pripustila kakšne dvome o svoji ustavovernosti, in pa kot svečan demanti onih neosnovanih govoric, ki se širijo od izvestnih strani, da bi bila namreč krona sama za katerekoli revizionistične eksperimente. S tega stališča je interesantna tudi debata v današnji seji ožjega odbora, ki naj bi sestavil volilni proglas radikalne stranke. Odbor se ni mogel zediniti na besedilo onega odstavka, ki se nanaša na prilike na Hrvatskem. Protičevi pristaši so zahtevali, da se naj vzame za osnovo tkzv. Protičeva Unija, ki predvideva 9 pokrajin: Srbijo, Staro Srbijo z Makedonijo, Hrvatsko in Slavonijo z Mediimur-jem, Bosno, Črno goro s Hercegovino, Boko in južnim Primorjem, Dalmacijo, Srem z Bačko, Banat, Slovenijo s Prek-murjem, t j. 6 pokrajin s srbsk plemensko večino, 2 s hrvatsko in 1 s slovensko plemensko večino. Zagovorniki te »linije* so povdarjali, da bi bilo s tem tudi najbolj zadoščeno špecijalno srbskemu stali šču. Večina odbora je ta predlog odklo nila z motivacijo, da pomenja revizijo ustave... Večina poslancev je že zapustila Beograd. Ostali so pa voditelji, ki se sporazumevajo glede raznih taktičnih vprašanj. Manjše srbske opozicijonalne stranke ventilirajo, da bi se pridružile demokratom v volilni blok, ki bi povsodi, kjer kandidirajo radikalci postavil proti njim enotno fronto in preprečil vsako cepljenje glasov. Zemljoradniki skušajo poravnati svoj notranji spor z grupo posl. Avramo-viča in z Divljanovo skupino. Posrečilo se jim ni. Prišlo je do ostrih prepirov, ki so razpor navidezno še povečali. Volilni izgledi te stranke so slabi. Socialisti upajo, da je nastopilo med delavstvom iztreznjenje in da se bodo vrnili močnejši v novi parlament. Vznemirja pa jih popolna desorganizacija stranke v Sloveniji, kjer je dosedaj bila njihova glavna moč. V demokratskem klubu vlada velika borbenost. Demokratska stranka se zaveda, da je ona najopasnejši !n edini resni protivnik radikalske reakcije. Stranka bo šla enotno v boj in je odločena zatreti disidentske kandidature, ki so se pri volitvah v konstituanto pojavile v nekaterih okrožjih. V kratkem bo sklican gla%nil odbor, da sklepa tudi o tem, ali naj stranka pristane na volilne kompromise tam, kjer je treba zbrati vse glasove proti nasprotnikom narodnega jedinstva. Gradivo za konečne odločitve pripravlja ožji odbor, v katerem sta podpredsednika dr. Krstelj in A. Radovid ter posl. Pribiče-vič, Davidovič, Timotijevid, Kumanudi in dr. Šumenkovič. Danes se je odpeljal v domovino g. Pucelj. Včeraj popoldne je dalje časa kon-feriral s Svet. Pribičevidem, danes pa je posetil min. pred. Pašiča. vstopi v vlada PRIPRAVE ZA VOLITVE. Beograd, 22. čecembra. d. Predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič je kot predsednik državnega odbora, v katerem se nahajata poleg njega še podpredsednika narodne skupščine, predsednika kasacijskega sodišča in apelacijske-ga sodišča v Beogradu, predsednik stola sedmoriee ter stola sedmorioe oddelek B za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu, predsednik velikega suda v Pod-gorici ter predsednik kasacijskega sodišča v Novem Sadu, sklical sejo državnega odbora na dan 28. decembra, da nadaljuje svoje delo za pripravo volitev. Pri zadnjih sejah je določil za posamezna volilna okrožja volilne okraje, sedaj pa bo za poedine okraje na podlagi urad ne statistike ugotovil število poslancev, ki se naj volijo. Določil bo volišča ter imenoval predsednika volilnih komisij ter njih namestnike. PREKARNA SITUACIJA VLADE V FINANČNEM ODBORU. Beograd, 22. decembra, kn. Med opozicijo se vrše razgovori o bodočem postopanju v finančnem odboru, ki bo zboroval tudi v času skupščinskega razpusta. Prevladuje mišljenje, da opozicija nastopi po enotnem načrtu in odreče vladi vsak kredit, ki bi ga od financijekega odbora zahtevala. Zastopniki demokratskega kluba smatrajo. da je treba napraviti edino izjemo glede uradniških doklad. RAZDVOJENOST RADIKALCEV V HRVATSKEM VPRAŠANJU. Beograd, 22. decembra, r. Danes predpoldne je imel ožji odbor radikal-skega kluba sejo. na kateri se je sestavil proglas na narod. Seja se je razšla, ker se niso mogli zediniti o točki, ki govori o Hrvatski. Protičevi pristaši so zahtevali, da 6e točno navede takozvana Protičeva linija, ki jo je predlagal Protič v svojem načrtu ustave, dočim so ostali člani bili proti temu. Vprašanje se predloži plenarni seji radikalskega kluba. VPRAŠANJE POSLANIŠKIH DNEVNIC. Beograd, 22. decembra, r. Dane poj>oldne je imel administrativni odbor narodne skupščine sejo. na kateri se je sprožilo vprašanje, ali dobivajo rarodni poslanci dnevnice tudi čaau, ko je narodna skupščina razpu-ščena. kot finančni odbor in administrativni odbor delata do novih volitev teh dveh odborov, in ker imunite ta narodnih poslancev nI razveljavljena do novih volitev, je administrativni cdbor tolmačil odločbe tako, da bodo narodni poslanci dobivali dnevnice do dne novih volitev, t j. do dne 18. marca. To tolmačenje administrativnega odbora je bilo poslano vladi. Odlikovanje bivših ministrov in poslancev ODLIKOVANI SO VSI, KI SO GLASOVALI ZA USTAVO. Marinkovid, Kosta Miletič in Marko Gju-ričid. Ostali poslanci, ki so glasovali z? Vidovdansko ustavo, so bili odlikovani z redom belega orla V. razreda. Z redom sv. Save I. razreda so bili odlikovani Milan Markovid, predsednik državnega sveta in Zivko Zivanovič državni svetnik, z redom sv. Save IV. razreda državni svetniki Filipovid. Paunovič in Petrovič, z redom belega orla V. razreda pa državni svetnik Stankovid in tajnik Kosta Radovinovid. Razen tega je bilo odlikovanih mnogo oseb povodom kti manovske proslave. Beograd, 22. decembra, n. Bivši ministri Svetozar Pribičevič, Andrija Stanič, Zivko Rafajlovič, dr. Kosta Kumanudi, Ivan Puceii, dr. Krstelj, Žarko Miladino-vič, dr. Gregor Žerjav, Velja Vukičevid, in OmeT Omerovič so bil odlikovani z redom Karagjorgjeve zvezde IV. razreda, dalje narodni poslanec Aleksa Žujovid z redom Karagjorgjeve zvezde V. razreda. Z redom belega orla III. razreda so bili odlikovani poslanci dr. Voja Janjid, Milan Vujičid, Milan Dragovič, Miša Trifunovid, z redom belega orla IV. razreda poslanci Andrija Stanid, Dragutin Vojovid, Zivko Rafajiovid, Laza Markovid, Uzunovlč. Kriza v mariborskem občinskem svetu VOLITEV NOVEGA MESTNEGA SVETOVALCA. - ODSTOP SOCIA-LISTICNEGA OBČINSKEGA SVETNIKA KOLBESNA. - GLASOVANJE O ZAUPNICI ZUPANU. nom kluba SLS obširen predlog, da se iz- Finančni minister in Narodna banka BAJK4 O KUMANUDIJEVEM IZPRAZNJEN JU DRŽAVNIH BLAGAJN. Beograd, 22. decembra k. Finančni minister Stojadinovič je pisal Narodni banki pismo, v katerem zahteva, da Narodna banka vrne onih 130 milijonov dinarjev. katere ji je refundiral bivši minister Kumanudi, češ da je bilo postopanje drja. Kumanudija nepravilno, ker se je takrat nahajal že v demisijL Narodna banka je to zahtevo odbila iz razloga, ker se je povračilo 130 milijonov izvršilo po soglasnem sklepu ministrskega sveta Pašičeve koalicijske vlade_, katere člani so sklep tudi podpisali. klerikalci. Potem bo šlo delo uničevanja naprednega, življa lahko izpod rok. A ta račun je slab. Storjen je brez krčmarja. In ta je zavednost naprednega ljudstva. Mnogi so se dali zapeljati. da 60 delali službo klerikalizmu, pezdir so iskali v naših očeh, bruna v svojem pa ne. In tako so tudi pozabili. da je klerikalizem glavni sovražnik. Intrige in kratkovidnost morejo za hip zatemniti pogled naprednega človeka, a trajno ne. Preko vsega mora priti zopet čas, ko obrnejo vsi naprednjaki fronto zoper zakletega so-vraga vsega napredka — zoper rimski klerikalizem. Danes popoldne je minister Stojadinovič posetil gen. ravnatelja Narod n« banke Novakoviča. Opustil je zahtevo po povračilu refundiranih 130 milijonov dinarjev, zato pa je zahteval, da Narodna banka takoj o tvori finančnemu ministrstvu večji kredit. Gen. ravnatelj Narodne banke Novakovič je ministra odgovoril, da Narodna banka prineipielno ne daje več nobenih kreditov brez efektivnega pokritja. V ostalem je sklepanje o tem stvar upravnega sveta in ne di-rektorija. NAŠA VLADA ZAHTEVA SPREMEMBO KONVENCIJE O SOLUNU. Beograd, 22. decembra, n. Kakor do-znava »Tribuna* iz zanesljivega vira, naša vlada ne bo ratificirala konvencije o naši svobodni luki v Solunu, ker ta konvencija ne daje zadostnih garancij, da bi se naše zveze preko Soluna razvijale povoljno. Naša vlada bo v najkrajšem času predlagala grški vladi, da se gotove točke navedene konvencije izpremenijo. LLOYD GEORGE POTUJE V ŠPANIJO. Pariz, 22. decembra, u. Lloyd George je danes dospel v MarseiDe, odkoder nadaljuje jutri svoje potovanje v Španijo. V Aliseclrasu namerava ostati dali časa. Maribor, 22 decembra. Na nocojšnjo proračunsko sejo ie prišel tudi vladni zastopnik, vladni tajnik Mulaček, ker je bilo voliti namesto od-stopivšega občinskega svetnika Slanovca novega člana v mestni svet v katerem so bile doslej zastopane vse stranke razen demokratov, kar je tudi povzročilo opozicijo demokratskega občinskega kluba. Volitev je pričela zopet šele z eno urno zamudo, ker se občinski svetniki niso preje sestali. Pri prvi volitvi ni prišlo do rezultata, ker so dobili: Bahun, socialisi, 9 glasov; Kejžar JDS 9 glasov; Hojnik. socialist, 2 glasova; Kreicer, socialist, 1 glas; 8 glasovnic je bilo praznih. Prazne listke so oddali klerikalci in menda tudi en komunist. Pri drugi volitvi je bila ena glasovnica neveljavna, dobili pa so: Kejžar 10, Bahun 9, praznih 10. Tako je prišlo še do tretje ožje volitve med Bahu-nom in Kejžarjem. To pot je bilo oddanih 21 glasov in je prejel Kejžar 14, Bahun 7, praznih 9, tako da je bil izvoljen predsednik demokratskega kluba Kejžar. S tem bo začela tudi demokratska stranka aktivno sodelovati v mariborskem občinskem svetu. Nato se je javil k besedi občinski svetnik dr. Verstovšek, ki je predlagal, daj se razpravlja o zadevi provizije Kolbes-na, katero zadevo je medtem preiskala v to svrho izvoljena občinska komisija. Občinski svet je soglasno sprejel ta predlog, nakar je prebral župan Grčar dopis g. Kolbesna, ki odlaga z ozirom na zadnje dogodke v občinskem svetu svoje mesto. Mesto njega pride v občinski svet skladiščni mojster Josip Ožmec. Nato je podal poročilo komisije predsednik dr. Sernec, ki je poročal, da sta pri nakupn posestva VVolf-Jelek posredovalec Scheid-bach in občinski svetnik Kolbesen zahtevala cd prodajalke kot provizijo polovico kupnine, ki jo je plačala občina z zvišano kupnino od 60 K na 65 K za kvadratni meter, kar je dosegel baš občinski svetnik Kolbesen s svojimi napačnimi informacijami. On je tudi dobil še izplačanih na konto provizije 10 tisoč kron in je komisija označila postopanje Kolbesna pri tej kupčiji kot nezdružljivo s časijo občinskega svetnika. Občina je bila pri tej kupčiji Tadi postopanja Kolbesna oškodovana za okrog 60 tisoč kron. Po nekaterih pojasnilih, ki jih je dal dr. Sernec na razna vprašanja iz preiskave, pa je stavil občinski svetnik Zebot ime- reče nezaupnica županu Grčarju, ker ie pri tej zadevi površno postopal in zadeve ni dal niti v odsek, ampak kar Izplačal provizijo Kolbesnu. Predlog zahteva nadalje, naj občina zahteva od župana povrnitev vse škode, ki jo je utrpela pri nakupu tega posestva vsled zvišanja kupnine in izplačila provizije. Obč. svetnik Bahun trdi v debati, da socialističnega kluba ne zadene nikaka krivda, ker je Kolbesen napravil kupčijo čisto sam brez vednosti kluba, zapeljala pa ga je v to nečedno zadevo le beda, kar je konstatirai tudi predsednik komisije dT. Sernec. Bahun je še končno trdil, da je te žalostne zadeve kriv baje sedanji družabni sistem. Tudi podžupan Roglič pledira za nezaupnico, ker je župan pri tej kupčiji kršil predpise mestnega statuta s tem da sa-deve ni predložil občinskemu svetu v reševanje. Bahun zavrača Rogličevo očitanje in trdi, da nosijo pri tej kupčiji odgovornost vsi člani mestnega sveta, ker se je kupčija odobrila od vseh strank iz-vzemši demokrate, ki v mestnem svetu doslej niso bili zastopani. V debato so posegli še dr. Leskovar, dr. Rostohar Hi ! končno župan Grčar, ki je zatrjeval, dn j se je vse izvršilo v njegovi odsotnosti ln on že torej radi tega ni ničesar zakrivil v škodo občine. Dr. Sernec poudarja kot pravnik, da sodnim potom izplačane višje kupnine od župana in Kolbesna ne bo mogoče izterjati, ker ie občina pogodbo popolnoma pravilno odobrila. Žebot je potem umaknil svoj predlog za zahtevo vrnitve višje kupnine in provizije z ozirom na stvarno pojasnilo dr. Serneca in utemeljuje upravičenost nezaupnice. Izpopolnjuje ga še dr. Jerovšek, češ da se z Izplačilom provizije ni mudilo in ie torej župan vsekakor napačno postopal. Demokrati se kot popolnoma neudele-ženi niso udeleževali pranja tega umazanega perila, vladna koalicija pa se te prekljala do 10. ure zvečer, ko je končno prišlo do usodnega glasovanja. Ob napeti pozornosti občinskih svetnikov in galerije. ki je bila nabito polna je glasovalo za nczaupnico 7 klerikalcev, 4 narodni socialisti, proti pa 12 socialistov. Demokrati so se kot neudeleženi glasovanja vzdržali. Klerikalni predlog ie torej z enim glasom propadel. Zupan ie želel občinskim svetnikom ve-sel božič in zaključil sejo. Prva proračunska seja se bo s špeciiatao debato začela šele prihodnji teden. Pogreb predsednika Narutowicza Varšava, 22. decembra, s. Danes se je v Varšavi vršil pogreb umorjenega predsednika poljske republike dr. Narutowi-cza. Prisostvovali so pogrebnim svečanostim poleg rodbinskih članov člani via de z ministrskim predsednikom na čelu, diplomatski zbor, člani zbornice in senata 6 svojima predsednikoma, mnogo zastopstev javnih in privatnih korpo racij in ogron.ua množica prebivalstva. Prelat S/.lavo vski je imel nagrobni govor, nakar so ministri in generali po v, i ili krste v grobmeo v katedrali. Artiljerija je v zadnjo pečaščenje državnega poglavarja oddala med pogrebom iz topov 101 streL Italijanski klerikalci ia fašizem Rim, 22. decembra, s. Vodja italijanskih klerikalcev (popolarov) don Sturzo je imel v Turinu svoj z veliko napetoet-jo pričakovani govor o odnošajih popo-larov do fašizma. Pozval je pristaše svoje stranke, nai aodeloleio ori vzpostavit- i vi reda, ki jo hoče doseči sedanja vlada. Glede zunanje politike je priporočaL naj se dolgovi Nemčije kompenzirajo z vojnimi dolgovi zaveznikov. Italija naj bi stvorila s podonavskimi državami carin ski sistem, da bi s tem brez poostritve odnošajer do Jugoslavije in brez dvoumnosti proti Mali antanti zopet pridobila Jadransko morje in da bi imela vpliv na ustanovitev gospodarske enofc naaledstvenih držav. PROTIČ OBJAVLJA REZERVATNE AKTE. Beograd, 22. decembra, n. V današnjem »Radikalu* objavlja g. Protič tajno naredbo bivšega ministra za notranje zadeve Timotijevida, da se Madžari ir. Nemci, ki imajo opcijsko pravico ne upi-šejo v volilne imenike. G. Protid smatra, da je ministrovo naziranje krivo in zahteva, da se ta napaka popravi. Protič navaja konkretne primere, da je bilo v Vojvodini v krajih, kjer je nad 20 tisoč madžarskih prebivalcev, sprejetih v volHre imenike, le po 20 do 30 Madžarov. Darujte za Ciril-Metodovo OruZ&o t Jrvavi hordinoi" To bo novi roman, ki začne poleg »sdaajega romana «OBSOJENCI» izhajati jutri, v božični številki «Jutra». Da bo roman skozinskoz zanimiv in napet, za to jamči že ime pisatelja. Spisal ga je namreč sloviti, tudi Slovencem že dobro znani in priljubljeni francoski romanopisec MICHEL ZEVACO. Njegovi romani «Otroci papeža«. «Most zdihljajev» in drugi, ki so izhajali pred vojno v «Jutru» in «D:-ievu» in izšli deloma tudi v knjigah. so najpriljtibljenejše čtivo tako v naši meščanski, kakor v kmečki ali delavski hiši. Roman se godi v Parizu v času, ko se Je dvigala Francija pod kraljema Ludvikom XIII. in XIV. na vrhunec svoje slave in moči. Živo in napeto, kakor ma to samo Zevaco, opisuje takratno bujno, razkošno, intrig polno življenje na francoskem dvoru, v Parizu in o-.tali Franciji, strahovlado slovitega KARDINALA RICHELIEU-A, fci je s svojimi silnimi zmožnostmi utemeljil veličino Francije, a si obenem s svojo kruto brezobzirnostjo že takrat dobil priimek «KRVAVT KARDINAL«. Zevaco slika čitatelju vse one pestre in rafinirane dvorske intrige, po katerih je zaslovel francoski dvor po c;lem svetu, opisuje burne ljubezenske doživljaje pariških plemičev, ide-:'ino ljubezen kraljeve hčerke, ki si nakoplje ravno radi nje sovraštvo vsemogočnega kardinala. Novi naročniki, ki se naroče na -Jutro« z Novim letom, a pošljejo naročnino vsaj za mesec januar (10 Din) že poprej, dobe brezplačno vse fevilke od Božiča do Novega leta. Da omogočimo novim naročnikom tudi čitanje sedanjega romana «OBSOJENCI», ;. mo po vzoru raznih velikih listov v božični številki objavili tudi kratko vsebino tega romana, kolikor ga je iz-- 'a dosedaj. Tako bodo mogli novi naročniki zasledovati tudi naš dosedanji roman, ki bo seveda idiajal še t-alje poleg novega. Zopet HapaSI® Rapallska pogodba še vedno ni izvršena v celoti. Možje, ki so ta za Italijane nas obvezen dogovor uradno podpisali, > že davno izginili iz političnega pozo-šia. Gioiitija je zamenjal Mussolini, Verica Pašič. Toda rapallska pogodba je • e vedno tam, kje je bila. Ko je v Italiji prevzel vlado Mussolini, ie naša javnost, dobro poznavajoč italijan •ko dušo, pozorno pričakovala, kakšno tališče bo fašizem zavzel napram izvršitvi sporazuma v Santi Margheriti. Tisk i c hvalil Mussoliniia kot moža ravne linl-kot doslednega, dasi neprijaznega po-! tika. Prišel je končno 16. november in ■ neli smo priliko čitati ekspoze g. Mus-olinija. Govoril je o korektnih odnošajih 'talije z našo državo ter dodal še splošno opazko, da bo njegov kabinet izvršil \ se pogodbe, ki jih je Italija doslej podpisala, a še ne izvedla. Oddahnili smo se ;-ato in za hip nam je postalo lažje. Pa to ugodno razpoloženje ni trajalo dolgo. 2e par tednov po Mussolinijevih irjavah se je naš zunanji minister dr. Ninčič v Benetkah razgovarjal z zunanjepolitičnim pooblaščencem rimske vlade, g. Contarinijem. Tekom razgovora se je pokazalo, kaj in kako misli fašistovska vlada o rapallski pogodbi. Mussolini je v vojem ekspozeju sicer lojalno priznal se, kar so podpisali njegovi predhodniki, i.;da brez ozira na pogodbo je zahtevat d nas — novih koncesij. To je utemeljeni z naglašanjem, da hrepeni naša država po Solunu, čemur se Italija ne bo upirala, ako Jugoslavija pristane — na gotove koncesije na vzhodu Jadranske rSale. Na videz torej izvira italijanska zahteva po reviziji rapallskega miru iz naših dozdevnih aspiracli po grškem ozemlju, kjer seveda nima Italija nič odločevati. i'->da psihološki vzrok italijanskih zahtev c seveda drugi. Italija hoče našo državo r-driniti na Egej, da bi potem na Jadra-: :i imela popolnoma proste roke. Italija se glede rapallske pogodbe noče • .d vreči niti pravoreku Zveze narodov, marveč se postavlja na stališče močnej-:-ga. To stališče pa naleta na odpor cela naše javnosti. Zahtevamo od vlade v ' prašanju rapallske pogodbe največje opreznosti. Ne le Pašič, tudi naš zunanji uinister ima sedaj sila delikatno nalogo, ki zahteva od njega vse spretnosti in veščine. Rapallo izza leta 1920 ga ponavlja pred moralično odgovornost cele naše politično zrele javnosti. Toliko povodom zadnjih vesti beograjskih listov, da prevladuje v novi vladi raziranje, naj se rapallska pogodba ne predloži Zvezi narodov v registriranje. Politične beležke 4- Proglas demokratske stranke na somišljenike povodom razpusta narodna skupščine in razpisa novih volitev ■ide prihodnje dni. Sestava proglasa ■ poverjena posl. Kumanudiju in dr. vifnenkoviču. Razni listi še niso Pre~ fhali napovedovati »razcep demokratske stranke*. Očividno smatra,io demokrate za tako bedaste, da se bodo med seboj tolkli, mesto da bi sli ua nasprotnike. Najoriginalnejše je j.-oročilo blokaških organov, da bodo »demokratski desničarji* oostavih no vsodi protikandiflatttre proti »levfcar-iem» in narobe. Ta sistem bi bil dobro sredstvo, da zmagajo radikalci in blokaši. Demokratska stranka se ga pa prav gotovo ne posluži in vrača ljubeznjivo priporočilo izumiteljem v blagohotno lastno uporabo. -j- O uradniškem vprašanju priob-čuje »Jugoslavija* uvodnik in pravi, da bi se dalo izvesti uradniško prag-matiko že zdavnaj, če bi se v parlamentu več delalo in manj politiziralo. To je rociiica. kakor je resnica tudi to, da 6ta bila oba poslanca, ki tiživa-ta »Jugoslavijine* simpatije, med onimi, ki eo »politizirali*, nobenega pa ni bilo tam. kjer se je delalo. -f- Radikali v Sloveniji. Iz Beograda se nam piše: Radikali bi radi povsod postavili kandidate. Tudi v Sloveniji. Ker razmer prav nič ne poznajo. pride večkrat do prav humoristič-nih prizorov. V kombinaciji za radikale so dr. Ravnihar, Triller in Až-man. Velizar Jankovič je trdil, da dr. Ravniharja pozna kot orlovskega starosto od takrat, ko je bil v Mariboru, Ažmana poznajo kot glavnega sotrud-nika Kamenaroviča, o Trillerju ne vedo nič. Glavni informator je gosp. L e n a r d, ki se zaman trudi dokazati, da Ravnihar ni mogoč-, ker je podpisal program zagrebškega kongresa. Na to »e mu odgovarja, da- je to stvar značaja dr. Ravniharja, ne pa radi-kalske stranke. (Op. ured.: Odgovornost za te informacije moramo prepustiti dopisniku. Kaj bi radi radikalci v Beogradu, to si mislimo, kaj bi radi in kaj kuhajo gotovi gospodje v Ljubljani. to pa vemo, ker jih poznamo do dna.) -f Klerikalna poslanica. Na god sv. Frančiška Ksaverija je ljubljansko osrednje vodstvo Marijinih družb obvestilo vsa istoimena vodstva o sledeči važni zadevi: da eo za katoliško časopisje nastopili težki časi, da so nasprotniki katoliške misli agilni in požrtvovalni in da se bolj in bolj čuti padanje naročnikov klerikalne štam-pe. »Pri teh razmerah.* pravi poslanica, »ne zadostuje več splošen poziv duhovnika s prižnice, naj si ljudje naročajo katoliške časopise, marveč je treba agitirati od hiše do hiše, od osebe do osebe, kakor delajo nasprotniki. V ta namen naj se uporabijo zlasti Marijine družbe, »katerih poklic je delovati apostolsko*. Zato naj se v Marijinih družbah organizirajo časnikarski odseki in članice naj od hiše do hiše agitirajo za klerikalni tisk z »Domoljubom* na čelu.* — Ako že klerikalni listi tožijo o 6labih časih, koliko težje je potem naprednim, ki nimajo ne prižnic, ne apostolskih Marijinih družb. Somišljeniki, agitirajte za naše napredno časopisje. Nabirajte naročnike za »Jutro* in »Domovino*. -f Radikalci na delu. Po vesteh iz Vojvodine, je izprememba vlade izzvala- različne izpremembe tudi v tamošnji administraciji. Subotiški veliki župan g. Pavle Dobauovaeki je podal demisijo. Mestni kapetan gosp. Mavro Karakaševič še ni demisijoniral, a su-botiška radikalna stranka se že pogaja z Bunjevci glede nove ureditve mestne uprave. V Novem Sadu je radikalna stranka zaključila, da se radi izpremembe vlade razpusti občinski svet in rekonstruira mestna uprava. -j- Za «bloke» se zavzema »Jugoslavija« in bi rada videla, da bi se hrvatskemu bloku pridružil še slovenski blok in končno, da bi se ustvaril »prečanski blok*, ki naj bi stopil v boj z velesrbskimi radikalci. To je smisel »Jugoslavijinih* tirad, mi pa pravimo, da je misel narodnega edinstva že dovolj močna, dovolj utrjena za borbo z vsemi separatizmi. Politična borba, ki se bo v Jugoslaviji vršila. se bo vršila v glavnem za demokracijo proti reakciji, za čisto Jugoslovanstvo proti raznim separatizmom. In zmagala bo prej ali slej — samo in edino ona stranka, ki bo nosila na svojem praporu demokracijo in misel narodnega edinstva. f Gospod Protč je zadovoljen. Stari nadreakcijonarec Protič, ki je vodil ljuto kampanjo proti vladi, dokler so v njej bili tudi demokrati ter se delal, kakor da ga pri tem vodi kakšna posebna politična ideja, izraža v beograjski »Tribuni* svoje zadovoljstvo nad zmago srbskega separatizma ter poživlja radikale, naj gredo krepko po začrtani poti. Tudi lista novega kabineta mu Je prav všeč. ker so v ministrstvu zastopani »vsi kraji naše države*! Gosp. Protič obljubu-je, da bo napram novi vladi zelo pomirljiv, in če bo delala tako, kakor on pričakuje, potem bo razmišljal tudi o tem. da se zopet tudi formalno vrne v radikalsko stranko. + Križarska vojna Madžarov. Te dni se vrši velikopotezna organizacija madžarskih fašistov, ki jim lavori-kf gosp. Mussolinija ne dajo spati. V nedeljo se je vršil v Budimpešti zbor fašistovtkih zaupnikov iz cele Madžarske, na katerem je imel progra-matičen govor njihov šef posl. Frid-riech. naznanil je, da pride »od Hamburga do Bagdada* do velikanskega upcra narodov, ki jih je zasužnjila in oropala »lopovska antanta*. Madžari napovedujejo krvavo in strašno vojno vsem onim, ki so uničili »veliko državo Štefana*. Svetovna vojna ni končan*, temveč prehaja sedaj v drugo fazo. »Podajemo svojo pošteno in močno madžarsko roko svojim škhn bratom, podajemo jo nemškemu narodu in vsem. s katerimi smo pro-šla leta skopaj bojevali. Izvojevali si bomo vstajenje s pomočjo svojih slovaških in hrvatskih bratov. Proglašam novo križarsko vojno na življenje in smrt vsem nepriiateljem.* Madžarski šovinizem se nahaja v novem Stadiju delirija. -j- Jugoslavija in Rusija. Z vpraša- j njem naših odnošajev do Rusije se je začela pečati tudi radikalska oficijel-na »Samouprava*, in sicer zato, da potolaži — ruske emigrante. Ti so se namreč ustrašili, ko so zvedeli za približevanje med našo in rusko vlado. ker so mislili, da bodo izročeni boljše vikom. »Samouprava* jih je potolažila in pripoveduje, da med našo državo in veliko slovansko Rusijo morajo obstojati nekaki odnosa ji v tej ali oni formi, rednih diplomatičnih odnošajev pa ne moremo obnoviti, dokler tega ne storijo tudi druge države. Po svetu — Veliki antisemltski izgredi v Ru-mmiljL 2e več dni trajajo v mnogih mestih Rumunije veliki izgredi proti Zidom. Antisemitski izgredi pa so v prvi vrsti naperjeni proti dijaštvu. Na univerzi v Bukarešti so bili iztirani vsi akademlki-židi. Zemljoradniško časopisje trdi, da so ta pokret inscenirali pristaši vladnih strank. V nekaterih mestih so Zidje organizirali obrambne dobrovoljske čete, da se branijo pred napadalci. Socialni demokrati so celo izdali proglas na narod, da naj ščiti Zide pred napadi reakcionarnih strank. Ker je ta pokret proti Zidom razširjen skoro na vseh šolah, je bil minister za prosveto prisiljen zapreti več šol. Ob priliki spopada z Židi je bil ubit tudi poveljnik orožništva Nicoleanu. — Pokret nacionalistov v Avstriji. Nemški akademiki — nacionalisti so poslali rektorju univerze novo spomenico, v kateri zopet zahtevajo, da se uvede za židovske akademike numerus clausus. Spomenica zahteva nadalje, da ne sme biti noben profesor židovskega pokolenja Izvoljen za rektorja. Univerzitetni senat je te zahteve odbil. — Francoske podmornice. Francoska zbornica je s 411 proti 48 glasovi odklonila zahtevo vlade za kredit v znesku 61 milijonov frankov, ki naj bi se uporabil za graditev norih podmornic Z3 pojačanje obalne straže. — Sovjetska amnestija. Po uradnih j podatkih sovjetske vlade, ki jih objavljajo moskovska »Izvestija*, je bilo povodom proslave petletnice boljševiške revolucije pomilošcenih 39.342 oseb, med njimi približno polovica političnih kaznjencev, ki pa ostanejo seveda tudi dalje pod strogim nadzorstvom. Da se pa boljševiška »velikosrčnost* pravilno oceni, je treba seveda pomisliti, da ie ostalo v ruskih ječah še vedno okrog 200.000 političnih kaznjencev. C. Prosveta Ljubljanska drama. Sobota, 23.: »Idiot*. Začetek ob pol 8, Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25.: olj 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Svatba Krečinskega*. Izv. Torek, 26.: ob 15.: »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. ob 20.: »Jack Straw*. Izv. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Kralj na Betajnovi*. D. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: «Liliom». A. Nedelja, 31.: ob 15.: PeteTčkove poslednje sanje*. Izv. Zvečer zaprto. Ljubljanska opera. Sobota, 23.: »Sevilski brivec*. D Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 1.: ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: «Li!iom->. Ponedeljek, 25.: »Carmen*. Izv. Torek, 26.: »Gorenjski slavček*. Izv. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Madame Butterflv*. Gostovanje gospe Ade Poljakove. B. Petek, 29.: »Gorenjski slavček*. E. Sobota, 30.: »Carmen*. D. Nedelja, 31.: »Gorenjski slavček*. Začetek ob 6. popoldne. Izv. Ponedeljek, 1.: »Prodana nevesta*. Izv. Marijonetno gledališče v LJubljani. Pondeljek, 25.: ob 15. in 18.: »Snegulči- ca» in «Tri želje*. Torek, 26.: ob 15. in 18.: »Doktor Faust». Mariborsko gledališče: Sobota, 23.: »Nečak*. B in kuponi. Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25.: ob 15. »Jalnuševčani*. Izv. Znižane cene. Ob pol 8. uri: »Gol-gota*. Izven. Znižane cene. Torek, 26.: ob 15.: »Snegulčica*. Izven. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob pol 20.: »Baron Trenk*. Izv. Četrtek, 27.: »Faust*. Premijera. * Gostovanje ge. Ade Poljakove r.a ljubljanski operi. Sinoči je pela prvič za abonente odlična ruska pevka partijo »Butterfly». Očividno ni bila razpoložena: vedar je absolvirala svojo nalogo umetniško in prejela koncem opere lep šopek. Moški zbor za odrom jo je zavo-zil in padel. Ker režija ni pazila, je ostal levi izhod v 2. in 8. dej. brez za-slonila, da smo izlahka zasledovali življenje tudi za odrom. Opero je dirigiral g. operni ravnatelj Fr. Ru kav in a. Predstave Narodnega gledališča v Ljubljani za časa božičnih praznikov. Med božičem in no-im letom uprizori drama božično povest Pavla Golie «Pe-tur- i terčkove poslednje sanie* in sicer na sve ti dan. na Štefanov dan. na starega in novega leta dan vselej ob treh popoldne. Igra je letos nekoliko spremenjena. Avtor je napisal k njej prolog, kapelnik g. Balatka pa je uglasbil nekaj mest. predvsem ples meglic v tretji sliki. Vse te vprizoritve se vrše izven abonmanov. Na sveti dan (25. decembra) ob osmih zvečer igrajo v drami zabavno rusko komedijo »Svatbo Krečinskega* (izven)j v operi pa pojo ob pol 8. uri opero »Carmen* (izven), na Štefanov dan (26. decembra) se uprizori v drami ob osmih zvečer veseloigra »Jack Straw» (izv.). v operi pa ob pol 8. uri domača slovenska opera »Gorenjski slavček* (izv.). V četrtek dne 28. decembra igrajo v drami ob osmih zvečer Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi* (red D), v operi pa gostuje kot »Madame Butterflv* znamenita ruska pevka gospa. Ada Poliakova (red B). Začetek ob pol 8. uri. V petek dne 29. decembra se uprizori v operi »Gorenj ski slavček* oh pol 8. uri zvečer (red E). V soboto dne 30. decembra igrajo v drami ob osmih zvečer Molnarjevo zanimivo predmestno legendo »Liliom* (red A), v operi pa se poje ob pol 8. uri zvečer »Carmen* (red D). Na Silvestrov večer se ponovi v drami ob treh popoldne kakor je že zgoraj omenjeno, božična povest »Peterčkove poslednje sanje*, v operi pa uprizore ob šestih zvečer »Gorenjskega- slavčka*. Na novega leta zvečer je v drami ob osmih »Liliom*. v operi pa ob pol 8. uri »Prodana nevesta*. Predstave na starega in novega leta dan se igTajo izven abonmanov. Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) bo igralo oba božična praznika. Oba dneva bosta po dve predstavi in sicer kakor običajno, prva. ob 15., druga ob 18. uri. V pondeljek dne 25. decembra se predstavljata pravljična igra v petih dejanjih »Snegulčica* in dvode-janka »Tri želje*, v torek pa »Doktor Faust*. igra v petih dejanjih s predigro. Vstopnice se "dobivajo v predprodaji pri blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. nre. Stritof-Trostov koncert (Zveza godbenikov za Slovenijo) v pondeljek 8/1. 1923 v unionski dvorani ima na programu točke, ki bodo prijale glasbenemu strokovnjaku in laiku, preprostemu ljubitelju glasbene umetnosti. Dvorak, Caj-kovskij in V. Novak, vsi trije podčrtu-jejo v svojih skladbah nacionalni moment: češki, ruski in slovaški. Dvorak je uvedel v sinfonije celo narodne plese. Tako ima n. pr. njegova sinfonija v D-duru, ki jo bo igral pod Štritofovim vodstvom orkester Zveze godbenikov za Slovenijo, na mestu scherza furiant, idea liziran nacionalni ples. Živahna ritmika tega češkega plesa nam je znana iz Prodane neveste in priljubljene »češke besede*. Specialiteta Dvofakova je, da ie dvignil zastarelo plesno formo na umetniški nivo, kakor svoječasno Schubert, Chopin ali pozneje Brahm*. Njegove slovanske plese posluša danes radevolje ves svet-, karakteristične slovanske melodije. preraščene z Dvofakovim ritmom in njegovim tehničnim znanjem. Dvofak je virtuoz orkestra, slovanski Berlioz. Naj torej nestrokovnjaka ne odbije ime sinfonija, katero včasih veže širša publika s predstavo dolgočasnosti in pedan-terije. Dvofakova sinfonija je jasna, prožna, živa, temperamentna. Iz preproste narodne pesmi i-zrasla, je neposredno razumljiva tudi najpreprostejšemu poslušalcu. Znameniti naš rojak Anton Trost. pianist svetovnega slovesa, poda ta večer Čajkovskega klavirski koncert (b-moll) s spremljevanjem orkestra. Ta koncert je najbriljantnejše delo te vrste. Več o tem delu in o Novakovi slovaški suiti za mali orkester prihodnjič. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 100. Cena vez. knjigi 15 Din. po pošti 1.50 Din več. V slovenski mladinski književnosti ni knjig, ki bi bile tako priljubljene, kot so Tolovaj Mataj ali Pravljice, ki jih je spisal Milčinski. Sedaj nam je vnovič obogatil našo mladinsko literaturo z Zgodbami kraljeviča Marka, v katerih nam z le njemu lastno šegavostjo in živahnostjo podaja 19 pripovedk o kraljeviču Marku. Knjigo je okrasil S. Šantel. Priporočamo jo prav toplo, zlasti sedaj za Božič. Celjsko mestno gledališče. V okvir božičnega razpoloženja je spadala prav dobro mladinska igTa »Krojaček juna-cek». katero je vprizorilo celjsko dramatično društvo v torek dne 19. decembra. Mladina, ki .ie to pot preobvladovala gledališko publiko, je prišla popolnoma na svoj račun ter kvitirala gotove naravnost krasno uspele prizore z burnim odobravanjem. Soenerija. ki tvori važen faktor cele vprizoritve, je bila zelo okusna, za kar gre zaslužena pohvala g. režiserju Pfeiferju. Tudi vloge so bile v celoti srečno razdeljene. Z intenzivnejšo poglobitvijo bi se bil dal odstraniti seveda se tnintam deklamujoči ton in nerazločno izgovarjanje, ki je nekoliko motilo potek cele igre. Zelo zadovoljivo so odigrali svoje vloge zlasti kralj (g. Pfei-fer). dostojanstvena kraljičina (gdč. Vor-bachova). baron Kozorog (g. Pere), dvorni norec Špieabrin (g. Reš), in Fridolin Cgdč. Tončka Mimikova). Prav dobro so bile zasedene tudi nekatere manjše vloge. Strokovnjaška roka je insceniraia nadalje zelo srčkani balet, za kar gre gdč. Kovačevi posebno priznanje. Gledališče sic«T ni bilo napolnjeno, a gotovo je še marsikdo računal z reprizo, ki se je napovedala za sredo dne 20. decembra Želeti je. da se domači igralci ne strašijo truda in nam večkrat s sličnimi igrami izpolnijo nepotrebne mvte med gosto-I vanji. Knjiga za mladino in primerno božično darilo je zbirka pesmi priljubljene pesnice gospe Vide Jerajeve „lz Ljubljane čez poljane". Opremljena je z originalnimi in ljubkimi perorisbami znanega ilustratorja g. Milka Ko6a. Dobiva se po vseh knjigarnah in v pisarni ..Slovenske Matice", ki je knjigo založila. Pisarna je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 3 do 5. ure. Cena 15 Din. Pevski koledar za leto 1923. »Zveza slovenskih pevskih zborov* se je kljub ocromnim stroškom odločila izdati letos svoj »Pevski koledar*, da ustreže našim pevcem in pevkam, kakor tudi vsem ljubiteljem slovenskih pesmi. Poleg običajnega koledarja prinaša koledar kratke in markantne sestavke o Forsterju, Vil-barju, Steletu, o jubilejih Glasbene Matice, gg. Hubada in Dražila ter pregled delovanja »Zveze*. Da se vsak pevee seznani z namenom in pravili »Zveze*, so ta ponatisnjena v koledarju. Posebnost »Pevskega koledarja* pa so vrlo posrečene karikature naših priznanih in poznanih pevskih delavcev: Hubada, Dražila. Adamiča in Prelovca, ki Jh j« narisal France Podre kar. Cena vezanemu koledarju 10 Din. Moralna dolžnoet vsakega pevca in vsake pevke je, da si naroči ta koledar. V zvezi s koledarjem so izšle karikature zgoraj imenovanih pevskih delavcev tudi kot razglednice na finem chrom papirju in jih cenjenemu občinstvu toplo priporočamo v nakup. Cena razglednici je 75 par. Pevskim društvom priporočamo, da naroče pošiljke kolektivno. Vsa naročila za koledar in razglednice sprejema ter razpošilja »Zvezna knjigarna* v Ljubljani, Marijin trg 8. Šah Ljubljanski šahovski klub. Danes v soboto se bo igrala v »Narodni kavarni* v Ljubljani konzultančna partija med dr. Vidmarjem na eni ln tremi naj-močnejšimi igralci na drugi strani. Začetek ob 15. uri. Vabljeni so kibici in vsi, ki se zanimajo za šah. Sporf Vremensko poročilo z Gorenjske. Jugoslovanski zimskosportni savez je sprejel sledeča poročila: Iz Kranjske gore in Bohinja javljajo južno vreme in dež, medtem ko sporočajo iz Kamnika, da je na Veliki Planini in na Kamniškem sedlu znežilo ter je verjetno, da bo tamkai smuka ugodna. Smučarske prireditve /922/23. Jugo-slov. zimskosportni savez obvešča svoje klube in druge interesente, da je svoj (prvotno v Pohorje namenjeni) smučarski propagand, izlet na Bloke, določen na 25. do 26. decembra t. 1., odgodil na 6. in 7. januarja 1923, ker so za sedaj vremenske razmere za tak izlet neugodne. V Bohinjski Bistrici, bo priredil JZSS v letošnji zimski sezoni dva smučarska tečaja in sicer prične prvi tečaj, ako zapade za Božič sneg, dne 27. t. m. in bo trajal do 6. januarja 1923, drugi tečaj pa je določen na dobo od 6. januarja do 14. januarja 1923. Ako bi se do Božiča razmere izpremenile, izdamo poročilo v nedelji? dne 24. t. m. po časopisju. Beograjska »Jugoslavija* v Zagrebu. Med zagrebško Concordio in beograjsko Jugoslavijo se vrše pogajanja za dve prijateljski tekmi, ki nai bi se vršile za Božič v Zagrebu. Prvi dan Božiča bi Jugoslavija igrala revanžno tekmo z Gra-djanskim, drugi dan pa bi igrala s Concordio. Ker je Jugoslavija, kakor je to dokazala zadnja tekma z Gradjanskim v Beogradu, sedaj v zelo dobri formi, bosta tekmi vsekakor zelo zanimivi. Re-vanžna tekma med Jugoslavijo in Concordio bi se vršila za pravoslavni Božič v Beogradu. F. C. Barcelona, znani španski prvak v nogometu, ima 6000 članov. Olicielna lista avstrijskih plavalnih rekordov leta 1922. Zveza avstrijskih plavalnih društev je verificirala nastopne, v letu 1922. dosežene avstrijske plavalne rekorde: Dame: 400 m prosti stil Grete Adler (Amateur Sp. V.) 7:24; 50 m hrbtno Grete Buchbinder (Danubia) 0:44; 200 metrov hrbtno 3:38: skok v daljavo z glavo naprej Ana Reisner (Danubia) 18.25. Gospodje: 50 m prosti stil Ferd. Leita (Amateur Sp. V.) 0:2S.7: 50 m stransko H. Schrepier (W. A. C.) 0:34.8, 400 m prsno H. Lohry (W. A. C.) 7:03.1. TAKSE IN PRISTOJBINE. Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (»Uradni list* 100, 1921) letno ali polletno plačati kako tak-i so, se opozarja, da naj za leto 1923 izpolni to obveznost najkasneje do 15. ja-| nuarja 1923. Take takse so: Letna taksa po tar. post. 8 točka 2 (stalne objave ali reklame) 40 — 150 Din. Polletna taksa po tar. post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. Polletna taksa po tar. post. 65 (za pravico, da se točlio pijače v baraki) 250 Din. Letna taksa po tar. post. 98 (za biljarde) 50 Din. Letna taksa po tar. post. 100. 1.) za avtomobile 1200 Din: 2.) za fijakerske vozove: a) z dvema konjema 200 Din, b) z enim konjem 100 Din. Letna taksa po tar. post. 214 (za vsako odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih) 100 Din. Proti taksnim zavezancem, ki ne bi do 15. januarja 1923 vplačali letne od-nc»no polle',;ie takse se bo kazensko P"-« stooalo. Domače vesli * Kraljeva zahvala. Predsedništvo reatralne vlade izreka imenom kralja ra čestitke povodom njegovega rojstnega dne vsem najiskrenejšo vladarjevo zahvalo. * Testament kralja Petra. Predvčerajšnjim je kralj Aleksander sprejel v avdijenci gospoda M. Gjuriča, ki je kot kraljev pravni zastopnik obvestil vladarja glede testamenta pokojnega kralja Petra. * Pred dohodom Stinnesa v Beo-White Star Dominion Line*. m Generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Gospod H. M. Mitton, šef glavnega kanadskega priseljeniškega urada za Evropo v Anverzi je bil pred kratkim v naši državi, da prouči vprašanje emigracije naših državljanov v Kanado. Med drugim je našim uradnim krogom, ki se bavijo z izseljeniškim vprašanjem, sporočil, da je kanadska vlada v svrho kontrole izseljencev na evropskem kontinentu ustanovila poleg glavnega urada še priseljeniške urade v Parizu (za Cherbourg in Havre), v Hamburgu (za Hamburg in Bremen), v Haagu (za Haag in Rotterdam), v Gdanskem, v Kodanju, Kristianiji in v Stockholmu. Ti uradi imajo dolžnost, da pregledajo vse izseljence iz evropskih držav, ki se hočejo izseliti v Kanado. Noben izseljenec ne bo mogel priti v Kanado, ako ga ne bo prej pregledal eden teh uradov. Gospod Mitton je bil te dni v Zagrebu in Beogradu, da določi pogoje, s katerimi bi se mogel ustanoviti tak urad v naši državi za pregledovanje naših izseljencev. ■» Blagovni promet Trst-Češkoslovaška Z veljavo od 1. januarja 1923 se uvede nova tovorno-železniška tarifa za prevažanje blaga med Trstom in češkoslovaškimi postajami v dosedanji valuti lire. 124 Berlin 1.44 — 1.45. Budimpešta 350 — 4, London 436 — 43?, Milan 475 — 480, Newyork 92 — 93, Pariz 685 — 695, Praga 284 — 285, Švica 1750 — 1791, Varšava 0.53 — 0.58, valute: dolar 91 — 92. avstr. krone 0.135, levi 50, češke kron« 278 — 282, iunti 433, franki 680, madž. krone 4, napoleoni 320, marke 1.47 — 1.50, leji 45.50, lire 470 — 475, efekti-Jadranska banka 340, Ljub. kreditna banka 200. Slavenska 102.50 — 104, Slov eskomptna banka 159, Ljub. strojne tovarne 152.50, Trb. premog, družba 330 — 350. Beograd, devize: Bukarešt 51 — 5*. Berlin 1.35 — 1.45, Dunaj 0.1225 - 0.1325. Pešta 4.05 — 4.10, Solun 112.50 — 117.50 Pariz 686 — 694, Praga 277 — 283, Ženeva 1743 — 1757, Milan 472 — 478. Newyork 92 — 94, London 426.50 — 432.50, Sofija 6720 — 68.20, valute: franki 676 — 684, levi 61.50 — 62.50, dolar 90.75 — 92.75. Dunaj), devize: Zagreb 184.75 — 185.25 Beograd 739 — 741, Berlin 10.75 — 11.03, Budimpešta 29.70 - 29.80. London 328-500 — 329.100, Milan 3596 — 3604, Newyork 70.895 — 71.045, Pariz 5274 — 5286, Praga 2087 — 2093, Sofija 519.50 — 520.50. Varšava 3.85 — 3.95, Curih 13.410 — 13.440, valute: dolarji 70.520 — 70.820. levi 498 — 502, marke 10.65 — 11.65. funti 327.700 — 328.700, franc. frank! 5215 — 5245, lire 3562.50 — 3577.50, dinarji 728 — 732, poljske marke 3.75 — 3.95. leji 399 — 400, švic. franki 13-22P — 13280, češke krone 2070 — 2080. Praga, devize: Berlin 50 — 60, CurTf 631.25 — 633.75, Milan 170.25 — 171.75, Pariz 249.75 — 251.25, London 154.75 — 156.25, Newyork 3320 — 33.70, Beograd 3625 — 36.75, Sofija 25.30 — 25.70, Dunai 4.65 — 5.15, Varšava 17 — 22, Budimpešta 1.41 — 1.51, devize: marke 49J — 59.50, franc. franki 248.25 — 249.75. dolarji 33.05 — 33.45, avstr. krone 4.625C — 5.1250, poljske marke 16.50 — 2150. Curih: Berlin 0.08'/,, Newyork 52825 London 24.55, Pariz 39.35. Milan 27.05 Praga 15.85, Budimpešta 02275, Zagret 1.45, Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 0.02'/„, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.0076. Berlin: Italija 34.413 — 34.587, New-york 675.806 — 699.194, Pariz 50.373 — 50.625, Dunaj 9.72 — 9.78, Praga 20.498 — 20.602, Budimpešta 3.01 — 3.03, Sofija 46.38 — 46.32. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Novosti! 2a damske plašče v veliki izbiri. 84/v 0. S E. Sitfberne Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrsi olie, bencin in droge potrebščine Ima vedno i F. FloriancIS Llublfana. Vremensko Ljubljana, 22 decembra 1922. poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . 7. 766 9 6-5 brezvetra megla 3-7 Ljubljana . 14. 764-4 10-5 jug pol obl. — Ljnbljana . 21. 7638 9-8 jng. vzh. oblačno — i Zagreb . . 7. 7660 50 brezvetra megla — i 1 Beograd . 7. 7680 2-0 jasno n — j Dunaj • . 7. 763-6 20 jug reč jasno — | | Praga . . 7. 768-7 5-0 brezvetii megla 10 i inomost. . 7. 762 8 —1-0 zapad jasno 17-0 V Ljubljani barometer nižji, temper. visoka. Solnce vzhaja ob 743, zahaja ob 16*15 FRAN RAVNIKAR i3S mestni teeapski mojster* Ljubljana, Linhartova ulioa. št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Najkoristnejše božično darilo je Undervvood in Erika pisalni stroj The Rex Co., Ljubljana 443« Tel. 268. Gradišče št. 10. Ssatle Farržre: ' * Obsojenci »Brate s . .* pri tem se nehote po-Sužnje njunega materinega jezika, zvočne italijanščine, ki jo je Karel V. najraje uporabljal, kadar je zapeljeval dekleta, . . . »brate, veš li, zakaj se nahajam tukaj, preoblečen kakor pajac, prešminkan in našemljen? Ali veš, zakaj sem se podal semkaj v preobleki špiona vkljub opasnosti, da me kdo ubije ali da me raztrgajo na kosce in še povrhu tega osramote? . . . Veš li, zakaj sem se pravkar še moral poslužiti laži, da so me pustili v tvojo klet, ker sem jim rekel, da me pričakuješ in da ti noeim važno in neodložljivo sporočilo . . .? Veš li, da sem že na oni, naši strani, moral poprej lagati, da sem se sploh mogel odstraniti, ne da bi bil postal v Veliki palači sumljiv, . . . čim se mi je pričelo dozdevati, da ni nikdo drugi, ampak da si baš ti tisti delegat Pra-viteljstvujuščega sovjeta anarhije, ki hoče premagati Siturgica? . . . Veš li torej, zakaj in čemu vse te opasnosti in laži? Zaradi tebe, Pietro, čuj me, le zaradi tebe. . i . kajti guverner je baš doznal. da se nahajaš ti tukaj in izvedel tudi za vse, kar delaš in kar še hočeš storiti! Izvedel je za vsako najmanjšo vašo tajnost! Si li pozabil, da ima Siturgic povsodi 6voja ušesa in svoje oči? Si li mislil, da moreš storiti tukaj le kretnjo svoje roke, ne ia bi Mac Head Vohr kmalu nato ne izvedel zanjo? Pietro, ljubljeni brat moj, ne poznaš li tega moža, tega strašnega gospodarja? Ali se ne spo- '22 fininjaš? ...» in Andrej se sedaj razvnema, kakor se je popreje razvnemal njegov brat. Pietro postaja hladnejši in naenkrat prekine svojega brata z osornim vprašanjem: »Kako praviš, Andrej, . . , tam vedo, da sem jaz tukaj in vedo tudi za moje ime? . . .» Iz njegovega glasu zveni skrb. Andrej jo zapazi in jo pripisuje nežnosti in skrbi za oba Ferratija, za njuno rodbinsko ime in končno skrbi za njega, Andreja samega, kajti on sam vztraja na strani Vohrovi. Zato sedaj pomirja brata: »Ne, imena tvojega in najinega, tega še ne poznajo, toda guverner dobro ve, da se nahaja že dvaindvajseti dan tukaj nekdo, ki je delegat Praviteljstvujuščega sovjeta anarhije, je - li, tako je?* Pietra zaskrbi, da bi brat ne povedal preveč in s tem kaj izdal ter tako omadeževal svojo čast. Zato položi prst na usta. Ulica na okrog je sicer prazna in pusta. Toda z oken gledajo ženske, starci, deca. Vsi ti radovedneži so nekako od daleč slišali, kaj se pripravlja, in sedaj kažejo s svojih oken s prsti za obema neznan :e-ma. in si prišepetavajo in kličejo vest, da je doli na ulici «naš delegat* in pa »odposlanec onih tam», in ta dva sta se prav prisrčno pozdravljala, in to je slabo znamenje . . , Tako nastajajo govorice in tako se širijo od hiše do hiše, bliskovito . . . Pietro prvi zapazi radovednost, ki ju opazuje. «Idiva!» pravi bratu in ga naglo vodi s seboj. Andrej pa ima pomisleke. »Ne, s teboj ne grem, ker nočem vedet!, fcje se skrivaš . . .» Pietro se smeje: »Hoj, kaj si morda našel sredstvo, da razlikuješ med temi medsebojno jednalrimi kockami blokov?* Pri tem pokaže na bloke, zaničlji-vo, sovražno, in se zakrohota. »Potem bi bila pač Siturgic napredovala, odkar eem jo zapustil!* In strastno dostavi: »Oh, brate, dragi moj! Tvoje srce je tako široko in plemenito, tako pravično, kako da dopuščaš, da te zaklepajo izkoriščevalci v 6tajo, kakor druge, kakor to živino?* Andrej mu 6tisne roki: »Brate, dragi brate, ker so moje oči jasno in moje srce polno sočutja z zatiranimi ... Ti ne veš. kako strašna mi je beseda, ki si jo izgovoril: Staje. Da. staje, kakor da govoriš o živini, ki jo poženejo v stajo, predno jo pokoljejo . . .» 7. Dva ... in ena. »Videl sem te, svaril sem te. rotil sem te! Storil sem vse, kar je v moji moči. Več storiti ne morem, in v svojem življenju se nisem še čutil tako brez moči. tako onemoglega-, kakor baš se-1 daj . . . Dragi, ljubljeni brat. odpusti mi . . .* Pri slovesu objame Andrej svojega brata Še enkrat. V njunih besedah in kretnjah je nekoliko italijanskega pretiravanja, ki pa ne omejuje iskrenosti. Tujci mislijo pri teh ljudeh često, da gre to pretiravanje na račun iskrenosti in da jo mora vedno šele hladni računar zmanjšati na pravo in odkritosrčno izmero. kakor da je treba toploto ču- etvovanje vedno šele popreje divfdl-rati s koeficientom južne klime. »Ostani še nekoliko,* prosi stare^i brat. »Ostani še in pripoveduj . . . Saj ne vem ničesar o tebi . s . kaj si delal ves ta čas. odkar se nisva videla . . . Kaj bo s teboj? Ali napreduješ?* Andrej zmigne z rameni: »Kaj neki? Saj poznaš moje življenje in moj čin . . .» Kaj naj se spremeni?* Pietrov obraz se razjasni: »O, spremenilo se bo nekega dne samo ob sebi! Kaj ne veš, da je na 6vetu nekaj. kar se imenuje ljubezen?* Andrej naenkrat položi Pietru roko na ramo: »Ali jo ti sam poznaš?* Tajinstven molk vlada med bratoma. Rada bi se izpovedala drug drugemu. in vendar molčita. »Ali jo poznam? Brate, ali si mi pogledal v oči?* Andrej ga pogleda in se zresni, ne da bi vedel, zakaj. Čudna, usoda vodi njun razgovor, kakor da sta oba brez volje in se uklanjata drugi volji izven sebe. »Si li zaljubljen?* vpraša Andrej. Pietro povesi glavo. Vroč. ponos mu napolni srce, ko pomisli ta hip na njo, katero ljubi in katera ljubi njega, kakor je dokazala pred nekaj urami iznova . . . Andrej si ogleduje brata skoraj v skrbi: »Zaljubljen si. ljubiš, srečen si . . . tvoj obraz sije in vsaka poteza te izdaja . s . toda mesto da živiš svoji ljubezni in svoji sreči, živiš še dalje, kakor kaznjenec, ki ga preganjajo . . . in še vztrajaš pri svojem jalovem aoostolstvu?* Pietro pa vzKEfcrrev »Misliš li. da bi me ona ljubila, č« bi jaz ne bil drugačen, večji m močnejši. kakor kakšen katerikoli zaljubljenec?* »Ona je torej častihlepna? — Oj, brate, kakor da ni še v^e druge tvoj« nesreče dovolj in preveč!* Pietro dvigne glavo: «Ne govori e njej!* »Tvoja je. Ne boj §e torej, zakaj je jaz ne bi spoštoval? Toda čemu mi hočeš braniti, da mislim o njej tako. kakor moram, ker drugače ni mogoče? . . . Morda je tudi ona razsrjena. strastna, maščevalna žrtev krivičnega socialnega reda?* Pietro Ferrati 6e smehlja in molči. V kotih trdno sklenjenih usten miglja ironija. Andrej opazuje brata in se čudi. Neko hladno tesnobo začuti ta hip in ne ve, odkod prihaja. Toda Pietro že govori: »Pusti, brate, naj bo. kakršna je. Kdor se noče žalostiti, se ne sme brigati za ljubezen obsojenčevo ... in pa . . . vznemirjam se le radi tebe . .. Ti torej še ne ljubiš . . . Toda kdo ve? Zdi se mi vjdjub vsemu, da ne bo ve? dolgo, da boš ljubil . . .» Andrej je proti svoji volji zarudeL Sedaj se poskuša šaliti: »Če bi bil jaz zares zaljubljen, potem bi bil šele sinoči . . .» »Zakaj ne?» odgovori brat resna »Strela udari, kadar hoče . . .» Naenkrat pa namrši obrvi, pogleda brata in ponovi vznemirjeno: »Od sinoči?* . , . Ko se brata razstaneta, sta oba že več minut molčala . . . Konec n. dela. Objave * Razpis tajniškega mesta. Jugoslovanska zveza za tujski promet v Sloveniji razpisuje mesto prvega tajnika z mesečno plačo 1300 Din. Zahteva se poleg dovršenega 24. leta popolno znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika v govoru in pisavi, vrhu tega popolno znanje nemškega in katerega drugega evropskega jezika, predvsem češčine, ter stenografije in strojepisja, po možnosti tudi računovodstva. Prošnje je vložiti do 20. januarja na naslov »Glavno tajništvo Jugoslovanske zveze za tujski promet v Ljubljani*, Dunajska cesta 18. * Sokolsko društvo v Kranju priredi v -redeljo dne 24. decembra ob 5. uri popoldne božičnico za moški naraščaj ter vabi nanjo vse prijatelje sokolske mladine. * Sokolsko društvo na Viču priredi na praznik Sv. Štefana dne 26. decembra t. i. svojo vsakoletno Božičnico s sledečim sporedom: 1.) Dramska slika »Vsak praznuje Božič svoj*; 2.) Božično drevo; 3.) Deklamacije; 4.) Obdaritev sokolskega naraščaja; 5.) Prosta zabava in ples. Vstopnina za odrasle 4 Din, za otroke 1 Din; začetek točno ob 7. uri zvečer. * Izobraževalni odsek Sokolskega društva v Sodražici priredi na Štefanji dan, 26. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani, narodno igro »Rodoljub iz Amerike*. Igra se ponovi na Silvestrov večer ob pol 19. Po igri se bo vršila prosta zabava. Sodelujeta tudi društveni pevski in tamburaški zbor. K udeležbi se vabite vsi prijatelji Sokolstva! * Za Sokol 1. je nabral lastnik kavarne Central v Ljubljani, g. Štefko Mikolič, 50 dinarjev, »ker pleše Peter kot veter*. Denar hrani naša uprava. * Šolska deca za slepce. Prejeli smo: Šolska deca iz Fare Vasi nam je poslala za božičnico lepih jabolk, hrušk, krhljev in orehov ter nam voščila vesele praznike. Bog plačaj Vam, Vašim roditeljem in Vašim učiteljem. Enako želimo tudi mi Vam vesele božične praznike in srečno novo leto. — Slepci iz državnega zavoda za slepe v Kočevju. * Triglavanski zbor v Mariboru. Dne 3. februarja bo v Mariboru veliki triglavanski zbor, katerega se udeleže starešinska zveza, J. A. D. »Triglav* v Zagrebu, v Ljubljani in na Dunaju. Dopoldne tega dne zborujejo posamezne edini-:e, da rešijo idejno stran triglavanskeg3 zbora, zvečer bo veliki elitni ples v Gotz-nvi dvorani v spremstvu vojaške godbe, 4. februarja pa skupni izlet vseh Trigla-vanov in gostov v Pekel pri Mariboru. Natančen program te velike in važne prireditve »Triglava* se objavi v kratkem. 'Tovariše člane J. A. D. »Triglav* v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti trigla-vanskega zbora, prosimo, da se najkasneje do 14. januarja javijo ustmeno ali pismeno pri tov. tajniku J. A. D. »Triglav* v Ljubljani, univerza, da bo tako mogoče pravočasno preskrbeti polovično vožnjo ter hrano in stanovanje v Mariboru. Zdravo! — Odbor J. A. D. »Triglav* v Ljubljani. štev. 2271. Razpis službe občinskega stražnika. Trška občina Tržič razpisuje mesto policista z mesečnimi prejemki 700 Din, čevlji, službeno obleko in prostim stanovanjem ter kurjavo. Nastop službe 1. januarja 1923. Prednost imajo še za službo polno sposobni bivši orožniki ter državni policisti. Prošnje (kolkovane s 3 in 10 Din, priloge po 1 Din) je vložiti naj-dalje do 27. t. m. na županstvo Tržič, opremljene s prilogami: domovnico, družinskim listom, nravstvenim in zdravniškim izpričevalom. Pomanjkljivo opremljene prošnje ne pridejo v poštev. Trško županstvo Tržič 20. decembra 1922. Župan: Ivan Lončar 1. r. n»|. d. SO baaadl O!«. 8'—, ftakt* aadat)njlh 8 baaa.d.l|n;ih S baa.