‘ZoJGjjfkl
TEDNIK
TRBOVLJE, 20. JUNIJA 1963	ŠTEVILKA 26	LETO XVI
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
£ e DOPISNIKI NAM POROČAJO Z VLIšč —	5
stran 3	>
|	# AKTUALNO — TROJANSKA CESTA — stran 4 I
^	# TEKMOVANJE MLADIH ZA DVIG PRODUK- i
A TIVNOSTI — stran 6, 7	\
| e KO JE URA ŠTIRINAJST — stran 9
ji' e 21 FILMOV V PULJU — stran 12	!;
1
-f
4
❖
REZULTATI VOLITEV V REPUBLIŠKI IN ZVEZNI ZBOR
Občina	RZ — glasovalo	ZZ — glasovalo
	vpisanih volivcev	vpisanih volivcev
HRASTNIK	95,6 •/.	98,4 •/,
LITIJA	88,0 •/,	
TRBOVLJE	94,5 •/.	96,4 •/,
ZAGORJE ob Savi	95,0 •/#	97,1 •/,
Po volitvah
V nedeljo smo spet odšli na volišča. Tokrat smo z dokončno izvolitvijo poslancev v republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije in zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije izvolili vse predstavniške organe novih skupščin, hkrati pa z doslednim uveljavljanjem načel nove ustave začeli novo obdobje v nadaljnjem razvoju naše samouprave.
Za nami je razdobje, ki je imelo — za razliko od vseh dosedanjih predvolilnih priprav — izrazito delovni značaj. Aktivnost pred volitvami je imela v vseh štirih zasavskih občinah še poseben pomen zavoljo tega, ker so udeleženci razgovorov, tribun in sestankov mimo drugega poglobljeno razpravljali tudi o vsebinskih problemih nadaljnjega razvoja. Seveda pa so razpravljali precej še o izdelavi 7-letnega perspektivnega načrta družbenega in gospodarskega razvoja, pri Čemer pa je bilo poudarjeno, da morajo biti tako načrti posameznih komun, delovnih organizacij irt krajevnih skupnosti dejansko orientacija za daljše obdobje, hkrati s tem pa morajo biti izdelani kar najbolj Objektivno in v skladu z dejanskimi možnostmi.
Za razvoj Zasavja v zadnjih letih je predvsem značilna hitra rast gospodarstva, saj se je družbeni bruto produkt v zadnjih petih letih povečal v občinah Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje •n Hrastnik v povprečju za okrog 70% in bo dosegel letos ž.e 50 milijard din. Največje povečanje družbenega bruto produkta beležijo v
občini Zagorje ob Savi, kjer se je le-ta povečal kar za 129 odst. Kljub močni konkurenci so se v zadnjem času tudi zasavske delovne organizacije v večjem številu vključile v izvoz. Letos bo znašala vrednost izvoza iz vseh štirih zasavskih občin okrog 3 milijonov 800.000 dolarjev, največ izvoza pa dosegajo v občinah Litija in Hrastnik; med večje izvoznike pa sodijo Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov iz Hrastnika, Strojna tovarna Trbovlje, Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in Zagorje ob Savi, Lesno industrijsko podjetje Zagorje, Lesna industrija Litija, Predilnica Litija in Industrija usnja Šmartno; pri izvozu pa so udeležene tudi zasavske kmetijske zadruge. Z nekaterimi investicijskimi deli, ki jih že opravljajo oz. so že v načrtu, pa bo mogoče v večih delovnih organizacijah precej povečati družbeni bruto produkt hkrati s tem pa povečati tudi izvoz.
V času pred volitvami so v vseh štirih zasavskih občinah — kot že omenjeno — podrobneje razpravljali tudi o stanju in problemih gospodarstva v posameznih občinah in delovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da bo treba doseči v prihodnje dosledno uveljavljanje ustavnih načel, zlasti še, kar zadeva upravljanje in nagrajevanje. Mimo drugega bo pa
treba skrbeti za skladnejši razvoj posameznih panog gospodarstva, posebno pozornost pa nameniti razvoju uslužnostne obrti, turizma, gostinstva in trgovine. Pozabiti pa ne bo kazalo še na nadaljnje vlaganje sredstev za negospodarske investicije, pri čemer bo tudi v prihodnje zavzemala prvo mesto stanovanjska izgradnja.
Zbori volivcev, ki so bili v vseh štirih zasavskih občinah dobro obiskani, so dali vrsto predlogov in sklepov. Nove občinske skupščine vedo zdaj za konkretne želje občanov s posameznih področij. Dosedanja praksa je bila v večini primerov taka, da se za predloge in sklepe zborov volivcev ni nihče zanimal, pa čeprav bi bilo treba za rešitev precejšnjega števila želja le malo denarja in pa nekoliko več dobre volje. Tudi se je le malokdaj dogodilo, da bi na naslednjih
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA NEDELJSKIH VOLITVAH — MNOŽIČNI POLITIČNI MANIFESTACIJI — KI JE IMELA ODRAZ TAKO V ' DOSEŽENIH REZULTATIH KOT V SAMEM RAZPOLO. 2ENJU — SMO TUDI V ZASAVJU PONOVNO MANIFESTIRALI ZAVZETOST ZA NAŠ NADALJNJI RAZVOJ IM ZA SODELOVANJE MED VSEMI NARODI SVETA! A
Miha Marinko na obisku v Trbovljah
(pb) TRBOVLJE — V sre- sekretar Centralnega komlte-do dopoldne je prišel na Ja Zveze komunistov Slove-oblsk v trboveljsko občino nije, tovariš Miha Marinko.
Seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Litiji
(ma) LITIJA — Na zadnji seji ObK ZK v Litiji so'razpravljali o Večerni politični šoli ter o sprejemanju članov v ZK. Dogovorili so se, da bo VP$ delovala tudi v novi sezoni, imela bo strnjen pouk, do oktobra pa bodo izdelali program šole in izbrali
slušatelje. Predvidoma bo začela šola z delom sredi novembra. Zraven tega so na seji ugotovili, da dosedanje sprejemanje članov v ZK ni bilo načrtno, zaradi tega Je ObK ZK sprejel načrt za delo okrog sprejemanja novih članov v ZK.
S političnim aktivom se je pogovarjal o nekaterih najaktualnejših vprašanjih, tako v gospodarstvu, ocenil je tudi predvolilno aktivnost, hkrati pa je dal nekatere praktične napotke za uveljavljanje načel naše nove ustave.
Tovariš Marinko sl je po razgovorih ogledal v Gaber-skem gradbišče nove tovarne polprevodnih elementov In nekatere druge trboveljske delovne organlzaclle.
S
Naši poslanci v skupščini SRS in skupščini SFRJ
Zabeležili smo
Občane Zasavja zastopajo v Skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije:
SILVO HRAST, poslanec zveznega zbora, ZORKA PERŠIČ, poslanec gospodarskega zbora, SAŠA dr. LUZAR, poslanec socialno-zdrav. zbora, BOŽIDAR DEBENJAK, poslanec kultumo-prosv. zbora,
DANICA JURKOVIČ, poslanec organizacijsko-po-
litičnega zbora.
V Skupščini Socialistične republike Slovenije so: STANE VOLK, poslanec republiškega zbora — Litija,
JUSTA KOS, poslanec gospodarskega zbora — Litija,
MINKA STRLEKAR, poslanec socialno-zdravstve-nega zbora — Litija,
BRANKO BABIC, poslanec kulturno-prosvetnega zbora — Litija,
JOŽE DERNOVŠEK, poslanec organizacijsko-po-titičnega zbora — Litija,
MIRKO DRAKSLER, poslanec republiškega zbora — Zagorje ob Savi,
STANE ZUPANČIČ, poslanec gospodarskega zbora — Zagorje ob Savi,
MINKA KOVAČ, poslanec socialno-zdravstvenega zbora — Zagorje ob Savi,
MAGDA MALOVRH, poslanec kulturno-prosvetnega zbora — Zagorje ob Savi,
BRANKO INŽ. HOČEVAR, poslanec organizacij-sko-političnega zbora — Zagorje ob Savi,
JOŽE LAZNIK, poslanec republiškega zbora — Trbovlje,
JOŽE GREBEN, poslanec republiškega zbora — Hrastnik,
LEOPOLD REBERNIK, poslanec gospodarskega zbora — Trbovlje, Hrastnik,
JOŽE KORITNIK, poslanec socialno-zdravstvenega zbora Trbovlje—Hrastnik,
STOJAN BATIČ, poslanec kulturno-prosvetnega
zbora — Trbovlje, Hrastnik
MARJANA ŽLINDRA, poslanec orgamz^cijsko-po-
liticrvga zbora — Tibovlje—Hrastnik.
ItAtkJM V TtV i-.Tli : iJViH	"
HRASTNIK
Bilanca predvolilne aktivnosti
(pb) HRASTNIK — V Hrastniku so imeli v soboto že četrto predvolilno zborovanje. Tokrat so se v domu Partizana zbrali mladinci iz hrastniške občine. Bilo jih je preko 200. Govoril pa jim je poslanski kandidat za republiški zbor Jože Greben. V sredo in četrtek pa so bila predvolilna, zborovanja na Dolu, v Spodnjem in Zgornjem Hrastniku. Na vsakem zborovanju je bilo po nekaj sto občanov. Govorili pa so poslanec za republiški gospodarski zbor Leopold Rebernik o gospodarskih vprašanjih, Marjana Tovornik, poslanec za organizacijsko politični zbor o nalogah družbeno političnih organizacij in občanov ter Janez Za-hrastnik, sekretar ObK ZKS Hrastnik o naši zunanji politiki in petem plenumu CK ZKJ. V Hrastniku pa so imeli skozi ves teden številne sestanke tudi politični aktivi v občini in na terenu. Tudi zadnja predvolilna dejavnost v hrastniškl občini je bila uspešna po kvaliteti kot obsežnosti.
LITIJA
Perspektivni načrt izdelati v skladu z možnostmi LITUA — Pred nedeljskimi volitvami so v 'Litiji pripravili več razgovorov z občani. Razgovor v Polšniku je vodil poslanec organizacijsko-poli-ličnega zbora Skupščine SRS Jože Demovšek, na Dolah predsednik občinske skupščine Stane Pungerčar, na Vačah in Gabrovki pa poslanec republiškega zbora Skupščine SRS Slane Volk.
Po volitvah
(Nadaljevanje s 1. str.) zborih poročali o realizaciji predlogov in sklepov s prej šnjih zborov. Zato bo epu Oti prvih in neodložljivih nalog novih občinskih skupščin v Zasavju, da skupaj z družbe-no-političnimi organizacijami skrbijo za poglabljanje odnosov na relaciji občinska skupščina — občani, hkrati s tem pa dajo prednost reševanju vseh tistili vprašanj, o katerih razpravljajo in sklepajo občani na zborih. Mnogokrat sc namreč dogodi — kot že omenjeno — da rešitev posameznih predlogov ne terja večjih finančnih sredstev, kljub temu pa ostanejo številni predlogi in sklepi le »na papirju«, ne da bi občani vedeli zakaj I Delo vseh družbeno političnih organizacij je bilo v le-
tošnjem letu	ravgi-
bano. Visoka volil fra VkTCTčŽ ha in zavest: delovnih ljudi Jo odraz precejšnje aktivnosti vseli d fuzije?) c^oliliehih organizacij. Nedvomno imajo precej zaslug za to tudi politični aktivi, tako pri krajevnih organizacijah SZDL In pri sindikalnih podružnicah. Zdaj bi bilo potrebno, da občinske družbenopolitične organizacije skupaj s političnimi aktivi poskrbe, da se to izredno razgibano delo nadaljuje skozi vse leto.
Z zadnjimi volitvami smo začeli v našem vsakdanjem delu doslcdnjo uveljavitev nove Ustave o nadaljnjem razvoju naše samouprave. V novih občinskih skupščinah in v Skupščini SRS in Skupščini SFRJ sc je močno spremenila struktura članov oz.
1kJF » JilUf
poslancev v koi i st jneposrcd-
riut pl oiifFa jfiTčev n* pbzifa-valccv ra/mer na posameznih področjih nx<ega družbenega "m-fjenjar Zato 'e mofocc Že zdaj trdili, da bo delo novih skupščin mnogo kvalitetnejše in šc uspešnejše, hkrati s tem pa tudi, da bodo nove skupščine poskrbele, da sc bodo že v kratkem začela v praksi uveljavljati vsa ostala načela nove Ustave.
Na nedeljskih volitvah — množični politični manifestaciji — ki je imela odraz tako v doseženih volilnih rezulta-tik kot v samem razpoloženju — smo tudi v Zasavju ponovno manifestirali enotno zavz.etost za naš nadaljnji razvoj in za sodelovanje med vsemi narodi sveta.
Marijan Lipovšek
Na razgovorih so razpravljali o predvolilni aktivnosti, zraven tega pa so analizirali tudi rezultate volitev članov nove občinske skupščine. Mimo tega pa so na sedanjih razgovorih razpravljali o vlogi članov nove občinske skupščine in poslancev nove republiške in zvezne skupščine, o potrebi po krepitvi organov samouprave, še posebej krajevnih skupnosti, razpravljali so o lokalnih problemih ter govorili o nalogah v zvezi z izdelavo perspektivnega plana razvoja, pri čemer so poudarili, da naj bo plan objektivno izdelan ler v sklade z možnostmi.
TRBOVLJE
Vrsta razgovorov
TRBOVLJE — Pred nedeljskimi volitvami sta v torek obiskala« Trbovlje poslanski kandidat za zvezni zbor Skupščine SFRJ Silvo Hrast in poslanka gospodarskega zbora SFRJ Zorka Peršič in imela razgovor z občinskim političnim aktivom ter predstavniki posameznih delovnih organizacij. Zraven tega so v Trbovljah v tem času pripravili več javnih tribun, poslanski kandidat za republiški zbor Skupščine SRS Jože Laznik pa je obiskal več krajevnih organizacij SZDL in s člani razpravljal o dosežkih zadnjih let ter prihodnjih nalogah, zlasti še v zvezi z nadaljnjo krepitvijo gospodarstva.
Prejšnji teden pa so se v Trbovljah sestali še politični aktivi po krajevnih organizacijah SZDL in razpravljali o nalogah v zvezi z volitvami.
ZAGORJE OB SAVI Upoštevati predloge občanov
Ima) ZAGORJE — V dneh pred volitvami poslancev v republiški zbor Skupščine SRS in zvezni zbor skupščine SFRJ sd člani političnega aktiva pri ObO SZDL obiskali več krajevnih organizacij SZDL in se pogovarjali s člani o nekaterih aktualnih vprašanjhi posameznih področij. Naglasili so bili predvsem, da bo veljalo v prihodnje resneje proučiti vse predloge in mnenja občanov in Jih — seveda v okviru danih možnosti — tudi dosledno uresničiti. Mimo drugega pa so razpravljali na leh sestankih šc o nekaterih drugih vprašanjih.
Občinski odbor SZDL Zagorje ob Savi in občinski odbor ZB NOV pa sta pred nedeljskim volitvami izdala poseben letak, s katerim sta občane — volivce občine Zagorje ob Savi seznanila z volitvami in jim predstavila oba poslanska kandidata —1 Silva Hrasta in Mirka Drakslerja. Ta letak so prejele vse družine na področju občine.
z naših krajev
Seja predsedstva ObSS Zagorje
(ma) ZAGORJE — Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Zagorju ob Savi so razpravljali o pravilniku in finančnem načrtu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, o nekaterih kadrovskih in gospodarskih vprašanjih in o 7-letncm perspektivnem načrtu. Ta teden se bosta sestali kadrovska in gospodarska komisija pri ObSS in proučili nekatera vprašanja pred plenumom občinskega sindikalnega sveta, na katerega bodo povabili tudi predsednike delavskih svetov, na njem pa bodo razpravljali o pravilniku in finančnem načrtu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, o analizi gospodarjenja in pripravah na izdelavo 7-Ietnega načrta perspektivnega razvoja ter o nekaterih vprašanjih v zvezi s kadrovsko politiko delovnih organizacij.
‘ZaJajJf&i
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80 191 - Račun pri NB Trbovlje 600-13 608 1 - Posa-tnezna številka 20 din — Naročnina (z dostavnlno); mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 721 din — Poštnina plačana v gotovini - Ust tiska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo
Dopisniki nam poročajo z volišč
Hrastnik:
jutranja živahnost na voliščih
Zagorje:
spet prvi v Jablani
Ponovil se je dan, enak tistemu pred štirinajstimi dnevi. Hrastničani so se pripravili na današnje volitve. Mesto je bilo spremenjeno. Na pročeljih hiš in tovarniških objektov se je vilo stotine zastav, kjerkoli pa je bila možnost, pa so bili nalepljeni lepaki. Tudi volišča so bila povsod lepo okrašena.
Na vseh voliščih je bilo zelo živahno v zgodnjih jutranjih urah. Tako sta hrastni-ški godbi le nekatere z budnicami opozorili, da so volitve v polnem teku. Večina hrastniških volivcev je bila že na vsezgodaj na nogah. Takšno jutranje vzdušje pa se je skorajda ohranilo skozi ves dan.
Rudarji nočne izmene so tokrat odšli naravnost iz »šihta« na volišča in šele potem v kopalnice.
— Največ volivcev smo imeli okrog šeste ure, je dejal Sine Janežič iz volilnega odbora Steklarne, ki so ga volilci, kljub temu da je bil
zelo zgoden, že čakali pred voliščem.
Tudi zdaj ne gre spuščati hrastniških mladincev in mladink. V nedeljo so bili prav tako med prvimi, precej pa jih je sodelovalo v volilnih odborih, ali pa so bili kurirji za prenašanje poročil.
Udeležba na volitvah v Hrastniku je izredno naglo napredovala predvsem zgodaj zjutraj. Ob osmi uri so v Hrastniku zabeležili že preko 80% udeležbo, kar je pomenilo, da je volilo že preko tri četrt vseh volilnih upravičencev. Na mnogih voliščih pa so že tudi zgodaj zaključili z volitvami, pone-kje s sto odstotki. Spet drugje pa so po deseti uri čakali le še na nekaj posameznikov.
Nedeljske volitve poslanskih kandidatov za republiški in zvezni zbor so pokazale nedvomno veliko zavest delovnih ljudi tako hrastni-
ške kot ostalih komun v zasavskem bazenu in drugod.
(P)
Dopisujte v Zasavski tednik!
Tudi zadnjo nedeljo je bilo razpoloženje občanov v Zagorju ob Savi na višku. Za volitve so lepo okrasili vsa volišča, med najlepškni pa velja omeniti volišče v gostilni »Rudar« v Toplicah. Tudi se ni zgodilo, da bi volivci že v zgodnjih jutranjih urah čakali v vrsti pred volišči in iskali člane volilnih komisij. Omeniti pa velja, da je že oh pol petih odšla
na volišče ne Lokah 90-letna Gostišova mama, kjer je počakala, da so prišli vsi člani volilne komisije, da je potem opravila prva na tem volišču svojo državljansko dolžnost.
Na nedeljskih volitvah se ja — podobno kot pred tremi tedni — spet izkazalo področje Senožeti in Tirna. Ob osvpj uri — ob tej uri so se zbirala druga poročila o rezultatih volitev — so v Ja-
Trbovlje:
Žabjek se je izkazal
V Trbovljah so do pol devete ure zaključili z volitvami na dveh voliščih, sicer pa je do osme ure ure glasovalo ie okrog 50% vseh vpisanih volilnih upravičencev, in sicer na volišču na Dobrni 80 odst. volivcev, v domu Svobode Zasavje 57%, na Volišču na Partizanski cesti 61 odst., v Kovinarskem naselju 62 %, itd. Nekoliko pozneje so v Trbovlje prejeli poročilo, da so na Vrheh že do osme ure 160 "o opravili vsi vpisani volivci svojo državljansko dolžnost. Pa tudi na ostalih voliščih je volilna udeležba naraščala iz ure v uro.
Do desete ure so v Trbovljah volili vsi vpisani volilni upravičenci na voliščih Leninov trg, Opekarna in Vrhe, v občinskem merilu pa je bila za republiški zbor dosežena udeležba 78 %, za zvezni zbor pa 80%. Na mnogih voliščih so čakali tedaj samo še nekaj volilnih upravičencev. Poročila, ki so sledila tem. so bila na moč podobna. Govorila so o visoki volilni udeležbi.
Zanimivo je, da so tudi tokrat rudarji volili žc v zgodnjih jutranjih urah. Mnoga volišča so bili namreč odprli že zgodaj zjutraj, da so lahko volivci opravili svojo dolžnost.
Pohvaliti velja tudi prebivalce Žabjeka, kjer so na obeh voliščih že do dvanajste ure opravili volitve. Prav tako so 'dosegli na voliščih v Zgornjih Trbovljah boljše
volilne rezultate kot na drugih področjih.
V nedeljo je na volišču v Nasipih prva volila 81-letna Lucija Avsec, in sicer že pred četrto uro. Član volilne komisije ji je ob tej priliki podaril šopek cvetja. Lucija Avsec je Izjavila, da v stari
TUDI V NEDELJO SO BILA VOLIŠČA PO VSEM ZASAVJU LEPO OKRAŠENA
Litija:
najboljši na volišču -na Stavbah
LUCIJA AVSEC
Jugoslaviji ni bila dana volilna pravica ženskam, tako kot je danes v naši Jugoslaviji. »81 let sem stara in zdi se mi, da je danes moj najsrečnejši dan v letu, ko volim naše predstavnike. Sama sem se morala preživljati že od 1918. leta, zato sem še bolj občutila vso grenkobo stare Jugoslavije«.
Lucija Avsec je bila vedno med prvimi na volišču, v nedeljo pa je volila prva.
Sicer v litijski občini na nedeljskih volitvah niso dosegli takih uspehov kot v sosednjih treh zasavskih občinah, kljub temu so pa uspehi boljši od onih na volitvah članov novih občinskih skupščin.
Dejstvo je, da so bila vsa volišča na področju litijske občine lepo okrašena. V soboto zvečer pa je mladina na več mestih zakurila kresove, ob njih pa so mladinci in mladinke ob spremljavi harmonikarjev prepevali partizanske pesmi. Prednjačili so zlasti mladinci z Vač, Dol pri Litiji, Šmartna, Gabrovke itd.
Na več voliščih so volivci v skupinah prihajali na volišča. Do 12. ure pa je bila dosežena naslednja volilna udeležba: volišča »Na Stavbah« v Litiji 90 %, Sava 95 odst., Leše 93 %, Zgornji Log 94%, Vače 92%, Cirkuše 91 odst., Črni potok 95 %, Reka — gozd 89% itd. Zanimivo je tudi, da je bila na vseh tistih voliščih, kjer je
bila ob volitvah članov nove občinske skupščine dosežena nekoliko nižja volilna udeležba, dosežena na nedeljskih volitvah boljša volilna udeležba.
V Litiji in Šmartnem so poskrbeli, da so volivce sproti seznanjali z doseženimi volilnimi uspehi na posameznih voliščih v občini, sicer pa so iz zvočnikov odmevale borbene in partizanske pesmi.'
Ker je veliko starejših volivcev izreklo željo, da bi volili, vendar so bili oddaljeni od volišč ali pa bolehni, so v Litiji poskrbeli za prevoz teh ljudi na volišča, da so lahko opravili državljansko dolžnost.
Omeniti pa velja še, da so bile priprave na nedeljske volitve poslancev v republiški zbor Skupščine SRS in zvezni zbor Skupščine SFRJ v Litiji mnogo skrbnejše in da je bila zapažena tudi mnogo večja aktivnost političnega aktiva v dneh pred samimi volitvami.
blani zaključili z volitvami, dobro volilno udeležbo pa so ob tem času dosegli tudi na ostalih voliščih na tem področju, to je v Tirni, Kolku, Mošeniku m Senožetih. V središču mesta pa je do Livcev, na volišču v gostilni »Rudar« v Toplicah že 66% vseh vpisanih volilnih upravičencev, na volišču v osnovni šoli Zagorje nad 55% vo-iivcev ,na volišču v. gostilni »Košenina« 50% vpisanih volilnih upravičencev itd. Kmalu -zatem so zaključili z volitvami na voliščih v Tirni, Brezjah in v Zdravstvenem domu, do 11. une pa so volili vsi volilni upravičenci na 10 voliščih na področju zagorske občine.
Zanimivo je, da je predstavljala edino pomembno pridobitev zadnjih let za področje Senožeti — Tirne zgraditev novega šolskega poslopja v Timi in vzpostavitev' redne avtobusne zveze z Zagorjem. Zdaj imajo v načrtu, da bodo v Senožetih zgradili novo poslopje, v katerem bodo prostori Krajevnega urada in poslovalnice trgovskega podjetja »Potrošnja«. Računajo pa tudi, da bodo prihodnje leto uredili cesto od Senožeti do Tirne, in sicer tako, da bo po njej mogoča vožnja z avtobusom.
Aktualno - Trojanska cesta
V zadnjem času izstopa v Zasavju spet vprašanje slabe povezave Zasavja z ostalimi področji. Tokrat gre za gospodarske težave, v katerih so se znašle nekatere zasavske delovne organizacije ob pomanjkanju železniških vagonov.
Sicer so bile težave že v prejšnjih mesecih letos in tudi že v zadnjih letih, saj je namreč ugotovljeno, da se železnica doslej še ni v zadostni meri prilagodila potrebam in željam delovnih organizacij iz Zasavja. Zaradi tega so v zadnjem obdobju v številnih delovnih organizacijah preusmerili prevoz izdelkov in reprodukcijskega materiala iz železnice na cesto; delno pa so to določitev narekovale tudi želje kupcev.
Zdaj že drugič letos primanjkuje železniških vagonov. Delovne organizacije zmanjšujejo proizvodnjo. Ce bi bilo namreč stanje cest boljše, bi bilo mogoče v večini primerov vse izdelke prepeljati s tovornjaki ozir. s tovornjaki s prikolicami in s tem ostati na doseženi ravni proizvodnje. Tako pa ...
Gospodarska škoda je že zdaj občutna. To še posebej velja za oba zasavska rudnika rjavega premoga In za Pečino ostalih indu sirijskih delovnih organizacij iz Zasavja.
manjka vagonov že za prevoz skih odborov ln delovnih ko rešen problem povezave Za- lektivov iz Zagorja, Trbovelj savja z ostalimi področji Slo- in Hrastnika uredili ta 10-ki-venije. Ker pa tedaj niso lometrski odsek ceste Zagor-računali na tako frekvenco je — Trojane. Po približnem cestnega prometa in na teža- izračunu stroškov, ki ga je ve v zvezi s pomanjkanjem izdelala Skupnost cestnih železniških vagonov, je raz- podjetij SRS bi veljala re-voj prometa prehitel vse na- konstrukcija in ureditev ce-
črte!
stišča v makadamski izvedbi
v sedanjem obsegu. Sicer so okrog 264 milijonov din, ^
nekateri mislili, da bo že s samim začetkom del pri gradnji nove Zasavske ceste
Že itak slabo stanje cest v Zasavju se je zaradi močno povečanega prometa in zaradi preslabega vzdrževanja v zadnjih letih že ob koncu lanskega leta močno poslabšalo. Svoje pa je naredila tudi zadnja zima. Na ozkih
NOST« Zagorje ob Savi in Tovarni elektroporcelana Izlake.
že sedanji razvoj gospodarstva je zaradi slabe povezave Zasavja z ostalimi področji Slovenije precej otežkočen,
,	.	hkrati pa še posebej slabe
cestah, k, so polne zavojev cc$tne ^ občasne
in nepregledne, ;e promet
precej otežkočen. Pozimi je bil na cesti Trojane — Zagorje prepovedan prevoz motornim vozilom s prikolicami. Zdaj petkrat na dan sicer lahko na tej cesti vozijo tudi motorna vozila" s prikolicami, vendar mnogi šoferji ne upoštevajo tega in zato nastaja večkrat vprašanje, kako naprej, saj je cesta Trojane — Zagorje znana po zavojih in ozkem cestišču. Nič boljše pa ni tudi stanje na ostalih cestah v Zasavju.
ve v zvezi s pomanjkanjem železniških vagonov močno zavirajo nadaljnji razvoj, da pri tem o slabih možnostih za razvoj turizma sploh np govorimo.
ZASTOJ V IZGRADNJI
ZASAVSKE CESTE
V Zasavju so že nekaj let ugotavljali, da predstavlja osrednji problem pri nadaljnjem razvoju gospodarstva prav slabo cestno omrežje In tudi slaba cestna povezava
Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije — z ostalimi področji Slovenije. Zato
Tudi ceste Zagorje - Trbov- vseh	zasavsklh občln _
Ije, Trbovlje — Hrastnik (za Savo), Hrastnik — Dol —
Rimske toplice in Hrastnik — Zidani most so prav tako dotrajane in bi bile potrebne temeljitega popravila, da bi jih spet usposobili za tak promet, ki ga narekujejo potrebe zasavskega gospodarstva.
ZASAVJE — POMEMBNO
GOSPODARSKO
PODROČJE
Področje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi predstavlja v naši republiki pomembno gospodarsko področje, saj bodo delovne organizacije v teh treh občinah ustvarile letos skupaj že 40 milijard din družbenega bruto produkta. So pa vse realne možnosti, da sc gospodarska moč teh treh zasavskih občin v prihodnje še poveča. V Trbovljah so 1. junija začeli z gradnjo nove tovarne polprevodnikov, ki bo po končani 1. fazi
CESTA ZAGORJE — TROJANE JE OZKA IN POLNA OVINKOV — Kljub temu pa je tovornjakov na njej (pre- savju. Delovne cej tudi takih s prikolicami) vedno dovolj. Ne manjka jz Zagorja pa seveda tudi ostalih motornih vozil
so se bili pred leti odločili za gradnjo nove Zasavske ceste. Dejstvo je, da bo nova Zasavska cesta po dograditvi najidealneje povezala v vsej predvideni trasi od Ljubljane preko Litije, Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika ter Zidanega mosta do Radeč vse zasavske1 revirje, zraven tega pa še Zasavje z Ljubljano, Dolenjsko, Posavjem in celjskim področjem.
UREDITEV CESTE TRBOVLJE — TROJANE NUJNA IN
NEODLOŽLJIVA NALOGA
Dejstvo je, da se bodo dela pri gradnji nove Zasavske ceste zavlekla. Edini izhod iz nastale situacije pomeni cesta Trbovlje — Zagorje —
faltna prevleka pa še nadaljnjih 80 milijonov din. Ureditev ceste Trbovlje — Trojane, skupaj z asfaltno prevleko, pa bi veljala okrog 400 milijonov din. V načrtu je bilo, da bi letos uredili odsek ceste Trojane — Prhovec v makadamski izvedbi. Sicer pa bi bilo treba sam trojanski klanec na nekaterih mestih razširiti in urediti izogi-bališča, urediti cesto od vrha trojanskega klanca do Trojan) in na novo zgraditi cesto od Prhovca do začetka trojanskega klanca. Cesto Zagorje — Trbovlje pa bi bilo treba na odseku Slačnik — Sušnik le nekoliko popraviti in utrditi.
Za ureditev ceste Trbovlje — Zagorje — Trojane bi republiški cestni sklad namenil letos 80 milijonov din, s pogojem, da bi nadaljnjih 80 milijonov din zbrali v Za-organizacije so izrazile pripravljenost prispevati potrebna sredstva; prav tako pa so se izrekli za sodelovanje tudi organi samoupravljanja večjih trboveljskih delovnih organizacij. Vendar ta akcija n| uspela, ker so nekateri menili, da urejanje ceste do Trojan z ozirom na gradnjo nove Zasavske ceste, ki pa jo letos ne nadaljujejo, ni eko-
Trojane, ki pa je v Izredno nomsko utemeljena In upra-slabem stanju in grozi ne- vičena. Sedanje težave zasav-varnost, da bi zaradi izrab- skih delovnih organizacij v
zvezi s pomanjkanjem železniških vagonov pa so potrdile mišljenja, da je ureditev
ED
ljenostl mostov ' in slabega stanja cestišča morali na od-
Da bi čimprej rešili vpraša- seku Zagorje — Trojane nie povezave Zasavja z ostalo omejiti promet. Na Izlakah Slovenijo in da bi preprečili, ima npr. most največjo doda se ne bi v prihodnje več voljeno nosilnost 6 ton, ven-delala občutna škoda na mo- dar pa vozijo čez most dan tornih vozilih, je bilo lansko za dnem tovornjaki s priko-iesen na sestanku nredslaV- licami, naloženi tudi s 30 to- nov večja, če bi bilo mogoče nikov vseh štirih zasavskih nami tovora! -	cesto do Trojan še močneje
ceste Trbovlje — Trojane nujna In neodložljiva naloga. Proizvodnja v mnogih delovnih organizacijah bi bila lahko kljub pomanjkanju vago-
Dovoljeno
2.5i|H,lFS2S£edM.J[jo mm
bruto produkta. V Trbovljah IT16u J.Jv !H	UfO
se pripravljajo tudi na grad- mg j 10 90 tft 12,30 UfO
sur«. s^stssat 5*3 M* ib *•
proizvodnje v Strojni tovarni fllBu it 0.86 -tv, Jli UlV
in Comrntnrni V Urn.tnit..	... .SL.....-
in Cementarni. V Hrastniku bodo v tamkajšnji Steklarni začeli z deli v okviru zaključ- H ne faze rekonstrukcije. Vse možnosti za nadaljnje občutno povečanje družbenega biuto produkta pa imajo med drugimi tudi v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastni-
PREVOZ S TOVORNJAKI S PRIKOLICAMI Je na cesti ku v Industriji gradbenega Zagorje - Trojane dovoljen manj 1teto7Želemld pa pri-materiala v Zagorju ob Savi, le nekajkrat na dan. Vendar manjkuje vagonov tako. da eksplozijsko varnih je opaziti, da se nekateri sploh nl mogoče računali s
občin predlagano, da naj bi Zagorjani so že spomladi obremeniti predstavniki Zasavja dosegli Predlagali, da bi z združeni- metom, z ŽTP Liubliana sporazum, mI sredstvi občinskih ljud-da bi del težiega tovornega, prometa in del prometa z av-*~« tobusi preusmerili na želez- .. 'j nico, ki bi se morala v tem primeru boli prilagoditi po-trebam in zahtevam delovnih organizacij. Hkrati jc bilo,	'
tedaj predlagano, da naj bi se izdelal predračun stroškov za najnujnejše popravilo in delno" korekturo ceste Zagorje — Trojane.
Letos pa se je kar dvakrat zataknilo! Na trasi nove Zasavske ceste — kot vse kaže — letos ne bodo nadaljevali z delom. Torej se bo Izgradnja nove Zasavske ceste na vsem odseku zavlekla za naj-
s tovornim pro-
Tovami
elektronaprav »TEVE - VAR- vozniki ne drže tega
preusmeritvijo prometa, kčr
NA VRHU TROJANSKEGA KLANCA — Tovornjaki s prikolicami Iz Belja (!)so na poti v Zagorje, da paložljo v tem času tako Iskano apno. Tovornjak s prikolico (kot tale na sliki) povsem zapre cestol
Prizadevanja kolektivov Z izvozom bodo potrebna	v zaostanku
Za gibanje industrijske proizvodnje na področju trboveljske občine v prvih petih mesecih je značilno, da je za 15,2 odstotka večja v primerjavi z istim razdobjem lani, vendar še ni v skladu s planskimi predvidevanji. Omeniti velja, da se je v maju nekoliko povečala industrijska
proizvodnja, predvsem zaradi povečanja proizvodnje v Cementarni in Strojni tovarni, deloma pa tudi v Mehaniku in Elektro livarski industriji Trbovlje.
Proizvodnja je do konca maja nižja, kot so bili predvidevali. Sploh je značilno za gibanje industrijske proizvod-
Aktualno -trojanska cesta
(Nadaljevanje s 4. strani)
OBREMENITEV CESTE NARAŠČA IZ DNEVA V DAN
Cesta Zagorje — Trojane je sicer že zdaj močno obremenjena. Sedemkrat na dan pelje po njej. avtobus. Iz zagorske Industrije gradbenega materiala prepeljejo zdaj dnevno s tovornjaki vso proizvodnjo žganega kosovnega in hidriranega apna, se pravi
NOSILNOST mostu na OBRZlJi NA CESTI ZAGORJE JE LE 6 TON — Kljub temu ga večkrat na dan obremenjujejo tovornjaki s prikolicami * tovorom do 30 ton. Koliko časa bo most še zdržal tak promet?
220 ton. Iz trboveljske Cementarne pelje cement dnevno najmanj 25 tovornjakov, te dni bodo pa zraven tega s silosi začeli prevažati 10.000 t specialnega cementa za letališče Bmiki. V avgustu pa se bo odvzem cementa s tovornjaki v Cementarni po končani montaži novega mlina povečal za okrog 100 %. Iz Lesno industrijskega podjetja Zagorje odpeljejo vsak dan z 2 tovornjakoma SVEA kuhinjske elemente, zraven tega pa najmanj dvakrat tedensko z dvema tovornjakoma s prikolicama skupaj od 50 do 60 m’ rezanega lesa, v večini za izvoz. Trojansko cesto pa precej uporabljajo za prevoze izdelkov in reprodukcijskega materiala še v Strojni tovarni Trbovlje, Tovarni pohištva Trbovlje, Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in drugod. V kratkem se bo uporabnikom pridružil v večji meri tudi Rudnik rjavega premoga Zagorje, ki bo po zgraditvi nove ceste do nakladalnega bunkerja uvedel prevoz premoga s tovornjaki do Ljubljane. Računajo, da bodo prepeljali dnevno s tovornjaki od 350 do 400 ton premoga. Ce pa bi bile ceste bolje urejene, bi Tovarna kemičnih izdelkov iz Hrastnika prepeljala s tovornjaki blizu 75 % vse proizvodnje. Slaba cesta Trojane — Zagorje je preprečila, da bi zagorski rudnik izvozil večje količine premoga, ker inozemski prevoznik ni hotel prevzeti prevoz po trojanski cesti. Sicer pa bi lahko še in še naštevali nove uporabnike prevoza po cesti, če bi bila cesta urejena.
•	Ob slabem stanju In močni obremenitvi ceste je prt-S čakovatl, da bo cestišče do jeseni, oziroma najkasneje
•	do zime, poškodovano tako, da ne bo mogoč več
•	promet in da bo Zasavje potem dejansko povsem po
•	cestnih zvezah odrezano od ostalih področij naše repub-
•	like. Gospodarska škoda zaradi neurejenih cest narašča.
•	Ta se bo v prihodnjih mesecih samo šc večala, ker
•	Izboljšanj zaenkrat pravzaprav nj mogoče pričakovati.
•	Zato bi morala biti ena od prvih nalog novih občinskih
•	skupščin, da v sodelovanju s samoupravnimi organi
•	delovnih organizacij začnejo s skupno akcijo rekon-
•	strukclje ceste Trbovlje — Zagorje — Trojane. Sred-
•	stva, vložena v ureditev te ceste, bi se ob tako močnem
•	prometu hitro obrestovala. Želeti je le, da bi bila
•	zamisel o nujnosti ureditve te ceste povsod ugodno
•	spreleta, ker temelji na realnih osnovah In prcdvlde-
•	vanjih.
Marijan LIPOV6EK
nje na področju trboveljske občine, da je lc-ta v prvih mesecih leta nižja, v drugem polletju pa kolektivi nadoknadijo izpad. Kljub vsemu pa bodo morali v delovnih kolektivih zastaviti vse sile, da nadoknadijo zamujeno.
V	primerjavi z razdobjem januar—maj lani se je do konca maja letos povečala fakturirana realizacija za 4.9 odstotka, vnovčena pa za 17,1 odstotka. Upoštevati pa velja, da so v zadnjem času odpravili v Strojni tovarni težave v zvezi s prodajo izdelkov serijske proizvodnje, v Termoelektrarni so opravili remonte itd. Na trboveljskih obratih Rudnika Trbovljc-Hrastnik so v maju slabo izkoristili proizvodne zmogljivosti, ker je primanjkovalo železniških vagonov in je bilo treba omejevati proizvodnjo.
V	obrtnih delovnih organizacijah na področju trboveljske občine so dosegli — v primerjavi z industrijskimi delovnimi organizacijami — nekoliko slabše proizvodne rezultate, izjema sta le podjetji »Melalija«, ki je presegla lanskoletno realizacijo za to obdobje za 28,5 odstotka, in pa podjetje »Meso«, kjer se je prav tako povečala realizacija. Ugotovljeno je tudi, da se blagovni promet v občini veča vzporedno z rastjo osebnih dohodkov in dosega planska predvidevanja, nekoliko pod predvidevanji pa je promet v gostinstvu.
šc enkrat velja naglasiti, da bodo v prihodnjih mesecih potrebni napori kolektivov, da bodo nadoknadili izpad v proizvodnji iz prvih petih mesecev.
-ar.
Čeprav je fizični obseg industrijske proizvodnje v litijski občini v prvih petih mesecih letos za 5,8 odstotka večji od obsega v istem razdobju lani, je še vedno za 13 odstotka pod planskimi predvidevanji, ker Poslovna enota Litija Rudnikov svinca In topilnice Mežica in Kresniška industrija apna nista dosegli planskih predvidevanj. Boljše je stanje pri plačani realizaciji, ki je v primerjavi z Istim obdobjem lani večja kar za 42,1 odstotka. In še •nekaj podatkov za gibanje industrijske proizvodnje v maju: doseženo je bilo 8,2 odstotka količinskega plana, 8,6 odstotka faktur, realizacije in
10.6	odstotka plačane realizacije.
‘RUDARJI IZ SITARJEVCA so dosegli do konca maja le
18.6	odstotka letnega plana, proizvodnja pa je za 31,6 odstotka manjša od lanske. V tem rudniku opravljajo raziskave, v jamskih izkopaninah pa ne dosegajo predvidenega odstotka svinca, manjka pa tudi delovne sile. Mnogo boljše uspehe je dosegel kolektiv LESNE INDUSTRIJE LITIJA, ki je v razdobju januar—maj dosegel 47,1 odstotka letnega količinskega plana, 56,7 odstotka fakturirane in 52,2 odstotka plačane realizacije. V primerjavi s prvimi petimi meseci lani se je povečala količinska proizvodnja za 13,1 odstotka. Proizvodnja v KRESNIŠKI INDUSTRIJI APNA je manjša kot lani, do konca maja pa je bilo doseženo 37,7 odstotka letnega količinskega plana. Na nedoseganje plana so vplivale vremenske težave pozimi, pomanjkanje vagonov In težave okrog priprave novih etaž v kamnolomu. V PREDILNICI LITIJA so dosegli količinski plan proizvod-
nje, predviden za prvih pa mesecev, proizvodnja pa s< je v primerjavi z lanskim le tom povečala za 6,8 odstotka V INDUSTRIJI USNJA, KR ZNA IN KONFEKCIJE \ ŠMARTNEM so do konci maja dosegli 45,1 odstotki letnega plana količinske pro izvodhje, vendar pa je ugo tovljeno, da v tovarni pove čujejo zaloge. V primerjavi i lanskim letom pa je proizvod, nja večja za 78,8 odstotka.
Medtem ko se industrijski proizvodnja v Litiji približu. je predvidenim planskim na logam, pa so v delovnih or> ganizacijah v zaostanku z iz. vozom, saj je bilo doseženo za 11,8 odstotka manj izvoza kot je bilo predvideno. Industrija usnja iz Šmartna bo izvažala v jtoznejših mesecih, Lesna industrija pa je dala domači pohištveni industriji za nad 61.000 dolarjev furnir ja, ki bi ga sicer Izvozila in tako prekoračila planske -naloge. V Predilnici Litija so dosegli do konca maja 31,8 odstotka plana Izvoza, svoje izdelke pa izvažajo v Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Belgijo.
Mn-
Montaža gre h kraju
(S.	Š.) HRASTNIK —
»Elektro-Trbovlje« gradi že od lanskega leta v Hrastniku RTP 35 kV. Zdaj opravljajo zadnja montažna .dela, nov objekt pa bodo izročili namenu ob prazniku občine Hrastnik.
Z zgraditvijo nove RTP 35 kV se bo precej Izboljšala preskrba z električno energijo, tako za vsa tri velika podjetja kot za celotni Hrastnik. Vsa dela je opravilo podjetje »Elektro-Trbovlje« z lastnimi strokovnjaki, za gradnjo pa so doslej porabili že nad 100 milijonov din.
POMANKANJE VAGONOV VPLIVA NA NIŽJO PROIZVODNJO V ZAGORSKEM RUD-NIKU — Zato so se v Zagorju ob Savi odlo čili, da bodo uredili od separacije do nakladalnega bunkerja cesto, po kateri bodo začeli že v kratkpm odvažati premog s tovornjaki s prikolicami. Računajo ,da bodo dnevno prepeljali s tovornjaki iz Zagorja okrog 350 do 400 ton premoga
Tekmovanje mladih za dvig produktivnosti
Mladina ljubljanskega okraja tekmuje za dvig produktivnosti. V to tekmovanje pa se vključujejo tudi mladinski aktivi iz Zasavja. V čem je bistvo tega tekmovanja? Predvsem v tem, da bi se združile in aktivirale vse
dosežejo čimboljši proizvodni rezultati.
Tekmovanje za dvig produktivnosti dela prehaja šele v začetno obdobje. Nedvomno je, da je okrog tega še vrsta nejasnosti. Letošnje leto so aktivi iz proizvodnje
duktiv”^ "»merili
čimboU
delovni
mlade sile, ki naj bi sprožile sicer neločeni, prihodnje leto,
""^vodnih
široko akcijo v kolektivih za povečanje produktivnosti dela. Vsi napori mladih pa naj se združijo tudi s prizadevanji strokovnjakov in ostalimi s končnim ciljem, da se
RUDARSKA GODBA IZ HRASTNIKA V NEDELJO V SPREVODU
Jubilej
godbe
rudarske iz Hrastnika
ZKS Hrastnik Janez Zahrast-nik, predstavniki godb iz vse Slovenije in drugi.
Hrastniški godbeniki so v Branko Babič, predsednik nedeljo slovesno proslavili občinske skupščine Hrastnik svoj visoki jubilej — 110 let-	^abič, sekretar ObK
nico ustanovitve in delovanja svoje godbe na pihala. Potem, ko so godbeniki volili, so igrali tudi budnice v Predsednik upravnega od-Hrastniku. Ob deveti uri so bora godbe Franc Sihur je se zbrali pred rudniško upra- jmei slavnostni nagovor, v vo godbeniki iz obeh delov	.	,
Hrastnika, Trbovelj in Zida- katerem 'e Pnkazal razvojno nega mostu, ki so šli skupno pot godbe, posebno pa je po-z domačini v sprevodu do udaril njeno poslanstvo v
Ob svojem visokem jubileju so hrastniški godbeniki prejeli vrsto čestitk. Na stadionu Rudarja je bilo izvedeno tudi izbirno tekmovanje godb. Škoda le, da je dopoldne dež oviral to slavnost.
(P)
Motiv iz Hrastnika
Godbenega doma. Tu je bila komemorativna slovesnost.
Gostje in domačini so si zatem ogledali razstavo do-
VII. korpusu v NQB in ko je vkorakala leta 1945 v Ljubljano ter njene povojne uspehe.
Smrtna nesreča na Dolu
MED SLOVESNOSTJO ob 110-letnici Rudarske godbe Iz Hrastnika na stadionu Rudarja v Zgornjem Hrastniku
DOL, 15. junija — V soboto, ob 9. uri zjutraj se je na na jamskem obratu Dol v Hrastniku pripetila rudniška nesreča, v kateri je izgubil življenje triintridesetletni kopač Stanko Kolar, poročen in oče treh otrok. Nesreča se je zgodila potem, ko se je Stanko Kolar vrnil po odstrelitvi s svojim tovarišem na delovišče. Opazil je polomljeno oporje, ki ga je hotel zavarovati. Kmalu za tem pa je nalomljeni stropnik popustil, Kolar je zavpil Dolinarju naj odskoči. Kolarja pa je zasulo. Po poldrugi url reševanja so požrtvovalne rudniške ekipe odstranile material, ki je zasul njihovega tovariša. Stanko Kolar je potem, ko so ga prinesli iz jame kmalu umrl.
kumentov in ostalega gradiva iz tako dolgega obdobja te rudarske godbe.
Osrednja slovesnost pa je bila na stadionu Rudarja. Uvodoma je vse pozdravil predsednik DPD Svobode I iz Zg. Hrastnika tovariš Gvido Urlep. Slovesnosti pa so sc udeležili še poslanski kandidati za zvezni zbor in član Izvršnega sveta SR Slovenije Silvo Hrast, sekretar republiškega sveta za prosveto in kulturo Miloš Poljanšek, prcdsedfiik republiškega sveta Zveze svobod Slovenije
Vse gojitelje in ljubitelje cvetic in okrasnih rastlin vabimo, da se vpišejo v ustanavljajoče se
HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZASAVSKIH REVIRJEV
Prijave sprejemajo kmetijski referenti zasavskih občin. — Ustanovni občni zbor društva bo
v petek, 21. junija ob 16. uri v Trbovljah
v sejni sobi SZDL na Trgu revolucije — pri Forteju. Z občnim zborom društva bo združeno predavanje o okrasnem rastlinstvu.
Pripravljalni odbor
ko bo tekmovanje dobilo že tudi stalnejšo obliko, pa bodo mladi tekmovali po panogah.
Mladi se bodo v prizadevanjih za boljše rezultate pro-
kapacitel' jj* surovin,
seveda o!~inu r, nalneč3 ječe i® ne sil®-
kritika,
proizvodna"1] or-
aJsJiVi
lnii). Na
dr.
a-titej
— racio-”"ia obsto-delov-Potrebno
“v^Csedanje
ZA&Š*' SSS&rti
osnovi 52 'zdelati kons^gCee za ročne & Analiza.
cij° i‘d'
Seve*J 2? za dvig produ!®. | (. uikakor ne s^jiC/0 'zdelanega. " p]ana podjetij L-a plan-skih "lin,... drugo.
MladifJ» da se v t ,i« nJ° vse možno5* hje ,najrazličnejši6 ,[Sčn0 iz-boljša^k naj Se zbiraj® j le ideje preko V >0 vplivati ®at i.^ivnost dela- T k.1 bi priporno«e 2u novih postopa jetiji, no-vators1' ’ k*zboljšav ter sod» >v. De, tega P31 >°je me„ sto	del0vnih
Izguba tovariša Stanka Kolarja je globoko presunila vse zasavske rudarje, posebno pa njihove tovariše z Dola, kot prizadene sleherna takšna nesreča vsakogar, ki je povezan z rudarjenjem.
Do septembra vse zasedeno
(ar) TRBOVLJE — Tudi letos bodo letovali člani kolektiva »Elektro-Trbovlje« z družinskimi člani na Bledu in v Selcah, kjer ima podjetje vveekend hišice. Prvi dopustniki so odšli že 15. junija, do septembra pa imajo žc zdaj zasedene vse weekend hišice.
Uspela gostovanja (A. K.) ZAGORJE — Delo v zagorski Svobodi je letos uspešno. Razgibano je še posebej delo skupin, ki se ukvarjajo z glasbo. Pohvaliti velja med drugimi kvintet Mahkovič, ki je v tem letu posnel na RTV Ljubljana več uspelih skladbic, pred dobrim mesecem pa je začel ta ansambel s koncerti po Sloveniji. Doslej je gostoval po vseh rudarskih revirjih in žel obilo priznanja, predvsem še vodja in avtor vseh skladb Janez Mahkovič.

-
- d,^!Nk*u
1
I
II
II
I
Na novo bodo zaposlili 100 žensk
(ma) ZAGORJE — V obratu sevniške konfekcije »Lisca« v Zagorju ob Savi zaposlujejo zdaj 151 oseb, proizvodnjo pa so preusmerili na izdelavo ženske lahke konfekcije. V teku so. priprave, da bi uredili dodatne prostore za še eno proizvodno halo. Preurediti nameravajo prostore, v katerih je bilo doslej skladišče. Z deli bodo začeli ob koncu tega meseca, računajo pa, da bodo vsa preureditvena dela končali do 15. avgusta. V tem času bodo preuredili tudi prostore sedanje proizvodne hale, v starem poslopju pa uredili jedilnico. Vsa ta preureditvena dela, brez nakupa nove strojne opreme, bodo veljala 13 milijonov din. Po končanih delih in po dobavljeni opremi bodo v zagorskem obratu sevniške konfekcije »Lisca« na novo zaposlili 100 žensk.
Zadovoljivi dosežki zagorskih kolektivov

(p)
ŠE VEDNO AKTUALNO
V Litiji so že lani razmišljali, ^ 1 u, ''»v L nost uredila shrambo za kole*fl|l,bll,7k> >»b« * se vozijo vsak dan na delo v j-J $ > 8r0ei ni, uporabljajo kolesarji za •P	0r
ob železniškem skladišču
Podatki o gibanju industrijske proizvodnje na področju zagorske občine za razdobje januar—maj kažejo zadovoljive podatke. Kljub težavam zaradi pomanjkanja vagonov— kar velja za Rudnik Zagorje in Industrijo gradbenega materiala — so v zagorskem rudniku nakopali le 6.600 ton premoga manj, kot je določal plan. V industriji gradbenega materiala so v maju proizvedli 1.167 ton žganega kosovnega in 88 ton hidriranega apna več kot je predvideval plan. V Tovarni elektroporceiana Izlake so izdelali 72 ton elektroporceiana in 6,5 ton instalacijskega materiala več, kot so predvideli; v Lesno industrijskem podjetju pa so razrezali 259 m3_več lesa in izdelali več 271 kosov SVEA kuhinjskih elementov.
Do konca maja so na zagorskem rudniku nakopali 277.300 ton premoga, oziroma 14.365 ton manj, kot je predvideval plan. Na nedoseganje plana je vplivalo pomanjkanje železniških vagonov, zaradi česar so bili v zagorskem rudniku primorani zmanjševati proizvodnjo, primanjkovalo pa Je tudi rudarjev. V Industriji gradbenega materiala Zagorje so dosegli pri proizvodnji žganega kosovnega apna 34,5 odstotka In pri proizvodnji hidriranega apna 38 % letnega plana. Upoštevati velja, da je proizvodnja v tej zagorski delovni organizaciji največja v poletju in na jesen in je pričakovati, da bo planski izpad v naslednjih mesecih dosežen. V Lesno industrijskem podjetju so v prvih petih mesecih razrezali skupaj 3.791 kubičnih metrov lesa in izdelali 3.566 kosov SVEA kuhinjskih elementov, s čimer 45,7 odstotka letnega plana so dosegli pri rezanem lesu razreza lesa in 42 odstotkov letnega plana proizvodnje SVEA kuhinjskih elementov. V Tovarni elektroporceiana Pa so do konca maja dosegli *U,6 odstotka letnega plana
FOTOKAMERA JE ZABELEŽIL
-Vv •=. * ••	v '■'< ■ ~f: s * v-.* . •. ".•va
proizvodnje elektroporceiana in 51,2 odstotka proizvodnje instalacijskega materiala, in sicer z izdelavo 170 ton elektroporceiana in 99 ton instalacijskega materiala.
Doseženi proizvodni uspehi zagorskih industrijskih delovnih organizacij v razdobju januar—maj obetajo, da bodo letos planske naloge v vseh delovnih organizacijah
—	kljub objektivnim težavam
—	dosežene, verjetno pa tudi v več primerih presežene.
(ma)
Izšla je 33. številka ^ Občana
Na prvi strani prinaša list razgovor s predsednikom kranjske občinske skupščine pod naslovom Skladno nadaljevanje dela. Lojze Jakopič piše v obširnem članku Preskrba trga — rešljiv problem o slabi in dragi oskrbi potrošnih središč s kmetijskimi pridelki, Rozika Žigon o družbeni kontroli cen, Marko Kamenšek o principih modeme organizacije v statutih delovnih organizacij.
Janko Herzog o občinskih stanovanjskih skladih v letu 1962. Stanko Plut ima v tej številki dva prispevka, in sicer: Izterjava stroškov za zdravstvene storitve in Organizirana nega bolnika. Ing. Vilma Pirkovič piše v članku Komuna in kultura o vzglednem razvijanju kulturnih dejavnosti v občini Slovenj Gradec. Prispevek Upravljale! podjetja »Iskra« je izpod peresa Zvoneta Kržišnika, medtem ko Marko Jakše osvetljuje probleme šolstva na Dolenjskem. Članek Vinka Mlakarja o urbani obnovi mesta se v tej številki nadaljuje. Razen navedenih člankov prinaša »OBČAN« pregled novih predsednikov in podpredsednikov občinskih skupščin v SR Sloveniji, nekaj statističnih podatkov o strukturi novih občinskih skupščin, glavne ugotovitve letne skupščine Stalne konference za oddih in rekreacijo in več drugih nrisnevkov.
ZA INVESTICIJE V TRGOVINO V LITIJI BO »MERCATOR« IZ LJUBLJANE NAME. NIL LETOS IN PRIHODNJE LETO KAR 117MILIJONOV DIN — Med večjimi deli velja omeniti ureditev samopostrežne trgovine »Pri mostu (na sliki), ki jo bodo predvidoma uredili do 15. julija. V Litiji urejajo zdaj- še trgovino »Pri Koblerju«, pripravljajo pa s« tudi na gradnjo prve blagovne hiše v središču Litije
NA KERSICEVEM V TRBOVLJAH, KJER GRADIJO NOVO STANOVANJSKO NASE-LJE
ZALOŽBA »EMKA« IZ LJUBLJANE UREJUJE ZA ZAGORSKO POSLOVALNICO NOVE PROSTORE OB CESTI ZMAGE — Delo, ki bo končano predvidoma do začetka avgusta, opravila gradbeno podjetje »Litija«
R Zasavski tednik R št. 26 R 20. VI. 1963 R J
ŠPORTNI TEDNIK
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Ljubljana : Rudar
8:1 (1:1)
LJUBLJANA — Z nedeljskim porazom z enajsterico Ljubljane si je Rudar znatno »izboljšal« količnik prejetih golov in z njim zaključil tudi tekmovanje. Pred tisoč gledalci je sodil Bertok iz Kopra, moštvi pa sta nastopili v naslednjih postavah.
Ljubljana: Sular, Kristič, Soštar, Konič, Frič, Skušek, Popivoda, Gosar, Džaferovič, Turšič, Jež, (Bašnec);
Rudar:	Banat (.Krasnik),
Pristav, Lukančič, Bostič, Knavs, Sori, Potokar, Ži-bret, Breznikar, Pajer, Hali-lagič;
Strelci: Pajer za Rudarja, Bašnac, Džaferovič, Gosar in Knavs (avtogol).
Začetek tekme je dal slu titi več ali manj opreznost obeh moštev za tako pomembno srečanje predvsem za ljubljanskega ligaša. Rudarjeve! so nekajkrat napadli in Pajer je v 5. minuti izrabil nepazljivost domače obrambe in zadel levi spodnji kot. Ta gol pa je poživel igro domačinov, ki so pričeli resneje napadati in kmalu tudi izenačili. Napadi Ljubljane pa so potlej končali le v obrambnem prostoru Rudarja, kajti obramba gostov je bila vedno na mestu.
Drugi polčas pomeni katastrofo za Rudarja. Ljubljana
je silovito napadala. Rudarjeva obramba pa je po prejetem golu in vodstvu domačinov popolnom popustila, šiškarji so učinkovito izrabljali nespretnost gostov. Vratar Krastnik pa je marljivo pobiral žoge iz mreže.
Visok poraz Trboveljčanov v Ljubljani je močno razočaral tudi najbolj vnete navijače. Rudar se s takimi sprehodi v »minus «pač slabo oddolži vsakomur, ki mu je domači nogomet bil pri srcu.
V predtekmi so mladinci Rudarja prav tako izgubili s sovrstniki s 3:0. V končnem plasmaju so dosegli deseto mesto.
LJUBLJANSKA
NOGOMETNA
PODZVEZA
Bratstvo — dvakratni prvak HRASTNIK *- Enajsterica prve garniture in mladincev Bratstva sta v zadnjem kolu osvojili prvi mesti v tekmovanju ljubljanske nogometne podzveze. V nedeljo pa igra Bratstvo že tudi prvo kvalifikacijsko nogometno tekmo za vstop v družbo najboljših slovenskih ' enaj-storic. Vendar velja ob osvojitvi tega prvenstva hrast-niških nogometašev poudariti, da s tako igro, ki so jo prikazali v nekaj zadniih kolih, pač ne morejo računati na kaj boljšega. Vendar poznavalci Bratstva menijo.
avo v odločilnih trenutkih zaigra, kot je potrebno.
Rudar (H) :
Bratstvo 3:2 (1:2)
(č) HRASTNIK — V zadnjem kolu ljubljanske nogometne podzveze je v hrast-niškem derbiju zmagal Rudar, ki je bil v drugem polčasu nekoliko boljše moštvo. Tekma med hrastniškima rivaloma je bila vseskozi precej zanimiva, predvsem pa so igralci obeh moštev kot tudi publika bili zelo obzirni. šeststo gledavcev je bilo z igro obeh moštev zelo zadovoljno. Tekmo je vodil zvezni sodnik Kičan dobro. Gole za Rudarja so dosegli: Teršek, Petah, Oberčkal, za Bratstvo pa Prašnikar in Ocepek.
Proletarec : Slavija 0:3 (0:2)
(č) ZAGORJE — Pred 200
gledalci je Slavija iz Vevč zasluženo premagala domačine. Sodil je dobro More iz Ljubljane, že začetek tekme je pokazal odločen namen gostov, da osvojijo obe točki. Moštvo Proletarca sc nikakor ni znašlo in je zaigralo eno izmed najslabših iger. Medtem pa so bili gostje hitri in učinkoviti, igrali so preprost nogomet in so tudi zasluženo zmagali. Za prihodnjo sezono sc bo moralo moštvo Proletarca pač resneje oprijeti »dela«, če hočemo, da bo končen plasma ekipe bolj pri vrhu.
Domžale : Svoboda (K) 2:0 (1:0)
(č) DOMŽALE — Enajsterica Svobode iz Kisovca je v nedeljo izgubila s tamkajšnjo ekipo z 2:0.
Sodnik Zorko iz Ljubljane je sodil z manjšimi napakami. Čeprav je bila Svoboda poražena, gostje iz Kisovca niso igrali tako podrejene vloge. Napadalci so imeli nekaj priložnosti za dosego gola, vendar so bili pri zaključnih strelih neučinkoviti.
MEDNARODNA TELOVADBA V TRBOVLJAH
Jugoslavija : Italija 277,65 :280,45 TRBOVLJE — V soboto zvečer je bil v gledališki dvorani Delavskega doma dvoboj mladih telovadnih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Italijani so bili za 2,80 točke boljši od Jugoslovanov. Le ti so nastopiti brez Brodnika in Kršla, ki se še nista vrnila s tekmovanja v Italiji. Od mladih zasavskih tekmovalcev je izven konkurence, ker se po rezultatu ni uvrstil v vrsto, nastopil 19-letni Erik Poljšak iz Hrastnika, ki bi z veljavnimi ocenami zasedel peto mesto, oziroma bi bil drugi od Jugoslovanov.
Začetek dvoboja je bil kot vsakokrat zelo slovesen. Ko so odigrali obe himni, je goste pozdravil predsednik TVD Partizana iz Trbovelj Karlo Rupnik, za gostoljubje pa se mu je zahvalil vodja italijanske ekipe Giovani Gras-sani.
177. S tem so vsi soglašali, toda kako? Brez Danteja? Nc. Mačka jc imel predlog: »Veste, kje je vas Ro?« Giorgio je prikimal: »SJtozi njo smo prišli v Milano.« — »Dobro. Mi pripeljemo tja Danteja danes ponoči ali zgodaj zjutraj v mraku.« — »Gotovo?« — Mačka je dal roko: »Volkovi vedno drže besedo.« — Zvečer so si dečki oprtali svoje vreče s skromno zalogo živil In odšli iz skrivališča. Dokler so šli skozi mesto, jih jc vodil Antonio, ko pa so prišli do kanala, je prevzel vodstvo Giorgio. Hiše so že postajale redkejše, drevesa in travniki pa pogostejši. Itil jc mraz, čeprav ni pihalo, od vode pa jc vel šc prav poseben hlad. Ko so dečki zagledali prve hiše Roja. se je že začelo svitali, čeprav so hiteli. »Kje naj se »krijemo?« je vprašal Antonio. »Vsekakor v bližini ceste,« jc rekel Augusto.
178. Toda Giorgio s lem predlogom ni soglašal: »Ne, bolje bo ob samem kanalu, le eden naj straži ob cesti.« Strinjali so se. Ko je prevzel stražo Giorgio, sc Je že popolnoma zdanilo. Skril sc je za kupom kamenja, da je imel lep razgled na ccsio. Sonce jc prišlo že precej visoko, Danteja pa šc vedno od nikoder. Vsi kmetje so že odšli na trg v Milano in cesta je bila prazna. Skoraj so dečki že podvomili o iskrenosti »Volkov« in sc zbali novih, nepredvidenih težav, ko jc zagledal Giorgio na cesti Kozavega, kako pelje voziček. Za njim je počasi in oprezajo na vse strani hodil Mačka. »Hej,« jo rekel veselo Giorgio in stopil pred njiju na cesto, »loda kje imata vendar Danteja?« »Volkova« sta sc zasmejala in pokazala na voziček, kjer e® se premaknile umazano vreče in pod njimi se Jc pokazal Dantejev shujšani obrazi »Tu sem!«
Borba na posameznih orodjih je bila čestokrat ize naeena, vendar so Italijan na kraju le zmagali z mini maino razliko.
Rezultati:
Preskok: Italija 46,85, Ju goslavija 46,75 — 1. Siligo (II. 2. Rafajlovič (J);
Parter: Italija 46.80. Jugo slavija 46,05 — 1. Anič (J);
Konj z ročaji: Italija 46,55, Jugoslavija 45,30 — 1. Lopi čič (J), 2. Franceschetti (1);
Krogi: Italija 46,50, Jugoslavija 46,50 — 1.-3. Anič, Si ligo in Franceschetti (It;
Bradlja: Italija 47.30, Jugo slavija 46,60 — 1- Rafajlovič. 2 Anič (J);
Drog: Italija 46,50, Jugoslavija 46,45 — 1. Mcgliai, 2.-3. Siligo (I) in Rafajlovič (J).
II. REPUBLIŠKA
KOŠARKARSKA LIGA
Proletarec : Rudar (T)
80:59 (37:22)
(jj) ZAGORJE — V zad njem kolu tekmovanja v II. republiški košarkarski ligi je Proletarec premagal v zasavskem derbiju moštvo Rudarja. Zmaga Proletarca je zaslužena, saj je bil v obeh delih mnogo boljša vrsta. V, prvem delu so domačini s hitrimi protinapadi povedli s prepričljivo razliko ter jo nato povečali v drugem delu že za 31 točk. Z nekaj neuspešnimi podajami pa so izgubljali žogo in dopustili gostom, da so do konca igre vsaj deloma zmanjšali razliko.
Pred okrog 500 gledalci sta tekmo z manjšimi napakami vodila sodnika Camp-lin in Dom iz Celja.
Proletarec:	Stvarnik 21,
Kranjc 27, štcferl 6, Baloh 16, Sušnik 4, Golob 6.
Rudar: Virt 10, Bola 10, Perpar 13, Zibert 6, Deželak 11, Pintar 3, Poličnik 6.
Zanimivosti
Nova poučna kazen
V Sao Paulu so nekega voznika tovornega avtomobila obsodili na dva meseca zapora, ker ni upošteval signalnih luči na križišču in sc zaletel v neki potniški avtomobil.
Vrhovno sodišče pa je to kazen spremenilo in šoferja tovornjaka obsodilo na dve leti zapora pogojno z zahtevo, da mora enkrat v šestih mesecih obiti vse bolnišnice v Sao Paulu in poiskati vse ponesrečence, žrtve prometnih nesreč. Obsojeni mora od teh bolnikov zvedeti za dogodke, ki so jih pripeljali v bolnišnico, od dežurnega zdravnika pa mora dobili potrdilo, da jc to tudi v resnici Storil.
mmm
NEKAJ MINUT PRED ŠTIRINAJSTO URO JE TRG v TRBOVLJAH SKORAJDA TAKOLE PRAZEN —. Takoj zatem pa se zagozdi z avtomobili, pešci, tovornjaki in drugim. Kolone pešcev z Rudnika, Mehanike, Strojne tovarne in motorizacija pa se stopnjuje vse do pol tretje ure
SE NEKAJ MINUT — Potem ke bodo in z njimi vred ostali rudarji s popoldanske iztočne v zagorskem rudniku za osem ur ločili od dneva
jNEKAJ po ŠTIRINAJSTI URI odpeljejo avtobusi iz središča Zagorja proti Trbovljam, - Izlakam. Senožetim, Podkumu In 'Jesenovem. Z njimi se odpelje večina tistih, ki hui na delu v Zagorju v dopoldanski izm eni
Ko je ura štirinajst
Sonce pripeka v dan. Bežimo v sence, opoldan pa se skrijemo še na hladnejše (če nas seveda ne preseneti nevihta). Ko pa je ura dve, pa se nas na stotine razbeži iz tovarniških hal, pisarn, rudnikov, od vsepovsod. Večina domov, peš, z avtomobili, motorji, kolesi. Vsakdo s tem, kar ima.
Naše kamere so se ustavile med 13.45 in 14. uro in zabeležile v Trbovljah in Zagorju naslednje:
TOLE JE FOTOKAMERA ZABELEŽILA Z RIKLOVEGA MOSTU V HRASTNIKU nekaj pred drugo uro
V PARKU PRED UPRAVO ZAGORSKEGA RUDNIKA V TOPLICAH čakajo vsak dan po drugi uri številni potniki, da se odpeljejo z avtobusi domov
VaS obveščevalec
Prodam moško športno kolo »Favorit«. — Naslov r upravi lista.
Prodam odlično ohranjeno Pri mo NSU 175 ccm po zelo ugodni ceni. Prevoženih
6.000	km. Plačljivo tudi s čekom. Alojz Terlič, Trbovlje, Dom in vrt 16.
Opozarjam vse, da nima moj mož Viktor Kosec, Trbovlje, Keršičev hrib 22, pravice prodajati najino skupno lastnino, dokler sodišče ne razdeli imetja. Vsak tak nakup bo razveljavljen. — Zlatka Kosec.
Vsem, ki ste naši dragi
mami
Mariji Pivec
izkazali poslednjo pozornost in jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, prav iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za vse izkazane usluge, kakor tudi duhovniku Pangerlu za njegove lepe besede ob odprtem grobu.
Čopovi in željkovi.
Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta in starega
Alojza Bertiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem kakor tudi sindikalni podružnici Zunanjega obrata, kolektivu lesnega skladišča za izrečeno sožalje, za poklonjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in strežnemu osebju za skrb in nego v času zdravljenja v trboveljski bolnici.
Vsera iskrena hvala!
Trbovlje, 15.6.1963.
Družine Bertič in Uranič
Preklici
Preklicujem izjave proti Nacetu Gregorčiču, Nasipi 31, za neresnične. — Urška Podlogar, Trbovlje, Nasipi št. 31.
Kino Delavski dom v Trbovljah: 21. do 24. junija nemški glasbeni film »Poslednji akordi«; 25. do 27. junija ital.-španski film »Skano Boa«.
Kino Svoboda - Trbovlje II: 20. junija slovenski film »Tri četrtine sonca«; 22. do 24. junija franc, film »Uzda okrog vratu«; 25. in 26. junija amer. pustolovski film »V znamenju Zoroa«.
Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 22. in 23. junija ruski barv', film »Don Ki-hot«; 29. in 30. junija amer. barv. cin. film Bernardine«. Predstave v soboto ob 17. •in 19.15 in v nedeljo ob 15., 17. in 19.15.
Kino Svoboda II v Hrastniku: 22. do 24. junija nemški film »1060 oči dr. Mabuzea«; 26. in 27. junija jug. film »Poletje je krivo za vse«.
Kino Delavski dom v Zagorju: 22. do 24. junija amer. barv', cin. film »Alamo« — I. del; 26. in 27. junija švedski film »Line«.
Kino Litija: 21. do 23. junija zah. nemški barvni film
»Ešnapurskl tiger«; 25. in
26. junija sovjetski barvni
film »Hajduška kri«.
Kino Šmartno: 22. in 23. junija amer. barv. film »Mestece Peyton«; 26. in 27..junija amer. barv. CS film »Dober dan žalost«.
ZAGORJE
Rojstev doma ni bilo!
Peroka: Alojz Kmetič, zidar, Praproče 27 ih Amalija Flere, del., Ravenska vas Z7.
Smrti: Mihael Škrinjar, posestnik, Potoška vas 13 — star 68 let.
LITIJA
Rojstev ni bilo!
Poroke: Branko Damjanovič, del., Litija Ponoviška 1 in Zofa Dvoršek, del., Ponoviška 1; Martin Celestina, del., Podkum 38 in Ana Resnik, tisi., Topilniška 1.
Smrti: Abflo Silič, Ljubljanska c. 5 — star 29 let.
BREŽICE
Rojstva:	Jožica Veble, Bi-
zeljsko 132 — dečka; Antonija Klemenčič, Vel. Dolina 7 — deklico; Ivanka Subotič, Cerklje 43 — dečka; Terezija Klemenčič, Mrtvice 9 — dečka; Ružiča Vogrinc, Bukošek 44 — dečka; Marija Pinterič, Bizeljsko 111 — deklico; Terezija Černelič, Dečno selo št. 13 — dečka; Ana Žgalin, Brezovica 63 — deklico; Nada Drobnič, Veniše 39 — dečka; Antonija Novak, Ključ — deklico: Rozalija Zupan, Ledina 38 — deklico; Marija Oštir, Kraška vas 8 — dečka.
Porok ni bilo!
Smrti: Jože Dušič, upokojenec, Mali Kamen 14 —
star 70 let.
SPORED RTV
GIBANJE
PREBIVALSTVA
HRASTNIK
Rojstva: Daniela Bukov šek, gosp., Hrastnik 351 — deklico.
Porok ni bilo!
Smrti: Franjo Kelner, upok., Hrastnik 151 — star 81 let: Jože Babič, inv. upok., Br-nica 14 — s1ar 76 let.
FINOMEHANIKA CELJE poslovalnica Trbovlje
Partizanska 25 — telefon 80-385 s servisi: TOPS, Rheinnietall, Olivetti, Secura, Zagreb, Biser, Siipermelall
Obveščamo, da smo odprli svojo poslovalnico v Trbovljah za popravilo vseh vrst pisarniških strojev, register blagajn In za vsa v stroko spadajoča dela.
Delo izvršujemo strokovno in hitro.
Torej ne pozabite!
Za vse finomehanične usluge kličite Trbovlje 80-385 Se priporoča kolektiv!
ljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.50 Kitara v ritmu; 18.10 Skladbice za kratek cas; 20.00 Po domače ...
Nedelja, 23. junija
8.00	Mladinska radijska igra; 8.42 Najboljši pevski zbori na III. mlad. festivalu v Celju; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 še pomnite tovariši...; 11.50 Tisoč taktov za dober tek; 13.30 Za našo vas; 15.15 Zabavni orkester Mantovani;
19.05	Glasbene razglednice;
20.00	Narodne in domače melodije; 21.00 Popotovanja velikih skladateljev.
Ponedeljek, 24. junija
8.05	Vesele domače izvajajo slovenski zbori; 8.55 Za mlade radovedneže; 925 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi; 10.15 Malo Debussyja; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45 Dalmatinske narodne; 13.30 Trideset vedrih minut; 15.15 Pojo zabavni zbori; 18.10 Od takta do takta; 20.00 Dva češka mojstra iz 18. stol.; 2020 S po-
pevkami po svetu; 20.4) Kulturna kronika.
Torek, 25. junija
8.35 Z lokom po strunahi 9.10 Mojstri simfonije) 10.15 Dva plesna orkestra: 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi za prijetna opoldne; 13.30 Plošča v ploščo; 14.05 Trije domačj izvajalci; 14.35 Naši poslu-šalci čestitajo in pozdrav; ljajo; 15.15 Stari ruski napevi; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Odmevi z gora,
20.00	Pojo jug. pevci zabavne glasbe; 2120 Sere-nadni večer.
Sreda, 26. junija
855 Pisani svet pravljic in zgodb; 925 Popevke v sre: do dopoldne; 10.15 Dva skladatelja iz Makedonije; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi za prijetno opoldne; 14.05 Ob zvokih zabavne glasbe; 15.15 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu; 17.05 Promenadni koncert; 18.10 Od skladatelja do skladatelja;
20.00	Panorama zabavnih melodij: 21.05 Skupni program JRT.
Zvišujmo delovne uspehe s pravilno prehrano
četrtek; 20. Junija
8.05 Od narodne pesmi do plesnih melodij; 8.55 Za šolarje — Tolminski punt;
9.25	četrtkov dopoldanski operni spored; 10.15 Pet minut za novo pesmico:
12.25	Pihalne godbe s pestrim programom; 13.30 Zabavajo vas veliki plesni orkestri: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Sovjetski violinisti; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Igra zabavni orkester Morton Gould.
Petek, 21. junija
8.30 Iz starejše slovenske glasbe; 8.55 Pionirski tednik; §.25 Petkovo simfonično dopoldne: 10.15 V ritmu valčka in polke; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Slovenske narodne; 14.0.1 Za šolarje — Ne nosi glave naprodaj; 17.05 Drobne dragocenosti iz. oper: 18.10 Vaši ljubljenci poio:	21.15
Oddaja o morju in pomorščakih.
OhUofa. 22. junija
8.35 Zabavni orkester RTV I.iubliana: 8.55 Za šolarje — Hlebec kruha: 9.25 Deset pianistov iz desetih dežel:	10.15 Popevke za
vas; 12.15 Po domačih lo-pfli in planincah: 13.30 Trikrat pet: 14 35 Naši poslu-šelci čestitajo in pozdrnv-
Vse premalo .pomislimo na to, da je pravilna prehrana osnovni pogoj zdravja in sposobnosti za delo. Temu sledijo tudi večji uspehi pri delu. Center za napredek gospodinjstva v Trbovljah organizira predavanja, tečaje in seminarje iz področja pravilne prehrane, da tako seznanja delovne ljudi z osnovami zdrave prehrane.
Vse preveč so zastopane na področju gospodinjstva še vedno žene, ki morajo poleg svojega poklicnega dela skrbeti za zdravo prehrano svoje družine. Vemo .pa, da jim urejena družbena prehrana v tem pogledu lahko veliko pomaga.
Da bodo obrati družbene prehrane lažje izpolnjevali
svoje naloge v skrbi za zdravo prehrano delovnih ljudi, je zato. Center za napredek gospodinjstva organiziral tečaj za I. stopnjo izobraževanja za poklic kuharja v obratih družbene prehrane. Tako
so te dni polagale izpite prve udeleženke tega tečaja. Pri izpitu so pokazale, da so si znanje, ki ga predpisuje program za I. stopnjo tudi osvojile. Uprave delovnih organizacij so pokazale'ob tej priliki polno razumevanje za izobraževanje kuharskega kadra. Želimo pa, da bi k temu pristopili tudi tisti, ki stoje danes še ob strani.
Da bi pomagali družinskim gospodinjam in vsem tistim, ki si morajo sami pripravljati hrano, je Center za na» predek gospodinjstva organiziral dopolnilni tečaj za zdravo prehrano. S tem hoče posredovati dosežke znanosti na področju gospodinjstva i° prehrane, čim širšemu krogu gospodinjstev. Center prireja tovrstne tečaje vse leto in tako širi znanje o prehrani, saj vemo, da je za boljše življenje potrebno tudi več znanja o prehrani.
V tečaj za zdravo prehrano je vključil predavanja tudi Rdeči križ.
Pismo jc bilo tu prekinjeno. Nato je bilo na
drugi strani nadaljevanje. Ava je pisala, da ti ljudje ne zapuščajo skoraj nikoli vrta. Zvečer njihova pozornost nekoliko popusti, toda ne toliko, da bi lahko ušla, kar pa sedaj tudi ne želim. Mali Tomi, fantek kakih desetih let se velikokrat približa ograji z žogo. S pomočjo njega bom poskušala odposlati to pismo.
Na koncu pisma je preči tal:
— Rada te imam Tom, Ava.
Tom je nekajkrat prečital njeno pismo in polglasno ponavljal nekatere stavke, tako da niti ni opazil, kdaj je prišla mati v sobo. Ta je stala na drugi strani in ga opazovala. Videla je, kako je zložil pismo in kako globoko nekaj premišljuje. Hkrati je tudi opazila, da je njegov pogled veliko bolj miren, obraz pa dobiva vsakdanji izraz.
— Pismo boš moral vsekakor pokazati policiji, mu je dejala, ko sc je obrnil proti njej. Njegovo grlo je bilo povsem suho, tako da ni zmogel niti besedice. Namesto tega je pristopil k materi in ji začel poljubljati roke v znak hvaležnosti, da mu je prinesla pismo.
— Morda bo uspelo policiji odkriti mesto, od koder je bilo poslano pismo. Morda jo bodo našli in jo osvobodili, je začela mati, ko se jc polegel prvi val njegovega navdušenja.
Tom je nekaj časa molčal, nato je pa razgr-
12 Veliko pričakovanje
nil pismo in ga položil na mizo. Postalo ji je jasno, kaj želi odkriti. Na ovojnici se je moral videti žig pošte, od koder je bilo pismo odposlano. žig se je jasno videl: NEW FOKS.
— NEVV FOKS... je počasi ponovil Tom. Nato se je prijel z roko za čelo in počasi dejal:
— Zdi se mi, da je približno 300 kilometrov severozahodno od Nevv Torka na vzhodni obali jezera Ontario, v državi New Tork.
šele po krajšem premolku je spregovoril, kot da bi se šele sedaj spomnil materinih besed: — Ne, ne mati!... Ni potrebno, da z vsebino pisma seznaniva policijo. To tudi ona ne želi. Ti si prečitala pismo, je nadaljeval, toda brez kakršne koli jeze zaradi tega, ker je odprla njegovo pismo, pa si tudi sama to dojela. Ta kraj dokaj dobro poznam. Moje letalo je pa vedno pripravljeno za polet. Oh, mati! Kako sc ti naj zagledal, nisem niti pomislil, da mi prinašaš zahvalim? Ali se je sploh mogoče zahvaliti za to, kar si storila za mene z besedami? Ko sem te nekaj takega... To je moje življenje. Ti me vračaš v življenje ...
•Toda, ko je zagledal zamišljen materin pogled, Je umolknil. Doiel je, zakaj ne more mati deliti njegovega veselja ... Vedela je, da Tom te noči ne bo spal in da bo koval načrte in sc Pripravljal za jutrišnji polet. Zaprosila ga je, če ji dovoli, da se vrne takoj domov.
Ali naj jo zadržim? Ne, to nima nobenega smisla, sl je dopovedoval Tom. Uvidel je, da to nima nobenega pomena. Zato je pospremil mater v pristanišče, ko je ladja odpeljala, jc Pohitel v mesto in poiskal svojega prijatelja Henrija. Henri mu bo ponoči pripravil letalo, mimo tega mu bo zaupal še eno nalogo, o kateri je že razmlšijeval.
Težko si je sedaj zamisliti podzemlja v Ameriki, pa tudi v Evropi in Aziji, ki se poleg ostalih nedovoljnth poslov ne ukvarja še s prodajo raznih opojnih drog.
Ameriški uživalci mamil najraje posegajo po heroinu, ki je tretja stopnja izločka opij uma. Heroin je zelo drag in ga je tudi zelo težko dobiti. Zaradi tega so trgovci in prodajalci drog račell prodajati nekatera ostala mamila, ki •majo enak učinek kot heroin. Njihov cilj je, ujeli v svoje mreže čim več ljudi, kot najboljši m»čin uživanja mamil so pa injekcije morfija. *'-na Injekcija, nepomembna cena. Toda kaj kmalu postane za uživalca mamil ena Injekcija Premalo. Potrebuje dvg. Kmalu sta tudi dve Premalo, ker ne morejo, narkomani zadovoljiti 'biološko potrebo po mamilu. To je pot propadanja, ki sc jc zaveda veliko število uživalcev mamil, ne more se Ji pa Izogniti. Po treh Injekcijah potrebuje narkoman kmalu štiri, pel, ***• in več injekcij na dan. Kmalu sc ne zado-v»lji več z morfijem.
'oda poleg teh mamil je še eno, ki ga je
zelo težko odkrili. To je marihuana. To je posebna bilka, ki jo vzgajajo v Aziji, Evropi ter v Južni in Severni Ameriki. Pri vzgajanju jo lahko skrijejo, ker jo lahko gojijo zraven tobaka. Ena taka cigareta je dovolj, da povzroči mamilsko norost pri večjem številu ljudi naenkrat.
Policija je velikokrat vpadla v kako sobo, kjer so sc zbrali narkomani in ki so uživali ob eni sami cigareti. Ta cigareta je šla od ust do ust in vsi bi potegnili le enkrat, dim bi pa z največjim zadovoljstvom vdihavali v pljuča. — Kmalu so ljudje padli v trans, ženske so sc slačile in se ponujale moškim, ki so sc prav lako slekli, vendar jim pa niso mogli nudili pričakovanega zadovoljstva.
To morda niti ni najhuje. Če te reveže pravočasno odkrijejo, jih lahko še ozdravijo. Toda žal, uživanje marihuane povzroči v ljudeh strast za ubijanje, strast po zločinih. Ravno zaradi tega se ameriška policija bori z vsemi sredstvi, da bi pravočasno odkrila uživalce tega mamila, pa tudi ljudi, ki prodajajo to mamilo in liste, ki ga prinašajo v državo. Kazni za slednje in trgovec so zelo velike, kar je razumljivo.
Mreža razprodaje mamil je odlično organizirana. Kdo je pravi gospodar, ve le en človek, tisti manjši razpečevalci so pa pravzaprav le sužnji gospodarja, človeka ki ga niti ne poznajo. Znano je, da niti eden od uživalcev mamil ne bo policiji odkril oziroma izdal tistega, ki mu je prodajal mamila. Ve, da bi potem ostal brez mamil, to so pa nepopisne ir* grozne muke.
Rock Ger, oče mlade Jeni Ger je zelo dobro poznal vse te lastnosti mamil, čeprav sam ni bil uživalec tega strupa. Bil je izredno inteligenten mož, žal so sc pa njegove umske sposobnosti obrnile v tist osmer, ki jo je družba obsojala. V Ameriki so ga poznali kot solastnika in morda tudi kot lastnika nekaj velikih konjskih stavnic ter nekoliko Igralnic. Mimo tega se je pa ukvarjal tudi s tihotapljenjem mamil, z delom, ki mu je prinašalo ogromne dobičke. Bil je dovolj bogat, toda bogastvo je grmadil zato, ker je želel zagotoviti lagodno, lahkoumno In brezskrbno življenje osebi, katero je edino ljubil na svetu. Ta je bila njegova hčer — Jeni Ger. Zelo dolgo je ta gangster preizkušal teren in iskal može, predno je začel s tem podlim delom. Kmalu mu je to začelo prinašati milijone.
že leta jc delal, ne da bi ga policija osumila. Občudoval je svojo genialnost in ni se bal policije. Zavedal se je, da začne pri takih stvareh policija od repa. Ujame nekaj uživalcev mamil in jih dan in noč nadzira. Tako odkrije prve vezi v verigi razpečavanja mamil. Potem iščejo drugo vez in tako naprej toliko časa dokler ne odkrijejo glave vse organizacije. Na takšen način pa policija ne bo mogla nikoli priti do njega, je večkrat razmišljal Rock Ger. Pazil je na to, da tudi njegova hčer, ki jo je imel nadvse rad, ne zve ničesar o njegovem gangsterskemu početju. Ni vedela, da tako brezskrbno rabi krvavi denar.
Verjetno bi drugače mislila in tudi gledala na svoje življenje, če bi to vedela. Toda njenega očeta so spoštovali kot industrijalca, imetnika legalnih igralnic in kot izredno sposobnega in marljivega moža.
Ko jc Rock Ger povsem slučajno obiskal v New Torku svojo hčer In v rokah njene prijateljice zagledal naslov, ki je označeval njegov proizvod in ko je slišal za celo tragedijo, Je z največjim naporom zatrl strah, ki se ga je nenadoma polastil. Zahvaljujoč izredno močni volji se je takrat nasmehnil in odšel veni Komaj Jc zaprl vrata salona, je že Imel skovan plan.
Strah ga je skoraj paraliziral, toda misel na nevarnost, v kateri se nahaja njegova ljubljena hčerka, mu je povrnila moč razmišljanja in sklepanja. Toda delati je moral hitro, ni smel dovoliti, da bi zgubil eno samo urico. V času, ko bodo oni prispeli do jezer, se bodo tudi oni tam gor lahko pripravili. Na srečo se jc vse odvijalo po načrtu. Vsaj izgledalo je tako. Res je, da lto tisti njegov suženj dolgo časa čutil na svoji bradi udarec, ki mu ga je zadal, pozabil pa bo na vse, ko ga bo bogato nagradil. Jezilo ga je, da so tisti Idioti tako slabo izvedli ugrabitev. Vsaj nekoliko strelov v zrak bi lahko izstreli in Avl dokazali, da je to resnična ugrabitev. Boljše tudi to, kot pa da bi tista ženska šla na policijo in kazala, kaj je našla ob posteljici svojega mrtvega otroka.
14 VON PAULUS o velikem porazu
Omahovati jc pričel šele leta 1944. Po znanem oficirskem atentatu na Hitlerja julija 1944 sc je srečal med drugim e Seidlitzem in pričel sodelovati s komitejem. In 29. novembra 1944 je svobodna Nemčija objavila poziv, ki ga je von Paul us naslovil na svoje »tovariše« in nemško ljudstvo. V njem med drugim pravi: »Šesta armada je izpolnila Hitlerjeve ukaze in se je borila, ker je vedela, da bodo njene žrtve koristile Nemčiji. Če bi vedel takrat, kako so nas Hitlerjevi ukaza varali, bi bdi ravnal drugače.«
VRNITEV V NEMČIJO
Čeprav se je dokončno odločil, da postane Hitlerjev nasprotnik, se je vendar skliceval na to, da je bil prej nepoučen in se ni zavedal, kaj dela in kaj ni v prid, ampak v škodo Nemčije in nemškega ljudstva.
V nemčijo je von Paulus prispel šele leta 1953. V Sovjetski zvezi jc prejel še eno sporočilo od doma. Leta 1949 mu je umrla žena.' Zadnjič jo je videl nekaj mesecev pred Stalingradom. Po vrnitvi v Nemčijo.sc je nastanil v Drcsdenu v Vzhodni Nemčiji. Dobil je dostojno pokojnino, stanoval je v manjši vili in imel jc avtomobil, vendar ni imel nobenih funkcij. Obiskoval ga je sin Ernest Aleksander, sedaj v Viersnu, kjer ima njegov tast tovarno peči.
Leta 1954 je imel von Paulus v vzhodnem Berlinu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil:
»Kakor mnogi drugi bivši oficirji, tako mislim tudi jaz, da je edini miroljubni izhod za Nemčijo v izvajanju nacionalne in objektivne politike, ki je zasnovana na dejstvih, ne pa na simpatijah in antipatijah,-Edina možna nemška p-olitika je v iskanju vseh mogočih poti in sredstev za sodelovanje med vsemi Nemci!«
}
KAJ PRAVI SIN
Nedavno jc rfeki časnikar obiskal von Paulusovega sina v Vicnsnu in se pogovarjal z njim o njegovem očetu. Ernst Aleksander von Paulus jc pripovedoval, da jc bil njegov oče izobražen človek, da je imel rad književnost in klasično glasbo. Posebno rad je imel Beethovna, Bacha, Mozarta in slovanske klasične skladatelje. Celo na fronti je poslušal gramofonske plošče. Vedno jih je Imel v svoji prtljagi. S kot vojak je bil eden izmed tistih nemških oficirjev, ki so bili prežeti s tako imenovanim »visokim občutkom dolžnosti« in niso nikdar razpravljali o uka-zih, ampak so jih sprejemali in jih izpolnjo vali. Tako je ravnal tudi pri Stalingradu.’ Oficirje, ki so poskušali razpravljati o ‘položaju je zavračal:
-Kaj pa vemo mi o drugih frontah in zakaj jo potrebno to, kar nam ukazujejo! Ukazali so mi, naj delam, in ukaze moram izpolniti, naj bo že kakor koli, Le kaj bi bilo, če bi vsak general pričel odločati na lastno pest.«
21 filmov v Pulju
Od desetega — jubilejnega festivala jugoslovanskega ščenlm gradom« In štigličevo Igranega filma nas ne ločita niti dva meseca. Za razliko od komedijo »Tistega lepega prejšnjih let, ko se ni vedelo, kateri filmi bodo do festi- dne«, a »Triglav« s Čapovim vala končani, letos ta neznanka odpade. Do roka bo izde- »Našim avtom«. Cap ni poka-lanih 21 filmov, eden več kot lani; dirk za roke torej ne bo. zal kdove kaj, razočaraf pa
je tudi Hladnik. Štiglic je
»Jadran-film« bo zastopan s vič), »Dve noči v enem dne- ustvaril simpatično komedi-šestimi filmi: »Rana jesen« vu« (R. Ostojič) in »Desant jo, ki jo bo verjetno žirija (rež. T. Janič), »Nevarna pot« na Drvar« (F. Hadžič). Razen boljše sprejela kakor pa (M. Relja), »Dvojni obroč« »Obračuna« še nismo videli Arena.
(N. Tanhofer), »Mož s foto- niti enega filma te »Avaline« »Lovčen« film bo poslal na grafije« (V. Pogačic), »Obraz serije. Pripovedujejo, da bo- festival samo en film: »Mo-proti obrazu« (B. Bauer) in sta dva filma te proizvodnje ški« (M. Dukanovič), prav »Nevesinjska puška« (Z. Mi- doživela usodo »Šekija« in tako tudi »Bosna«, in sicer troviča). Pne tri filme smo da jih sploh ne bodo pred- film »Maček s čelado« (Z. že videli v naših kinemato- vajali. »Dnevi« so imeli pre- Skrigin). To so komedije, ki grafih, zato upravičeno priča-
cej neugodne kritike v beo- bodo za razliko od Štigliče-kujemo dobro kakovost osta- grajskem tisku, »Operacija ve komedije gotovo bolj všeč lih treh, posebno Bauerjeve- Tizian« in »Otok« sta kopro- Areni kakor žiriji, ga filma, ki prikazuje sodob- dukcijska filma s tu mu no in resno temo. Mitrovič	Neznank, sta filma
,	, . , i , »Radopolje« in »Dve noči v
nam obeta spektakel, vendar efiem dn	,ako ne
pa zanimivejši od prejšnjih	mo f:.|ma >Desant na
njegovih filmov z ozirom na f.	, ,
,	.	,	... ..	. Drvar«, za katerega vemo sa- w- ... -—___ _______
zgodovinsko snov,ji^V ladimir mo> da ga snemajo z zavze- # bo to vendarle lep prispe-
tostjo, ki ustreza temu d ra- # vek za dostojno proslavo matičnemu dogodku iz NOB. • jubilejnega festivala. To Ljubljanska »Viba« bo za- • bi pomenilo, da nas v Pu-stopana s Hladnikovim »Pe- # lju čaka presenečenje.
Neizkoriščena priložnost
S če se bodo pojavili letos
#	v Areni vsaj trije dobri S filmi, kakor je to bilo
#	lani (»Nadštevllna«, »Ko-
#	žara« in »Čudno dekle«).
Pogačič, čigar ambicije so znane, bo prikazal film iz okupiranega Beograda. Njegov film utegne razen napetosti imeti tudi umetniške kvalitete. Verjetno bo »Jadran« pripravil vseh šest filmov, če pa bo selekcijska komisija katerega izločila, bo to prav gotovo »Rana jesen«.
Borba za prvenstvo bo torej med »Jadranom« in »Ava-fo«, ki bo zastopana z desetimi filmi, med katerimi je mnogo neznanih. To so: »Obračun« (rež. Ž. Mitrovič), »Dnevi« (A. Petrovič), »Koru-zarji« (Z. Randič), »Mož iz hrastove šume« (M. Popovič), »Otok« (J. živanovič), »Operacija Tizian« (R. Novakovič), »Povratek« (Ž. Pavlovič), »Radopolje« (S. Janko-
Prostori banke V mestu Cragere v južni Norveški so bili odprti od sobote popoldne do nedelje zvečer. Nameščenec, ki je poslopje zapustil zadnji, je pozabil zakleniti vhodna vrata,- ker se mu je mudilo na vikend!
To napako, ki bi lahko imela hude jtosledice, je odkril direktor banke, ko se je v nedeljo zvečer sprehajal po mestu in se spomnil, da mora v svojem uradu urediti neke spise.
Preiskava je pokazala, da
ni izginilo nič. Torej: neizkoriščena priložnost za tatove.
Umrl je prvi potapljač
Yves le Prieur, ki je bil prvi potapljač na svetu, je te dni umrl v Nici v starosti 78 let. S potapljaško napravo, ki si jo je sam izmislil, se je 6. avgusta 1926 prvič potopil ter ostal pod vodo kakih deset minut. Njegovo pripravo je francoska mornarica s poznejšimi izpopolnitvami uporabljala vse do leta 1941.

Iz albuma filmskih Igralk: MICHELE MONSINEUR
Vtisi s poti po Afriki
Jugoslovanski delavci si tudi t tujini prizadevajo organizirati svoje življenje in delo skladno z idejami, ki so jih ponesli s seboj 'iz svoje domovine.
19. marca 1963 smo s »CO-METOM« odleteli iz Kaira v Sudan. Leteli smo spet v višini 12.000 m s hitrostjo okrog 900 km na uro in pristali po 4-ttrnem letu zveler ob 19. uri na khartumskem letališču. Ob fem času je pokrajino že zagrnila noč. Značilno v afriških deželah je to, da se že pol ure po sončnem zatonu popolnoma stemni. Prehodnega mraka enostavno ni. Takoj ibio občutili temperaturno razliko, saj je bilo v senci + 33 do 36° Č, zadnji dan pred odhodom v Etiopijo pa celo -f-42°C. Vročino smo tukaj laže prenašali kot v Egiptu, ker je zelo suha, medtem ko je v Egiptu zaradi bližine morja podnebje vlažno.
Glavno mesto Sudana Kbar-tum šteje okrog 160.000 pre-
bivalcev in je posebno lepo zaradi prekrasnih zelenih nasadov vzdolž vseh ulic in cest. Vse stavbe so pritlične, ker bi bilo sicer bivanje v nadstropjih zaradi visoke vročine nevzdržno. Promet po cestah je zelo živahen. Rumeni avto-taksiji z modrimi progami krožijo po mestnih ulicah in ne moreš jih zgrešiti, tako se razlikujejo od drugih vozil. Tod velja angleško prometno pravilo: vozi po levi strani! Glavne ulice so asfaltirane, pločniki za pešce pa posuti s puščavskim peskom. Zaradi hude vročine bi se asfalt namreč preveč zmehčal in segrel in hoja bosonogih pešcev bi bila zelo otejkočena. Ljudje so izredno temnopolti, oblečeni pa vsi, moški in ženske, v bele do stopal segajoče platnene srajce. Izjemno le v uradih in šolah, kjer nosijo evropsko krojene obleke. Mesto Khartum je le upravno-poli-tičen predel s sedežem sudanske vlade, dvorcem predsedni-
ka Abuda, ambasadami, visokimi šolami in trgovskim središčem. Preko Nila pa leži staro mesto Ondurman, ki ga z novim povezuje več velikih železnih mostov in šteje 20(3 tisoč prebivalcev. Hiše so grajene iz ilovice in blata, vse v enakem stilu, razlikujejo se edinole po velikosti oziroma razsežnosti. To mesto je obdano z visokim obzidjem, grajenim prav tako iz ilovice. Kolibe obdajajo vrtovi, ki jih deloma pokrivajo strehe. Ljudje živijo kar na prostem skupno s kozami, ovcami in perutnino.
Industrija je pravzaprav šele v začetku razvoja. Obiskali smo dve tovarni, in sicer tovarno usnja in kož in kovinsko tovarno, ki ju .je kreditirala naša drža>va in zgradili naši ljudje.
Sudan je površinsko 10-krat večji od Jugoslavije, pa šteje le 10 milijonov prebivalcev. Država je zelo bogata rudnih dobrin, se oa Oočasi
dviga iz gospodarske zaostalosti. Velik del prebivalstva so Nomadi, ker je pomanjkanje vode v deželi eden poglavitnih problemov. Ljudje se skupaj z živino selijo tudi po stotine kilometrov in iščejo zelenic. Izredno veliko je govedi in ovac, saj dajejo sudanske ovce najboljšo kožo, ki :e svetovnega slovesa.
Vlada se trudi in vlaga visoka sredstva za raziskovanje
voda v prepričanju, da bi se ob uspešnih zajetjih, sedaj potujoča plemena državljanov naselila.
Zaostalost je še zelo vidna. Glavno družbeno organizacijo tvorijo plemena, le-ta pa st razlikujejo med seboj po zarezanih znakih na obrazih, dolgimi po J cm in različnih oblik.
(Dalje prihodnjičj
POGLED NA ADIS ABEBO