Stev. 225. V Tratah v mcMJo IS. avgusta 1*15. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznfklfc, ob 5 zjutraj. /. j * irednikvo: Uka Sv. Frančiška Asxikega 5L 20, L nadstr. A- Vtf tepisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nerrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne \račajo. frdajjitelj In cdgovomi trednik Štefan Godina. Častnik konsorcij lista .Edincsti". — Tisk tiskarne .tdinostf, vpisane zadruge * (irejen:m pcrcJtvom v Trstu, ulica Sv. Franttflta Asi Stega ft m Telefon tredniStva In »prave šter. 11-57. harotnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pot leta.................12.— za tri mesece. ...........■ • • • • za nedeljsko izdaja aa celo leto........5.W zt .......................... ^ Poaamazne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene klicne. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.....• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fraučifki Asi&cga št 20. — PoŠtnohranilni&U račun št 841.652. IIHK K KDO H MHHni 0 vzhodni Galiciji položaj neizpremenjen. - italijanski napadi povsod odbiti. - Novi uspeti Nemcev v Arionih. i avdriiAB-itiaiikw feajišča. DUNAJ. 14. (Kot.) Urailho se objavlja: 14. avgusta 19.15, opoldne. Včeraj zvečer so bili na raznih delih jugozapadne fronte odbiti sovražni napadi, tako v tirolskem mejnem ozemlju, v postojanki Fedaia in v liniji Beoena južno Schluderbacha, potem na Goriškem na Men te dei sei Busi in na višinah vzhodn.i Tržiča. Povsod so ostale stare postojanke popolnoma v naši posesti. Ponoči ie pripeljal eden na^ih oklopnih v Jakov do vhoda na tržiški kolodvor in ie obstreljeval sovražno pehoto na pohočilh I a Rocca in tren pri tovarni Adriji. Namestnik Šeta generalnega štaba, p. Hofer, fml. Poročile Cs&rne. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 11. avgusta. — Dočim se v Ca-j dore nadaljuje uspešna akcija naše artiljerije proti močni zapori doline, nas ie poskušal sovražnik s številnimi, toda brezaspcSnotf napadi pregnati iz nekaterih, pred kratkim osvojenih postojank, l ako sta bila dne 9. avgusta napad v dolini Se\ien proti izviru Rimbianca in naval sovražnih sil proti Seikoflu po naših četah odbiti. Iz Koroške se ix>ro0a o intenzivnem delovanju naše artiljerije in malem napadu nase pehote, toda sovražnik je zaman poskušal napraviti žične ovire pred našimi strelskimi jarki. Pri Plavali so naši včeraj zvečer srečno odbili dvakrat izvršeni napad sovražnika, ki je bil podpiran po močni artiljeriji. ' Na kraški planoti so odbile naše čete \ noči na 10. t. m. napad v oddelku Monte dei sei Busi in so prešle nato v protinapad, ki se je konča! na nekaterih točkav z vidnimi uspehi Naša pehota je naskako-vala tako silno, da ste dve stotniji zavzeli z bajonetom neko dalje znotraj sovražni; fronte se nahajajočo, s številnimi stre'-<*kimi jarki branjeno višino. Vsled močnega, koncentričnega ognja artiljerije i i srditega protinapada sovražnika ni bilo mogoče obdržati postojanke. Vendar se j; protinapad razbil ob odporu naših v sprednjih postojankah dalje zadaj se nahajajo-čih čet. V oddelku Tržiča je avstrijska artiljerija zopet pričela z obstreljevanjem, toda tokrat brez uspeha. Italijansko mornariško poročilo z dne 11. avgusta. — Danes zjutraj sta dva avstrijska torpedna lovca streljala na Bari, San Spirito in Molfetto. Pri tej priliki je bil eden ubit in 7 ranjenih, vsi pripadajoči meščanskemu stanu. Povzročena ni bila imenovanja vredna škoda. V zgornji Adriji je bil avstrijski podmorski čoln torpediran od enega naših podvodnikov in se je potopil z vso posadko. Časnikarji na italijanski fronti. LUGA NO, 13. (Kor.) Italijanska arma-dna uprava se je naposled odločila, da pripusti poskusoma do fronte zastopnike Časopisja. Izdal se je izkaz za dovoljenje zastopnikom vseh večjih italijanskih časopisov kakor tudi osmim zastopnikom francoskih in devetim zastopnikom angleških listov. Čudno je, da niti en ruski Časnikar ni dobil tega dovoljenja. Z dosssrđDbske planote. Izviren dopis »Edinosti«. (Nadaljevanje). Po triurnem hudem bombardiranju so naše pred>traže najavile prihod sovražnika. Takoj je postalo vse tiho in mirno — mrtvo polje. Nihče ni smel puhniti v vis niti cigaretnega dima, da bi se sovražniku ne odkrila tako naša prisotnost. Italijani so plezali proti vrhu kakor mački. Počasi, od skale do skale, so se plazili dalje. Dvignil sem glavo izza skale in previdno pogleda! izza kritja: — ves hrib jih je bil črn, kakor mravelj. — Preveč jih bo, — sem si mislil, — ne smejo preblizu, kajti v bajonetnem naskoku bi jih prišlo najmanj deset na e-nega! Toda povelje je bilo: — Skrivajte se do najbližje razdalje! \ razdalji kakih dvesto korakov so nas op;»ZM. Ker se niso upali naprej, so pri-č .l peklenski streljati. Pri nas še ni bilo nikakršnih izgub in zato smo le čakaft, da se na m približajo. Čakali pa smo zaman in čakali bi bili morJa še ure in ure zaman, kajti prišli bi bili bliže le tedaj, k<> bi se bila ysa njihova vojska ugnezdila v naših zapuščenih postojankah in tako z rameni porivala dalje svoje prednje čete. Seveda pa mi ne smemo in tudi ne moremo čakati, da bi se nam vsa laškfc armada ugnezdila pred nosom. Vsipati so se začeli na nas tudi že šrap-neli! Otvorili smo splošen, a počasen ogenj in mestoma smo se jim tudi že pričeli približevati. Mimogrede botii povedano, da sem dobil tu drugi spominček, topot pa od šrap-nela. Spominček pa je bil tako lahek, da ga kmalu ne bo poznati več. Za neko skalo sem našel tovariša iz Ljubljane, ki je onemogel ležal v naročju nekega prostaka. Premagala ga je žeja: v onem metežu ni bilo mogoče dobiti vode. Od prostaka sem izvedel, da leži tamkaj že dalje časa in ne da od sebe glasu. \ teku pol ure, v najhujšem ognju, se mi ga ie posrečilo spraviti na noge s ci-tronovo kiselino in medicinalnim konjakom. Obenem bodi povedano, da sem poslal svojega slugo poldrugo uro daleč po vodo za tega reveža. Seveda je pustil sluga pri meni nahrbtnik. Še preden pa se je sluga vrnil z vodo, sem že spravil tovariša pokoncu. Moral pa sem s s\ojimi ljudmi dalje, da porinemo sovražnika nazaj. Nisem čakal dolgo, pa je že pritekel oni moj tovariš k meni ter zavpil: — Naskok! H ura! Precej mož nam je sledilo, a na moje povelje: »Na tla!« so se zopet vrgli na tla, I niti drugače bi bil v taki razdalji, ko bi bili vsi pokonci in drli proti sovražniku, imel grozne izgube. Morali smo proti njim le plazeč. Ko pa so opazili bers>aglieri, da smo že zelo blizu, da jim preti naskok z bajonetom, so se ustrašili. Nekateri so divje streljali v zrak, drugi so začeli lesti nazaj, tretji so pa skočili pokoncu in jo u-drii nazaj, kolikor so jih mogle nesti no-ge. Prišel je trenutek bstjonetnega naskoka. — Kdor tak trenutek zamudi, vojsko izgubi — je stara in neoporečna resnica. Ne oziraje se na toliko onih, ki še stoje trdno kakor skala, na svojem mestu — menda so to poplačali potem s svojim življenjem — je zaorilo glasno povelje: —» Naskok!«, ki je po bliskovo šlo skozi naše vrste. Naenkrat je bilo vse naše moštvo pokoncu in z divjim »hura!« so se vrgli na sovražnika. Toda sovražnik ni počakal našega naskoka, temveč je razun nekaterih zaka-snelcev urnih peta v divjem neredu zbežal po skalovju. Naši so torej, videč, da jih ne doteče-jo, takoj izrabili priliko in, seveda stoje pokoncu, streljali v trope bežečih. Da jih ob taki priliki pade veliko, ni treba omenjati še posebej. Preletavajoč s pogledom bojišče, sem naenkrat opazil na naši levi za nekim zidom nekaj, kar je bilo zelo podobno ber-saljerskemu klobuku. Celo zgenilo se je tudi. Nato pa je pogledala puškina cev skozi zid proti meni. Dvignil sem puško, ga vzel na muho in počila sta skoraj hkra-tu oba strela. Mene ni zadelo, pač pa sem videl, kako se je zvrnil oni tam vznak, pustivši puško v zidu. Kakor kak peklenski stroj ie začelo nato pokati za zidom m kadilo se je skozi zid, kakor bi kurili tam zadaj. Naenkrat je oživelo vse. Takoj sem opozoril svoje ljudi: — Na levi sprednji zid! Ni bilo treba dvakrat izreči tega jjove-Ija. Ko se jih je za zidom zvrnilo nekaj, je ostalim upadel pogum. Vstali so, in kdo bi si bil mislil: bilo jih je kakih sto. Pričeli so drveti nazaj, mi pa za njimi. Niso pa tekli daleč. Pot nazaj jim je bila zaprta* kajti naše desno krilo, podeč pred seboj, kar je bilo živega, jim je že prišlo v bok in jim kmalu preprečilo beg. Veliko jih je padlo, dokler se niso ustavili in odložili orožja. Bili so njeti. Vse to pa ni trajalo niti eno minuto in nas ni oviralo v zasledovanju glavne bežeče sile. Tupatam za kakim zidom ali kako skalo smo še dobili po par junakov, ki so rajši izgubili glavo kot pa uklonili tilnik. Seveda pa to ni bila nikakršna ovira več za naše. ki so drveli naprej in streljali za begunci, dokler niso ti popolnoma izginili v svojih kritjih v furlanski nižini. Tako so prišle naše sprednje postojanke in omrežje zopet v naše roke. Toda kaj pomaga, če bi ostali tu. ko so strelski jarki skoraj popolnoma uničeni in zasuti od granat ter polni mrličev. In tudi ni časa, da bi se ustavljali tu. Neštevilno žrel laških topov je name-rjenih na te postojanke in kakor hitro prisp£ nazaj vržena italijanska pehota v dolino, se že prične strašno bruhanje v te postojanke, še preden postavimo mi tamkaj opazovalno stražo. Potemtakem ni bilo časa, da bi se bili ustavljali tamkaj in bilo bi tudi brez pomena. Postavili smo takoj opazovalno stražo in smo se uineknili v boljše zavetje, da ne bi imeli izgub. In taki postojanki, kakor je bila ta, pravijo laški časopisi, da je v laških rokah. Naj jo le zasedejo in obdrže, če je njihova. Seveda bi pa bila njihova le tedaj, če bi nas ne bilo tu! Laški opazovalni zrakoplovi naznanjajo potem našo začasno premeknitev svoji artiljeriji, ki nas potem zasleduje z granatami in šrapneli od vseh strani. To se je zgodila tudi sedaj. Toda ko smo prišli za prej omenjeni zid, v naše kritje, nas niso več strašile granate in šrapneli, ker posebno prve ne učiukuiejo tako kakor v sprednjih postojankah, ker niso tako natančno namerjene. (Konec jutri.) Z svstrljsKo-mslM bojišča. BUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se objavlja 14. avgusta 1915, opoldne. V ozemlju vzhodno Buga prodirajoče zvezne armade so tudi včeraj na zasledovanju preganjale pred seboj zadnje oddelke nasprotnika. Avstrijske sile so, prodirajoč na obeh straneh železnice 1 ukow-Brest - Litowski, prispele v ozemlje zapadno in Južno Miendryzec. Nemške čete so prispele v ' ozemlje Wysnieca in so pr^Jrle preko Wlodawe. V vzhodni Galiciji ničesar novega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Proti Brestu-Lito&skemu. Zasledovanje ruske armade se nadaljuje. V hitrem, mestoma begu podobnem umikanju, se pomikajo ruske armade protio zemlju Bresta-Litowskega. Kako neki mora zgledati na ruskih cestah in kako strašen kaos vladati. Že stare izkušnje kažejo, da daije trajajoča umikanja, ki so v zvezi z izgubonosnimi boji, o-majajo moralo čet in zmanjšajo odporno silo. Vsekakor se zdi, da ima veliki knez na razpolago še večje, nedotaknjene rezerve. Da naše armadno vodstvo računa tudi z ruskimi ofenzivnimi protinapadi, dokazujejo priprave in grupiranja tekom zasledovalnih polunlov. Desno krilo v kotu WIodawa — izliv Nureca* zasledujočih arinadnih mas, se nahaja že pred Wloda\vo, centrum, to je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda in Kovosova skupina, je zmanjšal tempo, da počaka na armadno skupino princa Leopolda bavarskega. Ta skupina izvršuje zato pohode, ki se jih zamore vsled velike dolgosti imenovati velike pohode. Dospela je v ozemlje Liwieca, vzhodno Siedlc in zasede kraj Sokolow. Gallwitzowa armada prodira ob sre-djem Bugu in se nahaja pred oddelkom Nureca. Scholtzowa armada prodira ob oddelku Narewa, zapadno Bieloštoka. Proti tema dvema armadama so poslali Rusi še znatne sile v boj. ki skušajo ob Nurecu in ob gornjem Narewu orga-lizirati daljši odpor. Radi tega se domneva, da pride morda v kotu Buga, zapadno Bresfn - Litovvskega. še do velikih bojev, ki bi se zamogli razširiti tudi na vzhodni breg Buga, v ozemlje vzhodno Wloda-\ve. Na vsak način veliki knez velikega taborišča pri Brestu - Litowskem, ne bo prepustil obkoljenju brez boja. (Tages-post.) ___ Z neinfRo-rasKegii bojišča. BERLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan, 14. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. (Armadna skupina generalteldmaršala Hindenburga.) Severno Njemena, v ozemlju Alesewa. Kupiškov, Wišintov in Kovarska so se razvili novi boji. Pred Kovnom so zavzele naše napadalne čete utrjeni gozd Dominikanka in ujele pri tem 350 mož. Med Narewom in Bugom so prispele naše čete po krepkem zasledovanju v oddelke Sline in tfiirseca, kjer se je sovražnik ustavil za nov odpor, c Severno Nowo-Georgijewska so bile zavzete z naskokom močne predposto-janke. Pri tej priiiki ie bHo ujetih 9 ofici- rjev, 1800 mož in uplenjene 4 strojne puške. (Armadna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega). Zvezne ćete se bližajo Bugu severovzhodno Sokolova. Zapadno črte Sasice - Miendrze-ca je skušal sovražnik s trdovratnimi protinapadi ustaviti zasledovanje. Vsi napadi so bili odbiti. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) V bojih dne 10. in 11. avgusta poraženi sovražnik včeraj ni imel več moči, da bi se upiral neprestano pro-dirajočim zveznim četam. Armade so prekoračile na zasledovanju cesto Radzyn -Dawidy - YVlodawa. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopoM bojišča. BERLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan, 14. avgusta 1915: Zapadno bojišče. V Argonih imamo zaznamovati pri u-trdbi Martin nadaline napredke. Število ujetnikov je narastlo na 4 oficirje in 240 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 13. (Kor.) Zadnji seznani n izgubah izkazuje 26 oficirjev in 502 moža. turš. boj. ___ S turških bojišč. CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: V noči od 11. na 12. avgusta smo z lahkoto odbili slab napad sovražnika severno Ari Burnu in ujeli par mož. Tekoin treh dni je bilo osvojenih 8 strojnih pušk. Pred Ari Burnu je zadela naša artiljerija neko sovra/na oklopnfeo. Pri Seddil Bahru Se bil na desnem krilu zavzet z naskokom en sovražni strelski jarek. LONDON, 13. (Kor.) Admiraliteta poroča: Angleški podvodnik je dne 8. avgusta zjutraj v vhodu v Marmarsko morje potopil neko turško bojno ladjo. Turška topničarka »Berk-i-Satwet-sobnost, da se kolikor mogoče hitro ako-modira izpremenjenim razmeram, ki jih ustvarja vojni vrtinec. Grška proti predlogom četverosporamma. ATENE, 12. (Kor.) (Zakasnelo došlo.) »Agence d'Athenes« poroča: Kabinetni šef ministrstva za zunanje zadeve je izročil popoldne poslanikom četverospora-zumnih držav odgovor Grške na korak imenovanih velesil. Odgovor je sestavljen v obliki protesta proti odstopu grškega ozemlja. Minister Burian. DUNAJ, 14. (Kor.) Minister vnanjih stvari, baron Burian, ki se je bil predvčerajšnjem odpejal v Berlin, se je danes povrnil na Dunaj. Slovenci mestu in oKoilce! V sredo, 18. t. in., bodo slaviti narodi naše monarhije rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja »n kralja. Bojni grom, ki je spremljal lansko sia-vje, še ni utihnil : še narastel je in doni redaj tudi ob mejah naše slovenske domovine. Tržaški Slovenci hočemo torej slaviti vladarjev rojstni dan tako, kakor odgovarja resnosti in pomembnosti časa.. Deputacija zastopnikov slovenskih narodnih društev in denarnih zavodov se udeleži cesarske maše pri sv. Justu in izrazi nato gospodu namestniku vdanost in zvestobo do Njegovega Veličanstva ter čustva in želje, ki nas navdajajo. Iskrene želje za blagor našega cesarja in kralja in Njegove širne države, za zmago Njegovega slavnega orožja in za blagoslovljen mir se družijo v naših srcih z globokim hrepenenjem, da bi ta zmaga in mir odprla našemu narodu pot, po kateri bp pod zaščito ustave in modrih zakonov, varen na svoji zemljit vštric z drugimi narodi lahko napredoval duševno In zmotno. Podpisani odbor Vas zato poziva, Slovenci v mestu in okolici, da 18. t. m. o-krasite svoje dome z zastavami, ki naj izpričujejo čustva, s katerimi zvesti cesarju, zvesti državi ravnotako kakor zvesti svojemu narodu, obhajate cesarjev rojstni dan: poleg časti* tljive črno-rumene in belo-rde-č e zastave naj se vije tudi dična s 1 o-venska trobojnica. Obenem darujte ob tej priliki, vsak po svojih močeh, za plemenite namene, za katere se bo nabiralo ta dan. V Trstu, 15. avgusta 1915. Za odbor zastopnikov slov. društev in slov. denarnih zavodov: Predsedništvo Političnega društva »Edinost«. Ranjencev doni Vsled dovoljenja c. kr. namestništva, izdanetra 31. julija 1914. P. M. 129, bo podpisana podružnica pobirala 18. t. m. s posredovanjem vseh županstev na K rac su v proslavo cesarjevega rojstnega du& doneske v korist našim ranjencem Z legitimacijo, izdano od županstva, bodo kmetska, v to izbrana dekleta hodila od hiše do hiše ter pobirala denarne darove in vpisovala v polo zneske in imena darovalcev. Imenik darovalcev z navedbo nahranili zneskov pošljejo županstva gospenemu pomožnemu društvu »Rdečega Križa* v. Sežani. Darovane svote in imena darovalcev se potem objavijo v »Edinosti«. Darovi se porabijo v korist ranjencev, na okrepčevalnih postajah v Štanjelu, Nabrežini, Komnu in Divači. Naš Kras se sicer ne more meriti z bla^ gostanjein drugih avstrijskih pokrajin, a kar se dostaje ljubezni* do vladarja in sočutja do ranjencev, ki so se hrabro in vztrajno borili za našo grudo, ne zaostaja za drugimi deže'anii in brezdvonuini pokaže to na cesarjev dan po svojih skromnih razmerah! ^ Za gospeno pomožno društvo »Rdečega Križa v Sežani: Franja GuliČ t. č. predsednica. Dolenc. Dr. H. Turna, Dr. .1. Verčon. Stran II. .EDINOST- Stev. 225. V Trstu, dne 15. avgusta 1915 Jj? Razne politične vesti. Kombinirane srednje sole. Pred par dnevi smo priobčili v izvadku naredbo naučnega ministrstva, naperjeno proti vedno večjemu navalu mladine v srednje šole. Praska Lnion priznava sicer, da so dejstva, ki jih navaja ministrstvo, resnična, ali ne pričakuje posebnega vspe-ha od te naredbe, posebno, kar se tiče ustanovijanja novili SoL Ni to prvikrat, ko so nastopila taka . prizadevanja, ali vsakokrat so se izkazala kot zgolj mehanična ali enostranska odredba in so bila zato tudi brezuspešna. Kot izgled navaja enega ministra Uautscna 1887. Ted dnjei 10.< je iznašalo tiče v kakih enemu i.iinb več. Jn in iste r i ol z nia ud 1. avgu-število sre-Že to tru preveč in 1 nekai srednjih šol, ali jih je bii uspeh? Po desetih 'o število srednješo!cev — vzrok temu? Ker si nali upal odpraviti vseh sre-lim obiskom. Neka popolna n^ m razredna gimnazija n. pr. je štela le 14 • učencev, a minister je ni odpravil. (So biii pač odločilni gotovi oziri na stranke in morua tudi narodnosti, kjer se je vlada baia zamere.) Dislokaciiska naredba Ga-utscht va se je omejila le na nekaj gimnazij (med temi na ono v Kranju) in na kombinirane srednje šole, kjer so bili spodnji razredi skupni — gimnazijski in re-alčni. — dočim so bili višji razredi razdeljeni v gimnazijske in realčne. Te zadnje so odpravili. Uspeh pa je bil ta, da je k gimnaziji skoro prišla še posebna realka. Take kombinirane sr.ednje šole so bile izlasti na Češkem in Moravskem in priporočali so jih češki šolski praktiki. A da je bila misel dobra, dokazuje dejstvo. da se sedaj, po 30 letih, vračajo k njej in da zopet ustanovijajo kombinirane srednje šole. S tem važnim predmetom se bav? >»1 -nion še v drugem članku, kjer izvaja: Naredba ne priporoča — in to s poln.; pravico — zistematične redukcije srednjih šol in zavodov. To bi tudi ne po-magalo. dokler obstoje naprave, ki na ravnost silijo mladino v srednje šole. Nikakor pa niso šole primeren objekt :a varčevanje. Srednje šole so važen fakt r kulturnega dviganja ... Ako se kak u čenec pokaže nekvalificiranega in ne odgovarja zahtevanim pogoiem. naj se žniim primerno postopa----Na vsak način pa ni šola objekt za kako komisijo / svrho varčevanja in le z zadovoljstvom pozdravljamo, da naučno ministrstvo ne motri tega vprašanja s tega stališča. Al: utegnilo bi se — v nasprotju z namero ministrstva — zgoditi, da bi se vendar izkoriščala v tem smislu. Proti temu se moramo pravočasno zavarovati. Sai je ravno sedanja vojna dokazala velikansko važnost studija. Spravliivost državnega tajnika raprain oficijelni Italiji. Kakor princi po krvi in nositelji reda sv. Anuncijate uživajo kardinali to predpravico, da jih morajo oblasti zaslišavati na njih stanovanju. Te dni so i-meli zaslišati držav, tajnika sv. Stolice, kardinala Gasparija, kot pričo v špiiona-žnem procesu v Bari. Ker pa državni tajnik biva v Vatikanu, kamor italijanski u-radniki ne sinejo vstopit', tudi zastopnik vojaškega sodišča v Bari ni mogel zaslišati kardinala - državnega tajnika. Na to pa je kardinal Gasparro iz lastnega nagiba privolil, da so ga zaslišali v dvorcu nekega njegovega sorodnika, italijanski listi pozdravljajo ta dogodek z zadoščenjem in mu pripisujejo veliko važnost, naglašujoč. da se še noben kardinal ni na podoben način odrekel svojim predpra-vicam na uslugo sodstva. Italijanska duhovščina v vojni. Iz Rima javljajo: Papež je naslovil na vojnega škofa, monsignora Bartolomasija, pismo, v katerem hvali vedenje duhovščine v vojni ter izreka željo, da se ga obvešča o požrtvovalnosti in hrabrosti duhovnikov na bojišču. Izjavlja nadalje, da je izrecna želia sv. Stolice, doznati, kako se vede duhovščina v vojni. V vatikanu da se u-sianovi poseben oddel, v katerem bodo vodili evidenco o duhovščini v vojni in ki bo skrbel za to, da dobi duhovščina primerno priznanje za svoja dela na bojišču. Smrt pruskega generala. V bojili meseca aprila pri Fleurev je bil težko ranjen generalVoss te dni podlegel poškodbam in Berlinu. Kakor poročajo nemški listi, je general Vss te dni podlegel poškodbam in sicer v bolnišnici v Metzu. Domate vesti. Smrtna kosa. Umrl je predvčerajšjem v Ljubljani g. Anton Trtnik, uradnik odvetniške pisarne dr. Gregorina in dr. Sla-vika v Trstu. Pokojnik je bil kremen it nar- den značaj in izredno ljubeznjiv dru- - u -.;» • ' - K i • zabiittv. .. . * i pred smrtjo je prišel iz Judenburga v Ljubljano, kjer ga je dohitela smrt. Tržaški Slovenci ohranijo pokojniku gotovo najboljši spomin, užaloščeni njegovi rodbini pa naše najiskrenejše sožalje. V sredo, 18. avgusta, o priliki rojstnega dneva častitljivega našega vladarja priredi »Odbor tržaških gospa za preskrbo vojakov na bojišču« pod predsedništvom velerodne gospe Eme pl. Krekich - Stras-soJdo, II. vaojaški dan. V ta namen se postavi na raznih mestih in trgih 8 paviljonov, iz katerih bodo gospe in gospodične hitele na razne strani vsega mesta ter ponujale občinstvu znake ai! pa cvetlice. V očigled človekoljubnemu namenu prireditve, katere čisti dobiček namenjen našim junaškim braniteljem, so nadeja- mo. da se vsak po svoji moči odzove pozivu ljubeznivih in požrtvovalnih prodajalk, katere rade volje prevzemajo ne baš prijetno in lahko nalogo razprodajanja, v svesti si, da s tem pomagajo lajšati težave naših borilcev. izprememba v magistralnih uradih. V smislu § 5., 2. odst., in $ 6. organizacijskega štatuta tržaškega mestnega magistrata je cesarski komisar ustanovil »oddelek za vojaške stvari« (X.), z naslednjim delokrogom: popisovanje, vojaški nabor'* črna vojska^ evidenca rezervnikov, vojaška taksa, uinrtje vojaških oseb in oseb. podvrženih vojaški taksi, nastanjen ie vojaštva in vojaški transporti. Ta delokrog, kolikor ga je doslej imel IX. oddelek, se odvzema temu oddelku in se poverja novemu oddelku, kateremu se postavlja na čelo kot poročevalec g. Fran Prettner. S koroške fronte nam piše goriški rojak, po Kranjskem. Goriškem in Istri dobro znam pon ik: Od začetka vojne z Italijo sem vedno na istem prostoru. Vži-vam čisti g< rski zrak ter imam krasen razgled. Moje stanovanje je sicer Iu!;nja. ki |o V deževnem vremenu obiskujejo močeradi, miši pa so stalne sostanovalke. Ali, kdo se rheni za močerade in miši, samo da se Lah pri nas ne more zganiti naprej. Kakorhitro se pokaže pero, že poč' od naše strani strel: potem, ko ie Lah ranjen, pa kriči in kliče vse »mame mie na pomoč. To mi najbolj ugaja. Streljanje je pri nas hudo, ali Lah ni dosedaj nič dosegel in nikdar nič ne dose/e. — Pri sebi imam tudi kozo: veste, bela kava ne škodi zjutraj. drugače imamo vsega dosti..... O »južno slovanskem odboru«. Na članka v »Hrvatski« in v uradnih »Narodnih novinah« o obstanku in delovanju j južno-slovanskega odbora v inozemstvu reagira zaders'ki »Narodni list« v popolnem soglasju z nami: »Odveč je. ako tu na-glašamo, da — ako res obstoji ta odbor in deluie v smeri, kakor opisuje »Hrvatska« — ne politične stranke, ne politične osebe med južnimi Slovani te monarhije, ne morejo imeti kakršnjih si bodi od noš a je v ž njimi. Naše stranke — in to velja v prvi vrsti za Hrvatsko stranko — so stale in stoje s programi in prakso na legitimistični podlagi, oslanjajoč vso svojo politično borbo na ustavne zakone in zahtevajoč uresničenje vseh svojih narodnih aspiracij v okvirju te monarhije. Svojo dejansko lojalnost dokazuje hrvatski (in slovenski) narod naj-očividneje na bojnih poljanah, kakor v minolosti,- tako tudi sedaj. — S tem odgovarja najbolje zaderski list tudi tisti .. ljudem na glasu najčistejih patrijotov, ki jih niti vsi dosedanji dogodki niso mogli osvoboditi od starih predsodkov proti našemu narodu in ki še vedno menijo in tu pa tam tudi govore, da so Slovenci sami ruso- in srbafili! — Mi pa pravimo, oa najčisteji patrijŽtizem se ne kaže v besedah, 4inpak v — dejanjih! Znani odvetnik in bivši goriški deželni poslanec dr. Dragotin Treo je bil nevarno obolel za zastrupljenjem krvi, ki so mu je povzročili mušji piki. Zdravil se je v Ljubljani v znanem sanatoriju in okreval toliko, da pojde v kratkem na jug, v O-patijo. Glas pameti in poštenega srca. Profesoric in odličnega nemškega pedagoga F. W. Foersterja je neki razpaljeni suro-vež v »Kla^enfurter Zeitung* prostaški napal, češ, da je naroden -izdajalec, ker da v svojih spisih ovaja pomanjkanje vsakega narodnega čuta in ponosa s tem. aa rešuje Angleže vsake krivde na sedanji vojni. Profesor Foerster odgovarja na ta napad: Nujno želeti bi bilo, da s to vojno izgine slaba navada, da se odreka narodni čut tistemu, ki ea vest resničnosti sili. da tudi svojemu narodu govori resnico. Seveda je ta vest patrijotizma vehko nehvaležneja, nego pa moda, po kateri se vidi vse dobro in lepo, kar se počenja danes v brezokusno samopove-ličevanje nemškega bistva in v primern) pavšalno obsojanje inozemstva. Nemški biti. pomenja imeti glavo na pravem mestu — tudi v sodbi o sovražniku. Naj bi moj napadalec čital, kar neki nemški častnik v »Desetero železnih zapovedi vojne kliče iz strelskega iarka takim ši rokoustnim narodnim junakom! Kako pri haja pisec odprtega pisma do tega, da si domneva, da jaz ne pripisujem Angliji ni-kake krivde na sedanji vojni? Kaka nelojalnost je to, ako iz enega samega in vrhu tega še krivo Oitanesfa fragmenta iz mojih publikacij konstruira tako otročjo enostranost, ki se mi potem očita! V svoji brošuri »Nemška mladina in svetovna vojna« pravim izrecno: »Anglija nam ne poklanja samo Gre^a in Rowdijev, lopovov in hinavcev, ki imajo to vojno na vesti.« Bedasto pavšalno sovraštvo proti celim narodom, ki je danes izvajajo mnogi ljudje afekta, nima prav nič opraviti z narodnim mišljenjem: mi moramo marveč dajati drugim narodom izgled, ne pa da se tudi sami potapljamo v splošnem deliriju zasraciovania. F. W. Foerster. določila cena po 6, 7 do 9 kron za ktiogrftm, bodisi enega ali drugega. Ko so bile pa dosežene te cene, tedaj je bilo slanine in sira dovolj na vsakem vozičku za vsakim voglom vsake ulice. So se pač polnili žepi nekaterih gospodov I Begunci iz Istre na Moravskem. Poslanec Spinčič se je začetkom julija obrnil do poslanca Albrechta v Svitavi na Moravskem, proseč ga. da bi šel na roko učitelju Ciril - Metodove družbe za Istro v svrho otvoritve ferijalne šole za tamošnje istrske otroke. Ob tej priliki mu je po-:anec Spinčič izrazil svojo radost na ten . da so bili naši izseljenci na Moravskem tako lepo sprejeti. Poslanec Al-breciit je odgovoril Spinčiću v polovici julija, da je učitelja Svjntličača seznanil s tamošnjim šolskim nadzornikom in da bo stvar podpiral. <£o!a se je tudi res o-tvoriiu.) Rekel je tudi. da mu je drago, ko sliM. da izseljenci zadovoljuje s preje mom. 1 dodal je: »Tudi v bodoče jim poj-demo po možnosti na roko, in iako ljub«'' nam bo, ako se lotijo dela. ki se jim nudi na različen način, tako, da se ne bo moglo govoriti o" kaki bedi!« Te besede m j si naš; izseljenci po~sili dobro zapomnit« Kdor zna kako rokodelstvo, naj je vrši in '/popolnjuje v nicm. Drugi pa naj delajo na polju, naj delajo marljivo, naj pazijo, kako se tam dela, da se morda knj nauče, ker bi jim moglo koristiti, ko -povnejo domov, kar nai Bog da čim prej: Češko vseučilišče v Pragi je obisko-valo v minolem semestru 2365 slušateljev. Predavanja na medicinski fakulteti je obiskovalo tudi 112 slušateljic in 1 ho-spitantinja. Na filozofski fakulteti pa 121 rednih. 92 izrednih slušateljic in 39 hospi-tantinj. Skupno je bilo torej 365 ženskih slušateljev. Ponesrečil je snoči ob poluosmih 50 letni Fran Stare, stanujoč v ulici Ghega štev. 20, ki služi pri nekem denarnem zavodu. Šel je namreč, da bi iztirjal nek račun, a na stop-njicah je padel ter se pobil na čelu, na nosu in pod desnim očesom. Konj ga je brcnil. 53 letni kočijaž Izidor BajČ je prišel včeraj popoldne ob treh na zdravniško postajo: imel je precejšnjo rano na desni nogi. Zdravnik mu je rano izlečil in obvezal, a med tem je Bajč povedal, da ga je v nogo brcnil njegov lastni konj. Umrli so: Prijavljeni dne 14. t. in. na mestnem fizikatu: Bertoja Brunon, 4 mesece, ul. delle Sette fontane štev. 190;* Holluska Gaston, 31 let, ul. del Ponte št. 7; Kljun Ivan, 33 let, ul. delle Poste št. 12; Schubert Edvard, 28 let, ul. Paulina št. 12; Škerjanc Marija, 26 let, ul. della Acquedotto št. 22; Štolfa Ervin, 7 mesecev, ul. della Madonnina št. 8. sko deželno bolnišnico. Tako so pripeljali te dni tje nekaj oseb s Kanalskega. Mnogo beguncev z Goriškega bi raco spravilo na varno ali vzelo s seboj svoje blago v svoja pribežališča na Kranjskem, Štajerskem itd. V tem oziru naj storijo potrebne korake posredovalnice in kemi-teji, ki delujejo v korist beguncev. Sedaj je pravi čas za to. Poklicani činitelji so torej poklicani, da pomagajo vbogini beguncem ! Županstvo v Volčah poziva občane, naj naznanijo škodo, katero imajo vsled vojne. Občinski urad se nahaja v Cerknem. Tako naj storijo tudi druga prizadeta županstva. Iz županstev Ročinj. Ajba, Anhovo na desnem bregu Soče so odpeljali Italijani .vse moške do 50. leta ali uglednejše osebe tudi čez 50 let stare, s seboj v Italijo. To naznanjamo na razna vprašanja, kje se nahaja ta ali oni iz omenjenih občin. Cene raznih žlsil o Trstu. .(Dne 14. avgusta 1915.) ?toka (pšenična, mešana z rženo) . K 1*60, 2'— kg Moka (za kuhinjsko rabo) .... K —88 —96 kg Shidkor..............K 1'— k£ Mes:> (goveje/ sprednji deli . . • . . K 4'48, kg zadnji „K ... 488 kg Meso telečje...........K 8-— kg Meso koštrunovo . . • . . K 2 40 do 2 60 kg SI nina. fsoijena) .......4.40 do 5.40 kg Oojat, kuhana ..K 12— kg Maslo sirovo .....K fi*— kg Sir (ementalski)...........K 3*40 kg Kokoši . . ........K 7-50 do 8*50 ona P:HČcinci . ........K 3-— do 4 — eden Polenovka suha.........K 2*20, 2 40 kg „ namočena ......... l-28 kg Riž .................K 2*48 kg F<žol 136, 148 kg Bob.................K 1 60 k • • • * 18 do 20 komad Buče „ ...... 2, 6 komad Pesa „ .....3 do 4 komad Malancane „ ...... 8, 12 komad Kumare „ , , • . . 2 do 6 komad Koleraba n . .... 3 do 4 komad Mleko n ....... 56, 60 liter Oljo (najceneje) .......K 280 liter HALI OGLASI. rfflnfl rnas^° najfinejše, zajamčeno naravno. Cene* LUjllU zmerne. Za trgovce cene pO dogovoru. ► Vsaki dan sve/.e. Via Commerciale ^t. 14. 361, Solfi (FiQme) odda se lepo n.eblirano sta« iC&l&l novanje (2 sobi. sobica, kuhinja) v T. nadstropju, olica Giuseppe Giu.-ti št. 1. Stanovanje je pripravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Nahaja se v sredini mestn Električna razsvetljava, votfa, kopelj. Pojasni a daje gospa Marija Spet/, v isti hi-i III. nad. 500 Proda se pohištvo za vsako ceno. Ulica Sette-fontane 52, pritličje. 361 Nft ^rtđffl 5° ll0Va h:ša* 3 stanovanja, plin, £311 l-IUUMj voda, vrt. blizu tramvajske potaje. Naslov pove Ins. odd. Edinos . 362 IliirfnŠ'^ se v najeru ^ stanovanji z 1 s ibo, ku-UUUUJU hinjo in vrtom ; drugo stanova >je z 3 sobami, kuhinjo in vrtom. Rojan, ulica Vernellio štev. 451. 363 Kupujem žaklje v-ake vrste. Ulica Solitario 21, Jakob Margoa. 12v> Pj» se ne dobi nikjrr pa tako nizki ceni, rUiii^&lu kakor pri SALI L), ulica S(juero nuovo št. 7, I. nad. (blizu g mi:;v/.ije). 360 prve vrste, Asti, peneči refosk prve vrste prodajam takoj v vsaki množini; pošiljatev franko. Malinovec prve vrste K 1.60 kilo, ne manje kaiior 50 kilo. 200 hektolitrov tropinovca dalmatinskega, prodam takoj po nizki ceni. — J. Parčina, slovenska tvrdka, ex kavarna Goldoni. 360 Pripordfliive rjrdiks. Papir. za ovitke, papirna- Darovi. V poceščenje spomina pok. Jerneja Novaka daruje J. Jurkovič iz Pule za CMD K 10. Denar hrani uprava. Za naše hrabre branitelje na južnem bojišču daruje K 20 gospa vd. Gregoričeva, K 20 družina Čelanova. Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so dalje darovali: 3 Neimenovane še 6 parov novih nogavic; 4 vrla slovenska dekleta (1 kuharica in 3 hišne) 6 steklenic bezgovega sirupa, 1 stekl. limoninega sirupa, 550 cigaret, 15 belih krp in 12 robcev; gca. Ida Posega, učiteljica, pošilja 3 velike steklenice kisle vode, 200 cigaret, 14 raznih krp. 1 brisalko in šop obvez; ga. Ema Baitel je poslala iz Matenjevasi 1000 cigaret; ga. Karla Nachtigal 1 paket čokolade, 24 raznih krp; gdč. Ana Lonzner 3 srajce, 3 ovitke, 14 krp, 1 steklenico limoninega sirupa, 1 škatljo bombonov (pomarančnikov), 15 zavitkov mente; N. N. 3 stekleničice aspirinov in praškov, 15 raznih kosov za krpe; ga. Metka Pegan 1 Škatljo platnene niti in platneno rjuho. XVIII. i2kaz darov, doŠlih na c. kr. na-mestništveno predsedstvo na korist okrep čevalnic na Krasu. Pastificio Triestino K 100, Karolina in Herininija Zaccaria K 10, akcijska družba za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije K 100, ne menovan K-400, ga. Myrto de Scaramanga K 200, N. Lejet K 50. Peter Decorti, prokurist tvrdke N. Lejet K 100, Mary baronica Albori K 100, Ivan Grapulin K 10, Franc Scapin K 50, Ana Candusso K 2, Andrej Kobal K 5, Regina Reichel K 4. Skupaj K 1131. Dosedaj izkazanih K 11308. Skupno K 12439. XIX. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedništvu za okrepčevalnice na Krasu. Noemi in Josip Rangap K 20, Julij Reddersen K 10, poštna nadoficijala Josip Simsig in Vincenc Mosettig vsaki po K 20, Mary Laudi K 25, Avstr. paroplovna družba „Dalmatia" povodom 85. rojstnega dneva Nj. Veličanstva cesarja K 100, uradnik« pa-roplovne družbe „Dalmatia" K 150, dvorni svetnik gen. ravnatelj Adolf pl. Frigyesy K 100. Skupaj K 445. Doslej izkazanih K 12.439. Svota K 12 884. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlote Hrene in cUrs&Hi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Coserma 1113, H. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Mm zM papirjd tih vrečic, prodaja po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLINAR, Via Uei Gelsi fitev. 10 „ex Marangoni-. Telefon št. 27-81. (1812) Žganjarne. Stara šrška žganjarna \ iu Cavana 5. Bogat izber likerjev ; gr^ki i u fr;ia-coski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in ruin. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici Iz Sija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča Anurej Antonopulo. 430 Razni. tlrlnriičro vrut- °ken, stopnic v ul. Picc;ndi JlVlUUlalu žt. 18 je premešČenov ul. Pascjualo Kevoltella št. 478. (>31 IIH^l ivan M Sufei - gesta vračila Trst, ulica S. NIcolo št. 11. Dunajska in domača kohinja. — Prvovrstna vina in pivo. — Solidna postrežba. — Cene zmerne. — Kosila in večerje za obonirane kron HO m-sečno. Priporoča se za obilen obisk večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprj svojo lastno trgovino jestvin in kolo-nijalnega biaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. Postrežba točna. ! - ^r^-^fij^TTmf'VHHFgr"*" M. GASPARI, lastnik. Zlato, srebro in platin v odpadkih, kakor tudi bron, baker staro med kupi po najvišjih dnevnih cenah „distiSnica dragocenih kamnov R. DUSSICH & C.o, družba z o. z. Trst, ulica Accgiiedotio štev. 62. SOO kron! Vam plačam, če Vam ne odpravi brez bolečin Ria Balzam kurja očesa bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh. Cena lončku K V-—, 3 lončki K 2 50. Kemeny, Kašice (Kauhan) !. PoStnl prodaš 1292, Ogrsko. Parnik „VSDA" odhaja iz Trsta ob 8.30. 10, 12 dopoldne. 3, 4, 5, 6.30 popoldne, Iz Barkovelj ob 9.15, 11 dopoldne. 12.30. 3.30. 4.30, 5.30 in 7 popoldne. Rfunlone fldrlatlca sil Slcurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Sko