Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 112. Izven Ljubljane 8 vin.	y LMiMi, V PODCMi, 18. lilija 1914.
Leto KIJI.
— Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— u en meaeo „ . . „ 2-20 it Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— sa en meseo „ . . „ 2 —
V	opravi prejemati mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
sa celo leto........ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mra): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enos.olpna i s itvrsta po 2, vin.
, • Poslano: . .....-
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
B3r Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Hokoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravništvo je v Kopitarjevi uliot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. M8.
Notranjski volilci!
Jutri» 19. maja imate voliti novega državnega poslanca na mesto blagopokojnega dr. Žitnika.
Vsled soglasnega sklepa zaupnikov S. L. S. v volilnem okraju fe kandidat naše stranke gosp.
dr. Lovro
deželni talnih u Ljubljani.
Zavedni Notranjcl! Boja in zmag vajeni, poznate svofo strankarsko dolžnost.
Vsi na volišče za kandidata Slov. Ljudske Stranke!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, meseca maja 1914.
V v \s
XXX
Pr. Ivan Šusferšsč
načelnik stranke.
Pozor, mmúml somislienihi S. L. S.!
Liberalci hočejo zlasti la^jD MSSK ?H Sadilfe fntro navaliti z vso silo, da bi pridobili kaj glasov za svojega postojnskega kandidata. Vso kopo laži in obrekovanja hoče še zadnji trenutek izliti ta propala stranka v nadi, da zmeša nekaj glav. Tedaj p»ZOr, SHiEliŠIfgiaifti, zadnje minute. Pozor zadnji dan, pozor zadnjo noč, pozor zadnje jutro ! iMfSTŠ VS!
na volišče — in sifaina Ijndsha zn^i bo zagofbvlfena !
Pazite na izkaznice in slasrasinice! Oboje je seboj vzeti na volišče in nikomur pokazati! Pred komisijo se pokaže izkaznica in vzame zopet nazaj, glasovnica pa izroči zganjena prgdSeiiSliign komisije, ki jo ima vpričo voSflca položiti v koš (urno), ne eSa bi smei pogledati vsebine.
Pazite na zvijače, sleparije in nasilnosti nasprotnikov! Karkoli opazite, poročajte tajništvu S. L. S., da se preskrbi po potrebi ftazens&a
zoper sleparje!
Notranjski somišljeniki! Ne dajte se izzivati od iiberalcev. Z mirno odločnostjo in doslednostjo izvojujte jutri
Slovenska Koroška koroškim Slovencem!
Š m i h c 1 nad P 1 i b e r k o m , 17, maja. Prvi slovenski tabor, ki se jc po preteku 20 let na Koroškem zopet vršil, da naše ljudstvo krepko povzdigne svoj glas
za staro pravdo koroških Slovencev, je danes sijajno uspel.
Ta shod bo mejnik v našem razvoju; stare bojevnike je utrdil v delu za narodov blagor, ket so spoznali, da njih delo ni bilo in ni zaman; mladino, ki je došla v tolikem številu, pa je navdušil za boj za naše stare svetinje.
Zbralo se je okrog 4000 zborovalcev
v ogromni večini možje in mladeniči. Tu si videl stare korenjake, ki še pomnijo prejšnje tabore, zastopnike vseh slojev, vseh krajev. Deževalo je včeraj, danes ves dopoldan, pota razmočena do dna, a naši ljudje, hvala jim zato, navajeni trpljenja, se jih niso zbali! Prihiteli so od vseh strani na lepo okinčanih vozovih, gorjanci iz Ko-privne, Kapic po pešpotih, deloma po novem snegu. Do zadnjega nismo vedeli, bo li mogoče zborovati na prostem. A ljudje sami so zahtevali to, veličastna množica se poda na prijazno ravnino pod sv. Katarino, ki je kmalu zasedena.
Nasprotniki, tisti, ki so imeli v bližnji Sinčivasi pred štirimi tedni prosto roko, da so napadali naše ljudi, so menda hoteli delati zgago tudi tu, a so si premislili in ni jih bilo blizu. Orožnikov jc bilo pripravljenih nad 40 pod vodstvom g. majorja.
Vlado jc zastopal g. c, kr. okrajni tajnik R o b a r.
Shod se je vršil v najvzornejšem redu, in dasi je trajal nad štiri ure, so poslušalci vztrajali do konca in ves čas pazljivo sledili aktuelnim, vseskozi temeljitim in krepkim govorom. Ti govori so vsebovali nadvse krepak odgovor vsej podli h u j -s k a r i j i in lice merski h i n a v -ščini nemških nacionalcev in slovenskih renegatov. Za danes sc moramo omejiti na kratko poročilo.
Izborno je vodil zbor naš voditelj g. d r. B r e j c . ki že v pozdravnem nagovoru označi namen in pomen tega ljudskega tabora. Po pozdravu domačega župana g. R u d o 1 f a iz ust našega starega, a vedno mladega F r. G r a f e n a u e r j a mogočno zadoni »pravi glas koroških Slovencev«, ki bo nasprotnikom še donel po ušesih. — »Staro pravdo« poljudno razloži drž. in dež. posl. g. dr. Krek, ki dobro opisuje razne bojevnike za pravico. Koroški šolski sistem je dobro označil posestnik Miha T u r k . V prisrčnem pozdravu slovenske koroške mladine«, je vrli fant Tomo Krof iz Plibcrka pokazal lepo govorniško zmožnost. Drž. in dež. poslanec g. F r. P i š e k govori o prijateljih in sovražnikih slovenskega ljudstva, msgr. Val. P o d g o r c slika famozni koroški volilni red, inštruktor Krištof pa karak-terizira naše gospodarske pritožbe in zahteve. V iskrenih besedah poudarja g. poslanec Fr. Demšar solidarnost vseh slovenskih kmetov, rak-rane v naših uradih in v uradništvu obrazloži g. dr. S c h a u -b a c h. Karakterističen za naše razmere je bil govor mil. g. prošta Gr. E i n s p i e -I e r j a »zoper vmešavanje Antikrista v cerkvene zadeve«. Ker jc bil g. poslanec dr. K. V e r s t o v š e k zadržan, je govoril g. d r. K r e k o »jugoslovanskem vpraša-
nju«, ali bolje: o jugoslovanskem odgovoru tako krepko in plamteče, da je bilo občinstvo kar navdušeno.
Resolucija, ki jo jc predlagal g. urednik S m o d c j, je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Došlo jc nad 70 brzojavnih pozdravov. Po sklepnem govoru g. d r. B r e j c a se je navdušeno nazdravilo cesarju in prestolonasledniku, nakar jc vsa mogočna množica zapela cesarsko pesem.
Naš tabor jc bil impozantna manifestacija, ki je nepremagljivo dokazala, da slovenska Koroška gre koroškim Slovencem, da nas nemški srditi naval ni mogel in ne bo mogel ugonobiti, da le izvršujemo, kar smo na shodu slišali in sklepali.
Mogočni tabor je pokazal, da slovenska Koroška še krepko živi.
llr.Kiiziovo pismo.
Iz pisem, katera jc pisal ranjki minister dr. Kaizl na razne češke politike za časa svojega ministrovanja, prinašajo sedaj nemški listi dolge, po češki izdaji posnete izvlečke. Načcljuje jim, kakor vselej, kadar jc treba Slovanom eno prisoliti, »Nova Preša«, in njeni verni trabanti v provinci jo skušajo seveda še prekositi v srdu in gnjevu do ministra, ki je očividno protcžiral pri nastavljanju uradnikov Čehe ne samo v svojem resortu, ampak vplival tudi na svoje ministrske kolege, naj blagovolijo uvaževati češke želje.
Ali Mladočeha Kaizla nimamo namena braniti. To bodo že Mladočehi sami preskrbeli, kakor bodo hoteli in mogli. Samo nekoliko bolj pravično hočemo razdeliti svetlobo in temo, ki pada na Kaizlo-vo osebnost in na vladne sisteme, da sc bo pokazala slavna nemška objektivnost v vsej svoji nagoti.
Kaj očitajo nemški listi dr. Kaizlu? Prelomljeno službeno prisego, politično strankarstvo, zlorabo uradne oblasti, nezvestobo cesarju, korupcijo politične administracije — to je samo skromen izvleček iz vseh očitani. In zakaj? Ker se je mož v potu svojega obraza trudil, neprodirno falango nemškega birokratizma predreti iu v urade spraviti ljudi svoje stranke in svojega političnega prepričanja, kolikor mu jc to bilo mogoče. Seveda, da je od svojih informatorjev zahteval vedno tudi dokaz strokovne zmožnosti in stvarne usposobljenosti, predno jc postavil svoje ljudi na vodilna mesta, tega objektivna nemška kritika ne omenja, ker vidi v Kaizlovih protežirancih samo Čehe, ne vpraša pa za stvar. Kakor da bi Slovan
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
6.
Deževalo je dannadan. Gosti oblaki so se podili po nebu, in ob gorah so sc plazile neprijazne, črne megle. Lilo jc izpod neba v gostem nalivu. Le tuintam so se pretrgali za trenutek oblaki in prikazal se je košček neba in prikazalo sc jc zlato solnce. Toda samo za trenutek. Pripodili so se zopet črni oblaki in so zakrili modro nebo in zlato solnce. In spet je lilo dalje, brez konca in kraja,
Po vsi gorski dolinici sc je čulo glasno bobnenje. Čudovito so narasli gorski hudourniki. Jarki, ki so zevali sredi sivih skal že toliko časa mrtvi in suhi, so naenkrat oživeli. Napolnili so se 7, rjavkasto, penečo se vodo, ki je hrumela od skale do skale, valeč s sabo pesek in debelo kamenje. Po-tresala se je zemlja krog jarkov, kakor da bi bučal nekje v globočini grom
Razlili so sc hudourniki po dolini. Pridružili so se potoku, ki jc šumel sredi proda. Kakor da bi ga bili nahujskali bratci-hudourniki. sc ic izpreincnil kar naenkrat
gorski potok, ki je šumljal že toliko časa mirno in pohlevno, skakljajoč od kamena do kamena. Razpenil se jc gorski potok. Modra voda mu jc postala kar naenkrat bela in je brizgala daleč okrog. Po vsem produ sc je razširil in sc je zagnal besno v bregove, ki so bili gosto zaraščeni z grmovjem in visokimi smrekami. In trgal je tedaj črno zemljo in jo valil s sabo. Izpod-kopaval je visoko drevje in ga podiral. Z glasnim ropotom so teiebnilc visoke smreke v razpenjeno, srdito vodo, ki jih je zgrabila hipoma od vseli strani in jih jc valila s sabo.
Toda ne samo gorski potok, ampak tudi ona pohlevna vodica, ki sc jc zbirala tam gori v malem korenskem jezeru, se jc prebudila, kakor da bi jo' bil poklical na pomoč brat — gorski potok. Stopila je iz svoje ozke struge in sc jc razlila, glasno žuboreč, po dolinici. Pridružila sc jc gorskemu potoku in jc pričela razsajati z njim. Vidno jc ginila goščava in podiralo sc je visoko drevje. In čez nekaj dni jc bila vsa dolina pod vodo. Le tuintam je šc stal samoten griček sredi besnečih valov in je kljuboval srditi vodi.
Divje zveri so sc umaknile v gore. Sredi noči je bilo slišati glasno rjovenje visoko tam gori, kakor bi klicale živali v svojem strahu na pomoč. A nihče jih ni cul, razen dveh plašnih mož, ki sta sc stiskala lam ob jezeru v črni votlini. Tudi
jezerce je bilo naraslo čudovito visoko. Njegova gladina je že prišla do votline in voda se je že širila po skrivališču razbojnikov Bcdanc-a in Kosobrina. Od strahu sta zavpila, ko sta zaslišala pljuskanje valov. Videla sta, da jima. ni več rešitve, in umaknila sta se na konec votline.
Kosobrin je bil šc slab in bolan od rane, ki mu jo je bila zadala Borutova puščica. Neprenehoma je zdihoval in ječa!. Toda ko je zagledal vodo, jc zakričal prestrašeno; a potem je umolknil in jc strmel s široko odprtimi očmi v temo, kjer so pljuskali valovi vedno glasneje. Bedanec pa je dirjal sempatja, kakor da bi iskal izhoda iz te zagate. Toda bilo jc vse zaman. Pred njim sc je širilo razburjeno jezero in ni ga bilo možno preplavati, ker jc prežalo sredi vode sto in sto vrtincev. Nad njim pa ti da skala, ki jc ne more prevrtati nobena človeška moč.
Vse to jc spoznal Bcdanec, in spoznal jc tudi, da ga čaka žalostna, mučna smrt v tej votlini. Zaječal jc obupno in sc jc sesedel na mokra tla. Z rokami si jc zakril oči, kot bi sc branil pogledati smrti v obraz, in iz prs so sc mu vili glasni vzdihi. Morda jc premišljeval svoje grešno življenje? Morda so mu vstajali pred očmi vsi brezbožni zločini, katerih jc doprinesel v svojem Življenju sto in sto? Kdo to ve?
Voda pa je pljuskala pred votlino vedno glasneje. Že sla jo čutila razbojnika
pod svojimi nogami. Na vsem telesu sta se tresla in sta se stiskala k mrzlim skalam. Kroginkrog pa se je razprostirala črna noč, in neprestano je lilo z neprijaznega neba.
Kakor otoček sredi neizmernih voda, tako je stala Radcgostova hiša pocl goro. Zajedli so se bili valovi v skalo, na kateri jc stala. Toda skale niso mogli premagati. Zato so se zaprašili v goščavo, ki jc obdajala hišo kroginkrog. Trgali so zemljo in podirali drevje; odnašali so vse s sabo in tako jc bila hiša kmalu obdana, na vseh straneh od divje vode, ki je naraščala vedno bolj in sc jc vedno bolj bližala lesenemu domu.
Ob mali odprtini je stal Radegosl. Shujšan mu jc bil obraz in globoko upadel. Udrte oči so mu gledale nemo in brez ognja v deročo vodo tam zunaj. Mračilo se je ravno. Čulo se jc samo bobnenje in vršanje vode, ki jc drla jadrno mimo hiše. Stresala se jc hiša in zdelo se je, da se po-grezne zdajpazdaj v mrzle valove.
Mali Božena je čepela na tleh. Z rokami si jc zakrivala obraz in se ni genila. Zdelo se je, da ni več življenja v nji. Le tu-patam sc jc stresla krčevito ;potem pa je ždela spet mirno.
Radcgost jc stopil k nji. Molče jo ic gicdal nekaj trenutkov. Potem pa jc poio-žii roko na njeno glavo. »Božena,« je iz-prcgovoril tiho, bolje bi bilo, da bi bila
ne bil sposoben za višjega uradnika, kakor pa recimo do osmega razreda!
Kaizlovo stališče je bilo jako kočljivo; tako piše on tudi sam. Tega ni težko razumeti. Vsak parlamentarni minister ima isto stališče, kakor dr. Kaizl. Ob ministra pljuskajo vedno dvoji valovi: od spodaj in od zgoraj. Od spodaj parlamentarni vplivi, od zgoraj pa dvorni ali recimo vladni. To stališče polmiša poltiča je posledica onega kompromisa med ljudsko in absolutno mo-narhično vlado, s katerim se je hotelo dati 1. 1848. prav obema strankama: demokratični težnji po vladi ljudstva in pa vsaj delni ohranitvi monarhičnih prerogativ. To je konflikt, katerega pozna že stara rimska ustava: Ljudstvo, — populus Ro-manus — odločuje, a senat potrjuje, ali mora celo potrditi sklepe ljudstva (>pa-tres auctores fiunt«, kakor se glasi ofi-cijelna formula). Ta konflikt se kaže v modernih državah v milejši ali ostrejši obliki povsod, kjer ni izvedena stroga republikanska ustava, ki do zadnjih konse-kvenc določa kot najmerodajnejši faktor ljudsko voljo. Kakor hitro se prekine logični razvoj republikansko-demokratičnega toka, bodisi na korist gospodske zbornice (glej Anglijo), ali pa na korist vladarju, so konflikti prej ali slej neizogibni in »mučni položaj«, o katerem govori dr. Kaizl, je položil že nebroj ministrov v hladni grob politične pozabljenosti.
Parlamentarnega ministra imenuje krona: v materijelnem nasprot-stvu pojmovnih vsebin v tem kratkem stavku tiči vsa tragika parlamentarnih ministrov. Na eni strani je zastopnik svoje stranke: kot tak mora gledati, da koristi tistim ciljem in udejstvuje načela tiste stranke, katera ga je imenovala svojega zaupnika; na drugi strani pa priseže zvestobo vladarju, od katerega je imenovan. Kdor premisli natanko to čudno »dvodušje«, ta mogoče vseh Kaizlovih korakov ne bo odobraval, ampak razume-v a 1 jih bo in koncem koncev: tout com-prendre . . .
Zato pa tudi nemški ministri niso za troho boljši od pokojnega Kaizla. Boljši so le dozdevno; kdor namreč misli, da tiči edinole v nemškem sistemu, v nemškem uradovanju in uradništvu, skratka v nemški birokraciji spas in rešitev in moč države, ta mora logično Kaizlovo početje obsojati; kdor je pa mnenja, da Nemci niso neobhodno potreben atribut državne moči in varnosti, ta bo pa mislil lahko tudi drugače.
Da se hinavščina »Nove Preše« popolnoma pribije, hočemo pa omeniti še nekaj: kako se je nemško liberalno-židovsko časopisje držalo n. pr. proti L u e g e r j u , ko je začel nastavljati na Dunaju samo krščanske uradnike in dela oddajati samo domačim tvrdkam, judovske pa metati na cesto. Seveda, dokler so gospodje okrog »Preše« imeli oblast sami, dokler so zatirali domači živelj na vseh koncih in krajih in protežirali privandrane poljske ži-dove, tako dolgo je bilo vse v redu; potem pa naenkrat ne več! Pa je že tako, da se vsaka stranka bojuje za vlast ne zato, da bi jo izročala drugim, ampak zato, da jo obdrži sama. Tako je povsod; tako je bilo in je v dunajskem občinskem svetu, tako je na Kranjskem, tako je in bo tudi na najvišjem sedežu vlade, v ministrstvih. Pribiti pa hočemo ad perpetuam memoriam besede dr. Waldnerja (!), katere posebno priporočamo koroškim Nemcem: ». .. ta metoda (Kaizlova) narodnostne protekcije gloda
zapustila že davi hišo. Hotel sem tako; a ti si bila proti temu. Ali čuješ, kako buči tam zunaj? Ko sine dan, pa morda tudi te hiše ne bo več nad vodo.«
Božena se ni genila. Tiho kakor prej je zakrivala obraz z rokami. »Božena,« je nadaljeval Radegost, ko je žena še vedno rrolčala. »Ne boj se, Božena! Bogovi so mogočni, pa nama pomorejo. Poplaknejo vode in solnce se nasmeje. Pa bo prišlo spet lepo življenje . , . Zaupaj v sinje bogove, Božena! Pa se nasmeje spet sreča.«
Tedaj pa je dvignila Božena svoj bledi obraz. Oči so ji bile krvavo obrobljene, kakor človeku, ki je pretakal dolge dneve in dolge noči srčne solze. Pogledalo je možu v obraz, pa mu je odgovorila: »Naj se nasmeje spet solnce, naj poplaknejo vode, naj zašije sreča vsemu svetu! K meni, v ubogo moje srce ne bode nikoli več sreče. Kruti so bogovi slovenski, ki so mi ugrabili edino dete . , . mojega Boruta. Oj, to je bil mladec, in srčno kri bi bila prelila zanj. A izvabili so ga kruti*bogove v strme gore, pa so ga prekotalili v prepad. A mati, ti uboga mati, ti pa pretakaš krvave solze in srce naj ti poči v gorki bolesti . . .«
In Božena je zakrila spet obraz in je zaihtela. »Ne govori tako, Božena,« ji je govoril Radegost, dasi se je tudi njemu trgalo srce. »Saj ne veš, če je mrtev Borut. Morda so ga zajele kje vode, pa čaka zdaj, da odtečejo. Nikar se ne žalosti; saj veš, da žalost mori dušo in telo. Zaupaj 6injim bogovom in videla boš, da se povrne sreča.«
(Dalje,!
na temeljih države in jo mora razdejati. Odgovorni faktorji bodo morali udejstviti načelo, da pride predvsem vpoštev sposobnost, strankarska brez-barvnost in potem šele oziri na narodne potrebe. Gledati bodo morali, da se strankarski vpliv kolikor mogoče potisne v ozadje pri imenovanjih.«
Kaj poreče nato koroški »Volksrat«? Ali dela ta kaj drugega, kakor je delal dr. Kaizl? Seveda, kdor dela v prid Nemcem, ta ni krivoprisežnik; v prid Slovanom, ta je pa druga!
Napačno gotovo ne bi bilo, s Kaizlovo korespondenco primerjati n. pr. Hochen-burgerjevo, če je je kaj. Potem bi se našla prava mera, prej ne.
IX. avstrijski vinoreiski kongres.
Na prizadevanje odbora IX. vinorej-skega kongresa se vrši v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914 razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega orodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: Prvi oddelek: Vinarski stroji in vinarsko orodje.
1.	Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. 2. Orodje za kopanje novih vinogradov. 3. Orodje za cepljenje in drugačno obdelovanje trt. 4. Orodje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev, 5. Priprave in sredstva za ohranitev kolov in drugega lesa pri trtnih nasadih. 6. Pomožna sredstva proti mrčesu in gobam, priprave proti zmrzovanju. 7. Umetna gnojila. 8. Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. — Drugi oddelek: Kletarski stroji in kletarsko orodje. 1. Posode in priprave za vrenje in hranitev vina. 2. Orodje in stroji za obdelovanje vina. 3. Zakonito dopuščena sredstva za racionalno ravnanje z vinom. 4. Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. 5. Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih se vin. 6. Priprave za točenje vina. — Tretji oddelek: Grozdje za stiskanje in namizno grozdje. 1. Grozdje za stiskanje.
2.	Namizno grozdje. 3. Embalaža za prevažanje namiznega grozdja in za trgovino z njim. 4. Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. — Četrti oddelek: Sekundarno izkoriščanje trte. 1. Stroji in orodje za izkoriščanje tropin. 2. Stroji in priprave za kuhanje žganja in za izkoriščanje vinskega alkohola in drozge. 3. Vzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov pri napravljanju vina (prodaja in pokuševanje teh pridelkov pa je prepovedano). 4. Koncentrirani in sterilizirani mošti. 5. Stroji in priprave za izdelovanje koncentriranih in steriliziranih moštov. 6. Drugi sekundarni trtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. — Peti oddelek: Znanstveni spisi. Učna sredstva. Književnost. 1. Orodje in priprave za znanstvene preiskave. 2. Vzorci, načrti in risbe. 3. Spisi o vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. 4. Pravila, opravilniki in bilance vinarskih zadrug in društev in organizacij za proizvajanje in prodajanje sekundarnih trtnih pridelkov. — Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). — Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. — Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna jurija. — Sestava jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. — Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. — Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznani;o istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. — Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opravil-niku. — Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo.
Dnevne novice.
-f Cesarjevo zdravje. Danes dopoldne smo dobili brzojavko, da je bila današnja cesarjeva noč nemotena in da je splošni počutek cesarjev popolnoma zadovoljiv.
-4- Gospodarski odbor mesta Postojne razpuščen. Deželna revizija je prišla v gospodarstvu mestne občine Postojna do velikanskih nerednosti. Revizija še ni končana. Danes se je deželni odbor deloma bavil tudi s tem in je sklenil razpust mestnega gospodarskega odbora. Kakor pravijo, ima mesto 600.000 kron dolga. Župan Lavrenčič utegne biti v teh razmerah odstavljen.
Volilni shod v Vipavi. Včeraj se je vršil v Vipavi v Tabru velik shod S. L. S. Predsedoval je duh, sv. Koller. Prvj je govoril dež. poslanec Perhavec, ki je pojasnil vprašanje deželnih doklad in zavračal neopravičena sumničenja in za-
bavljanja. Pojasnil je tudi, v katerem stadiju se nahaja regulacija vipavskih hudournikov in reke Vipave. D r. L a m p e je podal splošno poročilo o političnem položaju. Mednarodni položaj nas opozarja, da moramo Slovenci zbrati vse svoje moči, da se organiziramo za bodoče velike boje, ki morda v kratkem pridejo in utegnejo odločevati celo o državnopravni eksistenci slovenskega naroda. S. L. S., ki obsega zdaj devet desetin vsega slovenskega naroda, to nalogo zvesto izpolnjuje in vedno krep-kejše organizuje vse sloje našega ljudstva po vseh slovenskih pokrajinah. Liberalna stranka samo razdira in ljudi zapeljuje; zato moramo to stranko pobijati s splošnega narodnega stališča. Državni zbor se bo oečal z zakonodajo o šolstvu in zakonu in bo zlasti pri obravnavah o trgovinskih pogodbah moral odločati o tem, ali se varuje naše poljedelstvo, živinoreja in vinarstvo ali ne. Liberalci zavzemajo v vseh teh vprašanjih stališče, ki je nasprotno našemu ljudstvu; zato moramo poslati v državni zbor može, ki bodo delali edino le po srcu in po potrebi našega ljudstva. Dr. Lampe je pojasnil med drugim tudi vprašanje deželnih elektrarn, za katero se Vipavci jako zanimajo. Dr. Na 11 a č e n je dokazal s številkami, da zvišanje deželne doklade na vino ne oškoduje prav nič vipavske vinske produkcije. Dežela je varovala vinogradnika. V primeri s tem, kar kmečki stan odslej od dežele dobi, se mora reči, da je deželni finančni načrt za kmeta jako ugoden. Liberalci so se s svojo sirovostjo tako pristudili, da se že ne upajo več s svojim imenom na dan. Pri vsakem nastopu izpremene ime. Shod se je končal z velikim navdušenjem in kandidatura dr. Lovro Pogačnika je bila soglasno odobrena. Pri protiglasovanju se ni dvignila nobena roka. K sklepu je vrli moški zbor Gočanov zapel par krepkih, ki so daleč odmevale.
-f Liberalen shod v Vipavi. Tudi liberalci so sklicali shod za včerajšnji dan v Vipavo. Naš shod je trajal od 3. ure popoldan do 6. zvečer in so se na njem resno obravnavala najvažnejša vprašanja notranje in zunanje politike. Liberalni shod pa, ki je bil bolj kratek, je podal čisto drugo sliko. Ker na našem shodu vsled velike udeležbe niso našli vsi prostora, jih je šlo precej proč. »Že osem let ni bilo javnega liberalnega shoda v Vipavi, pojdimo gledat te ljudi,« so rekli. Predsedstvo se ni volilo, ker so se bali udeležencev. Besedo sta imela Ribnikar in dr. Ravnihar, predsedoval je ata iz Postojne. Sodba poslu-šavcev o shodu je bila: »Z babami so začeli in z babami so končali (Kamelca in Johanca)!« Po shodu so se vračali liberalci v primernem razpoloženju. Razlika med našimi in liberalci se je videla na prvi pogled: Naši mirni, dostojni možje, ki se jim bere razum z obličja, liberalci pa razdivjani.
-f Shod v Postojni. — Liberalna stranka v šmiru. Včeraj dopol. se je vršil v Postojni volivni shod S. L. S. Liberalci so prejšnjo noč celo hišo pomazali s kolomazom. Debeli napisi s šmirom oznanjajo tujcem — ravno ta dan je prišlo 200 Angležev skozi Postojno — kaka olika je doma v Postojni, koder župani liberalni kandidat Lavrenčič! Dobro je bilo, da sta dva deželna odbornika na lastne oči videla to postojnsko sramoto. Predsedoval je shodu g. dekan E r z a r. Dr. Lovro Pogačnik je v obširnem govoru razvil program S. L. S. D r. P e g a n je nato opisal lažnjivost, brezumnost in nedostojnost liberalne stranke. D r. L a m p e je pa Postojncem pokazal obupni položaj postonjske občine. Liberalci vpijejo čez deželno gospodarstvo, ki je v popolnem redu, zato da bi odvrnili pozOrnošt od svojega gospodarstva po liberalnih občinah. Gospodarstvo v postojnski občini je eno najslabših v celi deželi in je deželni odbor prisiljen s temeljito revizijo poseči vmes in napraviti red. Dr. Lampe je potem našteval Postojncem njihove občinske dolgove, napake pri najemanju posojil, izgubo na občinskem premoženju, oškodovanje občine pri obrestih in način, kako je Lavrenčič oddajal delo za mestno elektrarno. Dr. Lampe je pozval navzoče, da se naj odslej temeljito pobrigajo za mestno gospodarstvo, kajti 600.000 kron dolga bodo morali poplačati iz svojih žepov. Izvajanja govornikov so naredila globok vtis. Po zadnjih volitvah so liberalni Postojnci po cesti nosili križ, ovit s črno ruto, češ da »klerikalizem po-kopujejo«! Zdaj so začeli hiše mazati s šmirom. Slednjič bo pa ves postojnski liberalizem v šmiru!
Shodi na Notranjskem. Včeraj se je vršilo na Notranjskem več volilnih shodov S. L. S. Dr. Pogačnik je govoril na tudi na shodih v Studenem in Senožečah. V Studenem sta na shodu S. L. S. govorila Gostinčar in dr. Pogačnik, istotako tudi v Senožečah. Shod na Studenem je počastil tudi g. hotelir Paternost iz Postojne z nekim mladim dijakom. Mož je hotel delati nekaj zgage, toda jo je skupil, da bode pomnil, kedaj je bil v Studenem na shodu. Paternost je bil na tem 6hodu vzor liberalnega zavijanja. Razpoloženje za S. L. S.
je v volilnem okraju izborno in v torek bodo liberalci za svoje laži, zavijanja, obrekovanja in častikraje dobili od prebival-stva primeren odgovor.
4- Lavrenčič s pavovim perjem. Po Knežaku se postojnski kandidat Lavrenčič in njegovi agitatorji bahajo, da se je Lavrenčič v deželnem zboru »potegnil« za preložitev okrajne ceste iz Knežaka do Pavij. Res je Lavrenčič v deželnem zboru nekaj o tej stvari govoril, a je hotel s tem le liberalce »potegniti«; danes namreč liberalci pripovedujejo, da se bo cesta po Lav-renčičevi zaslugi preložila. To je pa čisto navadna farbarija, kajti še predno je Lavrenčič v deželni zbor prišel, je dr. P e -g a n kot novoizvoljeni poslanec okraja iz-posloval pravoveljaven sklep deželnega odbora za preložitev omenjene ceste!
-f Ponesrečen liberalni shod. Včeraj so priredili liberalci shod v Kočah, o katerem so bobnali, da bo velikansk. Celo občinski sluga je pred cerkvijo klical in vabil na shod, Toda na shod popoldne izmed domačinov iz Koč, Slavine, Žej in Selc pa nikogar razen treh moških ni bilo. Vsi drugi zborovalci, kakih 15 z liberalnimi govorniki vred, so bili od drugod,
-j- Iz seje deželnega odbora kranjske« ga dne 16. maja 1914. Izda se navodilo cestnim okrajnim odborom o najetju posojil za poplačilo dolgov pri deželnem in pri melioracijskem zakladu. V licencoval-no komisijo za krški okraj se imenuje Josip Ravnikar, posestnik v Njivicah pri Radečah. Komisijski ogled radi onesnaženja Save se nadaljuje. Vinarski zadrugi v Metliki se dovoli deželna podpora. Potom okrožnice se opozorijo županstva in zadruge v vinorodnih krajih na vinarski kongres v Gorici.
+ Kmečka zveza v škocijanu pri Mokronogu je na shodu dne 15. marca t. L sledeče sklenila: 1. Kmečka zveza zahvaljuje deželni odbor za kmetskemu stanu ugoden finančni zakon. — 2. Istotako zahvaljuje deželni odbor, da je naročil deželni vinarski zadrugi kupovati dolenjska vina. — 3. Naproša deželni odbor, da pomaga urediti prodajo vina na Dolenjskem z nadaljnjim podpiranjem zadrug. — 4. Kmetska zveza izreka deželnemu odboru zaupnico.
-f Spored slovesne otvoritve železniške proge Rudolfovo—Metlika—deželna meja (Belokranjska železnica) v ponedeljek, dne 25. maja 1914. — Ob 7. uri zjutraj se zbero ljubljanski slavnostni gostje na postaji Ljubljana (glavni kolodvor) in pozdravijo Njega ekscelenco g. železniškega ministra. — Ob 7. uri 18 minut zjutraj: Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom. — Ob 9. uri 23 minut dopoldne: Prihod v Rudolfovo. Cerkveno blagoslovlje-nje nove železnice in otvoritvenega vlaka po Njega knezoškofijski milosti gospodu knezoškofu ljubljanskem. — Ob 9. uri 53 minut dopoldne: Odhod otvoritvenega vlaka na novo progo. Mrzlo okrepčilo med vožnjo. — Ob 12. uri 39 minut popoldne: Prihod v Metliko. Malo kosilo, prirejeno od mestne občine Metlika. — Ob
2.	uri 9 minut popoldne: Odhod iz Metlike. - Ob 2. uri 49 minut popoldne: Prihod v Črnomelj. Slavnostni banket, prirejen od mestne občine Črnomelj in ostalih belokranjskih občin. — Ob 6. uri 29 minut zvečer: Odhod iz Črnomlja. — Ob 7. uri 27 minut zvečer: Prihod v Rudolfovo. — Ob 7. uri 35 minut zvečer: Odhod v Ljubljano nazaj. — Ob 9. uri 40 minut zvečer: Prihod v Ljubljano (glavni kolodvor).
+ Lepi zavezniki. Iz Aleksandrije se nam piše: Semkaj je priplul začetkom tekočega meseca večji oddelek naših bojnih ladij, takozvana levantska eskadra. Tukajšnji Italijani pa ostentativno niso razobesili zastav v pozdrav Avstrije, v tem ko so jih vsi drugi razobesili. Naša prijateljica in zaveznica!
—	Odlikovanje zaslužnega duhovnika.
Na Bledu se je vršila dne 12. t. m, lepa slovesnost, ko je prejel g. duhovni svetnik Janez Oblak Franc Jožefov red. Po sveti maši so se zbrali slavnostni gostje, zastopniki vlade, cerkvenih in avtonomnih oblasti, učiteljstvo s šolsko mladino pred novo grajsko cerkvijo. G. okrajni glavar Župnck je našteval zasluge gospoda slavljenca za blejsko župnijo, katerih najlepši vidni spomenik je krasna župna cerkev. Nato so slavljencu čestitali; zastopniki občine na čelu župan Rus, kanonik Novak, bivši blejski kaplani itd. Lepo slavnost je povzdignilo krasno petje domačega zbora. Slavljencu želimo, da bi mnogo let nosil na zaslužnih prsih znak vladarjevega priznanja za neumorno delo!
—	Umrl je v Domžalah dne 17. maja ob 3. uri popoldne v 80 letni starosti gosp. Ivan R i e d 1, bivši tovarnar slamnikov in ustanovitelj I. kranjskega vojaškega društva v Domžalah. Rajnki je bil vseskozi navdušen patrijot ter je rad pripovedoval o svojih dogodljajih vojnega leta 1859. na Laškem ter je kot tak užival po vsej okolici simpatije. Pogreb bo dne 19. maja ob
3.	uri popoldne v Domžalah. Blag mu spomin!
—	Občinske volitve v IdrMi. Volilni imeniki so razpoloženi do 7. junija.
—	Državni železniški svet. Železniški ' minister jc imenoval v železniški svet za dobo od 1. 1914. do 1. 1918. sledeče gospode: Janko J o v a n a , ravnatelja Gospodarske zveze v Ljubljani, kom. svetnika Fr. Povšeta, drž. in dež. poslanca; dež. poslanca Henrika pl. S c h o 1 m a y e r -Lichtenberg; de. poslanca primarija dr. Vinko Gregoriča; ravnatelja Kmetijske drUžbe Gustava Pirca; dvornega svetnika Konrada Rubbia, gozdarskega nadzornika v Ljubljani.
—	Prestolonaslednik obišče Dalmacijo. Dalmatinski listi poročajo, da obišče prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand Šibenik, ko se bo meseca junija vračal iz Bosne.
_Hotel »Lujizine toplice« na Bledu,
last gospe Vaitrinyjeve, je prevzel v najem Dunajčan Deutscher.
— Za napravo teleiona na Gorenjskem je- dovolila okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki 100 kron.
—	Poročil se je danes v Št. Vidu nad Ljubljano vrl naš mladenič posestnik na Glinici g. V al e n t i n Babnik z gdčno Julko Pleško iz Kožarjev, Mlademu paru naše najiskrepejše čestitke!
—	Tovarno za lesne izdelke je opustil g. Josip Lenarčič na Vrhniki.
—	Drugi redni občni zbor »Pomožne bolniške blagajne v okviru zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju« se vrši v nedeljo, dne' 24. majnika t. L, ob desetih dopoldnd v hotelu »Nova pošta« v Kranju. Na dnevnem redu je med drugim tudi izprememba blžgajničnih pravil.
—	Umrl je v Kranju v soboto popoldne g. A, Erman, vrtnar in posestnik v Kranju. N. v m. p.!
—	Razpis del za zgradbo mestnih kanalov. Mestna občina Kranj oddaja potom javne ponudbene obravnave dela in dobave za zgradbo novih mestnih kanalov, ki so bili preračunjeni na okroglo svoto 155 tisoč kron, izvzemši alternativo za vložke iz kamenine. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled med uradnimi urami v občinski pisarni. Ponudbe z napisom »Ponudba za zgradbo kanalov« je vložiti pri mestni občini Kranj najkasneje do 20. junija t. 1. do 10. ure dopoldne.
—	Klasifikacija konj v kranjskem okraju. Že objavljeni načrt za konjsko klasifikacijo za letošnje leto je sedaj izpreme-njen in se bode klasifikacija vršila v sodnih okrajih Kranj in Škofja Loka tako-le: Dne 19. majnika v Kranju na živinskem trgu za občino Kranj ob šestih zjutraj in za občino Mavčiče ob osmih. Dne 20. majnika ravno-tam ob šestih za občino Stražišče in' ob enajstih za občino Sv. Jošt. Dne 22. majnika ob šestih za občino Naklo ravnotako na živinskem trgu v Kranju. V Trbojah na dvorišču g. Vinka Kreka dne 24. majnika ob šestih za občino Smlednik, 25. majnika ob šestih za Hrastje in ob osmih za Voglje. V Cerkljah na živinskem trgu dne 26. in 27. majnika, obakrat ob šestih zjutraj za občino Cerklje, Vašca, Pšenična Polica, Zgornji in Spodnji Brnik, drugi dan pa vse ostale vasi. Na Lužah sredi vasi dne 28, majnika za vasi: Šenčur, Srednja vas, Luže, Olševsk, Možjanca in Hotemaže, dne 29. majnika ob šestih za vse ostale vasi šen-čurske občine in ob devetih za občino Vc-lesovo. V Predosljih pri shrambi gasilnega društva dne 30. majnika ob šestih za vasi: Britof, Orehovlje, Šuba, Predoslje, Kokri-ca, Ilovka, Bobovek, Srakovlje, Tatinec in Mlaka; dne 2. junija ob šestih za vasi: Primskovo, Rupa, Klanec, Huje in Gorenje, ob desetih za vasi: Preddvor, Nova vas, Mače, Hrib, Potoče, Breg, Bašelj in Zgornja Bela; dne 3, junija ob šestih pa za vse ostale vasi občine Preddvor. V Škofji Loki rta živinskem trgu dne 4. junija ob šestih ža Škof jo "Loko, chie 5. in 6. junija, obakrat ob šestih za občino Staro Loko, in sicer prvi dan za vasi: Stara Loka, Bin-kelj, Virlog, Bešter, Trnje, Moškani, Crn-grob, Pevno, Popirnica, Križna gora, Suha, Lipica, Trata, Godešče, Reteče in Gorenja vas; drugi dan za ostale vasi starološke občine. Dne 8. junija ob šestih za občino Zminec, ob desetih Za občino Sora. V Gorenji vasi pred gostilno »pri Anžku«. Dne
9.	junija ob šestih ža- občino Poljane. Dne
10.	junija ob. šestih za občino Trata, ob desetih za občino Javorje. Dne 12, junija ob šestih za občino Oslica. V Železnikih na trgu pred šolo dne '13. junija ob šestih za vasi: Studeno, Češnjica, Rudno in Dražgoše občine Selca, ob enajstih za trg Železniki. Dne 15. junija ob šestih za vse ostale vasi obč. Selca, ob enajstih pa za občino Sorico. Klasifikacija se vrši za vsako občino po redu, kakor so posamezne vasi vpisane v klasifikacijskem izkazu, ki ga hrani županstvo. Prva vas, ki pride na vrsto, mora biti točno ob šestih zjutraj na kraju klasifikacije, iz ostalih vasi je konje pripeljati nekoliko pozneje, toda glede na število konj tako pravočasno, da ne bode med posameznimi . vasmi nobenih presledkov in se bode mogla klasifikacija vršiti nepretrgoma.
— Gasilske vesti. Iz »stare« okrajne gasilske zveze št. 4 v Kranju, ki je dosedaj imela včlanjenih 12 društev s 668 člani, so izstopila gasilna društva: Zgornji Brnik,
Naklo, Cerklje, Mavčiče, Predoslje in Voglje in pristopila k novi deželni gasilski zvezi. Okrajna gasilska zveza št. 4 v Kranju ima včlanjenih le še šest društev, in sicer: Kranj, Duplje, Preddvor, Stražišče, Šenčur in Tržič z 231 člani.
—	Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih razpisuje tudi za tekoče leto nekaj prostih mest v morskem h o s p i-cu v Grade žu. Pravico do teh mest imajo slabokrvni, rahitični in škrofulozni otroci v starosti ob 6. do 12. leta, in sicer v prvi vrsti z dežele in če bi nedostajalo takih, tudi iz Ljubljane. Zdravljenje se prične začetkom julija in traja 70 dni! Z zdravniškimi in ubožnimi izpričevali opremljene prošnje vposlati je do 30. maja na predsedstvo društva. Pripominja se, da so po novih vsprejemnih pogojih izključeni otroci, ki bolehajo za idiotizmom, epilep-sijo, histerijo, pljučno tuberkulozo, nalezljivimi boleznimi vseh vrst vštevši egiptovsko vnetje oči (trahom). Tudi bolniki z odprtimi škrofuloznimi procesi, ugnidami, fistulami, gnoječimi se ranami se ne sprejmejo. Pogoj je dalje, da so otroci vajeni; se slačiti in oblačiti, sploh se prosto brez asistence pregibati, ker ni toliko strežniškega osobja, da bi moglo v tem oziru otroke oskrbovati. Starši oziroma njih namestniki imajo dalje podpisati reverz, da se podvržejo vsem napravam, ki bi bile pri otrocih iz higijenskih ozirov potrebne glede desin-fekcije in telesne snage, .kakor tudi vsem operativnim posegom, ki bi se izkazali kot potrebni.
—	Polom hranilnice v Karlovcu. Velikansko razburjenje povzroča na celem Hrvatskem in Primorskem polom I. karlov-ške hranilnice. Ravnatelj Hermann je iz-, gubil baje na borzi velike vsote in pro-vzročil propad zavoda. Pred hranilnico, ki so jo 18. t. m. zaprli, se jc zbrala velikanska množica .vlagalcev, policija je zastra-žila Hermannovo stanovanje pred ogorčenimi ljudmi. Hranilnica je izplačala zadnjič še 18% dividendo in je imela približno 5,000.000 vlog. Ne dvomi se o tem, da zavod ne razpolaga z zadostnimi razpoložljivimi siedstvi. Ta teden se sestavi po posredovanju upnikov obračun o dejanskem položaju. Cuje se, da so pri polomu udeleženi: Južna ljudska banka s 100.000 K, Živnoslenska banka v Pragi s 104.000 K, Češka banka v Pragi s 127.000 K, Hranilnica v Budimpešti s 60.000 K, Ogrska banka v Budimpešti s 105.000 K, Jadranska banka v Trstu s 15.000 K, Splošna prometna banka na Dunaju s 96,000 K, Ogrska obrtna banka v Budimpešti s 100.000 K, Prva hrvatska hranilnica s 400.000 K, v tekočem računu s 60.000 K, Reška komercialna banka s 70.000 K, Budimpeštanska hranilnica s 60.000 K, Primorska banka na Suša-ku s 128.000 K, Leoooldstadska hranilnica v Budimpešti s 40.000 K, Avstro-ogrska banka na Dunaju z 280.000 K, Ogrska kreditna banka na Reki z 39.000 K, Ogrska eskomptna in menična banka na Reki z 90.000 K. Avstroogrska banka jc z intabu-lacijo popolnoma krita, kriti sta tudi podružnici Prva hrvatske hranilnice in Splošna ogrska kreditna banka.
—	ASera Gross. Da je Gross imel konfidente med zagrebško policijo, potrjujejo sedaj tudi »Narodne Novine«, ki javljajo, da je iz policijske službe odpuščen in aretiran policijski agent Roksandič, ki je Grossu javil, da se je proti njemu pričela preiskava, nakar je Gross pobegnil iz Zagreba. Rosandič je dobil za to vest od Grossa 200 K. V afero Gross je zapletenih nad 170 žensk in moških.
—	Odlikovanje hrvaške igralke. Cesar je podelil mnogoletni članici hrvaškega narodnega gledališča V Zagrebu, gospej Mariji markizi Strozzi zlati križec s krono za.zasluge. Ban bo 'umetnici slovesno izročil zaslužni križec 21. t. m.
—	Kopališče Toplice na Dolenjskem. Kopališka sezija se je pričela 1. majnika. Toplice so se oživele in prebudile iz zimskega spanja in, kakor je soditi iz mnogo-brojnih prijav z Dunaja, Gradca, Trsta, Ljubljane itd. se bo letošnja sezija nad vse dosedanje ugodno razvila. Vsako leto je večje zanimanje za naše Toplice tako od strani obiskovalcev, kakor tudi od strani zdravnikov, in sicer ne samo iz avstrijskih dežel, ampak tudi iz Ogrske, Nemčije, Italije i. dr. Kopališče je krasno na novo urejeno, v vseh prostorih je vzorna čistost, sploh vse ugodnosti, ki jih more nuditi le moderno radioaktivno kopališče. Na novo preurejena je ljudska kopelj, kakršnih druga kopališča nimajo. Knežja kopelj, tudi na novo preurejena, je velik zračen bazen, ki jednači bazenom najznamenitejših kopališč. Kras kopališča pa so separatne kor peli s pretakajočo se vodo, nadalje imenitne močvirne kopeli ter bogate clektro-terapevtične naprave. To so fakta, ki stavijo naše kopališče v vrsto svetovnih. Obiskovalci iz prejšnjih let jc sploh več ne poznajo. Kljub temu, da je kopališče toliko preurejeno in modernizirano, se cene od prejšnjega leta niso nič zvišale, ter je in ostane naše kopališče še vedno najceneje, kar prednjači od vseh drugih kopališč. Poleg drugih ugodnosti je še omeniti: lepa čitalnica, krasne promenade in zanimivi iz-
leti ter cena stanovanja in od prejšnjih let ugodnejše in hitrejše železniške zveze. — Okolica je polna lepih senčnih gozdov, kjer najdejo gostje popoln mir in oddih od ve-likomestnega življenja in počitek po napornem delu. Bolni najdejo v našem lepem dolenjskem kotu prejšnjo čilo v krepkost in svoje zdravje. Na svidenje!
—	Velikansk deficit madjarskih poso-jilničnih zadrug. Hrvaški listi javljajo, da izkazuje poročilo madžarskih zadružnih posojilnic 5 milijonov kron deficita.
—	Sneg je zapadel Liko, kakor javljajo iz Gospiča. Mraz je sadju zelo škodoval.
—	Utonil je v Zagrebu v Savi pri neki pionirski vaji pešec 97. polka Blaž K o -cian, ker se je čoln, v katerem jc sedel, prevrnil. Doma je iz Krasa.
—	Nesreča na kolodvoru v Sp. Šiški. V soboto okoli 11. ure pqnoči se jc ponesrečil na državnem kolodvoru v Sp. Šiški 61 letni železniški čuvaj Martin Erjavec. Zašel je med dva vagona, ki sta mu z odbijači tako pretisnila gornji del života, da je dobil težke poškodbe v prsnem košu in na obeh ramenih. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Vlom v župnišče. Iz Godoviča pri Uriji poročajo dne 14. t. m., da je nekdo skušal ponoči vlomiti v župnišče. Skušal je odpreti kuhinjska vrata s sekiro, ker sc mu pa to ni posrečilo, je splezal po lestvi v prvo nadstropje ter udri skozi okno in tako prišel v notranjost poslopja. V praznih sobah je preiskal neznani vlomilec vse omare in predale, da bi našel denar. Dobil pa je samo 2 K, iz nekega nabiralnika pa je pobral 6 K. Pri napornem delu je postal bržkone lačen, kajti ukradel jc tudi celo salamo, nekaj sladkorja in izpil lonec mleka Poleg tega je odnesel iz župnišča par čevljev, dežnik in stroj za ztriženje las.
—	Pri igri se je ponesrečil Rudolf Volčič, šest let star posestnika sin, doma v Strazišču; padel je namreč s hlevnega odra ter se težko poškodoval,
—	Nesreča ne počiva. Iz neznanega vzroka se je v Velikih Laščah podrl del cementnega zidu ter je kos padel na nogo Mirku Guštinu, posestniku in mesarju. Moral je zdravniško pomoč iskati v ljubljanski deželni bolnišnici.
—	Prst je odtrgalo na levi roki Janezu Sturmu, minerju v Gabrijah, pri regulaciji hudournika. Padel mu je namreč težek kamen tako nesrečno na levo roko, da mu je odtrgal prst.
—r Aretovani postopač. Orožniki so aretovnli nekega Aniona Kopitarja, dclav-ca iz Most pri Kamniku, v Stepanjivasi zaradi beračenja. Aretovanec je znan postopač, kateremu deio smrdi in sam pravi, da ne bo delal, marveč beračil. Tega ptička jc iskala tudi tukajšnja policija zaradi tatvin.
—	Preiskava proti srbskemu častniku, Preiskava proti nadporočniku Geor-gijeviču, ki je bil obdolžen, da je v neki kavarni zaklical: Živio kralj Peter!, je zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena.. Georgijevič je sicer častniško šaržo odložil.
—	Umrl je v Karlovcu ravnatelj ma-gistratnega pomožnega urada Jos. Absatz.
—	Umri je v Brodu na Savi \ nedeljo zjutraj Anton Petruhar, veleposestnik, mestni svetovalec, trgovec ... z lesom, zaupnik stranke Starčevičevc itd. Rojen jo bil leta 1845 v litijski okolici, a že kot, mladenič se je napotil na Hrvatsko, kjer ¡--i je prihranil lopo premoženje. Splošno priljubljena oseba je bil v domovini in v tujini. Bil je navdušen Slovenec, se vedno zanimal za napredek Slovencev in rad posečal ■svojo domovino.
—	Mest čez Donavo pri Petrovem •Vtu-adinu straži-že par dni vojaška straža, ker se je izvedelo, da .je nanj nameravan atentat.
p -Nemškonacionalni. manever. Po iniciativi »Volkšrata« se je v Pulju osnovala »Stranka c, kr. državnih in mornaričnih uradnikov«; Njen namen je ogoljufati Hrvate za deželnozborski mandat, ki jim po kompromisu gre. Za kandidata hočejo postaviti umirovljencga mornaričnega uradnika M o r a r i j a ali pa poštnega oficiala F a b r i s a. Na zaupnem shodu so sklenili odposlali odposlanstvo k okrajnemu glavarja bar. Schonfeldu in p r i s t a -niš k emu admiralu, da bi ta na uradnike pritiskala, da bi volili to neodvisno« stranko. C. kr. vojna mornarica sama nima s to nakano nič opravka. Bilo bi res nečuyeno, če bi se c. kr. vojna mornarica izpostavila za »V o 1 s r a t ov c g a« kandidat a , ker ima to le namen pomagati do zmage iredentovski tatinski ka-mori.
p Hrvatski volilni shod v Pulju. V soboto zvečer se jc vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« v Pulju prvi volilni shod za prihodnje deželnozborske volitve. Shod ;e bil srednje obiskan in bi bilo z ozi-rom na veliko važnost sedanjih volitev pričakovali številnejše udeležbe, Prvi je go-
voril dr. Z u c c o n. Govornik je poslušalcem očrtal politične boje istrskih Hrvatov in Slovencev proti laškoliberalni kamori v teku zadnjih let. Povdarjal je, da se gre v zadnjem volilnem boju zato ali naj zmaga pravica nad krivico. Preko vseh od cesarja in kralja potrjenih postav tlači laška ka-mora revni hrvaški in slovenski narod z vsemi sredstvi. Deželni zbor zato ne more delovali, ker Lahi nočejo sodelovanja Slovanov na podlagi enakopravnosti. Govornik se je nato pečal z razmerami v Pulju katere se pa od onih v celi Istri prav nič ne razlikujejo. Tudi tu je pokazala italijanska kamora s svojimi oberdankovci, cla jej ni ne za zakone ne za svoj čas poštenim polom sklenjeni kompromis s Hrvati. Proti temu kompromisu je tudi topot postavila kamora v tretjem puljskem okraju, kateri jc po kompromisu Hrvatom zagotovljen, svojega kandidata. Govornik je povdarjal, da jc vsako cepljenje glasov, naj pride od katerekoli strani, pomoč italijanski kamori in iredenti. Končno je še go-vornil. pozival navzoče, da storijo dne 7, junija svojo narodno dolžnost in oddajo svoje glasove za hrvatske kandidate in predlagal, c!a zborovalci sporočijo svoj pozdrav istrskemu narodnemu prvoborilelju dr. La-ginji, kateri se radi neke očesne bolezni ni mogel shoda udeležiti. Zborovalci so ta predlo? potrdili z navdušenimi »Živio«-klici. Za dr. Zucconom je nastopil dr. P e -d e r i n , deželnozborski kandidat »Narodne delavske organizacije« v splošni kuriji. Za tem je nastopil na hrvaških shodih v puljskem »Narodnem domu« neizogibni socialnodemokraški zidar Jelčič, ki je po svoji navadi samo klobasal in napadal duhovščino. Njegove psovke so motili ogorčeni mcdklici poslušalcev. Navzlic temu pa sc ni .zdelo predsedniku slioda dr,-Scolirju vredno, da rdečega izzivača po zasluženju zavrne. Za tem kričačem je stopil na govorniški oder tukajšni hrvatski kaplan g. J a n k o. Zborovalci so ga takoj ob njegovem nastopu z navdušenimi »Živio«-klici pozdravili. Gospod kaplan je sijajno pobil neslanosti Jeičiča in pokazal na veliko narodno delovanje istrske hrvatske duhovščine. V nadaljnih svojih izvajanjih je tudi ta govornik bodril navzoče, da sklenejo svoje vrste proti italijanskoliberalni kamori, h kateri spada tudi stranka, kateri pri-joada Jelčič, Med svojim govorom se je govornik tudi spominjal dr. Laginje katerega zadržuje njegova bolezen v domači sobi. Proti koncu svojega govora jc izrekel g. kaplai. prav umestne besede na naslov gotovih gospodov v Polju. Povdarjal je, da jc bil puljski N ar o d n i do m« gotovo zgrajen v probujo hrvatskega naroda v Pulju aepa za inlernatio-nalno s o c i a 1 n o demokracijo, katera tu v zadnjem času sistematično na najnesramnejsi način žali Hrvate, ki se z njihovimi nazori ne strinjajo. To so bile pomenljive besede in je le želeti, da jih gotovi gospodje v prihodnje uvažujejo! Na-vdušeni --Živio« in -Slava« klici so sledili govornikovim izvajanjem. Za gosp. kaplanom Jankom se je zopet oglasil k besedi prismojeni Jelčič. Zborovalci so začeli ogorčeni vpiti doli z njim«, »he pustite ga govoriti« toda predsednik shoda dr. Sca-lier je pustil Jeičiča govoriti navzlic odločni zahtevi zborovalcev, da ne. Jelčičevega besedičenja ni bilo mogoče, več razumeti, ker je vladal po dvorani splošni hrup in ker so zborovalci začeli v znak protesta zapuščati dvorano. Za prihodnjo soboto zvečer se je zopet napovedal volilni shod Hrvatov v Narodnem domu«.
p Aretiran morilec. V noči od 9. do 10. t. m. je bila v Benetkah na grozovit način umorjena neka stara ženica in oropana. Včeraj popoldne sta dva. policijska agenta v Trstu nalelela na trgu Stare mitnice, na dva človeka, katerih eden je popolnoma odgovarjal popisu morilca. Oba sta bila aretirana. Bila sta pa 24letni Peter Pan-gali, rodom iz Benetek, stanujoč v Benetkah v Calle della Donzella št. 808, po poklicu prodajalec rib, nastanjen v Trstu v ulici G. Gatteri št. 27 in pa njegov svak Viljem Galli, star 27 let, tudi iz Benetek, črkoslnvcc, stanujoč v . Trstu v ulici Al. Manzoiii št. 15. Pahgali je odločno tajil krivdo, toda popis morilca se tako strinja z njegovo vnanjostjo, cla je pomota izključena. Značilno je tudi, da je imel pri sebi vse številke beneškega lista »II Gazzet-tino«, v katerih je bil opisan oni umor. Galli je bil aretiran, ker je dajal zavetišče zločincu, ki ga iščejo oblasti. Galli je bil pred časom zaposlen v Dolenčevi tiskarni, kjer je stavil nekdanje »Jutro«, je potem odšel v Split v »Narodno tiskarno«, a se je pred meseci zopet vrnil v Trst. Pan-gali jc prišel v Trst 12. t. m. in je takoj dobil Službo kot težak pri nekem obrtniku, ki stanuje na Acquedoltu št. 17 III. nadstropje. Tržaška policija izroči oba laškim oblastem.
p Divača. »Beži, pusti sciave!« Tako je zaklical kolesar svojemu tovarišu, ko je isti v nedeljo, dne 16. t. m., s kolesom podrl na tla 7letnoAngclico Dovganovo. K sreči sc ji ni pripetilo nič hudega, le prestrašila se je toliko, da hi mogla vstati, niti govoriti. Tudi kolesar jc padel in ni torej
mogel slediti nasvetu tovariša, naj beži in pusti »sciave«. Sploh se skozi vas vozi pre-naglo bodi s kolesi, bodi z avtomobili in se je Te čuditi, da ni večjih nesreč. Lahom pa bi svetovali, naj se vedejo dostojno, kadar se vozijo po slovenski zemlji, če ne, znajo kaj doživeti.
p Iz Mirne. Dne 13. t. m. je umrla v Gorici pri svoji hčeri gospej Malvini omož. Belowsky gospa tukajšnja bivša graščaki-nja Amalija Pevic, ki je bila prepeljana na Mirno in bo v ponedeljek, 18. t. m., dopoldne ob 11. uri tu pri Sv, Heleni slovesno pokopana. Stara je bila 81 let in je do zadnjega še delala domača dela. Bila je do-brotnica celi župniji. Bog ji daj večno plačilo!
Petletnica „Društva jugoslovanskih želez-dan uradnikov v Trstu".
T r s t, 16. maja 1914.
Danes je bil tu v »Narodnem domu« občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«. S tem občnim zborom je društvo obenem proslavilo petletnico svojega obstanka. Društvo šteje danes 345 članov in ima 4 podružnice. Društveno premoženje, je znašalo koncem leta 1913 5564 K 65 v. Dohodkov je imelo društvo v minulem letu 18.176 K 9 vin. Društvo izdaja svoje strokovno glasilo »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov«, ki izhaja dvakrat mesečno. Na občnem zboru so predsednik g. Č e r n i g o j in drugi govorniki protestirali proti insi-nuacijam nemškega časopisja, ki je proglasilo društvo za iredentistično in njega člane za anarhiste. Poudarjali so, da se društvo bori le za to, da si slovenski železniški uradniki izboljšajo svoj gmotni položaj na slovenski, domači zemlji in za enakopravnost. Končno so bile sprejete resolucije, ki poživljajo jugoslovanske državne poslance, da se zavzamejo za brambo narodnih pravic na železnicah, protestirajo proti temu, da ima Volksrat merodajno besedo pri oddaji mest, zlasti načclniških in da so tehnična mesta vsa v nemških rokah ter poživljajo tudi občine, da branijo slovenske pravice na progah.
IRO ZAHTEVA, DA GROF STORGKH ODSTOPI.
Poslanec Iro je v imenu vsenemške stranke pismeno pozval grofa Stiirgkha, naj odstopi ali pa zopet uvede ustavo.
IREDENTA NA DELU.
V	Gallaratepi pri Milanu je predsednik društva »Trento e Trieste« opozarjal Italijane na Cavourjeve besede, da tvorita Trst in Trento nalogo bodočih laških generacij. Neki drugi govornik je oaglašal, da Italija ne more trpeti, da se Italijani v Avstriji preganjajo in da se morajo uresničiti sanje o zedinjenju celotne Italije, ker tvorijo južne Tirole edino možnost vojaške obrambe Italije, Trst je pa ključ do Jadranskega morja.
NAPADI NA KRALJA FERDINANDA V BULGARSKEM SOBRANJU.
Bulgarsko sobranje razpravlja že več dni o predlogu, naj se izvoli posebna parlamentarna komisija, ki naj preišče vzroke, ki so zakrivili poraz v drugi balkanski vojni. Radikalec Kostnikov je ostro napadel kralja Ferdinanda, ki je kritikoval, da odlok o imenovanju kralja Ferdinanda za glavnega poveljnika vojske ni podpisal odgovorni minister, kakor se je to zgodilo leta 1885. povodom vojne proti Srbiji pri knezo Batenberškemu. Govornik je izjavil, da je jasno, da je kralj podpisal povelje z dne 29. junija 1913 za nastop proti Srbom in Grkom na svojo roko. To je treba predvsem konštatirati, da bo narod zvedel resnico in kaznoval privca, kadar in kakor bo hotel. — Ta govor kaže, kako razpoloženje vlada v Bulgariji,
DRAČ ZASEDEJO MEDNARODNE ČETE?
V	Draču se trdi, da v kratkem zasedejo mesto mednarodne čete.
TURKAN PAŠA,
albanski ministrski predsednik, je 16. t. m. iz Rima odpotoval na Dunaj.
TURKI PREGANJAJO GRKE V TRACIJI.
Iz Soluna: Kljub vsem obljubam preganjajo Turki Grke v Traciji. V Solun je došlo na tisoče grških beguncev, ki so jih Turki izgnali iz hiš.
PORAZ HUERTOVIH ČET.
Čete mehikanskega predsednika Hu-erte so doživele strahovite poraze na vseh črtah. Vstaši so pretekli četrtek zavzeli mesto Tukspan. Vladne čete, 500 vojakov po številu, so se vstašem, ki jih je bilo 2000, uprle, a so bile popolnoma poražene. Le nekateri so ubežali v gore. Vstaši so tudi zavzeli mesto Montlova, ki je bil zadnji kraj na železniški progi, ki 5o ga imele vladne čete še v svojih rokah.
Zadnje vesli.
PROTEST TRŽAŠKIH SLOVENCEV PROTI VMEŠAVANJU ITALIJE V NASE NOTRANJE ZADEVE.
Trst. Včeraj popoldne je bil v Skednju številno obiskan shod slovenskega delavstva, ki je najodločneje protestiralo v posebni na vlado naslovljeni resoluciji proti neprestanemu vmešavanju italijanske vlade v avstrijske notranje zadeve, zlasti še v zadevi čistilnice riža. — Med zborovalci je nastalo veliko ogorčenje, ko je dr. Rybaf povedal, da so italijanske, v tržaški prosti luki vkrcane ladje za časa zadnjenedlj-skega zborovanja italijanske mladeži v »Politcama Rosetti« izobesile svoje zastave na pol droga v a;nak nekakega protesta proti dozdevnim »slovenskim provokacijam«.
ČEŠKONEMŠKI DOGOVORI.
Dunaj. Predsednik drž. zbora dr. Sylvester je sklical za 1. junija voditelje Čehov in Nemcev na konferenco. Danes je dr. Sylvester konleriral z dr, Grossom. Sklican je k seji nemški »Nacionalverband« in pa odsek dvanajstorice nemških poslancev s Češke,
STRANKARSKI SHOD ČEŠKIH AGRARCEV.
Praga. »Češko Slovo« poroča o strankinem shodu čeških agrarcev, ki se ga opozicionalni češkoagrarni poslanci Zdar-sky, Prašek, Rychtera, Ratay in Rydlo niso udeležili- Pri volitvah je bil v predsedstvo izvoljen od opozicije le Prašek, ki bo najbrže zopet resigniral. Na shodu so nadvladah oportunisti. O politični situaciji je dr. Vyskovski izjavil, da je za spravna pogajanja dosedanji temelj nemogoč in se mora dobiti nov temelj. Veliko se govori o intervenciji višje moči, ki namerava spravo oktroirati. Nemci so se že proti oktroiu izjavili in tudi mi mu ne pritrjujemo. Državni zbor more zborovati le, če se konstituirata češki dežel, zbor in odbor, Hočemo notranje močno, za razvoj zrelo državo, pravično Avstrijo! Tudi Stanek je proglasil geslo, da brez deželnega zbora ne sme biti državnega. S češkim ljudstvom se mora v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru računati in nihče ne sme čeških zahtev prezirati.
DUNAJSKEGA ŽUPANA NISO PUSTILI NA SCHULVEREINOVO VESELICO.
Dunaj. Včeraj se je vršila pomladanska slavnost Schulvereina. Ko se je župan Weiskirchner pripeljal z avtomobilom k slavnostni dvorani so bili prostori že prenapolnjeni. Eden rediteljev, ki župana ni poznal, je pri vratih stopil pred župana in mu dejal, da ne more nikogar več pustiti v dvorano. Župan se je takoj obrnil in dejal: Kakor se vidi, je aranžma slab. Povejte gospodom- da sem bil tukaj in da sem s tem storil svojo dolžnost, Nato se je takoj odpeljal.
ALBANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta. Albanski ministrski predsednik Turkan-paša se je pripeljal sem ter je imel z avstrijskim zunanjim ministrom daljšo konferenco.
KONGRES ITALIJANSKIH NACIONALISTOV.
Milan. Soboto in včeraj je zboroval tukaj strankarski kongres italijanskih nacionalistov. Kongres je soglasno odobril delovanje centralnega odbora proti antinacionalističnim strankam in framazonstvu. Debata je bila zelo Živahna, zlasti pri referatih Federzoni-Meraviglia o stališču nacionalistične stranke napram liberalni stranki na eni in napram katoliški stranki na drugi strani. Zadevni referati poudarjajo, da je katoliška stranka v Italiji narodna stranka, da se morajo katoličani smatrati za narodne in da je očitanje, češ, katoliki Italije so nepatriotični, povsem neutemeljeno. Katoliška stranka da ni stranka renegatov. Poudarjalo se je dalje, da mora nacionalistična stranka stremiti za Veliko Italijo. Večina zborovalcev se je izjavila za skupno delovanje s katoličani Italije.
AVSTRIJSKA VOJNA MUNICIJA ZA ALBANIJO.
Rim. »Tribuna« poroča iz Drača, da je tja pripeljala neka bojna ladja avstro - ogrske mornarice dve gorski bateriji, obstoječi iz osmih topov, 4 mi-traljez in 130 konj za tren. Obenem so z isto bojno ladjo prišli v Drač trije avstrijski Častniki, 2 podčastnika in nekaj moštva, vsi v uniformah. »Tribuna« pristavlja, da je želeti, da bi avstrijskim vojakom sledili italijanski.
DUMA PROTI SAMOVOLJI NOTRANJEGA MINISTRSTVA.
Peterburg. Ruska duma je z večino 185 proti 95 glasovom sprejela predlog oktobristov, da smatra vsako akcijo dume lede na notranjepolitične razmere za rezplodno, dokler notranje ministrstvo sistematično ignorira želje postavodajal-
nih inštitucij. Duma sodi, da politika notranjega ministrstva povzroča nezadovoljnost širokih ljudskih slojev, da ojačuje vladi sovražna stremljenja in da preprečuje izvedbo v manifestih izražene carjeve volje, kar slabi moč Rusije in ji neizmerno škoduje. Duma opozarja vlado na nevarnost take politike.
SUFRAGETKE NAMERAVAJO ODPO-SLATI DEPUTACIJO ANGLEŠKEMU KRALJU.
London. Sufragetke so sklenile, da odpošljejo k angleškemu kralju Jurju odposlanstvo. Ministrski svet je sklenil kralju priporočati, naj odposlanstva ne sprejme. Sufragetke se pripravljajo, da eventualno s silo vderejo v kraljevo palačo. Policija je pa vse storila, da prepreči v Četrtek nameravani izprehod sufragetk h kraljevi palači,
PROTI JUDOM V RUSIJI. Protestni shod trgovske in industrijske družbe v Peterburgu.
Peterburg. Na shodu zastopnikov trgovinskih in industrijskih družb so odposlali ministrskemu predsedniku Goremkinu protestno brzojavko proti sklepu ministrskega sveta, da se omeji nakup zemljišč od strani akcijskih družb in proti prepovedi in omejitvi nastavljanja judov za ravnatelje, pooblaščence in nadzornike akcijskih podjetij. Sklep je povzročil na peter-bu/ški borzi paniko. Če ostane protestna brzojavka brezuspešna, s£ shod obrne naravnost na carja.
RUSKI CAR POZVAL NENADOMA K SEBI FINANČNEGA MINISTRA.
Peterburg. Car je nepričakovano ukazal, da mora ruski finančni minister Bark potovati na Livadijo. Vladni in finančni krogi pripisujejo pozivu veliko važnost in izjavljajo, da gre za omejitev pravnih pravic judov pri akcijskih družbah, kar je na borzi povzročilo paniko.
ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKO.
Washington. Mehikanski delegati so došli h konferenci k niagarskim slapovom.
PRED NEMIRI V PERUU.
Lima. Izvolitve polkovnika Oskarja Benevidesa za začasnega predsednika ostali kandidati ne pripoznavajo in so proti izvolitvi pri diplomatičnem zboru protestirali. V republiki je vse zmedeno in se boje nemirov. Benevidesa podpira armada.
SUFRAŽETE ZAŽGALE TRIBUNO.
Birmingham. Sufražete so 2ažgale tribuno na tukajšnjem dirkališču. Škoda je velika. Tribuna je pogorela do tal.
MORILEC INŽENIRJA PICHLERJA PRIJET.
Trst. Na intervencijo avstrijskega konzulata na Krfu je bil tam prijet 341etni Tržačan mehanik Zannier, ki je pred meseci ustrelil nemškega inženirja Pichlerja v tržaškem tehničnem zavodu. Pogajanja za izročitev Zannier-jevo tržaškemu sodišču so v polnem teku.
NESREČA V GORAH.
Milan. Štirje turisti so včeraj šli na goro Grigna, Trije turisti, ki so bili z vrvjo privezani drug na drugega in sicer inžener Miazzo, dijak Venturali in mehanik De-vezzhio so pndli v globočino in bili takoj mitvi.
NOV VOHUNSKI PROCES.
Sarajevo. Preiskovalec podzemskih jam Weinrather je bil, kakor smo poročali, aretovan v Trebinju, ker je na sumu, da je vohunil za neko tujo državo. Preiskovalni akti so se odstopili okrožnemu sodišču v Sarajevu, ki bo vodilo proces proti Weiratherju. Skoro vsi vohunski procesi, razen onega v Ba-njaluki, so se vršili v Sarajevu.
Razne stvari.
Velikansk požar v Anatoliji. Listi poročajo iz Carigrada: Mesto Tokat v Anatoliji je obiskal strašen požar. Nad 40 hiš, 3 velika javna poslopja in 90 trgovin je uničil požar. Dve osebi sta zgoreli, 8 oseb je nevarno ranjenih.
Nesreči v zraku. Ob poletu na čast princu Henriku je blizu Pforzheima eksplodiral motor aeroplana, ki je zato padel na zemljo. Poročnik Welz je lahno opečen, poročnik Müller se je pa ubil. — Ob poletu iz Kolina v Frankobrod je ponesrečil aeroplan blizu Moguncije. Nadporočnik Kolbe je ostal nepoškodovan, poročnik Rohde je pa nevarno ranjen.
Ljubljanske novice.
lj Po novi belokranjski železnici do Karlovca. Za to veliko skioptično predavanje, ki se bo vršilo v deželnem gledališču, je veliko zanimanje. Ker pa imajo ljubljanske srednje šole v sredo izlete in se v sredo vrši tudi izlet na Adrijo, se je predavanje preložilo na petek 22. t. m.
Slike — nad 80 — so krasno delo, ki bodo navduSile občinstvo za lepo Belokrajino, ki jo bo v par dneh otvorila prometu nova železnica. Videli bomo vso novo progo do Karlovca, lepote Belokrajine in njene zanimive narodne običaje,
lj Umrla je v Škofji Loki mati tukajšnjega notarja g, Hafnerja, stara 82 let. Naše sožaljel
lj Žalostna usoda cirkuškega ravnatelja. Svoječasno smo poročali o cirkuškem ravnatelju Rakteyju, reete Raktelj, ki je pristojen v logaško občino, in o njegovi žalostni usodi. Z velikim cirkusom je prepotoval balkanske dežele do Turčije in Male Azije. Italijo in Špartijo. Balkanska vojna je presenetila Rakteljevo skupino v Bulgariji sredi zime. V Bulgariji so mu poginili konji, umetniki pa so se razšli na vsa strani. Raktelj je ostal s svojo ženo, plesalko na vrvi. Po balkanski vofhi sta osamela potovala s svojim »zahodnoindijskem opič-. jim cirkusom« v ogrskih provincah, kjer ju je prijela roka pravice, ker nista imela v redu papirjev in nobene licence za predstave, Raktelja so zato z ženo in njegovimi živalmi po odgonu poslalj v Budimpešto. Sedaj pa je prišel Raktelj s svojim obubožanim cirkusom v Ljubljano — ostalo mu je še nekaj izborno dresiranih opic — in prireja predstave v Lattermannovem drevoredu proti borni vstopnini. Živali, kolikor jih še ima, so prav čedne. Priporočamo občinstvu obisk tembolj, ker je Raktelj, ki je nekdaj stal na čelu velikega in sijajnega cirkusa, res usmiljenja vreden in ker je pristojen na Kranjsko.
lj Novo športno igrišče v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo otvori tukajšni športni klub »Ilirija« svoje novo igrišče na starem dirkališču. Prostor se z mrzlično naglostjo pripravlja in planira. Odgovarjal bo mednarodnim predpisom, ker bo 102 m dolg in 68 m širok. Razven tega se priredi na dirkališču tudi tekališče za kratke proge in sploh prostori za vse panoge lahke atletike. Iz športnega stališča imenujemo lahko ta korak» Ilirije« zgodovinski. Igrišče je namreč ograjeno. Vsled tega bodo menda sedaj gojili tudi starejši gospodje različne panoge športa. Sploh pa pride sedaj šport v našem mestu na mnogo višji nivo kot je bil dosedaj. Kakor čujemo, se vrši v kratkem nogometna tekma z odličnim češkim klubom iz Moravske in slovenskim moštvom.
1| Velik dobrodelni vojaški koncert
priredi ljubljanska podružnica avstr. mornariškega društva na korist dijaškima izletoma na Adrijo v četrtek dne 21. maja t, 1. ob pol 4. uri popoldne v parkhotelu »Tivoli«. Proizvajala ga bo popolna vojaška godba c. in kr. pehotnega polka Albert I, kralj Belgijcev št, 27. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Les-jak, vpok. sodnega sluge žena, 60 let. — Marija Bajt, 6 tednov, — Neža Pele, zaseb-nica, 79 let. — Štefka Notar, hči železniškega kurjača, 4 mesece. — Ana Ošaben, železniškega nadsprevodnika žena, 62 let. — Ema Podržaj, žena gostilničarja in posestnika, 34 let. — Marija Podkrajšek, bivša trgovka, 66 let. — Valentin šebat, poštni poduradnik v pok., 66 let. — Ivan Epich, delavec, 27 let,
lj Deželni muzej bo v četrtek, dne 21, t. m. dopoldne od 10. do 12. ure odprt za splošen promet.
lj Na dijaškem in učiteljskem izletu na Jadransko morje od 19. do 21. maja 1914 prevzame iz prijaznosti zdravniško nadzorstvo g. dr, Šavnik, višji okrajni zdravnik v Kranju. Posebni vlak se odpelje iz Ljubljane glavni kolodvor 19. maja točno ob 5. uri zjutraj. Vodstvo izleta se je potrudilo, da bo s pomočjo različnih godb v slučaju slabega vremena poskrbljeno za razvedrilo in dobro razpoloženje izletnikov, — Tako se n, pr. takoj na Reki pridruži godba c, in kr. pešpolka št. 79. in bo med vožnjo v Opatijo na parniku svirala. V Opatiji nam da iz posebne naklonjenosti zdraviliška komisija svojo godbo na razpolago, ki bo menjaje se z zgoraj omenjeno zabavala udeležence pri obedu. Koncert, katerega priredi izletnikom godba c. in kr. mornarice zvečer v Pulju se podaljša do polnoči. Ta godba bo spremljala izletnike drugi dan na otok Brioni. Pri večerji v veliki restavraciji na stari borzi v Trstu bo isto-tako svirala godba. Po povratku v Ljubljano 21. maja ob pol 4. uri popoldne se bo vršil veliki vojaški koncert c. in kr. pešpolka št, 27, v parkhotelu »Tivoli«, Pričakovati je ,da bo ta, tako obsežnih in raznovrstnih programov bogati izlet, ne samo podučljivo, temveč tudi zabavno vplival na našo mladino.
lj Ujela se je. Minuli teden smo po* ročali, da se je bila na Bregu v gostilni pojavila neka »Mica Kovačeva« ter da se je bila lepo izmazala pete. Drugi dan se je pa pojavila v Florijanski ulici v gostilni pri »Amerikancu«, kjer je napravila ravno tako, le s tem razločkom da so njeno nakano še pravočasno opazili, jo prijeli in izročili stražniku. Goljufica je bivša natakarica Marija Lachenbergerjeva s Štajerskega. Oddan so jo sodišču-
Ij Prešernova kavarna ima, kakor se nam poroča, dolgoletno najemninsko pogodbo.
lj Maks v škripcih je naslov burki, ki se uprizori v č e t r t e k ( na praznik) dne 21. t. m. v slov. dež. gledališču, pod vodstvom g. režiserja Povheta. Vsak kdor se želi dve uri pošteno od srca nasmejati, naj ne zamudi prilike iti v četrtek k veleza-bavnemu »Maksu«. Burka je izvrstno pripravljena in nikomur ne bo žal, ko bo zapuščal gledališče, da je posetil predstavo. Zato poživljamo vse prijatelje gledališča, da posetijo zgorej omenjeno predstavo in se Uko tudi v tej krizi izkažemo hvaležni našim vrlim slovenskim igralcem, ki so nam že mnogokrat priredili marsikak zabaven večer. Začetek ob 8'/. zvečer. Cene srednje!
lj Poročil se je g. Lavoslav Jak v Ljubljani z gospo Pepino Nunberg-Verhunc.
lj Konj ga je udaril. Janez Goršič, dninar iz Ponove vasi, stanujoč v Ljubljani, je prenočil v Bončarjevem hlevu. Medtem ko je mož trdno spal, ga je neki konj udaril tako močno s kopitom, da so ga morali oddati v bolnišnico.
ij Z lestve je padel Kondušar Franjo v Nagyjevi prodajalni pri delu tako nesrečno, da se je težko poškodoval.
VOZNI I*ED ZA POSEBNI VLAK OB
OTVORITVI ŽELEZNIŠKE PROGE RUDOLFOVO — METLIKA — DEŽELNA MEJA.
Obsta- Od-
Postaja:	Prihod: nek: hod:
Ljubljana.....zjutraj — 718
Grosuplje..... 753 5 758
Trebnje ...... — — 857
Rudolfovo..... 923 30 953
Kandija (o. p.) . . . 957 10 1007 Virčna vas .... 1018 5 1023 Uršna sela .... 1035 10 10«
Rožni Dol..... 1053 5 1058
Semič......1114 15 1129
Rosalnice (o. p.) . . 1229 5 1234 Metlika ..... 1239 90 209 Dobravice (c% p.) . . 218 5 223 Gradac na Kranjskem 232 5 237
Črnomelj..... 249 340 629
Rudolfovo..... 727 8 735
Grosuplje..... 903 l 904
Ljubljana (gl. k.) . . 940 zvečer.
Molile do Češkem.
ČEHI IN NEMCI. Praga., Odkar so državni zbor odgo-dili, se oba narodna tabora nista zbližala, marveč so se nasprotstva še poojstrila. Nemce je objava Kaizlovih memoirov vznejevoljila, vsled česar je zdaj boljše, da se vsak poizkus o spravi na Češkem zdaj opusti. Na. Češkem je pa zopet Svihova afera vse zmedla, vsled česar tudi Čehi niso razpoloženi, da bi se pogajali. Agrarci obeh strank ne žele, da bi državni zbor poleti zboroval, v najboljšem slučaju se zato državni zbor snide oktobra.
OBJAVA KAIZLOVIH MEMOIROV IN ČEHI.
Praga. Objava Kaizlovih spominov je češko javnost zelo vznejevoljila in se poslancu Tobolki zameri, da jih je izdal. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« zahteva, naj Tobolka kot državni poslanec odstopi, ker ne pozna potrebnega takta in ni dovolj bistroumen, da ostane še naprej poslanec. Dolžnost mladočeške stranke je, da to vprašanje hitro reši.
AFERA SVIHA. Praga. Z razsodbo o Svihovi aferi se češko časopisje obširno peča. Doznalo se je, da nezaslišana glavna priča Woldanova razpolaga s še večjim gradivom o kon-fidentstvu pri praški politični policiji in da ni izključeno, da še ta material izrabi in da lahko Svihovi aferi slede še druge. Dr. Bouček objavlja v »Času« epilog k razsodbi. Med drugim piše; Popolnoma sem prepričan, da je Sviha nedolžen. Ni se dokazalo, da bi bil Sviha od policije dobival denar, a Sviha ni popolnoma pojasnil svojega razmerja z dr. Klimo. Dodatno se je še doznalo, da je prof. Masarvk svojčas sestavil za dr. Sviho koncept za pismo baronu Heinoldu, v katerem je naprosil dr. Sviha ministra za obrambo. Koncept je slovel: Veste, da nisem bil v službi policije in da nisem dobival kot konfident plače. Kot državni uradnik prosim za ofi-cielno varstvo, da dobim zadoščenje,« — Pismo pa sc ni odposlalo, ker je Sviha o konceptu šele pred kratkim izvedel. Na nekem shodu jc razpravljal Choc o Svihovi aferi in o razpravi dunajskega urednika »Češkega Slova« Šimeka proti »Narodnim Listom«, ki so ga obdolžili, da je vladi ponujal odkup obstrukcije čeških ra-dikalcev za 350.000 kron. Choc je izjavil, da te ponudbe ni stavil Šimek, marveč Sviha.
SVIHA UMAKNIL NIČNOSTNO PRITOŽBO.
Pratfa. »Čas« poroča: Dr. Bouček jc pri praškem kazenskem sodišču ¡¿javil, da umakne ničnostno pritožbo o razsodbi Sviha proti Hellerju.
DISCIPLINARNO POSTOPANJE PROTI URADNIKOM PRAŠKE DRŽAVNE POLICIJE.
Praga. Politični krogi trdijo, da se proti več uradnikom praške državne policije uvede z ozirom na odkritja v Svihovi razpravi disciplinarna preiskava.
Koroške novice.
k S. K. S. Z. za Koroško. V majnikovi seji Slov. kršč.-soc. zveze za Koroško se je sestavil sledeči odbor: predsednik dr. Lambert Ehrlich, podpredsednik dr. Val. Rožič,-'tajnik in blagajnik Jožef Vajncerl, odborniki: g. Franc Smodej, gospa Cinko-vic, g. Kus, g. župan Rutar, namestnika: dr. Gregor Rozman, Waldhauser.
Šlo erske novice.
š Boj za okrajno posojilnico v Ljutomeru. V nedeljo, dne 17. t. m., se je vršil v Ljutomeru občni zbor okrajne posojilnice. Občnega zbora se je udeležilo okrog 300 članov, torej celih 50 odstotkov. Šlo se je za volitev v načelstvo in nadzorstvo. Slučaj je hotel, da so liberalci dejali v svojo listo za načelstvo enega naših mož; začela se je divja agitacija na liberalni strani. Rezultat je bil, da sta prodrla dva izmed naše oficielne liste: Ludovik Babnik kot načelnik z 289, Rajh Jakob z 156 glasovi kot blagajnik in od liberalcev kandidirani pristaš Kmečke zveze Franc Dolamič z 165 glasovi. V manjšini je ostal naš oficielni kandidat Dragotin Novak z 127 glasovi. Liberalni Vilko Schneider je popolnoma propadel. Za namestnike so izvoljeni našinci: Dijak Fric, Fric Ivan in Velnar Franc. Liberalcem se njih srčne želje niso uresničile, da bi se polastili zavoda, ki je že 42 let star in je najstarejši slovenski zavod. Pri volitvi nadzorstva pa je bilo oddanih osem listkov več kot je bilo volilcev. Radi tega se je volitev, čeravno so naši pristaši zmagali, sistirala in se je določilo, da bo drugi občni zbor dne 7. junija dopoldne. Naloga naših mož jc, da z vso energijo po-derejo liberalne načrte v tla.
š Aretovan vlomilec. V Celju so 13. t. m. aretovali 47letnega kuharja Tomaža Liendla, ki je vlomil v neko stanovanje, v katerem je vse prebrskal. Zalotila pa ga je pri delu gospodinja, kateri je dejal, da je detektiv. Vsled njenega vpitja pa je pobeg nil, a so ga na cesti vjeli.
š Mala Nedelja. Na občnem zboru našega katol. izobraževalnega društva dne 17. t. m. popoldne ie govoril urednik Fran Žebot. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo obilna.
š Čez noč obogateli dr. Mravlagg je odpadnik od katoliške cerkve in slovenskega naroda. Mravlagov brat je pred ve-čimi leti pri Št. Lenartu poneveril več sto tisoč kron, katere bo menda sedaj njegov brat milijonar ubogim kmetom, ki so tedaj škodo trpeli, velikodušno povrnil.
t
1714
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog v svoji previdnosti k Sebi poklical gospo
ki je danes ob 8. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti, v 35. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice so prepelje v sredo 20. t. m. oh 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Fioii^anska ulica 4, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše po nepozabni rajuici so bodo brale v župui cerkvi sv. Jakoba v Ljubl|ani.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 18. maja 1914.
Jožef Poderžaj, soprog.
Martin, Matija, brata.
Alojzija, Katarino, Jerica, sestre.
Tržne cenc.
Ceue veljajo za 50 kg. Budimpešta, 18. maja 1914.
Pšenica za maj 1914.....13-86
Pšenica za oktober 1914 . . .	1225
Rž za oktober........9\S1
Oves za oktober.......809
Koruza za maj 1914.....7'26
Koruza za julij 1914.....7-84
Za oproščenje vojaščine, poruaknitev v nadomestno rezervo in druge vojaške ugodnosti prosi leto za letom premnogo ljudi. Le žal, da so občinstvu premalo znana tozadevna določila, radi česar je mnogo takih prošenj zavrnjenih. Izšla je pa ravnokar: Dolžan, »Knjiga uradnih vlog«, ki naj natančneje označuje med drugimi tudi vojaške vloge in obrazložuje tozadevna določila novega vojaškega zakonika. Knjiga, ki je za vsakega največjega praktičnega pomena, stane 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 vin. več in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Bmi.lk*
V—---'	V:: - ......
Slovansko kopališče.
Prospekte pošilja Ante Tudor, lastnik hotela „Velebit".
Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno.	1473
Pojasnilo.
Ker ee širi po mestu že dalje časa ne-osnovana govorica, da so mi odpovedani prostori „Kavarne Prešeren", naznanjam slavnemu občinstvu, da to ni resnica. — Dotičnika, ki trosi med ljudstvom te izmišljotine, pa vljudno prosim, naj se osebno zglasi pri meni, da mu pokažem še dolgoletno, dobro narejeno najemninsko pogodbo s hišo „Assicuraz'oni Generali" in sicer tako dobro, da se mu ta ljuba želja ne bo izpolnila še veliko let.
Prosim torej slavno občinstvo še za nadaljnji obisk in naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
JCarel ^olainar
t
Potrti naiglobokejšu žalosti javljava vsem prijateljem in znancem, da se je naša ijubljonka, vnukinja
Angelica Stepic
v nedeljo dno 17. t. m. zjutraj ob 3. uri v nežui starosti 15 let, previdena s svetimi tolažili preselila k ljubemu Jezusu in svoji preblagi mamici. Pogreb bo v torek 10. maja
V Semiču, dno 17. maja 1914.
Ivan Susteršič, stari oče. - Nežika
Susteršič, stara mati. 1697
1659

1703
kava rnar.
Zahvala.
Povodom smrti naSe iskreno ljubljene sestre, matere, stare matere, tašče, gospe
Marije Tušar
nam je došlo od prijateljev in znancev mnogo dokazov odkritega so-žalja. Vsem tem in onim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin predrage rajnice izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preblago-rodnemu gospodu Dr. J. Stveraku za mnogoletno zdravniško pomoč, slavnemu učiteljskemu zboru c. kr. dekliške rudniške ljudske šole za krasni venec, vsem c. kr. podurad-nikom za sodelovanje pri pogrebu, kakor tudi vsem onim, so drago rajnico spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku.
Vsem pa Bog plačaj!
Idrija, 17. maja 1914.
1696
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti naznaujam vsem sorodnikom, prijateljevi in znanemu tužno vest, da je naša iskreno-ljubljena soproga, mati, sestra, teta in gospa
ina Ošaben
včeraj v nedeljo ob 8. uri zjutraj po mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v torek dne 19. maja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta štev. 10 na pokopališču k Sv. Križu.
Sv. maše zodušnice so bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanonja.
Ljubljana, 18. maja 1914,
Martin Ošaben
nadsprevodnik južne železnice v p. soprog.
Ivan, Henrik, Eduard, MicI, Micka, Ivanka
otroci.
1. slovenski pogrebni zavo>l loe. Turk
Išče se
1711
za na deželo. — Več pove Franc Kernel, Koče, p. Prestranek.
Razpi-u e se mesto
1695
kolporterja
Prosilci morajo biti neomadeževanega življenja in za to stroko sposobni. - Plača in provizija po dogovoru. — Ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju je nasloviti na:
Katoliška Bukvama, .Ljubljana.
Stev. 9480.
zglas
dobavo drv.
1685
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in od njega oskrbovanih zavodov 800 ni3 zdravih suhih bukovih in 120 m3 mehkih drv in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah pismene in ustne ponudbe do 15. junija 1914.
Dobavo drv bo oddati do 15. septembra 1914.
esifis magistrat ljubljanski;
dne 13. maia 1914.
Naročajte „Slovenca"!
Obrtne vloge in drugačne vloge na politično oblast bo vsakdo lahko sam in pravilno napravil na podlagi nove ravnokar izišle . knjige Dolžan, Knjiga u r a d n i li v | o g>. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe, ki stane 3 K, vezana 4 K, po pošti 20 vin. več. Ta velekoristna knjiga sc dobi v Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Spomini prvega sv. obhajila. Krasne, umetniško dovršene podobe, namenjene v spomin na najimenitnejši in najsrečnejši dan v življenju se dobe v 'Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena podobe jc na drugobarvanem papirju z napisom 15 vin., pod celoidom 90 vin. in je torej zelo nizka. Nadvse primerna kot darilo prvoobhajan-cem je tudi ravnokar izšla knjiga
Vzorniki prvega sv. obhajila. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena 1 K, v platno vez. 1 K 60 vin. V tej knjigi je podan šopek najspodbudnejših vzorov za prvoobha-jance, ki bo na otročjo dušo blažilno vplival ter jih navajal k lepemu bogoljubnemu življenju. Za darilo jc nadalje nadvse primerna zbirka:
Zgledi bogoljubnib otrok iz vseh časov krščanstva, ki obsega tri zvezke, izmed katerih stane vsak nevezan 60 vin., vezan 1 K. Ker obsega vsak zvezek nad 150 strani, jc cena zelo nizka. Zbirka podaja krasne podučne in vzgojne življenjepise mladinskih vzornikov.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Sprejme se takoj
Odda se v Vižmarjih št. 25, p. Št, Vid nad Ljubljano takoj enonadst ropna:
HijO
hiša
1663
pri AJ. Drinovec v Kranju,
Senilna ponudba.

premožen posestnik na deželi bi ;e rad oženil z ne nad 50 let siarim dekletom; posebno premoženje se od nje ne zahteva, pač pa vernost in če možno sposobnost za gostilniearsko obrl. Slike in pisma se do konca maja pošiljajo na upravo našega lista pod ši/ro ,jYlajnik 1914/1606.' (Tajnost iajamčena.
„v	1606 j
^_ ____A
obstoječa iz 2 sob, kuhinje in drugih pri-tiklin, ter enega dela vrta. Več se izve pri Fani Bizjak, Vižmarje 22 (Št. Vid n. L.)

\\ SANATORIUM-EMONAI
[p]	- BOLEZNI. ¡^
PORODNIŠNICA.
1 LJUBLJANA. • KOMENSKEGA-UUCA4 li
k:fwiarí,j-Dr- FTTDERGANC 1
Sef-zdrwnk:i

(otok Krk, Istra)
morsko kopališče
v Tueni na Tirolskem, izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z najboljšim uspehom.
Steklenica 20 vinarjev.
Qc
■i
Naročila sprejema lekarna
í H Ljubljana
j1
Sprejmeta se takoj
1492

samostojna delavca za stavbna tlela iu z dobrimi izpričevali. Fran Šmajdek, Jesenice, Gorenjsko.
Velika peščena obal. — Morsko dno plitvo in čisto. — Čisto morje.
hoteli, sobe v privatnih hišah.
Dnevna zveza z Reko.
834 (10)
Moderno urejeni Prospekti zastonj.
Uprava kopališča,



VI
nton Petek
m slikarski mojster 1 Sv. Petra cesta štev. 38
Ü 1545 (4) Ljublfana
m
BflflBBBfflflBBflflBflflBBBBI
se priporoCa slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter pre-Cast. dubooSCInl za Iz-orSiteo cerkvenih del itd. itd. — lla zahteoo izvršim uzorce brezplačno, ako se ml delo pooeri.
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 .steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. Howakoirié
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
„ _5SEfii85S» 2631
IIHIIIIIIIIIIIMIIII1llllllllllllllllllllllllllllllllltlllll|lllllll]||llltlHIIIIIIUIIIItllll
2aim klobuki. Modni salon
$tuchly 'JV(asch^e
Ljubljana., Židovska ulica štev. 3.
Priporoča ceni. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damskih in otroških klobukov po znano mskih cenah. Cene bres ======= konkurence.--------------------
z a mmorn
priporoča se tvrdka
H. SUTTNER
bdUBlidAHn 2 I JVIESTfll TRG 25.
Hizke cene, solidna dob^a postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka „Ii^O". Glavno zastopstvo tovarne ur „Zenith".
1
flikelnaste moške upe . . . Srebrne moške ure .... I4~kapatne zlate moške ure
Damske ure......
¡j, 14-karatne zlate damske upe
Srebfne vefižiee.....
14-karatne zlate verižice
od	K	4*10 naprej.
„	,,	7-80
„	„	40-—
„	„	7-90
„	„	20-—
„	„	1'80
..	20'-
f C B
I
Lk/,3
\r 1
— r—r
J

TS®
mi.. iL-ii n_ic
V prijaznem trgu Šmarje pri Jelšah je naprodaj
.v . n
orala
pri hiši vodnjak z zelo dobro, pitno vodo. To posestvo je lepo urejeno, pripravno posebno za kakega pen-zionista aH rokodelca in se pod ugodnimi pogoji proda. — Vpraša se pri:
ANDREJ KOBAL, Šmarje pri Jelšah
št. 25, Štajersko. 1648
9_II_ICZ3CZ3C
30CU
tovarne B. SPIEGLEJR in SINOVI, Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu sncžnobolo tor so-znatno cenejše kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni «irjavi in debelosti za vsakovrstno zivotno ali posteljno perilo v mnnufakturni trgovini
J. CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo.
Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo.
ttfln
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
v manuSakturni modni trgovini
"'>«l«»»lllltt»«l»*»»»»»""*»*>*',",tl,llttt"l,Mt""t"l"r"t""l,t>tl"",l>"ntlMltt,ut,,l>l>llt'l"ltltMIIM	•HIIMIIIHIIIMMIIMI

RV VArWA.1V
Hill,(|,lllt„,,l„,.,l,t,I,,,,,,„,,,,,,„,MIH,,,,...................................................................................................
I,....................I...................."'
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.