Edini alorenski < f Zedinjenih dr etah Velja ta vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TSLBFOM PISARNI: 4687 COETLANDT. m&tcrod m iocond-OlBU Mattor, SopUmbcr 11, 1903, a* tho Foot Offiot al How York, H. Y.( undar tho Aot of Congrau of Maroh 3, 187». TBLMOK FHA1N1: 488T OOBTLATOT, NO. 135. — fiTEV. 135. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 9, 1916. — PETEK, 9. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. m LETNIK XXIV« Zmagovito prodiranje avstr. vojske v italijansko nižino. AVSTRIJCI SO V J ELI OD 1. JUNIJA PA DOZDAJ PREKO 12,000 VOJAKOV. — VROČI BOJI V VISO KEM GOROVJU. — RAZNA ITALJANSKA POROČI LA. — ČETE AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA SE NAHAJAJO PRI ASIAGO. — POT V BE NE&KO NIŽINO JIM JE ODPRTA. — MNENJE ITA LJANSKEGA ČASOPISJA. — POLOŽAJ NA BAL KANU. — ZAVEZNIKI IN GR&KA, Položaj na Zahodu. Francozi pripor naj o padec Vauxa, Zdaj bodo branili Verdun b trdnjav, ki so podobne Vauxu. Ameriške čete v Kitajski,! Železničarji, Dunaj, Avstrija, H. junija. — ITiadiiu poročilo, ki ga jo izdalo tukajšnje vojno ministrstvo, se glasi: - Na Asiago planoti smo zelo dobro napredovali in m isvojili precej ozemlja. Od začetka meseca junija pa do včeraj smo vjeli 12,400 italjanskih vojakov ter zaplenili veliko množino munieije in vojnega materiala. Dunaj, Avstrija. 8. junija. — Vroči boji med K us i in Avstrijci v Galiciji prav nič ne uplivaju na avstrijsko ofenzivo na italjanskili tleh. Zdaj je vsem jasno, da so Rum >amo zategadelj začeli z ofenzivo, da bi prisilili Av-strij« j»o-lati nekaj čet na severozapadno bojišče. Ke< je. da so dobile avstrijske čete v Galiciji nekaj ojačet. j. toda s soške, oziroma tirolske fronte ni odšel no-} i'ii avstrijski vojak v Galicijo. Z Rusi se bojujejo večinoma )*' one čete, ki so bile zadnji čas v Srbiji in drugih balkanskih deželab. Tretji armadni zbor pod poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika operira v okolici Asiaga. Avstrijci so prepodili Italjane z zadnjega gorskega slemena, ki zapira pot v Beneško nižino. V/era j so vjeli Avstrijci zopet 3,200 vojakov. Skupno število italjankili jetnikov v zadnji ofenzivi znaša potemtakem 40,000. Zda j ni nobenega dvoma več, da bo naša ofenziva uspešna. Na več mestib se že nahajamo v italjauski ui-1'ini. Rim, Italija, 8. junija. — Tukajšnje časopisje pravi, da «o Avstrijci oddaljeni samo par kilometrov od Beneške nižine. Pri Moute Cengio so se morali Italjani kljub eii»r" čnemu odporu umakniti ter tako odpreti Avstrijci m pot v nižino. Vse je prepričano, da bo sovražnik prenehal z infau-terijs';iiiii napadi in da bo poslal v akcijo svojo težko ar-tiieri jo. Rim, Italija. 8. junija. — Danes je bilo tukaj uradno ra/glašeuo: - gorenjem delu Pellina doline o zasedle naše čete v ')rt!«*rskih Alpah pet zelo važnih gorskih prelazov, ki so vsi visoki nad tritisoč metrov. V dolini Chiese je napadel sovražnik naše postojanki1 scwrno od Daone. Ko smo vprizorili protinapad, se je moral sovražnik umakniti. A* dolini reke Adiže se vrše vroči artilerijski boji. Včeraj popoldne je začel sovražnik obstreljevati naš centrum, pa ni ničesar dosegel. Pri So« •i in ob koroški fronti vlada mir. Atene, Grško. 8. junija. — Zavezidki se čisto nič ne ozirajo na suverenstvo Grške, ampak delajo čisto po svoji volji, ne da bi vprašali koga za dovoljenje. Tukajšnje angleško poslaništvo je danes naznanilo, da so zablokirali zavezniki vso grško obal ter da bo ta blokada toliko časa trajala, dokler se jim ne bo pridružil kralj Konstantin s svojo armado. Ako noče toga storiti, mora začeti z demobilizaeijo svoje armade ter postaviti na čelo -voje vlade bivšega ministrskega predsednika Ve-uizelosa. Blokada se je začela danes zjutraj. London, Anglija. 8. junija. — Angleško zunanje ministrstvo je naznanilo danes, da je bila Anglija prisiljena v-»lede preteče situacije na Grškem zablokirati grško obrežje. Grška j<- namreč dovolila Bolgarom zasesti tri grške utrdbe, iz česar je razvidno, da Grška veliko bolj simpatizira z našimi sovražniki kakor pa z nami. T /oz premoga na Grško je prepovedan. Berlin, Nemčija, 8. junija. — Iz Bukarešta poročajo, da je bil tamošuji grški poslanik odpoklican in odpuščen iz službe, ker je bil baje v tajni zvezi z bivšim grškim mi-ni.str-.kiui predsednikom Venizelosom. Carigrad, Turčija. 8. junija. — Turški generalni štab p< »roea sledeče: • V Kavkazu so poskušali Rusi zavzeti neko našo pošto j.-inko v neposredni bližini našega eentruma. Po vročem boju smo jih pognali v beg ter jim odvzeli precej rojnega materiala . Orpei. 1IL, 8. junija*. — Proti dijaku Orpetu. ki je umoril »rojo ljubieo-w*oUto Marian Lambert. m bo ▼ najferajfem časa pri- U**. I -k. London, Anglija. 8. juniju. — Nemci. ki so včeraj osvojili trdnjavo Vaux. na vzhodnem bre^u reke Me use. so dan^s s svojiui bom bardiranjem nadaljevali na zahodnem brepu. Z vso silo so se vrgli tudi na Tliiaumont. ki se nahaja jugovzhodno od trdnjave Douau-nioiit. Vsi ti napadi se niso obnesli : Francozi so vse odbili. Pariz je danes pripoznal, da so Neiiiri osvojili trdnjavo Vaux. — L rudno porodilo omenja, da ni bilo mojroee več vzdržati, ker je bila trdnjava popolnoma razdejana od v ečiiegu bombardiranja in da je bila posadka popolnoma odtrgana od drugega vojaštva, vsled česar tudi ni dobivala več streljiva in brane ter se je morala končno vdati. Francosko uradno poročilo se glasi: — Na levem bregu reke Meuse so divjali artilerijski boji. ki so bi li najhujši pri višini štv. 30-1 in Chattancourtu. Na desnem bregu je sovražnik bombardiral naše pozieije pri Thiaumontu. toda uspehov ni imel ne tam ne tukaj. Boriin, Nemčija. S. junija. — Nemško uradno poročilo se 'rla*»i da so se boji na obeli bregovih re-ke nadaljevali z veliko besuostjo. London, Anglija. junija. — Angleški vojni urad je izdal sle deče poročilo: — Zadnjih štiriindvajset ur so se vršili med angleškimi »u uem škimi četami pri kraju Vimy in La Bassee prekopu hudi boji. v katerih so prišle zlasti v velik po štev mine. Pred nemškimi zakopi smo razstrelili šest min. ki so napravile sovražniku veliko škodo. Pri La Bassee smo napadli uemške pozieije in jih prepodili iz zako-po%. Na drugih delih fronte ni bilo posebnih bojev; dan se je končal mirno. Belgijsko poročilo se glasi, da so Nemci napadali njihove postojanke, toda uspehov niso imeli. Pariz, Francija, S. junija. — Trdnjava Vaux je padla: to je sicer važna točka na verdunskem bojišču, toda dozdaj še nemški prestolonaslednik ne more imeti pre več upanja, da bi zavzel Verdun. V' slučaju pa. da bi prišlo do tega. da bi bili Francozi primorani prepustiti Nemcem Verdun, s tem še ni rečeno, da bi bila francoska armada v kaki nevarnosti. ' Francoske čete zdaj drze še vse postojanke zadaj za Vauxoin, katere bodo Nemce stale toliko kot Vaux. Trdnjave, ki bodo zdaj branile Verdun so: Souville {3S8 metrov \ isoka;, Fleurv (344 metrov). Froideterre (3G5 metrov). Ako padejo te trdnjave, potem slede še dve drugi, namreč Belle-v ille in St. Michel. Lradno poročilo francoskega poveljstva se glasi, da je trdnjava Verduu požrla Nemcem več kot sto tisoč vojakov. Ameriško vojaštvo v Tin-tsinu bo šlo v Peking-, da bo tam varovalo ameriške interese, ker se je bati nemirov. London, Anglija. S. junija. — Neko 44Exchange Telegraph" po ro«-ilo javlja, da so ameriške čete v Tin-tsinu. Kitajska, pripravlja ne. da odrinejo v Peking, kjer se je bati. da pride do kakih nemirov. Paročilo istotako omenja, da so fra ncoske oblasti poslale v Peking iz francoskega protektorata Anama večjo množino vojaštva. Neka delegacija častnikov Li juanhujigove tele •» straže, j** predsednika zagoU iia. da je pri čakovati nemirov in da je njegova oseba v nevarnosti. Porodila iz Kitajske naznanjajo, da ni gotovo, ako bo položaj ostal tak kot je; bati se je resnih nemi rov. V Tin tisnu se nahaja mala po sadka ameriškega vojaštva, ki ima nalogo, da tam straži ameriške interese. Majhna posadka se nahaja tudi v Pekingu. Washington, D. C., s. junija. — \ ojni department je naznanil, da lahko kol one 1 Harry C. Hale. po veljnik ameriške posadke v Kitaj ski, lahko stopi v akcijo, kadar se mu zdi potrebno. Državni department je dobil iz Kitajse poročila, iz katerih je razvidno, da je zdaj sicer še mirno v Pekingu, vendar nemiri še niso izključeni. * General Hvaug Hsing, tajnik tvrdke S. K. Tong. 404 E. 115. St. v New Voi ku. je dobil včeraj od kitajske republikanske stranke ka bel-brzojavko, da je izvršil .Juan šikaj samomor, ker so ga nekateri pričeli smatrati za izdajalca kitajske domovine. Kapitalisti še uiso pripravljeni u-ffoditi delavskim zahtevam. — Odgovor bodo dali v pondeljek. — Velika nevarnost. Ženeva, Švica, 3. junija. — Iz Berliua poročajo, da so nemške mornariške oblasti poklicale vse uiehauikerje. da se takoj lote popravil na bojnih ladij, ki so se udeležile zadnje bitke z Angleži. Sem je došlo danes drugo poročilo, ki potrjuje, da sta bila v do-tični bitki uničena dva Zeppelina. Zarota črncev. Lexington, Ky., tJ. junija. — Sem je došla novica, da so v Cald-wellu prišli na sled neki zaroti črncev in domneva se, da je zarota razširjena po celem zahodnem Ken-tucky-ju. Imenovali so se ''Neodvisen klub", ki si je nadel nalogo napadati in ropati po okolici, zlasti kar je državne lastnine. Plattsburg. Plattsburg, Pa., 7. junija. — Tu se je zbralo več tisoč ameriških državljanov, ki se bodo prostovolj- čela porotna obravnava, kajti zdaj no vežbali. Med njimi je več boga- to dobili še dvanajstega porotni- tinov politikov in visokih uradni- Mnenje prevladuje, da bo dijak najbrž« spoznan krivim. kov. V najkrajšem času se jim tudi newyoriki župan J 6e nekaj o zadnji pomorski bitki. Berlin, Nemčija. 8. junija. — Nemška admiraliteta je danes izdala šc sledeče poročilo, ki se tiče zadnje pomorske bitke med angle ško in nemško moruarico pri Ju-tlandu: — Po končani bitki so nemške ladje rešile iz valov enega moža iz bojne ladje 4Queen Mary', enega iz križarke ' Indefatigable", dva iz rušilca "Tipperarv". sedem z rušilea "Nestor ja", iz "Nomada" štiri angleške častnike in o koli šestdeset mož. iz "Turbulen-ta" štirinjast mornarjev, ki so bili vsi ranjeni; vee smo jih rešili tudi z raznih manjših parnikov. — Vseli angleških častnikov in mornarjev. ki smo jili potegnili z morja, je okoli 170. London. Anglija. 8. jJuija. — Iz Kodanja pročajo, da plava po morju, kjer se je vršila bitka, na stotine nemških iu angleških tru pe!. London, Anglija, 8. jJuija. — V vladnih krogih vlada mnenje, da bo trajalo mesce predno bi bila nemška mornarica zopet v stanju, da bi prišla iz luke. kajti Nemci niso izgubili samo veliko parnikov, temveč oni, ki so ušli, so vsi občutno poškodovani. Konvencije v Chicagu. Chicago, 111., 8. junija. — Med republikanci je ugled Roosevelta vedno manjši. Progresivci so od ločuo za Roosevelta. — Obe konvenciji so že izvolili konferenčne odbore, ki bodo celo stvar volili. Najbrže bodo kandidati že jutri imenovani in potrjeni. Oyster Bay, L. I., N. Y.. 8. ju nija. — Roosevelt je danes rekel, da on ni nikdar nasprotoval Hughesu. pač pa se je potegoval zase. Rušilec potopljen. Amsterdam, Nizozemsko. 8. junij. — "Telegraaf" poroča, da je nek nemški rušilec zadel pri Zee-burge na podmorsko mino in se potopil. — Moštvo se je rešilo. Meso bo dražje. Različne mesarske družbe so že naznanile, da se bo s prvim julijem meso za več odstotkov podražilo. To je pripisovali velikemu vozu mesa v Evropo, slasti v London in Pariz. Nevarnost, da nastane v celih Združenih državah velika kriza, vsled preteče stavko železniških delavcev, postaja vedno bolj o pašna. Pri včerajšnji konferenci, ki se je v ršila v Engineering Buildiugu v New Vorku. j** Lee, predsednik stranke železniških magnatov. na znanil delavskim zastopnikom, da magnati zaenkrat še niso pri volj: ugoditi delavcem in da se jih naj /a odgovor počaka do v»ondeljka Delavski voditelji so privolili, da se jim ne bo moglo očitati, da niso dali kapitalistom dovolj časa za odločitev. Nek zastopnik delavcev je re kel. da. kolikor je mogel sklepati z obuašanjak apitalistov, je jako malo upanja, tla bodo delavcem u godili. Domnevajo, da sr bodo železni ški kapitalisti poslužili vsakega, tudi najnižjega sredstva, samo, da ne bo treba ugoditi. V slučaju pa. da izbruhne stavka, se bodo poslu žili pa sredstev, katere jim daje jo na razpolago postave Združe uih držav. Garretson. predsednik delavskih zastopnikov je rekel: "Dali smo jim priliko, da dobr«« premislijo, predno se bodo odločili in zavrnili naše zahteve. Ako bo uio zastav kali o/irotna ne bomo zastav kali. je odvisno od njih in ne hI nas. Ako bo njih odgovor nasprotoval našim interesom, potem bo v^ako uadaljuo pogajanja brez pomena in zastonj. Potem bodo odločili delavci sami: njih odločitev bo pa gotovo stavka, kajti prepričani so vsi. da so njih zahteve o pravičene." Kaj so njih zahteve. ilo izza druge avstrijsko-neinske ofenzive v avstrijskih rokah. Ofenziva sv je začela pred petimi dnevi ter sega od Pripeta do Besarabske meje. Avstrijska fronta je bila dolga kakih 100 angleških ii-ilj. Rusi so to fronto predrli, zavzeli veeinoma vse sovražnike postojanke in pognali Avstrijce v beg. V bojih se najbolj odlikuje ruska artilerija. Vsled strašnega obstreljevanja so bile cele avstrijske brigade uničene, oziroma prisiljene, da so se vdale. V zadnjih petih dneh so v jeli Rusi 51,000 avstrijskih vojakov, med katerimi se je nahajalo par sto častnikov. Tukajšnje časopisje zatrjuje, da bo glamo mesto Galicije. Lvov, kmalo v ruskih rokah. Avstrijsko krilo pod poveljstvom generala Linsin-geiia je uničeno Xi več daleč čas, ko se bo začelo vseh pet avstrijskih armad umikati. Armade so zdaj razpostavljene v Voliniji, ob Stripi in ob Dniestru ter ob celi besarabski meji. Poročilo, ki ga je izdal ruski generalni štab, se glasi: - - V torek smo zavzeli mesto Lutsk in njega okolico lev veliko sovražuiških postojank ob reki Styri. Reki Styr in Ikvo smo prekoračili. V Galiciji so skoraj vse sovražniške postojanke ob reki Strvpi v naših rokah. Zavzeli smo jih v bajonetnem naskoku. Do včerajšnjega dne smo vjeli 40.000 avstrijskih vojakov. Včeraj se je to število pomnožilo za 11,000 mož in častnikov. Niti sami nismo mislili, da bomo dosegli tako hitro tako velike uspehe. m Lutsk je za Ruse zelo velikega strategičnega pomena. T«> mesto se nahaja na slemenu trdnjavskega trikota, katerega spodnja stranica teče od Dubna do Rovna. Obe omenjeni trdnjavi so bile zavzele zadnjo jesen avstrijsko nemške čete Dunaj. Avstrija, 8. junija. — Bitka, ki se je vnela v soboto na tristo kilometrov dolgi fronti med Pripetom in besanibsko mejo, je bila najstrašnejša in najhujša, kar se jih je bilo v sedanji vojni na vzhodnem bojišču. Rusi so bili koncentrirali v tem ozemlju ogromno šte-^'lo čet, katere so izbomo preskrbeli z munieijo in vojnim materialom. Avstrijcem ni preostajalo drugega kakor umakniti se. Rusko poročilo, da je avstrijska fronta prodrta, ni resnično. Avstri jski generalni štab je izdal zelo kratko poročilo, ki se glasi: —: Na ruskem bojišču, so se naše čete umaknile za drugo obrambno črto. Ob rednjem teku reke Strype smo odbili včeraj vse ruske napade. Berlin, Nemčija, 8. junija. — Nek dopisnik "Berliner Tageblatta*', ki se nahaja na jugovzhodnem bojišču, poslal svojemu listu sledeče poročilo: Po obsežnih in dolgotrajnih pripravah so začeli Rusi v nedeljo napadati na sto kilometrov dolgi fronti. Najprej je streljaja težka artilerija, potem so pa stopile infanterijske kolone v akcijo. Ko se je približal sovražnik našim strelnim jarkom, so ga naše strojne puške dobesedno pokosile Najhujše je bilo pri Putilowski in ob obeh straneh reko Alyte. Naše bojne vrste niso mogli Rusi nikjer prodreti. Naslednji dan bitke je igrala glavno ulogo ruska artilerija Zdi se mi, da ima sovražnik neizmerne zaloge miinic*je in vojnega materiala. fo> je začela prodirati in-fanterija, smo jo zopet pognali v beg. Južno od.Dnjestra pri Okni so bili avstrijski strelni jarki tako razdejani, da v njih ni bilo več mogoče vstra-jati. Avstri joern ni kazalo drugega kakor umakniti se za kakih pet ali šest kilometrov. Največ uspehov so si priborili Rusi v okolici Kozlo-va ii» Cebrova. Ruske izgube so ogromne. GLAS NARODA, 9. JUN. 1916, "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned aad Published by tbe SLOVXNIO PUBUBHIKO CO. (• aorporatUio ) FRANK SAKSF.R. PresMent LOUIS BUN K D IK, Treasurer. Place of Business of the corporation fnd ibln mm m of above officers: 82 Cortland t Street. Borough of Manhattan* New York City, N. Y. Za celo leto veija list sa Ameriko in GaaaHo....................$3.00 m pel leta.....................1-50 „ celo leto za me«to New York.. 4.00 „ pol leta xa mesto New York.. 2-00 m Evropo m rut leto ............4.50 m mm P®1 l€t® .......... —-«•5 „ Mrt leta................1 "0 -GLAS NARODA" izhaja vsak dan tavnemftt nedelj ln praznikov. L A S NARODA" t-Voice of the Peepta") , every day except Sundays and U oil dar a Subscription yearly f3.00. Advertisemetil oft Ductal brea podpisa In osebnosti m ne I>rlobčujejoL Denar naj m blagovoli poOUatl po f— Money Order. Frl spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje M-Mvaiitfe naznani, da hitreja naj _demo naslovnika._ Dopisom ln po&iljatvam naredita trn naslov: -GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Vzemimo družino, sestoječo iz matere in petero trok. Dvema otrokoma. je bila dana priložnost, da sta se dodobra izobrazila, da sta imela v>e, kar sta hotela, ostali trije so bili pa vedno in pri vsaki priliki zapostavljeni. Kako mora biti tem trem pri sr-eu ? — Nekaj easa poskušajo, da bi se z dobrimi deli, ljubeznijo in vseui mogočim prikupili materi. Mati s pohlepom sprejema vsa dobra dela in žrtve, vedno in vedno ver zahteva od njih. v zameno jim pa ne da niti dobrega in lepega pogleda. Ali j«> taka mati pravična, ali more sinovom kdo kaj očitati, če se obrnejo od nje in je ne pri poznajo več za svojo mater? K«»t smo že omenili, bi bili Slovenci popolnoma zadovoljni v Avstriji. če bi se tudi avstrijskemu Nemcu in Madžaru nič boljše in nič slabše ne godilo kot se nam godi. — Ali more kdo reči, da se vlada briga za nas ravuotako kot se brijra in skrbi za Nemce in Madžare ? Ko j»- tn*ba vladi kii.j dati. daj Slovenee, vse kar imaš. ko pa vlada kaj deli. praVi. da ji vsega prej zmanjka, p red no pride Slovenee na vrsta*. l>a je to res. se je še vedno i/kazalo, najbolj se pa kaže zdaj v tem žalostnem času. O razmerju, ki vlada med nami in vlado, se bomo pomenili v jutra jati jem članku. Dopisi. Avstrija in mi. Ni ga skoraj rojaka med nami, ki bi ne bil navdušen za to ali ouo državo. Velika večina m- jih navdušuje za Avstrijo, veliko ji® stoji na strani zeveznikov. Skoda, tla je le malo takih, ki so v srcu. mislih in besedah zoper vojno in so navdušeni samo za Slovenee. I*o uaa odredile okrajno in mestne u-jlike težkoče, kajti med avstrijski jstvo, katero je potein izročilo pod- Zelo veliko pritožb ji1 ameriška Kakor je že rej enim uradnikom v izvršitev.' preiskovalna komisija dobila radi boljškov. <>ni \>a. ki ne delajo, imajo popoln«nua dovolj juho. meso. Čaj in kruli. oblasti nimajo vedno na razpolago mož. ki so zmožni Miegu večjih teh jezikov, so karte in pisma ležala večkrat j»o več tednov je pričelo primanjkovati Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA HRVAT/ 1 lom;« je i/. Lokve na Kra>ui-Pred h. mescvi je bival v Fayette. Pa. t c kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj s«' pa sam oglasi. — Anton Mevlja. R. F. L). 1, liox 161. New Alexandria. 1'a. i!l-12- C) je. ko delaveev. so jih prieeli zaposlje-vati na polju. ]>ri gradnji eest in železnic ter pri drugih stvareh. Za njiliovo^delo »lobe malo plačo, ka-tera pa, zadostuje za kako pribolj-i šanje. kot u pr. /ji tobak. ali V"1 na v mestu La Salle. kjer obratu- pravo ter i-cznim drugim oblastim, j mi jetniki je najmanj petindvaj-jejo s jioluo paro: razume s«'., da kot n. pr. policijskim, da so pri- set narodnosti. Ker pa cenzurne takrat delavec-trpin vse svoje lidejčele skrbet: za stanovališča eivil-napne. da svoje- delo izvrši. Pre- nil i jetnikov. govor pravi, da ima vsaka stvar Ko so nemško oziroma avstrij-svoj kotUT. Tako smo se tudi mi prebivalstvo v kaki vasi ruske delavci temu korneu približali, da'oblasti sklenile zapreti. so prišli' oziroma celo več meseov v ceozur-smo 15. maja v dveh cementnih J v vas vojaki ter zahtevali od lju- nih uradih. Mnogo pošte se sploh j |)4,jžuost tovarnah na Oglesby in 2:1. maja di. da vzamejo s seboj naj potreb- ni poslalo naprej, ker za nekatere eiitni tovarni v La Sallejnejše stvari "m gredo z njimi. Po- jezike sploh niso mogli dobiti zatem so jih poslali v kraj. v katc- ne>;ljivlh tolmačev, rem so druge oblasti že preskrbele Neredno dostavljanj« pošte je stanovališča: največkrat so jih pa tudi temu pripisovati, ker jet-poslali pa kar naprej, ne da bi nike večkrat premeščajo i/, enega imeli zanje že kaj preskrbljenega.' kraja v drugega, kajti z zavlačevanjem niso smeli Življenje avstrijskih in nem-easa izgubljati. Vsled tega so na- škili častnikov v ruskem jetništvu stale velike zmešnjave in civilnijje mnogo bolj ugodno kot pa nu-jetniki so mondi marsikaj pretr- vadnih vojakov. Od častnikov so peti. Ko se je pa enkrat raznesla New York, N. Y. — Sporočam, da smo dobili zopet eno članico slovenskega naroda. V nedeljo smo namreč krstili hčerko Johna llabjaiia. 435 K. 17. St. Da smo se izvrstno zabavali, menda ni treba omenjati. Pri tej priliki smo nabrali za nesrečno Zupanovo družino £1.50, katero smo izročili tvrdki Sakser. da bo denar dostavila revežu. liarovaJeein najlepša hvala v imenu re vežo ve družine; rojakom pa priporočam, da se Zji pan a večkrat spotimijo s kakim darom. Družini llabjan čestitamo in želimo srečo s«- vbodoče. Novo-rojenki pa. tudi srečno življenje! A. M. M. Pittsburgh, Pa. — Tukaj se dela s polno paro; vse tov;u*ne obratujejo uoeindaii. Kako dolgo bode tako. je odvisno od premogarjev, kateri so sedaj vsi. kar jih spada pod unijo 5. distrikta. na štrajku. Nekatere tovarn«« nimajo premoga še za tedne, nekatere za par dni. in ako štrajk ne bode km al o tfotov. bodo moirali zapreti vse t«»-variH' v Pittsburghu in- okolici. — Slovenci so dobro preskrbljeni" z dru^tvi. zastopana je vsaka Jed-uota in kakor se vitli, društva ja-ko napredujejo. — Poročil se je 51». maja Mr. .los. BaŠel z Miss Marv Straus; mlademu paru čestitamo in želimo obilo sreče! — Pred par t«tbii sta odprla gg. Ma-lie in Sloboduik krojačnico na »110 Butler St. Ker sta oba znana kot strokovnjaka v tem poslu, upam, da bodo rojaki podpirali to novo podjetje. — Z. .Jakše. Lorain, Ohio. — Dopisi iz naše naselbine so bolj redki, ker posebnih novic tako poročati, ker jih ni. Delavske razmere so se pri nas zadnji čas precej izboljšale. Pri National Tube Co.. kjer smo sko-ro vsi tukajšnji Slovenci zapo-sljeni. je vodstvo že vdrugič plačo povišalo: .prvič v februarju dva centa, potem pa prvega maja za tri cente; to velja namreč za navadno delavce, drugim pa več ali manj. Delo pri tej družbi je ^ežko. katerega morejo zmagati le močni ljudje, kot smo n. pr. mi Slovenci. Delamo največ 72 ur na teden, plača je pa povprečno 25f na uro. Vendar s t«'m nočem no benega sem vabit; vsak naj ravna kot se njemu prav zdi. kajti vsak je svoje sreče kovač. Potem pa še nekaj bi rad omenil, natfireč, da bi se tukajšnji rojaki bolj zanimali za angleški jezik. Za mlade oziroma .1«-deče: ' Dobili stavko. Delavci v cementnih napravah v Oglesby. 111.. SIM) po številu, meti katerimi je tudi več naših rojakov, so zmagali v stavki. Dobili so Burni d«*-lavnik in nekoliko višjo plačo in pripoznanje unije.*' Ali nam lioč«* to človeče kakšne sk»*be v naše mesto zanesti.' Imuuw> do danes že tako dva sketoa, enega Slovenca in enega Hrvata, da nam Slovencem in Hrvatom ter svojim lastnim otrokom sramoto dclfcita. Prišla bode tudi za tak«- skebe ura skebskega plačila. V imenu vseh stavkarjev pa prosim uredništvo "tJlas Svobode", da naj nam naznani pravo ime d«»tičnika. ki je zgrnntal dopis št. ". junija. John I >. Hoekeft'eler. mlajši, ki se zdaj mudi v t liieagu. je rekel časnikarskim poročevalcem. «la je po njegovem mnenju sedanji predsednik Wood row Wilson popolnoma mož na mestu. Pravi. e glasi. «la je neka italijanska bojna ladja potopila večji avstrijski transport v bližini dalmacijskc obale. l\ail bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA LOVKA. Nahaja se baje nekje v L'levohuniti. Ohio. Prosim ga. «la se mi javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. John Opeka, liox 802, Rich-wood. \Y. Va. (8-10—U; se včasih tudi čule kake pritožbe radi kake iieudobnosti. toda do-! ll v«'St. <|a imajo ameriški konzuli iiijmneva se. e izprehajajo in škili mest ih pričelo zbirati na: obiskujejo sos«.Hlnja mesta in kra-miiožiee avstrijskega in nemškega je, lahko kui»i.jo, karkoli hočejo prebivalstva, proseč pomoči, zla- in morejo; samo spati morajo sti denarja. tam, kjer jim je določeno. | Ameriško poslani-štvo in koazu- Častniki so vedno skupaj v i lati seveda niso mogli tozadevno enem taboru in navadno enega i/- j ničesar ukreniti. Pozneje je vlada med sebe izberejo, da jim vodi Združenih držav poslala posebne-J gospodinjitvo. kajti častniki si ga zastopnika, ki je imel na raz-j povečini sami kuhajo, polago večje svote denarja, ki so Pričctkom niso mogli jetnike mu jih dale razne nemške organi j p" bit i /:\ kako d* lo. teia po/.iie_-' xaeije. Jetniki v Rusiji. Vse vojskujoče s«' države so kmalu po pričetku vojne naprosile Združene državet da vlada v Washingtonu naroči svojim diplomat ičnim zastopnikom, namreč poslauilfOm in konzulom, da s«' prejn*ičajo sami oziroma njih zastopniki o razmerah, ki vladajo v »etni-kih taborili te aLi oue sovražne države. Vlada Združenih držav je temu ugodila. Prvi. ki sta to prosili, sta. bili Nemčija in Avstrija, namreč, da bi ameriški zastopniki v Rusiji dognali, kako se v "barbarski"' TJusiji postopa z njihovimi vojaki iu civilnim ljudstvom, ki se nahaja v jetništvu. Ameriški zastopniki so s tem dobili na svoje rame veliko odgovornost. veliko trudu in sitnosti. Ta preiskovalna akcija jetni-ških razmer v Rusiji je bila razdeljena na dva oddelka. Eden je imel nalogo doznati in sporočiti, v kakem položaju se nahajajo nemški in avstrijski'civilni jetniki; to so oni možje, žene iu otroci nemškega oziroma avstrijskega pokoljenja, ki so jih ruske oblasti vjele v ruskem ozemlju v pričetku vojne in jih nato poslale v notrajnost, oziroma na drugi konec Rusije v koncentracijske tabore. Drugi oddelek je pa imel dolžnost pregledati razmere, v katerih se nahajajo pravi vojni jetniki, katere je ruska vojska vjela med bojevanjem in jih nato prepeljala v notrajnost dežele. Ameriško poslaništvo v Petro gradu se je za to delo zelo zavzelo in pred kratkim je poročevalec nevvvorškega lista 4'Times*' poslal sledeče poročilo, katero je sestavil iz informacij, katere je d-o-bil pri poslaništvu: — Takoj v pričetku vojne jc bilo neobhodno potrebno, da je ruska vlada odstranila iz vojne zone vse prebivalstvo nemškega ali avstrijskega pokoljenja. kajti to prebivalstvo bi sevbrez dvoma napram ruskemu sovražniku obnašalo ne prijateljsko; in to bi bilo operacijam ruske vojske v oviro in veliko škodo. Ruske oblasti so te ljudi, kakor je bilo hitro mogoče, odstranile iz vojne zone in jih poslale v notrajnost earstva; seveda vseh niso polovili, ker precej jih je ubežalo preko meje. Ruska vlada je morala že prej Ruska vlada in drugo oblasti so se trudile na vso moč, da bi tem težkočam kolikor mogoče hitro o-pomogle. toda to ni bilo mogoče, ker vlada je morala reševati druge bolj resne in bolj važne probleme. Ameriško poslaništvo j" dobilo tozadevno dan na dan cele kupe pritožb, kat«Te so bih- pa le v izjemnih slučajih opravičene. l"poštevati se mora. da se> take stvari v Rusiji ne morejo tako hitro in tako uspešno spraviti v u-godno stanje, kot recimo v Franciji iu Angliji, kajti v Rusiji ni takih prometnih zvez; v Rusiji njjSo po vsej deželi razprežene železnice in široke ceste. Vse to je oviralo, da ni bilo pri najboljši volji mogoče stvari od pomoči. i Ubogi- ljudje so morali veliko pretrpeti, zlasti na potovanju iz tega konca Rusije v notrajnost ali pa še na drugi konec. NatlačiLi so jih v vozove toliko, kolikor jih je moglo notri sedeti; spati so morali seveda sede na klopeh, ali pa leže na tleli. Toda, kot rečeno, drugače sploh ni bilo mogoče, iz razlogov, kateri so že gori navedeni. Ko so bili enkrat, civilni jetniki razdeljeni in je bil ta problem deloma rešen, so pričeli voziti s fronto vojaške vojne jetnike. Ker je bil o število teh zooet veliko, so nastale iste težkoče,- pa še mogočo večje, kajti ravno v tistem času niso bile železniške proge odprte le za prevažanje ruskih čet iu potrebščin za vojsko. Razmere v tem ožim so bile do-zdaj v Rusiji res zelo neugodne, toda zdaj se z vsakim dnem iz-boljšujejo. Ruska vlada je izdala strog ukaz onim vojakom, ki stražijo jetnikcv da ne postopajo z njimi kot z zločinci, temveč kot vojaki. Kdor se pregreši zoper ta ukaz, g;-, zadene kazen, kakršna je v vojuem času v navadi. V kakšni meri uživajo jetniki blagostanje, je seveda odvisno od vojakov, ki jih stražijo. Stražijo jih navadno starejši, za vojno službo nesposobni vojaki. Obžalovanja vredno je, da so v Nemčiji in drugod napravili iz kakega majhnega slučaja velike govorice o grozovitostih, ki jih počenjajo ruski vojaki in rusko civilno ljudstvo naid vojnimi jet-* uiki. Hrana, ki jo dobivajo, ni izbrana iii bogve kako dobra, vendar tečna je. Ameriški zastopniki, ki so razmere v koncentracijskih taborih preiskovali, so res dobili veliko pritožb radi hrane; to pai radite-ga. ker je hrana malone vedno -ista, nekateri so se pa pritoževali, da ne morejo jesti toliko ržeAega kruha. Dr. K0LER, 638 Pena Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK I 'r. Kuler > riaj-s!.i!»;-i hrvatski žilici vitik. šji»-i-ija-li^r v I':ttstn;rgrliu, ki i:i».i 1 \ i:" p .t k so v zdr.iv 1 jen ju lajiiik moških bo- ltziil. Sifilis :ili zustrti-I>lj»'iij»- I r\ i ztir yvi s Bli'.soviiim ♦>■ I:i j»- izuiuel dr. prof Kriit-h. <'e i-maO- mozolje 'jli mehurčke ]>•• telesu, v grlu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pri>l>t<- in izč.stil vam bo kri. N"- ("-akajle. k»-r ta bolezen se ualuze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per tu luili ilnuje poslediie, ki na- stanejo rati j izraliljivanja s>niega sebe. Kakt»;- liitro opazile, tla vam j>o-nehuje mošlsa zmožnost, ne »'-akajte. tem\ eč pritliie iu jaz vam jo bom zopet povrnil. Sušt-nje ct-vi, ki votli iz mehurja ozdravim v kratkem -asu. Jlydrocelo ali kilo ozdravim v urah iu sicer brez operacije. Koleztii mehurja, ki povzročijo bolečine v križu iti hrbtu in vaših tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofte m druge kožne bolezni, ki nastanejo vsle.j nečiste krvi ozdravim v kratkem eu.su iu ni potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od v. zjutraj do a. popoldne. V torkih, četvrtkih iti sobotah od S. ure zjutraj tlo X. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S pošto ne delani. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in številko! Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga je edino domare podjetje, ki ima veliko skladi.šre vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Vorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO FO-SILJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le...... f36.00 Zenfandel sod 52 galon le ... $28.00 Barbera sod 52 galon le____$»2.00 Burgendy sod 52 galon le .... 35.00 Opol sod 52 galon le........$40.00 BELA VINA: Riesling sod 52 galon le......37.00 Ilock sod 52 galun le.......$^5.00 Sauterae sod 52 galon le____$40.00 VINSKO ŽOAN.JE: Sod 27 do 28 galon____$2.15 galona Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič zastonj. Torej pri petih sodib vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu. DALMATINSK0-KALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Za trgovce so bosebue cene. Udobnost, ki stane mai 3 Stroški utlobnusti v vročih dneh niso veliki, ako rabite električne veterniee. Z enim centom se plača elektriko, ki povspeši liladen veter za eno uro iu pol. Pridite v našo razstavno sobo in oglejte si različne električne veterniee za olilajcnjc. Dobite Jili lahko od $."».00 naprej in sicer kakršno hočete. Kupite ,io sedaj, tla bodete pripravljeni za letno vročino. The New York Edison Company At Your Service Genera! Offices: Irving Placc and 15tb Street Branch Officc Show Rooms for llic Convenience ol the Public 414 Broadway [ *151 E 86th Street 12b Uelancey Street "121 West Cd Street *I7 p 125th Street 10 Irvins Place I I *342 E l«th Street 'Open until midnisht m HH reševati velik in težak problem, v ak*- posamezne drŽave. Na Jugu ob Atlantiku so bile pii zalito pridelovalne države, katere so pošiljale blago v Anglijo; *f■ se pa niso zato. da bi >e to vprašanje rešilo, popolnoma nič zavzemale. Ta razlicua mneuja -o republi kan-ko stranko, ki j i-iintiia. razdrle na ve«'* delov; to je pričelo dogajati leta 1820. V-»led t.-ra -o med leti 1*21 do hak. bombaž ali kaj drupejra. imel j*- sužnje in se ni brigal za kako izboljšanje ter se ni potrudil, da bi «.»■ pričela razvijati industrija te ali oue vrste. Iver s«, bili različnega stanu, so se pričela križati tudi mnenja. Jug in Sever sta si pričela nasprotovati. Sever J«' zahteval izboljšauje v večjih ozirih. Sprejeli so predlogo. da se da iz državne zakladnice v teku štirih let *L'.:J00.0G0. Vir«rinska postavodaja je protestirala i leta Ib2."> proti izboljševanju na državne stroške. Sever je pa zahteval vedno in vedno več in leta su sprejeli novo tarifno predlogo in dovolili še več za izboljševanj«*. Z Jujra pa prihajali številni protesti in proklaiUHCije. ^ istem času. ko sta -i nasprotovala Sever iti Jug. je Jackson in j njegova stranka pričela hud boj bila duzd;ij proti Banki Združenih držav. Spominjali se boste, da je 1810 kongres to Banko ustanovil in je dovolil obstajati do leta 1&36; ime V času. ko so postali Turki po-1 težja problema, katera se bo mo-polni gospodarji balkanskega pol- ralo reševati pri sklepanju miru. otoka, se je Rusija sama ravno-] Problemi Fraucije, Belgije in kar osvobodila tartarskih narodov Poljske bodo mogoče tudi težavni si je ravnokar postavljala te- ni. vendar gotovo niti napol ta-melj. Pozneje so pričeli ruski ko ne kot ruski in balkanski, carji premišljevati o osvobojenju ' Tamdoli se bodo bili trije: Rus. Srbov. Bolgarov iu Grkov. ka- Nemec in Anglež: ako upošteva-kor tudi Rumuucev v Voltavi in mo še Turke, bodo še štirje. Valahiji. kot o svoji zgodovinski j Rus hoče imeti prosto Črno dolžnosti. Živeli so v ozkih zve- ,morje in seveda Carigrad. Nemec zali s temi narodi, žrtvovali veli- hoče izpeljati svoj "Draug naeh ko denarja za podporo njihovih j Osten". Anglež v svoji požreš-eerkva. jim pomagali iu jih na nosti pa vse kar je imel dozdaj in vse mogoče načine podpirali v še več. namreč Carigrad. l^Jl imenovali /a predsedniške la je tudi pravico ustanavljati po kandidate štiri može: — Johna ^ružnice. Kot smo že prej omenili Adarnsa iz Massaehus*etsa. |so se te podružnice nevrjetno hi- < lava iz Kentucky, An- tro množile, zlasti po Jugu in Za C^UUI iieur dr-ua Ja>-ksona iz Teuuesse iu padu. vsled česar se trgovina ni .lohna >\ i iii. ki so se zavzemali za izboljšauje industrije in prometnih zvez. Ada m sov a aduiinistraeija je veliko storila za različna izboljšanja , denar s,, vzeli iz sklada, ki no .i d*»bili od liaseljuikov za pričela luni boj proti tej bauki še. izpada volitev. >o ko ni bil Jackson predsednik, ko bili privržen«"*i Jacksona /.»-lo raz j«- postni pa predsednik, je z vso silo deloval na to. da se banko od pravi prej. predno ji izteče dovoljenje za obstoj iu v svoji prvi poslanici. ki jo je v decembru leta 1 bral kongresu, omenil, da je Banka Združenih držav !<■ v korist nekaterim, skupne koristi pa ni. Kongres tistikrat ni veliko u pošt eva I njegove poslanice, toda Jai-ksou ni odnehal, temveč svojo namero vedno naprej gonil. Pri naslednjih volitvah je zopet kandidiral in bil izvoljen. Banka in njeni prijatelji so med časno izdali na kongres poziv, da se ji dovoljenj«' za obstoj še vet let podaljša. Kongres j«* pozivu u godil, toda ko so ga predložili pred setlniku -lacksoiiu v podpis, je on «!al svoj "veto"'. S tem je Banko dobesedno uničil. Ljudstvo se je z Jacksononi, m vse. toda večina, strinjalo. Leta je svojemu zakladniškcinu tajniku naročil, da vzame iz Ban k« Združenih držav ves denar. — Tajnik to ni hotel storiti, vsled če sar je Jackson zahteval od njega bili arisiokrati. — Jaeksou je bit pa ravno nasprotno. OblaeiJ s«, je kot navaden uradnik, obnašal se je napram vsakemu enako itd. Prej smo že govorili o neki industrijski revoluciji. Ta revolucija je Auterikatice razdvojila v dva dela. \ Sever in Jug. Na Severu hi bilo pol jedeleev, velikanskih lanu, temveč te države so bile bolj industrijske. Sužnje* niso imele, ker delavskih moči, katere so po-trebovali. so lahko dobili. kajti potrebovali jih ui-o veliko, ker so imeli že i/.vrsiue stroje. Nu Severu >o mesta cvetela, industrija se |e ra/v ijalu, prekope so kopali, ee ste grailili itd. V nekaterih mestih, kot Lynn. Lowell, Lawrence. Kal! Kiver. t'ohocs, I'atcrson. Newark in Pittsburgh, s«, bile same tovarne. — Takih mest ut bilo na Jugu. Na Jugu je prebivalec prideloval to- Rusija in balkansko vpiašanje. Ruski profesor A. L. Pogodin je napisal v" junijev! številki Russian Review" elanek. katerega prinašamo v naslednjem v pre-vodu: Pomen sedaj ne vojne, ki mora odpraviti veliko nevarnost, da ne bo nemški utilitaristični imperializem ogrožal svetovnega razvoja. je tudi v dejstvu. da se mora potem enkrat za vselej rešiti balkansko vprašanje. To vprašanje obstoja v sledečem: Balkanski polotok, razven onega dela. ki je poti turško oblastjo in onega, kjer stanuje pešči-ea Albancev, je obljuden z narodi. ki so ruskemu v sorodu bodi- |io v.ti bodisi po narodnosti. Rusija je v vsakem desetletju svojega razvoja bolj in boj čutila potrebo proste uporabe črnega morja, po katerem se lahko plove celo leto. Vrata do tega morja ko zdaj še Rusiji zaprta; ključ ima v rokah Turčja : iu ra-ditega je postala izguauje Turkov i/ Evrope, ki je bilo vedno želja in težnja vzhodnih Slovanov, za Rusijo velike važnosti. Oi&rdanele so zm Rusijo vhod na Zahod, do visokokulturnih narodov v zahodni Evropi, a katerimi žeti Rusija priti v večje in tesnejše zveze. V tem oziru so ruska politika in ujeui interesi /.« Carigrad isti kot ona nemška politika,ki je izražena v frazi — Urang naeh Osten. j* Neme olirii uui w >ro- jedla dolgoletne interese v Indiji. Egiptu in Levantu. Ruska tujezeuiska politika na bližnjem Vzhodu ne pride v konflikt z angleškimi interesi, pač pa z nemškimi, ki so obenem tudi zelo nevarni Angliji in njenem stališču v Mali Aziji. Na veliko srečo je Anglija to pravočasno zapazila in pričela upoštevati ter njena in ruska nasprotja glede balkanskega v-prašanja so m- spremenila v delo. s katerim bi se moglo enkrat nesrečnim balkanskim narodom za-sigurati mir in red. Ta ruska politika je bila naletela zopet na zelo hud odpor v nemški politiki. Rusija je hotela, da bi med balkanskimi narodi nastalo prijateljstvo tu da bi se nia-eedonsko vprašanje rešilo mirnim potom ter da bi se Balkan pričel razvijati v kulturnem ožini. Nakratko. balkanska politika Rusije. Anglije in Francije je imela namen preurediti razmere na Balkanu. Na drugi strani je pa imela Nemčija na programu balkauske narode obdržati medsebojno v ueprijateljskih razmerah, drugega proti drugemu ščuvati, da bi stem zmanjšala njihovo moč in napravila tako lepšo in »gladkejšo pot germaniziranju. Njeuo strrn-ljeuje je bilo delati tako. da se balkanski narodi ne bodo mogli opouioči iu da bi jih sčasoma popolnoma zatrla iu potem na razvalinah manjših narodov sezidala svojo moč na balkanskem polotoku. Podlaga sorodstev, ki se v sedaj ni vojni vežejo med rusko politiko in usodo Srbije, sega da- zgodovino srbskega _^^^^ * -: bojih s Turki: in te vojne so bile vedno zelo težke iu grozne, da-si niso bile vedno uspešne. Bilo je popolnoma naravno, da so pričeli ti narodi ruskega carja smatrati za svojega branilca in da s0 se pričeli zavedati, da so interesi Rusije iu njihovi skupni. Pauslavistična ideja, ki ni imela niti kakega praktičnega pomena. niti dobrega programa, je bila brezdvoma nekaj umetnega, nekaj neresničnega za življenje, toda ta skupni duh med balkanskimi narodi iu Rusijo je bila nekaka naravna posledica obstoječih socialnih iu zgodovinskih raz mer. Ta duh se je globoko naselil v ruskem narodu. Simpatija, katero goji ruski kmet do svojega manjšega "'brata". ni samo zunajua. temveč resna : želja, rešiti ga izpod kateregakoli jarma, bodisi izpod turškega ali nemškega, dobi vedno srčen odmev ne samo od kmeta, temveč iz drugih krogov ravno-tako. Dogodi ja j i !. 1908. ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino in ko se je takrat reša-valo srbsko vprašanje, je nastalo po celi Rusiji veliko vznemirjenje. Tekom zime 1908 in pomladi 1909 je pisec tega članka obiskal mnoga ruska mesta, v katera je bil povabljen, da je govoril o avstrijsko-srbskem vprašanju. in takrat se je lahko prepričal o simpatijah, katere ruski narod goji napram Srbiji. Te simpatije iu interesi niso samo na podlagi ruskih zgodovinskih od-uošajev napram balkanskim Slovanom. temveč ruski narod tudi upošteva dejstvo, tla so balkanske afere velikega pomena za Rusijo. Takrat smo še vsi vrjeli. da se Bolgarija ne bo izkazala napram. Rusiji kot izdaja tel jiea. kot se je: nismo vrjeli. da se bo ona izkazala nevredna svobode, katero smo ji dali. pri kateri je imela Rusija toliko krvavih, žrtev. Mi vemo, da ruska diplomacija v Bolgariji ni bila vedno laka, kakršna bi bila morala biti. iu da so naši diploinatični kozli" dali berlinskim iu dunajskim zastopnikom v Bolgariji prednost iu povod, da so pričeli Rusijo slikati kot sovražnico Bolgarije. Mi tudi vemo. da je bila poljski! politika Rusije še veliko bolj napačna in obsojanja vredna ; vemo. da so imeli Poljaki o-pravičen povod za nasprotovanja Rusiji, toda Bolgari so si morali pa vse te povode predstavljati in svojo jezo iskati. Tu vendar Poljaki so ostali lojalni Rusiji in Slovauotn v tej zgodovinski krizi, kajti Poljaki se jih historičnih probl le v prenovljeni Rusiji. Bolgari pa tega niso upoštevali in pričeli so igrati ulogo Kajna ter so uporabili. da so napadli napol strto Srbijo, pod pretvezo, da si hočejo nazaj priboriti Macedo-nijo. Rusija ne išče razširjenja svo- Kaj posebnega, kaj nepričakovanega se mora dogoditi, da ne bo ta vojna rodila dete. ki bo v najkrajšem času vzrastlo v zopet-uo grozno vojno. Francozi in Verdun. t.-iabriel Hanotaux. ki je bil že dvakrat francoski zunanji mini ster in je eden največjih franco skih državnikov in zgodovinarjev je v pariškem listu ''Figaro" na pisal sledeči članek o bojih pr Verduuu: Ako bi hotel z eno ali dvema be sedaiiia izraziti utis. ki -cm ga do bil na verdunskem bojišču, bi mo ral reči. da je nekaka naravna si la. ki brani mesto. Kajti ono. kal se vrši na omenjenem bojišču je nekaj nečloveškega. Ne da bi1 pre tira val moram reči, da obiskovalce. ki pride v ali pred Verdun, še ni videl kaj tako izvaurednega in uevrjetnega. Ni niti ped i zemlje, da ne bi bi la na zemljevidih francoskih poveljnikov zaznamovana in že dolo čena v kak namen bo služila. Ni moža. ki ne bil taui. kjer mu je na ročeno: ni moža. ki ne bi z vso svo je eueržijo ubogal, kar mu je u kazano. Nek poveljujoči general se j< izrazil: Tekom zadnjih dveh mesecev ni bilo francoskega vojaka, bodisi od najnižjega do najvišjega, da ne bi storil svoje popolne dolžnosti in št več. kajti vsak ve popolnoma jas no kaj delajo, zakaj se gre in dn je narod v nevarnosti.--- Tam je nekak fizičen in morali čen čudež, katerega ne morejo ni ti besede, uiti pero opisati, kate rega se pa skrivnostni vojaki po polnomu zavedajo. \ sak je lahko prepričan, da j< vse tako narejeno, da ne bi mogk bolje biti. Ko človek zapusti Bar le Due si zaplete v členke dolge verige, k veže Verdun s Francijo iu ga dr ži, da ne odpade. Oddelki a vtomobilov skoro ne prenehoma vozijo med Verduuon in Bur le Duconi. Ti avtomobili vo zijo iz srednje Francije moštvo ii potrebščine. Tudi to se vrši vse a tako določeni meri, tako določe nem času iu redu. da si večje vzor uosti ni mogoče misliti. Človeku se zdi. da gre vs« avtomatičnim potom. Obiskovalec pride na bojišče. — Zemlja je razkopaua. luknje vse povsod. Vnavpik štrle še razkla na iu razcufrana debla dreves. Po prašni eešti, s katere se ne prenehoma dvigajo dimi razno barvnega prahu, pride v Verdun zrušila, ko jo je zadel kos bombe! ali šrapnela.---In potem je bilo vse tiho. Človeku se zdi, da je še več kot tiho, ako misli na grozen hrup. ki je ravnokar ponehal. Naslednje jutro, krasen dan — spomlad! Jablane cveto in drugo drevje pričenja zeleneti. Celo ptička se čuje peti ob poti. Sel sem gledat kaj je včerajšnje bombardiranje povzročilo. Iz dalje sem videl stolp cerkve sv. Mihaela. ki se je bleščal v solncu: videl sf višino, i m kateri stoji Camp des Rom a i lis: videl sem Chauvan-court. edino točko na jugu Verdu-ua. katero ima v oblasti sovražnik na levem bregu reke Meusc. Zopet sem začul neko bobnenje. Toda to je bi! menda le še odmev včerajšnjega hruma in irrouia. — Sovražnik je sklenil vstrajati in ua vsak način osvojiti mesto. — Verdun bo odločil usodo Francije. Verdun ne branijo podrte stene, ue trdnjave, ne griči in višine, niti ne vsakovrstno orožje iu streji vo. ki je nakopičeno v tem kotu Francije, temveč Verdua braui >ree Fraucije, njen duh ! Nemški poskusi so hitri, težki, jdločui in veličastni, toda franco ;ki so počasni, dobropremišljeni m preskrbljeni z vsem, česar je treba, ničesar ni preveč, ničesar ■iremalo. Nemci žrtvujejo, velikanske so njihove žrtve: naše so velike, toda le tolike, kolikršue so ucizogibue. Prvo kar vsak zapazi na verdunskem bojišču je. tla so vse te ve-ikanske mase vojaštva, orožja in ■itreljiva orodje višjega poveljstva. Človek čuti. da to vrši vse eden s pomočjo te uiase. Uspeh, da se je mogel Verdun Jozdaj vzdržati, je pripisovati poveljstvu. ki je s svojo premišljeno in preračuujeno drznostjo prema •^alo vsako najtežjo točko. tJene-•al Peta in je poveljnik in njegova strategija iu njegova taktika vodita boje in braniti Verdun. Toda, kaj vojak 1 Vsa čast mu: 'sta kot poveljniku! Daudaues se najde pri francoskem vojaku vse »ne lastnosti. katerih bi človek jrej nikdar ue pričakoval. Pogum, dadnokrvuost, mirnost — sviti Barbari ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. ~ Sedež: FOREST CITY, PA. l$4*r»wrir«M dm* 21. jsMuiJ* I #02 * dri*t i PauirlTtsis GLAVNI LKADNIKI: VI Predsednik: JOŽ K F PKTEUNEL. Box 95 Willoek, Pa. r I. podpredsednik : KAltOL ZALAIt. Box 547. Forest City. P®. II. jHidprcdsediiik: LOUIS TAUCHAR, Box ts>5. Rock Springs, Wjo. Tajnik: JOHN TELBAX. Box 707, Forest City. Pa. II. Lnjuik: JOHN OSOL1N, Box Forest City. Pa. Bla««juik: MARTIN MUHIČ, Box 5,i7, Forest City, Pa. PooblaSčcuec: JOSIP Z ALAR, 1004 North Chicago St., Juliet, in VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. «J00 Chicago St., Joilet, 111. , ' J NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, J734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNlC, Box O-'l'. Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Coueiuaugh, Pa. III. D*'>oruik: ANDREJ SLAK, 771^ Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OB REŽA X. Box 7-\ East Mineral, Kana. I ih>rotiiik : MARTIN ŠTEFANOlC'. Box 78. Fraukliii. Kaui*. II. porotuik : MIHAEL KLOPČIČ, 51'8 Davsou Are., R. F. D. I, Greenfield, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. 2 Box 11 Vi, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughtoa. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Wilt, 111. Dopisi uaj se pošiljujo I. tajuiku Ivau Telbau, 1». O. Box 7U7, Forest Citv, Peinia. Društveno glasilo: "G LIS NAIiOD A". 12 URADA POSTAJE ŠT. 85, BRYANT. OKLA. ---— 1 SOB R A TOM IX DELEGATOM REDNE KONVENCIJE V PREV I JAKI-; K : Na seji 4. junija mi je bilo naročeno. da napišem nekaj želja članov društva stv. 85. 1. Vsi člani naše postaje apeliramo na brate delegate, da naredijo na redni konvenciji mesečni asscsment, tako kot je bil leta 1913. Prosimo, da se pregledajo računi od leta 1913 in leta 191.1. UUIIVU1 1 uvoi, 1II1IUWI - - - .... . 1-1 , 1 * i 1 i • 1 1'V.TIU . Jiu bfiiaiu.aiijt" Življenje v francoskih zakopih , ' . m , Jt> ° ,zliajaI° «'«'V. za bolezen, poškodbe ii odgovarja domu francoskega leta 1JJt>" ~16 ca"ov vt'c * starim uiiio. in pa glavno za penzij assesnieiitoui. kakor leta 1915 s igUVlUMlISHI HI lil, lidju X Ol.JČI KY 1 j rn r . --- se zavedajo, da bodo rešitev svo- ' ! ^ ?-Wh Stl"dm obdauo * jih historičnih problemov liasli'T^,kl. fa branijo; Verdun lezi v kotlini kot kak otok, obdai z uiesrlo in dimom. *S katerekoli smeri pride, pride ravno v sredino mesta. Nehote nin uaj prej pade v oko visoka skala, tia kateri pokanje topov malokdaj poneha. Iz daljave človeka ta višina nehote spominja na kraške t t> „ .vrhove, kjer se avstrijske in itali- jega ozemlja na Balkanu — v . . - . ,., , kraljestvih Srbije. Romunije. Gr-I'^ Ze tuhko b" Ske i., Bolgarije. Razširjenje nje- ' Verdun je lm.sto ki , nega ozeudja b, njeno moe preje toji „ „, je poj,to. tuJa oslabilo kot pa povečalo, kajti to 1 bi povečalo stroške za vzdrževa- nje dežele in obrambo novih mej. Rusija nima namena, da bi balkanske države pridobila, oziroma priniorala.- da bi od nje kupovale bla razvalinah, cestah in hišah se igra jo sol učili žarki in vse je tiho. Jaz sem videl že Soissons. Rlieinis,. Arras Ln več drugili mest. preko katerih je šla vojna, toda o-jiia mesta niso bila popolnoma nič go; pac pa je to namen Av- podobna Verduuu. Mesto je praz- strije ni Nemčije. Rusija sploh Uo. toda kljub temu ^ -]ove ue more veliko prodajati, ker SO)ku. da je poIuo živIjenja iu ellerži. njene domače potrebe neizmer- ua]brže zato, kei. to je zadlljj ne in tudi razvoju sedajne Rusi- iu najnovejša žrtev, katero si je je bo treba posvetiti vse moči, da sovražnik izbral; najbrže zato. ker se'bo mogla razviti v trgovskem 5e vedno diha. kljub temu. da je m industrijskem ozira, toda to bo 0k0H ujepa djnia ^ praUu let* m leta' I Vse civilno prebivalstvo je za- lako. Rusija noče niti balkan- pustilo Verdun; ostalo je le še vo- skega ozemlja, niti balkanskega ja«tvo, ki zdaj gospodari mestu, denarja. Ona hoče. da bodo bal- Vojaki so razdelili mesto na okra- kanske državice proste, civilizi- je in jih imenovali po okrajih rane, močnejše m prijateljske Francije. Moštvo živi v humorju, rued seboj, kajti od njihove moei za katerim se skriva ponos, da so je odvisno, ako bo Rusija kdaj v pravem pomenu besede res 'bra- dosegla Vzhod. nilei Verduna*. Tako piše ruski profesor in politik. Strel! Žvižg po zraku, ki da glas kot bi kdo preparal koa svile. Na-Iz tega članka lahko vsak ne- to se prične. Poka, bobni, kadi, se, kaj ven izlušči in vidi, da bosta grozni duhovi, groza____Stena, ki mviia Jiximim ir> A** —j j« J« pnj nekoliko viaaU, m j« ■■'■■ " ■.•-■• ■ * v 't -*ri. i', -iT TK -v} . m Ii . .. ' vojaka, katerega je bil prej navajen. Naj navedem par vrsti s pisiua. ki j;a je pisal francoski "barbar": — Dežela, oziroma naša okolica, ui vesela. Vasi. ugobe vasice, so •azdejane, par dreves štrli v zrak >einintja. zemlja je razkopaua od »trelov. Vsepovsotl vojaki, sami vojaki. Vse je izpraznjeno, le še ojaki smo ostali. »Sočutja ue po-uiamo. Ne smejemo se. uiti ue jo-canio. Bijemo se in morimo brez uilosti. Življenje moža se danes ie upošteva.--- Bitka pri Verduuu je grozna, lajgroznejša ! Toda po tej bitki bo irišla ua dan dru^a. nova. večja Fra licija. Ti možje bodo prinesli nazaj iz boja Franciji zdravje, moč in Javo. To je opis bojev pri Verdunu elikega francoskega moža. OPROŠČEN REUMATIZMA H. H. Von Cchlickov Bolgarski Krvni Čaj, kakor v brezštevilnih slučajih se je tudi sedaj uspešnim izkazsU. "Najenostavnejši način, da se oprostimo reuuiatiznia. kostobo-li iu vseh onih bolezni, ki izvirajo iz pokvarjene krvi. je to, da pokvarjeno kri. ki je vzrok, iz našega telesa odstranimo' \ pravi H. H. von Sehliek. tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s stotisoči v stalnem dopisovanju in kateremu je naš rojak Matija Stimac. P. O. Bob 636. Paiuesda-le. Mich., pisal sledeče pismo: "Že dolgo časa trpim na trganju iu kostoboli v nogah, rokah in križu; ko sem pa počel jemati vaš Bolgarski Krvni Čaj, takoj sem čutil poboljša nje in sedaj' sem popolnoma zdrav". I Eno veliko škatuljo Bolgarske-, ga Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar ka-' mor kol i: Marvji Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA. Ako hočete poftiljatov oofuimti, povišanim assesmentom iu še do-kladuini kraj tega. Res je. da je bilo leta 191J «ro-tovinu v blagajni brez inventarja $28,376.38. letu 1915 ja *(il.084.74. Prosim, pojasnite članstvu, kaj mu koristi, ako ima veliki kapital v blagajni 1 Prosimo, pojasnite članstvu, kdo je bil oni modrijan, ki je prvi sprožil to misel, da se plačuje po lestvici? Vse. kar se do sedaj ve. je bilo povedano, da sili ameriška država slovenska podp. društva do tejra. da vpeljejo lestvico po letih. Kajpa! Ali smo samo Slovenci tu v Ameriki". Kje ua so angleška tiru štva ? Zanje se vlada ne briga. — Veliko je angleških društev, ki štejejo p«> sto tisoč članov in ob stoja jo dalje kot slovenska društva. pa ne poznajo nobene Fraternal lestvice. Ali zanje nima država postave, da bi jih prisilila tega ! Torej, bratje delegati, glejte na redni konvenciji, da vpeljete zopet staro poslovanje za assenieut in videli boste, koliko članov boste pridobili s tem ukrepom. Mi bomo ravno tako izhajali kakor zdaj. oziroma kakor smo prej. Mi ne potrebujemo kapitala, ako nimamo nič koristi od njega. Plačevati moramo visoke prispevke. ako imamo 10 tisoč ali pa sto tisoč v blagajni. Kdo drugi ima korist od kapitala, nego par hranilnic. kjer je naložen. vseli organizacijah pritožujejo, da se vedno toliko podpore izplača bolnikom. Prej. dokler je bil še stari assesment. se kaj takega ni nikoli opazilo v listih. 3. Pt »mislite, kako dolj;o bodo obstajala društva še potem, ako u-eljavi enkrat vlada Združenih dr-postavno zavarovanje delav-in smrt-penzijo. Mar mislite, da bodo potem še vedno Jednote. Zveze in društva nu takem stališču, ko so sedaj!? P<> innenuju večine bo le oui še plačeval v sedanja društva, ki se bo uadal kake delitve pri razpadu. Radi tega se mogoče spravljajo s tako naglico tisoči skupaj. Prosimo vse člane vseli društev, da vzamejo te vrstice v pretres, in naj povedo svoje misli v listu "G. N." ali delegatu, tla jih poroča na konvenciji. Torej povdarjamo še enkrat, da se nekaj ukrene radi assesinen-tov. Z visokim assesmentom in do-klatlami ne boste pridobili članov, ampak ravno obratno, izgubili jih boste popolnoma. Z bratskim pozdravom vsem članom Slov. Kat. Podp. Društva sv. Barbare. John Žužman, predsednik Anton Potokar, tajnik. Frank Lokovšek, blagajnik. John Žužman. zastopnik. (PEČAT. > Kakor se razvidi z listov, se pri'svetovne velesile. Za irsko republiko. Irci. ki se zavzemajo za irsko republiko so brzojavili narodni konvenciji republikanske stranke, da bi s«* na konvenciji delovalo ua to. da bi se pri mirovnih pogajanjih Združene države potegovale, da bf postala Irska" samostojna republika. za katero bi garantirale vse Baby's Safety Vaše dete je v nevarnosti, če joka. Dete joka, ker čuti NOTRANJE bolečine. NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! NE PUSTITE, DA BI DETE TRPELO! Izrežite tole sliko iu idite v "lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY za 35 centov. TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE. BABY'S SAFETY je uajbotje zdravilo zoper KRČE. GRIŽO, NADLEGO Z ZOBMI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI. To bo olajšalo vašemu detetu in bo do-bro spalo. Ako ne morete dobiti originalno v lekar. ni, potem pošljite nam papiruati dolar v navadnem piauiu iu mi vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Postne stroške plačamo mi. Pišite na: Rnoirantadri for Inlaiitt ■s * remedy for Wmd Colic. Griping in ihr Bm>ck Infantum jnH Teething trouble PRICE 35 CTS. - Pi i pand by Royal Mfg. Cft H Royal Mfg. Co. M f GLAS NABOB V 9. JEN. lSIt, BP Jigtslevanski E = a Kattl. Jednata B Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota^ Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 100, Pearl Ave., Lorain, Ohio. ♦ Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Elv, Minn. Blr.gajnik: JOHN COUŽE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN iVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 11L NADZORNIKI: MIKE ZUNICIT, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kami. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Bur ley, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Loraiu. O. JOSEPH PISHLAR, 308— Uth St., Koek Springs, Wyo. G. J. PORKNTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAIiEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotiu-ga odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nc bode oziralo. Društveno glasilo :"GLA S NARODA". j Peter se je sesedel v kot. Bil je daj bo vesel, pojdite k njemu." trezne j£i kot v jutro. "Ti mi reci, saj nismo tuji!" ua iv AJ j v mu . t "Peter! Kaj ti je. Peter.'" On pa je skočil k zibelki, vr« Daljf ni govoril; žena ga je prijela. in kakor da sluti oho grozno Papir zmečka in ga vrže po tleli, kakor bi bil papir kriv nesreče. Hodi po sobi gori in doli. podpira glavo ob mizo. v glavi se mu pa podi misel za mislijo, načrt za načrtom . .. Prestavljen!... "Slabo vodenje. Na. to imam! Res. slabo je bilo : dal sem se za- Otrok mu umira, on pa sedi tu.] Peljala ga je nato v spalnico, ker ne more po zdravnika. Zakajl "Peter", je rekla žena. "Simon ne more.' Nitua-li bankovcev "sa- je prišel!" liio za otroke"? | * "Simon;" * Krčevito se je prijel za glavo.' Bolnik je odprl oko in se na-Žena je skrčila k njemu: jsmeknil. j "No. Peter, no! Kako pa. kako'peljati. To imam za plačilo, da gel ti je.'" {sem drugim služil za hlapca. Za- se ob nji na kolena in vikal: I Oko si* mu je orosilo. Presedel res. skoro bi dejal, da mi je prav. "Dete moje. dete, odpusti mi. je vso noč ob bratovi postelji. ^ ker sem se vtikal v nepotrebne da sem te okradel. da sem te... " Petru se je obračalo na bolje... stvari. Kaj so mi mari ti ljudje in * __ fiijili liomatije! Naj se praskajo, Vprašal se je stari Čuk. ki je kolikor hočejo, naj se oderejo. pu-besedo, ki ne sme biti izgovorjena." mnogo mislil iu globoko mislil, če sti jih v miru!" tudi po tem ne. če bi otrok umrl, je bil pri vsem tem Simon srečen. Ko je tako premišljal in premium zamašila usta z roko. j Ljudje so sicer pravili, da ni.^Jasl šljal, sklene takoj zapustiti kraj, On pa je obrnivši se k ženi pro- je bogat, in sicer zato ne, ker je da bi ne bil prijateljem v zu-sil odpuščanja, pojasnil ji vse, kaj sam. _ j smeli. Zbere knjige, obleko in je napravil. "Prosim vas", je dejal Čuk. zloži vse v omaro in zaboje. V Nič ni rekla žena. ''če je to sreča, da se človek mraku gre k Blisku iii mu naroči "Odpusti, Jera, nikoli več. ni-.oženi —" vse potrebno glede selitve, koli!..." j Zakaj Ouk stavka ni dokončal.! Ponoči, ko je že vse spalo, gre In glej. žena se je sklonila nad ne vemo. čuli pa smo, da je Pel*- iz šole."odpravljen na pot. Srce moža objela ga iu zajokala : ''Peter, moj mož!" V. Dete je okrevalo. Peter je delal kot živina. V enem mesecu je sto- "ih tovar^it: nevoščljiva, mi ji ne pil pred ženo in ji izročil bankovec. "Za jtroke!'' je rekel. In d^lal je pridno dalje in bil srečen, da mu gre delo izpod rok. Oz mesec dni je žena spravila drugi bankovec. Tu pa je zadela Petra nesreča. Pri nodsekavanju ^drevesa ga je bilo oŠinilo drevo z vejo tako močno. Ja je moral dolgo pustiti delo. Ni >ra toliko bolela rana. kakor zavest, da še ni popravil svoje lah bomo. sieeva Kraniea vrlo dekle iu da ga je vleklo v Stransko vas k Žol-irna posebno "dopadeuje" nad garju. Kako naj tolaži Marijo in Amerikaueem, ki tudi ni izgubil sebe.'! S čim? Dobro ime, katero po svetu vsega siva. je še imel. odvzeto mu je bilo z Mogoče je E ranici katera nje- današnjim dnem. Nasloni se na ograjo iu premišlja. kaj bi storil. Tako visi kake pol ure, a potem jo naglo mahne po «*esti iz Središča. '" Z Bogom ! *' Pri Žolgarju se ni oglasil. Ribnikarja ni več! Sel je!" zavpijejo drugi dan ljudje. "Halia! Na! Sedaj pa ima zadosti!" pripovedoval je Šteinpi-liar. "Kaj mu je bilo treba vtikati Iz našega kota. Povest. — Spisal Anton Jaklič. POZOR! Vse cenjene tajnike slovenskih pevskih društev v bližini AVauke-gana, lil., kakor: iz Chieage, So. Chieage. Jolieta, Kenoshe. Wis., Milwaukee, Wis., itd. prosim, da mi v najkrajšem času naznanijo svoje naslove, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Paul Bartel. 101G Lenox Ave., North Chicago, (8-10—6) m. Rad bi izvedel za naslov svoj ill dveh prijateljev JANKZA in IGNACIJA KALISTER, Doma, sta iz Juršič na Notranjskem. Pred dvema letoma smo bili skupaj v Green Co.. Pa., in sedaj ne vem, kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, «e kdu ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se sama oglasita. — Alois Kalister, Box i>ti, Delagua Colo. (6-9—G) /ASč^ 4 fmM ^^mmmM mm Ja3i • ■■ -M ' - f - . -i. ! 'oda Je m razburila, smo ga prestavili!" ! — prask! —( "O. nobeu učitelj nas ne bo ko-pranjo. Ta ne- mandiral!" vpili so dmgi. ''Mi a in razburila, smo ga prestavili!" praša™ Pet^r" kje Tlnrš'banko\'-'da Zal'del kot pipec' Za D(>sti ]judi & Pa reklo: ee ?" gaje spreletela groza in sra- bii ^^^ kal\ f, Je LiL • „ •• - mota. sramota pred bratom, ki ^JP^oma in m vedel kam pogledati.; Zolgarjeva Marija si je < Skoda Brata. iv. Povest. Spisal dr. Ivan Pregelj. K o u e c . proism te J<- tlej; Peter je pisal bratu. Prosil ga je odpuščanja in obljubil postati drugačen. Čez nekaj tednov je dobil pismo od Simona. Svaril ga je j in rekel jasno, da ga je zelo bole-j l«t. ko jc moral oditi tako. Peter M. jdi do jMaJ s" "t* zanaša nanj. V j pregibu mu sicer pošilja v plačilo l malo \i /a t0' (ia ^ illlcl loliko poštenja in se nt obračal naj {>o denar, pla-"ano v.adolžnico iu obenem nekaj , I denarja s pripombo "samo za j otroke". j Trije bankovci so j>adli iz za-*' vi, vi..." j vitka na mizo. "Oho. kaj pa. kaj pa:" | Peter s- je začudil iu bil ves iz "Vi, slepar, vi, vi — Ali zdaj t Ze davno ni imel toliko de- hočete nas ' Sram vas. sram! Pe-|nai'ja \ i«kaii. Čital je iznova bra- ter.pro%im _" tovo pismo, ponovil večkrat ono opazko "s-imo za otroke" iu z ne- 4 4 Peter, mov! * "Kaj. ti si zadregi Peter. "Kii j pa k. saj ni kokoš!" je d« jal oni. ki je bil Petru denar j sodil. "Le molčite je odvrnila žena. Peter je bi! vstal; gledal je na! ženo iu na tovariša. V tem je za-j gledal tujca. Strmel jc vanj. Ali že ga je prijela žena /.a roko! iu ga vlekla s seboj. — Tujec s. je oddahnil. "Ha-ha!" se je smejal eden iz j med igralcev svojemu tovarišu' "Ta bi ti dala! Kar sapo li je /.a prla!" I kako ne vol jo zdanil bankovce, ki niso bili njegovi. Sedel je in spisal ponižno pismo bratu, zahvaljevaje se mu, in se potem odpravil, da odnese pismo na pošto. Zeua se je vrnila s polja in ga -r«-eala. v "Pismo h'iii -pisal na brata, pa bi! zaradi njega toliko žrtvoval: dom in srečo. Videl je, da bi bi! Simon Jerici boljši mož kot on. lahkomišljenež, čutil se je krivega pred njo. pred njim in pred otroci. Dolgo mu ni bilo mogoče strpeti od ža- Gospod je lomil smeli in malo jc losi i zakrila obraz in Hitela ter manjkalo, da ni raztresel smehu.'zdihovala: Potrka osuplega Klepca po raniil ''Le zakaj ga ni bilo? Oh, kam in ga prijazno opomni: je šel.' — Mar ne ve. kako me je "Prijatelj, drugikrat morate pustil.' Lažnjivec! Kaj mi je vse biti previdnejši! Nikar se preveč obetal! Toda vzdihi niso pomagali. -l-^-vr J j,*/ mu Lil UliU IIIW^UUC 3Ll|JCU 1 " « . . V postelii. Napol ozdravljen je za- ue Poklanjajte, dokler ne veste.| ' oda vzdihi niso pom ay čel pohajati znova na delo. A ni iz kakšnega blaga so hlače! Nič Itrbnikar je bil tedaj že daleč, šlo .»d rok. Oslaibel ie bil. Do smr- Iie d<:*! povejte, kaj želite!" (Dalje prihodnjič). Klepoc dobi pogum, da začne: "Jaz sem Matija Klepec iz Zadnje vasi; saj ste menda že slišali o meni, ker sem občinski sve- ti tiuden se je zvečer vračal in svotiea do zaželjenega baaikovca je i-astla počasneje kot prej. Toda s, krepko voljo je prema-. . . > L-ul svojo telesno šibkost. En te-1 111 sem .voja den pred Božičem je izročil ženi k vam' ^nadljivi gospod, povedat: še tretji bankovec. j m se pritozit, da jo pri nas učitelji ' Nič več nimam za priboljšekl^Ribnikar. katerega morate pre- ...........- u i .. i imaknrti, ati kar je se bolje, deti za praznike , je rekel, Jera, pa . , ' ,, 0 J * t . . ' . ob službo. bomo. upam. vendarle veseli, ee v , "Zakaj.' začudi se gospod. Klepec je pripovedoval na dolgo in široko, kar si je bil v glavi OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam NARAVNA VINA. ** bomo le zdravi! Žena ga je hvaležno pogledala in mogoče je Peter prvič v iivlje-, sestavil 0 Kibnrkarju. Gospod se nju okusu tisto srečo, ki bi mu bila lahko pod vsakim krovom, kjer je mož dober in žena možu. vdana. ter razkril učiteljeva slaba dela. "Slab sem nocoj", je rekel Peter po večerji iu šel zgodaj .spat. Spal je nemirno, proti jutru je padel v globoko omotico, kuhala ga je vročnica. Tako so potekali tisti dnevi do'lie iJO v Središču/ ! Božiča, težki dnevi za ubogo žeiu. ''Saj tudi ne I ki je prečula vse noči ob moževi prav po domoee I je kar čudil, da se o tem učitelju dotlej ni bilo zvedelo ničesar. Spričevala tudi niso hvalila! ii najboljšega groxd1». Riburkarja in t ako je bil gospod j Najboljge gtaro belo vino RieB. prisiljen zali valit i Klepca, ker jc lmg 1Q L $65Q 2? do 2g j storil tako dolgo m težavno pot $15 5Q ^ j $2? 5Q g^ rdg.e vino Zinfandel 27 do 28 galon "Go-spod Klepec. bodite prepri-]$14> 5Q n $2g Lansko ^ cam. da Kibn&ar danes oseig, ^nj vinQ 2? do 2g galoQ ^ galon "Molei! je odvrnil la. '' Ja/! nese m. ▼eni, kaj delam. Baba se bo še ke ' i>«'ij Mirku, kaj boš nosil sala za svoje hcs«-de. Tu notri jo sam." imam' 'l'o rekoe. .s«- je potipal po' "S;ij iutaiu čas. Jera, iu če imaš listnici, kamor je ..pravil zadolž kaj potrelinega. ti to s ]>otjo ku- nico, "V treh mesecih ali plača.; pi»n." l,a ■ • i Žena ni bila vajena ugovarjati. Pri teh besedah -e je l.il mjee! rekla je samo: "Peter, pa pridi la mož^anr ■iv«-;1"1.!« sv«»je«»;i ko,a ,„ prist o ' kmalu l"..........I ^^ jfj miiogu ^ pil k njima ter z rahlim viioliIj;i "Knilu. Jera! je klical mož iu'njaje jem dejal: j krenil proti vasi. Bil je vesel. Kaj1 "Ce bi hoteli, ja/ sem voljan '»i ne bil človek \esel ? Par tednov odkupiti vam ono zadolžnico." sem. ko zopet vestno vrši svojo na-Mož je eu čas molče gledal na t logo, in glej. že mu .jc Bog naklo- . $25, rdeče vino 27 do 28 galon ; ^ bltl!, .I,olt;d; $12.50, 50 galon $22.50. - 100 •e Klepec, ki je hHjproof mocan tropinjevec 4% gal. Kadar j« kako druStvo namenjeno knptti bandere, nstare, »icalj«« fCflbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, pi.veikaj prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cen« vprašat«. UpraAaaM Vaa ataše le 2c. pa al bodete prihranili dolarja Oaike, več vrst pošiljam brezplačna PiAlte ponj. IVAN PAJK h CO^ Conemaugh, Pa. Box KM. Prijateljem in znancem naznanjam, da sem 1. maja otvoril r VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač. V zalogi imam raznovrstne domače in importirane pijače; fina vina, fikere, sljivovice, dropoviee i. t. d. Pivo iz pittsburških in drugih pivovarn. r' Rojakom se toplo priporočam. • / Cene nizke! JgnatZ Podvasnik, Postrežba točna! WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. SVOJI K SVOJEMU! fi!fg|g|gliilgli!fBfH^ li! Nov uzoren pisalni stroj! 1 . _ ^ i The Standard Vaible Writer naj ga izgubi! Ta misel ji je trga- še pri Virantu zašil razparane ^JtovSmjem h lave. "" 4 ~ Ko pride na iSteiwpiharjevwo, plakal pilo iu pelo se je na srečen odhod tujca, potem dejal: "Za kaj vatit bo?" "To je moja stvar, »te!" " Ne. moj dragi!" Ali njen. Iu denar ima! Denar, da, to-tda kaj, ko ni njegov. In Petru so da 'kakor \ svarilo šumele venomer | po uše-su besede; "samo za otro- ke"... " Potem jo pa kar uničite, m Ko je bil pismo oddal in liaku-lobite itak nič zanjo. Jaz sem pri pil ženi nekaj kuhinjskih potreb-n iz po soj eu denar ni iz i -čin. ostalo mu ni od denarja rav- ča. Pri ig terljiv." '"Kdo pa ste vi ; je dejal zuču den oni. "Ali jo torej daste V* "Tu jo imaš. če daš obresti!' no nič. r azilu oni trije bankovci. Napravil se je proti domu, toda. Ko je prišel do gostilne, ni mogel, da ne bi vstopil vanjo. Popil je merico vina. menjal so ga mučne sanje je, prosil. Videlo se je iz vsake, Ribnikar je v. njegove besede, kako močno se gaj "Oh. kdo neki je sedaj na vr-je bila prijela misel na one tri sti". vzdihue Blisek. sloneč pri bankovce. Venomer je govoril o, oknu, "ker je zopet tako vpi-njih iu žena vsklikala : it je?" "O, Jezus, še znorel bo zaradi 1 Stempiharjevi prijatelji iu njih!" Klepčevi znanci so brž raznesli po V takih urah se je približal sv.' vsem kotu: 8. JACKSB, Boiin • St Helena. Cal večer. Jera je sedela v sobi pri možu. otroci so bili v kuhhiji. Naenkrat pa je zaslišala tuj glas. pogovarjajoč se z otroci. "Res. a ta so bolni,'" "liudo so bolni!" jc dejal najstarejši dečko. A kako je tebi ime?" "Janezek sem. in ta je Peterček Simon je papir spravil, odštel i bankovec. Že je hotel oditi, ko in ta je Jerica in ta je Simonček.,: denar in se poteiu vrnil v svoj j vstopita onadva md ouejra večera, preči iu se še isle noči odpeljal, j Po sili sta ga ustavila. Peter je Igralca pa sla še dolgo modro- bil kmalu pozabil.'da mora iti. Pil vala. kaj bo i/, one zadolžnh e. j je z njimi, pa to bi še liaj bilo. 'Te nima **um vrednosti, je ni-j Peter je ta večer zojwt igral, mu menda tudi zanj", je dejal] Proti polnoči je slabe volje ko-edeu, "men« je sicer polteno pla račil domov, napol pijan, napol i razjarjen — od bankovcev niu je'hitela je v kuhinjo. Na ognjišču "Pa Za sleparja si prikrajšan.' bil ostal edino še drobiž. To ga je je sedel tuj uiož, krog njega otro-' Molel! je jezuo ikIvrnil prvi.|,ieIaIo treznega, zavest, ^ia je ne- ci, on je segal v žep tu delil med >al "Ribnikar pojde odtod!" Žolgarjeva Marija se te novice ni razveselila prav nič. Ko je prišel Ribnikar. ga je vprašala ; "Ali pojdeš res odtod.' Pa mi ne poveš ničesar!" Ribnikar ■se začudi; "Jas&S — Zakaj?" Potolaži jo. zagotavljajoč, da ne pojde nikamor, ker ni prosil Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po ceniki * JOHN IiANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. "Pojdi k meni. JSimonček", je odtod iu tudi ni vzroka za pregovoril tuji človek; "če me imaš(stavljenje. kaj rad, pa dobiš to-le!" "Daj !" se je odrezal najmlajši. "Pa mi reci stric!" ' * Stric, stric !" so začeli otroci vikati vsi vprak. To je bilo materi ie preveč. Pri- im»rda zavedajoč se, da je na krivih potili, ker da bi bil odpusti! pobol jšljiv. Že od daleč je videl luč doma. d, tega ni tovariš od njega I rudno se mu je zdelo. Pospešil je pričakoval. j korake. Gowtilaiear je, drugo jutro vse t® povedal Pejru. Ta we je prijel za glavo in vaklikiul; "Moj brat je bil, moj »M-at; v taki druabi me je videl, vrne proč... " tki oneiga večera nje zlate. "Mama, to so strie!" so vpili otroci. "Kdo stfe!" je vprašala začu- Na«šel je ženo v twlzah in vso ob-Jdeno Jera. upa no. Molče mu je pokazala naj "Ali me ne poznate* Kako je zibelj, kjer se je najmlajše dete Petru?" kuhalo v vročnici. 1 4'Jezus, Simoni" je vskliknila "In tobe ise domov ni!" je mi . žena, in prej, ko se je moč zasedel, slil sam pri sebi Peter in vprašal; mu je poljabila roko. umimt" • "Nikart!" je i y «1ml * « Vendar je bil razburjen: Kaj neki pomeni ta govorica? Pred nekaj dnevi mu je bilo priletelo na uho: "O, saj bo šel! Potem se bo pa lahko zopet zarastla steza do Žol-garja." Takrat ravno ni opazil teh besedi, toda sedaj so se mu zdele znaičlne. Ker se pa ui čutil krivega, je bil miren. Neki dan dobi Ribnikar s pošte uradno pismo. Odpre brž, da vidi, — na! — roke se mu stresejo in obledi. — dekret!--Prestavljen! Bere in bere. "Zakaj!" Zaradi in poku jal j i ve- 9tt f^ta POZOR! HIPN0TJZEM Ja riezkod will ml rm knjiga, kakorina 8» nimajo Slovenci ne ta ne v stari domovini. Kdor jo bo naročil, jo bo s ulitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih do-■daj Se alutU ni. Knjiga Ima preka sta epnadjena Je i dvanajstimi krasnimi alikaml V njej ao natančna navodila m hlpootlslranja. ▼ njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere amatra navaden Človek aa nenaravne. Stane M center. Trt knjige fLM. Oni. ki nI i njo sadoroljen. naj Jo vrne ln dobil bo denar naaaj. NaroCajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". F. O. Bs» lili. New Teefc, N. I KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. J Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- J ' ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZORI Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši-prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo 81 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. 17 CENTOV NA DAN! nost, kar se jo je kedaj dalo SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne sta ne več kot zastareli v pri-j meri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver ' ja dragi, smo zenačili večje] stroške s tem, da smo napra-j vili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti tal umotvor, predno izdate do lar za kak drugi pisalni stroj Če rabite kakega drugega se prepričajte, koliko več I stori ta. / Če rabite Oliver, je narav no, da ai želite najfinejši j model. Zapomnite si, da pe ta n&jno vejši Oliver "9" največja vred-j kakem pisalnem stroju. "GLAS NAHODA" JE EDI HI SLOVENSKI DNEVNIK V _ _ „ - v Kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer*', 6'in V2 unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmeqjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem, slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s elavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj sel poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver1 pisalnega stroja. Odposljite dopisnico takoj. Nikakih obvez-! noiti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, VT? GLAS NARODA, 9. JUN. 1916. 0 kuncih. Drugo »pet v i okoli (Nadaljevanje). iu. nedeljo so d oil i sosedje j bitnem številu. Posode jo hišnega gospodarja. ki Zjuiie nadaljevati svoje predavali je : "Kakor »i prizadene vsak pravi go&podar, da »e čimbolje razume v /iviuoreji. tako si bo prizadeval, da ne razume tudi s temi malimi živalicaini prav ravnati, da uiu d oi levjo kaj dobička. Najprej treba skrbeti, da s« bo imelo zdrav pomladek. Zato treba izbrati hjx razhod zdrave živali brez pogreškov. Samee, odločen za ple-iue, mora biti oddeljen od samie. Kn »amec zadostuje tudi za deset •»mit*. potrebno jo samo večkrat menjati, da se obnovi ja kri in da ne oploduje preveč istib mladih »auiic. ki od ujega izhajajo, ker tako bi postajal naraščaj vedno slab«-jši. Ker pa večkrat, zlasti v /ai-elku, okolnosti ne dopuščajo rediti toliko samie, uego in o rediti muuo po dve ali tri, t»'daj ima lah ko več gospodarjev skupaj enega guinea. Predno je samce najmanj osem mescev star, samica pa vi*aj š«-st ali sedem inctjccv, naj ae jih ne pari, ker ao šele v tej dobi zadostno razviti; bolj« en mesec pozne j k:\kor prej. zlasti ako so kunci večje vrste. Ko se opazi, da se želi IV. Prnv pazljivo so poslušali so-sedjo Zdravi j »čevo predavanje iu želeli še kaj potrebnega zvedeti. Zato s" oglasi Žerjalov: "Ako je ta žival tako plodna, gotovo tudi še precej poje. Kako pa in s čim jo bomo hranili?"* "Cotovo pojedo še precej ali nič laglje nego hrane. Kunec ni izbirčen; lahko se reče. da poje vse, kar se mu da. Koliko odpade u. pr. v kuhinji, kar bi se siser za vrglo. a kuncu dobro dojde, kakor so mu mrvice ali koščki starega kruha, razno kuhano in sirovo povrtje, razni plevel tečno, daje prav lepo kož^ ki se jo lahko proda. Priporočiti j«* nadalje tudi plavi dunajski kuuec. z mehko žame-tovo kožo; je srednje velikosti, do 4 kg težek iu lahko prenaša mraz. Lepi so tudi francoski in angleški kunci s klampastkni ušesi. Naštele bi se dalje še druge pasinine, IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE ki so tudi koristne, pa mislim, da! bo zado^lovalo za naš poduk." j (Konec prihodnji*.) pišite v SLOVENSKEM JEZIKU IZUMITELJI želite li informacije kako da SVOJ IZUM, Sedem Mehikancev bo obešenih. Santa Fe, X. M., 7. junija. — nikakor Sedem .Mehikancev, ki so se ude- •WwMtom mazilo u bntlu Iim kakor toll ca mož k« brk« in brada. Od t*gm nui!< snu t*jo * i Stih tednih krasni ronti (a dolgi lami* kakor tudi taoikim kraani brki In brada In nabodo odpadali la osiveli. Revm&tizem. kostibol ali trganje ▼ rokah. .... . . . , . i notrah in ▼ križn. v oomih dneb popolnoma oadra. pa ne strupena želiva; trava, se- k-žili napada na ameriško mesto Knjižico zastonj vsakemu, ki io ;««. °p*ki">e. bule. tara. krast« in rrinta. ** • ruttno n/uTA trti*.,. - * ------i. »- _______ iu Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. POZOR ROJAKI! EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gora k iu mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. no, detelja, perje od repe, pese. j (olumbus. N. M., so včeraj pripe-kolerabe. korenja, kože repe, gra- 1jaIi v Dcining, X. M., kjer bodo have luščiue iu razna zelenjava iz izvršili nad njimi smrtno obsodbo. wir«, ue priporoča se pa sveža su-| Usmrtitev se bo izvršila v petek i !atr. Pra«v radi jedo korenje, ka- zjutraj, ako jih ue bo go ve r ne r WJ tero Je zelo dobro za samice, ko < *. McDonald še predčasno pouii- 310 Victor Bldg. Washington, D.C. dojijo. Daje se jim kuiiancga, a lostil. ui? sirovega krompirja, ki bi jim šliouil, kakor je tudi škodljivo Eksplozija. zelenje krompirjevo. Sveže dete-ii Wayne, X. J., (i. junija. zahteva. Pišite na naslov: M. WILSON, Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. potne nope, kurje očesa, ozebline t par duh p«, pol noma odstranim. Kedor bi moja idr« rila br«a uspeha rabil mu jamčim za 16.00. PUi t« takoj p« cenik, knjižico in žep al Koledar ia poAljlt« 4 eaaU * Mrkab n poštnino JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St, Cleveland, O. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. . "GLAS NARODA" donaša _^^^^^^ dnevno poročila z bojišča in razne sli- G^NAE^DA ^^Cn' *e. Sedaj g, sleherni dan -podamo SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR 113,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. DRŽAVAH. Vte osobje lista je organizirano in spada v strokovno unije. naj se jim tudi ne poklada. , -- , ,, 4 . . . . ... .. . „ . .. kajsu.ph du 1 ont napravah ki r L»i jih napihov ala. Zadovoljen . , , , , , , -- . * . stala danes velika eksploziia jc kunce tudi z zrtom m otrobi. , . - - ■ -, - , , -- ,, , . , , . . .. kateri je bil en moz uirtev, trije rrctlebelo žito se zdrobi ali pa na- . . ■ , . ■ -i .. , , " ' težko iu pet lahko ranjenih, moči. zlasti za mlade. Poletu .se jih hrani boljše z zeleno, pozimi. bolj b Miho hrano. j Zelena pita naj ne bo mokra ali rosna, tudi ne uvela ali zmrznje-J na. Prehod od zelene hrane na suho Li nasprotno naj ue bo pre- v hiter; takrat naj se daje torej ne-' kuj zelenega in nokaj suhega. Su- v , . ha hrana je: žito, kruh, seno. de- samiej, spariti, naj sc done v saui-l . ,. A .. . ' . . . i .... , jtelja. otava itd. 10 pa naj bo do- hlcvcek, ne pa narobe, nam- , J „ pJ ,. I ^ bro osuseno ni ne gnilo, upaljeiio Vsnivo. ker bi bilo " "" * cev rec i ni d stva; iu ko s<* opazi, da se je oplo-jenje izvršilo, kar >c kmalo iu hitro i»uj s«' jdi takoj zopet ra/doLi. <'cz l> ali 7 dni denc se lahkt> zopet samico k samcu, da se prepriča, če je sprejela, kar se takoj opazi, ako samca odbija. Ko se kunce prestavlja iz štalice v štalico. ali ako »e jih prenaša, sc jih ne sni» zgrabiti nikdur za ušesa, nego žival j«- treba zgrabiti s V A li I L 0 na PLESNO VESELICO, ki jo priredi SLOV. M<»XIIA.M GODBA pondeljek dne 12. junija 1916 v hrvatski dvorani Cambria City, Johnstown, Pa. Začftvk točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 50f Da in c proste. Tcni|K)toiu vljudno vabimo riuca k samici. Takrat tuui ,. . , , ,, , , . j 'ali ph siuvo. ker bi bilo skodlji- '*ro pustiti jdi brez nadzor- ' .. J • . . ... vo. Da se jim včasih tudi zelene rojake in rojakinje iz Johnstovvua in okolice, tla se. to veselice ude- v« j«*, zlasti od breze. lipe. jelve. in okolice, da se. te bora. brinja, da glodajo in tla si leže. Zii dobro postrežbo in zaba-brusijo zobe. lubad pa pojedo. Za vo bo dobro preskrbe 1 /.u to izvo-J kunce je zelo dobro, ako se jim Ijeni otlbor. ' piča menja, to je. da ue jedo ved^ Na svidenje 12. junija! Slovenska Moxhain Uodba. polno roku krepko za kožo na hrbtu, tako vzdigniti rn preložiti.] no ali samo zeleno ali samo suho. ali pa saioo eno vrsto hran«*, ua primer vedno >aino seno. Poleg sena, ki ga dobivajo vsaki dan. naj sc jiiu da nekaj ovsa, pa eno ali dvoje korenje, drugi dan mesto komija repa itd. Ako se hoče imeti kin-pko žival, Za W ali 31 dni «v«li že »amica|1pe|w jo Ul|Ji d()bru hwilxl iu U(. pr.j. Kak.b ...|ti &t >jo ja(.na pok]a<|a M. o^ iu dni prej »e ,ustavi v hlcy-> kmiwIU „a) ček osi o skrinjico, katero sem že prej opisal, če niiua pregrajenega« l»rostoru. ker takrat si že začenja j(>[jjj pripravljati frnezdo. Zato je treba .. r-A..i:...----------o-o- \ ee položiti, nego Ktti- je kunce bolj Uilatb ci-iu poletu trikrat na dan. zjutraj, opoldne iu zvečer; pozimi 1 ►i*, dvakrat. Naj se jim položi pa da bodo imeli od enega ob . roka do drugega vedno kaj /.a pri-, pravem času staviti v tstaiieo ^pi^j. j več sulic, najbolje ovsene sla-' tidikor me ali pa beiia. Ce se tO opusti,i p^^ 2ival, ki podlievu boU rri* mla«b; s«-iiit«'i-tja fWi rn »jj^ ,„ j^gj „;ivi< zato m jim ^^ • K & jj^ y PitlsbllI, j poguu jo. Ku Si samica pripravlja«]}oUm?. ^ zve£er kakur |>mlll0Vll. }|U ^ H juilija t L -j. uri gneztlo, znosi najprej u* pod sla-. Glede vode treba opomniti, da popoldan v navadnih prostorih, mo ali seno, s,-edino pa obloži po-|-e kunci dobivajo dovolj sveže 'Nu illU1 vK. „.lo važuiil afl - ' kn- kl - bnae, kater« ima n ..-bi eb»a» točk. zato i.- p.'.nvbu^da s, vsak po trebuhu Predno vrfe. trelja mokl,jtt. kak(>1. n |>r, kravja (ll.hu-.;n. K s Doltia ludi udt4t.ži. jo nekaj bolje hraniti, radi kul,.uje tudaj ravllo ne Z bratskim pozdravom mleka. ' potrebujejo vode. vendar je bolje.1 Ko j«- vrgla, zatrpa s slamo ali se jim da. /.lasti v vročih dneh. senom ono luknjo, skozi katero k0 pa dobivajo sidio hrano, tedaj hodi k mladim. Po nekolikem potrebujejo vsaki dan tudi vode.! so, a ne prehitro, po nekoliko u- Posebno se mora pa postopati .. .. w • rab ali po en.Mii dnevu, naj se po- 7 olljmi kunci, ki sc jih hoče otol- Forest okrajih, Wisconsin. Zt; je gleda v gnezdo, ali ni morebiti ka- da jrh iagije 1>rotla. ali se tis°,'t' Slovanov, ki _s«» kupili tero mlado poginilo. Mrtvo se mo- dot,i j farme. Ccua zemlji je $7.50, $10, Fi t.ikuj odstraniti in —IfeHI tak-i 1u m g(Mi„i klim.i ,H> 1M.tHm $12J0 do $15 za aker. Zemlja mt šne preslabe mladiče, ako m^ vidi,1 ,ncsnK Zapre se jih v ožje prosto- »ačuna med rodovitne tarme pa ue pojedo NAZNANILO. Tcmpotoui obveščam Jožeta, 1,ovr«*nca in ^lihaela BtK-, doma iz Zasrradea pri Grosupljem, o smrti njih brata Dominika lioea, kateri je umrl dne 25. maja t. 1. Ako k>e gotovo udeleže izvan- 1 van Vaivga. tajnik. SLOVANSKI NASELJENCI! 21) tisoč akrov zemlje na prodaj Tavlor. Lincoln, Eau Claire in tla ne bodo živeli. Bolje jih je u-ničiti tudi, kar jih je čez osem ali devet. Mladi so prvili osem dni slepi. re. kjer se ne morejo mnogo gi- bati. pa se jih dobro hrani rcnjein. hrano, po štirikrat na dan. iu ko- šite ali pa pridite sami! « Slovenian Colonization Agency, Mifiochnich & Co., rcnjein. z žitom m dingo tečno lira- 124—Jtll St.. Milwaukee, \\ ts. K ujiui ide stara zvečer in ponoči, no uaj sc menja. Da bode zato naj se ne misli, da jUi je za--slastuejše, se doda. kaj dišeče vidi či\z dan vrtnine, kakor n. i»r. koromačn. Ceujeujim ro- jakorn Slovence ia v Cleve-ktudu iu okolici uaziiau jamo, tla smo odprli novo zlatarsko trgovino na — j 01-0 St- Clair llies0 Zastopamo Soo Line H v. l<*aiid Co. lH' i NAZNANILO IN rKil'OROC'ILO pustila, če s«* jc ne vidi č<*z dan vrtnine, kakor 11. pr. k gnezdu. Ta čas se mara pustiti žajblja ali kaj stičnega.'1 staro v miru, da se ne plaai. itij treba jo večkrat ua dan in bolje V. hraniti. "Tako sem vam kolikor liiogo- Po treh tedn.h začenjajo mladi- če v kratko povedal, kako se to či zapuščati gnezdo in skaicati po koristno žival goji. Vredno je pa stuiliei ter pokušava*i materino še znati, kake vrste kuueev je hrano. Zato naj se takrat ue po- bolje držati. Pasinine so različni- ulici, ramo klada kaj trtlega. začnejo in mnogo vrstne, vse # ne more ^^S^^H^H^Snv nasproti ura- mladi jesti, davati se jim mora vsakdo držati. Nekatere se bolj ^H^^HkV/ tia Clevelaud- zdravo hrano, ne pa mokro, uvelo priporoča, nekatere manj; neka- ^^H^^^r Trgovhio^aio ali zmrznjeno zelenjavo, ker bi t ere bolj zavoljo lepe kože. Naj- ^^ da lKnJ lwsebuim uadzor- jim škodilo. Po štirih tednih jedo bolj poznun je liitvadni domači stvoui brez vsake *i«ekulacije ozlr. go- že Vid od kraja. J kunce; ta je majhen in različne tjuflje. Je sloveuska kor po racija, ka- Po petih ali šestih tednih od- barve, z rdečimi očmi: ni izbirčen tera je ih. državnih zakouih iiikorpo- straui se mladiče od matere ter sc v hrani in zelo ploden; koža nima rif*"* ^ »er . , ... ' . i mislimo, da je to prva slovenska zla- jltl stavi skupaj V kak vecjl pro- posebne vreilnostl. 'tarska korporaeija v Zdr. državah. stor. da se lahko preskačejo, kar, Skoro najbolj razširjena je pas-4 prii>oročanio se vsim Slovencem za j rut zelo koristi. Skupaj pa naj mina belgijskega orjaškega kv.n- nakup raznih zlatarskih predmetov, v ('Stanejo, dokler niso štiri mesce ca. Ta je zadosti sličen gozdnemu l>rvi vrsti ur. žepnih aU stenskih. Pri •tari. Takrat jo potrebno, da »e zajcu, samo da jc imog , večji in ^ ura, predno «e jo da iz , . , , ... i . - j, rok. uataneno regulirana in urejena, samci oddebjo od samic, ker po- težji, ker postane cez lb cm dtdg Posebnu -jOlvXna. nraksa v IK>pravi ur čcnjajo biti že godiJbi. Samice sc in tehta C—H kg. Ušesi ima ka- la zi^nij«.. v starem kraju in Ameri-laliko pusti skupaj, dokler ni čas. kor divji zajec; l>oU.zji se pa upi- ki. Dokazi s pohvalo prve vrste, ne sada se oplodijo, ker pookvarjeuo uro z dobrim aoienkan- prej razdeliti v sakega zase. da »e cajo zelo normaadskega kunca. ^ M gvicarskim kolesjeui. prinesi. nc stept jo. Najlepše živalic« naj Tudi ta se ustavlja mrazu m do- te jo iu ura ^^ ravuo taka kot nose pusti za pleuue druge se pa seže 4—T> kg. J va. Ne bomo se bahati, prepričajte se! proda ali zakolje, ko so tri ali pet Lep je tudi angora kunec, če sej Naznanjamo tudi, da smo znižali ee-iue»cev stari. I ga drži čisto. Ima dolgo in mehko ^ ^^teJ^pL^ Kiinei «o zelo plodni, pa vendar dlako k^kor svila: j- malo večji £ ^i^ej^^nha^.^ ^^ naj se ne doputeča, da mta ena sa- od domačega kunea. zdrave nara- ako ^ potrebujete v zlatarskem ali xui«* več kakor po štirikrat aLi vi iu ni tako podvržen bol >zniin. ^rafofonskem oddelku, pridite da se petkrat na leto mlade. Recimo, da Mnogi držijo takohiienovane seznanimo in da se prepričate. »j po šest "srebrate kunce" Ta pasmina je Naslov trgovine: 1 EDEN 01) MNOGO NAUKOV VELIKE EVROPSKE VOJNE BODOČNOST IN PROCV1T CLAIRTON, PENNSYLVANIA. Angleška blokada Nemčije je onemogočila uvažanje barv iz te zemlje, brez katerih ena najvažnejših ameriških industrij in to industrija tkanin ne more obstati in napredovati. Da se popravi to stanje in da se v bodoče ne odvisi od katerekoli zemlje £lede nabave potrebnih barv, je odločil Jekleni Trust vložiti $15.000,000.00 za gradenj e 1500 peči za proizvajanje koksa v Clair-ton-u, Pa., kjer se ne bo proizvajala le najboljša vrsta pittsburghške-oa koksa, ampak se bo tudi poleg tega proizvoda, proizvajalo vec potrebnih barv, katere se rabi v tej zemlji. USTANOVLJENJE TE NOVE INDUSTRIJE JE TEMELJ NOVEGA BLAGOSTANJA V CLAIRT0N-U, PENNSYLVANIA. Vojsko novih delavcev se bo tam potrebovalo. Nove hise in stanovanja se bo moralo izgraditi za vedno rasteče število prebivalcev. TO BO POMENILO POVEČANJE VREDNOSTI ZEMLJIŠČ. Tu vam je prilika, da pridete v dobro stanje. KUPITE CLAIRTON ZEMLJIŠČE. Sedajne plače delavcem od tamošnjih industrij gotovo jamčijo da se bo vrednost zemljišč podvojila, —« da celo potrojila. Kaj bodo naredili petkratni dobički? V par tednih ne bo več niti enega lota na prodaj. Kdo drugih bo izrabil to redko priliko in lastil jih bo mesto vas, če ne boste takoj delovali. Za nadaljne podrobnosti in pojasnila pišite V SVOJEM JEZIKU na: 'H- Worthington-Detchon Co., 323 FOURTH AVE., PITTSBURGH, PA. Inozemski zastopniki: E. Kepecs&I. Blumberger. Lokalni agent v Clairton, Pa.: Samuel Click. e h, First National Bank Bldg., Uniontown, Pa. ■ v / - ' - Vr? H-LAB NARODA, 9. JUN. 191ft. if P w 9 V t p t i > f t y^r^^^ M N m M M M EVQEN SUBi VEČNI ŽID. |(Priredil U. T.) 'tffifpppfpppy ^ m m m m ** A A A " ' Hi (Nadaljevanje Kaj i1 — jf vzkliknil Ajrrieol. — Ti si bil na turdoville? -— Seveda - Saj leži grad na obrežju, kjer smo se ponesrečili. — Ali «»i videl jriajsko gospodo? Ne, sam« oskrbnika. — Oskrbnik mi je povedal, da stanuje gospodinj« v Parizu. Kak., čudno naključje! — je rekel Agrieol. — Bo«? ve, če je vrospodt« na. kateri sem izročil psa. lastniea onega gradu? Tedaj je pa spomnil obljube, ki jo je zadal mali šivilji. — Zdaj pa moram ili. oče. Ljubi brat. in ljubi oče — dovolila mi. da vaju bum tako imenoval /a uialo uslugo bi rad vaju prosil. — Kaj pa f Daue* vama še ne morem vsega natančno razjasniti, vem le to, da mi bo poiuo<* dveii odločnih možakov zelo prav prišla. — Na uaju se vedno lahko zanese«. llvala vama. — Iz V v a >etn vama hvaležen. Takoj /atem j. odpravil Agriiol proti palači, kjer je stauo \ala Kospodičua Cardovile. PETI DEL. ' P A L A C A s A I N T D 1Z1EK. 9 Prvo poglavje. ADRIENA CARDOVILLE. Palača Sainl-Dizier je stala hm Hue Babyloue iu je bila ena uaj Lra<*uejših poslopij v eeb'ui Parizu. — Za palačo je bil velik vrt iu uekaj i?o-|»odar-kih po>ljpij. — Palača je sestajala pravzaprav iz dveh delov: iz paviljona <11 dvonadstropne hiše. V paviljonu je stanovala uajkrasuejša ženska, kar jih je bilo tedaj v Pariz, v palači pa i.jena leta. — Teta je bila stara kakih štirideset let in je morala biti svoje ča-e velika lepotica. — Zaradi političnih spletk je bila izgnana i/ Pariza, in je živela v proj?uan;>tvu, dokler je ni njen soproj* knez Saint-Dizier. starejši brat Adrieuinega očeta, '/rofa Rennepoiita in vojvode Cardovilskega spravil v bližino l>u*-nkir«*hua. — Tam j»- stopila v zvezo z markijem Aigriguy, do katerega ji- imela zelo veliko zaupanje. Z Burhoui vred se j«- vrnila tudi prineezinja v Pariz. — Palača Saiut-Dizier je |»«»tala mahoma mrtva kakor samostan. — K prin-• zuiji so zahajale -.uiuo pobožne ženice iu marki Aigriguy. ki se je posvetil duhov>kemu stanu — Knez Saiut-Dizier je umrl že v Duen-kireheu. Ker ni imel otrok, je pripadlo vse premoženje Adrieniuemu očetu, ki je pu tudi kmalo zatem umrl. — Adrieua je bila torej edina zastopuiea rodbine Renue|»ont. Prineezinja j«- sedela v malem ^alonu pri pisalni mizi. — Po steni je bilo vse polno svetih podob. Vstopila je hišna uiudaiua Grivois. ki je bila že več kot dvajset let pri njej v službi iu vprašala, če »me vstopiti gospod Aigriguv. — Da. Vstopil j** človek, katerega smo bili srečali začetkom naše po vesti v ulici Milieu de> l*rsiiis. ko je dobil v navzočnosti svojega tuj uika Hodina poročilo, da uiu je mati na smrt bolna. Ravnokar se je vrnil iz Riuia. I le r m in a je rekel in ponudil priucezinji roko — ali mi niste v svojih pismih ničesar zatajili? — Ali niste v svojih pismih ničesar prikrili? Mati me že vsaj ui v zadnjih trenutkih.... pro-klela ____ Ne tako. Friderik — je odvrnila prineezinja. — Mati je svojega sina v zadnjih trenutkih zelo pogrešala. — Toda misli so se ji zbledlc iu nazaduje ni vedela, kaj govori.... — Prepričan sem, da bi ji lahko za uekaj časa podaljšal življenje. če bi prišel, — Motite s»\ — Zoper smrt ni nobenegra zdravila. •— Kako rad bi prišel k materi, če bi ne dobil povelja, da moram odpotovati drugam. — Dolžnost je prva. potem je šele mati. — Vem, razumem; in tudi »uia je razumela. — Našemu Redu preti velika nevarnost. — 13. februarja moramo biti v>-i ua svojih mestih. — O vsem tem vas bo že obvestil Rod m. * — Ali ste govorili ž njun? — i>a, takoj po svojem prihodu. — Ali vam je že povedal, »la sta prišli v Pariz hčerki jreuerala Simona. Ali veste, da je princ Džaluia ua Francoskem? — Deklici sta bili v Lipskem že zaprti. Džaluia je bil že v rokah morilcev. — Meni »e zdi, kot da bi jih neka višja moč vodila po potili življenja. K sreči je Rodiu izvanredno prebrisan človek. — Stari vojak jc že zopet ua poti. spovednik njegove žene bo pa tudi poskrbel, da bosta prišli deklici ua varno. — Princ Džaluia je še vedno ranjen i a gradu Cardovillc. — Prepričan sem, da imamo še dovolj časa. — Se dve osebi prideta v pošte v. — Res je. — To je tovarnar llardy. katerega je njegov najboljši prijatelj spravil nekam ua jug. in tat Goloroki, kateri ... Prineezinja je v etre p t tala po celem telesu. — Tudi teh dveh se tiaiua ni bati — je nadaljeval abbe. — Ga-briela ki je naše edino upanje, ne bomo izpustili niti za minuto iz pred oči. — Vse kaže. da bomo imeli izvrsten uspeh. — Toda bojevati se moramo. — — bojevati do kouca. — Ko sem se vračal iz Italije, sem se sestal z vojvodom Orbauskim. — On je najbolj priljub Ijen pri kralju. — No, iu" — Vojvoda jc rekel .da uam bo pomagal, koliko bo v njegovi moči. — Seveda proti gotovi odškodnini. — In ta je? Ou zahteva pet milijouv iu Vbako leto stotisoč frankov rente. — — Zahteve tega gospoda pa niso prav majhne. — Ako se uam posreči dobro izvršiti to t>tvar, bomo izročili Redu samo osmi del. — Seveda, Friderik. — Akoravno dobi Red samo osmi del, bo ta svota silno velika. — Nikomur ue smemo prizanašati, nikomur oprostiti. — Od šestih ljudi, katerih se bojimo, uam jih pet ne bo moglo škodovati. — Še daues bomo uvedli proti njim odločno akcijo, ki bo morala biti uspešna. — Ali kaj slutijo T — Nekaj več vedo. kot bi smeli vedeti. — Toda, kaj zato. — Kaj pa Adriena? — To bo precej huda nasprotnica, pa upam, da jo bomo ugnali % kozji rof __ — Da, tako bo. Po kratkem molku je vprašal abbe: TripeaodomT i» H tem slučaju. — Izvrstno, imenitno' Kaj pa Adriena? — Zjutraj sem ji sporočila, da jo bom opoldne pričakovala. — Grivois mi je rekla, da je odšla skozi mala vrtna vrata. — Ali je mogoče? — je vzklikuil abbe. Prineezinja je vzela z mize košček papirja rekoč: — .laz sem že veliko premišljevala o tej zadevi. — Zaenkrat nimam še nobenega drugejra dokaza, kot izjavo niadanie Grivois. — Prej mi jc pa izročila hišna dnevno povelje. — Ona hišna, katera je dobila potom Rodiua pri Adrieni službo? -- — Da. — Od Rodin-j je popolnoma odvisna, in nam je šla že v marsikaterem oziru na roko. Raporta dozdaj še nisem prebrala. — Mogoče bomo še kaj drugega izvedeli. Ko jc začela brati, je naenkrat prebledela iu vzkliknila : — Jezus! — Ali jo je zlodej obsedel ali kaj! -- Kaj ste se tako prestrašili. Hcrmina? — Cardovillski oskrbnik je pisal moji nečakinji, da je v nje uein gradu ind'jski princ Džalma. — Zatem je Adriena pozvala k •>ebi svojega starega učitelja, slikarja Norvalla. iu mu naročila, da uaj princa takoj privede v Pariz. — Iz tega je razvidno, da ji je veliko ležeče usi tem. da bo princ pravočasno v Parizu in da ve. da ,'c princ njen sorodnik. » Marki Agiigny je smrtno prebledel. — Tudi meni se zdi nekaj takega. — Pazimo, pazimo, da ne bo prepozno. — Ako res ve. kakega pomena je zanjo svetinja, ue minemo niti — To ne bo mogoče. minute zamuditi. — Boljše je. da je konec danes kot pa jutri. (Dalje prihodnjič). Cenjenim naročnikom ▼ Pumi. In v West Virginiji naznanjamo, da jih bo ? kratkem obiskal naJ caatopuik MODERNO UREJENA TISKAM A GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVRiUJE PO NIZKIH CENAH, DELO OKUSNO • • IZVKftUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNLJ8K0 ORGANIZIRAVA rOMBNOST 801 DRUtTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAHFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NABOOLA PO0U1TI HA« SLOVEMC PUBLISHING N. 12 Cortiandt St., New York, N. T. i Pozor! Pozorl | V zalogi imamo iz starega kraja importirane ! S R R E. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 1 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki iu državniki u knjigi Berta pL .Suttuer. "Doli z orožjem f Lev Nikolaje v if Tolstoj i« pisal: Knjigo sem z velikim užit kom prebral iu v ujej uaSel veliko korfetnega. Ta knjiga zelc vpliva ua Človeka iu obsega uebroj lepili misli. Friderik pt. Bedenatedt: Odkar je umrla madauie Slael ni bilu ua svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. ilr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa- Ko človek prečita to knjigo, mora uehute pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkouialo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek uaj raj še poljubil. V duo srca me je pretreslo, kp sem jo Ural. Štajerski pisatelj Peter Reseller pise: Sedaj sem v nekem gozdu pri CJrieglacb In sem bral lu>'lgo z naslovom "Doli z orožjem!*' Prebiral sem jo dva dueva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta la dva dneva uekaj posebuega v mojem življenja. Ko fceiii jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v SolaLi ue smelo manjkati. Na sveta so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar tem jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih »pisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (ua shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posuti 11. Naj bi tudi ta knjiga uašla svoje apostolje, Id bi šli žujo križemsvet in učili vse narode. Finančni minister Dtmajewaki je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisa ua na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Kuttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ar tema delu. Mislim, da ue ue bo uikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to kpjigo, GENA M CENTOV. NanCaJte Ja prt: . Slovjfflic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, .New York City, N. Y. Veliki vojni atlas fofskqooh se evropskih drn? inpikoloiih stih posestev vseh yeta3, Obtega 11 runih zemljevidov; ua -Otih straneh iu vsaka strun je 10J/j pri 13Vl- pales velika. Mr. ZVONKO JAKSHE. ki je pooblaščen pobirati narod ulno iu izdajati tozadevna po •rdila. Upravnistvo "(tla« Naroda*' Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "TILE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" ea državo New York varuje pri •eljence ter jitn pomaga, ee so bili osleparjeni, oropaui ali če ao t njimi slabo ravuali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki uaj bi Čakali novo došle priseljeuce ua Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMGNT OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devet« nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vaak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure rvečer. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po uajntžjib cenab. a de lo trjw>žuo In eanesljlvo. V popravo saoesljlvo vsakdo pošlje, ker sem U nad 18 let tukaj v tem poslu Id sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po dela ka-koršnn kdo ubteva bres nadaljolb vprašanj. JOHN WRNZEL, t« 17 East SSnd St., Cleveland. Obla Cena smo 25 cesto v? Manjši vojni atlas , ua 8 straueb, vsaka strau 8 pri 14 palcev. ■ : ^ Cena hudo 18 centov? Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvuh, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav iu posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi ozuačcu obseg površine, katero zavzemajo posauiezue države. Pošljite *!oe. a li pa loc. v znamkah iu uatančeu naslov iu mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Siovenic Publishing Company, S2 Cortiandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR^ 82 C0RTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošuje in daje potrebne nasvete v vseli vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljauski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnile se zaupno ua njega, kjer boste ločuo iu solidno po- streženi. naznanilo. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik JOHN KUMftE. ki je pooblaščan pobirati naročnino ea list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnistvo G4as Naroda. Velika vojna mapa yojskm'ocih se evropskih drža?« Velikosl )e 21 pri 28 palcih. ' IP Cen« 15 centoT. Qfc^i Za dej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojuih ladij i. t. dL V zalogi imamo tudi Stensko mapo cel« Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi* njene držare in na drogi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor uaprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Fraucije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila iu deuar pošljite ua: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. bo dobrega sem se prepriCsl, da dospejo denarne poHljatve Mi seda; sanesljivo v roke naslovnikom; rasliks je b ta. da potre« kujejo poftiljatve v sedanjem Časa 2ft do 24 dnij Torej nI nobenega dvoma ca pollljanje denarjev sorodnikom fta snearsm v stara domovino! 100 K vefc sedaj $14.50 s poštnino vredJ i-: i%?t Street, New York, N. Y: 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.