Leto VI., štev. 105 Ljubljana, sreda 6. maja 1925 Poštnina pavš&llrana. Cena 2 Din s Irhaja c h 4. »jiilral. ea Stane mesečno Dm »5—; ta Ino-tematvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništva c Onevna redakcija: Miklošičeva cesta Ste v 16/1. — Telefon Stev »ločna redakcija: od 19. ure naprej t Knaflovi ui. St. s/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ul:ca St. 54. — Telefon St. 36. fnseratni oddelek: Ljubljana, PreSer. nora ulica St. 4. — Telefon St. 361. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: L|ub« Ijana St 11.841, ■ Praha čislo 78.18» Wien Nr. 105.141. Ljubljana, 5. maja. Vlada je predložila Narodni skupščini predlog zakona o ureditvi razmerja med državo in cerkvami ter odnošajev med posameznimi cerkvami v naši državi. Zakonski predlog temelji na načelu verske svobode, ki ga proglaša naša Ustava. Z niim končno pristopa Jugoslavija ureditvi težavnega cerkvenopo-litičnega problema, ki je za versko tako neenoten narod od največjega pomena. Glavni namen zakona ie, da zasigura verski mir in da postavi odnošaje med državo in cerkvami na zdravo podlago enotnih pozitivnih predpisov. V naši iz tako raznoličnih zakonodajnih področij sestavljeni državi ie tudi izena-čenie cerkvenooolitienih predpisov nujna notreba in ie že iz tega razloga predlog vlade kar najtopleje pozdraviti. Ureditev odnošajev med cerkvijo m državo ie v razmh državah različna. V davnem razločujemo štiri tipe: konkordat. državna cerkev, svobodna cerkev v svobodni državi, ločitev cerkve od države. Sistem državne cerkve je mogoč le v državah z versko enotnim prebivalstvom. Po tem sistemu tvori cerkev del državnega organizma, država je zaščitnik cerkve, na katere upravo ima naidalekosežneiši vpliv, a na drugi strani ie cerkev pokroviteljica države ter posega globoko in odločilno v državni organizem. Verske manjšine so le tole-rirane in jim država zasigura ~otova minoritetra prava. Tipičen primer državne cerkve je bilo oravosiavje v cari-stični Rusiii. tudi v Srbiji je bila pravoslavna cerkev državna cerkev, v Boliviji. Chile. Peruju, je katoliška cerkev dr?avna cerkev, v gotovem oziru je bila katoliška cerkev državna tudi v bivši Avstriji. Nekatere države so uredile svoje odnošaje napram katoliški (in samo tej!) cerkvi potom konkordata. t. j. mednarodne Dogodbe s papeško Stolico. Od evropskih držav imaio konkordat z Vatikanom Španska. Letska republika. Bavarska ter Poljska, t Popolna ločitev cerkve od države je izvedena predvsem v Združenih državah Amerike ter v Franciji, nadalje na Portugalskem, v nekaterih švicarskih kantonih (Ženeva. Basel) in 1« Irskem. Vačelo ločitve cerkve od države je, da država smatra posamezne cerkve, odnosno verske družbe kot zasebna udruženja. ki podlegajo predpisom privatnega. zlasti društvenega prava ter so 'zkliučene od katerekoli udeležbe a!! voliva na katerekoli splošne državljanske zadeve. Končno imamo sistem svobodne cerkve v svobodni državi. Država priznava oonolno enakopravnost vsem veroizpovedim. Ona se napram posameznim cerkvam omejuje na splošno čuvr nravneca reda. državnega interesa ter verskega miru. prepušča cerkvam v meiah zakona popolno svobodo v njihovih notranjih zadevah ter jim nudi svojo zaščito, prizna tudi mnoge prednosti javnopravnih organizacij. Angliia. Belgija. Italija. Švica in Češkoslovaška imaio svoie cerkvenopnlitične zakone urejene oo tem načelu. Na Češkoslovaškem je. kakor znano, zelo močno gibanje za popolno ločitev cerkve od države. Naša država se je odločila za mešan sistem. S splošnim zakonom hoče po irincinu svobodne cerkve v svobodni državi urediti svoie odnošaie naoram '/sem verskim družbam, glede kato-iške cerkve oa se še posebei pripravlja na sklenitev konkordata. Naravno ie. da bodo mogla oosraiania za konkordat csnešno končati šele. kadar bo splošni irkvenopolitični zakon že uveljav-ien. ker se bodo morale določbe kon-'ordita ozirati na nrednise te<" zakona. Interesantno ie stališče, ki ga zavzemajo klcrkalci naoram predlogu vlade, "llavno Vlerik^no $rlas;lo prr~'">ša, da vladni predlog prožet duha bizantinskega cezarooacizma in da se oroti-i duhu katoliške (!) svobod*1. »Slovele* navaia celo vrsto določb, s kate-irri hoče opdoreti svojo trditev. Vele-'načilno ie. da so baš te določbe, o kadrih pravi škofov ''st. da so nao^-iene Toti svobodi katoliške cerkve skoraj ^besedno posnete iz starega avstrijskega zakona o ureditvi razmeria med erkviio in državo iz leta 1874.. pod '"terega veljavo se ie katoPška cerkev ' Avstriii počutila tako srečno in postala tako vplivna. Vzrok klerikalne azburienosti dejansko ne tiči v teh do-očbah. temveč v predpisu čl. 28.. ki sebtije. čeravno v mili obliki, prepo-Tebni kancelrrragraf, ker določa ka-:en zapora do 6. mesecev in event. izgubo mesta za vse one verske funkcionarje (seveda ne samo katoliške!), ki 3i «v cerkvi ali na drugih za verske ■estnnke določemh mestih ali sploh pri zvrševaniu verskih dolžnosti bodisi pismeno ali ustno ali s tiskovinami verske-ta značaia hvalili ali graiali kako poli-ifno stranko, io nriooročali ali Hudi ^vračali od nie». Ta določba je razburila klerikalne duhove, radi nje odkla-liaio klerikalci zakon, ki ie do svojem Politična situacija Predsednik Pašič še vedno bolan. — Vladine deklaracije bržčas ne bo. — Stanovanjski zakon izročen plenumu N. S. — Zakon o kmetijskih kreditih v odborn sprejet. — Odsek za zakon o državnih pravdnikih Beograd. 5. mala. p. Danes ni zaznamovati v političnem življenju večjih dogodkov. Opoldne je bil nrnister prosvete Pribičcvič na dvoru, potem pa Je posetil predsednika vlade Pašiča na stanovanju in imel z njim daljši razgovor o aktualnih vprašanjih, posebno o zunanji polifki. Na razgovoru je bilo tudi delovanje Narodne skupščine. Vpra šanje vladne izjave v skupščini se zdi. da ni aktualno. Morda bo deklaracija $p!oh odpadla, ker je sedanji kab:net stara vlada, ki je izvedla volitve in je njen program splošno znan. Zvečer je bi! na dvoru Radidev poslanec dr. Nikič, Pavle Radič je posetil popoldne Ljubo Davidoviča na njegovem stanovanju, kjer sta dalj časa razpravljala. Zvečer so se odpeljali radičevci v Zagreb. Istočasno je odpotovala v Zagreb tudi anketna komisija, da prouči na licu mesta v Zagrebu razmere in poda svoje mnenje o osporenih radičevskih mandatih. Beograd, 5. maja p. Danes so ves dan razpravljali razni parlamentarni odseki. Popoldne je imel plenum zakonodajnega odbora sejo, na kateri se je za Narodno skupščino odobrilo poročilo o stanovanjskem zakonu. Dr.. Polič je predlagal, naj se pri členu 41 zakona, ki govori o listinah, ki jih je treba predložiti sodišču v sporih o stanovanjih v svrho one mogočen ja po tvorb dostavi določba, da je treba predložiti izvirne dokumente, ako to zahteva nasprotna stranka. Minister dr. Grisogono je pristal na ta predlog. S tem je bila zaključena debata in predsednik Ljuba Jovanovič pošlje sedaj Narodni skupščini poročilo odbora z besedilom zakonskega predloga o stanovanjih, kakor ga je sprejel zakonodajni odbor. Zakonodajni odbor je prejel od vlade načrt zakona o državnih pravdnikih. Zato se je danes izvolil pododbor, ki se ima baviti s tem zakonskim predlogom. Ker sa je dosege! med poedinimi strankami sporazum, so bili izvoljen! v ta pododbor soglasno sledeči poslanci Joca Laloševič, Velja Popovič, dr. Nirrko Perič, dr. Vasa Jovanovič, Gliša Ta-dič, Jovan Radivojevič, Dragiša Leovac, dr. Benjamin Šuperfria, dr. Aleksander Milovič, Džafer Kulenovič in dr. Jakob Hodžar. Za predsednika sekcije je cil izvoljen po sej: zakonodajnega odbora ko sc Je pododbor konstituiral, bivši minister dr. Ninko Perič, za podpredsednika pa samostojni demokrat Gliša Tadič. Popoldne je ime! sestanek tudi odbor Narodne skupščine, ki proučava zakonski predlog o poljedelskih kreditih. Splošna debata je končana m zakon ie bii sprejet v načelu. Podrobna debata priine v petek Prvi govornik je bil danes Pavle Radič, ki je kritizira! zako-nski osnutek in predlagal, naj se ne ukinejo ooljedelske zadruge, kakor to predvideva zakon. Po njegovem mnenju bi bilo veliko bolje, da dosedanje zadruge zaenkrat še ostanejo in da se sčasoma fu-zionirajo. Govorila sta še poslanca Aianovlč in dr. Kranjac, nakar je dr. Velizar Jankovič primerjal naše zadruge z inozemskimi. Sklepno besedo je Ime! poljedelski minister Krsta Miletič, k; je sprejel Radičev predlog, da se zadruge ne ukinejo, ampak da se v praksi polagoma fuzionirajo. ZOPET NOVA FIRMA ZA KLUB RADIČEVSKIH POSLANCEV. Zagreb, 5. tnaia. n. Jutri iz:de poseben proglas «Hrvatskega socijalno - naprednega bloka» (čigar jedro tvorijo radičevci ln zajedničarji) za občinske volitve zagrebške. Proglas med drugim govori o parlamentarni politiki in pravi: »Naši zastopniki v Beogradu delajo za idejo sporazuma, ki ga zastopa Narodni seljački klub in stre-r.ie za tako ureditvijo države in položaja Hrvatske, da bo mogla biti gospodarica ne samo svojega duha, ampak tudi svojega kruha. Naši zastopniki bodo ščitili vse socijalno šibkejše, ako bodo sodelovali pri upravljanju države». Kakor sc zatrjuje, se namerava radičevski poslanski klub znova prekrstiti in sicer tc pot v »Narodni seljački klub». Obnovitev dela firenške konference Danes se pogajanja zooet prične. — Bodrero odpotoval v Rim, Antonljevič dospel v Beograd. Beograd. 5. maja. r. Zunanje ministrstvo je prejelo poročfo. da je imel včeraj načelnik naše delegacije za podajanja z Italijo dr. Otokar RybaF na Su-šaku konferenco s tamešniimi gospodarskimi krogi in strokovnjaki. Dr. Otokar Rvbar je medtem že odpotoval v Firenzo. kier se imajo jutri pričeti ofi-cijelra pogajanja med našimi in italijanskimi delegati glede konvencij, ki urejujejo naš položaj na Reki. kakor tudi glede določb, ki izvirajo iz rimskega pakta. V zvezi s pogaianii z Italijo je pozvala naša vlada v Beograd našega rimskega poslanika Antonijeviča. k! je dospel danes dopoldne. Tekom dopoldneva je konferiral s pomočnikom zunanjega ministra. Markovičem. nato pa je bil sprejet na dvoru. Beograd. 5. maia. p. Nocoi je odpotoval v Rim italijanski poslanik Bodre-ro. ki pride potem v Firenzo. Danes je dospel semkai jugoslovenski poslanik v Rimu AntonijeviČ. ki je bil ves dan v stikih z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Njegov prihod v presto-lico je v zvezi s konferenco v FirenzL Sprememba ustave sovjetske Rusije Zopetna uvedba privatne lastnine in privatne gospodarske ini- cijative. Moskva. 5. maja. z. V petek bo otvor-jeno zasodarJe vseruskega sovjetskega ftongresa. Vlada bo kongresu med dni gim predložila tudi načrt za spremembo sovjetske ustave v tem smislu, da se zopet dovoli privatna lastnina in privatna iniciativa na gospodarskem polju. Vlada računa predvsem na oživlie-nje metalurgične industrije s pomočio inozemskega kapitala. Ze v četrtek je bila na skrivnem podpisana koncesiia. ki dovoljuje veliki zaoadnoevropskl družbi eksploatacijo bogatih lenskih rudnikov. Koncesija je podeljena za 50 let. Beneš in Nlncič na potu v Bukarešto Beneš je odpotoval sinoči, Ninčič odpotuje jutri — Zunanji pro gram konference Male antant Praga, 5. aprila. (Avala.) Zunanji minister dr. Beneš odpotuje nocoj preko Dunaia in Zagreba na konferenco Male antante v Bukarešto. V Subotici se sni-de z iugoslovenskim zunaniim ministrom dr. Ninčičem. Oba ministra nadaljujeta nato pot skupno v Bukarešto. Beoirad. 5. maia. P. Zunanji minister dr. Ninčič ie bi! zvečer na dvoru in je . eoreča! kralju o važnejših poslih svoje-ga resorta. posebno pa o konferenci Male antante. ki se začne v soboto. Dr. Ninčič odpotuje iz Beograda najbrž v četrtek opoldne v Rumuniio. Spotoma se sestane z dr. Benešcm Ugotovljen je že ceremonije! konference zunanjih ministrov Male antante. Dne 8. t. m. ie sprejem na kolodvoru, nakar se od-pelieta češkoslovaški in jugoslovenski minister v hotel. Zvečer je intimna večer ia. Dne 9 maia se sestanejo ministri ob 10. dopoldne h kcnfercnci v zunanjem ministrstvu. Ob po! 2. je svečan obed Pri prestolonasledniku, ob pol 5. popoldne nadaljevanje konference, ob 6. čajanka na češkoslovaškem poslaništvu, ob pol 9. zvečer Pa večerja na gradu Cotroceniju. Dne 10. maia ob 10. dopoldne konferenca. Ker .ie ta dan rumunskl narodni praznik, se bo vršilo opoldne defiliranje čet. Ob 2. popoldne snrejem na jugoslovenskem poslaništvu. Popoldne koniska dirka na dirkališču. Ob pol 9. svečana večeria v zunanjem ministrstvu. V pondeliek ob 10. dopoldne se gostje oe!ie»o na nosestvo ministrskega predsednika Bratiana. Nadaljevanje sofi skega zarotniškega procesa Izpovedi nrič. — Še vedno skušajo zaplesti v zaroto tudi Jugoslavijo. — Vpad emigrantske čete v Bolgarijo. Scnia, 5. maja r. Preki sod je včeraj do- | Radič?« — »Se!jaSci vojvoda«. »Kakšefl pohine ir. popoldne nadaljeval zasliševanje ' vojvoda?« — .Hrvatski seljaški vojvoda«. 1 Petrova, Klrova m Stepanova. Francoz Ev- t V Istem smislu je izpovedal tudi komitaS sen Louis Leger. prijatelj Perfimlfjeva, ki • Leko Kirov. Petrov in Kirov sta potem od-je pripeljal Fnedmana v hišo Nikolovc, ni potovala na Bolgarsko, kjer sta povsod propagirala prevratne načrte. Komitaš Stra-tSj Štefanov je izpovedal o svojih zvezah s komunistom Genevom. V Caribrodu je s svojimi tovariši dobil od neznanih emigrantov revolverje, vendar pa so njega in to« variše na mej! spoznali in jih aretirali. Dijak Ivan Kolev. ki je navdušen komu« nist, Jc izpovedal na vprašanje o razmerju 7. beograjsko vlado, da so bili emigranti v Jugoslaviji sprejeti zelo gostoljubno. Izjemo so tvorili komunisti, ki so bili takoj aretirani Beograd, 5. maja. r. Iz Caribroda poro« dajo, da se je pojavila četa emigrantov v selu Trakovski. srez Bclogradčik v vidin-skem okrožju. V boin med emigranti in vojaštvom je b:l neki emigrant ubit, nek drugI pa ranjen in prijet Bolgarski zunanji minister v Beogradu Po sofijskih vesteh se ustavi g. Kalfov na Dotu v Pariz za en dan v Beogradu, kjer bo konferiral z zunanjim ministrom Ninčičem. Beograd, 5. maia p. Bolgarski zunanji minister Kalfov se vozi jutri skozi Beograd v Pariz, kjer hoče v imenu bolgarske vlade poiasniti situacijo na Bolgarskem ter obrazložiti politiko Cankovljevega režima. Iz Pariza potu-ie Kalfov v Berlin. Kakor re Vaš doprsn;k Uvedel, s* Kalfov zadrži ei dan v Beograda. Svrha nictrovesia oblskg je. di r?zb;stri neso-g»asla. nasta'a med Beogradom in Sofijo povodom ofenzivnih izjav bolgarskih ministrov oroti JusoslavH? ter poda orimerne izjave. Tudi hoče baie pred'o?J!i nsčr* o ski»mem postoaniu Jugoslavije in Bolgarije proti komunistom. Ker je gosp. Pašič fnoIar; ro gosp. Kaliva sore:e1 le minister Nir.čič. Solna. 5. ma;a. P. Po vesteh iz vladnih krogov, cdp^tme nocoi bolgarski zunann ministe- Kalfov na zanad. v prvi vrsti v Pariz, kier bo sknšal zbolišati položai svoie države, zlasti z ozirom na oosledme krvave dogodke v Sofiji. V poučenih krogih se ie nocoj govorilo, da obišče Kalfov v Beogradu zunanjega ministra dr. Ninčife. kateremu se hoče posebno oprostiti zaradi znanih neoovolinih iziav bolgarskih državnikov o Jugoslaviji. Beograd. 5. maja. p. Z napovedanim prihodom Kalfova v Beograd se spravlja v zvezo nocojšnji poset bolgarskega poslanika Vakarevskega pri zunanjem ministru dr. Ninčiču in nato sledeča konferenca dr. Niničiča z upravnikom mesta Beograda (policijskim ravnateljem Manojlo Lazarcvičem. Vest se ne potr-iuie na tudi ne zani!-:a. Gotovo je. da vladni krogi niso izrazili želje po sestanku z bolgarskim zunanjim ministrom. Princ Gjorgje v Belju Beograd, 5. maja. p. Princ Gjorgje je bil sinoči z ladjo «Mačvo» prepeljan v Belje ter nastanjen v eni tamkajšnjih vil. Sorejemi pri dr. N?rčiču Beograd, 5. maja. r. Zunanji minister dr. Ninčič jc sprejel dsnes papeževega nuncija Pelcgrinettiia, nato pa poljskega poslanika Okenskega in voditelja bolgarskih emigrant tov v naši državi Todorova in Obova. ii ■ i i. a' i duhu in namenu ne le v interesu orža-ve. temveč tudi cerkve. Klerikalno glasilo preti, da Vatikan po sprejetju te: a zakona ne bo hotel skleniti z Jugoslavijo konkordata. Mi menimo. da to ne bi bila nobena nesreča. Dober splošni cerkvenooolitični zakon zadostuje za zadovoljivo ureditev razmerja med našo državo in katoliško cerkvijo. Več na modernih evropskih držav ie to razmerje uredila brez konkordata. In kar je ostalim demokraciiam pravo, to tndi za nas ne more biti slabo. Ako se politične stranke, ki trdijo, da predstavljajo predvsem katoliške interese. protivi>'o konkordatu. ni razloga, da bi se ostale stranke pehale zani. Nai ostane pri čistem principu svobodne cerkve v svobodni državi, kakor ie izražen v naši Ustavi in kakor ea v polni meri zast tudi vladni predlog o ureditvi odnošajev med državo in cerkvijo. izpovedal r.ičcsar bistvenega. Scijak in ko-mitaš Kosta Petrov je izpovedal, da je takoj po prevratu leta 1923. pobegni! v gors. vstopil v četo Todcra Grudeva, pobegnil i njim na Grško m preko zime v Turčijo ter se vrni! po istem potu v Srbijo. V Nišu se je prijavil kot zemljoradnlk ter je dobival od beograjske vlade hrano in stanovanje. Vodja Jančev, poznani komunist, ga je nato posla! v Bolgarsko, da bi vzdrževal zvezo z nezakonitimi organizacijami. Na vprašanje državnega pravdnika, kdo je v Nišu plačeval emigrantom stanovanje in hrano, je izjavi!, da tega r.e ve. »Kdo je še prišel v Niš?« je vprašal državr.l pravdnik. — »Bivši zemljoradtiiški ministri. Tudi Jančev se je peljal z avtomobilotn v Beograd, da bi se tamkaj pogajal z ministrom Atanasovom. »In s kom še?« — »Z Radrčom.« >Kdo je Silne poplave na jugovzhodu države Mesto Paračin ood vedo__Več ljudi utonilo. — Železniška zveza oreMnjena. — Poplave v Vojvodini, Sremu in po Bosni. Beograd. 5. maja. p. Iz raznih krajev države, zlasti pa iz Bosne in Srbiie. prihajajo brzoiavke o naglem norašča-niu vode. Radi močnega deževia zadnjih dni so vse reke narastle. Reka Cr-nisa. Id se izteka v Morr.vo, je davi tako narasla, da je poplavila vse mesto Paračin. Ponekod stoji voda tri metre visoko. Škoda le ogromna. Mnogo hiš je porušenih in pohištvo uničeno. Utonilo ie na stotine živine. Pogrešajo tudi nekai človeških žrtev. Vojska in orož ništvo marljivo pomagata pri reševanju. Finančna kontrola Avstrije Dunaj 5. maja. s. Kontrolni odbor Zveze narodov je na svoji zadnii seji sprejel več sklepov, ki jih je generalni komisar dr. Zimmcmiann danes prcdlož'1 avstrijski vla-dL Kontrolni odbor se je bavil tudi z vprašanjem posojila za avstrijske zvezne železnice ter se izrekel proti novemu posojilu, ker ie mnenja, da naj bi se za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic porabili preostanki kreditov zvezlnega posojila. V ostalih skleph se le kontrolni odbor priključil avstrijskim načrtom glede nadaljnlh sanacijskih detajlov ter glede nekaterih izrednih ukrepov. Kriza ? vodstvu italijanske armade Rim. 5. maja. s. V političnih krogih je razširjena govorica, da namerava vojni minister veliki admiral Thaon de Revel :zstopiti iz vlade radi nesoglasij, ki so nastala vsled Mussolinlieve namere, ustanoviti skupno ministrstvo za narodno obrambo. V istih krogih se zatrjuje. da namerava Mussohni te dni uresničiti zahteve fašistov ter stopiti na čeh ministrstva za narodno obrambo. V tem ministrstvu nai bi bile združene armada, mornarica in zrakoplov-stvo Zdi sc. da to vest potrjuje dejstvo. da se Thaon de Revel v zadnjih dneh rs udeležuie sej ministrskega sveta m da. le imel včeraj daljši razgovor z Mussolinijem. Novi sovjetski ooslanik v Rimu Rim, 5. maja. p. Italijanski kralj je spre. jel danes v svečani avdijcnci novega sovjet« ske ga poslanika Kerianceva, ki mu je iaro £tt tvoje poveriiaic* Vsled naraščajoče vode je razorana tudi železniška proga v Zaječar. K sreči je začela voda že popoldne padati. V Beogradu ie dosegla Sava 3.U metrov nad normalo in kaže tendenco, da bo šc narastla. Tudi Beogradu preti nevarnost rovodnji. Okoliški nižji kraji so deloma že pod vodo. Podobne vesti pdha|a;o tudi iz Bosne, kjer je voda poplavila že tudi cele naselbine ter iz Srema Ln Barata, kjer je velika škoda zlasti na polju. -3S- Radičevsko glasilo zopet dovoljeno Zagreb, 5. maja. n. Nocoj je dovolilo p> llcijsko ravnateljstvo, da sme izhajati «Dom», glavno glasilo Hrvatske se'jačko stranke z istim nazivom, ki ga je imel list od leta 1906. do 1909. Veat o dovoljenju izhajanja je prinesel v Zagreb poseben ku» rir Pavla Radiča iz Beograda. Najprej se n! vedelo, aH bo list izšel že jutri, ker je iz. javil policijski ravnatelj, da bo treba nekaj časa čakati na dovoljenje, morda osem dni. Medtem pa je dospelo dovoljenje iz Beo. grada, in tako itfde «Dom» že jutri okoli poldneva. Dopoldne sc povrne iz Beograda Pavle Radič, ki bo tekom dopoldneva pre« gledal ve« list Tramvajska stavka v Parizu Pariz, 5. maja. s. Danes je izbruhnila t Parizu stavka uslužbencev cestnih železnic ic avtomobilskih prog. Vse delo počiva. V mestu vlada veliko razburjenje. Belgijska kriza Pariz, 5. maja. k. Iz Bruslja javljajo, da je kralj danes sprejel Vandevyvcra, ki mu je svetoval, naj poveri novo sestavo vlade bhrSemu ministru Techoffcnu. Amundsenov ioolet na severn« tečaj Hamburg. 5. maja. k. Kakor javlja cHnm« burger rremdenb!att» iz Kodanja js spo-rofiU Amundscn lz Kingsbejra na Spitzber-gih, da sta obe letali za oolarno ekspedid-}o pripravljeni za odhod. Vremenske razmere so ugodne, /ko se ne pojavijo nepredvidene zapreke, namerava Amundsea pri« bodalo sredo odpluti proti »cvet* = «jvtiko» st. iro Nesporazum v opoziciji Včeraišnii »Hrvat* polemizira z radikalnimi listi, ki so ob imenovanju nove vlade nanašali, da se moralo radičevci sprijazniti z mislijo. da morejo vstopiti v vlado samo s celotnim Narodnim blokom. torej tudi s Pribičevičem. in da moraio prej prekiniti vse zveze z opozi-ciionalnim blokom. «Hrvat* poudarja, da mora biti vsakomur iasno. kakšen nai bo na tej podlagi sporazum, ki ga zamišlja gosp. Pašič. ker koalicija radikalov in radičevcev za sestavo vlade ki bi bila iač-ia od dosedanjih, ne more nadomestiti tega. kar je vsebina nojma narodnega sporazuma med Hrvati in Srbi. Priznani« vidovdanske ustave od strani največje hrvatske parlamentarne stranke se ne sme pripisovati pomen, kakor da je ta ustava ostala tudi politični program in ideal hrvatskega naroda. S tem priznanjem ie naglašen samo zakoniti značaj politične borbe Hrvatov za zbolišanie nHkovega ooioža:a v državni zaiednici Hrvatov. Slovencev in Srbov. Gre za politične metode in ne za politični program. «Hrvat» pravi, da hoče Pnšič HSS samo kompromitirati in razbiti. ka?ti drugače se ne more tolmačiti zahteva, nai izstoni iz omzici.io-na'nega bloka in privoli v sodelovanje s Pribičevičem. Končno Pa tudi Radičevi stranki ne more biti na tem. da sklepa z radikali strankarski sporazum, nego da orioravi narodni sporazum Hrvatov in Srhov. »Hrvat* končno nagla-ša. da ie Pašičev program poznan Ta program 'e ostal napram Hrvatom tak. kakor ie bil orei. V tem Pašičevem programu ni niti ene točke, ki bi bila v dobro Hrvatom. Kakor ie iz navedenega razvidno, se zaiedničari; hudo boie, da bi so radičevci končno vendarle ne sporazumeli z radikali in pustili svoje dosedanje zaveznike popolnoma ob strani. Medtem ko so se rad'čevci skoro zaiubili v Pa-šiča in ničesar bolj ne žele. kakor da se jih usmili in sklene ž niimi sporazum, pa zaiedničarski «Hrvat» nanada voditelja radikalne stranke v boiazni, da bi ne doš!o do kakega sporazuma. V ostalem je stvar v toliko zanimiva, ker dokazuje, da niso v opoziciionalnem bloku samo različna naz;rania posameznih skimin glede na politični r>o!o?al. ampak da vlada neenotnost tudi v Hrvatskem seliaškem klubu samem. Stri-n'3'0 se zaenkrat samo v boju Proti SDS. Toda tudi tu nasta!a vprašanje, ali se bodo v tem oziru strinjali še jutri. Končno pa »Hrvat« pravilno presoia. ko pravi, da se dela danes samo za strankarski sporazum in ne za sporazum med dvema narodoma Po iz!avi Pavla Radiča ne more biti več govora o državnopravnem sporazumu dveh narodov in govoriti o njem morejo samo ljudie. ki niso nikdar snre'e!i misli narodnega edinstva. S priznanjem tega edinstva ne more biti govora o narodnem sporazumu, pač pa samo o parlamentarno - strankarskem. Zajedničarji $e seveda boie za svoio kožo. pa bi radi speljali zadevo na stari tir. Aii se jim bo to posrečilo. Je drugo vprašanie. Radič ie nekoč iz'avil. da more tudi s Pribičevičem sesti za mizn In se ž niim razgovariatl. ker te pošten človek in dosleden politik. «Hrvatovo» zahavlianie proti Pašiču in Pribičevlču kaže le. kako se zaiedničarji boje. da bi izgubili edino oporo v Radiču in da jim je več na tem. da ohranijo svoie poziciie v dosedanii umetno vzgojeni m rž nji in da Hm ni za stvarne interese in potrebe Hrvatov in Srbov, pač pa zgoli za lastne strankarske koristi. Govore o «narodnem sporazumu*, pri tem oa mislijo sarro na sebe! Zi^ovjsv P^diču in komunistih Koncem marca in prve dni anriln^se je vršilo v Moskvi zborovanje razširjenega izvrševalneera odbora komuni stične internacHonale. Pole? drueih vprašani ie imelo to zasedanie rešiti tudi hude notranie prepire med iugoslo-venskimi komunisti, ki so po 7'novjev-lievih ugotovitvah razcepljeni kar na tri dele: rristaše centralnega odbora Komunistične stranke Jugoslavije, pri staše onoziciie drl 4 km globoko na razdalji 16 km. Nastala ie usodna vrzel v mski fnonti. v katero so naslednji dan udarili Nemci z enako močjo ter potisnili Ruse nazaič Prodor se je popolnoma posrečil Istočasno so nemško - avstrijske čete udarile z usoehom na Tomov in preko njega: celokupna ruska fronta v Oaliciii se ie pričela umikati, nakar so morali Rusi zapuščati tudi prelaze ln grebene v Karpatih, priboriene tekom zime med strašnimi boji. Do 12. maia le bila bitka popolnoma odločena: Nemci In Avstrijci so se že bližali Sanu pri Jaroslavu In Przemv-slu Rusi so zapustili tudi svoje poziciie Ob Nidi na levem bregu Visle ter se umikali proti vzhodu. Po 12. maju se ie vršilo samo še umikanje, dasi med bol tuintam. odločilna prodorna bitka je bila končana s strašnim porazom za Ruse. k| so Izgubili v teh dneh okrog 140000 ujetnikov In mnogo artiljeriie Vrhovno poveistvo na nemški strani je Imel general Mackensen. Rusom je na usodnem sektorju pri Oorllcah povelje val bolgarski general Radko Dimitrijev. Proboj pri Gorlicah ie bil začetek velikega ruskega umika, ki le tra'al mesec za mesecem, celo ooletje 1915. leta. .1. junlia so Avstriicl in Nemci vmarši-rall zopet v PrzemvsI. dne 22. Junija v Lvov . . \ Nastopili so žalostni dnevi. Ruski poraz Je imel posledice tudi drugod. Rumunija. ki le bila že skoro na tem. da prične volno, se ie zopet pričela obotavl'ati. zahtevaloč nesprejemljive koncesije v Bukovini ln v Banatu. Italija, ki je dne 23. maja napovedala AvstriB volno, si ni upala z mesta, ker ie pod perspektivo gališke katastrofe menila, da stoje ob Soči silne volske. V Rusiji je zavladala velika depresijo, ki lo je spretno izrabliala germanofil-ska in defetističn* struja z Rasputinom, da pripravi tla separatnemu miru. Edina svetla točka tiste dni je bila angleško - francoska ofenziva v Dardanelah. kjer se je pričakoval neposredni uspeh, prodor v Carigrad, ki nai prinese pomoč Rusiii. to je streljvo ln orožie. Toda tudi to se ni z&odilo ln 1. 1915. Je ostalo nainesrečnejše za zaveznike v vsej dolgi dobi svetovne vojne. Mariborski občinski svet Maribor. 5. maja. Dane« m je vrihla 8. redna sej« maribor* skega občinskega »vet«. Uvodom« se je pan spominjal v kratkem nagovoru umrlega občinskega svetnik« g. Jakob« Majeriča. N« njegovo mesto pride v občinski svet g. Fer« do Dobravec, finančni pripravnik. Nato je župan odgovarjal na interpel«cijo obč. svet. nik« Glaserj« v radevl stavbenih dovoljenj. Župan je pojasnil, da odloča v stavbenih dovoljenjih mestni svet kot prv« !nst«n. ca, dočim fungira občinski svet kot drug« instanca. Obč. svetnik Glaser je opozoril n« ravnokar dovršeno zgmdbo posestnika Spatzeka. ki po njegovem mnenju ne od. govarja stavbenim predphom. 2 njim Je soglaSal tudi obč. svetnik Bahun. ki je pred. l«g«I. naj bi se mestni »vet malo več oziral na stavbni red mestne občine ter preprečil stavbe, ki niso mestu v kras. Župan dr. Le. skovar Je odgov«rj«l. d« je mestni svet to do«ed*j vedno upošteval, d« p« ne sme in ne more postopati prerigorozno, ker mor« vs«ko stavbno gib«nje v sedanji stanovanj, ski krizi podpirati. N'«to Je poročal župan, d« zahteva notranje ministrstvo, naj tudi mariborska občina nabavi žig z državnim grbom. Ker se je ljubljanska občin« prito. žil radi iste zadeve n« drž«vni svet, je pred lagal naj se pridruži tej pritožbi tudi m«. ribor»k« občina. Z ozirom n« novi šolski zakon bo treb« preosnovati tudi mestni »o!, akl »vet, kar se je zgodilo že pri drugih mestnih občinah. Toaadevnl predlog bo stavljen n« prihodnji seji. Obč. svet. dr. Kac j« »tavil n« žup«n« vpr«5«nje v z«de. vi poliklinike z« tuk«jšnje šole. žup«n Je od. govoril, d« je »deva t teku ht da »e vrfe pogajanj« radi n«b«ve primerne p«reele. ObC. »vet. Ošl«g je Interpelir«! hip«n« r«. di podiranja dreve« v Ljudskem vrtu. 2u. pan je odgovoril, d« le lzd«l tozadevno do. voljenje me»tni »vet. ker »o dotičn« dreve. »« motil« tamkaj urejeni športni pro»tor. N«d«lje Je poročal žur«"- Je med mestno občino in Olepševalnim dru. štvom razčiščeno, ker »e je n«šl« totadrvn« pogodb«, ki Je določ«l«. d« tvori društvo s«mo neko eksekutivo mestne občine, med tem ko je vae njegovo premoženje la«t ob. čine. N«to »o sledila poročila odsekov. Drž«v. ni Dečji dota j« vlodU več »roAeaJ : prero poslopji, za »talno letno podporo to» z« prepustitev hiše n« Slomškovem trgu v svrbo preureditve z« dekliško oskrbovali« i6e. Obč. »vet. Strtnšek Je poročal, d« Je poslopje državnega Dečjeg« dom« v teko desolatnem stanju, da obstoji resna nev«r. nost. d« »e »treh« nekega dne poruši. Pred. lagal je, naj »t«vbnl urad n«jtočneje pre. gleda stavbo ter stavi tozadevne predlo« ge. Z ozirom n« to, da oskrbuje drž«vni Dečjl dom le nezn«tno število otrok U mestnega okoliSa, »e »talna podpora za en. krat odkloni. Obč. »vet. Stabej je podal poročilo o rvo« jem predlogu glede reorganizacije mestne* g« socijalncga skrb»tv«. Predlog Je za»no. v«n n« široki podlagi in je izzval »plošno pozornost. Obč. svet. Ošl«g pwzdr«vlja U predlog. *end«r hr«ž« bojaren. d« ostene le n« papirju. Dr. Muhleiscn je mnenj«, d« z« enknit ie ne k«že »prejeti predlog« v celoti, k" bi pomenilo to preveliko obre. menitev mestne obfine. J«ko stvarno je govoril dr. Kukovec. ki je povd«rj«l dolžnost mestne občine, da ustvari v »vojem delo. krogu primerno podlago v« izvedbo socijal. nih zakonov. Končno se je oclasil k besedi edini komunistični odbornik, ki je v krat. kih besedah naglasfl, da vidi v tem pred« logu nekaj zelo stvarnega in samo želi, da se čim prej predlog u resnih Predlog je bil nato v celoti sprejet Tretji "dvk je poročal o nekaterih teko. čih zadevsh. Četrti o^sek je r»zpra"'j«l o prodaji ne* katerih r«irrel. Ohširnriš« debata se je ra*. vila pri vprašanju po"i?«nJ« z«v«rov»lnlnf mestnih p~ letnem zaključku r« leto 1923. Govornik J* povdarjfl, da vsebuje z«ključek lep dobi. ček v znesku nad en mUMcm Om. da je re čin« podietlj »ktivn«, r»zen električneg« podjetj«. kateremu je želr+1 več trgovskeg-duha. Obč »vet. Bahun j« nestrokovno vodstvo, ki Je poverjeno že itak obremenjenem-' glavnemu knji. govodji. Ker pt Je tozadevno na dnevne« redu še specijelna debate. «e nI dalje »puščat t to zadeva Letni zaključek je btl odobren. , župan Js n»to zaključil javno «eJo, nakar se Je nadaljeval« tajna. _^^^ skeptična ln vznevoliena »Pravda*, ki funeira kot glavni organ njihovih najintimnejših zaveznikov. In »Slovenec* menda ne bo trdil, da so radikali naiv. nejši ali oa mani oprezni?! -f Povsod enaki. Odkar so hrvatski klerikalci po direktivah vrhovnega ee. nerala dr. Korošca zanočeli obsežnejšo ofenzivo proti političnim nasprotnikom, so se naravno začeli posluževati tudi slovensko-klerikalnih agitacijskih me. tod. V nedeljo so v Zagrebu občinske volitve, pa kakor navaja «Riieč». so zagrebški pobožnejši meščani vrlo ogorčeni, ker so klerikalci začeli u agitacijo uporabljati tudi cerkev. Poseb. no izrabliaio sedanie večerne majske oobožnosti in v cerkvenih portah rafr deljujejo agitacijske letake tercijalkam. otrokom in vsem drugim pobožniakom. Nekateri mladiči so z letaki naravnost vsiljivi, kar jasno dokazuje, da mor?i du. Komisar kobaridske občine prof. Cavf lotti je odstavljen. Cavalotti je bil zagrizc nasprotnik vseh slovenskih ustanov ter je kazal »vojo moč zlasti v zabranjevanj: prosvetnih prireditev. • Odbor za popravo volne Škode v Jvlil: skl Krajini je dovolil, da se popravi cerkev v Kanalu. Obenem je dil dovoljenje, da f spravi v red večje število stavb v Puli. • Otrolkl vrtec *l.ege Nazlonale» so usta« novili v Ssžani z« deco italijanskih uradni-kov in n«seljencev. • Smrtna kosa. V nedeljo je umrl« v T:= stu biv«« članica tržaškeg« in pozneje m* riborskeg« gled«li?č« gdč. Mil« Vovkov« Pokojnlci je bilo jedva 26 let. že v Trs« je pokazal« lepo nadarjenoat za oder, k« so Italiiani uničili N«rodni dom, je prisl« v Jugoslavijo. Bil« Je nekaj čas« v Marlbo-ru, katerega je morala slednjič ostavi«! r» dl'rahlega zdr«vj«. Dokler je mog'a drla", je bila v Trstu zaposlena pri trža&i podruJ-niči Ljubljanske kreditne banke. Bole«" — sulica — jo je slednjič položil« r.a p» steljo. Pokojnico so pokopali v nedeljo. B» dl njeni blagi duši ohranjen najlepši sr** min. preostalim naše sožaljc! — V Oor» bergu n« Vipavskem je umrl v rani mlado »ti učiteljiščnlk Rihard B din. — Pri 5» Ivanu v Trstu je prrmin 1 Andrej L dov-fc v Barkovljah p« Edvard Schelmer. N- pd Gjiirgjev danak Dar.es ie Gjurgjev dan. Naš katoliški jeleni Jurii se je že pred trinajst dnevi opasal z mavrico, pojezdil čez loko in travnike in raztresel cvetja. Slabše je bilo niemu v vrtoglavem aprilu kakor danes megovemu pravoslavnemu bratu. ki vsekakor pretendira na zlat majski dan. Gjurgiev danak — haidučki sastanak. 5'ara ie niegova slava. Tudi sveti Djor-jle ie zrra4a klal. kakor ga predstavlia-in pravoslavne ikone. simbol vseh vsta-Ških pokretov na našem jugu. Vstaši v Hercegbosni. komite in četaši širom balkanskih planin, osvetniki raie pod turškim jarmom, nasledniki krajinskega f,.rv}uk — Velieka. sobojevniki velikega Petra Mrkomiča. planinski vojvode in n:ihcvi izbrani borci, pa celo še katoliški seniski uskoki — vsi poborniki za krst častni I slobodu zlatmi —so iz davnih let obranili Gjurgjev danak za svoj prvi sastanak po zimovaniu, da se do-eovori.io za nove protimuslimanske podvige. Ali kakor komitska šalajka sama Dravi: U Djurdieve danove sastaiu se komite, sastaiu se. pa divane. kako e se brane — šalaj . . . fn sestali so se v planini, v zelenim, v »prohstani gori». kier so si jeseni pred razstankom na zimovanje segli v roke In se bratsko zavezali: Kad se gora zaodjene listom, a zemliica zelenom travicom. kad osvane Iiiepi Djurdjev danaji, da se opet ovdje sastajemo . . . Divna ie. sočna, naša južna komitska romantika. Pesem in volia za svobodo in strastna ljubezen do rodne žemljice četam gorskih junakov širila prsi in im užigala vero v bodočnost. Li Giur-e;ev danak ie bil njihov solnčni. staro-slavni. opevani praznik, ki iih je sleherno pomlad potrdil v veri in okrepi! za ni>ve borbe. Knmitstva danes ni več, toda niegova slava ostane, ker tvori uvodni del zgodovine o jugoslovenskem trpljenju, svobodi in ujedinienju. In Gjurgjev danak ohrani svoio čvrsto popularnost. Pravoslavni bratje širom našega juga ga Draznuieio s sličnimi narodnimi običaii, kakor naša Bela Krajina ooravlia jurje-vanie. Vrlo leno in naiprikladneje pa je. da ie simbolično tradicijo giurgievdan-skega uranka prevzela naša silna jugo-slove.iska vojska. Razvitje prapora Orjune v Celju Celje, 4. maja. V nedeljo se Je izvršilo v Celju slavnostno razvitje prapora tamošnie »Orjune«. V soboto na predvečer slavnosll je priredila, kakor smo že poročali, mestna organizacija iugoslovenskih nacionalistov podoknico kumici ge. dr. Božičevi. V nedeljo dopoldne Je došlo v Celje reliko število zunanjih gostov, ki jih je na kolodvoru nozdravil v imenu celjske Oriune gosp. Čeoin. S kolodvora so Or-hinaši odkorakali v sprevodu z godbo na čelu pred Narodni dom. kier se je na Dečkovem trgu. ki so ga napolnile oriunaške čete ter mnogobrojno narodno občinstvo, izvršita razvitje prapora. Prapor ie razvil na odru sredi trga do uvodnem nagovoru oblastni predsednik dr. Š.iuderl. Novi prapor je krasno ročno delo. v katerega sto uvezene tudi tri zlate celiske zvezde. Novemu praporu se je ob razvitju poklonilo 16 orju-naških praporov, pri čemer ie godba zaigrala državno himno. Novi prapor je osemnaisti orjunaški prapor v Sloveniji. Po razvitju je podpredsednik mestne Orjune dr. Laznik izročil novi prapor praporščaku, po čegar zakletvi je pozdravila prapor kumica ga. dr. Božiče-va. V imenu mestne občine je pozdravil Orjunaše župan dr. Hrašovec. Govorili so tudi ga. Založnikova. ki je vezja prapor. liub!;anski oblastni predsednik inž. Marko Kraniec. starosta celjskega Sokola dr. M. Hrašovec in predsednik trboveljske Orjune Brolih. Ob tej priliki so bili odlikovani iavno z zlato kolajno direktorija Orjune Porekar iz Trbovelj in Wachtersbacli iz Ča-kovca. z oblastnim odlikovanjem pa učitelj Josip Pogačnik iz Ce! umumm DVOR a _ Telefon 730. su Heglu in Francu Haiglu iz Gradca. Peto nagrado, ki znaša 30 tisoč Din. so preieli: Svetozar Jovanovič. Dezire Jakob ter Aladar Soš. Prvi je Beograjčan. ostala dva sta Madžara iz Budimpešte. To de!o je bilo vloženo pod značko cRou^e-blanche-bleui. Poleg teh nagrad je vlada odkupila še nekai de!, ki so se ji videla dobra. Tu je na prvem mestu načrt ljubljanskega arhitekta g. Ivana Vurnika. ki ie vložil načrt nod naslovom »Nacijo-na!ni Pa-k». dalje delo. vloženo pod značko »Union franco-serbe», delo slikarja R. E. Andreja iz Pariza in načrt , pod značko »Tempus meum ius» od I Aleksandra Acoviča. Odkupljena sta bila načrta: »Moderno, predmestno, monu-mentalnor.. katerega avtor je »Vrt Dža-monia» v Mariboru ter rPobeda*. delo Monakovčana Karla Wink!erja. Vsako imenovanih del je država odkuoila za 15 tisoč Din. Sprejeti in odkupljeni načrti bodo sedaj razstavljeni na ogled javnosti v dvorani II. moške gimnazije v Beogradu. V nedeljo, dne 10. maja ms niški izlet v Šoštanj povodom otvoritve So« kolske^a Dcma! »551.» Gledališki repertoarji. LiubJianska drama Sreda, 6.: «Narodni pos!ancc». 251etnica imetniškeaa delovanja g Josipa Povhcta. Izv. četrtek. 7.: Zaprte. Petek, 8.: «NTarodni poslanec*. F. Sof-^fa. 9.; «Li7istrafa». E. Nedelja, 10: »Narodni poslanec«. Izv. LfnMianska opera Sreda. 6.: »Don Pasquale». D. četrtek, 7.: «A;cJa». Gostujeta Vika Čaleta in Dimitrij Orlov. A. Petek, 8.: Zapeto. S"Kota, 9 : »Glumači«, »Cavalleria rustlca. tl!il> Izv. \'cd"!ia. 10 - <*Rusalka». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko sledflfšče Sr-da. 6. ob 17.: Mladinska predstava dek. liške meš"anske in osnovne šole v prid otroške bolnice, četrtek, 7.: »Scampolo« B. (Kuponi.) Zad> ujič v sezoni. Operna premijera v Mariboru Maribor, 3. maja. Leta 1847. je doživela Flotcwa »Marta« r.a dunajski dvorni operi prvo uprizoritev in že leta 1882. je po triumfalnem pohodu širom srednje :n zapadne Evrope slavila na istem odru svojo petstoto predstavo. 2e ta številka govori za izredno rop'-larnost, ka. tere je bila ta F!oto\vova skladka svoj čas deležna zlasti med nemškim glasbenim sve. tem. Tok časa pa tudi nji ni prizsnesel: za mogočnimi pridobitvami moderne glasbe jc obledela njena nekdanja slava. Klj-b temu »Marta« vsled svoje prikupliive in lahko dostopne meledijoznosti, naivne priprosto. sti, drznih ritmov in nekaterih posrečenih šaljivih sccn še vedno ni zaoadla pozanlje. nju, marveč jo vidimo še dar.>današnji na repertoarju evropskih gledališč. Kot tako smo jo v soboto z veseljem sprejeli in po. zdravili na pozornici našega Narodnega gle» dališča. Uprizoritev je bila za naše razmere vse. skozi dostojna tako v glasbenem, kot sce» ničnem pogledu. Naslovno vlogo je pela in igrala gdč. Vladimirovna z bravuro in v splošno zadovolinoet občinstva. PreieU le zato cvetje. Manj posrečen v petju in maski sc mi je zdel njen partner g. Pctrovski kot Lyone!, ki je bil očividno indisponiran ali pa utrujen vsed številnih skušenj. Končno sodbo o njegovi kreaciji si pridržim za re» prizo. Gdč. Lubejeva kot Nancv je v splo. šnem pevski in igralski ugajala, če izvzame« mo nekateri včasih preveč operetne kretnje in njenemu stasu dokaj neprimerno lovsko obleko v gozdni hceni. Njen partner g. Go. vorov je bil v igralskem pogledu zadovo. Ijiv, glasovno mu pa vloga ne leži najbolj, še. Od moških vlog je bil odločno najbolj, ši g. Oksanski kot Tristan. ki je s tem po. kazal svojo usposobljenost za buffo.partije. Ostala svoja dva ruska rojaka nad',:riljuje tudi v izgovarjavi slovenskega besedila. Or. kester in zbor sta častno rešila svoji nalo« gi. Režija je bila posrečena, neprisiljene ži* vahnosti je bilo na odru mnogo. Da se na. haja gledališče v ugodnejših materijelnih prilikah bi morali zlasti kostumom ženskega zbora v gozdnem aktu oporekati. Opero je režiral in dirigiral g. ravnatelj Mitrovič, ki je bil zasluženo opetovano predmet ovacij. Gledališče je bilo skoro popolnoma razpre dano, razpoloženje veselo. 2eleti pa bi bilo, da pr ns občinstvo z izražanjem svojega priznanja po po»?mez!.i!' dejanjih *ele te. daj, ko je dirigent odložil svojo taktirko. V. S. Hudožestvenlk! pridejo v Ljubljano. Kakor smo že poročali, bo gostovala ljubljanska drar-.a sredi tega meseca v Beozradu. Istočasno bodo gostovali v LJubljani Hudo-žestveniki. ki priredc od 16. do 19 t. m. tri predstave in sicer »Na dnu«, »Zenitev« »Medejo«. Mestno Kledališče v Celju. V petek, dne I. t. m. so celjski Igralci po daljšem odmoru nastopih z burko »Pcreant ntožje!« (»Svet brez mož»), ki sta jo nafJisala A. En-ge! >n J. Horst Burka kakor vse ostale: z edino tendenco, da bi se gledalec malo nasmejaJ in da bi se ožigosala »emancipacija« nekaterih mladih deklet v posledu moških. Isro je režiral g. Velušček in je bilo videti, da se je potrudil Zasedba nt povsem zadovoljevala. Temperamentno hi izrazito je podala svojo vioso ga. Gradišnikova (Gustl Požarjeva). Z zaiatno rutino in prav dostojno kreacijo je nastopila prvič na celjskem odru ga. Novakova (Pavla Gostlč). Shnpati&a je bila tudi gdč. H. MirnSkova (Kristina Majerjeva); v izgovorjavi pa »e bila mestoma premonoto-na. O. Pfeiler se ie kot spiritus agens cele Igre (koncipijent dr. Trdina), očividno ni počuti! dobro; tudi smo drugače pri njem navajeni. da zna svoje vkze teme'Stei£e. Dober tip zakrknjenega samca, solicitatorja BrtcnclJa Je ustvaril g. Plahuta. V cfi-todai vlogi solicitatorja Raimeta te ie odli- koval po zelo posrečeni maski g. S a d a r. Kreacije ostalih vlog so bile večinoma medle in površne. Scenerija v t in 3. dejanju je bila prav okusna, odvetniška pisarna v 2. dejanju pa bi lahko izgledala malo bolj odvetniško. Gledališče je bilo slabo obiskano. Predstava je torej tudi v gmotnem oziru r.epovoljno uspela. Končno je treba ugotoviti, da celjski igralci po večmi ne obvladajo c-notnega odrskega jezika. —P— Klavirski koncert v Ljubljani. Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi pianist SveHslav Stančič v pordeljek, dne 11. i. m. v rilharmoničitt dvorani: Bach-Stančič: 4 predigre k cerkvenim kantatam. Liszt: Sonata v h-molu. Busont: Indijski dnevnik. Drbussy: Preludlj. Albenfz: EI Albaicitt. Sl-rcla Stančič: Suita. KonjovK-Stanllč: Dve rarodnl, Skrjabin: Sorata št. 4 v fis-duru. Vstopnice v Matični knjigami. Veljajo t-rfi vstopnice za peti abonma koncert Filbarmo-nične družbe. »Hamlet, na mariborskem odru. Sredi meeeca maja \-prizori mariborska drama v reiljf tn fciscenaciji ravnatelja drame g. V. Bratlne natveličastnejše «i najpopularnejše Shakespearjevo dramo »Hamlet«. »Zgodovina Ljutomera |n murskega polja«. Zgodovinsko društvo v Mariboru izda še letos obsežno Zgodovino Ljuton:cra in murskega polja, ki jo je napisal profesor dr. Franio Kova«. Knjiga ae ie tisk*. Domače vesti ♦ Poslanik Seba zapusti Beograd? Kakor Javlja praški »Venkov«, bo Češkoslovaški poslanik v Beogradu. g. Seba, v kratkem zapustil diploma tično službo. Po poročilu omenjenega Ksta bo g. Seba imenovan za generalnega direktorja češkoslovaške donavske paroplovne družbe v Bratislavi. Dosedanji generalni ravnatelj JtfBc gre v trajni pokoj. ♦ Potovanje kraOa v Dalmacijo. Kralj bo bržkone odpotoval po 17. t. m. v Dalmacijo. »Jadranska plovitba« je prejela nalogo, naj Ima parnik »Karagjorgje« pripravljen od 16. t m. dalie. Prebivalstvo Dalmacije. zlasti Sinja, Drniša, Knina, Ravnih kotarov, Milja-ničev, Jankovlčev in Bukovlce pričakuje t veliko nestrpnostjo prihoda kralja, ki posetl prvič omenjene kraje. Obširne priprave za sprejem kralje se vrše zlasti v Splitu, kamor bo kralj došel bržkone 20. t. m. ♦ Kralj Aleksander za novinarje. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je pokojninskemu fondu Udruženja jugoslovenskih novinarjev naklanll prispevek v znesku 20.000 Din. ♦ Novi pomočnik ministrstva za šume ln rudnike g. Ivan M o h o r i č zapušča danes Ljubljano teT se odpetje v Beograd, da nastopi svoje važno mesto, d Mohoriču, ki vživa v vseh narodnih krogih največji ugled in ki bo svoje izredne gospodarske sposobnosti gotovo uveljavil tudi v prid splošnim Interesom svoje ožje domovine, želimo na odličnem mestu največjega uspeha. ♦ Likvidacija agrarnih direkcij odložena. S sklepom ministrskega sveta je likvidacija agrarnih direkcij v Ljubljani bi Zagrebu odložena do 31. oktobra 1925. Agrarne direkcije bodo v smislu omenjenega sklepa ntnistrskega sveta nadaljevale svoje poslovanje v dosedanji kompetenci. ♦ Članom Udruženja Jugoslovenskih ln žen;era I arhitekta — Sekcija Ljubljana. Ponovni natečaj za napravo načrtov za fasado nove palače ministrstva financ v Beogradu je razpisan protivno vsem intervencijam h) predlogom s strani U. J. I. A. Zato se za ta natečaj proglaša zapora. — Upravni odbor. ♦ Notarska vest.. Ker je bilo radi smrti notarja Jurija Detička v Celju Izpraznjeno notarsko mesto, je deželno sodišče v Ljubljani imenovalo na to mesto substituta g. Juro Detička, notarskega namestnika v Celju, ki je že otvorll pisarno. ♦ Himen. Prošli pondeljek se Je v Ljubljani poročli g. inž. Evgen Baraga z gdč. Fano Malenškovo. Na Brezjah se je poročil g. Bernard Vltavski, tajnik okoliške občine celjske z gdč. Alojzijo Drobne iz aZvodne. ♦ Iz uradnega Usta. »Uradni list« objavlja v včerajšnji številki naredbo ministra za šume in rudnike o izločanju gozdnih površin veleposestev, potrebnih za preskrbovanje poljedelcev z lesom ln pašo, po odredbah čl. 41. ustave, nadalje o veterinarskem pregledovanju hi ocarinjenju svežega mesa, zaklane perutnine h vseh ostalih živalskih sl-rovin. ki se Izvažajo v Inozemstvo, ter odločbo za nabavljanje valut za potovanje v Inozemstvo. ♦ Šolski Izleti. Da se doseže znižana volna cena o priliki skupnih šolskih Izletov pod vodstvom učnih moči je treba prijaviti Izlet najmanj 24 ur pred nastopom vožnje pri postajnemu uradu vstopne postaje z izkazom šolske oblasti, v katerem mora biti navedena svrha potovanja, vozni razred, Število dijakov, (učencev) hi Imena učnih moči. Učenci, katerih mora biti najmanj deset, plačajo na podlagi teh prijav brez predhodnega odobrenja direkcije četrthiske vozne cene. učne moči pa polovične. In sicer le tako, da se prevaža po polovični vozni ceni največ ena učna moč na vsakih pet učencev. Kadar pa prirejajo dijaki visokih šol ali dijaki višjih razredov srednjih šol ekskurzije brez vodstva učnih moči. morajo Imeti za izkoriščanje ugodnosti četrtinske vožnje od železniške direkcije Izstavljeno nakaznico. ♦ Savska gasilska župa v St. Vidu nad Ljubljano proslavi praznik sv. Florijana dne 10. t. m. po naslednjem sporedu: a) ob 8. uri dopoldne zbirališče bratskih gasilnih društev pred gas. domom v Št. Vidu nad Ljubljano, b) Odhod z godbo Dravske divizije k službi božji, ki bo ob 9. url v farni cerkvi sv. Vida. c) Odhod po vasi. č) 3. redna skupščina, d) popoldne ob 3. pri »Jasni« velika ljudska veselica. Čisti dobiček se bo uporabil v podporo župnlm gasilnim društvom, da si nabavijo gasilno orodje. Sodeluje vojaška godba, gasilski pevski zbori; bo tudi srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava. Vstop prost. Prijatelje gasilstva In cenjeno občinstvo vljudno vabi — župnj odbor. ♦ Nevarnost povodeni minula. Po najnovejših vesteh je nevarnost poplav Save hi njenih pritokov minula. Voda je v pondeljek začela padati hi ker je nastalo zopet lepo vreme, je nevarnost nadaljnlh poplav odpravljena. ♦ Ogled tovarne platnenih Izdelkov v Jar. Sah In nato pešlzlet v Lukovico priredi za svoje članstvo in njihove svojce Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani v nedeljo dne 10. majnlka 1925. Spored prireditve: Zbirališče ob 7.30 zjutraj pred glavam kolodvorom, odhod iz glavnega kolodvora ob 7 55 zjutraj, po dohodu v Jarše ogled tovarne, po ogledu odhod ▼ Lakovi-co, ob 1. url popoldne skupno kosilo * fo-stilni pri Vidlcu v Lukovld. popoldne P"*ta zabava in pevski nastopu povratek * večernim vlakom. — Prijave za udeležbo sprejema društvena pisarna (Oradišče 171, telefon 552) do na/kasneje četrtka dne 7. maja »večer. Prijava za vse udeležence obvezna, da se pravočasno naroči potrebne vagono Ic zadostno kosilo. — Odbor. * Kraljeva zahvala posavskim obrtnikom. Na udanostno brzojavko posavskega obrtništva Je prišlo včeraj iz kabinetne pisarne na predsednlštvo zborovanja posavskega obrtništva r Brežice pismo, v katerem se kralj prisrčno zahvaljuje za Izraze udanosti. • Izpit za rezervna artlUerlJske podporo«, nlke so položili te dni v Jo« za rezervne oficirje v Sarajevu naslednji naSi rojaki: Inženjer Saša Mls. Josip Oorup. Vladi.-*r Senk, Ivan Rojina, Roman Golob. Anton 2muc. Drago Košak in Pran KocjančK — vsi Iz Ljubljane; Janko Deklsva, Marceli Jenčlč, Josip Pucelj in Milan Ivanetlč — vsi Iz Maribora; Anton Sumi iz Kranla. Slavko Ouštin Iz Metlike, Marjan Svajfcr 1* Črnomlja. Slavko Troha iz Idrije In AlKit Hauptman Iz Zagorja. Vsi so napnvlll izpit t odličnim, oziroma s prav doorlm uspehom. ♦ Z zagrebške univerze. Javili redni profesor na medicinski fakulteti zagrebške univerze dr. Boris Zamik je Iz 3. skupine pomaknjen v 2. skupino I. kategorije. — Dr. Josip Paleček je Imenovan za asistenta na kirurglšiki kliniki medicinske fakultete v Zagrebu. • Zdravniška vest. Sekundarni zdravnik cfcljsk javne bolnice g. dr. Fran Benedetič je Imenovan za rudniškega zdravnika v Senovem pr! Rajhenburgu. • Za zbor varnostne straže v LJubljani je razpisanih več mest varnostnih stražnikov. Prosilci, ki morajo biti zdrave m močne postave ln primerne telesne višine (178 cm) naj predlože prošnje osebno pri poveljrri-štvu državne varnostne straže v LjubtjanI, Sublčeva ulica 5. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v »Uradnem listu.« ♦ Nov občinski gerent. Namesto Jožefa Bahana je Imenovan za občinskega gerenta v Oančanlh tamkajšnji posestnik Martin Mavčec. • Pristojbina za potna vlza. Kakor nam javlja tukajšnji avstrajskl konzul so bila z včerajšnjim dnevom za viza naših državljanov. ki potujejo v Avstrijo, določene naslednje pristojbine: za eno potovanje v Avstrijo 72 dinarjev, za večkratno potovanje 143 dinarjev, za eno potovanje preko Avstrije 15 dinarjev. Vlza so veljavna eno leto. Pristojbina za državne uradnike, oficirje in dijake znaša 22 dinarjev. * Razpis. Gradbeni odbor na LavercI razpisuje zidarska ln težaška dela za zgradbo osnovne šole ln gasilnega doma na Laver-ci. Načrt m stroškovnik je interesentom na vpogled oz. se dobe pri načelniku odbora gosp. Ivan Ogrinu veletrg. in pos. na LavercI pri Ljubljani, kjer se dobe nadaljna pojasnila in vlagajo ponudbe do 16. maja ob 12. opoldne. 892 KSaria Korda kot Mary Večera v veleMmu NOGAVICE KHEf' so najboljše I« najcenejše kajti trpežnost enega par« nogavic t tlgom ia znamko (rdečo, modro ali zlato) t,ključ" Je Ista kot trpežnost i tiri h dragih parov. «3* i Rgfe In pnwita|t8 sb! Novo I Novol Jasban - Met Igra vsak vefcer od 8. do pol 1. are v kavarni yyLeon" Kolodvorska ulica 29. JMO Tragedi;a n? dvoru Habsburg Ta film sa ja predvajal v Beogradu tri tedna at velikim zanlmanjam. Kino ^LJUBLJANSKI DVOR«. • «Prepoiod» In .Zdravje.. Peta letošnja številka mesečnika »Preporod« s prilogo »Zdravje« je ravnoku izšta. Vsebina je pestra, zanimiva in aktualna. Ljubljmčane bo še prav posebno zanimal uvrdil č'r.r>tk v »Zdravju«: »Vrtno mesto Ljubljana«, v Katerem avtor podaja svoje -nlsll o .j^clski hipotekami banki, oziroma o problemu zdravega ln lastnega stanovanja. List izha-a mesečno na 32 straneh ter stane za cslo leto 25 Din. Naroča se pri upravi v Ljjbljuni. Poljanski nasip 10. ♦ Za ekskurzijo naših elektrotehnikov t Italijo je nabrala ga. Mara Hedžet znesek Din 2800 In sicer so darovali: gradbeno podjetje Ing. Dukič in drugovi Din 1000, Trgovska banka Din 1000, g. Hed2et, veletrgovina Din 300. dr. Franc Novak ln dr. Alojzij Kokalj. Ljubljana Din 200, I. C. Mayer, Ljubljana. D:n 100, Felks Urbane. Ljubljana Din 100, Kmetijska posojilnica Din 100. — Dalie so darovali: A. VVesten, Celje Din 2000. dr. A. B. Jeglič knezoškof ljubljanski Drn 500. — Vsem darovalcem ln posebej ge. Hedžetovi Izrekamo najtoplejšo zahvalo. Istočasno prosimo vse ceni. podjetja In osebe, k! so prejel! naše prošnje, da iste čim prej mogoče rešfjo rad! bližnjega odhoda ekskurzije v Italllo. - Akad. klub elektro-teh^Trov v t 'nM'an!. nnlvcrra. * Svarilo. Iz Beograda nam pišejo: Zadnje mesece, odkar Je dinar začel rasti, se zopet pojavlja mnogo slučajev tihotapstva. Liudje nimajo pravega čuta za nevarno igro ki jo Ifcraio. Mnogokrat drug drugega zavajajo v »pomoč«, češ prteesl ml to te 0 ■ o ■ o a 0 ■ o ■ o ■ o a 0 b Najcenejši tisk ss ras tiskovin -Bys«* W preskrbi Mm [\m lis tipy i i o. i Ljubljana, Fran£i*kanska ulloa itev. S Telefon »«e». 909 Prepričajte se! Prepričajte se! Zahtevajta breazplaS®" proračuni ioioioioio; o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ono. Mnogi se obračajo na razne nameščence te bi radi hnell od trjih »usluge«. Ne razumejo, da mora država braniti svoje Interese. Naravno da se uprava s raznimi Izgovori ne more bavitl in sploh ne preiskuje ali Je »šverc. bil učtejen vedoma ali neve-doma. Ko Je nesreča nastala, začne letanje za protekcijami, češ da se v Beogradu more doseči. To pa ni res. Od l. 1919 nI bilo pomilovanja za carinske delfkte. Kazni so Jako težke in v slučaju neizterljivosti nastopi dolgotrajni zapor. Umestno je. da vsak poskus tihotapstva preneha te da zlasti železničarji ta drugi, ki imajo posla na granici, vsako tako prošnjo ln ponudbo energično odbijejo. ♦ Orkan v Bački. Po poročilih iz Novega Sada Je prošlo nedeljo razsajal v Bački silen orkan, kateremu je sledil močan naliv. Med Novim Sadom |n Ruminko je vihar podrl šestnajst brzojavnih drogov hi tudi stra-Žarnice ob železnici ter druga poslopja so več aH manj poškodovana. Močan naliv je napravil znatno škodo na setvah. Človeških veških žrtev ni bilo. • Požar v Vojniku. Prošlo nedeljo je zopet Izbruhnil požar v Vojniku. Zgorelo je gospodarsko poslopje ln kozolec blizu voj-niške hiralnice. Energična gasilna akcija je preprečila, da se požar nI razširil tudi na bližnjo hišo. Domneva se, da je požar zanetila zlobna roka. ♦ S« Imaio zlatnike ln srebrnike! V Sev-nioi Pri Mariboru so te dni vlomili neznani prijatelji tujega blaga skozi okno v hišo posestnika Ivana Romlša ter mu poleg razne obleke odnesli več zlatnikov te srebrnikov po 20. 10 ta 5 kron v vrednosU nad 800 dinarjev. • Sedemnajst kandidatov za vešala. Iz Osijeka poročajo: V zaporih osješkega sodnega stola se nahaja 17 zločtecev. za katere državni pravdnlk predlaga smrtno kazen na vešalfh. Vsi so obtoženi zaradi težki b zločinov ter nosijo okove, kakor svojedob-no aruga te njegovi tovariši. • Grozna nesreča vsled strele. V Belem bregu v mostarskem okrožju je pro?!o soboto udarila strela v hišo Jakova Belanovi- Belanoviča te njerdgovnc!aUgovcatxov«v ča. Hiša je do tal pogorela. V ruševinah Poslopja so našli grozno ožgani trupli Bela-noviča ta njegove žene. ♦ Novi proces proti Carlierju. Ob veluem navalu občinstva se Je pred beograjskim sodiščem predvčerajšnjim pričela razprava o tem. je-li naj se proces proti bivšemu francoskemu kapitanu Carlierju. ki Je bil zaradi umora trgovca Iselllja obsojen na 20 let leče obnovi ali ne. Carlierjev zagovornik je obširno navajal razloge, ki govore za ~ar-Uerjevo nedolžnost. Sodni dvor bo Jutri razglasil svojo razsodbo. * Tat v gostilni. Pred nekaj dnevi Je prišel v gostilno Mihaela Eslha v Mlačah 27-letni MIha Konček znan tat. ki Je že dolgo zasledovan od varnostnih oblasti, doma Iz Oplotnlce. Kakor hitro se Je v gostiln, čuti. samega. Je odprl omaro in pobra od tam 6 moških srajc. 5 spodniih hlač ln Cev Je. Malo preje Je ukradel v Ločah tud skoro novo dvokolo. Konček Je zelo nevaren uz-movič, posebno še radi tega, ker se zna spretno Izmikati aretaciji. Če h c češ, da se deklici najbolj prikupiš, Bonatti čokolado ii seveda kupiš. • Ubegel kaznjenec. Od dela v Sv. Petru v Savinjski dolini Je pobegnil v petek kaznjenec okrožnega sodeča v Cellu Rudolf Bartolinl rojen I. 1*57. v Ljubljani in v Sv. Križ pri Kamniku pristojen. Ušel Je v kaznjenskl obleki In si le brfknne zopet potom tatv:ne priskrbel civilno ob'eko v kaki vasi. Imenovani bi moral radi hudodelstva tatvine odsedett večmesečno Ječo. • Morilec treh ofclriev v rokah pravtce. Komanda mesta v Petrovaradinu je bila predvčeralšnjlm obveščena. da le bil v oko-Hcl MUrrrvIce ulet Hasan Nlftar. ki te na velikonočni pondeliek ustrelil poročnika Milana Panlča In Dušana Kokotoviča ter ruskega polkovnika Uspenskega. Ker je skušal orožnikom utečl. so streljali za nJim ln ga ranili. Ranjeni Hasan le bil Izročen komandi mesta v Petrovaradinu. • Mohorjeva družba. Iz celovških »Prel Stimmen« posnemamo, da se namerava družba sv. Mohorja preseliti Iz PrevaH v Celovec. kjer 4 Je baje zaslgurala za tiskarno potrebne prostore. Karavanško okrožje •Helmatschutzverbanda« le na svojem zbo- rovMju fe »Jovesno protestiralo proti tej novi Jugoslovenskl »nevarnosti«. Ker trna Mohorjeva družba ogromno večtno svojih članov v Jugoslaviji, bi pač morala poprej vprašati za mnenje svoje številne člane, ako Je na tei vesti sploh kaj resnice. • Izstop lz našega državljanstva. Iz nagega državljanstva sta Izstopila: dr. Adolf Rozmarič, asistent na kliniki v Brnu, pristojen v Središče, ki je pridobil češkoslovaško državljanstvo, ter Ivana Herzman za-sebnJca v Gradcu, pristojna v Celje, ki Je pridobila avstrijsko državljanstvo. • Dan treznosti. Vsem ravnateljstvom srednjih šoi učiteljišč v ljubljanski oblasti. Namesto direktnega obvestila velja ta uradni razglas. Dan treznosti naj proslave vse srednje šole te učiteljišča v ljubljanski oblasti v soboto dne 9. maja t L Navodila so ravnateljstva dobila od g. Inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Pouk se zaključi ob 10. potem se prično šolske proslave. V Ljubljani bodo popoldne pri prireditve v opernem gledališču. Druge šole v ljubljanski oblasti prejmejo posebne razpise za poznejše enake proslave. P. br. 5390. — Za velikega župana: Dr. Pestotnik. • Zloraba cerkve. Zagrebški listi poročalo da dele povodom občlnsitlh volitev v Zagrebu klerikalci agitacijske letake za svoje kandidate ljudem na cerkvenih vratih, ko odhajajo Iz cerkve od majskih pobožnosti. • Nov radldičevskl Ust. Včeraj je bila v Zagrebu prijavljen državnemu pravdnštvu in policijskemu ravnateljstvu nov radičev-ski list »Dom«. V prijavi je navedeno, da je odgovorni urednik Pavle Radič, lastnik Ra-dičeva Slavenska knjižara. izdajatelj pa Hrvatski seljaški klub. Policija doslej še ni izdala dovoljenja za izdajanje novega lista. • Prepovedan protestni shod vseučlliške mladine v Zagrebu radi afere prol. Vebra. V Zagrebu bi se imela včeraj vršiti protestna skupščina vseučiliške mladine radi nekulturnega postopanja Italijanov v Trstu proti profesorju Webru. a io je policija prepovedala. Akademska mladina je skušala demonstrirati pred italijanskim konzulatom na Preradovičevem trgu, kar pa Je policija preprečila. _ ker Je ta »Družabni škandal, za LJubljano nekaj, kar se v Ljubljani do sedaj še ni do. živelo. Podrobnosti o tem »Družabnem škandalu« prinesemo v Jutrišnji številki, na kar se cenj. čitalce že sedaj opozarja. 925 — Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči sla. čaji: 1 poskušen vlom. 1 pretep, 1 poškodba tuje lastnine, I prestopek posesti oroJia brez dovoljenja. 1 prestopek trpinčenja JU vali. 2 prestopka avtopredpisov, 4 prestopki cestnega policijskega reda in 2 osumljeni! razširjenja letakov protdržavne vsebine. Aretaciji sta se izvTšii! 2 in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi prepovedanega povratka. Iz Maribora Excella |e najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino In obtl — Nadomestni deli za vse stroje J. GOREČ, LJUBURNA palača Ljublianske kreditne banke- Iz Ljubljane Znamka .Neosan', krema za čevlje, Vam jamči za dobro blago. tSOa motorno kolo samo prvovrstne znamke s i^vaivMii priklopnim vozom ali brez mega proti tako šnjemu plačilu. Donisi pod Značko 444 — 2547-a na upravo Jut.a. Kupim o_ »JarJevanJe«. Kakor smo že zadnlič na kratko poročali, le moralo «.ltirjevanje» rad' s'abega vremena odnastl. Tem lepše pa se nam obeta prihodnjo nedeljo te upati Je, da nam bo sv. Juri) ves dan s solncem kuril. Pripravljalni odbor Je z vso paro na delu te smelo trdimo, da bo letošnje »Jur jevanje* tako slovesno te zanimivo, kakor še n'k?H poprej. Sveta dolž-rost vsakega rodoljuba pa je. da v ned;'Jo dne 10. maja posetl ljubljanski Grad! Naj se nlkdo ne Iz govarja. da nima časa! «JurJevanJe» traja ves dan te vsakdo, ako le hoče. s! lahko utnra vsaj par ur. da p^sct| prireditev te s tem zadosti svoji narodni dolžnosti. Torej rodo'Jubl. bodisi posamezniki, kakor tudi društva in korporacije. v nedeljo dne 10 maja na svidenje «tam gor!». 924 u— Zahva'a. Akademsko društvo Jirgrv slovenskih tehnikov v Llubljan! se najtop-leie z?hvaljuje ceni. občinstvu ki je s svojimi darovi ob pril kl cvetličnega dne 26 apri'a pripomoglo do lepega uspeha te una. da mu ostane I nadalje nak'onJeno. — Odbor A. D. J. T. „_ Mestna Orluna v S'?kl opozarja svoje članstvo, da bo vsak. ki ne bo redno vršil dolžnosti (p'ačevanla članarine itd) kraikomalo črtan Iz organizaclle. Uradne ure organizaciie so vsak petek In soboto od 7. do 8. ure zvečer v društvenem lokalu pri br. Stepičti. V tem času naj vsakdo poravna svojo članarino. Na razpo'azo so tudi vsi orjunašk' časopisi. Malomirnelev te omah')lvcev ne potrebujemo. Zdravo! — Odbor. u_ Dijaške gospodinje imajo v č^trtrk dne 7. ma'a ob 4. uri popo'dne važni mesečni sestanek pri »Novem svetu«. 921 u_ VsaS Ljubljančan te sploh kdoriol' bo prihodnjo nedeljo dne 10. maja v Liub-'Jani, naj ob priliki cvetličnega dne »Centralnega akndemskesa podpornega društva« prispeva Pi svoji zmofnost! za čim najlepši uspeh dobrodelne ako:je v svrho podpiranja nnših najbcdneišlh vlsnkošnlcev. 926 u— Kolo lngoslovcnfkh se*>er v Stena-njl vasi ponovi dne 10. t. m. ob pol 15. uri v snkolskl telovad-itc' l*ro »Lcgljonarjl«. Ohenem se vrši vrtna veselica s pro*«o zabavo in plesom. Scx!e!u'e g"dha Dravske divizije. V slučaju sbbega vremena se vrši veselica v zaprtih prostorih. V nedeljo vsi k Ko'ašlcam v Stepanlo vas! Odbor. u— Gospodr-r«ko te Izobraževalno društvo za dvorski cVra! naznanja svojim članicam in članom, da začne društveni b'asraj-nik pobirati tek^m mala članarino za le*o 1925. v znesku 6 Din. 925 u— Prijeta komunistična agitatorja. V pondeljek sta bila zalotena dva delavca, neki France Cu'kar te Anton Krajan, ko sta razširjala med ljudi po cesti In loka'lh komunistične letake hujskaške vseb:ne proti državi Predana sta bila državnemu pravd-ništvu. u— Pockne očiščene in nasipane z nov m peskom, ogra-ia obnovljena. Postavili so tudi nove napisne table te popravili otroško 'grišče. Prebivalstvo z zadoščenjem opazuje to skrbno renovlranje. V parku pa je od jutra do ve-čera živahno vrvenje te res novo življenje, čeprav leži tako rekoč že zunal na p-ljo. V b'ižltr je športno igrišče, kjer prav m3r-IJivo in glasno premetavalo žoge. tudi vijaki Iz sosednjih kasarn. Kai če bi se ?t mestni stavbn' urad enkTat spomnil vedno blatne ceste, ki vodi odtod čez železniški tir na Tržaško cesto? Ne dela baš časti * bližini lepega državnega mostu. a— Mariborski klerikalci zopet v boju zs srbščino. Medtem, ko dr. Korošec v Beogradu trga z vrat klerikalnega k uba napise radi osovražene clrile, se njegov žurnal .Naša Straža« v Mariboru bori za uvajanje srbohrvaščine v naše šole. Včerajšnja •Straža« že ponovno napada vlado, da It par tednov ni uč telja srbohrvaščine na ma-rlborskih srednjih šolah. To .Stražn. bo treba vzeti na volilne shode med našim judstvom. kier klerikalci tako srdito udr-hajo proti srbohrvaščini na naših šolah. Kie rikalcl nas bodo nazadnje res čisto zmešal s svojo taktiko In programom: v Beogradu enkrat za, drugič proti, v Mariboru za, m deželi zopet proti. Kam pa to pelje, kam to gre. g. Korošec? a— »Pri mamici Je raj...» To ljubko pravljično igro z rajalnlm! nastopi cvei^ palčkov In vil bodo razen danes popoldie ^e tudi v nedeljo dne 10. maia ponavljal! ob 15. uri popoldne v Narodnem gledališču. Razen tega Je na sporedu še tudi 6 pevskih točk. ki jih lzvalajo dtklice osnovne te meščanske šole. Prireditev sama kot tud! blag namen v prd otroške bolnice zasluži vso oodporo Mariborčanov. Obisk pa pripora jamo tudi odraslim, ki bodo našli dovolj užitka nad ljubkostjo naše mladine. MWo nedeljo je b i pri predstavi navzoč tudi pr> svetni Inšpektor dr. Pollanec. a— Aretacija tihotapca. Te dni se Je posrečilo najti tudi tovariša dne 29. apri'a pn Sv Križu nad Mariborom ustreljenega tihotapca Ivana Cerniča. Cernič Je bil namreč takrat v družbi Ivana Strainšcka Iz Mar-bora, ki pa je po strelu ušel, medtem ko e Cernič padel. Strajnšcka so te dni na«'i v" Cvetlični ulici ter aret rall niega in brata ustreljenega. Franca Cerniča. Pri nJem so našli še mnoso tihotapskega blaga. Iz Celja e— U demokratske stranke. Redni »e- stanek krajevne organizacije demokratske stranke za mesto C«'|e se vrši danes v sredo ob 20. uri v klubov! sofr Celjsk-« doma. kraievna organizacija za celisko ok štvom :n mestno občino rad: ureditve meo sebojnega razmerja. Da druStvo dosiel » mog'o zadovoljivo delovati, kakor b, b: že'etl, le bilo krivo gotovo tudi neure!en< pravno razmerje nied društvom In mcsini občno, posebno pa tudi to da društvo »a Je že par let nI prejelo od občine nikax' podpore. Odprava indeksa v Avstriji V raznih panogah gospodarskega življenja se je v nekaterih državah po vojni uvedel indeks, to je stalno razmerje med dohodki delojemalcev in življenjskimi potrebščinami. Pred par leti se jc ustanovila v Avstriji komisija, ki se je sestajala v rednih presledkih. v zadniem času navadno mesečno, in jo tvoriio zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Ta paritetna komisija je na podlagi avtentičnih podatkov izračunala. za koliko odstotkov se je življenje podražilo v primeri s prejšnjim razdob-iem. Za isti odstotek so se potem prejemki zvišali ali znižali. Skorai vedno seveda zvišali, ker so cene splošno le rastle. Urejevanje plač je šlo avtomatično in ni bilo treba delati delavcem, uradnikom in drugim delojemalcem nikakih posebnih korakov, ampak so se njihovi prejemki avtomatično za nrihodnii mesec zvišali, na primer za 5 odst. Seve da je bil. oziroma je še indeks nekak circulus vitiosus. ker so delodajalci za isti odstotek, za katerega so morali zvišati plače podražili svoje izdelke. Ali delojemalcu je bilo le pomagano in so bili njegovi prejemki vsaj kolikortoliko primerni. Po stabilizaciji avstrijske valute je postal Indeks skoraj brezpredmeten, ker so se prejemki ročnega in duševnega delavstva že toliko uredili, da so plače sedai precej stalne, pa tudi cene. Indeksna komisija ie sedaj sporočila delavstvu in uradnikom, da so delodajalci odpoklicali iz nje svoje zastopmke. češ da je čas. da se indeks ukine. Zato tudi ne bodo delodajalci pristali na morebitni predlog strokovnih organizacij po reviziii indeksne formule. Komisija strokovnih organizacij in delavska zbornica v Avstriji sta na podlagi tega koraka delodajalcev sporočili svoie sklepe ministrstvu za socijalno politiko. Avstrijska vlada bo se-cai razmišljala o nadaliniih korakih, ki jih bo treba storiti v tej stvari. Vendar se bo poprej skušala sporazumeti z zastopniki obeh strank, delodajalci in delojemalci. Skrivnosti Marsa Lansko jesen je nudil Mars izredno ugodno priliko na opazovanje. In sicer v času svojega »velikega protistania*. ki se ponavlja le redkokdaj. Vse svetovne zvezdarne so ga opazovale in fotografirale. Proučevanje nakopičenega gradiva je zahtevalo mnogo časa. Sele sedaj smo dobili »uvodno poročilo«. Mars je temeljito razočaral vse. ki so hoteli rešiti uganko njegovih kanalov. Sicer čista in jasna atmosfera je bila lo pot polna oblakov. Kljub temu so videle vse zvezdarne znamenite kanale. Dr. Slvfar. ravnatelj opazovalnice v Arizoni, kjer nikdar ne dežuje, je celo odkril več novih prekopov. Zanimivo je. da so se videle te črte le skozi male. kvečjemu 98 cm daljnoglede. Večja stekla so dala nejasne slike v obliki posameznih temnih madežev. Skozi znameniti tri in pol metra široki pariški dalinoeled se ni videlo nič. Nemški učenjak Knuhl v Babelsbergu je videl prvotno z 40 cm dalinosledom le madeže. Zožil ie cev na 20 cm in je razločno videl kanale. Vsled tega narašča število pristašev, ki so mnenja, da so Marsovi kanali le optična prevara. — Temni madeži, oziroma črte se strnejo skupai pri slabem povečaniu in tvoriio takozvane »kanale*. Močnejši daljnogledi pa rooet uničijo prevaro. To ie stališče Kniihta. Antoniadiia in drugih. Nasnrotno so Američani boli zaunliivi ;n trdiio, da obstoje kanali v resnici. V Ameriki so prekope celo fotografirali. Ni dvoma, da ima Mars atmosfero, ki ie slična naši. Beli madeži, ki so se talili leta 1909. (v času zadnjega protistania). so natančno oonovili iste iz-premembe tudi letos. Dr. Slvfar ie prepričan. da imaio na Marsu pomlad in leto. Računi so dognali, da ima Marsovo ozračie 7 do 18 stopinj toplote oo Celziiu in torej odgovaria jasnemu mrzlemu vremenu na zemlii. Zanimiv rezultat opazovanja je dosegel prof. Pickering na Jamajki. »Ka Frank O ' r: Smrekine sence Kar v naprej vam oovem. da prav nič ne veruiem v strahove in da bi me ta storra. ki vam io sedai povem, nikdar ne zanimala in bi io bil že davno pozabil. da se ni zgodil z mojim prijateljem Bcrnikom žalosten slučaj, ki je dovolj vznemirial vso okolico in oblasti. • • • Leoo zimsko noč smo sedeli pri čaiu na Bermkovem posestvu blizu mesta. Jaz sem t)il čestokrat gost te ljubeznive družine, ki se ie od'ikova1a oo nekaki notram'? in resnični finesi. ki jo dandanes 'tako redko naideš. Stari Bernik. častitljiv mož srebrnih las. ie bil sicer rcdV:h besed, toda če ie začel govoriti, si slišat 'Z niegovih ust marsikaj zanimivega. kar ti ie gotovo ostalo v spominu Drugi član družine, gospodična Marica, pa ie bila noo kar se tiče nlenlh biološki! funkcij,* Je Izvajala. »Vladarji tn cerkev »o hoteH. da ostane žen« v nevednosti KeT torej ni tnala kako kontrolirat! reorodukefk) In Je naravnost težila po zgodnji mož'tvi Je bfla vedno odvisna od moža. Znanost kontrole porodov pa zagotavlja ženi zsodnlo možitev In vsaj nekaj let gospodarske neodvisnosti. Do 25 leta naj M zakonca počaka!«, da bi položila trden temelj svoj' bodočnosti potem p« sl naj W privoščila enega otroka. S skrbno uporabo kontraceptlvnOi sredstev K bila potem starlša zaslgurana, da Ju ne bi zasadi drogi porod prehitro ln pretrgal prezgodaj materino skrb sa prvega otroka.* NIČ manj hrteresantno od tega referat« Je bilo poročilo dr. Marije Stopesove, k! Je ustanovila i 1920 k'lniko porodne kontrole v Londomi, najstarejšo te vrste ▼ Angllli Rekla Je. da se Je do I. 1924 zst-klo na kliniko 5000 žen, od katerih Je 4834 vprašalo za Informacije o preprečen!« nosnosti. Vzrok!, k! so Jih navedle prosilke, »o različni. Veliko število žensk Je bolnih In nesposobni za porod, toda večina sc Je pritožila, da Imajo več otrok, kot pa morejo skrbeti zanle. Ostalih !«> prosilk Je b!Jo sterilnih In so zahtevale Informacile, kaj naj delajo, da bodo mogle rodi«. Petletna Izkušnja na k!'niki Je popolnoma ovrgla trditev, da povečuje porodna kontrola nemoral-nost, ker pomaga uiti neporočenim ženam posledicam spolnih odnošajev. Izmed 5000 prosilk sta bili »amo dve samski ženski in 52 Je bilo zaročenk, ki so Izrekle željo, da bi rade odgodile materinstvo za nekaj časa, da se gospodarsko opomorejo. Javno mnenje v Angliji glede tega vprašani« se Je zelo hitro spreminjalo. Spočetka so se ženske sramovale vprašati z« In- formacije, sčasoma je to prenehalo to danes se žene že zavedajo, da imajo popolno pravico vedeti ln razumeti kako Je treba preprečiti oploditev, če nočejo Imeti otrok. Voditelj! klinike se prav zdaj bavtjo z načrtom, po katerem bi prevzela vlada to delo ln bo ministrstvo zdravja tisto, M bo odgovarjalo na razna vprašanja o porodni kontroli tako da bodo privatne klinike nepotrebne, ker bodo postale državna ustanova. «Ce bi inteligenten prebivalec Marsa prišel proučevati našo dvillzacllo 20. sto-letja,* k podkrepil J. O. P. Blaud, sloveči angleški avtor, referate svoiih predgovorni-kov, «bi se neizmerno čudil paradoksu socialnega sistema, k! dopušča, da se na eai strani nagnete ogTomna masa ljudi, dočim se na drugI strani na tisoče razumnih ljudi ukvarja t metodami človeškega klani® na debelo.* »Svetovna zaloga živil ne zadostuje b!h za sedanje prebvalstvo zemlje, ki štejo 1750 milijonov ljudi Na milijone ljudi mora vsako leto stradati. In to število prebivalcev se mor« po sedanjem naraščanju podvojit! v prihodnjih 60 letih. Vsako leto naraste prebiv«!stvo sveta za 15 nrlijonov glav. Ako bi hoteli vse ljudi pošteno nasititi, bi bilo treba vsako leto kultlvlratl najmanj 40 milijonov novih okrov zemlji To se pa ne zgod'. Iz tega sledi da so stara središč« civilizacije vedno bolj natlačena z ljudmi, ki nimajo gospodarske eksistence. Boj za kruh, boj za obstanek ie vedno hujši Vladarji pospešujejo ta boj, namesto da H ga omilili in omtjili. Med vladarji med narodi Je Uuta tekma zs nove trge, nov* dohodke, mrve kolonije, nove dežele — za nove Izvore kruha. Ta tekma se od ča*« do časa poostruje (io v<)jne hi tedaj pride do klanj« ljudi na debelo. To Je stara pot. Nova pot, katero bodo morali narodi izhratl, če nočejo periodičnega klanja preostanka ljudi s topov! in s strupenimi plini, pa Je pametno organiziran« kontrola porodov. Kričanje, da kontrol« porodov pomeni samomor naroda ta bele rase, le kričanje Ignorantov, ki ne vedo, kaj govore.* Ko je tako prepričevalno končal BUtrt se je vaclo razpravljanje o protlporodnem serumu, o katerem Je poročal dr. James F. Cooper, direktor kliničnega raziskovaJ-neca oddelka Ameriške Hge za kontrolo porodov. Dejal Je, da Je v Ameriki ki Je d»> žel« potenciran«« evropskega materUHz-ma, bil M. P. Ourer, profesor soologlje » vtscontlnskl univerzi tt»M. ki Je odkril serum s« preprečen!e oploditve. Eksperimenti « tem serumom se vrše že nad leto dol v Ameriki. AngltJI ln v Nemčiii Poskulnje so so vrSIle na živalih in so se obnesle. 2l-vali n. pr. zajke. morske prašičke Itd, katerim so vbrizgniH serum v kri, »o post** le sterilne, to se pravi da s«tn!ce niso tonile mladičev. Čeprav so Nle oplojene. Vprašanje, če povzroči aerum trajno tterlhioat ali le začasno, »e n! rešeno, čakati bo treba še nekaj č«s«, preden se bo to dognalo. »PrihodnJ« poskušnj« ie bo vrši!« odslal dalje že n« ženskah. Samo lansko leto smo preJeM 50.000 pisem »merišklh žen. nsj Jih podučimo o porodni kontrcH. Razume se. da ni bilo treba dolgo čakati na prostovoljke za eksperimentiranje z novim protiporod-rrtrn serumom. Pismo prve Je prišlo iz Manhattan«. Piše. da Je «tara 35 let In Je bila že enajstkrat nosna v svojem zakonskem življenju. Svoje pismo zaključuje: .Prosim, pomagajte ml! Rešite mc mdaljnlh porodov, za katere sem telesno nesposobna, in dokažite svetu na meni da Je novi serum učinkovit' Vcepljenje Je zelo enostavno kakor cepljenje koz, leg?rja In drugih bolezni. Serum, ki se bo rabil za sedaj predvsrm pri sterilizaciji fizično In duševno škodljivih oseb, se vbrizgne v roko, in to Je vse. PoskušnJe se bodo vršile po odkrltelju seruma, prolesorju Ouverju. ki upa, da bo omenlenl serum v kratkem lako Izpopolnil, da bomo strmeli, ker bodo ženske samo takrat rodile, če bodo neubranljivo to tudi hotele.* ga vzljubi! in se začel zanj zanimati, kdo ie m ka«. Toda očetu nI bilo prav. da sem vpraševal o njem In mola mati je v takih slučajih navadm lokala in zato nisem več izoraševal oo tem čudnem gostu. Prihaial je večkrat ln tudi to vem. da sta imela z očetom včasih precej glasne nastope v biroja. Nekoč pa ie izostal ln moj oče se je kar prenovil in oživel. Bi! le vesel ln večkrat prav dobre vol'e. Ker me trgovina ni veselila, sem šel k mornarici; oče oa ie Trst zapustil ln se naselil na stara leta tukaj tn živela sta z materjo prav mirno in udobno, kakor liudje. ki flh ie žrvlienje že za seboj pustilo, ne hoteč jih moriti i vsakdanjimi skrbmi ln težavami Lepega dne — tss parnik Je trti na not! v Buenos Alres in smo bHl že daleč v južnoameriških vndah — sem stal ponoč! na krovu. PuSll izvrstno pipo finega kolonliskega hotandca In premišljeval dogodke svoie mladosti ta družine. Tako sem se zamislil, da nevihte, ki se ie z naglico bližala, ntti opazil nisem Nekai pa sem opazil. Cesar itv dan ne pozabim. Valovi so butati ob krov — vi si ne morete misliti, kako nesramne so ponočne nevihte v onih vodah — in na enem teh valov le nekai plavala Postal sem pororen In sem natančno pazil. »Saj ni nič,» sem sl mislil tn pome! oči. Pa se je zopet pokazalo. priplavalo čisto blizu krova in me pogledalo z velikimi zelenimi očmi. »Kaj pravite, kdo le bit? .. .» Jaz sem se zganil tn nervozno prijel skodelico čaja. Marica in njen brat sta tooo gledala v plamen v kaminu. Stari Bernik pa je vstal In prinesel novo steklenico slivovke. kot da hoče hrabrit? sebe tn nas. Meni se ie zdelo vse skupai čudno tn skoro smešno, zato sem molčal in pošteno pil . . . t _ , »Mislite si! On! zagonetni gost W je prihajal v nalo hišo. ko smo biti Se v Trstu! Toda sedaj nI bil več simpatičen niegov obraz, bil ie grozen —lasten Mežika! mi je t zelenoognjenlmi očmi se reža! in ml kimal . . »Po-zdravtien. bratec, že pridem po dedščl-m. le brez skrbi bodi...!»... To sem natančno slišal, prav kakor sedaj slišim samega sebe. Toda rt vam treba misliti, da smo imeli na oarmlku tako-!e stlvovko; tudi v tison letm se nisem pfl nobenega alkohola . . . Zbudil sem se ▼ kajutt. Mrzlica me Je tresla in pozdravil sem se Sele na konnem. Sal veste da je v južnoameriških mestih prav prijetno življenje, kj bi ga tudi takrat zalemal z veliko žlico, da nisem d^bil lepega dne. io sicer kmalu po tem do- godku pismo iz domovine: oče in mati sta dne tega ln tega nanagloma umrla .. . Jaz sem primerjal datum tn se odpelial nemudoma domov. Pomislite, nihče ml ni vedel razložiti vzroka njune smrti. Pozneje Pa sem iz očetovih listin, ki so bile priložene testamentu, izvedel žalostno novico, da sem Imel res v Trstu brata, ki ni bil sin moj« mamice in ki je baie končal s samomorom. Najbrže radi premoženjskih prepirov z moilm očetom -.-»_, Žalostna povest starega Bernlka i« izzvenela kot utrgana struna dolge In burne pesmi živliema. Zunai pa je bila kristalno bela ln svetla decembrska noč: ne noč. dan. jasen in čist kakor oooldan. dasi je bila ura ena čez polno«. Vstal! smo. da bi se postavili ln tu se je zgodilo nekaj, česar me ie še sedaj groza. Stari Bernik ie še! po kučmo v sosed-nlo iedilnico in tam naenkrat bolestno zakričal: „ _ »Tn je! Tu je! Prišel fe!» Nas vseh se je lotil strah, vendar smo 511 tia: pred oknom je ležal Bernik tn mrmral: »Na oknu je bil. trkal s Ceboi ob steklo in m« kimal . . .» • • • Mož je vsled premnoge pijače očivVf-ao preveč vživel v svojo povest ia. Finančna ofenziva proti Franciji Pariz. 27. aprila. Nimamo sicer še točnih vesti o tem, kakšni bodo konkretni predlogi francoskega finančnega ministra Calllauxa glede rešitve finančne krize, toda eno je gotovo, da namreč tudi Caillaux ne zna delat' čudežev. ?ač pa lahko sodimo po raznih pojavih v londonski City, kaj pripravljajo mednarodni finančniki za rešitev francoske finančne krize. Čakajo samo, kdaj bo pacijent pr. volji prebaviti pripravljeno pilulo. Mednarodni finančniki pripravljajo namreč za Francijo nekak Dawesov načrt z vsemi ponižujočimi kontrolam1, komisijami in biri-či, ki jih je morala doslej trpeti samo premagana država in ki so jih znali Nemci v svoii prebrisanosti vsaj deloma izkorViti zase. Ne gre sicer za zahrbtne načrte in naklepe uničiti francosko gospodarstvo, pač pa hočejo mednarodni finančniki obvladati inozemski tečaj francoskega franka ;n s tem pritisniti finančno in politično na Francijo. In če prištejemo temu še francoski po-nos dolžnika, je povsem verjetno, da francoske finančne krize ne bo rešil fran-oski minister, nego mednarodni odbor bankirjev Zveze narodov, ki čak2 navodil za durmi. V tem vprašanju so finančniki že dosje! grozili anglosaškim industrijalcem, da lim prepuste ves problem. Federacija angleške industrije je že zahtevala, nai Francija in Italija poravnate'svoje dolgove, da bi se zboljšal položaj angleške industrije. Zdaj so ti industrijalci nekam utihni'!. Namignili so jim, da pomeni padec franka ceneni francoski izvoz kar pa angleškim industrijalcem ne diši. Padec franka bi tud" spremenil izglede na izplačilo mednarodnih dolgov. Kaj torej početi? Pomagati si hočejo s preizkušenim receptom, da je treba delati tem večje dolgove, čim bolj ie država že zadolžena. In tako bi rada mednarodna finančna družba izposlovala Franciji ve'iko zunanje posojilo — govori se o 1 milijardi dolarjev — seve pod pogojem mastnih obresti in mizernega prejemnega tečaja Francija sicer že plačuje horendne obresti cd zadnjih notranjih posojil, toda ta denat gre v žepe lastnih državljanov in ostane torej doma. Toda glavni cilj bi bil dosežen, zaupanje v Francijo bi bilo obnovljeno. To je prva odškodnina, ki se nud' mednarodnim finančnikom in ia jih nič ne stane, pač pa mnogo nese. Zdaj pa je treba delati draginjo, da bi ne bilo tako lahko zbrati v anglosaško-židovskem svetu 1 milijardo dolarjev. Če bi pa izbruhnila vojna, bi lahko dobili ta denar tudi v sami Angliji saj se delajo in uničujejo novčanice, kakor pač nanese, kar je dokazoval letos delničar Midland banke Mac Kenna. Ali tu je druga nevarnost. Francija bi ne d-bila denarja, temveč bi ji bil dovoljen kredit v inozemstvu. Tudi to nič ne stane, kajti če je mogoče fabricirati novčanice, Je tem lažje izdelovati bančne obligacije. Zato pa bodo mednarodni finančniki zahtevali, naj se Francija odpove svoji suverenosti v valutnih zadevah, torej enem glavnih in bistvenih pogojev narodne neodvisnosti tn gmotnega blagostanja. Bankirji ne odpro blagajniških knjig in ne primejo za pero, dokler jim Francija vnaprej ne zajamči. da uredi vso svojo finančno politiko po njihovi volji. Zlasti ji ne dovolijo pod nobenim pogojem prekoračil meje sedanjega obtoka novčanic. S tem zanesljivim sredstvom hočejo zadušiti francosko industrijo in omejiti njeno izvozno kapaciteto. Ne sme se namreč pozabiti, da lahko francrsk; industrijski izdelki v sedanjih razmerah uspešno konkurirajo celo v Angliji sami. In zato hočejo mednarodni ka-pita'isti tej ekspanzivnosti francoske industrije postaviti meje. ki b! Jih ne mogla razširiti niti poznejša zakonodaja. Drugi pogoj je ureditev medzaveznišklh dolgov. Ustanovil bi naj se mednarodni odbor po Davvesovem vzorcu !n ta bi izdelal p'ačilni načrt s posebnim ozirom na to, koliko more Francija plačati. Na videz je to kavalir-sko popuščanje, toda vsi vemo, da več nego Je mogoče, ne more nihče plačati. Vse drugo so več ali manj malenkosti. Tako n. pr. bi morala Francija zastaviti Dav.esove reparac!jske bone, na podlagi teh bi bili izdani mednarodni boni Itd., kakor se ta papirnata piramida običajno gradi. Francoskega fin. ministra trenotno najbolj teži problem velikega notranjega posojPa, ki ga mora država v najkrajšem času po-. ravnati In v tej stiski mu mednarodni fi-T nančniki ne morejo nuditi druge pomoči, razen že omenjenega obnovljenega zaupanja in kredita, ki ga bo imela Francija v inozemstvu. če pristane na vse pogoje agresivnih angleških in ameriških bankirjev. Za domače dolgove si moralo Francozi poiskati denarja ined seboj, najprej potom posojil, potem pa s postopnim zvišanjem davkov. Pri tem bi inozemski kredit baje zboljšal tečaj franka in francoski izvoznlčarji lahko odgovore na to pretvezo: »Hvala lepa! Večji davki z ene in porast franka z druge stran-". In čim večji so dolgovi v inozemstvu, tem več moramo izvažati!« Pa le takoj tolažilo pri roki. Industrija naj gre k vragu. Toda porast franka privabi več inozemskega kapitala, to se pravi, do bo država še boli zadolžena v inozemstvu dočim se celokupnemu narodnemu gospodarstvu godi tako, kakor oni babi. k' je letela po stopnicah - čim dalje, tem slabše. Bilo bi naravnost usodno za francoski narod. če se nova vlada res ukloni zahtevam mednarodnih bankirjev in usmeri svojo finančno politiko tako, kakor i' svetujejo razni finančni krogi pod krinko .prijateljev Francije.* To je nevarna igra z ognlcm ln gat^kl petelin mora biti na straži. Kai t'či za vsemi temi pojavi? Gre za Francijo, za veliko zmagovito državo. Kratka vsebina mednarodne finančne ofenzive proti tei državi ie tale: Francija je zdaj na vrsti, da Jo prisilijo k mednarodni valuti (zlati pariteti) In da se njena uprava podredi mednarodnemu diktatu. Kaj pomeni valuta za gospodarsko življenje vs?kega naroda, nI treba posebej omenjati. G-spndar-ska moč in obvladanje va'ute je lahko konstruktivno ali destruktivno. V rokah tujcev je ta moč prej destruktivna, nego konstruk, tivna. Poleg tega vidimo, da so bankirj' vzeli državnikom še zadnje ostanke on:ga pičlega obvladanja finančne poliike, ki Jim ga Je dala v roke svetovna vojna. AnMija je bla prva na vrsti — fundirr.la je ednos no morala je fund'rati svoj dolg Ameriki ne glede na to, da-U ji kdo kaj plača. An-g'eški državniki pa lahko samo še ob strani gledajo, kako deluje angleški bančni sistem z Wall Streetom na to, da obvlada zadolžene evropske narode. Najprej se Je lotil ta sistem Avstrije, potem M.aždarske In Nemčije, zdaj sta na vrsti Fr?ncija in Italija Ameriška svetovna poli'ika se bliža svojemu cilju, narodne emlsiiske banke z zlato pariteto bodo anglosaška okupacijska armada v vsaki državi. Federal Re-serve Board bo ime! vrhovno pove'jstvo Lloyd George je to d~bro pogodil ko le dejal o Dawesovem načrtu: »Nikoli bi ne bilo priš'o do sporazuma brez samopašnega in brutalnega posredovanja bankirjev. Bankirji so pomedli z državniki, politiki, pravnki in žurnaMsti ter izdali svoje povelje kot absolutni monarhi ki se dobro zavedajo, da proti tem brezobzirnim dekretom ni nobenega vzklica. Ta sporazum ie skupno povelje kralja dolarjev ln kralja šterllngov.» Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. maja.) Turščica: sremska. 2 vagona t**; srM-Janska, za maj, ladja, 30 vagonov 197.5: sr-bijanska, ladja, Smederevo 50 vagonov 202; srirjanska ladja Donava, 40 vagonov 207. Tendenca nespremenjena. Dunajski goveji s?Jem (4. maja.) Dogon 4414 g'av. Od teh jih je bi'o 198 iz Jugoslavije. Zaradi večjega dogovora so cene nazadovale, ln sicer prvovrstni živini za 10, ostal' pa za 15 do 20 grošev pri kg. Za kg žive teže so notirall: voli I. 1-50 — 1.70 (izjemno 1.80 - 2.15), II. 1-20 - 1.45, Ul i _ 1.10 biki 1.10 — 1.45 (1.55), krave 0.95 — 1.30 (1.50) in slaba živina 0.55 do 1 šiling. Dunajska borza za kmetijske pro^uVte (4. maja.) Današnje dunajsko tržišče je bilo v splošnem prijazno. Zanimanje je bilo skoro za vse predmete. Le rž je ostala precej zanemarjena. Notirajo vk'jučno blagov-noprometni davek brez carine v šilin-ih za 100 kg: pšenica: domača 52 — 53, Rosafe 52.50 — 53; rž: 50 — 51; ječmen: domači 43 _ 46; turščica: 27.75 — 28.75: oves: 4175 _ 42.75; avstrijsko s*isnjeno seno: polsladko 12.25 — 13.25, sladko 14 — 14.50. spravili smo ga v posetljo Ko ie bila ena proč. torej, to ne strasi več. sem se poslovil, dasi ne posebno rad. toda imel sem v mestu zarana važnih oprav-kov. , , „ Kar vam tu na kratko povem, mi že ni treba več verjeti, kaiti jaz sam bi nairaie ne veriel in me je skoro malo sram pripovedovati. Moia pot do mesta ie bila uro hoda tn to radi snega, ki ie ležal dve pedi visoko. Noč ie bila tako jasna m čista, da mi ie bil največji užitek, hoditi v tei preiestni baini tišini. Sel s(em po kolovozni noti. ki ie vodila najprej čez po-lie. notem Pa io zavila ob reKi. Na bregu so sarnale iviaste vrbe in male smreke. Spodai Pa so pozvaniali srebrni valovi misteriiu zimske noči. _ 7- več kot polovico pota sem imel za seboj. Nič več nisem mislil na Bermko-ve požvižgaval sem napol tiho m mi-slil na onravke. ki so me čakali prihod- nkga dne. Na desni v grmovju ob reki se ie neko i zganilo. Iz vode se ie kadila prav lalv o megla kakor paičolan. «Kaj neki bi se zgenilo!« sem se na-STtphnil in žvižga! v noč. Ne. res se ie majalo tam. Jaz nisem j-'tel oogledati. vendar me ie nekai sililo. na'" pogledam. Na nobu ob vodi so stale v megli tri smreke. Ko sem se o*ri tja. ao mi vse tri pokimale. kakor da .iih ie zamajal silen veter. Jaz obstanem in smreke tudi obstanejo. Grem nanrej in vse tri smreke gredo vštric mene. na moji desni kakih petdeset korakov razdalie. Meni ie postalo vroče, pozneje pa sem se zasme-al: ^Strahovi, kar nlme. če vas je voba! ... Se kai pomenimo' . Ali pa morda meče lunina svetloba "tako luč, ki se potem optično lomi» ... _ Postanem in smreke tudi. Grem ra-orei in drevesa, vsa tri v enaki mzia-lii. se pomikajo naprej. Obstanem in za-kličem: «Kai ie. za božjo vol>o?» In tu. kakor da >e zrastla iz vsakega drevesa dolga roka, ki mi je kazala nazaj. «Kam?» zavpijem. In vse tri roke so mi iz drevja pokazale nazaj proti Bemikovcmu posestvu. • • • Kako sem prišel v mesto, me ne vprašujte. Bil ie že davno dan Ko sem opravil naivažne:še opravke, sem po kosilu legel spat. Komai sem zadremal, kar me zbude in povedo grozno novico: Ber-nikovo družino, očeta, hčerko in sina, so našli danes zjutraj umorjene. Morilca so že prijeli. Tujec je in je prišel iz daljnjih pomorskih krajev. = Trgovska In obrtniška zbornica za Slovenijo Je imela v tekočem tednu v pondeljek in torek odsekova zborovanja. V pondeljek popoldne Je zboroval finančni odsek, ki je obširno obravnaval načrt finančnega ministrstva o nejx>srednih davkih ter sklepal o pred'ogu. kako izterievati zasian-ke na direktnih davkih Isti dan ie zboroval odsek za pospeševanje obrti ter po dolgem razpravljanju pripravil predloge za plcnum o tem, kako bi bilo preurediti in poživiti obrtno pospeševanje v Sloveniji ob odločilnem sodelovanju zborničnem. Obr no pospeševanje vodi sedaj državni urad. Včeraj dopoldne so zborovali trgovski, obrtni in Industrijski odsek, ki so se poleg mnogih drugih številnih poslov pečal1 z vprašanjem gospodarskega sveta llojalne konkurence, s prometnimi vprašanji v Slovenili in v eks-portni trgovini osobto v lesni, nadalje z vprašanjem carine, ki postaja vedno usodnejše za industrijo v Sloveniji. V torek popoldne so zborovali cdo popoldne združeni odseki, ki so se osob to obširno pečali z vprašanjem ali in kako je prezidati zbornično poslopje po načrtih g. prof. Plečnika ter z vprašanjem popolne borze v LJubljani, nadalje z vprašanjem o ureditvi praznovanja prazn:kov in o predlogih, kako je urediti delovni čas v trgovini in obrti v naši državi. Og'ašenih je bl'o mnogo predlogov za današnjo plenarno sejo, čiie dnevni red smo te dn: priobčili. = Enotne uzance na zagrebški h beograjski borzi. Včeraj so se začela posvetovanja zastopnikov beograjskih denarnih zavodov in beograjske borze o poenotenju uzar.c zagrebške in beograjske borze. Udeležene! so baje v večini za poenotenje. Posvetovanja bodo trajala več dni. - Zaklluček zagrebškega velikega se!ma. Pomladanski zagrebški velik! sejem, ki se je vršil 9 dni je bil zaključen v pondeljek. Tudi zadnji dan jc bilo precej posetnlkov, zlasti iz okolicc in iz samega Zagreba. Skupno število posetnlkov na ta dan se ceni na okrog 10.000. Zadnji dan je posetil sejem tudi zagrebški nadškof dr. Antc Bauer v spremstvu svo;ega tajnika. Po cenitvi prirediteljev je sejem uspel nad pričakovanje. Podrobnejše poročilo o poslovanju bo izdano v nekaj dneh, čim se zberejo potrebni podatki = Cenovnik za zavarovanje valute ob Izvozu blaga za dobo od L do 15. t. m. je objavljen v »Uradnem listu« št. 41. = V trgovinski register sta se vpisali v Sloveniji naslednji tvrdki: Brata Šumer ln drug, trgovina v Celju in »Danica«,- družba z o. z. za razpečavanje mineralnih in kemikalnih izdelkov v Mariboru, podružnica v Ljubljani. Izbrisala se K mdka: Majhe-nič, Koser in Brossnitz v Ljub!jani( ker se je družba razšla). = V zadružni register se je vpisala Plan-šarska zadruga Stranje, r. z. z o. z. v Spod. njih Stranjah pri Kamniku. Izbrali sta se Gospodarska zadruga čevljarjev v Ljubljani r z. z o. z. v likvidaciji (ker je likvidacija končana) in Nakupovalna in razpečevalna zadruga za klavno živino v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji (ker je likvidacija končala.) = Redni občni zbor Ima Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani dne 19. junija ob 16. v društvenih prostorih. = Poravnalni narok v poravnalni zadevi zapuščine Vinka Majdlča v Kranju je določen na 15. t. m. ob 9. Predmet je glasovanje o končnem poravnalnem predlogu, ki je na vpogled pri deželnem sodišču v Ljubljani, odde'ek III. — Potr'cnl poravnavi. Poravnava firme F. in M. Rozman v Ljubljani z upniki je po. trjena. — Dalje je končano poravnalno postopanje dolžnika Jožefa Volavška. krojača v Vrbnem pri 2alcu, ker se Je dolžnik poravnal z upniki. = Konkurz je razglašen o zapuščini Ven-delina Stareta, trgovca v Ljubljani (prvi zbor upnikov 8. t. m. ob 10.) o imovini Marije Pristernikove. trgovke v Mariboru (prvi zbor upnikov 13. t. m ob 9.) in o imovini Franca Pavlina, mesarja in gostilničarja v Škof jih rižah pri Radečah (orvi zbor upnikov 19. t. m. ob 10.) — Konkurz o imovini Milke Kos v Mengšu je odpravljen, ker se je vsa masa razdelila. = Tržišče jajec Položaj na tržišču jajec se v zadnjem času ni spremenil. Domače nakupne cene so se gibale med 0.75—0.90 Din za komad. Mestoma se dobe tudi jajca po 0.50 Din komad, toda ponekod v Prekmurju in ob štajersker-hrvatski meji. Na ljubljanskem trgu se plačujejo komad po 0.87 do 1.25 Di-". S Švico se trguje na bazi 135—140 švicarskih frankov in z Nemčijo na bazi 120—125 ziatih mark fco pariteta Buchs. Kot konkurent Jugoslavije na zunanjih tržiščih je nastopila poleg Rusije ln Bolgarske tudi Rumunija, ki je s 1. majem otvorila izvoz jajec Na Dunaju se trguje jugoslovensko blago komad po 14P.0 do loOO aK. v Angliji pa po 11.5 do 12 šilingov za 120 kemadev. Izvoz preko Ljubljane je v zadnjem času priličen, in sicer se izvaža večinoma v Francijo, deloma v Italijo ter Švico in nekaj v Nemč'jo. V Avstrijo se izvažajo jajca preko Maribora. hiša pariteta LJubljana 0—«70. avstralska, rinfusa, pariteta Ljubljana 0—465, Hard Winter št 2. rinfusa pariteta LJubljana 0— 490. otrobi pšeničnl: debeli, fco vagon Ljubljana, I vag. (215), drobni fco vagon Ljubljana 0—190; turščica, promptna. pariteta Ljubljana 215—0; oves makedonski, orig. pariteta Ljubljana 340—0: krompir rumeni, fco štajerska postaja, 0—115. roža, fco štajerska postaja 0—135. ZAGREB. V efektih ie bila tendenca tudi danes prijaznejša. Od bančnih papirjev se ie okrepila Eskomptna. Večji promet je zabeležila Jugo. V industrijskih papirjih je bil promet srednji, a tečaji so v glavnem zadržali včerajšnjo višino. Od državnih papirjev se je trgovala v večjih stavkah Vojna škoda, ki je poskočila na 169. V d e v i z a h je tendenca nekoliko oslabela ki so zato tudi tečaji napram včeraj malenkostno popustili. Blaga je bilo na tržišču zadosti a tudi Narodna banka je dajala posamezne čeke. Promet je bil običajen. Nekaj več se je trgovalo z devizami na Italijo, London hi Prago. Notirale so devize: Amsterdam 24S5— 2515, Dunaj 869—8S1, Berlin 146S.5— 14S3.5, Bukarešta 29.5—30.5, Italija izplačilo 253.75—256.75, London Izplačilo 299.90— 302.90, ček 300—303, Nswyork ček 61.794— 62.54, Praga 183.05—185.45. Sofija 47.50— 49.50, Stockholm 1647.5— 1657.5, Švica 1197.5 1207.5: valute: dolar 61—61.80; efekti: bančni: Trgo 15—16, Hrvatska 34 35. Eskomptna 105-106, Poljodjelska 17-18, Kreditna Zagreb 105—110, Hipo 61-62. lugo 97—99, Ljubljanska kreditna 237.5— 240, Praštediona 800—0, Etno 85—92.5, S!a-venska 70—7!, Srpska 130—132. Narodna 0—3500; Indirmstrijsk': Eksploatacija 42—44 Dnbrovačka 590—0. Šečerana 570—580, Isls 52—53, Nihag 48—50, Gutmann 360—370. Slaveks 165—170, Slavonija 54—55, Trbovlje 380—390, Vevče l lO-O; državni 7% posojilo 62.5—63, agrarne 28- 29 Vojna škoda perkasa 166—169. obračun 169.5. BEOGRAD. Na današnji borzi je bil položaj za devize prilično neizpremenjen napram včeraj. Zaključevalo se je na bazi 8.30 _8.32 za Beograd v Curihu. Narodna banka le zdatno Intervenirala tn to zlasti v devizah na London in Švico. Po borzi je ostala tendenca neizpremenjena. Notirale so devize: Dunaj 877.5—887.5, Berlin 1478— 1485. Bukarešta 0—28.75, Italija 255—255 25 London 301—301.20, Newyork 62.10—62.15, Pariz 325.5-326.25, Praga 184—184.25, Švica 1200—1202. CURIH. Beosrad 8.35, Newyork 517.20, london 25.095, Pariz 27.10. Milan 21.22, Praga 15.325, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.40, Sofja 3.775. Dunaj 72.80. DUNAJ. Beograd 11.41 - 11.45. Berln 168.78 — 169.38, Budimpešta 99.55—99.95. Bukarešta 3.25 — 3.27, London 34.42—34.52, Milan 29.13 — 29.25, Ne\vyork 709.35—711.85 Pariz Varšav_ Curih 137.17 — 137.67; dinarji 11.37—11.43 PRAGA. Beograd 54.55. Dunaj 476.25, Rim 138.75 Newyork 33.75, CuTih 653.875. BERLIN. Beograd 6.75. Dunaj 59.055 Praga 12.425. Newyork 4.195, Curih Sl.ll. LONDON. Beograd 301, Newyork 485.125 Italija 118.25. Švica 25.09. Spori Avstrija : Madžarska 3 :1 (2 :1) Dunaj, 5. maja. Današnja mednarodna nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko je končala z zmago Avstrijcev v razmerju 3 : 1 (2 : I). Rezultat ne odgovarja dejanskemu razmer« ju sil v moštvih, ki sta se pclcazal; skoraj enako močni. Glavna zasluga za zmago Av« strije gre levemu krilu Fischerju, ki je za vse tri gole pripravi! žego v kazenski pro« štor ter jo odda! najboljše plasiranemu na« padalcu. Krilska vrsta Madžarov je bila slabša od avstrijske. Tudi v hitrosti so bili Avstrijci boljši Tekmi, ki jo je vodil praški sodnik Cej. nar, je prisostvovalo 50.000 ljudi Staietni tek Laska skozi Ljubljano Lask razpisuje na nedeljo 10. maja t. 1. ob pol 11. uri ob priliki proslave petletnice obstoja kluba stafetni tek skozi mesto in preko gradu za poka! Laska. Stafetni tek se vrši na 4050 m dolgi prej! s šestimi predajami in moštvom sedmih te« kačev brez handicapa s startom pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti in ciljem pri Univerzi v Vegovi ulici. Dolžina posameznih medpredajnih prog je sl-de-Ia: 1. Start I. predaja pošta 2S0 m. 2. Pošta. II. predaja začetek Frančiškanskega mosta 260 m. 3. Frančiškanski most. I!I. predaja Vodnikov trg 340 m. 4. Vodnikov trg — Študentovska ulica — Grad (višinska toč« ka 364) po vozni poti navzdol IV. predaja 1470 m. 5. Karlovska cesta « Privoz « Src dina « Janežičeva ul. • Trnovski pristan. V. predaja št Jakoba most 1150 m. 6. C-ojzova cesta. VI. predaja Valvazorjev trg 350 m. 7. Valvazorjev trg « cilj univerza 200 m. Pravico udeležbe imajo vsi klubi včlanje« ni v JLAS-u. Prireditev se vrši po pravilih JLAS*a. Zmagovalec dobi dar, poka! Laska. Višina prijavnine za moštvo je 40 Din, ka; tero je vposlati s prijavo moštva do 9. mž« ja 1925. do 12. ure na naslov: Ljubljanski »kad. športni klub, univerza, Ljubljana. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnini. Službene objave Moto-Snvezb (Iz seje uprav, odbora 23. IV. 1925.) Savez Je prejel podrobni program konfe« renče mednarodne motorne federacije v Parizu, katere se udeleži tudi savez po svo« jem delegatu g. dr. Ryba?u. Določijo se pogoji za izdajanje triptikov na podlagi dopisa Avtokluba v Beogradu od 37.14 _ 37.30 Praga 21.015—21.095, ,2 tprija Avtoyub, sekcijo Ljubljano, se ,-a 136.33 — 136.63 Sofija 5.14—5.18, | r>pms)i da osvojj tudi ona enake pogoje za Ljubljano. V tem smislu se reši njen do« pis od 6. aprila. Za nabavo saveznih znakov za motocikle in člane ae počaka še do prihodnje seje s sklepom za naročilo. — Savez je prejel m darilih 2000 Din. Save« sklene, da se udeleži športne raz« London 4.85, Švica 19.33. Sokol NEWYORK. Beograd 1.62, ItaKja 4.1075, j staTe o priliki Ljubljanskega velesejma ter poziva v ta namen vse klube v Sloveniji dt sodelujejo ter ee odzovejo pozivu Vele. sejmske uprave. Zavarovanje napreduje prepočasi. Gani se ne zavedajo zadostno pomena in ugod« nosti ki iim jih nudi kolektivno zavarovanje. katerega je sklenil savez. Vsled tega je potrebno, da motociklisti v lastnem inte. resu medsebojno propagirajo zavarovanje ter se prijavijo takoj zavarovalni družbi Ju« goslavija. S. K. Primorju se je zavrnilo njegov po* ziv ra nominiranje sodnikov, ker ni član saveza. — «Edc!weiss» v Mariboru nazna> nja, da ne more zasesti termina 31. maja in junija za medVlubske dirke na Teznu vsled praznovanja 25!etnice, vsled česar je ta termin prost ter ga more vporahiti kak drug klub. — Gradjanski športni klub piše glede verifikacij in športnega glasi!« ter se mu pojasni, da je izključno Šport v Beo« gradu glasilo Saveza. Motoklub Zagrrh se je prijavil kot član. Načeloma se odobri sprejem, vendar mora izpolniti v pravilih predvidene pogoje. Tajnik I. Bor^e LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, dru^e ponudbe hi v oklepajih kupčijske zaključke.) Vrednote: 7% posojilo 62—63.5. Vojna škoda 162—164.5. Celjska posojilnica (200), Ljubljanska kre ditna 217—0. Merkantilna 110—424, Praštediona 795—S05, Kreditni zavod 190—200 Strojne 0—135, Trbovlje 3S0-^85, Vevče 110—0, Stavbna 265- 280. — Blagor les: jelovi hlodi, od 25 cm premera naprej fco nakladalna postaja 0—650; škorete- 12 mm od 25 cm premera naprej 3 m dolžine, fco nakladlna postaja 0—650; škoruete. 12 mm. Sokolski z!et v Kranjski gori V nedeljo dne 10. maja prirede sokolska društva z Jesenic. Javomika in Mojstrane majski zlet v Kranjsko goro, kjer se vrši javna telovadba navedenih društev, spojena s koncertom jeseniške sokolske godbe, v lepem senčnatem vrtu gostilne «Slavec» v Kranjski gori. Odhod z Jcsenic z vlakom ob 9.30 do Gozda - Majtuljek, nato pa pohod z Jeseniško sokolsko godbo na čelu proti Kranjski gori peš kjer se vrše ob tej priliki Izkušnje Z3 Javni nastop. Začetek lavne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi vrtni koncert Jeseniške sokolske godbe pod vodstvom priznanega kapeln ka g. Ribola. Vstop nina prosta. Vsi llubitelji narave in prijatelji Sokolstva vse Goren'ske iskreno vabljeni. Vožnja za članstvo proti Izkaznic" po-ovična. V slučaju slabega vremena se zlet preloži na prihodnjo nedeljo dne 17. maja z is'im sporedom. Članstvo v kroju, članice z znakom! — Zdravo! So\olsko društvo v Šošfa:iJn uljudno vabi vsa v celjsk: sokolski župi včlaniena društva, da se polnoštevllno ude'eže maj-niškega Izleta ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Šoštanju dne 10. maja. Spored: Po prihodu popo'danskega vlaka ob pol 3. uri povorka do Soko'skega doma. svečana otvoritev istega, ogled stavbe in vp:sovanje v spominsko knjigo; nato velika ljudska ve-se'ica s sodelovanjem polnoštevilne rudarske g--dbe Iz Velenja, pevskimi ln drugim' točkami. Ob pol 8. url zvečer telovadna akademija, po Isti ples. Članstvo v krojih društva s prapori! Iz Šoštania vozi ob 2^.43 posebn5 vlak do Celja. Za udeležnike lz vseh postaj v Sloveniji je dovoljina polovična vožnia: isti naj kupijo enosmerne vozn" listke, ki velinio, oprem"Jeni z mokrim žigom postaje Šoštanj in potrdilom društva, obenem za povratek. Bratje in sestre! Po-Jeklcnite z mnogobrojnim poletom našo vo'Jo ln moč. da ne klonemo, kajti črkajo nas še velike In težke naloge, da ostane ponosni naš Sokolski dom neomaino trden v svojih temeljih kot obmejna trd-Java narodnih borcev bodočih dni... Zdravo! — Odbor. , Majnlškl Izlet cctjskcga Sokola. Clanl, članice in gojenke Sokolskega društva v Celju prirede v kolikor niso udeleženi pri društveni izb mi tekmi, v nedeljo dne 10. maja Izlet v Šoštani. Odhod Iz Celja v nedeljo ob 7.50 zjutraj do Rečice na Paki. odkoder se podajo udeleženci m Goro Oljko, po daljšem oddihu pa nato v Šoštanj k otvo ritvi Soko'skega doma. Povratek z večer- Službene objave LLAP. (Iz seje tehničnega odbora z dne 29. IV.) Razpis izbirnega mitir.ga z« sestavo iu. goslovcnske reprezentance za mednarodno lahkoatletsko tekmovanje, ki se vrši dne 13. in 14. junija v Firenci v Italiji Miting se vrši v dneh 16. in 17. maja na nrostom S. K. Ilirija, in sicer v soboto 16 ob 14 v nedeljo 17. ob 9.30 dopoldne. Pio. gram za soboto: teki: 100. 400. 1500. 4 X 100 m, skok v vlš. v zel., met d'ska in kopja. Prog-am za nedeljo: teki: 200. 800. 5000. 4 X 400 m. skok v da'i. z zaL 4 X 100 in 4 X 400 tečejo le kombinirane štafete. A' o bodo potrebni pri posameznih tekih tvdi predteH izpremeni juriia vrstni red tek« movania. Prijave je poslati na naslov: Ba!te«ar Iva:, ravnateljstvo drž. žel. odd-!ek III/3. Ljubljana, in sicer najkasneje do 13. V. 19i> ob 18. uri. Prijavnine r.i r^-aVe. Citajo se za La«k: Lang K-rt. Orr!sdii Franjo. Za T. K. D. Atcna: Zanner Frd*. Novakovič Boža, Ceme Olga. Zupančič He. len«. Petrič Mart«. Elvira Hille.Janša, Pajk Hana. — Tajnik II. 13 mm. 4 m dolžine, paralelne, monte, fco nim vlakom v Celje, ^"-nice edagoBije na ljubljanski univerz' predava v četrtek dne 7. maja točno ob pol 9. ur! zvečer v fizikalni učilnici gimnazije o temi «Masaryk kot človek'. Akademsk; krožek. SV. KATARINA PRI TRŽIČU. Zadeli smo v živo. Častiti g. župan skoral ne vedo kaj početi. Jezijo se in jezijo, pa vendar nič ne opravijo, kajti povsod primejo za to presneto smolo. No, in v tej sveti jezi in smol: so se naenkrat domislili, da Je bil zadnji dopis v »Jutru« priobčen iz osebnega sovraštva dopisnika, pa da sta dva. Prvi da je dotlčni delavec, ki so ga spodili v Bornovi to*'3rni iz službe ker se Jim ni dosti petoslinil, drugi pa je nekdo, ki ga župan sicer dobro pozna, toda molči o njem. Ta misel preganja sedaj »dobrotljivega župana« In s to mislijo in sveto jezo so sklenili dobrotljivosti polni župan, da bedo krat kotnalo po orožnikih aretirali domnevana krivca. Najprej prvega in potem še drugega, če pri prvem ne bo nič. O. župan, tu se pa vse skupaj konča. Ml smo zadnjič dovolj lasno napisali, da nikar ne obsojajte raznih oseb radi dopisov, kajti ne maramo, da bi kdo drugi trpel radi nas. Če si ne znate razložiti dop:sov, potem ne tiščite z glavo v zid, ker pravih dopisnikov ne boste dognali, pač pa boste mesto njih prejeli še nekaj dopisov »vam in resnici na ljubo®. BLED. Na našo netteo se |e oglasil t »Slovencu« xnanl gospod, ki skula opravičiti nemški napis na Lergetporerjevi vili, s nekakimi zaslugami umrlega fotografa Ler-getporerla za tedanll nemški Bled in tudi v svojo korist, saj Je zapustil čedno premoženje. Slovenskemu narodu »o pa sedanje lastnee toliko udane, da vdova po 40 letih ne zna slovensko. hčer pa samo v rovom. Oralanl nemški napis se ie dolgo Časa kaže In nikakor ne dokazuje spoštovanja napram našemu narodu. Na Bledu ne poznamo nobeneta drugega poklicnega fotografa In si ga zato tudi želimo. PODZEMELJ. Ped vodstvom nadoHtelJs prlrede domači kmečki fantle In dekleta dne 10. maja na novo zgralenem šolskem ^dni v Podzemlju Igro «Div)l lovec«. Čist! dobiček je namenjen u ustanovitev »Ljudske knjižnice«. Oder n.-m slika «. Ogrln i Vrhnike. Za zapoCeto de'o se naliskrenelše zs-hva'ltt|fmo g. nadučitetju ter mu želimo ob! lo uspeha. — Podzemellčanl. SMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Naši klerikalni prvaki so v sadregl radi tu-ka'šnle posojilnice, ker »o naenkrat srtbl'1 tajnika In načelnika. Koma) se |lm |e posrečilo dobiti tajnika »ristno klerikalnega prepričanja v osebi trgovca Brsgerla ml., se jim Je že Izneveril načelnik Dernovšek, ki Je naprednega prepričanja In ki Jim Je obenem odpovedal lokal kar povzroča mnogo skrb', ker ne v«K kam s črno blagajno brez načelnika. Sedul «e prepirajo, koga bi nai Imenovali za načelnika In prirejalo naprednim Smarjetčanom mnogo prisrčne zabave. Iz vsega razvoja Je razvidno, da bo klerikalna pollfka s posojilnico vred pri ms v najkrajšem času skrahlrala. LAŠKO. V nedeljo dne 10. mala ob 9. ar! dopoldne predava v gostilniških prostorih Pivnice v Laškem K. dr. Bohinjec Iz LJubljane o osnutkih nov'h zakonov In o socialnem zavarovanju. Razpravljalo se bo tudi o novi prasrmatik! bratovskih skladnlc. Ker Je predavanje velikega pomena za vse sloje, ne samo za rudarje In delavce, na! pripelje vsak, ki stremi za treznim gospodarstvom, svoje prjatelje In znance ne oziraje se na politično prepričanje, da bo udeležba Hm boljša. LAŠKO. V nedeljskem »Slovencu« toči krokodilove solze dopisnik članka v zadevi odstavitve cestnega nadzornika Magdalen-ca po gerentu dr. Rošu. Pozabil Je omeniti v dop:su, kolikokrat ga Je spremljal Hrastnik na postajo v takem stanju, da se le vsa javnost zgražala. Zakaj dopisnik nc ponavlja njegove besede, katere Je rad Izjavlja! neštetokrat v veselih družbah: »leh bln Inšpektor der Bezirksvertretung. w>o vertrete ich das Publlkum«. Dopisniku »Slovenca« svetujemo, naj ne sodi samo dobro, ampak tudi slabo, a gerentu smo hvale*«", ker )e pokazal, da Ima res srce ta sdravo gospodarstvo In da t« storil tvojo dolžnost DRAVOORAD. »Nova Pravda« t dne 2. mala prinaša dopis Iz Dravograda, ki ne odgovarja resnici In U s* zaletava v tukajšnja krajevno organizacijo SDS radi shoda, ki se je vršil dne 16. aprila. Clankar trdi, da se le sestanek sklical pod napačnim imenom, ds izrabljamo Ime Pivka Irot magnet, češ da si samostojni demokrati pod lastno firmo ne upajo sklicati shoda, ker ne vleče, da Je shodu predsedoval starosta tukajšnjega Sokola e. Kolenc, ki ni pristal SDS, da varamo javnost, da lsrabllamo Sokolstvo v strankarske namene In drugo. Vabilo aa omenjeni sestanek se le glasilo: »Vabilo na llrB sestanek pristašev Narodnega bloka n občni zbor kraj. org. SDS v Dravogradu. Sestanka se udeleži tudi f. posl. dr. Pivko.« Torej Je bilo dovolj točno In nI dvoma. «a kakšen shod Je šlo. Ce pa le mislil kakšen Inteligenten NSS-ar, ds pride dr. Pivko na nllhov shod. |e to budalost. Radi tega, ker Je starosta dravogradskega Sokola g. Kolenc radi odsotnosti predsednika In podpred sednika kra|. org. SDS predsedoval shodu, čeravno ne kot pristaš SDS, pač pa kot pristaš Narodnega bloka so vendar ne more reči. da vlačimo politiko v Sokols'vo. Na shodu nI bio samo 20, temveč n?d 40 Hudi. med temi tudi d»!avci in obrtniki, ki so sledIH Izvajanjem dr. Pivka z vel kim zanlmanl-m In mu tudi sozlasnn Izrekli za-upnloo. Varanle Javnosti |e .pač na strani NSS-arjev, katerih delo se kaže v tem, da je ostalo od nekdanj:h 40 članov še komaj par prlstišev v njihovi orzanizacljL Celo predsednik a pred trjlm večina drugih, Je prešel v naše vrste. To pač boli. Sodišče g 104. Pr»d sodiščem se je imel z«govan> jati kov;n«rski strugar Addf Ncjho!d. ro» jen Dur«j*.*n, ki vzlic večletnemu bivanju v Jugoslaviji vendar še ne obvlada nobenega uradnega Jezika. Njegova krivda je pa bila v tem. da je nekega večera, ko Je »e. del v gostilni med prijatelji in je prišel stražnik napovedat policijsko uro, dejal z ozirom ra stražnika n« glas: »Das ist der Ker!, der mir 200 Dinar ausgepumpt h2t». S to fino r^čenlco Je hotel namigniti na glo« bo. ki jo je bil predčasno isti stražnik iz« terjal od njega po nalogu okrajnega glavar« stv«. Seveda si tega stražnik ni dal dopastl ln možakar je prišel pred ljubljansko de« želno sodišče, kjer p« njegov izgovor, da je dejal: »Das ist meln Freund« ni mogel ob« veljati, dasi »ta ga prikupljivo priporočali kratkost in čustvenost Izraza. Bil je vzllc temu obsojen na 100 Din globe. § Kulturno ogorčenje. Katoliško Izobraie. valno društvo neke prijazne vasice ljubljan« »ke okolice je priredilo dne 25. januarje t L zabaven gledališki večer in uprizorilo burko »Babilon«. 'Jspch prireditve je dal povod, da se je društveni kulturni vodja obrnil na okrajno glavarstvo v Ljubljani za dovoljenje, da hI smel ponoviti igro na dan 8. februarja. Okrajni glavar pa je mcx ral nepovoljno odgovoriti, ker so se ta dan, kakor znano, vršile skupščinske volitve in so bile vse prireditve zabranjene. To je predsednika kulturnega odseka tako užalo. »tilo In rszžalBo, da je nabil na vrata svo. je hiše oglas: »Vsled nasilstva okrajnega glavrstva danes ne bo igre. Ze tako daleč »mo prišli, da še igre nam nc puste.« Ne« glede na pomanjkljivo sUadnjo zadnjega stavka, je ta objava vsebovala tudi nedvo« umno žalitev uradne oblasti in je bil prego« reči kulturni borec obsojen pred ljubljan« skira deželnim sodiščem na 100 Din globe. § Za lilni komisiji pod imenom svojega ranjke. ga očeta. Komaj pa je stopil pred komisi« jo. mu je na vprašanje župnika padlo srce t hlače in izdal je »vojo nakano. Bil je za« to obsojen pred ljubljanskim deželnim so« diščera na en teden zapora obenem » svo jim svetovalcem. $ Konjska kupčija. K posestnicl Jeri Ale. ksi v Sostrem je prišel nekega dne fin. pri* pravnik J. V ter pripeljal seboj na uzdi še. pajočega konj« in jo začel nagovarjati, ds naj zamenja »vojo pred kratkim pridoblje« no kobilo za omenjenega konja, ki ima precejšnje število vrlin. Pri tem »e je izdal za Tv^sestnika I* Rudnika in poda! jamstv« za i onja, ki da je popolnoma zdrav, le ne« koliko utrujen od dolgega pota. Kupčijo »ta sklenila in sicer na ta način, da je ona nje« mu dala zaželjeno kobilo in k temu ie do« mačo svinjo, on pa nji konja In tisoč d!« narjev. Po njegovem odhodu pa je žen«, ki je menila, da je napravila dobro kupčijo, naenkrat opazila, da je konj še celo za to žnjo r.eporaben in pohabljen. Zdravnik je tudi konstatlral, d i Je kljuse komaj vred. no petsto dinarjev za ljubitelje konjine. Ker V. o kakšni povrnitvi škode ni hotel ničes«r slišati, trdeč, d« je opozoril Alekso« vo, d« im« konj «p!atfus», je prišel n« zn tožno klop In ljuhlj«nsko deželno sodišč« g« je obsodilo n« 2 mesec« težke ječe. Izdajatelj In lastnik: *Konzorcij *Julra*. Odgovorni urednik: Pran Brozovič. Tisk Narodna tiskarn« v LjubljanL Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10*-% Damske slamnike kakor tudi preoblikovanje «torib |io zadnji norosti — Dri Alojtiju S k r a b a r, Domžale. S"12 Slike za leg^Imaciie izdeluje najhitreje fotograf R o g o n HIB8ER. Ljub i,»na, Valvatorjev trg. 188 Pekarna dobro Idoča ee a stanovanjem in vsem inventarjem, hrez odstopnine. O d d a. — Reflektanti naj »e takoj trlnse na naalov: Pekarna Pick. Zagreb. Savska eesi* 10176 Kovačnica Jobro idoča, če mogoče s stanovanjem, se vzame v najem kjerkoli v Sloveniji Ponudbe na upravo .Jntra« pod .Kovačnica«. 10229 Servlrarlco s dobrimi .pričevali. iSče tako: restavracija hotela Štrukelj. 10194 Rlagalnlčarko irvežbano, ISče restavracija hotela .Štrukelj.. 10190 Trg. pomočnik popolnoma Itvežhan v trgovini železnine in mefa-ne?ra blsia — samostojna moč, se takoj sprejme. — Ant. Kriiaj. Ajdovščina J al. Benečija. 101S7 Nočni čuvaj se sprelme. Ponndbe pod Iifro . 10100 'rvorazredn! pianist rutiniran ln prvi violinist, se iščeta ta kino-orkesier Ponudbe na upravo .Jutra, pod Iifro .Prvovrstna moč«. 10092 Tvornlca konzerv v vsakem večjem mostu driave gospode, ki so dobro uvedeni v Špecerijski treovfnl. ia prodajo marmelade, proti visoki provisljl Ponudbe pod Iifro .Konzerve 11-500» n« Interreklam, Zagreb I,—78 9962 Učenko •a trgovino čevljev, sprejme Prometna trgovska d. d. v Ljubljani, Krekov trg 10. 1025*6 Vajenca pridneta. idrivega, poltenih staršev, s dobro lotsko itobrar.ho. ta trgovino me-lanega blaira v trgu na de-ieli In »iHlklnJo ali kuha-rteo, ki bi opravljala tudi drucra bilna dela. se sprejme tako.' ali pozneje. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Marljiv« do 15. t m. 10256 Čevljar ve?č v itdelovaniu gornjih delov, Sivsnetra dela in deloma tudi knjigovodstva, ilče službe. Prevzame tudi manjlo obrt. Ponudbe na unravo .Jutra« pod llfro •Zanesljiv 4875». 10121 Zidarski pollr j večletno prakso, uporaben tudi v pisarni, ilče slutbe, najraje na delelo. Cenjene ponudbe na upravo •Jutra, pod .Zidarski po-lir». 10294 Kot sluga želi takoj vstopiti slikar, ki je kot tak ie eno loto služboval. — Ponudbe na npravo .Jutra« pod Iifro • Kot sluga«. 10265 Oženjen oskrbnik navajen vsega kmetskega dela. sprejme • I u ž b o na ve4jem gospodarstvu Nastop takoj — Ka»I®v pove oprava »Jutra«, Mesto natakarice v gostilni ali kavarni na Gorenjskem ali Štajerskem, išče gospodična, ki zna t.idi Šivati. — Nislov je poslati na upravo .Jutra« pod 8iIro »Pošteni 4940». 10271 Šofer ki bi opravljal tudi druga primerna dela poleg, iaiie službe, haslov pove oprava .Jutra«. 10291 Plačilna natakarica boljla mot. poltena. iSče mesta kjerkoli izven Ljubljane. Ponudbe pod inačko »1. junij» na uor. .Jutra*. 102J2 Dekle pridno In polteuo, ki je vajeno gonilne, trgovine in kuhinje, teli premeniti mesto. Vzame tudi gostilno ua račun. Ponudbe na npr. • Jutra« pod lilro .Vestna 4926». 10-42 Deklica it deiele, stara 15 let, sc lia dobri liviljl brei otrok v pouk Za hrano In stanovanje bi opravljala hisna tlela. Ponudbe in naslov pod značko .Deklica« na upravo .Jutra«. 10226 Izprašan kurjač ta parne kotle, a triletno prakso, ilče službe. Naslov pove uprava •Jutra*, 1023S Trg. pomočnik dobro iturjen mešane stroke, ravnokar prost voia5či-ne. želi premeniti službo v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi. Nastop s 1. Junijem ali julijem. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod Iifro .Zanesljiv 4C01.. 10319 Študent prava bi sprejel Inltrukelj« I« latinlčine. grlčtne In drugih predmetov ta nižje rat-rede gimnazije. Ponudbe na unravo .Jutra« pod tnačko .Repeticije«, 8729 Konverzaclle v neaiščinl. želi v večernih urah gospodična t inteli-getno damo. — Ponudbe in pogoji ped uaiko «Nem-Ičina«. 10279 Instrukclje it reali.lh predmetov do R. rktr. sr. lol, daje visoko-lolee Piilioloeična praktična metoda. Sjirejme tudi instrukrijo proti stanovanju. — Cenj. ponudbe pod zuačko .Lenoba je bolezen* ■a ur. «Jaln». Siliti Drva za kurjavo kakor hrastovi in bukovi odpadki (oisjmki). se prodalo po 15 par 1 kg ali ISlio Oin desettonski vatron. franko vagon Črnomelj. — «Zora». parna žaea in tovarna lesenih žebljev, rtr nomelj. 207 Čebulček nudi ImiHi Ljubljana 10235 Vrtne stole prodaja najcenejSe H«! mane S Koscp, LJnb ljana, Mirjc 4. 164 Otroški voziček so ceno proda v Korunovi ulici 5 (Trnovo). 10182 Damsko kolo -ter,! novo. poceni proda Lehinger. Medvode It. 15. 10171 Prodam: prodaja'ni?ko mizo (padi) 2'70 v 0'79 s- 0'49 t 12 malimi predali in spodaj tremi oddelki — pečko Is liter« želeja. Samotna vloea. oa 4 nogah. I 2 cilindri — gramofon s S5 plolčami — vse dobro ohranjeno — t* 2000 Din. — Proda se tudi posamezno. — Naslov pove uprava .Jntra«. 10149 Landaver dobro obranjen. »e proda Naslov pove upr. »Jutra«. 10124 Poceni prodam: 1 tovorno novo avto karoserijo ln t Sestsedežen om-ribus limnrinn. onreml*en a tapeeiranlml sedeži in brušenimi stekli oken. Naslov pove upr. »Jutra«. 10109 Dvokolo motor 8 HP. prav dobro ohranjeno, t dvema sedežema. razmeroma ceno »a-prodaj v trgovini čevller v Gradtlču It. !0. 980} Dvosedežen avto znamke »Opel.Barak«, t dobrim »trojem in pnevmatiko se radi bolezni lastnika, po ngodr.i ceni proda. — Ponudil* na: Katloir Franio. Sla'!nl-Radenci 23. 97S8 Radi opustitve trgovine prodajam ttitnlno. sre-brnlno. vakovrstno jedilno orodje in birmanska darila po telo tnHanOi cenah — Jos. gelovln - Čude«, LW>-liaaa. mm Pletene sandale Ko/45 po 180 Din, molk* kakor ženske boks Sevlje po 185 Din, ženske nizke čevlje po 1S0 Din. bele otrolk« čeveljčke 19(28 no 20 Din, prodaja dokler trala taloga .KONKtlREN CIJA«, Ljubijar.a-Siška. 9985 Dsmsko kolo dobro ohranjeno, ekoraj novo. ceno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 10008 Mallnovec pristen in naraven, i nal- boljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko eudl lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani. MS Dvovprežna kočija se n"0'ln0 pToda. Naslov .Jutra«, 102W> pove upr. Moško kolo Italiianski poldirkač. dobto ohranjeno, s« po te.lo nirki ceni proda. — Poitve te v tnrovln! .Panholter«, Ljubljana, Praiakova ulica 1027* Prijatelji knjig! Proda ae vrčja mnolin* nemSklh knjig, kakor: Pas Bueh fflr alle. Reclams uni-vereum. Monatshefte itd. — Cenjene ponndbe a« prosi na upr. .Jutra« pod Sifro • Knjige -»45.. 10287 Fotoaparat 10 v IS. dvojni anastigmat. t potrebščinami, o r o d a telo ugodno Rolane, Rat-mejltvena komisija v Lfnb-IjanL 10280 Proda se: otrolkl Športni v o f i i e k. otrolki Jedilni stol. umivalnik (poll'iranN In pIsaM pult na Poljanski eesti 1* n. nadstr. desno. 10295 šivalni stroj modern. malo rabljen, ae m> telo »liki ceni proda. Naalov pov* npr. »Jutra«. 10211 Dve spalni oprav! kompletni, hrastovi, polfea-ni. proda ta 6500 Din Jo*ip Goljar. Bitar, Klete-Jeilca 10240 Motorno kolo «Frr rra», 4 HP. v najholj-leto stan;«, se radi boleinl ceno proda — Naslov pove ■prava »Jutra«. « 10239 3 kompletne postelje ia razno drugo nohiltvo, te eeao proda v Sp. SUkl. Kmetijaka atiea Mw. t J- OtroSkl voziček M proda aa Emontkl cesti it. 8. 102» Prodam: .Jengov« draliuki pralni stroj, omaro la knjig* la verandao garnitur* it bam. husa Naalov pove uprava »Jutra«. 10KJ Srebrne krone »e po najviiji ceni Lnpu jejo. PonndKe pod tnačko • Krone« c* upr. »Jutra«. 9808 Seno nrtmn, ta molzne krare, S roda Ivan Drsovlek. lebe-Medvode. I02S7 Hotel «Tr*t» ▼ K/virrju: 15 opremljenih sob. restavracija, velika dvorana, kegljišče ia drugo, ae odda « 1 Julijem v rajem. V«« podrobne;!« s« izve pri fosp« EUi Lov v Kcievjm. 10227 Engros trgovina galanterijska, dobro vpeljana. v najlepšem lokalu v Ljubljani, se t »alogo vTed po urodnih porojih proda. Natarjna pojasni1* a« donijo pri lastnika B. Kenda, Mestni trg 17. 9870 Skladišče ti takoj odda v bHi g!*. 'aliSka stolba 1—S — P. Kirblseh. 10283 Stanovanje obstojefe it sobe In kuhinje. v me«tv, event tudi v bližini mneto v pritličju ali podpritličju. * a lite. Cenjen* ponudN- na apr. »Jatra« pod .Prltllfje« 10185 Mesečna soba »e tako! odda v Streliskl ulici 10(1. '92C9 Kot sostanovalec a« sprejme pri prost gospod. Vatlov pove arr «Jatra». 10258 Solnčna soba v sredini mesta, »e odda solidnemu gospoda. Naslov pov* aprava .Jutra« 10278 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta, ilt* takonski par bret otrok. — Poaudhe na kavarno »ProJerea«, Ljub. ljana. 1022S Kdo posodi na dolino pismo M00 K« Invalldo-lrjovcu, ta dobo •nega leta proti visokim obrestim. Dopise na upravo •Jutra« pod mačko »Pns«. lilo 47C1«. 9»03 40.000 Din posojila se i I i e ta kratko dobo proti visokim obre«'iai — event se odda tu-*! sobo s. el«ktritno razsvetljavo v bližini glavne polt« — Naslov nove snr. .Jutra«. )02W Tudi VI želite >* priučiti ta laatno porabo modisterije. Najkras-nejSe klobučke in slamnike si boste Itgotovile lahko v t»»ajn modne--« salona M. Vi vod - Voietfč. Pred SVo-Hjo SI m Pri |t v* »• hm danes ia jutri. «Fortuna» Dvignite pismo v nrirsvi »Jat ni«. 10247 Industrijalec in posestnik aa deteti, a vrKjim prertotentem. 58 IM star. želi poročiti rosoodil-no v starosti 2S—CS 1e», katera ima v*aelj* do gospodinjstva in sposobnost v njegovi odsotnosti voditi korespondenco. Pon«db* d* 18. maja pnd Iifro .Mirni gvepod'!i»e» n« uev «.Trtr»» Tajnost saJimSe^a 10C99 Sobica s« odda e o« podu ali rospn-dsčni. I r to t s* sprejme Se en ro-pod na hrane in stanovanje^ — Naslov pove aprava .Jutra« MM Lepo opremlj. soba a posebnim vhodom in el-k-tr!tno ratsvettjav*. h odda Nulov pov* apr. »Jatra«. 'I* Klavir kratek, (ra, dobro oKraajm M ceao proda Ogleda lahko v torek, četrtek hi soboto od 12 do IS. ur«. Na.lov pov* urr. .Jatra«. 8891 Note za salonski orkester posamezne komade In cele narti ie kupim. Natančne ponudbe na upravo lista pod .Kompletno* 1 Ljubitelji psov! 6 tednov stare, čistokrvne krasne d o g a. proda J*fip Radiu n. Krika vst-fcjjj« toiov Pes dohennan star £ leti la pol jako U-kar čuval. «■ p» ulo .nakl H* proJa. -■nst Jetra«. SDM8 Pes ovčje pasme t mesecev star, s* proda. X»»lev tov« utt. »jetli«. 10214 Dogo do eaega leta iiirs. kunlm tskoj. ^Ponudb« n« epavo »Jutra« [ni, tr-pcžrejJi od jiiofeviaastth. 50 komadov 400 Din — po povtotja. Vrečka, Poliela. Odprto dnevno od 8. do pol 7. ur« tvečer, ob nedeljah in premikih od 9. do It. are. skoti r«ll mcsec aiajnik, lopa it. 10 damsklh klobukov Vodcikov trg. Izbira veli-ka, nitke cene! 10144 Staro grobnico na pokopališču pri Sv. Krtin v Ljubljani, odkupim. Naalov pove upr. Jutra«. 1%» Proda ** rad! preurodltv« konplctsa naprava za električno luč ob*toj*8a It bencin motor)« 8 HP deske stiskalnice a volt amper-metrom. potrebnimi prekldall la varovali generatorja fdjaaBo) 1 HP do 300 voltov. — Kupi an dobro ohranjen dvotoDakl tovorni avtomobIL Ponudb« pod »Elektrika —, avtu. aa spravo »Jutru 10257 Roman Ulenspfegel in Lam Dobrin Junaka veseljaka Iz dežele Flanderske. Stane broš Din 60 — vez. Din 70-— btez po-šinine. Naprodaj v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul ca 51. (Nasproti gl pošte.) C^Kdor rad ilta lepo povesti, naroči priljubljene romane Jutra' Do sedaj so izili sledeči: Rimu« po oftnlfe, pisanih ta tlaka«th virih Pater Kajetan Cena bro«. Din 30- vet, D!n 40-- po polti 2 Din več Tigrov! zobje Cent bro!. Din SO.—, vet. Din 40-—, pO počti 5*— Din vet JEAN DtLAHIRt. Luciffer Fantastičen mnan v VL delih. Cena brol. Dhi 4S--vezano Din S5.-. po polti Din vti. FEREAL CUENDAS. Veliki Inkvizltop Zgodovinski ramen it dob« tpantk« InkriiidJ* Cena Din 8»—, vit Din 40—, po polti Dl«?—vet HARRY SHEFF. Hči papaia Zvodovtntkl roman, kt poptiule krio1*8«*tt ta mnravno llvljenl* oapria Altktandra VI njego-v«gt lina Cetarii In hčerke Lukreclje Borglie EioIItoto Din »)•-. vetrno Din 40—, po poiU Dl« 2-- v*t CLAUDE PARRERE: Gusarji mdorlniU roman It flvlIenls -^tMli i«HH** v XVIl. atotetiu. C*na brot Dta »--, vaaan« Dl« »-, p« P°4" Dta i-- «t rR HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Brol. Din 15.-. vet. Dta Vr~, po pol« Din 2-— več FR HELLER. Prigode gospoda Collina Saliiv d«tekt rtkl roma« It velikega sveta. Cen« Dl« M>-. po polti Dta T— rte. Knjig« t* naročajo pri noravniitVH »Jutra* ■bljani, Proternov« nlioa 54. Joža KerSmanc: Žeoiiev dimnikar ja Luke Civhe «Ti si ugrabil mojo lastnino, mojo nevesto? Ti, s svojo visoko inteligenco _ popotnik in romanopisec? In vrhu tega si drzneš stopiti še pred moje oči in mi hladnokrvno naznaniti svoj ostudni čin?!» ie škripalo v njefi >vih čeljustih in v njegovih širokih ramenih, ko se je gibala pred menoj njegova krepka postava in mi z vsakim gibom dokazovala, da je človek v svojem bistvu le pohlepna, samogoltna zver, kakor s tudi razni etičarji trudijo, da bi to njegovo poglavitno lastnost iz» trebili in ustvarili nov tip človeka, člo« veka brez želj in strasti, mrtvo lutko. «Medtem ko sem jaz v žalosti in obupu popival, si ti izrabil to priliko in se po« lastil nečesa, kar je bilo nekoč samo moje in je moje še zdaj. Da, samo za» me ju ustvaril Bog Kunigundo, samo moja je Kunigunda! Moj ponos ne do* pušča, da bi užival ljubezen nje, ki je bila nekoč samo moja. še kdo drugi! Ne in ne!... Prišel si, da bi me mogoče povabil v svate ...» «Da, zato sem prišel--» «__pa bom v svate povabil tebe Ie jaz, dečko moj. Luka Civha se je hotel ugonobiti — v tem trenotku pa hoče živeti! Vnovič živeti, živeti — živeti razkošno in sladko — živeti s Kunigundo!« Stal je pred menoj kakor izpreobr« njen, plamteč, z žarečimi lici: še pred kratkim preplašene ooi so sijale odloč. no, skoraj ostro, da Hi ne bil poznal zagonetnega dečka nihče, ako bi ga bil videl sedeti še pred trenotki mračnega in napolmrtvega za mizo. oživeti, živeti!« In njegov obraz se je bliskal iz teme pred menoj. «Stvar je namreč taka,» sem hitel; «sam sem bil doma, mračen in zamiš« ljen, ko me iznenadi strežaj s posetnico in stopi trenotek nato v sobo gospodič« na Kunigunda Šempajs sama. Po pra» vici povedano — njen obisk me je pre« senetil, in to tembolj, ker si niti v sanjah nisem nikoli predstavljal, da bi me kdaj obiskala tvoja nevesta, Luka.. Mrak je bil v sobi, pa sem vseeno takoj spoznal, da stoji pred menoj, ne kakšna žalostna in dolgočasna sirota s kislim obrazom in dolgo kito, ampak kraso« tica prve vrste, kakršnih sem še malo videl po svetu! Ponudil sem ji fotelj, da je sedla, sedel še sam njej nasproti, in v zaupnem pogovoru--» •Dovolj, dovolj, ničesar več ne ma« ram slišati!« me je prekinil ljubosumni ženin, s srdimi pogledi na mojem obra» zu. «Opravičil bi se rad pred menoj, prepletel se čezinčez s svetlobo, da bi ne videl ne sence, ne greha na tebi — pa se ti ne bo posrečfo! Vem jaz do» bro, kako se pričenjajo taki romani, poznam tičke takih romanov ... Ara. pak rečem ti. brate, da iz te moke ne bo ':ruha, čeprav si me prišel vabit v svate! Jaz hočem svojo lastnino nazaj, svojo Kunigundo nazaj! Ne ti — jaz sem njen ženin, jaz imam pravico do nje, samo jaz--tebi je ne prepu« stim, pa če se mi je treba tožariti do sodnjega dne ... In uoam, da je na dnu njenega srca ostalo še toliko iiubezni do mene kljub vsem tvojim snletkam. prijatelj, da bo takoi, ko bo ugledala mene, padla v naročje meni, tebe, deč« ko moj, pa pustila nr cedi'u. Najgloblje korenine ima prva liubezen, ona ne usahne nikoli! Takoj iz brloga, takoj h Kunigundi — še ta mesec bo najina svatba!« Smeh me je žgačkal v ustih, ko sem videl, kako imenitno učinkuje način mojega snreobračania na že malodane ubito dušo zbeganega fanta, kakšen preobrat je nastal v niem, kako ga je dvignil egoizem iz nižin v višave. A. sem se premagal, veseleč se samo na» tihem svoje zmage, in sem rekel: «Če je tvoja želja, Luka, da greva — poidiva! O svoji zmagi sem sicer pre. pričan, a zagotavljam ti, fant, da sc bom umaknil in da ti ne bom delal več napote, kakor hitro bom videl, da ni Kunigunda več moja, ampak tvoja... in še moj blagoslov vaju bo spremlja!.« «Še pred kratkim bi te bil proklel, zdaj bi te najrajši objel, brat! Ti si p!e» menit, velikodušen človek — takšne be. sede nisem pričakoval od tebe — že zaradi ene same take plemenite besede je vredno živeti!« je vzklikal. Luka Civha, ko sva stopila iz brloga in je zašumela pred nama mračna reka s svojimi vegastimi, ob bregu priklenje« nimi čolni in s svojimi črnimi, pod ko'os mostu izginjajočimi parniki ter so se siluete tovarniških dimnikov iz predmestja, zajedene ostro v nebesno sivino, razmikale pri najini nagli hoji skozi mesto in ugašale pred naiinirni očmi kot črne zvezde^repatice. «V no. vo življenje, brat! Zdi se rni, da sera stonil iz brloga kakor junak, mlad in preroien; za mano ie puhla preteklost, smrad in gniloba - iaz pa se dvigam iz te gnilobe čist in pomlajen, zroč po. gumno življenju v oči: raztrgal sem okove raz sebe in svobodna ie^ zopet moja duša... Novo življenje! Ne bom več obupaval, ne bom več stoka! in zdi* hovai. ampak neustrašno in pogumno bom nosi! svoj križ in korakal ne več kakor budalo po vegastih cestah, am> pak kakor resen mož po določno za. črtani poti dela. pošten ia in ljubezni. Tak bo zanaprej Luka Civha!« Tako je govoril spotoma Luka Civ. ha rnrmraje sam zase, v eni in isti ose. bi grešnik, spovednik in pridigar. Sko» raj strah me je bi'o, ko sem stopal ob čudovitem dečku in mislil sem si: «Še prej se je spreobrnil fant, preden bi bilo treba — in navsezadnje me bo mogoče ocigani! še za zmago in trdil, da je zmagal on, ne iaz--» Daleč v predmestju sva obstala p^ed nizko hišico, na kateri je blestel na široki deski napis: »Jernej Šempajs. nagačevalec.« Slutil sem, da bo prišlo do tiite ganljive scene, v kateri bodo igrale več ali manj glavno vlogo solze in žepni robci, zato mi je bilo kot ne. izprosnemu sovražniku solz in ginljivih obrazov zc'o nerodno in neprijetno in najrajši bi bil pobegnil. Toda Luka Civ. ha me je stanovitno držal za rokav, da mu nisem ušel, in me je ljubeznjivo po» tisnil skozi vrata: «Le stopi, mladi grešnik — takoj bo. mo videli, kam cinka njena ljubezen!« V prostrani veži so naju pozdravile z visokih polic nagačene šoje, srake, so« ve, vrane, ježi, polhi in drugi podobni cvetovi take umetnosti, tako da sem dobil vtis. kakor da bi bil stopil v maj. hen muzej. Pa že mi je pokazal Luka Civha s pomenljivim mežikanjem na zakajena vratca pod nagačenim pol« hom: «Tu notri!« In se je skrivnostno namuznil. Dostojno sem potrkal. »•Naprej!« je zazvončkijal v sobi sla. dek ženski glas; spoznal sem ga takoj — bi! je glas Kunigundin. Brez obotavijania, samozavestno in smehljaje sem vstopi! in voščil lepi Kunigundi za pečjo, kier je vrtela svoj kolovrat in se žalostno in hrepeneče ozirala skozi okno v daljavo, vošči! njej in njenemu očetu nagačcvaicu dober dan. •Gospodična Kunigunda Šempajs, evo vam prenovljenega človeka, vašega ženina!« In umaknil sem se na stran, da je stal pred njo naenkrat Luka Civha. ki je če. pel skrit za mojim hrbtom, kakor da bi bil padel iz nebes samih pred njene oči. Za sta me obadva začudeno pogleda« la, ne vem, kdo bolj. ali on. Luka. ali ona. Kunigunda — potem pa sta si pa« d!a drug drugemu v naročje. «0 Luka. Lukec moj!« «0 Kunigunda, Kunigundica moja! Ali mi moreš odpustiti?« «Samo da si enkrat zopet na mojih prsih, sladki moj Lukec! Tvoja, samo tvoja — na veke. na veke!« •Tvoj, samo tvoj, Kunigundica slad. ka! Na veke. na veke!« In solze in robec. Dva robca. Rcsrvč-. no vam povem, dragi moji, da bi se ' ii odličnogenl.iivi sceni ta čas najrajši iz« ognii z naglim begom. A kaj vse tc« trpi človek, samo da bi ne trpela olika! Vrhu tega še nevarnost, da bi v tako kritični situaciji še moja malenkost iz« . gubila ravnotežje in se izneverila svo« I jim lepim tradicijam, da bi se najbo'j j flegmatičnega in hladnokrvnega ro« ' potnika in romanopisca na svetu pr>'o. j ti'a sentimentalnost z vsemi svojimi ! rosnimi pritiklinami. in to s-mo zavoro ! dveh objemajočih se golobčkov, poseb. | t to še. ko se je izza mize nenadoma i dvignil in se pojavil pred mladim pa. rom z nagačeno .šojo v roki oče Sem. pajs in se je v mrmrajočih, nedoločnih besedah raz'il iz njegovih ust blano« slov na bodoči rod njega in nje-- V. No, kaj bi vam še pripovedoval? 2enitev dimnikarja Luke Civhe se je končala tako srečno in tako lepo, da so mladima novoporočencema zavidali za sijajno svatbo ne samo njuni ožji znanci in prijatelji, marveč vse pred; mestje, in je sege! s'oves o vzorni disci« plini in znamenitih kračah ter šc bojj znamenitem zlatem vinu na svatbi iz predmestja še daleč venkaj na zeleno deželo. Samo toliko naj vam povem, da mi je mlada gospa Kunigunda Civha, že na svatbi izredno naklonjena moji ma'en« kosti zaradi mojega truda in uspeha, ostala blagonaklonjena vse do danes, da si pa z njenim možem, dimnikarjem Luko Civho, še danes nisva edina v tem, kdo je takrat zmagal, on ali jaz. Konec. cflamgarti iti štof za moške obleke Velika Izbira ln nizke cene. 2375-a cft. Miklauc „&ri Škofu", Mana za dame dobite pri t««-dki H!. TRESUK — LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 6 — po sfedačih cenah i BaH platneni ne i ftiancjp * leseno peto Din «« .. •> 2 Snaml z n «• >■ Sivi ?, " » tnanao * „. „ ^ .. " " 1 ftostigoz usnjeno neto „ 12«> " " .. trske * .. .. .i <20 )| f Pošilja se tudi po poitnem povzetja. h" k iščemo za &!mpre|Snii nastop elektromojstra T.& rudarski obrat, izurjenega v vseh v to stroko spadajočih delih za nizko in visoko napetost ter popravilih transformatorjev, elektromotorjev in jamskih lokomotiv. Ponudbe z navedbo strokovne Izobrazbe, dosedanjega službovanja in zahtevkov g'ede plače ter opremljene s službenimi spričevali na Suinčenl rudnik Mežica. 2482» OSOSOCSOOOv o o 0 0 0 0 o vem mestu zraven poalopia okrai-^ nega glavarstva ge vrši dne 12. i Risja 1325 ob pol 9. dopoidue^ na licu mesta. ret' Izklicna cena Din 200.000-—.; Veli V o reV.ir.mno podjetje namerava ustanoviti v Maribora podružnico 2475-a Iffl ESČ9 nilna iimm za vodstvo. — Predpogoj poznanstvo v trgovskih in IndustrijsKih krogih. — Reflektanti morajo položiti primemo kavcijo — Ponuibe ned šifro .Reklam«' na .Publidias* d. d. Ljubljana. Selen-burgova ulica 7 (II. nadstropje). Hi ^mmmaKsmmmmam ' BUTOMOBIL^E aaŽUJS po i-aročilu vsaki Ca« na razpolago 1— 2 osebi za kilometer ... Din 5 — 3— 5 oseb za kilom ter . . . Din 6 — 6—11 oseb za kilometer ... Din 8 — se priaoroča 2548-a 1060 UD TO, liubrana, Dunajska cesta ite». SG. Telefon 236. Telefon 236. Zahvala. »38-a m Za vse dokaze toplega sočntfa ob težki izgubi našega nepozabnega, predobrega očeta, deda ln pra-deda, gospoda Mmtina Plrtošlia blvSega dolgoletnega lupana ki posestnika kakor tndi za častno snremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem našo najlskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini v Gri*ah za zadnje lolažiine besede blagemu rajniku, kakor za čašceče spremstvo, dalje šmartlnskemu uči-telistvu s šolsko mladino, občinskemu odboru, pogini brambi. W ie položila blagega poko|nit. Elektrotehnične tvornice ŠKODOVIH ZAVODOV v Plzn! Zastopstvo za 3ugos!avlio: LJubJjana, Selenburgova ul. št. 7, hiša 3adranfke banke. Doba vila jo: naJsolldne]5e In nalcenelše elektro-motorje, turboseneratorie In vse ostale električne stroje. Grade: električne centrale, električne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave Itd. Obračajte »e v vseh primerih na pisarno v UubHanl. Poset Inženirja le brezplačno na razpolago. i Ši. 9872/25 ad. 2S31-a kupi vsake množino d d. i Deska v Ljub jani. Poslat! j f Je pismene ponudbe z naj- j' nižjo ceno Ico. meja. Mestni magistrat razpisu e oddajo tesarskih del za napravo novega 25J9-« Preminul Je gospod MiUU^š ŠTOBELJ ladnslrijaeo v 36. leta, na srčni kapi v soboto, dne 2. ma}a na svojem posestva v Šmarjah pri Ajdovščini. Žaluje: Dmthrfr Uilan Štabe!) Jo»ip?na Štubsif Hosadarlar, Koiak. sinček. soproga. nad kon;skim hlevom v Kralja Aleksandra vojašnic?. Tozadevne podatke ie doMti v m33i-aem stavbnem urada med uradnimi urami do 7. maja 1.1. V Ljubljani, dne 4. maja 19:5. Vsak Jugoslovan mora poznati svojo domovinol Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi IHELIK. JUGOSLHVIJH Celotno delo stane na slabSem papirju D;n 110 - na boljšem Din 140*— br z pošlnfnr -.odaja se v knjiparni TISKOVJIEZAOKUGE • LJU3UAn.l, Prešernova ul. S4. »asoroU t-aviic pu»ie