'Jstiski tednik ' <* L '. F'Z:Q’Hr?’, e LETO II. - Štev. 9 * KOPER, 3. marca 1951 Koliko novih naročnikov na iISTRSKI TEDNIK« boš pridobil v tekmovanju na čast desete obletnice ustanovitve OF? Cena 3 din Letna naročnina 150 din — za Jugoslavijo 200 din OB PRVI obletnici 0 *N/->/" -'Os ( izhajanja našega lista Leto dni izhaja »‘istrski tednika. Prav je, da se ob tem prvem mejniku u-stavimo, se ozremo po že zoranem in se dogovorimo za nove brazde'. Stoletna borba slovenskega življa proti beneškim okupatorjem in proti šovinistično usmerjenemu italijanskemu meščanstvu se je vodila v okoliščinah, ki so zavirale gospodarski in kulturni razVoj ter hromile narodno zavest Slovencev zlasti ob morju. V NOB si jd pa slovensko ]j dstvo priborilo tudi vse narodnostne pravice. Koprščina je dolgo terjala list, glasilo, ki bi obravnavalo krajevna vpra 'šanja. Politično življenje je v tem novem času zajelo slehernega prebiralca, gospodarstvo terja novega razmaha’ razvoja in razšir'tve, naše kulturno življenje! se v težko in krvavo izvojevani svobodi obuja in pomlajuje. Vse.to je treba obravnavati v javnosti, v krogli naše skupnosti. To pa zmore le časopis, ki je dejansko glas vse skupnosti in širokega kroga posameznikov v tej skupnosti. Časopis lahko posreduje izkušnje, mnenja in pomaga reševati najrazličnejša tekoča vprašanja. Časopis pa nadalje lahko o-pravlja svoje poslanstvo, če je res glas ljudstva, če je resnični odraz nje-govega življenja in teženj. Kako pa »Istrski tednik«. List je v tem letu izhajanja opravičil svoj obstoj. Najlepši dokaz zato nam je dejstvo, da naš človek rad sega po njem. Vendar pa ni še vse tako, kakor bi bilo želeti. Od uredništva je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče, da bi bil list obširnejši in da još v njem vsak našel nekaj zase. Zbral si je lep krog sodelavcev, povečal obseg in spremenil obliko. Po vsebini je skušal ugoditi zahtevam bralcev. V kolikor se mu ni vse posrečilo, ne gre pripisovati krivde uredništvu, ki se Je dejansko trudilo. Vsekakor je težnja uredništva, da list tako vsebin, sko kot tudi oblikovno še izboljša. To bo pa težka naloga, če mu ne bodo bralci pomagali. Prav v tem je čutiti še precejšnjo pomanjkljivost. Med uredništvom in bralci še ni tistega ne-posrednega stika, ki bi bil potreben. Želimo, da bi nam v bodoče naši bralci pomagali z opozorili, s poročanjem o novicah iz njihovega kraja in da bi nam izražali svoje želje. Le tako bo list postal odraz našega življenja in tribuna našega ljudstva. . Precejšnja pomanjkljivost našega lista pa je tudi, da še ni prodrl prav v vsako družino slovenske Istre. Dosedanji krog bralcev je še premalo storil za njegovo razširitev. V tem drugem letu je želja tako uredništva, kakor tudi vseh njegovih sodelavcev, da bi list brali prav vsi naši ljudje. Uredništvo se bo še' nadalje trudilo, da bi bil »Istrski tednik« v pomoč pri reševanju najrazličnejših težkoč na po. ti v socializem, veren odraz našega političnega in kulturnega življenja, dosleden v borbi za mir in v utrjeva. n ju ljudske demokracije. Naš delovni kmet in delavec si ustvarjata novow lepše življenje "D v-izvt- r\,l r 1 ! /, - — - , - . : i1 r Naše žene bodo praznovale 8. marec v znamenju borbe za mir Pretekli mesec smo imeli v Kopru zasedanje Istrske g a okrožnega ljudskega odbora za koprski okraj. Slišali smo analizo našega dosedanjega dela, kritiko pomanjkljivosti ter vrsto podatkov, ki nam dajejo sliko ■naše stvarnosti. Odloki, -ki šo bili sprejeti na obeh zasedanjih so bili Poskušajmo spremeniti zopet te suhe številke v sliko našega življenja. Na teh drobnih gospodarstvih se razvijajo sedaj kmetijske delovne zadruge. V celem, okrožju jih imamo sedaj že 24. Te zadruge združujejo male kmete v velike kolektive, kjer je gospodarjenje mnogo smotreinejše Kako so se spremenile razmere na podeželju V povojnih letih smo dosegli že velike uspehe v izgradnji našega podeželja. Poglejmo samo, kako so se 'spremenili odnosi med ljudmi v Istrskem okrožju. Z agrarno reformo, ki je bila izvedena že pred tremi leti, so izginili za 'vedino kolonat in polo-vinarstvo, Prej je bila 1/4 plodne zemlje v rokah veleposestnikov, Se iz fevdalne dobe so se bila ohranila grofovska im cerkvena veleposestva, a kasneje so se jim pridružila še kapitalistična gospodarstva bančnih zavodov in bogatih -meščanov, ki so kupovali zemljo propadajočega kmečkega sloja, večinoma na dražbah. Z agrarno reformo je bilo uresničeno načelo, da mora pripadati zemlja njenim resničnim obdelovalcem. Veleposestniška zémlja je bila razdeljena brezplačno nad 3000 kmetom, tlačan kapitalističnega veleposestnika. Novejši razvoj podeželja pa je prinesel še nekaj inovega. Za- istrsko zemljo je poleg starih fevdalnih od- nosov značilna tudi razkosanost ze- f kot na drobnih kmečkih gospodarstvih. Kmetijske delovne zadruge stalno rastejo in se krepijo. Samo v koprskem nam, da v zadnjem času ni naraslo samo število zadrug, temveč, da se zadruge krepijo z dotokom novih družin, ki si se odločile za naprednejše kolektivno gospodarstvo. Odstotek povečanja števila družin je večji od po-Statistika nam jasno pove, da so to zlasti mali kmetje, saj se je površina zadružne zemii-e povečala za 60 %, medtem ko se je število zadrug povečalo za 140 %. Mal’ Jernej kii je v prešnjih pogojih životaril na skopi zemlji, sedaj pa stopa kot svoboden kmet v kolektiv, in je organiziran po socialističnih -načelih. Obdelovalne zadruge aprskega okraja, so povečale napram letu 1948 število goveje živine za 174 %, prav tako svimjereje, reje konj za 650 %, povečale so število, traktorjev za 100 %, traktorskih plugov za 166 %, plugov za vprežno živino in sejalnic za 233 %. Poleg kmetijskih obdelovalnih zadrug imamo še -celo vrsto splošnih zadrug, ki so ustvarile na podeželju vse pogoje za pravilen odkup kmetijskih pridelkov, za redno preskrbo metov s vsemi potrebščinami. Kmečko zadružništvo ustvarja torej nove odnose na vasi, kjer ni več za oblast veleposestnika' v proizvodnji in vaškega špekulanta v trgovini. Kmečko zadružništvo omogoča obenem pravilno usmerjenje naše najvažnejše veje proizvodnje. Rekli smo, da je kmetijstvo najvažnejša veja naše proizvodnje. Okrog stva in vrtnarstva,- to je gnav-ni smoter nase km-cttij-s.ee polutke. Zato so bile raspisane nagrade za nove nasade in za sad..o drevje. Največji del i-nvestiicij za poljedelstvo se na-naša na melioracijska deià v močvrn.at h dolinah. Vzporedno s preobrazbo zemlje in kulture gre tudi preobrazba naših vasi. Zidajo zadružne domojf, siedišča kulturnega življenja -podeželja. Elektrika prihaja v vasi. Rastejo nove šole. Poleg tistih, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, smo dobili letos na podešeiju koprskega okraja še dve: v Velik razvoj industrije je privabil v naša središča nove ljudi. Zanje zida-damo stanovanjske hiše 70 % prebiitvatstiv-a se bavl pretežno s poljedelstvom. Pirav zato smo ho-teli Naše kmetijstvo ima za svoj razvoj veliko oporo v Kmetijski šoli. Na sliki vijiimo gojence šole pri praktičnem pouku mljišč na majhne parcele, ki komaj zlasti gospodarskega in finančnega značaja. Zato so mam govorili z jezikom številk. Gospodarstveniki spreminjajo živo, razgibano dogajanje v suhe številke. To se pravi, da se gospodarska moč zadrug stalno razvija. Povečan je živi jo ročno orodje s kmetijskimi stroji in mrtvi inventar. Zadruge nadomeščata •- s tem krepijo storilnost kmečkih rok. t , % Ljudska sprejela skupščina FLRJ je nov kazenski zakonik Te dni je na skupni seji obeh sve-tov Ljudska skupščina FLRJ sprejela v načelu in podrobnostih novi ka-ženski zakonik, o katerem so štiri tedne živahno razpravljali v izako-hodajnfh odborih. V razpravi v zakonodajnih odborih so popolnt/na zavrgli 8 členov, dodali 8 novih. 18 členov dsu-utka novega kazenskega zakonika pa spremenili. Nov kazenski zakonik je globoko demokratičen in napreden ter pomeni ■važen prispevek k razvoju teorije in prakse jugoslovanskega prava in daje varstv-o socialistični graditvi v Jugoslaviji. Ko so na zasedanju Ljudske skupščine številni poslanci razpravljali o -novem zakoniku in utemeljevati njegov pomen, so poudarjali, da je jugoslovanska p-ravna /teorija na pravilni razvojni poti, ker zavrača to, kar ni dobro, sprejema pa to, kar je dobro in -kar ustreza sedanji stojonji razvoja i-n graditvi socializma v držami. Po novem zakoniku se kaznuje -državni organ, ki zapira tuje državljane ter jih tr-pinči in jim ne pusti, da bi se vrnili v svojo domovino. Po novem zakoniku se -kaznuje tudi tisti, ki samo paskhša, da bi organiziral lažno sójenjé i-n obsojal ne-dolžne, ter vsi, ki grozijo z vojno. Pr-VR v zgodovini človeštva je v no- vem kazenskem zakoniku določba, po kateri se kaznujejo tudi genocidni zločini. Tega doslej mednarodno kazensko pravo ni poznalo. Ljudska sku-pščina je nadalje sprejela tudi zakon o ukinitvi državne kontrole ter zakon o Prezidju Ljudske skupščine FLRJ. Na zasedanju je pod-preseidnik Zvezne v-lade in zunanji minister Edvard Kardelj odgovoril na nekatera vprašanja ljudskih poslancev o jugoslovanski zunanji- politiki. Minister za zunanjo trgovino FLRJ Mi-le-ntije Popovič pa rta vprašanje o razvoju gosipodar-skih stikov Jugoslavije z inozemstvom. Predsednik sveta za blagovni promet pa je podal poročilo vlade o nekif.erih vprašanjih v zvezi z izvajanjem novih ukrepov v trgovini in preskrbi prebivalstva. Obširneje o novem kazenskem zakoniku bomo poročali v prihodnji šteivlki. SEJA GLAVNEGA ODBORA OF za Tržaško ozemlja Nova jugosiov. tovarna motociklov V Zagrebu bo kmalu začela obratovati nova tovarna motociklov na Žitnjaku. Tovarna bo imela orodjarno, že-lezolivarn-o, elektromehamičino delavnico, risalrtico in dr-u-ge pomožne o-brate. Poleti bodo izdelali prvo serijo motornih koles. Poleg tega bodo izdelali tudi (malo-litražne benzinske) motorje za pogon -fcraktdrjev ali plugov. Računajo, da bo tovarna izdelovala na leto 3.000 do 4.000 takih bencinskih motorjev za kme-tijstv-o. Hidrocentrala v Mostah bo kmalu dajala energijo Te dni so prvič preizkusili veliki zbirni bazen pri h-idro-cenfcraM v Mostah v Sloveniji- V nekaj urah je voda napolnila baze-n in stvorila veliko umetno jezero, ki se razprostira v dolžino 3 kilometre. Strokovnjaki so začeli opazovati morebitnih izprememb v hidrocentrali. Prvi poiskusi so popolnoma uipali. Voda je napolnila po. lo vico jezera s 4 mi.lijoni kubičnih metrov, » . SU:. I V nedeljo do-poldne je bila v T-rstu seja Glavnega odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlja pod predsedstvom tov. Branka Babiča. Politično poročilo je, podal tajnik tov. Franc Stoka. Nato je govoril ° pravicah Slovencev na Tržaškem ozemlju tov. Dr. Jože Dekleva, podpredsednik odbora. Tretje poročilo o .cenečih kmečkih vprašanjih na Tržaškem ozemlju je podal tov. Stanislav Bole, organizacijski tajnik. Po -poročilih se je razvila diskusija, v kateri so govorili tovariši: Anton Ükmar, Franc Lipovtìc-Tine, Mara Samsa, Drago Pahor, Horvat, Boris Race,, Janko Furlan, Stur-man in dru. gi. Tovariš Race je podal obširnejše poročilo o ustanovitvi odbora za gradnjo Slovenskega kulturnega doma v Trstu, ki se je -nedavno ustanovil, in o njegovem delovanju. Tov. Drago Pahor pa j,e g-ovöriij o n-ujnii potrebi samouprave slovenskega šolstva. Glavni odbor je soglasno sprejel vsa poročila in pooblastil Izvršilni odbor OF, da ma podlagi poročil sestavi resolucijo. V RESOLUCIJI POZDRAVLJA GLAVNI QDBOH OF POLEG DRUGEGA ZAMISEL ZA GRADNJO KULTURNEGA DOMA V TRSfU. Glavni odbor Osvobodilne fronte Slo-veuskega naroda za Tržaško ozemlje j; sprejel po odobritvi podanih poročil resolucijo, v kateri ugotavlja med dru;-'m. da so pet let po končani Vojni ostale še vedno nerešene najosnovnejše zahteve tržaških Slovencev. Glavni odbor pozdravlja Odbor za zgraditev Kulturnega doma v T-rstu, ter poziva vse Slovence i-n še posebej člane Osvobodilne fronte, da to akcijo z vsemi sredstvi podprejo. Končno je Glavni odljor Osvobodilne fronte pozval tržaške Slovence, naj vztrajajo in uspešno nadaljujejo tekmovanje za čim slovesnejšo proslavo desete obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naboda. prikazati, kakšne spremembe je prinesla ljudska oblast na tem važnem področju. Z agrarno reformo, z razvojem kmetijskih de-lovnih i-n splošnih zadrug je ljudska oblast položila temelje nadaljnemu razvoju. Danen l ih- . ko že govorimo o načrtnem usmerjanju istrskega- kmetijstva. V poročilu okrajnega ljudskega odbora smo b-rali, da je bilo lani povečano število tritinin nasadov nap am letu 1948 za 29 %. Zadruge so zasadile 75.000 no-vih trt, a za-sebni kmetje 42.000. Tudi v sadjarstvu ugotavljamo znaten -napredek iin to za 28 %. Kmetijske obdelovalne zadruge so povečale površino pc-v. tn-iri za 20 %. Te številke koprskega o-kraja lahko dopolnimo še s podatki et s J.ga okrožnega plana, ki pravi med drug-m, da bo treba letos pripir-a.it; v-sa dela za i,000.000 novih t-r-t, to je za redno ob-hovo vinogradov. V Dolimi Mirne, ob Rokavi in -pri Ankaranu delajo -na -namakalnih pripravah. Kjer je raslo žito, oziroma, kjer so bili močvrnati -pašniki, bodo napravili -polja za zelenjavo. V Dolini Mirne bomo pridobili že letos 300 ha za Sajenje zelenjave iin ko bodo vsa namakalna dela končana, bo 1st sko okrožje pridelalo dvakrat več zelenjave, kot sedaj v normalnih letih. Pospeševanje vinogradništva, sadjar- N0Vi UPRAVITELJI | tovarn) Po vojni je ljudska oblast prevzela vodstvo vrste tovarniških in drugih obratov, ki so prej pripadali kapitalistom. Gospodarski razvoj Istrskega okrožja p« je zahteval v zadnjih letih nova podjetja, k; se-bavijo s proizvodnjo, trgovino, prevoznimi posl-i, gostinstvom itd. Kdo je lastnik teh podjetij? V pretežni večini jih je do sedaj upravljala ne-posredn-o oblast po dir-ektoirjih, ki jih je postavljala sama. Direktor je bil odgovoren samo obl asti. Po vzorcu Jugoslavije je bil sprejet na zadnjem zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora važen odlok. Ce ga hočemo označiti s kratkim stavkom, bomo rekli, da daje ta odlok »tovarne delavcem.« Načelo naše ljudske oblasti je: najti oblike, ki zagotavljajo čim večjo udeležbo delovnega ljudstva v vseh javnih zadevah. Naši ljudski odbori so že nrecf narodno osvobodilno vojno prevze-li v svoje rake vso političn-o oblast. Proces demokratizacije pa se pri nas še nadaljuje. Zemljo kmetom, tovarne delavcem! To geslo postaja z vsakim dn-em vse bolj živa stvarnost. Bertokih in Vanganelu. S šolsko prosveto se razvija tudi ljudska prosveta, ki organizira vsakovrstne tečaje in strokovna redava-nja za dviganje k-ilbflr-ne razni delovnega ljudstva, ki je no fašističnem zatiranji) za časa I-tolije moano zaostalo. Minulo je že 40 let, odkar imajo napredne žene sveta 8! marec za svoj borbeni praznik. Ta praznik je nastal kot rezultat ženskega gibanja v borbi za splošne -demokratične pravice in enakopravnost žena. Gi-banj-e je zajemalo vse večji obseg, odvijajoč se v različnih oblikah borbe in prilagajajoč se razvoju i-n težnjam demokratičnih sil v raznih obdobjih in deželah. V borbah delavskega razreda so žene nastopale enakovredno moškim. Žene so spoznale, da dosežejo resnično enakopravnost in popolne demokratične pravice le z zmago proletariata. Zat-o so tudi žene veliko prispevale k uspehom in razvoju demokracije v svetu. Mednarodna fronta žena je kot -svetovna organizacija, ki naj bi združevala vse demokratične žene v svetu in mednarodno žensko gibanje, po resoluciji Informbtroja utrp-ela’ veliko škodo. Sovjetska zvez , je s svojo imperialistično in revizionistično politiko dejansko zadala mednarodnemu ženskemu gibanju težak udarec in s tém ohromela borbo žena za dosego enakopravnosti ih demokratičnih pravic. Resnično enakopravnost in vse demokratične pra- čce pa so dosegle z zmago socialistične revolucije žene v Jugoslaviji. Današnja bo-rba žene v Jugoslaviji je vključena v skupnj program jugoslovanskih narodov pri graditvi socializma im v borbi za ohranitev miru. Borba za mir je postala osnovni program vseh naprednih množic na svetu, v tej borbi ima Jugoslavija vodilno vlo-go in zato uživa veli-k ugled v svetu. Istrske že-ne slede danes v izgradnji socializma zgledu jugoslovanskih žena, kakor so jim sledile v NOB. Kakor jugoslovanske žene, bodo tudi žene Istrskega okrožja letošnji 8. marec praznovale v znamenju borbe za mir, ki se pri nas izraža v konkretnih nalogah p ' iizma. S pridobitvami NOB, z ljudsko oblastjo so si naše žene pridobile popolno enakopravnost, ki ni samo formalna. temveč stvarna in se odraža v udeležbi žena v vsem javnem življenju, to je na političnem, gospodar-5-skem in kulturnem področju, kakor se odraža tudi v vsem privatnem in družinskem življenju. Problemi ženje-matere so postali splošni družbeni problemi. Zaradi tega je postala glavna naloga žena, da se teh pravic v polni meni poslužujejo. Pri tem pa jih ne smejo ovirati vplivi prejšnjega načina življenja, ki so se izražali posebno v začetku v premajhni samozavesti in v premajhnem zanimanju do družbenega dogajanja. Tako bodo žene kos svojim nalogam, -ki jih od njih terja naš čas. Zato se morajo v večji meri vključevati v organe ljudske oblasti in sodelovati v uipra-vljainju oblastvenih poslov. Sodelovati mo-rajo pri reševanju kulturnih, socialnih in gospodarskih vprašanj. Zato naj se vključujejo v razne komisije in svete pri organih ljudske oblasti, v delavske svete v tovarnah in v upravi kmečkih delavnih zadrug. Poslužujejo naj se šol in tečajev, - i s; jun na razpolago. Pomnožijo noj zamiranje za ustanavljanje dečjih ustanov pri podjetjih, delavnih zadrugah in kjer je to potrebno. Važno je, da žene sodelujejo pri ljudski inšpekciji v borbi proti špekulantom in rušilcem naše enotnosti. To je -le del možnosti sodelovanja naših žena v javni upravi. Naloige pa so številne in zelo različne. Za letošnji 8. marec bodo žene v Istrskem okrožju deležne posebne pozornosti. Po tovarnah bodo najboljše proglasili za »udarnice«. Posebna pozornost bo ta dan posvečena materam padlih partizanov, mož in sinov. Na predvečer praznika, to je 7. marca, bedo povsod proslave. 8. marca pa bodo žene imele po vseh vaseh in mestiti svoj domači praznik. IZJAVE MARŠALA TETA DOPiSRMU REUTERJA Jugoslavija gre po svoji začrtam poti miru in neodvisnosti ine • pklš-T-aših želj Maršal Jugoslavije - Josip Broz Tito je v intervjuju z donni kom a te rije Reuter Prestonom odgovoril na številna vprašanja. Prinašamo nekaj ajvaž-nejših odgovorov,, kakor smo jih izčrpali iz tržaškega časopisja. Na prvo vprašanje, ali so se izboljšali Odnošaji med Jugoslavijo in Veliko Britanijo po obiskih nekaterih delegacij v eni in drugi d Žan, je maršal Tito odgovoril, da so zadnji o-biski ta obiski, ki jih bomo imeli v prihodnosti, zelo pomembni za izboljšanje odnošajev med obema državama. Na vprašanje glede pogajanj med Veliko Britanijo in Jugoslavijo o novih posojilih, je maršal dejal, da potekajo leuta, v kolikor je njemu znano, zadovoljivo. Na vprašanje, kako bi Jugoslavija gledala na to, če bi dobila poleg "St-nih zagotovil tudi formalina zagotovila in pod kakšnimi pogoji in v kakšnem položaju bi imela za potrebno taka pismena ali druga zagotovila, je maršal Tito odgovoril, da za enkrat niso potrebna nobena pismena ali druga zagotovila. Za sedanji razvoj položaja je tako zadostno, ker formalni sporazumi niso prav nič bolj sigurni, kakor so ustmene izjave. Tudi v slučaju mednarodnega spora v sedanjem položaju zadostluljejoi ustmeni sporazumi kadar so interesi vseh narodov, ki' ljubijo mir, istovetni. Dandanes so vsi evropski voditelji, ki želijo ohranitev miru in ki so se izjavili proti vsakršni napadalnosti in ki menijo, da je mir v Evropi nekaj nedeljivega dovolj prepričani, da ni potrebno zavzemati kakršnih koli določenih obveznosti ta da bi lahko vsi napravili svojo dolžnost v okviru Organizacije združenih -narodov. Na vprašanje glede možnosti nove vojne v bližnji prihodnosti, je maršal Tito odgovoril: »Ne morem predvidevati. kako bo v bližnji prihodnosti«. »Pravim samo, -da vojne ne bi smelo biti, toda sedanji položaj dokazuje, da možnosti obstojajo in za !o je potrebno da- smo budni«. Na vprašanje, kakšen je sedanji položaj glede obme-jn ih in-cidentov je maršal dejal, da se ni izboljšal, niti ne znatno poslabšal. Ta dejanja, je nadaljeval, spadajo v živčno vojno in hladno vojno, ki ima namen onemogočiti naše miroljubno delo in preprečiti, 'da bi minno reševali naša vsakdanja vprašanja. Vse to ima namen ustvarjati pri nas vedno večjo razburjanje m alarmiranje, čeprav vsega tega pri nas ni. Kominformisti nam mi,silijo s temi svojimi provokacijami preprečiti, da bi reševali svoja vsakdanja gospodarska vprašanja. Dopisnik Reuterja je za tem naslanjajoč se na Kardeljeve Izjave v skupščini glede obmejnega vojaškega utrjevanja v sosednih kominformističnih državah, vprašal maršala, ali ima o tem povedati kako -podrobnost. Maršal Tito je odgovoril, da ne gre v tem za kako novost. Res je, da gradijo ob mejah sosednih kominformističnih dr. žav obmejne postojanke in da vršijo vojaške priprave, kj nam dajejo dovolj vzrokov, da dvomimo o njihovih namenih. Te priprave, je dodal maršal, se nadaljujejo že dve leti. Na vprašanje, kaj misli glede vojaške moči sovjetskih satelitskih držaV, da bi same nanadl-e Jugoslavijo, je maršal odgovoril. da je treba njihove vojaške moči oceniti z več strani. Gledati je treba na pripravljenost ljudstva ali si želi takega spora, skratka pomembna je psihološka in moralna pripravljenost tega ljudstva. To ljudstvo ni v taki pripravljenosti in si ne želi vojne, glede njihove napadalne moči, pa bi za nas n-e predstavljala posebnih težav, če bi nas napadle samo te države. Na vprašanje, ali misli, da bi se jugoslovanski narodi lahko branili v slučaju napada, kakor v času zadnje svetovne vojne pred številčno močnejšim nasprotnikom, je maršal odgovoril da -ne hi hoteli, da bi prišlo do take mijna-jtir toda če hi do volne pilišlo, bi pri-ia povsem izven naših želja. Jasno, da so naši narodi, je uavidäril maršal, pripravljeni boriti se proti kateremu koli napadalcu in da ne bodo dopustili nikomur, da hi jih zasužnji. Dopisnik je nato postavil maršalu Titu naslednje vprašanje: »Ce bi Sovjetske satelitske države dobile v prihodnosti še več orožja od Sovjetske zveze, ali menite, da bi bilo nujno, da vprašate v takem trenutku za pomoč orožja na zapadu?« Maršal Tito je odgovoril: »V zadnji svetovni vojni se je pokazalo, da smo se lahko borili že od vsega začetka uspešno tudi neoboroženi ih da smo si orožje Sami pridobili, ker je šlo za resnično borbo za obstoj naroda ta neodvisnost države. čeprav ima' tehnika in številčnost v vojni velik pomen, predstavlja dejstvo, ki sem ga navedel, prav tako velik pomèn.« Na-to je dopisnik Preston postavil maršalu vprašanje: »Kaj mislite glede trditev vašega tiska in voditeljev, da želi Sovjetska zveza danes kakor svo-ječasn-o Hitler nadvladati svet; čemu -ne sproži takega -napada za nadvlado takoj?« Maršal mu je odgovoril: »Ker obstaja vprašanje, pod kakšnimi pogoji je mc-goče doseči -to nadvlado. Sovjetski zvezi ni vseeno, če bi jo pro-Fiasili za napadalko, ona se boji, da hi prišlo do kakih dvomov s tem v 7yrai- Zatr> Sovjetska zveza, al' hoHe ™ditelji.’ zagovarjajo danes te-’ onjo aktivne borbe za mir in preven- tivne vojne«. Na vprašanje, čemu Jugoslavija ne postavi pred Organizacijo združenih narodov vprašanja oborožitve bivših sate tiski h držav nemškega nar-izma R- maršal Tito odgovoril: »Videli bomo' na kIVa Vidim°’ £e Se bo ta na kak drogi način uredila, ni pa ]Z- x v\''&no da ne bi postavili tega vprašanja pred Organizacijo narodov. združenih Iz letnih skupščin sindikalnih podružnic Masi delovni kolektivi se pripravljajo na volitve delavskih svetov Te dni so po vseh delavnih kolektivih v našem okrožju letne skupščin ne sindikalnih podružnic. Na teh skupščinah razprav al ja jo delavci o delu iin nalogah, .ki stoje pred njimi za -izvedbo letošnjega gospodarskega plana. Obenem pa se naši delovni kolektivi z vso vnemo pripravljajo na Volitve delavskih svetov, po katerih bodo sami upravljali podjetja. Do sedaj so bile te skupščine v 23 kolektivih v koprskem okraju. Skoraj v vseh kolektivih, -kj-er so imeli letno skupščino, ugotavljajo delavci, da vodstva osnovnih sindikalnih organizacij nišo Intela dovolj stikov z organizacijo. Vzrok leži v veliki meri v temi da so delovni kolektivi premalo -resno vzeli volitve v odbore, poleg tega pa je odbor sindikalne podružnice v številnih primerih skrbel le za razdeljevanje bono-v, medtem ko se zi ostala vprašanja n; zanimal. Po drugi strani pa so okrajna ter mestna vodstva sindika-ln-e organizacije nudila premalo pomoči osnovnim organizacijam. Posamezne podružnice niso delale načrtno, bile so brez vsake evidence i-n točne statistike. Vse to je zaviralo -tovarišem v vodstvu sindikalnih podružnic, da niso dajali tiste revolucionarne in razredne aktivnosti svojim organizacijam, da niso -dovolj objas-njevalj delavstvu pomen, ki ga imajo sindikati- pri graditvi socializma. Prav zaradi tega so bila tudi -tekmovanja z.a v-isviko storilnost v marsičem pomanjkljiva, kajti vedeti moramo, da na vse t-o veliko vpliva ideološka, kulturna in strokovna vzgoja delavstva, -karr še je pri nas zelo zanemarjalo. Zatorej je potrebno,. da sindikalne organizacije stremijo za tem, -da popravijo dosedanje pomanklji-v-osti. Predvsem naj utrjujejo svoje vrste in v odbore podružnic izvolijo tiste tovariše, v katere trna delavstvo naj- več zaupanja. O vsem tem je bilo precej razpravljanja na letnih skupščinah. Naj navedemo nekaj najosnovnejših značilnosti iz posameznih skupščin sindikalnih podružnic. DELAVCI TOVARNE KRTAČ »MAR-ZARI« SO SE NA SKUPŠČINI PRITOŽILI Iz poročila o izvršenem delu v -preteklem letu je razvidno, dà je sindikalna podružnica tovarne MARZA-RI nagradila lani 18 delavcev, ki so skupno dobili 33.000 din. Odstotek neupravičenih izostankov pa Je še vedno velilk. Na kulturnem in športnem področju pa niso bili bogve kako aktivni, V diskusiji so se delavci pritožili, da njihovi tovariši v tovarni »ZENA« zaslužijo več, ker imajo neprekinjeno delo. Zato se bo ustanovila -posebna komisija, ki bo skrbela za šfairii dotolk materiala in na ta način zagotovila nepretrgano delo. NA LETNI SKUPŠČINI »VINO« SO RAZPRAVLJALI O DELAV. SVETIH Ko je na letni skupščini sindikalne podružnice »VINO« v Kopru govoril član okrajnega odbora E RS o funkcijah in nalogah delavskega sveta, so ga vsi člani z zanimanjem poslušali, želijo si , še več takih sestankov, da se tako dodobra spoznajo z vsemi vprašanji, ki so s tem v zvt/.i. tipre-jeli so več sklepov in se med Jrugim zavezujejo, da bodo izboljšali delovno disciplino in organizirali kulturno prireditev. ČLANI SINDIKATA GOSTINSKE STROKE NA LETNI SKUPŠČINI Prejšnji teden so se člani sindikata gostinske stroke v Portorožu sestali na- svoji letni skupščini. Tovariš Tavčar je -podal organizacijsko poročilo, v katerem je kritiziral odbor sindikalne podružnice, da ni bil vedno dosleden pri izvajanju nalog. Tudi tekmovanje, ki ga je razpisalo -pover. jeništvo -za turizem, hi dobro uspelo, kajti uprava podjetij ni vzela tekmovanja resno ter ni pošiljala -nobenih poročili. Kljub temu pa je bilo mnogo napravljenega, saj je bilo ob koncu leta razdeljenih 60.000 din nagrad najboljših članom podružnice, ki so Se poleg svojega dela zanimali tud! pri kulturno prosvetnem delu, pri akcijah prostovoljnega dela itd. Končno je dopisnilfpostavil maršalu Titu še vprašanje, kaj misli, ali obstajajo možnosti za'rešitev tržaškega vprašanja? Maršal mu je odgovoril, da je še vedno mnenja, da je v sedanjih trenutkih tröba opustiti to vprašanje Ce, se na obeh straneh ne vidi ■ a želja' in če sè na obeli straneh "i i da je to vprašanje v sedà-■I oložajp zelo važno, jp bolje ' iki-iti še ga. V Gfialnib mestili živimo tekmujejo m čast 10- sk.eiflšce Osvobodilne fronte živahno tekmujejo vse vasi koprskega -okraja za počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronta, V zadnjih dneh je -oživelo tekmovanje tudi v obalnih mestih koprskega okraja. Tako so bili pred dnevi v Kopru množični sestanki, rja katerih so Sprejeli plan trome-sečnega tekmovanja, ki vsebuje prosto-vóljno In kulturno prosvetno delo. Vsaka baza je sprejela obveznost, da bo v tem času opravlja tisoč prostovoljnih -ur ih imela več kulturnih priredi, fév. Sla teli sestankih so si napovedali tudi medsebojno tekmovanje in tekmovanje med Bazami, zase danja ljudskega odbora za koprski okraj PAMETNO Za razvoj gospodarstva je okraina skupščina Prejšnja odobrila letošnji proračun v znesku 189.584.000 v soboto 24. februarja je bilo v mali dvorani koprskega gledališča tretje redno zasedanje ljudskega odbora ko. pisk-sga okraja. Po izvolitvi delavnega r.nVpdslva ja razri h komisij je podal toyarts' Vladimir. Petrič obširno poro-;.. <}'izvajanju. planskih nalog v pre-- m Veitu im o inaloigah za uspešno o letošnjega gospodarskega plana,, ... , . .Ko' tovariš Petrič govoril o iz-gospola-i skega plana je med dugim dejal, da je bil l;" skl plan, invert-cij ne samo dosežen, {• m*e5 tudi presežen lin sicer za 25.1 irif ?espr»v niso p rii tem še' vsi S • idlseni' objekti popolnoma dokončani. Metern ko .je bil plan investicij presežen, pa je financijski plan izdat. k;ov, to se pravi materialov presežen ?.a 14 50 or. Ta razlika med finančnimi tedattoi in storjenim delom je pred vsem odvisna od delovne storilnosti, discipline pri delu, množičnega sodelovanja, od potnan jkan-ja tehničnih s-edwtev, nepravilne organizacije v vodstvu posameznih podjetij, od po čanlh 84 gradbenih objektov, 17 jih je v zavržni fazi. medtem ko je 21 zgrajenih od 55% do 90%. , Industrijska proizvodnja je bila lam v primeru z letom 1949 večja, toda kljfsb temu ni'bil dosežen plan v vseh piolzvodiih. TO pa predv.-em zaradi manjkanja raznih surovin, za katere . smo odvisni od uvoza. Tako smo dosegli v Izpolnjevanj’:' industrijskega plana naslednje rezultate: pri prede,lovamju n-ta-m-oga ih njego-vlh derivatov za 81%. mfctalov za 105%, pri izdalavi gradbenega materiala 83.3%. v tesnil industriji in pri Izdelavi pohištva za 70%. Pri tem niso všteta vsa izveniplamska dela, ki jih je bilo mnogo. V kmetijski proizvodnji smo prav tako dosegat dobre uspehe, čeprav je na to vplivala suša, ki je prizadejala nagemu kmetijstvu veliko škodo Tako je bil plan sajenja trt presežen za 29.16% in sadja za 28%, medtem ko s pridelki nismo dosegli plana. K temu moramo dodat*, da bi ti uspehi bili lahko boljši, če bi si KLO več manjkanja evidence nad storjen m de- pnizadevali, da bi kmetje bo’je obd-e- lom, nepravilnega izkoriščanja suirovin itd.'' . Vse te pomanjkljivosti so zavirale »zl-oma so vplivale, da je bil plan izdatkov presežen v primeri s storjenim deirun. Pó'ég teh pomanjkljivosti naj pocpvvfamo še to. da je bilo število gradbenih Objektov v razmerju kvalificirane delavne sileTvdelavcev spioh prpvsoko saj znaša 1.22. Da je bil preteklo leto presežen plan investi-»i.i je to tildi zasluga članov kmetijsko •bdelovainih zadrug, pripadnikov JA, Alanov U"dske frante, mladinske organizacije in ostalih, k-i so na teh objektih opravili na tisoče p-ostovoljnih de’ovnih ur. bodisi v mladinskih de-'idvRb brigadah ali na številnih delovnih akcijah. Rta,v zaradi tega je bilo lani v natarn okraju popolnoma dokon- Za boljše prometne zveze z Bnjsčno Te dni bodo začeli z asfaltacijo ceste, ki veže Sičijo’e s Porta Portonom v Bnjščinil, Za dovrši,tev teh del je pre. dv’.drr.o v enoletnem planu 17 milijonov dinarjev. Ta dela bodo končana že v prvi polovici tega leta. V drugi polovici Jeta pa bodo popravljali cesto, ki veže Buje z Umagom. Tudi to cesto bodo popravili v tem letu. lov ali zemljišča in obdelali vsako ned zemlje. Lani smo obdelali le okoli 90% vse setvene površine. Ena izmed najvažnejših panog v naxem okraju je ribolov; v tem je bi] lami presežen plan za 72%. S tem, da smo tudi povečali ri-b-ško brodovje za 15% in z nadaljno k-epitvijo ter razširitvijo ribiških zadrug, bomo v bodoče prav gotovo dosegli še večje u-spehe. Na področju prometa se pri nas mo. ramo boriti s težavami, kajti naše ceste, zlasti tiste, ki peljejo v oddal iene kraje, so slabe. Preicej je bilo nepotrebnih voženj. Vendar kljub temu je naš avtooark s svojimi razpoiotaji-v'mi sredstvi vre vozil lani 521,601 ton blaga in 857.549 potnikov. V preskrbi je naše prebivalstvo krito z najosnovnejšimi artikli za 100%, •merota nasam&zinih artiklov, ki so samo za dodatno preskrbo. ‘Z raznimi industrijskimi proizvodi pa je naš pro. st' t- demokratizacijo vsega našega življenja. O poročilu tovariša Petriča je razpravljalo več tovarišev. Vsi diskutanti so govorili o vseh že omenjenih vprašanjih, toda bolj s kritičnega gle. dišča in tako nakazali t'đi pot, kako se v bodoče izogniti dosedanjih napak-Po dskusjji je sledil predlog o gospodarskem planu v okviru koprskega okraja za leto 1951, ki .so ga vsi dele-ti soglasno odobrili. .Tako določa letošnji gospodarski plan med drugim, da je potrebno za ' razvoj proizvajalnih sii investirati 189,584.000 dinarjev in rlcer za gradbena dela 142,500,000 din, za opremo 46,419.000, za ostale 655.000 din. Od tega odpade na iindustrijjo 6.3.%, v kmetijstvo 19%, v gozdarstvo 0.2%„ v gradbeništvo 2.8%, promet 28%, trgovino in turizem 5.7%, stanovanjsko - komunalno dejavnost 24%, kulturno socialno dejavnost 13% im v dejavnosti javnih organov l%- Ce vzamemo primer komunalne de. javnosti, ki stremi za tem, da dvigne družbeni standard, vidimo, da je ta usme-jena predvsem na elektrifikacijo podeželja, obnovo vodovodnega o-mi-ežja, dvig proizvodnje plina, ureditev ulic in trgov v Kopru, obnovo i-omšenera podeželja dokončno zgraditev tržnice in ribarnice v Kopru, zgladitev javnega kopališča v Piranu, dovrritev gradnje stanovanjskih hiš v Koti im Semedeli, dovršitev sedežev KLO, Kamipel—Salara, Koštabona —Puče, ureditev parkov, nasadov in povečanje pov-šlne zelenih pasov ter dovrritev kanalizacijski! del v Piranu. Za tem je skunščina kooptirala nove člane v Izvršilni odbor, med katerimi kot predsednika: tov. Kanla pri-jona, ki je pozval delegate na poostritev borbe pni izvajanj uletošmjega gospodarskega plana. Mnogo smo že pisali vem, da vsakogar zanima, kaj je tam zopet novega. V Pučah je kmečka delovna zadruga, ki je imela svoja zemljišča raztre. sena po vsej okolici, kar je zadružnike mnogo o h alo p i delu. Vemo, da je težko delati S traktorjem, če mora iz parcelice na parcelico, pri čemer stopiti; ker ni bilo sporazumevanja med vsemi interesenti. Stvar je romala na vse urade od poverjeništva za kmèt'jstvo preko sodišča, vse do Partijskem komiteta, ki se je poza- n-il in zadevo t 'di rešil v zadovoljstvo vseh. Vsa zadeva pa se je razvijala takole: da so jlu rao-no nakur-ili. „jun, ua j.m ne bo nihče vzel zemije, he, je HM jemati ne sme, ampak da Je to po„o«,.oina njiuova suvat, e o-oejo z zad,u,go zamenjati parcele m s.oer na ia način, da Jim zadruga m kuj (tasta toiiko in tano zenujo, ka krsna je nj.nova. » to je pa cisto u, u-tóic, no, so mi rekli, tako pa ja« —‘ se je oglasil starejši vaščan. Nato so se «giasau vsi vpick, da je bilo nj>m leoeno, da se bo zemlja vzela. Zaceli smo i azgovor, kako bi izvedli zamenjano in za kaiet e parcelle. 14.smo se mogli zediniti, pa smo se dogovorili, daše (igo.mo naslednji dan in bomo vso to zemljo pogledam. Di ego jutr-0 so bili kmetje in za- družniki z-e »o osmih na križišču prt Brigada pučarskih zadružnikov pri „elu na bivšem občinskem zemljišču se največ zamudi pa tudi porabi pr-e- Okrožni komitet KP je preko svojih cej goriva. Malo izven vas, je ne - Ma, aktivistov proučil to zadevo, ki je ki meri okoli 25 ha, to je tako imeno- postajala vsak dan bolj kočljiva in trem vana »kumuinela«, katero so obdelovali poleg zadruge tudi drugi -kmetje. Vsak je imel mali kotiček te zemlje, zaradi česar je bilo polno mejnikov -in poti. Prav ta kos zemlje pa je prikladen za združitev, to je, da se tli napravi velika njiva, kjer bo mogoče pravilno gospodariti. Zato se je okoli te parcele vnela pravcata vojna. Zadružniki so hoteli združiti te male parcelice v O Sečovl j skem premogovniku ne:bo mm manjkalo premoga Leta 1936 so začeli v Sečovljah skoraj ob morju kopati rov. »Premog!« je šel -glas od ust -do ust. Italijanskim gospodarjem se je mudilo, kajti premog je bil že od nekdaj r.ji-Jiova največja skrb. In kar jé tudi zelo važno, sečovveljski premog je odlične kvalitete (okoli 7.400 kalorij), boljši od raškega premoga, ki je bil tedaj najboljši premog v Italiji. Rudnik ima tud! ugodno lego in lahko plovejo co kanalu manjše ladje prav do separacije poleg jaška. V / U vsaka slovenska Uisa na{ fnorfte pogovor z bralci istrski Skoraj bo lečo dni, .odkar smo Slo-vefrci v Kopr&čini dobili svoj prv Ust Istrski tednik. Zato bo prav, da ob tiej'priliki pov-emo tudi, kako mislijo o njem njegovi bralci, saj je da. Idrski tednik v onofediu z vsem delov,nim ljudstvom Istrskega okrožja v borbi za politični, gos-oda-sk ta ùtata.-ii dvig. Ce pa ni bil pri tem -ta vsakokrat tako dosleden, ka-V, nin- al h'|H rd-nivnriajo na to ' iše njegovi bralci. Kar pog " - 0 IsttaLzm tedniku kmet - zadružihtlk Jože Pribac iz Puč: l>Po. pol^OiTna na mesitu. da nas 1st-c-- ® rlk o maskataH stvari, ki Jo še vsi ne znamo poučuje, da piše o naših zad-fl-gah -n njih pomanjkljivosti, da jvorviar^tra-našo ustvarjalnost, pov--idiguje sociavstične borce Itd., toda vse premalo, kakor jaz vidim tolče m razkrlnitouje posamezne birokratič-ne pojave, ki ne le. da jih ljudstvo vzdržuje -na svoj račun, ampak očitno škodujejo celotnemu našemu razvoju Kar poglej, mi pravi, če ne verjameš! Danes sem prišel v Kooer, kakor so mi že pred dnevi, rekli, da naj pridem danes, s kanvonom in z nekimi nakazil'-, da bi dvignil razni material. Obkrožil sem ves Koner, od kmetijskega poverjeništva do kmetijskega servisa in planske komisije, a nazadnje pa moram n-razen s kamionom domov in, če hočem ta ora-aviti, moram priti jutri nazaj. In take n-'me'e ti lahko naštevam ceh dan «n še b1 jih ne naštel vse. Mar ni to izguba časa, troše, nie goriva in kaj jaz vem še kakšna škoda za našo zadrugo?« ... M-’ooje Šmarčana Avgusta Germanija, na ie da h’ 1st,tak’ te«'ik p-taa-šal ,ve^ ziyiih In stvarnih slik iz življenja naših vas'. »Jaz najraje čitam dmgo »taan«, mi nravi German.is, »kaj-ji ta največ piše o našem delu in živ- ljenju. Sicer .tudi ostale strani ta-ko-rekoč ne zanemarjam. Iz vsega pa vidimo, da vča-sih niso podatki točni. Za-to naj uredništvo preveri podatke preden jih objavi. Ce hočeš, ti na-pr.!mer -povem, da v članku, o Šmarski zad- gi, ki je bil objavljen pred nekaj tedni, ni-so bile vse številke točne, kar pa ni krivo uredništvo, črkami razkr-i-rikaj v časop su, da bo vsak na-š človek spoznal škodljivce!« je obrazložil Germanis. Ha sem v-prašal De-kamčana, kate-ega škoda, da si imena nisem zapom’il, na kakšen način naj bi Istrski tednik prodrl v vsako slovensko hišo v Istri, mi je takole odgovoril: »To je vendar stvar vseh množičnih organizacij ' :> ■ M- ... : - ■ ■ - —. I ’ : ' c i > ^ ampak dotlčn-k, ki je uredništvu dal te podatke. P av tako pa premalo piše Istrski tednik o povezavi naših vas. l odisi na ges -doanski ali kullur-no-politični c®novi. Jaz sem mnenja, da bi o tem bolj top. larizirali in prenašali izkušnje z ene vasi v dr -go ter se tako učili no-ravljati napake, na kate e še ma sik je naletimo. In o čemer se t’-di premalo piše. Sem mnenja, da je taeba tembolj razkmkovati šrekulante na vasi in šve-carje, ki hodijo v Trst. Ce količkaj zveš o takih elementih, jih ta-koj in z velikimi na vasi, da razširijo napredni tisk, posebno pa Istrski tednik — naš prvi slovenski list v listali, saj je to naše glasilo, ki piše o nas, o -našem delu in naporih pri gradit/i socializma. Potrebno na bi bilo zato organizirati tud-i teden za razširitev K -L ;a tednika z geslom: V vsako slovensko hita v Istri naj prodre Ist-ski tedniki«, je še na posled dodal Dekančan, ko je ves zadovoljen ob'ayal stranialstr skega tednika« i-n prebiral naslov za naslovom ter se nato zatopil v tiskane vrstice. rudniku je bilo zaposlenih vedno več delavcev, a kljub temu niso nikdar nakopali dovolj premoga. Kratkovidni gos-pcdarji so mislili ie na to. kako bi iz rudnika -stisnili čimveč premoga. ,Niso pa dovolj mislili, da to lahko postane za -rudnik usodno, ker niso skrbeli dovolj za zaščito pred vodno nevarnostjo, kljub temu, da teče nad rudnikom reka Dragonja in da je skoraj pod morjem. Tako je bil rudnik praktično brez črpalnih naprav. če izvzamemo nekaj manjših z zmogljivostjo enega kubičnega metra na minuto, ki so odvajale sproti pritekajočo vodo. Leta 1945, kmalu potem, ko so bili izgnani fašistični okupatorji, je zaradi šibkih črpalnih naprav in začasnega prenehanja električne energije, rudnik zalila voda. Skoraj -desetletno neusmiljeno izkoriščanje rudnika se je maščevalo. Potem je rudnik zamrl ‘ in voda je Uničevala potopljene rudniške naprave, zunanje stavbe pa so začele razpadati. Naša ljudska oblast pa je lani sprejela sklep: RUDNIK BOMO OBNOVILI Primanjkovalo je vsega. Toda na pomc-č nam je priskočila Jugoslavija, tako z materialom kakor tudi s strokovnjaki. Vse do zadnjega vijaka je bilo treba pripeljati. Z deli so začeli lani 15. aprila. Najprej so napeljali daljnovod, potem so postavili velike transformatorje, kajti rudnik potrebuje ogromne količine električne energije. Pripeljali so tu-di celo vrsto črpalk, nekaj iz Raše, ostal-e pa iz Slovenije. Začeli so s črpanjem vode v upaidniku ali kakor pravijo v »de-šenderiji«, to je stranski rov. kj je oddaljen od jaška približno dva kilometra in gre v globino poševno, ne navpično kakor jašek. BOJ Z VODO Na zajezenem delu uipa-dnifca so napravili tako imenovana vodna vrata ali ventil, ki je zelo močan, saj mora zdržati silen pritisk vode, ki hoče vdreti v upadnik. Ta ventil spušča le toliko vode, kolikor jo more izčrpati velika črpalka z zmogljivostjo približno 10 kubičnih metrov na minuto, ki so jo montirali letos 14. januarja. Ko je bilo to delo končano, so imeli rudarji nekak praznik, saj je bila postavitev te črpalke ena najtežjih nalog. Zdaj neusmiljeno črpa vodo iz rudnika p- v njem jo je še več kot milijon kubičnih metrov in še sproti priteka 8 kubičnih metrov nà minuto — dokler ne bo vsa izčrpana. Potem bodo sproti pritekajočo vodo odstra- njevale manjše črpalke in tedaj bodo rudarji šele začeli svoje 'pravo delo — kopanje -premoga-. VODA BO PREMAGANA V upadniku se znojijo ru-darjj v 3 izmenah, med njimi so tudi profesio-nisti. Njihovo delo je napnimo, čeprav naprave z,a zračenje sproti dovajajo sveži zra-k in četudi je zunaj hladno, vlada v jami vročina in iz steilpa lije voda v debelih gostih kapljah, kakršnih na zemeljski površini ne poznamo. Toda rudarji — po večini so v rudniku delali že prej — se ne dajo moti,ti. Zadovoljni so. »Zaslužimo dobro, od 22 dc 32 din na uro,« mi je pravil Donati. »Jaz bi že rad dela-1 po normi,« je reke-i Gverino, najboljši kopač rudnika, »ra-d bi že kopal prem-og!« Gerbac pa je pristavil: »Ej, premoga nam ne bo zmanjkalo!« tovarišem poveril, da jo rešijo. Biloslav in Saio sta odšla v Puče, kjer je bil., zbor volilcev in tu pojasnila kme-tem, da je potrebna samo zamenja, va s parcelami. Zbor volivcev je že ta dan sklenta, da s-e >komunela«, na RETE, da v izkoriščanje zadrugi, a km-et. ;e. ki so dozdaj imeli del te parcele, dobijo drugo zemljo. Na zboru so se jtrinjali vsi razen dveh in stvar je bila rešena. Zadruga je bila zadovoljna in prav tako t-"di- km-etjie. Ko pa sta cid'ia iz vasi Büoslav in Sai-n, so nastopili drugi »aktivisti«. Reakciji ni bilo po volji, da zadruž. niki in ostali kmetje sedijo za isto mizo, kajti njej je potreben razdor na vas1, da lahko drži vajeti v rokah. Marjam B--e.c je pod vodstvom Jožefa Mchorč!č narisal »-esoV-taio«. s kate. ro so hoteli -prevariti Ij-udsko oblast, prebivalstvo pridobiti na svojo stran i.n rote-ita-tii sklene zbora volilcev. Kmetom so natvez-il-i bajko, da jim hoče oblast vzeti zemljo. Revni kmetiči, -ki se s težavo preživljajo na. borni zem-lji, so temu nasedli im podpisali »resolucijo». »Reakcija« se je že veselila svoje zmage, toda prezgodaj. Kmetje so prišli v Koner protestirati. Kaj naj storimo? Zone* je bilo treba v Puče. Oj, nesrečne Puče — je godrnjal tov. Sain, ker je bil vabljen v drugi kraj. Pa k?i ie hotel, moral je v Puče, kamor so ga vabili kmetje in zadružniki. - Zo -et so se zbrali kmetje okrog JBiicslava in Sai-na, tokrat sem bil tudi jaz zraven, iin hoteJi povedati vsak svoje. V šoli smo bili in se razgovar-jali o tej -»nešr-ečni« parceli. Pripovedovali so Vse vprek, da ne dajo zemije in da naj jim pustimo, da za- pucali od koder smo sli na njive. Ve-Uko nas je ono, da so nas delavci na cesti nekako plašno g-ledal.. Kmttaje so zbil au: »i a.e njiva bi men» »P*sa la«, ker je „oteg mojega. »Tale pa meni« — so se oglašali — saj je poleg mojega in mi ne bo treba tako paziti, da ne bi sla živina v škodo« *n ta" ko naprej. Kmetje so se dogovarjali in posvetov ali kaj bi komu opasalo«. Tu-d, Mohorič im Breč sta bila z nàmi, čeprav je de-e*a.o. o-.sjie.-ue.a -c, -a sta ga pošteno polomila, morda sta se pošteno skesala, kajti zelo dobre predloge sta dajala. Tudi Mohorčič je ze. me .jal svojo .parcelo in si zbarl drugo. Vsi zado.Oljni smo se vra.ali v gručah proti Pučam. Poleg mene so šli neikàbei-i kmetje, pa tudi Mohorčič. Razgovor je tekel o njivah, vinogi aditi, o letini, o kmetijstvu po drugih krajih Jugoslavije, o pretekli vojni itd. Mohorčič je pripovedoval, kako so morali tie'ati pried Nemci v gozd preko doline in da je bil tudi on 6 mesecev pa.lizati, nae.krat se je /a usa. m mi dejal: »Veste kaj, tovariš, mi imamo na-vado, da po vsakem pometnem delu napravimo likof«. Drugi so to ro i jeli in dogovorjeno je bilo, da bodo pili lil-kof, kar so hitro prenesli na druge gruče. Ko ™ se vrnili v vas, so napravili pogodbe o zamenja-vi, nato pa so se kmetje žarečta oči .izmuznili ven. Po. nrslil sem, da jih je minila volja za likof. No, tokrat -sem se pošteno zmoti. Vračali so se- kmetje s »kjantar-errri« in jih postavljali na mizo. Tudi zadružniki so prinesli vina. »Pa ga dajmo na zdravje«, je napil V-eškovo. Za veliko mizo so posedli vaščani, pa me kot zadružniki i.n privatniki, am-tak prijateljsko kot vaščani. Vesel razgovor se je mešal s trinkanjem kozai-cev. Zabeli so pesem »Hej briga, d“«, nato »En hribček bom kupil, bom tate sa-dM«. Tudi Mohorčič je začel: »Na Ko-dunu grob do groba, traži majka sina svoga«, drugi pa za njim. Veneli so bili Pučami in najrajši bi o-stal med njimi. Poslovili smo se od zadovoljnih Pu-Čanov. ki so stiskali roke in vabili, u?i acetat -Pridemo k njim. Kmet Vigili ml. je še -novedal, da je zadovoljen in lin ho odšel v zadrugo. Ko smo odhajali, se je za nami slišala pesem za. dovoljnih kmetov, ki so pili »likof« po pametnem delu. Omerzelj Ernest PIŠEJO /VfflM... Gažon Posadili smo 5.000 borovih sadih Tudi pod našo vasjo so nekateri pre. deli popolnoma goli in nerodovitni. Sklenili pa smo, da to ne sme dolgo trajati in smo začeli pogozdovati te puste predele z borovci. Nedelja, je bil prvi dan pogozdovanja, a vendar je zveza vojnih invalidov naše vasi organizirata nad 25 ljudi, ki so v nedeljskem dopoldnevu posadili nad 5000 Šmarje Mladina se yiiiyiiavt{a ZA PRVI MAJ Število mladine, ki se uči prvomajske telovadbe Je pre-cejšinje, a v Srna. rjah so sklenili, da ne bodo zadovoljni, dok’-er ne bodo vsi telovadili in se čim-holje pr i.n r aviti za naš delavski nrazmik. Nameravajo sestaviti mladinsko nogometno enajstorico, ki bo za Prvi maj odkorakala z ostalo mladtao na prvomajske manifestacije v Koner in se tam tudi udeležila nogometnih tekem Da bi bj-lo -njeno delo ustaš-reje. se je šma-ska mladina obvezala. da bo jjtudi ona pomagala pogozdovati in je v ta namen v nedeljo posadila približno 100 borovih sadik. borovih sadik. Delali smo vsak po tri ure in naredili tako sto ur protao-voljnega dela. Toda ne borna osta-li pri teh 5000, ampak bomo pogozdovali vse dotlej, dokler ne bo v območju naše 'valsi več pustih in nerodovitnih stripih in predelov, kjer so bili nekdaj gozdovi. Nekam previsoke pa so se nam zdele o-hljuibe tov. Krma-ca, ki je največ govoril o pogozdovanju, potem pa je v nedelio zjutraj zaspal in ga ni bilo na delo. Potem je torej bolje, da se man-j obljubi pa več naredi. Drugače, pa je tovariš Krmac deloven in zaveden mladinec, zaspati pa le ne bi smel. Babiči nismo ves nakazani kredit uporabili in je bilo tako zgubljenih -nad 1 milijon dinarjev. Vendar kredit bi ne bil zgubljen, če bi KLO skrbel, da poravna vse lanske stroške. Tako pa bomo morali z letošnjim kreditom plačati za lani opiravljena dela 300.000 dinarjev. In torej nam ostane za omenjena de. la, ki smo Jih že začelil ln so v završni fazi le 600.000 dinarjev, kar brez dvoma ne bo zadostovalo. K vsemu temu naj dodamo, da je to kriv KLO, zarad-i malomarnosti dela. B. G. Rojci iiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Sedaj voljami p edp!si odloka o o-bveancm socialnem zavarovanju dajejo delavcem in nameščencem pravnico do pokojnine v dveh primerih, in sicer ob onemoglosti ter ko dosežejo predpisano starost NASA DELOVNA ZAKONODAJA PRAVICA DO POKOJNINE Pravica do onemoglostne pokojnine gre delavcu ter namJščencu, ako je onemogel ter je zavarovan za pokojnino pet let. Onemoglost zavarovanca nastali tedaj, ko se njegova delazmož-host zmanjša za več kot dve tretjini. Zavarovance, ki zaprosijo za onerno-gtóstrib pokojnino pregleda stalna zdra-vtiiiška -koniis!ja, ki odloči, ali je za-varóvanev toii-ko nesposoben za delo, da ga je smatrati za onemoglega. Višina pokojnine se določi upoštevajoč povprečni mesečni zaslužek zavarovanca v zadnjih petih letih ter 'celokupno dota zavarovanja. Zava>-Q-ivanec, ki je dopolnil 5.let pokojninskega zavarovanja prejme 30 % pokojnin., ske, osnevnie t. j. povnrečnega zaslužka v zadnjih petih letih. Po 10 letih znaša višina 60 %, po 25 letih 70 %, po, 30 letih 80 % in končno po 35 letih 90 %, kar predstavlja polno pokojnino. V primeru da tako izračunana pokojnina ne doseže zneskov, ki so odločeni v Odredbi o minimalnih rentah in pokojninah z dine 13. 4. 1949., se vzamejo v' poštev ti zneski. Po tej od-edM znašajo najmanjše pokojnine Öih 1500. Pri javnih uslužbencih je osnova izračunanje pokojnine zadnja plača. Prav'co do starostne pokojnine do-g«2e j,(ivaroyan»r po dopolnijanem 60 letu stai-osti, zavarovanka pa po dopolnjenem 55 letu, ako so do te sta-zava-ovanec prebil v pokojninskem zavarovanju vsaj 10 let. To določilo je važno že zaradi tega, ker je bila večina zavarovancev, ki sedaj stopajo v pokoj, zaposlena še pred uv-edbo pokojninskega zavarovanja. Zavarovanec po doedinjerai-h 25 letih zavarovanja lahko stopi v pokoj, vendar njegova pokojnina znaša samo 70 ri gradnji ceste Križišče nrl Puča^-^o^tabona. postavitev soomeni-ka na d Hm borcem v Ko>tabooi i,n drugo. Vsa ta dela smo že začeli, toda naenkrait so se prekmila. To pa na?e lr-.dFtvo zelo razburja. Kje je t"kai vzroik na se ne vemo. Vemo pa to. da jp letošnji in v,est.j c ijski plan zelo maniri od lanskega in zna^a le 900 000 di’marie v. Zato dvomimo, če bo. mo z omenjenim kreditom lahko vse to zgradili. v~ rÌQ. jp letos manjši, pa tiči v tem, ker lani POPRAVILI SMO CESTO V n-edeljo smo udarniško popravili cesto, -ki pelje iz glavne ceste Koper Mareziig-e v -našo va^. .Cesta je bila tako razrita od vozov in kamionov, da je bila res potrebna popravila. Skoda, da take potrebe ne čuti jo vsi vaščani. Gledati moramo, da bomo prihodnjič šli vsi na udarniško delo, -da bomo cesto čimprej popravili, Vaščan SEMEDELA Burja in neprevidnost sla Krivi požara hiSe V četrtek okoli 16.30 je v hiši dr-užine Savle v Semedeli št. 30 izbruhnil močan požar, ki je uničil hita. Vendar ni bilo človeških žrtev in tudi vso hišno opremo so spravil-i na varno. Sosedje so ob izbruhu ognja prihiteli na pomoč i-n pomagali re'evati, tudi gasilci so prišli takoj, toda burja je ogenj razpihala in se je požar razširil na vso taišef in oviral delo gasilcev. Požar je nastal zato. ker se je vnel sajasti di m/nik, burja pa je seveda o-ge-n-j razpiha-la. Precej pa je kriva tudi .neprevidnost, ker vsak hišni gospodar mora dimnik po> potrebi očistiti saj, ke- n.ečiščeni d-tanlk' so [Jagbstoma vzroki hudih požarov. Škode je po prvi ocenitvi približno 200.000 din. Pomj an Zadovoljni smo, ker v naši vasi lahko poslušamo radio Kakor po vseh naš-i-h vaseh v Istri tako tudi v naši vasi nismo imeli radia. Ker smo še precej oddaljeni od mesta, s-i nismo ni-ti mislili, da bo Pri nas tako kmalu električna luč. Toda z vztrajnim delom vseh vaščanov smo vse to dosegli. Tako imamo zdaj v naši vasi električno luč in lahko tudi 'poslušamo radio. Vsega tega ericra-t ni bilo v naši vasi. Zato -pa je zdaj tembolj veselo. Zlasti- pa smo vestì! in ponosni, ker imamo v naši vasi radio. Prane Benčič s O SLOVENSKI GIMNAZIJI V KOPRU ~~™ 1 - .m m , i,„ji i.iwwnnmmiii Od fašizma zatrta prosvetna dejavnost v Dekanih Slovensifi mlad i nomogočeno je po osvoboditvi spet oživela Ce izvzamemo slovensko učiteljišče ki je delalo skupaj z italijanskim učiteljiščem v Kopru od leta 1870. pa do leta 1911., ko se je preselilo v Go, ico, n -rn a slovensko srednje šolstvo v slovenskem predelu Istre prav nobene trad c-ije. Av ijska črnožolta vlada ni’ p kdar pokaza i , ave,ga za uma” Ja za alc-v-enake sredi je Pole v_ naših k.ajlh, pač pa je bolj b'a-gohotno ravnala z Italija ■ Im delom p.euiväl-ßt v, za kate c • j- n ed pr- o s orno vojno glede' Šolstva bolj skrbela kc. za slovensko prebivalstvo v našem dt. 1st t ,elt o iz %' ' *1 to - oiv- Ko se-jr: Italija odio • la za rasr o ino stran in stopila leta 1915. v vojno stanje z avstr,o-ogrsko monarhijo in rimr.km cesarstvom, je dunajska vto-da iz nekakšnega političnega maščevanja začela bolj pravično postopati s slovenskim šolstvom v Istri, in to z ustanavljanjem nekaterih slovenskih osnovnih šol in paralelk v krajih, kjer so dotedaj bile samo osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Storila pa je to zato, ker je smatrala, da so Slovenci in Hrvati «bolj verni in predani podaniki avstrijske domovine in cesarja. Bila jie to politična špekulacija, ki naj bi privezala bolj čvrsto slovanske navode na .razpadajočo monarhijo Habsburžanov, špekulacija, ki ni prinesla tistega sadu, kakršnega si je obetala dunajska vlada, ker so slovanski narodi že izdavnaj uvideli, da jim ni iz Dunaja ničesar dobrega pričakovati. Po -porazu centralnih velesil, to je Avstro-Ogrske in Nemčije, so ti naši kraji prišli pod Italijo. O tem, kako je Rim postopal z našim ljudstvom in njegovimi šolami, ni potrebno veliko govoriti, kajti pisalo se je In govorilo o metodah dvatisotlentnih kulturono-iscav pri nas dovolj in mislimo, da je odveč vsako ponavljanje o neizmerni škodi, ki so jo zadali s svojo raznarodovalno politiko našemu ljudstvu v kulturnem pogledu ti rimski lakotniki. naredi in z njimi naše istrsko ljudstvo na življenje in smrt borili za svoj obstanek in za življenje, je razčistil o-zračje v Slovenski Istri, okuženo od fašističnega nasilja, in naše šole so se po dolgih letitrmračnjaštva in nasilnega potujčevanja odprle našim o-trokom želj: im domače materine besede in naših ljudskih učiteljev. Takoj po osvoboditvi je bilo treba m '"ui na to, da se popravijo krivice, mostile in slovenska gimnazija je začela s svojim delom v preurejenih prostorih bivšega učiteljišča oziroma i-talijanske pomorske šole. V prvem šo’skem letu se je vpisalo 117 dijakov. Gimnazija je imela samo prvi razred in pripravljalni tečaj, v katerem so se pripravljali starejši dijaki za prestop v višje razrede. Kako potrebna je-bila ustanovitev slovenske gimnazije v Kopru, dokazuje stalno šolskem Letu obisku je slovensko < gimnazijo v Kopru 280. dijakov in ta naš srednješolski zavod ..ima danes sedem razredov z devetimi oddelki. Dijaki, ki o:Vskujejo s,love-sko gimnazijo v Kopru, prihajajo večidel iz našega podeželja. To so sinovi m hčere naših kmetov, ki že stoletja obdelujejo svojo zemljo v potu svojega otora-i;n k.i jih ni niti fevdalna gospoda niti pozneje. t"je in sovražno meščanstvo uspelo uničiti ter potujčiti, kajti naš slovenski živelj j,e trdno vztrajal na svoji redni grudi, se zanjo boril ih od nje živel skromno in pošteno, medtem ko so tuji fevdalci in bogati meščani skozi stoletja samo gledali, kako bi ga čimlhoij izkoristili in gospodarsko zasužnjili. P; ihodnje šolsko leto bo slovenska gimnazija v Kopru poslala v svet svoje prve maturante. Oni bodo zametek domače istrske delovne -inteligence. Sli bodo na visoke šole, odkoder se bodo po dokončanih študijah vračali mrd svoje ljudstvo, da mu bodo s svojim znanjem verno stali ob strani v njegovi borbi za kulturni in gospodarici napredak in boljše življenje, ki mu ga pohlepni in izkoriščevatru tujec ni hotel in tudi ni mogel dati. Nekaj kilometrov severno od Kopra, ob levi strani glavne ceste Koper— Rižana, se ti prikaže prijazna vas Dekani. Ob vznožju slabo zaraščenih k> aških gmajn in temno zelenih lisah oljčnih nasadov, se od časa do časa raztezajo dolge vrste žlahtnih vinskih trt in konice .kmečkih hiš, ki so v tem deževnem vremenu sive in mračne kakor oblačno nebo. Vendar pa ima človek občutek, da je življenje v Dekanih di-ngačno kakor v ostalih istrskih vaseh. Pripovedujejo, da so se. Dekančani že od nekdaj žilavo borili za ohranitev-. slovenske besede, tako v dobi avstrijskih »cvanciikarjev«-,; kakor v dobi italijanskih fašističnih »hiierar-hov«. Kulturne trad'd je Dekanov, ki segajo globoko :v daljino preteklost, potrjujejo, da je tu že od nekdaj živelo !j 'ds-tvo, k' se je z zavestjo borilo za svojo nacrcnalno in kulturno pripadnost, kar orifiajo zgovorna dejstva, ki so se ?e tian-es ohranila med do-rhačim prebivalstvom. Pred dobrimi isto leti, okrog leta 1850, so imeli v Dekanih že prvo slovensko šolo. Sta-ejši Dekančani se še vedno spominjajo prvih nosilcev slo-'•e-isike besede učiteljev Pe-Sollja, Gro’mana in drugih, kakor t"d;i poznejših'sodelavcev Bogomila Medveščka, predsednika slovenskega učiteljskega društva za Istro, katerega so leta 1921 italijam vrgli iz službe ter zadnjega slovenskega učitelja na vasi, Ivana Benka od Italijanov prisilno upokojenega leta 1932. Zgodovina kult-unno.prosveitnega dela v Dekanih je dokaj pestra in bogata, kljub . vsem težavam in težkočam proti katerim so se Dekančani res dosledno borili. Kljub neprestanim grožnjam i-> rolidiškem zartedovnnj.i se nj raznim fašistom kova Maršič iz Ker,:--a in italijanskemu županu Mo-sfra-cctvo posrečilo, da bi strti odpor in mržnjo proti italijanskim osvajalcem. Leta 1868 so se Dekančani no zaslugi požrtvovalnega vaščana Ivana Benka — starejšega — ustanovili svojo na. rodno čitalnico, kii se je pozneje in sicer v letu 1900 pre-osnovala v pevsko bralno društvo »Zrinjski«. To dobo. pa tja do leta 1918. lahko označujemo kot za najbolj plodonosno dobo ksii'+.iVnojoroBvetr'iega dela v Deka. n'h. saj bi lahko našteli vrsto kvalitetnih k-uitni-nih prireditev, ki so v kratkem časovnem razdobju s-rrm-nii Dekane v pravcato kulturno postojanko v Istri. Italijanska okupacija je tudii Dekanom prinesla mnogo gorja, saj so domačini na svoji lastni koži občutili Bo ba naš h očetov za asarodfii obstoj Dijaki in profesorji slovensk e gimnazije v Kopru leta 1948 NAPAD na FASISTE v MAREZIGAH Sele. vihar narodnoosvobodilne vojne, med katero so se jugoslovanski ki so jih prizadejali našemu ljudstvu fašistična Italija in njeni oblastneži. Ljudska oblast je nemudoma začela z ustanavljanjem slovenskih osnovnih in srednjih šol za našo mladino. V Kopru se je leta 1945 jeseni odprla slovenska gimnazija. Težave so bile velike, ker ni bilo primernih prostorov in dovoljnoga števila učnih moči na razpotog.o. Vendar so se te začetne težave z dobro voljo in vztrajnim delom naših prosvetnih delavcev pre- naraščanje števila dijakov ob vpisu ob začetku vsakega novega šolskega leta. Leta 1946 je število dijakov vpisanih v gimnazijo skočilo na 195, leta 1947 je bilo žie 225 dijakov in gimnazija je imela štiri nižje razrede. Leta 1948 je zaznamovati padec v številu vpisanih in je obiskovalo pet razredov slove-iskie gimnazije 212 dijakov. V naslednjem šolskem letu j-e pa število spet naraslo na 234 dijakov in v tem PARTIZANSKE v K o prA £ i n i Po prvi svetovni vojni so italijanski imrterfalističini okupatorji že po nekaj Letih svoje strahovlade popolnoma uničili tudi slovensko šolstvo v Ist'i. To. kar sli je naš človek izvo-je-v'a-1 v ato in še več letih, so fašisti porušili do tal, ta-korekoč preko noči. Nato šolo so vključiti v svoj grabežljivi državni aparat, jo spremenili v fašistično vojašnico, v kateri naj bi se naša mladina potujčila ter spreminjala obenem v hlapce italijanskih imperial isto v. Ko je naš človek doživljal ta zločinska dejanja, se mu je srce krčilo od jeze in bolečine, sti. skal je pest in kljuboval, kolikor je le mogel. Tedanji okupatorji pa se niso zadovoljiti s popolnim poitalijančenjem ■našega šolstva, razbiti so do kraja tudi vse slovenske gosrodariske ter pro. svetne organizacije Da se izropani in okradeni ne bi branili, so fašisti organizirali ustrahovalne ekspedicije, ki sc zažigale hiše .najbolj zavednih Slovencev, pobijale in mučile naše ljudi. Na tisoče premoženj slovenskih in hrvaških kmetov v Istri je šlo »na kant«. Številni italijanski zapori so odprli na široko avola vrata za vse tiste Slovence ^od Italijo, ki so v kakršnikoli obliki kritizirali fašlstič. no nasilje. . Vsa ta grozodejstva našega človeka pa vendarle niso strla. Pod pepelom je tlela iskra In čakala le ugodnega trenutka, da plane na dan. Po naci-fa5'Stičn-im napadu na Jugoslavijo je misel OF našla ugodio a tla tudi pri nas v Istri, kapitulacija Italije 8. sep. tembra 1943 pa je bila tudii za našega človeka znak za splošen upor. NOB je našega človeka v Istri popolnoma preradila in mu dala tudi šolo, po kateri je tako hrepenel ves čas fašizma. Številne partizanske šole, ki so vzklile za časa oborožene borbe proti okupatorju, verno izražajo težnjo napega ljudstva, da se čim bolj dvigne iz gos-otto roke zaostalosti, ki so mu jo vsilili njegovi sovražniki. Organizirati partizansko šolo, ni bila lahka stvar! Nemci so -imeli svoje postojanke rkoro v vsaki večji vasi! Tež. ko je bilo zbirat-t’ otroke,'ne da bi tega aoazil s,ovratnik in 'prav zaradi tega se je pogcistoma dogodilo, dir so naši partizanski učitelji padli v roke naciifaNstičniih krvnikov ter izdihnili pod streli njihovih pušk! Vzoren primer partizanskega ljudskega vzgojitelja je tov. Vatovec Elvira, doma iz Ceza-jev, vol je vodila partizansko ljudsko šolo v svoji rojstni vasi. Ta učitelj'ca ni imela nikakršne mature in celo nrkakršne slovenske šole. Bila je samuok. Močna naredna zavest, k.i jo je pridobila od staršev, ji je vlivala pogum, jo nenehno bodrila ter ji govorila, da je treba storiti za svoj narod, kar največ mogoče. Tovarišica Elvira je bila neutrudljiva. Udeleževala se je vseh važnejših sestankov na vas', krepko pomagala pri vsakem aktivističnem delu, skrbela za čvrsto povezavo med organizacijami OF ter poleg tega poučevala še mladino. Sestra Marija ji je po možnosti krepko pomagala! Da so bili Cezarji v vsakem pogledu vzorna vas, je mnogo doprinesla zlasti tovarišica Elvira! Njeno delo je bilo v največjem poletu, ko so jo skupaj z Marijo zajeli nemški krvniki. Sodba je bila kratka. Obe sta pardii pod kroglami nacističnih krvnikov ob zidu pokopališča v Dekanih 5. sept. 1944! Nacisti so hoteli pobiti tudi očeta in mater i;n za las je manjkalo, da sta ušla smrti. Oba Elvilnina brata, Angel fn Jožef, sta se hrabro borila v partizanih vse do o-svebeditve! Ta družina Vatovčevih y Cezarjih lahko upravičeno služi za-, vzor v se, m ostalim vaščanom! ! Partizanska šola v Oežarjih pa ni bila pri nas edina šola te vrste. Prav posebno, pa če prav morda le začasno rešitev, so našli naši ljudje v Dekanih. Nemci, ki so imeli tamkaj svojo postojanko, so ponujali i »slovenskega župana« i »slovensko šolo«, toda za nagrado so zahtevali, da hi domači fantje vršili orožniško službo. Domačini so to nemško nakano dobro razumeli ter odbili vsako sodelovanje. Ko so spoznali, da z javno šolo ne bo nič, so prosili župnika, naj skrivaj poučuje njihove otroke. Zaradi splošnega pritiska se je ta udal. V kleti župnišča so vaščani uredili vse potrebno, da se je lahko v njej vršil pouk. Vseh otrok je bilo menda okrog 130. Aktivisti OF so poskrbeli za učne knjige. Ta primer nam kaže, da si- je naše ljudstvo znalo pomagati tudi v najtežjem položaju. Ta šola je uspešno delala kljub nemški postojanki v vasi sami! Partizansko šolo so si osnovali tudi na«! Ij'-dje v Bo-štu ter Glemu. Za u-s-ešno delo v partizanski šoli teh dveh gre nrav nosehna zasluga požrtvovalni rarMzapski učiteljici Stok Viktoriji, ki je poučevala ter delala hkrati tudi kot aktivistka OF. Stok je dosegla kot u-čitieljica lepe uspehe tudi po osvoboditvi. Partizansko šolo smo imeli tudi v Babičih. Ta šola je bila prav tako posodica todne volje našega človeka, da se enkrat za vselej iznebi okupatorja, domačih izdajalcev ter izkoriščevalcev! Partizanskih šol na tukajšnjem ozemlju bi bilo za časa NOB še mnogo več, če bi bilo dovolj učiteljev! Končno pa lahko rečemo, da je vsaka vas na svojevrsten način po-skrbetóP za vzgojo svoje dece. Partizanske šolske knjige so bile pri nas močno razširjene. Ni je' bilo takorekoč hiše, da ne bi v njej za časa NOB prebirali slovenske knjige ali pa časopisa. Partizanske šole so trden dokaz ‘nezlomljive narodne zavesti 'naših ljudi in njihove trdne volje, da se enkrat za vselej onemogoči zatiranje ter izkoriščanje našega delovnega ljudstva v Kopršči-ni. lista kifnisa v Kopru to le lo uk izttena Angel Uroer iz Rojcev, dijak učiteljišča v Portorožu, nam je psslal sestavek o dogodku v Marezigah, ko so se leta 1922 domačini spoprijeli s fašističnimi razgrajači iz Kopra in jih napadli. Dogodek je živ med našim ljudstvom in nanj se tako Ma-režgani kakor tudi okoličani s ponosom spominjajo. Takih in podobnih : primerov iž polpretekle zgodovine istrskega ljudstva je še več. Naša želja je, da jih čimveč objavimo in tako spoznamo širšo javnost z upornostjo in borbo našega ljudstva na svoji zemlji za svoje pravice. Zato vabimo vse širši krog naših sodelavcev, da pošiljajo tudi take prispevke. ------«»------- Ni še popolnoma izginila sled prve svetovne vojne in z njo razja-rjenost z lic naših očetov, ki so morali dolga štiri leta prelivati Jasi za tujo korist. Med našim ljudstvom je vrelo. Posebno tedaj, ko so zvedeli, da so jih zarozele-no mizo« ločili od ostalih Slovencev dn priključili- k Italiji, je prišla razjarjenost do viška. Naše ljudstvo se je zavedalo, kaj ga čaka pod Italijo. Izkušnje so imeli iz avstrijskih časov, ko so se v sklopu z drugimi brati — Slovenci stalno borili za slovenstvo ter v tej borbi ojekleneli. Zavedali so se, da jih bo nova oblast zatirala. Takoj, ko se je dokpnčjip vsidral fašizem v italijanski via#, so se pojavili iprvii črni jastrebi,, ki so hoteli v enem naskoku pobiti ranjeno jagnje — zatirano slovensko ljudstvo. V jutranji zarji nekega nedeljskega dne so se v koprskih pivnicah dobro napili številni koprski fašisti in se odpravilj v Marezige krotit naše ljud- stvo, ki se ni hotelo zlepa podrejati novim ukazom in mladim vaškim podrepnikom — fašistom. To pot jim ni uspelo. Ko so prišli s kamionom v Marezige in so jeli strašiti z orožjem razjarjeno ljudstvo, ki je bilo zbrano iz vse občine, se je ,to dvignilo zoiper »zgodnje pijance«. Jeli so jih obdelovati s kamenjem, lovskim orožjem in jih pognali v obupen beg. Fašisti so padali pod udarci velikega kamenja, ki so ga metali naši ljudje. Razpršeni ostanki so pribežali k Batičem, kjer so jih ondotmi vaščani skupaj z nekaterimi iz Rojcev sprejeli kar najbolj »veselo«, ker so bili begunci že vsj onemogli od strahu. Na maščevanje pripravljeni vaščani so jih sprejeli z uničujočim naskokom. Tu je bilo spet nekaj mrtvih. Ostali so komaj odnesli svoje pete Tako so občani Marezig sprejeli nove postave in njih zapovetinike. Toda kmalu nato je prišlo iz koprskega gnezda večje število črnosrajčnikov, ki so z domačimi izdajalci skušali prijeti upornike. A niso imeli uspeha, ker niso mogli vsem dokazati sodelovanja pri upoiru. Čeprav je pozneje naše ljudstvo ječalo pod peklenskim jarmom, se je s ponosom spominjalo tistih ur, ko so zakurili koprskim fašistom. Koprska fašistična klika pa je ta dogodek drugače sprejela. Zanjo so bile padle mrhe junaki, ki so dali svoje življenje za novo ureditev — za novo fašistično diktaturo, kj ni priznavala nobene narodnostne manjšine. V njihov spomin so vsadili v bivšem parku na trgu Brolo vsakemu po eno drevesce. Po petindvajsetletnem krvavenju je naše ljudstvo spet svobodno zadihalo. Spomnilo se je na drevesa, ki so ra-stla v parku, in jih izruvala. iiiiimiiiiiiiiimiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Slovenci imamo svojo šolo za pomorščake Te dni je poteklo četrto leto, odkar je bil postavljen v zgodovini slovenske pomorske dejavnosti važen mejnik: 1. marca 1947 je bil prvi dan rednega pouka na tedanji Slovenski pomorsko, trgovinski akademiji v Semedeli pri Kopru. V tesnih učilnicah so se zbrali .iprvi pionirji, ki so začeli "resn.1-čevati dolgoletni sen vseh Slovencev, začeli so graditi Slovencem pot na morje. V težkih pogojih, brez potreb- V bivših prostorih djaškega doma urejujejo prostore za novoosnovano štu d-ijsko knjižnico. -Nova knjižnica bo v glavnem prevzela' bogato mestno knjižnico itn se bo še pove*»!» 7 rovinìi slovenskimi i-n Italijanskimi izdajami. ' Številni kulturni delavci- so čutili veliko potrebo po taki knjižnici, v kateri bi lahko našli razno gradivo za proučevanje najrazličnejših znanstvenih im umetniških vprašanj^ Zasluga gre odseku za kulturo in znanost pri okrožnem poverjeništvu za prosveto, da bo ta ustanova že ta mesec začela poslovati. ne šolske opreme, so hrabro začeli borbo za znanje, ki jim je bilo potrebno zä slüzbo na morju. Od tlstih-d-nii je preteklo že štiri leta. Kako hitro so minula. A koliko se je med tern časom spremenilo. Današnji Pomorski tehmikum je popolno nasprotje tedanjim začetkom. S sodobnimi instrumenti opremljen je sad nenehne 'borbe dijakov in profesorjev, ki jim je ljudska oblast dala vso podporo. Malo je štiri leta v pr-imeru z drugimi podobnimi šolami, ki se bližajo ali pa so že prekoračile stoto leto svojega obstoja. A če pogledamo delo, ki je bilo Storjeno in precenimo uspe. he, ki so sad naporov zdrave m’adàne ih učnega kadra, tedaj lahko rečemo, da smo mnogo napravili. V hudi borbi za svobodo proti grabežljivim fašističnim osvajačem se je naš narod pre. ka'il, spoznali smo, da tudi nam pripadajo vse prajvice do svobode, do samostojne izgradnje v političnem in gospodarskem smislu. Tako smo tudi spoznali, da Imamo pravico do svojega morja. P-išli smo na slovensko o-balo in začeli z delom. Danes so se že pokazal prvi uspehi tega dela. Pomorski tehnfikaim je postal šola, ki se lahko meri s tovrstnimi šolami v FLRJ. Na dosedanjih uspehih bo naša šola gradila dalje in vzgajala milade pomorščake, tako da bomo dokazali, da smo Slovenci sposobni pomorščaki, čeprav so nam tujci vedno branili dostop na Pomorski tehnikum v Piranu s šolsko jadrnico morje. F. L. Levstikov M i R TIM KRPA» v našem tista V tej številki smo začeli prinašati eno najboljših slovenskih povesti — Levstikovega »Martina Krpana« z ilustracijami Hinka Smrekarja. Izbrali smo znano in med našim ljudstvom zelo priljubljeno slovensko povest^ zato, ker smo prepričani, da jo naše ljudstvo tudi večkrat rado prebere, obenem pa tudi zato, da bi dali možinost vsem, ki je še niso prebrali, da se seznanijo -s klasičnim delom slovenske literature. Ob tej priložnosti vabimo vse naše bralce, da se naročijo na list kot stalni naročniki i-n da priporočajo svojim znancem naš list in ga med njimi razširijo. Povest bo ikšla kasneje tudj v knjigi in jo bodo -naši bralci prejeli znatnim popustom. Vabimo že sedaj vse* kii bi knjigo želeli-, da nam sporočijo, ker bo naklada omejena. Odpri katerokoli starejše delo, kjer z govoro o preteklost' Istre, povsod oš bral slavospeve podjetnosti, nadarenosti, literarni, znanstveni in vojaki spretnosti romanskega prebivalstva '(-morskih mest. Prav tako dosledno a si ti avtorji .slovanske okoličane de-ajo v n-iič, nekateri pa jim golo*1 od-'kajo zmožnost za opravke, ki niso v ■azi s poljedelstvom ali z živimore-■ n Odmev tega duha, tega gledanja d zgoraj navzdol, je tako značilni uk »El cieio no xe per la barca« Cič ni za -barko), — ki je nastal •av med romarskim življem. V tem ogledu so grešili celo tisti redki do-oname-ni pisci, ki so skušali razu-le-tii slovenskega in hrvaškega kmeta »ko n. pr. G. F. Tommasini, -|- 1654, n Paolo Naldini. -j- 1713). Tu in tam o pogodUi vzroke revščine in zadol-enosti kmetov, ki jih je zemljiška naroda im beneška uprava neusmi-rtno odirala, traven pa še zmerom ovocičijo o »naravni lenobi« in du-ovni manjverednosti okoličanov. Ne mig'imo se tu bojevati z mrtvimi., 'n če so pisali še tako učene knjige. pa bi bilo lepo, ko bi ISTRSKI LEDNIK mogel predstaviti svojim bralcem može, ki so tako ali drugače ■aslužni za napredek naših vasi. Tu e gre za »slavna imena«, ampak predvsem za dejanja, za pojave, ki šo "'■juto skromnosti ali morda prav žara. u teto-mih razmer, kjer so nastali’ tem bolj pomembni. Zato naj sledi ukaj primer — z željo, da bi vzeli "ero v roko vsi tisti, ki poznajo po-lobne ljudi, rajne ali žive. KLEVA MATIJA i* Ma'ije. Moža -ebno nisem imel sreče spoznati. U-mrl je februarja 1947 v devet in osemdesetem letu starosti. Do zadnjega je -it zdrav im duševno čil. Obdajen je i! z izrednim spómi rtom in vsakomur je rade volje postregel z najrazličn-ej. Ma lij ca n Mafija ffieva m širni podatki za davna leta nazaj, kakor da bi jemal iz .predalov skrbno urejenega arhiva. V njegovi mladosti (rojen 1. 1858 starši so bili revni slovenski kmetje) ni bilo nikjer v bližnji okolici osnovne šole — kaj bi z njo okorni slovenski kmetavz! Mladi Matija pa si je vendarle želel izobrazbe, zato je okoli leta 1886 hodil nekaj časa v oddaljene Konte. Pri tamkajšnjem župniku O-mecsi se je v večernih urah zbiralo nekaj ljudi, da bi se naučili vsaj za silo brati, pisati in računati. Priložnostni učitelj je »učencem« govoril med drugim tudi o sodobnih tehničnih pridobitvah, tako n. ur. o iznajdbi zraikci-lova in pd. Mladi Matija si je v kratkem času osvojil znanje, ki mu ga je mosto muditi ta večerna šola v Kortah, im kmalu potem je doma v Maliji že imel majhno knMžnico. Portal je član Mohorjeve družbe in tudi druge knjige je naročal. Bral Pa, je zvečer, ko se je truden vračal od deia na polju. Do pisanja teh vrstic pa me je pripravilo nekaj drug ega Poštenjakov, kakršen je bil Matija Kleva, imamo namreč po našiti vaseh še zmerom dosti. P-av tako je vsaka vas imela včasih svojega načelnika (tod so mu že rod Avstrijo rekli »caipoivilla«, odkar se je izgubila sled za nekdanjimi »županj«) jn ee je M. Kleva nad dvajset let. vestno ooravljai to častno dolžnost, bi končno tudi še to ne moglo biti odločilno, da o, njem danes govorimo. Matija je imel strast, ki bi je pri kme- tu v zapuščeni istrski vasi ne, pričakovali. Ce bi bil imel priložnost za redno šolanje, bi verjetno imeli v njem slavnega zemljemerca, 'inženirja ali kaj vem kaj. Iz lastnega nagnjenja se je M. K. začel zanimati za terenske meritve. Nakupij si je vieč map, iz njih prerisoval, vanje vpisoval spremembe ipd. Posebej je spremljal razvoj domače vasi, tako da je zapustil več načrtov Malije i/. raznih let. Priložena ppdoba nam .ga . kaže za mizo ---------------------------- |(| pri .njegovem priljubljenem delu, že na stara leta. Ta Matijeva strast seveda ni bila navadna »multo«, ena izmed tistih, ki včasih »pičijo« človeka na- vasi. da se potem sosedje iz njega norčujejo. Matija nikakor ni bil tak »vaški posebne’«. Sam je delal in tripej prav tako kakor ostali vaščani, vendar je poleg tega spretno upo-abljal svoj razum, da bi -lajšal trpljenje sebi in drugim. V oddaljene vinograde in v oljčne nasade proti jugozahodu so morali gnoj nositi iz Malije v brentah. Poti ni bilo nobene, samo steza je šla ' no grebenu. Prave zveze proti morju, Portorožu (včasih, v Matijevih mladih letih so tei naseltoV! rekli »doda«) in Piran sni oh ni bilo. Za Piran in druga taka mesta promentmega problema ni bilo. Pred sabo so imeli odprto morje, podložni vaščani pa naj skrbijo sami zase, Itakor vedo i nznajo. Koliko ferrjjen.ja so Istranom prizadejale ravno neurejene prometne razmere! Mattoa Kleva je za svojo vas prišel do od!o*itve: nujno -potrebna je pot, ki bo Malijo povezala s Piranom. To je bii-o -ekaku oko’1 1895—toon pomoči seveda ni bilo moči pričakovati od nikoder. Matiji pa je kljub temu u-s-pelo pridobiti vaščane za ta nekoliko drzni, a leni načrt. Kdor pozna miselnost kmečkega človeka drugod na Slo. venskem, se bo samo čudil in spet čudil, kako je naš vaški »inženir« ta-k-at uspel celo prepričati lastnike zemlje, koder naj bi tekla zamišljena prometna žila, da so brezplačno od- stopim skupnosti svet za cesto! On san. je seneda pievžel odgovorno nalogo da j-e izvršil vse p.u,,, àve. Leuai je tni-a na In io, mera na oko, oipazo»-. i-n »ACCičil«: za to je porabil, kar je imel uaj-solj pi i L mi — iLi Sa-ve runi. nete«). Ljudje so s-e vneto lotili dela in ga tudi Sieono izpeljali: 2.2U0 metrov dolga cesta iz Manje do Su. Lu cij-e je vasi se danes lahko v pono-Matrja je takrat ski-j.-o zap-isova ne statistične podatke, n. pr. koliko prosto, aijrnin m je auo opra «n mu Pregled oo zaključku del je pokaz« da -so vaščani žrtvovali 25.300 prostovoljnih ur (1.500 jih je prispeval o» sam!). M pomislimo, da je bilo to pr.eu petdesetimi, let«! Človek bi skoraj m ve, jel, ve bi ne videi lastim, očnih Ma. tij.er.h zapiskov ,iz tistega časa . . . Leta 1907. je v vasi Maliji izbruhnil tifus. Precej ljudi je obplelo, eden je umri. Kriva je bila slaba voda. Vaški nate,lriik Matija j,e takoj .predložil vaški skupnosti načrt za nov vodnjak zunaj vasi. Seveda je bila njegova za. misel kmalu potem uresničena. Vod Dijak še .danes stoji i-n daje ljudem čisto i-n zdrava vodo. Med raznimi drugimi deli iz tega bogatega življenja je vredno omeniti še eno. Ko je blil mož že nad 70 let star, je po dolgem opazovanju sončne poiti zarisal na zid vaške kapelice sončno uro; če sem nrav slišal, menda celo štiri — za vsak letni čas eno! «N Pa naj kdo reče — če si še upa, — da v na em istrskem človeku ni u-stvarjalnega d ha! Razmere v preteklosti so bile žal take, da je bilo v kali zatrto vse, kzr se je skušalo dvigniti nad rov-pre’je. Danes, ko so Istri na strtaj- odprta vrata k -napredku in šte-vi-lin-e šole nudijo -vsakomur v materinem jeziku -o-s-rovino i-n posebno i-zohrnztoo, samoukov kakršen je bil Matija Kleva. resda kmalu ne bo več, a d' h. ki jih je preveval, ne sme ugasniti. . M. M. udarce in težko breme »fašistične kulture«. Leta 1922 so pobesnele fašistične skvaane zažgale delavsko društvo »Ljudski oder«, češ, da še tu zbirajo delavski protifašistični' eleménti. Z ne. •navadi.j.m cinizmom je. fašistična drhal zazgaia veliko število slovenskih knjig, številen inventar ter oropala, društveno blagajno. Ob tej priliki je bila tudi razpuščena godbena sekcija »Ilirija« ter tamburaški zbor. Ta napad na kulturne ustanove de-kanških delavcev je bil hud udarec na napredno delavsko gibanje, ki se je začelo porajati tudi, v tem delu Slovenske Istre. Italijanom mi šlo v račun, da bi lahko dekančani svobodno govorili v svojem materinem jeziku, še manj pa, da bi se domačini svobtodonb izobraževali v svojih obstoječih kulturnih institucijah. Italijanske oblasti se v tem času mnogo trudijo, da bi pritegnili k sodelovanju slovenskega pevovodjo Ari. dreja Gregoriča. Občutile so, da jim je ta človek nevaren. Ponujajo: &u mastne denarje, da bi izdal svbjb.riii-r odnest. Italijanske obljube In Tepe besede pa niso preslepile tčdriega^ri borbenega pevovodjo Andreja, kljub temu, da so ga fašistični ' prete|5$či večkrat zveu,usko mučili i-n nalepili na njegova hišna virata grozilen napis »izdajalec domovine«. Njemu so .diè-dilli še drugi. Avgust Fur.lan.ip. jc prestal dolga leta fašističnega ziporp. in poiiiicijlakeiga nadzorstva, samo zato, ker se je aktivno udejstvoval na pro. svetnem področju im javno izrazji svoja naoionalna čustva, ^udi-Ivana Klepca se v Dekanih še dobro spominjajo. On pa ni doživel, da bi njegova, rodi)# vas svobodno zaživela, ker je. že v letu 1928 podlegel zaradi hudih telesiub po.kodb, ki so mu jih .prizadeli. stični krvniki. • Takih primerov odkritega upppji proti italijanski strahovlad), ne manjka pri proučevanju kulturno prosvetnega dela v Dekanih v času -italijan- ske oku.pac L je ! Z dokončno osvoboditvijo. Slovenskega Primorja, pa se tudir za dekanske prosvetne delavce pričenja zgodovinsko poglavje. Prosvetno delo ponovno- oživi. Treba je naglo nadoknaditi vse, kar s# Italijani uiničiii. Na novo ustanovljeno društvo »Jadran« n-e zaostaja za preteklimi: tradicijami. Pevovodja tov. Andrej Gregorič in tov. Cupiin Ermimij imata polne roke dela. Pevski nastopi v okviru novega društva, so še enkrat dokazali, da v Dekanih me -manjka talentiranih pevcev, ter da lahko zmorejo več, kar so d-o danes pokazali, da n* govorimo o folklorni skuipftii, ki se je pri uspelih nastopih v Trstu, ha Reki, v Kopru in Portorožu resnično potrudila za čim-boljšo intenpreitacijo karakterističnih istrskih plesov, kar je bilo za ljubitelje umeit-nosti pravo iznenađenje. Na področju domače folklore bo potrebno še precej sistematičnega dela, saj nam preti resna nevarnost, da bodo istrski narodni običaji polagoma šlii v pozabo. Z d-amami »Dobrava« in »Razvalina življenja« ter »Lavorjevim vencem« so igralci dramskega odra prestali svoj ognjeni krst. Ponovile so se predvojne tradicije. V Kopru im pri Sv. Antonu ter drugod bi dekanske igralce še radi poslušali. in gledali. Začasne težave ne smejo motiti te znane in kulturno napredne postojan*. ke Slovenske Istre; Naprej, tu vas še čaka mnogo težkega im odgovornega dela, , Lojze Vilhar SPOMINSKI i. marca 1844 rojen na Muljavi pri Stični Josip JURČIČ, 'slovenski pisatelj. Bil je Levstikov" učenec; izpeljal je njegov stovistvein! -načrtj nakazam v »Popotovanju od Litije do Čateža«. "-j--. . . . 1) 1852 umrl ruski pisatelj-''Nikolaj Vasiljevič GOGOLJ, začetnik .'-ruske realiiatike, najbolj znana njegova de. la so: roman »Taras Biuljba», humoristično — satiričen roman »Mrtve dti-še« in komad ja »Revizor«. 1879 rojen Josip MURN’— ALEKSANDROV, slovenski pesnik. Najileé-še so njegove pesmi ó kmètu in -naravi. ■\ marca 1827 umrl Italijanski •* fizik Alessandro VOLTA, ki je mnogo prispeval k razvoju znanosti o elektriki. 1827 ”m-l francoski mrtroriati-k »n astronom Simon LAPLACÉ; ki'je prvi dokazal stalnost planetarnih èi-bamj. ' ma-ca 1475 rojen MICHELANGELO Buonaroibti, slavni italijanski kipar, slikar in stavbenik. ,,,? 1836 rojen Josip STRITAR,, slovenski pesnik, pisatelj i-n literarni, kritik Posebno znamenit je njegov, .e-seij o Prešernu. 1891 umri slovenski učenjak dr. Fran-c MIKLOŠIČ. Vse svoje sile-je vložil v proučevanje slovanskih jezikov. Najvažnejše njegovo . delo je »Pr'm-erjalna slovnica slovaris-ltih jezikov«. 1925 je um-,1 v Gorici slovenski politik Anton GREGORČIČ.. Ustanovi je Narodno tiskarno, Narodno knjigarno. Goriško, majčep in. društvo »Solsk-i dom«, ki je,0un$lo natolo o-toanizirati slovenske šplp Ji.a Goriškem. », * v V KOPRU bomo imeli novo knjigarno Ze več mesecev pripravljajo v Koru novo knjigarno. Ravnateijstvj) U PE se je v zadnjem času za stvar zavzelo in vse kaže, da bodo novi ostori kmalu urejeni. ’ 'j' j Nepotrebno bi bijo govorki o pomenu i-n o važnost;. ^primerne .‘k'ijj. «tarne v na*em sred šču, P,rgv gotWj) a. je, da so številni ijutjit^.ti^fij ne besede že dolgo časa, želeli, da se v nafem središč,-i od - e (foste.i -. - o-sredova-lnica knjig. Vest, da bo knji-sar-na že s kor o odprta, bo sii urijo razveselila vse ljubitelje1' fenjti. / Stiftn 4 »ISTRSKI TEDNIK« naSim kmetovalcem oooooooooo oooooooooo Zadnji č ji cas je za sajenje Zadnji topli dnevi so povzročili splošno prebujenje narave iz zimskega spa. nja. S tem je tudi nastopil zadnji čas za saditev sadnega drevja. Ce bomo s tem delom preveč odlašali, bo drevje .slabše odgnalo ter bo suša, ki pri nas tako rada nastopi, oslabila in tudi uničila mnogo takega drevja. Drevje sadimo le v dobro pripravljeno zemljo, ki jo praviloma pripravimo 14 dni pred sajenjem. Marsikomu pa je letošnje deževno vreme to onemogočilo, zato se bo ta moral zadovoljiti s sedaj izkopanimi jamami ati zrigoUno zemljo. Račuriati 'bo iterai, da se bo zemlja še močno usedla in bo moral Zato drevje saditi -plitveje. Drevju pripravimo vsaj 1.5 m široko in 50 cm globoko jamo, v katero damo na sredo drevesni kol, ki bo služil kot opora mladi sadiki. Seveda je mnogo bolje, če Zemljo za novi sadovnjak v , celoti zrigolamo. Jamo zasu-jepio po možnosti vsaj en teden pred sajenjem, da se zeiplja usede. Drevje naj bo saj,eno v enakomernih razdaljah, tako da se drevesa v vrstah na vse strani krijejo. Nič gršega ni, ko)t razmetano drevje v sadovnjaku. Z malo dobre volje se nam bo posrečilo, da bomo naprav,ili lep sadovnjak. Drevje pred sajenjem obrežemo. Ce hočemo imeti naravno krono, bomo pustili vrb »er tri do štiri lepo razporejene «transke vejice. Te obrežemo tik nad očesi, ki gledajo navzven. Vodilne vejo bomo pustili kakih 10 do 15 cm daljšo od spodnjih stranskih, Te zadnje pa pustimo dolge 15 do 20 cm. Oe hočemo vzgojiti krono v obliki kot-1 ja (vazasta krona), kar je največkrat primer pri breskvah in oljkah, pa bomo Obrezali krono drugače. Tu bomo odstranili vrh ter pustili 3 do 4 stran, ske veje. Breskve in sploh koŠčičarje režemo pri sadiitvi bolj na kratko, tako da bomo pustili veje dolge 10 do 15 cm. Seveda morajo tudi tukaj gledati zadnje očesa navzven. Kotlasta krona se priporoča samo za breskve i.n oljke, drugje pa je vedno bolje da izberemo naravno krono, ki jo lažje vzgojimo. Letos je marsikdo dobil enoletne trešnje. Tu bomo postopali drugače. Mlada drevesca bomo najpre vzgojili do primerne višine m jim tam drugo ali tretje leto oblikovali krono. To mlado drevje ni manjvredno, le znati ga je treba vzgojiti. 'Tudi na ikoreifine ine smemo pozabiti. Odrežemo jih pravokotno na smer ko. repln. Pustimo jih dolge kakih 30 do 40 cm. Vse bolan« ter poškodovane pg gladko odrežemo. Kakšno nora klCzemljišče za nov sadni nasad V vojnem in povojnem času opažamo, da ponekod izginjajo iz sadovnjakov sadna drevesa, ne sadijo pa novih. Vzrokov je več. Primanjk"je rtSin stabljTc in z druge strani je dadeš še precej nemarnosti in oportunizma. Marsikdo pravi, zakaj bom sadil sadno drevje, ki bo obrodilo le čez nekaj let. Ce bi naši, predniki ta. kb mislili, sigurno pri nas ne bi imeli sadnega drevja. Druga stvar, ki pa se ji podaja premalo pažnje, je izbera zemljišča in položaj (lega), ko se Odločimo saditi sadno drevje. Smatramo zelo koristno podati našim kmetovalcem ■ neikaj nasvetov glede lege zemljišča tn talnih razmer, za posamezne sadne vrste: Mandelj in breskev ne smemo sa-diti tam, kjer je zemljišče vlažno. To drevje ljubi bolj rahlo in apneno zemljo. I,Sliva (češplja) ne ljubi vlažnega zemljišča. V teh legah je podvržena Smoliikavosii .in napadu listnih uši. Najbolj ugaja šljivi suha lega in rahla ter apnena zemlja. Crešmja ni tako izbirčna, vendar ji ne ugaja suho ali preveč vlažno zemljišče, .Jabolko se zadovolji z VLsakim zemljiščem, le presuhega ne ljubi. Le če ni preveč vlažno, zelo dobro uspeva v nižipSkih legah. v Hruška najbolj uspeva v globoki peščeno-ilovmati zemlji. Uspeva pa tudi v težki apneni ali glinasti zemlji le, že ni prevlažna. V krajih podvrženim vetrovom, pri nas posebno burji, se ne smemo odloči. ti za visokodebeln a to sadje, ki uspeva v zavetnih legah ampak za drevesa srednje ali nizke rasti. Drevje pred saditvijo namočimo v gosto zmes ilovice, kravjaka m vade. Tako bo drevje takoj dobild.dovolji hrane. Dejstvo je, da ta smes pospešuje tudi celjenje ram To pripisujejo delovanju pen tellina, ki so ga našli v takih raztopinah. • Ob kolu napravimo primerno jamo te* v njo damo na dr*o zelo rodovit-,.no-'zemljo. Drevje posadimo tako globoko, kot je bilo -v drevesnici, kar se lepo vidi na koreninskem vratu. Pri sveže- zasuti jami sadimo plitveje, ker se bo zemlja močneje usedla. Z roko natlačimo dobre zemljč med korenine Irwnad nje, tako da ne ostane nobenega pralnega prostora. Nato, na zerrL ljo nad koreninami damo dobro ule- žanega hlevsikegargnoja. Voda bo pre. skrbela, da bodo hranljive snovi iz gnoja ndišle do korenin. Gnoj bo tudi varoval., pred-veliko izgubo vode. Navrh, lahko damo-še pol kg superfosfa-ta. in četrt kg kalijeve sati. Vse skopal, pokrijemo zzemljo, ki jo oblikujemo na vrhu v obliko skledast-ega-kolobarja. N,i slabo, če- tudi na vrh te zemlje damo gnojnico, ki smo jo močno .razredčili z vodo. Ce je v bližini perutnina, moramo kolobar pokriti z vejami, da ga n« razkopava. Naša . naloga je tudi v. tem, da po potrebi drevje večkrat zalivamo. Zemljo od kolobarja večkrat plitvo pre-rahljamo. Zatirati moramo škodljivce in bolezni. KMETIJSKI. ODGOVARJA Vprašanje: Naša zadruga. že ima dalj časa v železnem socjif kakih 200 1 ogljikovega ž.vepleca. Slišal sem, da služi ta za razkuževanje zemlje. Ker pa ne vem točno, kako je potrebno z njim ravnati bi prosil, da mi na to odgovorite. Ali se lahko ogljikov žve-plec uporablja tudi v kake druge namene? Odgovor: Ogljikov žveplec je rumenkasta',- sitno' hlapljiva tekbčlna. Ce pride na-zrak, vidno izginja tn se iz-prem-inja v hlape, ki so človeškemu organizmu škodljiv!,, Je gorljiva, zato moramo biti pri opravku z njo Skaj-no previdni, Ce pride ta tekočina v stik z ognjem, se takoj .vname in. če se to. zgodi v sodu, eksplodira. Zato je vsako kajenje,- če delamo z njo, prepovedano, uporablja-se pri razkuževanju zemlje — za uničevanje različl Slih škodljivih organizmov, ki se v nji nahajajo: hroščev, Qgr,cev,..str.uixi-bramorjev, trtnih uši itd. 'Navadno ;* uporablja za vbrizgavanje te S. ! :C «___________ tekočine v zemljo poseben Injektor. Kgr j>a..t&ga boste, dobili zelo težko, bo* bolje, da razkuževanje napravite na drugi način. Ogljikov žveplec na- točite v škaf ali kako pločevinasto po-sedo ter nalijete na njega nekaj vođe. Ker je voda lažja od ogljikovega žve-pleca, plava na površju in 5 tem preprečuje njegovo izhlapanje. V zemljo vbrizgavamo 100 do 300 kubičnih cm te-tekočine na 1 kvadratni meter. Pri kleparju si dajte napraviti zajemalko, ki bo držala kakih 100 kubičnih cm. Razkuževanje boste najbolje o-pravtìli tako, da eden dela luknje naprej, drugi z zajemalko sega v posodo in naliva v jamice tekočino, tretji pa takoj jamice zadela, da s tem preprečuje izhlapenje. Glede na gornjo količino baste morali napraviti na 1 kvadratni meter 1 do 3 jame. Tudi osja in mravljična gnezda lahko na ta način uničimo. V luknje od bramorjev nalijemo nekaj ogljikovega »O ') žvepleca ter luknje takoj zadelamo. V zemljo, ki smo jo razkužili, ne smemo kakih 10 do 14 dni sejati nikakršnih kultur, ker bi nastajajoči plini uničili, rast kujajočih rastlin, D. J. Čitajte in širite * » «IsUsUL tednik»: FDZIRQJ minul IRA |n SPORT Iz dneva v dan raste zanimanje po naših vaseh za fizkulturo. Kar sam od sebe je v naših ljudeh nastal občutek, da so tudi zmožni za športne podvige, katerih so se prej polaščali nazadnjaški meščani naših mest. Ce s6 se naše vasi dvignile v kulturnem pogledu, so nekoliko napredovale tudi v fizkulturi. Toda naši centri "niso dajali polnoči tej športni dejavnosti, ki je zrasla spontano. Imamo tekače, plavalce, skakalce in dosti mladine, ki' je pozkazala svoje Sposobnosti na rtžfnill vaških tekmah, zato bi bilo koristno, ko bi čimprej organizirali kako splošno fizkuliturno tekmovanje med vsemii našimi vasmi. Cežarani, Šmarčani, - Bertošani; Dpkančani in driSäÖ'siÖÄoteM^li, da je to mogoče. Saj se naše vasi z dneva v dan ko Naše vasi nimajo fishulturnih tradicij vendar si jih ustvarjajo danes sajo med seboj, tako bo jutri v Smar. jah predvidena nogometna tekma med Cežarji in Smarjami. Drugo nedeljo pà' bodo Cežarančaoii gostovali v Dekanih Dekančani pa tudi s svoje strani kujejo načrte, kako bi gostoval; v Šmarjah. Torej jasno vidimo, da tudi brez koordinacije ZDTV, naše vasi kar same medseboj tekmujejo. Na dru. gi-'štrani pa ne moremo zanikati, da ZDTV ni ponfagala našim vasem. Ta pomoč pa je bila predvsem materialna s tem, da je opremila vaške f.izku^-tuhne skupinne. Orgairtžaci$tega dela pa je nariöila malo. Tečžj «Situi ■■ . . Bliža se konec izloOilnega nooometneaa prvenstva STB sultaitom. vsled' česar z upanjem gleda na še preostale tekme. Prepričljivo si je tudi Piran osvojil obe točki v NočemigfaČlu, kjer domačini še miso mogli zoperstaviti takemu protivniku, kljiib dobri volji in požrtvovalnosti, ki' so jo pokazali na igrišču. Jutri bo najvažnejša tekrria v Kopru, kjer še bosta srečali domači moštvi Aurore in Meduse. Poraženo moštvo bo izločeno iz nadaljnega tekmovanja za osvojitev 2. mesta in bo izgubilo vsakršno možnost; da se kčt naš drugi predstavnik bòri1 proti tržaškim ekipam za prvèrrslvo' STO. V ostalih- tekmah je pričakovati zmago Pirana nad Bujami, medtem ko za srečanje Umag-Novigrad in Strunjan -Brtonigla lahko pričakujemo kakršenkoli izid. Počivalo bo moštvo Arrigo-nfja; V tekmovanju za okrajno prvenstvo, kjer Vodi z velikim naskokom moštvo Nardoie iz Izole, bodo odigrali pa naslednje tekme: Aurora b _ Rdeča zvezda, Piran ICET _ Nardone, Arhpelfea -Partizan, Soline - Medusa b in Arri- turmih vaditeljev, iz katerega je izšlo nad is fizkultur,nikov, ni prinesel vidnega izboljšanja. Čeprav so ti vaditelji po vaseh, se zelo malo čuti njihovo prisotnost. Dejanja so pokazala, da imajo tudi vasi možnost fizkulturnega razvoja, kljub temu, da nimajo stare fizkul-turme tradicije. S časom si jo bodo ustvarile. 6 let svobode je prineslo spremembe tudi v mišljenje naših ljudi. To se kaže povsod. Tudi v tem, da so naši kmetje po nekaterih vaseh zamenjali v gostilnah Mhrte in vzeli šah. Prva st* je šahiranja priučila mladina, ki se je do danes že veliko otresla nezdravih gostilniških iger. Ni. redek primer, da vidiš v gostilnah in v zadružnih domovih, ko naši kmetje premikajo figure po šahovnici, namesto, da bi kvartali. Predvsem v Šmarjah site to opazili.. V Šmarjah igra šah žd:46 mladincev in veliko starih ljudi; Torej zdrava igra je prodrla .tudi vilnaše vasi'. ker1 'pa* 2e pisèmb é vaški tkekul-ttfri, bil ž vesefjem sprejeli in objavili dopise vaških fizkultuirnikov in bi tako tudi z Istrskim tednikom širili, ižkuhrtje nžČih vaških fizkulturnikov. Na 'ta način bi tudi odkrili'marsikaterega nadarjenega 'športnika. Da je tb res, lahko navedemo primer bratrancev Hrvatin iz' Križišča pod Grintovcem, ki 'sta postala dobra kolesarim sta dosegla na raznih tekmova- li ih že zavidiljćive uspehe. Se več pa obetata za bodočnost. •mm m J » * t 'S „IKončala so deževna vremena in naš kmet je spet zaoral, da nadoknadi to, kar ni mogel zaradtdežja. Na sliki-sridite pridne kašteiske kmete pri oranju n=OBJAVE — RADIO j ugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ V TEDNU OD 3. III. 51. DO 8. III. 51. ZA NASE PIONIRJE D R A GOT I lV K E *T T E-. frg g Mtai Pionirska križanka Krznarjavi so imeli lepo hišico z vrtom, a za vrtom se je razprostirala majhna dolina, ki 'sC 'je proti iRSI'-VUd• no zoževala, v nasprotno stran pa prešla v zeleno ravan. Imeli pa so Krznarjev! tudi Matička, in ta Matiček hi imel rišeš. Nikar! pS’ né1 mislftef da ni imel morebiti uhljev; o, uhlje že, pa kakšne! Toda ušes pa ni imel, drugače bi vendar vsaj katerikrat Slišal. Tako se je, recimo, nekega dine igral v dolinici za vrtom. Sončece je gorko sijalo, a po šumečih travah so brenčale čebele, mušice in metulji. Pa niti sonce niti čebele ne bi mogle odvrniti..živega Matička, da se ne bi zaganjal za pestrimi metulji,, in lučkal klobuka za njimi. »Matiček, Matiček!« se oglase zdaj mati. Toda Matiček je že spet po stari navadi sedel na ušesih i.n ni hotel ničesar Slišati. In letel je še' dalje za metulji lin se ni bal ne vročega sonca ne čebel. Okoli ušes pa mu je vedno nekaj šumelo: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš?« In v drugič so se oglasili mati: »Matiček, Matiček-« Toda o Matičku ni dittila ’rae sluha... Tam' po zelenem travniku se podi Matiček, vidi mamo, a, jih noče videti, sliši, jih, a, jih noče slišati. In leti tam zà metulji in se ne boji ni vročega sonca ne čebel. Okoli glave pa "mu vedno nekaj šumi: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš?« A tretjič niso več zaklicali mati. Pa tudi mi bilo treba. Kar v hip začuti Matiček neko stvar v ušesu. In ta stvar brenči notri in šumi.-šegače ga- in gl uši. Strahoma stresa Matiček glavo, da bi se oprostil neprijetne stvari, a zastonj. Stvar le še bolj brenči in šumi, tako votlo in hudobno, joj, kakor da ga hoče sedaj, sedaj snesti. In Matiček se spusti v jek iu v tek proti domu. Doma pa so mislili, da je znorel, tako je stresal z glavo, se kremžil in jo. kal in vpili: »Ajej, ajej, v ušesih!« »I kaj je, kaj je,« so izpraševali ma Ili............. i »V ušesih, v ušesih,« je klical žalostno Matiček, »prej vedno. dejalo: Vifokaj ine greš, zakaj me gt-eST potlej pa n oter šio-o-o . . .« Mati so precej vedeli pni čem so. Vzeli so hitro lasno iglo in jo vtaknili v ulio. Kmalu, 'kmalu so privlekli iz ušesat tisto stvar, tisto pošast — majhno mušico. .. In-so dejali: »Vidiš, vidiš, Matiček, kaj vse človeka zadene, ako noče slišati- Dvakrat sem te klicala, pa te ni bilo na spregled, mušica pa te je prignala . . . Prav, prav. Drugič je pa tudi ne slučaj, kadar te bo opominjala: Zakaj ne greš, zakaj ne greš?« ..Toda M»tičku, ni, nikdar več. zastonj ripetala: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš?« Oton Župančič: eJUIŽJEVO (Belokranjski običaj) Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodiipo, on .pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je. , Zima, zima, ajd za peč celo leto leč! To šibo za streho shranite, da z njo 3e požara branite, strahuje poredno vam dečico in vabi k hiši vam srečico. Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram! Ker take darove vam nosimo, od vas jih v zameno prosimo: (mate kaj bele pogačice? Ne branimo tudi se kračice. Bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep! Bogata gorica obrodi vam, bogato se polje oplodi vam, podčli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega. ' Mi zda.i moramo drugam — hvala, hvala vam! Vodoravno: 1. splošni izraz za črva, hrošča itd.; 7. atom, ruda; B. pio skovna mera; 9. otok v Jadran.u; 10. Komunistična partija Italije; 11. torišče, starodavno prizorišče na prostem; 13. rabimo za ometanje sten; 16. znamenita osebnost, rojena v Kumrov, cu; 17, ministrski urad; 19. obseden; 20. kralj (tujka); 21. kdor se šola. Navpično: 1. vodja župe; 2. popravlja ure; 3. mizarsko orodje (množ.) 4. števinik; 5. nenadna srčna bolezen; 6. znameniti grški filozof; 10. dimnik; 12. zabeleiuje (tu.jka); 14. razkuže-vaino sredstvo; 15. zgodaj; 18. bolečina. Predzadnje kolo A skupine nogometnega' prfrièristVà težaškega Ozemlja, ki se11 je 'odigralo preteklo nédèljo; ni povzročilo sprememb iv kvalifikacijski lestvic* kjer nemoteno .kraljuje'že nepremagano moštvo Arri goni z Izole. Za drugo mesto, ki bó dalo možnost plasiranemu moštvu, da stopi v zaključno tekmovanje, se bore — vsaj na!: papirju Piran, Aurora in 'Medusa. Največje izglede za zmago ima s svojo točko naskoka moštvo Pirana, ki bo skDraj gotovo to prednost obdržalo do konca. V nedeljskih tekmah so se torej vsa predvidevanja uresničila, čeprav smo od Arrigonja pričakovali več kot ne-. odločeni izid proti koprski enajsterici Meduse, ki si to opravičeno šteje v čast. Aurora je kljub odsotnosti nekaj najboljših igralcev premagala moštvo Br. tonigle s tesnim , toda zadostnim re- Grio - letošnji prvak v kolesarskem krosu S sodelovanjem najboljših koleSa- Razen Aurore b ' im Pirana ICET i-rje tržaškega ozemlja sta bili v mi- majo moštva, ki bodo igrali na doma-, nuiih dveh nedeljah v Trsitu in v Bu- čerfi igrišču najmanj izgledov za zmago, jah kolesarji dirki za določitev pr- Lestvica A skupine je naslednja: Ar-vaka v kolesarskem krosu za Ieto_1951. rigoni točk 27, Piran 21, Aurora 20, Poročila v slovenščini vsak an o V Trstu je zmagal Della Santa, dru- Medusa 19, Buie 11, Novigrad 8, Br- 7-00 (ob nedeljah bb 7.30), 13. , gi je-tail Apollonio, tretji pa Grlo, vsi tonigla 6, Umag 5 in Strunjan 4. tP 23.05. člani! SSD proleter iz Kopra. V Bujah _ . Pregled tiska V slbvenščini vsak dan proti vsakemu pričakovanju je dospel S lìVRIl ìli tifi Rfl fflfi fl SVRiPliR (razan nellelje) ob 14 45 prvi na cilj mali Grio in si tako vsled üiUVDI','0 I Ö Uli lUlulU OVUlDlJfl jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in boljšega plasmala osvojil tudi naslov Pr8uSt3VnÌK3 V I. ZVBZHÌ OOflOHlfilül lljjl 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45). prvaka za leto 1951, drugi je bil A- žrebanje je odločilo, da ljubljansko SOBOTA: 3. III. 51. polloinio, za njim pa Rinald/i. mo$tvo Odreda ne bo zastopalo Šlo- 18.30 Mladinske skladbe; 19.45 Bor- ------— venije v I. ligi jugoslovanskega nogo- bene pesmi; 20.00 Igra narodni orke- Velemojster Pirc bo zastopal Jugo- metnega prvenstva. To, kar ni uspelo Sfer J. A. iz Portoroža; 20.45 Politični siavijo na svetovnem šahovskem pr- Spartaku po 300 minut Ih (zadnja tek- pregled (slov.); 21.00 Veder sodobni ve- venstvu, ker je -dosegel prvo mesto ma v Zagrebu se je namreč podalj- čer (slov.); 22.15 Priljubljene melodi- V kvalifikacijskem turnirju, ki se je žala za 30 minut) igre, ker, kot je je, vršil prejšnji teden v Beogradu. Dru- znano, so se vsa tri srečanja v Subo- NEDELJA: 4. III. 51. gi je bil Trifunovič, za njim pa Milič tiči, Ljubljana in Zagrebu končala z g 30 Kmetijska"ura: Po vzornih kme- in Udovčič. Ostala dva predstavnika neodločenim rezultatom, je odločilo v tijah in zadrugah — pogovor s stnl- Jugoslavije na svetovnem prvenstvu njegovo korist žrebanje in tako bo njanSkim sadjarjem (slov.) bosta Gligorič in Matanovič, ki sta, Spartak 12. član I. nogomen/tne lige. 9 00 verdi: Odlomki iz opere »Tra- kakor jejp^po, zasedla prvj, dye .me- (?dred bp igrat v II. zvezni ligi skupaj viata«; id 00 Folklorna glasba; 11.45 sti na jJispstojansKem.,Prvenstyu. . z, fludarjem^,Trbovelj. Glasba po željah (slov.); 13.30 Pionir- ----— - ....i -, -1 .. i. .. ... ---- ------------------- cddaja za cicibane: Iz domače pra- e Za vsakogar nekaj ''"“X&ZSZ!* *. ' '1:" .'':'.v.':v:l'.V.'. .'I. V'V.....7:1 '.IVlillVrH.::::::::' :::: 13.40 Dr. Mirko Rupel: Pogovori O jeziku in podobe iz slovenskega slov- SI7 H TI C KAJ DELAJO RUSKI VODITELJI stva - 18. pogovor (slov.); 17.30 Spor. I» I J IV I*? I F* ZA MIR tRi pregled (slov.); 20.45 S tržaškega AA W 1* 9® (J » Pripravljajo. p?nevf. da bi goloba mi- ozemlja (slov.); 22.00 Večerno branje V NEKEM ZAKLONIŠČU V KOREJI ru ocvrli. ” ' ’ (slov.): Jurčič:' »Spomini starega slo- venca« Vojak pravi drugemu vojaku: Sedaj ~ . ' SREDA: 7. III. 1951. pe je res hudič, medtem ko smo spah so se naši umaknili in sedaj je so- 12.00 I£mil Adamič: Scherzo, Blaž Ar- VraŽnik tUkaj' 'koprski ŠOFER SE ZAGOVARJA %* T' Drugi vojak: Nikar ne obupaj, nekaj s eci (slov.). 19-45 Slovenska narodna dni počakamb v zaklonišču, medtem se Ti. »Gigi«, s kakšno brzino si vozil glasba; 21.00 Literarna oddaja (slov.): našli Vrnejo in gremo z njimi nazaj. si tako razbiti avto pri trčenju? Gogolj, Mrtve dujj|. »Gigi« Tudi jaz ne razumem, da se ČETRTEK: I. III. 1951. i>- ' ' MED KITAJSKIMI PROSTOVOLJCI je mogel tako razbiti, 'ko pa sem vo- 12.30 Valčki Johana Straussa; 13 15 Prvi kitajski prostovoljec: To je z'l le borih 80 km na uro. PČSthi ruskih skladateljev; 20.10 Pogó- feš hudič v kakšen peke! so nas spha. vdrt" o 'jeziku — 18. predavanje, povili. TONE VPRAŠA FRANETA DdViteV (sldv.); 20.30 Komorni zbor iz Drugo kitajski prostovoljec: Nikar „____________ „ . . m. ,. , Trsta p. v. Ubaida Vrabca; 21.00 Obse me jezi, bolje je pač tukaj »prosto- d>| ,e', d ’ J Se 1 1 ° vl' zor ja: Japofiska; še en problem Dalj- voljino« v tem peklu nego da bi te P° £eStl raane avto“e nesa V2hoda. poslali na okrevanje v Sibirijo... Rešitev KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. planet; 6. ruta; 7. ob; 9. an; 10. SZ; 12. gaz; 14. nos; !6. Epon; : 18. plavač; 20. proga; Nav-pičn.o: 1. Praga; 2. luna; 3. ot; 4. nas; 5. to; 8. bos; 11. znova; 13. zelo; 15. ona; 17. Pag; 18. pr; 19. če. Križanko je najboljše rešil Martinčič Ivan iz osnovne šole v Kortah. Iz velike RUSIJE RUSI S VSE IZUMILI? France: Ti, Tone, kaj si slišal? Rusi trdijo da veis svet ipoana, kar so oni izumili; a to, kar so v resnici napravili, trdijo, da so drugi. Tone: Kako pa to? France: Tako; n. pr. vojno na Koreji so Rusi skuhali, a trdijo, da so po Amerikanci, KAJ JE NAJHUJSE KAR MORE ČLOVEKA DOLETETI? Ruski »SOCIALIZEM«. Frane: Zdi se m! da prisostvujem avtomobilističnim tekmam. KAKO SE KOLESA PRIPRAVI DA SO BOLJ ODPORNA Tome: Frane, kako ravnajo na nekaterih uradih i,n ustanovali s kolesom, da postane bolj odporno? Frane: Po možnosti gredo na teren s praznim kolesom, se vozijo po naj. večjem blatu in kamenju, kolesa sploh ne očistijo in ne namažejo, ker pravijo, da tako postane kolo mnogo bolj odporno. Obvestilo 'Ravnateljstvo LI-PE obvešča vse na-fHčnike Prešernove knjižnice, da šo knjige že prispele in naj jih dvignejo v njenih prodajalnah. Knjigariie imajo nekaj izvodov po višji ceni, ki so na razpolago nenaročinikom. Vse poslovalnice LI-PE tudi že sprejemajo naročnike za leto 1952. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgoyorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru MARTIN Kfpan F R a N L E / v S T I K SC R PA mal° zarcz' ?" Pravi: »Vem, da imajo vaši konji več mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih ljudi- jaz ga pa mesa: pa vendar ne dam svoje kobil.ee za vse štiri, ki so tukaj menim sabo nositi, kode,- bom tovoril in dokler bom tovdril « naprežem. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod, upam si nesti dve Služabnik mu pravi: »Nikar ti ne misli da šale uganjam« take kobtii dve ur. hoda in tudi še deij, če M treba.« »Saj bi tudi ne bilo zdravo « rc'e Krpan S j Na to zopet govori sel: »Kar sem ti povedal vse je res. Ali ve" Cesar si misli: To velja., da bi se zapomnilo — in veli pognati. Ke fcako sì lai ! umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pot'-. Minulo je potem leto in nekateri dan. Krpan, je pa zmerom °Di g°spod ”a vozu je biI cesar- pa nihče drugi, včš.n tovoril po hribih in dolinah. Kar sc pripeti, da pride na Dunaj Krpani 5e začudi pravi: »Cesar? — Menda vendar ne?« Močilar mi je časi kaj razkladal od nekdanjih časov, kako so stzašen velikan, Brdavs po imenu. Ta je vabil kakor nekdanji Pegam . >K CSar> cesar! Le poslušaj. Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan, ljudje živeli in kako so imeli to in to reč med sabo. Enkrat v nedeljo vse i“Pakc našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel tako C‘ “u Eravimo Br<*avs, Tak je. da ga nihče ne ustrahuje. Dosti popoldne mi je v lipovi senci na klopi pravil naslednjo povest: boječih ljudi, da bi djal: nihče si ni upal nadenj; toda kdor se je voj iakov i0 E°spode je že pobil; pa smo rekli: ,Ce ga živ krsf ne V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v skus'l z njim, gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bit mož usmilje- zlrtore’ Krtan sa bo.’ Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in duriaj- starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki tolik, da ga ne®a 5rca) ampak vsakega je umoril, kogar je obvladal. To je skesa mesta-Ä ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar; ampak nosil Je od morja na cesariu začelo iti po glavi: »Lejle si no! Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs Krpana je to s pridom utešilo, ter jako dobro se mn je zdelo svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat ostro prepo- ne “kroti? Usmrtil mi je že vso največjo gospodo! Presneta reč ri° vse.Ea’ kar J® slišal ia zete tedaj: ijCe ni drugega, kakor tisti vedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega vendar> da mu nihče ne more biti kos!« Tako je cesar toževai, kočijaž prekIeti Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za boja ž njim so se bali ravno tako, kakor pozneje Štempiharja. Krpan ga ie Pa sijšal. Pristopi tedaj ž veliko ponižnostjo, kakor gré pred j“310 J!!Žino- to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lttžo, se je pa vedno umikal ia giedal, da mu niso mogli do živega. tolikim gospodom in pravi: »Cesarost, ali več ne morete pametovati, ki |°. Prcsk°èi détti sedem ièri staro; samo varujte, da me ne boste Biio Je po zimi in sneg Je iežal krog in krog. Držala je samo kai sa godilo predlansko zimo bljzu Trsta?« vedili za nos!« To reče in brž dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, «®ka gaz, ljudem dovoljna, od vas; do vasi, ker takrat še ni bilo tako Cesar vpraša nekoliko nevoljen: »Kai neki?« Sr6 v kočo’ ter se PraUle obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo cest kakor dandanes. V naših časih je, to vse drugače, seveda; sai Koči far »Ti.i- . SrMa' Ko ss Preo»“je. ven priteče in sede v kočijo, ter naglo zdrčita .mame hvala Bogu, cesto do vsakega zélnika. Nesel je Krpan no i„ * , ' ' KrpaD’ kl ie 1'>vori1 3 kresivno gobo Proti ßanaj«. ozki gazi na sgoji kobilici netilko stotov soli; kar mu naproti pri- m.brUsi’ Be v*ste’ kako ^ k“'»l‘®<> v sneg prestavil, kakor bi nesel jtgepkaU lep voz; na vozu pa' je sedel cesar Janez, ki se Te" Vavno ta kotvam* pTv^m f* “e b° KrPa" Br(lavsa premoge'’ drugi tudi ne- »Saj res,« pravi česar, »precej se mora ponj poslati.« peljal v Trst. Krpan je bil kméèki človek, zato ga tuđi ni poznal; pa saj n* bilo časa dclgo oziratji se; še odkriti se ni utegnil, temveč prime brž kobilico in tovor ž njo pa jo prenese v stran, da bi je * ‘° ^ mud,,° BHo ^ veliko, lepo kočijo P, Krpana. Ta Jo bil ravno tačas . _ J ‘ ; natovori! n§jcqlikq sol}...pred svojo kpčo; mejači so bili pa vse čisto Cesar, to videvši, veli kočijažu, d|a naj konje ustavi. Ko se to zvedeli, da se zopet napravlja po kupčiji. Pridejo'tedaj - nadenj ter zgodi, vpraša silnega moža: »Kdo pa si, ti?« se ga lotijo; btlo jih je petnajst. Ali on se jih ni ustrašil; pisano je Ta mu da odgovor: »Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha pogledal in p*tjel prvega iit druge ž njim omlatH, da so vsi podplate od Svete Trojice, dve uri hoda od tukaj.« pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripeija nova, iena »I kaj pa nosiš v tovoru?« cesar .dalje vpraša. kočija. Iz nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je godilo ia Krpan se naglo izmisli in reče: »I kai? Kresivno «oho o, n»u,i našlo reče: »Zdai na. že vém. brusov Na to v vrečah?« Krpan se naglo izmisli in reče: »I kaj? Kresivno gobo pa nekaj nag*° čeče: »Zdaj pa, že vém, da sem prav pogodil. Ti si Krnan av sem naložil, gospod!« z Vrha od Svete Trojice, kajne?« »N^t0 Se Ce5ar začudi in pravi: ”Ako so brusk Paltal so pa »Krpan sem,« pravi ta; »z Vrha tudi, od Svete Trojice tudi ’ ',reeah?« Ali kaj pa bi radi? Ce mislite zavoljo soli kaj, svétujem da *UTana na uunaju- KaJ w se ga pa ne? Presneto jim j< Krpat, se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsaki petnajst Jih je bilo, pa se jih nisem bal, hvala Bogu- samo ene«? sé Za n°h K° SÜSi Vphje' preCeJ vé’ kdo *e’ človek, ki ve, kaj pravi: »Bojim se, da bi od mraza ne razpokali; tudi ne bo*.« * ’ S mu “aProti, pa ga pelja v gornje brame. Čudno lepo je tam. še zato sem jih V Slamo zavil in v vrečo potisnil « kakor v rerkvi Krnan ie kar aiiol L-— --- Ko prideta na Dunaj, bilo .je vse mesto črno pregrajeno; ljudje SO pa klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče. Krpan vpraša: »Kaj pa vam je, da vse žaluje?« »O, Brdavs, Brdavs!« vpije mala in veliko, možje in ž-erfe. »Ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka pod sabo, kateri bi se ne hal velikana. Sel se je ž njim skusit; ali kaj pomaga? Kakor drugim, tako njemu. D» zdaj se še nihče ai vrnil Iz boja.« Krpan veii urno pognati, in tako prideta na cesarski dvor, kj pravijo, da je neki silo veiik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo navado, kadar se pripelje kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno uzé štirinajst dni dan za dnevam, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi samo tačas, kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so sé veselili Krpana na Dunaju. Kaj bi se gà pa ne? Presneto jim je bila teče . , _ ________ — lepše, kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo **•“*“ IlC" B! a K-*'-' '=»«-■; VJaj kosti.« K mn n — ... -j.............................................................................................................................................................................. _ »Kaj bi vas ne,« odgovori on; »saj ni Več ko dve leti, kar sva Krpan g, nevčrno pogleda in odgovori; »Kdor če Mi na Dunaj, uV'S« ^ * ““ ** *'°ir0,n 'eP° *(lr;‘Vl' ka.ft“Sfesena“*1j^m -----W rti .m. A. m.