■f.'h,.
cAakJ
Z*f~-
tia.'n'COZ, %<t- *£*'■
Naročnina tista:
Celo teto	.	.	K	50-—
Ppl teta .	.	.	,	26—
četrt leta	.	.	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
Ea štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Marifeor, Koroška ulica it. 5. — Telefon št 220.
81. številka.
Pmftmeintt «Àewllka mtmue 6® vinarjev*
neodvisen palltlèen list arit’ slovénsfcn ljudstvo«
jftanbor, išb 28. julija* 11120.
fnserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne pefitvrste pri- večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pendei j ek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor» govoriti vsak dan osi 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XIL
Kaj dala italijanski zastopnik?
Pri ententarskih komisijah', ki imajo določati meje naše države, se nahaja tudi zastopnik italijanske vlade. Našemu ljudstvu pa to nikakor ne gre v glavo in povprašuje začudeno, kaj ima pri tem opraviti Italijan? Komisija mora biti ugledna korporacija, ki že z imeni svojih mož jamči, da bo ravnala pošteno in nepristransko. Takega zaupanja do zastopnika italijanske vlade pa ne more — po dogodkih, ki so se vršili v Splitu, v Trstu in drugod — imeti nobeden Jugosloven več. Navzočnost laškega delegata diskreditira celo komisijo, vsi ukrepi, ki bodo storjeni s sodelovanjem Laha, bodo sprejeti od naše strani z nezaupljivostjo. Dosedanje postopanje italijans ke vlade je bilo nam neprestano sovražno in škodljivo. Podpirala je dosledno vsakega našega nasprot -nika, gledala samo, kako bi nam škodovala. Poleg drugih dejanj moramo tudi v pi'vi vrsti nji pripisati, da smo izgubili Spilje in Radgono in da imamo na Koroškem glasovanje. Ce je že poprej celo njeno postopanje bilo dokaz, da je Italija naša načelna in neizprosna nasprotnica, so dogodki zadnjih dni v primorskih mestih dokaz, da se v sovraštvu do nas ne boji poseči tudi po najbolj zločinskih .sredstvih. Laška vlada je prvi in glavni krivec teh dogodkov, ne samo, ker jih ni preprečila in nalašč ni marala preprečiti, ampak tudi, ker jih je sama povzročila in dala zločincem potuho in pokroviteljstvo. Sedaj se pa v ententni komisiji šopiri zastopnik ravno iste zločin-ske vlade! S tem je naše zaupanje do komisije omajano, njen ugled ponižan, in vsled tega tudi njeni u-krepi ne bodo imeli potrebne avtoritete. Dolžnost naše vlade je, da pove dotičnim komisijonarjem, da mi
ne bomo trpeli laškega kalabrezarja kot našega sodnika, ako ga pa ententa hoče držati, naj se nikar ne čudi, če njeni ukrepi in odloki ne bodo imeli prave avtoritete.	) _
Po najprimitivnejšem pravnem naziranju spa -da zločinec na založniško klop, ne pa med sodnike , ali pa med zagovornike. Laška vlada je zločinče — kriva, je v giavni meri vseh dogodkov, ki so se vršili v primorskih mestih. Njeno mesto je torej zatožna klop pred sodbo narodov. Sedaj hoče po svojem zastopniku igrati vlogo sodnika med nami in Nemci, a obenem igra tudi z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, usodo zagovornika Nemcev. Vsak obtoženec ima pravico, da odkloni sodnika, o katerem ima povod za sumnjo, da je pristranski.. Italijani pa celo nič ne taje, da so pristranski, bahajo se s tem, grozijo, obenem pa hočejo biti naši sodniki in zagovorniki nasprotne stranke obenem!
Italijani so edina država, ki naše države še ni priznala. Noče nas poznati, zaničuje nas, najraje bi, da bi nas ne bilo, obenem se pa hoče vtikati v naše zadeve, nam škodovati. Ce nas ne pozna, tudi nima, ničesar iskati pri nas. Pusti naj nas pri miru,, laški zastopnik naj se ne suče po komisijah, ki obravna -vajo našo zadevo. Ce nima sam toliko razuma, da bi spoznal, kako netaktna, neopravičena in nelogična je njegova vloga, naj mu to povedo drugi, pred vsem naji to pove vsiljivcu naša vlada. Ce ne razume lahnega migljaja, naji mu pove bolj krepko, toliko, da ho razumel in odšel tja, kjer cveto pomaranče, nas pa pustil pri miru.
Akoravno smo prepričani, da bo sedanja vladna kriza prej kot slej prešla v sestav koncentracijskega kabineta, je vendar naša dolžnost, da pribije -mo par demokratskih zahtev, ki bodo zavlekle krizo.
Demokrati so poleg že objavljenih zahtev za vstop v zopetno koncentracijo dvignili v ospredje: odpravo ženske volilne pravice, ki je že potrjena in zasigurana v občinskem volilnem redu za Slovenijo. S to novo zahtevo, ki je nemogoča in izključena, so demokrati zopet dokazali svoj laži-demokratizem, ter strah pred volitvami in našo SLS. Že tedaj, ko je glavni zagovornik ženske volilne pravice, dr. Josip Hohnjec, tako sijajno govoril za to demokratično pravo v narodnem predstavništvu, so izjavili nekateri demokrati po Hohnječevem med odobravanjem poslušanem govoru:	„Tako bi morali govoriti mi (demo-
krati).“ S to izjavo v. parlamentu so demokrati sami priznali, da je zahteva ženske volilne pravice zares demokratična potreba sedanje dobe. Ako zahtevajo sedaj demokrati naenkrat ukinjenje občinskega vo -lilnega prava za naše vrlo slovensko ženstvo, kažejo s to zahtevo svoje nesoglasje glede udejstvitve žen -ske volilne pravice, ki nosi pečat demokratizma, pa, je ravno za demokrate znamenje političnega propada. Na eni strani priznanje potrebe uvedbe ženske vo -lilne pravice, na drugi strani pa zahteva ukinjenja tega že pravomočno podeljenega prava iz strahu političnega poraza, je pač najboljši dokaz, kako malo moči in politične samozavesti da se še skriva za demokratsko stranko. Napram tej demokratski zahtevi pa je in ostane naše geslo in boj: Kar smo našemu ženstvu enkrat priborili in podelili v znak hvaležnosti za narodno državno delo, v tem ne bomo odnehali niti za las!
Druga taka zahteva demokratov, kateri se mora upreti na vso moč parlamentarna zajednica, je: vprašanje izvoza naše nove žetve. Ves ta^ izvoz bi radi demokrati porinili zopet v roke bank in kapita-
Demokrati zopet prsti ženski volilni pravici in
proti kmetu.
listov na škodo našega kmeta. Kratko in malo, demokrati bi zopet radi uvedli ono dobičkanje in trgovanje z dobička nosnimi izvoznicami, kot je cvetelo na našo državno škodo za trgovskega ministrovanja dr. Kramerja in deželnega paševanja dr. Žerjava. S to zahtevo je demokratska stranka zopet sama priznala, da je stranka bank in kapitalistov, katerih je strah, da bi se izvoz nove žetve ne uravnal v izgu -bo kapitalistov in pripomogel državi sami do tozadevnega dobička. Tej izvozni zahtevi demokratov pač ne morejo pod nobenim pogojem pritrditi radikalci in naš Jugoslovanski klub, ki zastopata korist in dobrobit našega : „malega človeka“ kmeta, katerega bi radi demokrati oškodovali, da okoristijo, potolažijo in uteši jo nenasitljive kapitalistične želje svojih stran -’karskih pristašev. Da se je upala priti politična stranka demokratov s svojo kapitalistično izvozno zahtevo ravno v sedanjih časih, ko vse kriči po socializaciji, ko se vse zavzema za gmotno povzdigo doslej od kapitalizma tlačenega in izmozgavanega malega človeka, je škandal. To škandalozno zahtevo naših liberalcev si mora zapomniti za dan volitev naš mali človek — kmet.
S protidemokratičnima zahtevama: odprava občinske ženske volilne pravice za Slovenijo in izvoz v prid kapitalizma, si je naš jugoslovanski liberalizem škodoval le samemu sebi. Z zahtevo teh dveh točk pa so demokrati razkrili tudi svojo rak rano : nedemo -kratizem in umazano kapitalistično plat svoje stranke, ki se upira le na nekaj zaslepljene inteligence in I na naše glavne pijavke — kapitaliste, katerim je pa ! strankarska pripadnost le dobičkaželjnost in dobič -I kanosnost.
Politično orožje demokratstva :	strah pred vo-
j li tvarni, zavlačevanje krize in kapitalizem. Naš boj j proti temu nedemokratičnemu orožju je in ostane : L Ljudsko pravo, dobrobit in korist vseh stanov!
Politične vesti.
Jugoslavija.
Pogajanja glede vladne krize so :aj dni vedno na istem mestu. Glavni vzrok, da rajanja zastala, je regentov obisk pri kralju Kakor hitro se povrne regent v Beograd, se >ogajanja zopet začela.
LDU Beograd, 26. julija. Današnji sestanek obeh velikih parlamentarnih skupin, namreč z ena strani dr. Vesniča in dr. Ninčiča in z druge strani dr. Draškoviča in Pribičeviča, ki je trajal tri in pol ure, je dovedel do gotovih zaključkov, toda še ne do definitivne odločitve o pogojih za vstop v koncentracijsko vlado. Pogajanja se bodo jutri zjutraj nadaljevala. Razpoloženje je večinoma optimistično ter se v kompetentnih krogih' nadejajo, da se bo dr. Vesniču
do 1. avgusta gotovo posrečilo, sestaviti koncentrat cijsko vlado.
V zadnji „Straži“ smo poročali, kako pretirane zahteve da stavijo demokrati kot pogoj za vstop v vlado, kakor odprava že podeljene ženske volilne pravice in izročitev izvoza letošnje žetve bankam in trgovcem. Glede prostega izvoza so vendarle tudi demokrati uvideli, da s to zahtevo preveč ščitijo kapitalizem, radi tega pa sedaj tudi iz -javljajo, da tudi oni sami niso za čisto prosti izvóz. V kolikor so popustili glede izvoznkie, pa so posko -čili v svojih zahtevah pri rekonstrukciji pokrajinskih vlad. V vseh pokrajinskih vladah zahtevajo zdaj demokrati notranje zadeve in prosveto. Največje težko-če pri reševanju vladne krize bo ravno vprašanje pokrajinskih vlad, ker je dosežen že tudi delni sporazum v vprašanju agrarne reforme.
Iz vseh dosedanjih pogajanj med parlamentarno zajednico in demokrati je jasno raz -vidno, da stavijo demokrati tako pretirane zahteve e-dinole v nadi, da bi razbili koncentracijo in bi oni sestavljali potem vlado iz svojih pristašev in po svojem kopitu.
Beograjski politični krogi so tudi mnenja, da pri vseh teh pogajanjih za sestavo nove koncentracije igra dr. Vesnič preslabotno svojo vlogo kot posredovatelj med strankami. Govori se celo , da bo Vesnič po treh dneh, ako mu ne bo uspela koncentracija, vrnil svoj mandat regentu.
Razne vesti, ki krožijo poBeo-gradu, znajo povedati o pohodu romunskega-kralja v Beograd. Nekateri spravljajo ta obisk v sklep vojaške zveze med Jugoslavijo in Rumunijo, ki je v. velikem strahu in trepetu pred rusko sovjetsko ar -mado. Rumunski poslanik v Beogradu pa izjavlja, da ni njemu ničesar znanega o prihodu romunskega kralja v Beograd. Ce bo prišel kralj v Beograd, bo prišel inkognito.
Med jugoslovanskim zastopnikom dr. Trumbičem in italijanskim zunanjim mini -strom Sforzo so se vršili razgovori v Spai, vendar do tozadevnih pogajanj ni prišlo. Italija za enkrat ne more začeti oficijelnih pogajanj glede reškega in jadranskega vprašanja radi preveč zamotanih italijanskih notranjih razmer; na drogi strani so pa tozadevni porazgovori sedaj onemogočeni radi vladne krize v Beogradu.
Radgono so izpraznile naše vojaške in civilne oblasti 26. t. m. Vzrok, da smo tako hitro izpraznili Radgono, je po izjavi ljubljanske vlade v dejstvu, ker so naše čete zasedle apa-ško kotlino., in ker je podala avstrijska vlada izjavo, v kateri zagotavlja nemoteni tranzitni promet skozi Radgono.
LDU Beograd, 25. julija. Minister za zunanje posle je izjavil, da se naša kraljevina ne nahaja več v vojnöm stanju z avstrijsko republiko. Mir je bil sklenjen dne 16. julija, ko je bila ratificirana saint -germainska mirovna pogodba.
LDU Beograd, 26. julija. Ker je stopila v veljavo saintgermainska mirovna pogodba, je kraljeva vlada odredila v izvrševanju določb omenjene pogodbe, izpraznitev krajev, ki pripadejo Avstriji in h-krati zasedbo onih delov, ki so prisojeni naši kraljevini. Za ozemlja, katerih taeje niso z vidnimi znaki označene, je določena posebna komisija, ki bo zaznamovala meje an kraju samem. Izpraznenje in zasedba se bosta začasno vršili v sporazumu z dunajsko vlado. Vse druge vesti glede tega so neresnične in tendenčne.
LDU Beograd, 26. julija. Kakor doznava tukajšnji presbiro, odpotujejo v kratkem iz Jugoslavije vse francoske misije, ki se še nahajajo tukaj.
LDU Vetrinj, 26. julija. Danes je publicirala plebiscitna komisija proklamacijo prebivalcem koroškega glasovalnega ozemlja, v kateri javlja svoj prihod, naglaša načelo spoštovanja ljudske volje ter priporoča red in mir. Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno in neodvisno glasovanje ter obljublja nepristransko, pravično postopanje. — Slovenci ta načela pozdravljamo z veseljem, ker nam je ob’ njih uveljavljanju zmaga zagotovljena.
LDU Ljubljana, 25. julija. Po vsej Sloveniji, posebno še na Koroškem, postaja agitacija in razburjenost radi nakane entente, da se odpravi demarkacijska črta med plebiscitnim pasom A in B na Koroškem čimdalje večja. Povsod so prirejajo sljodi , sestanki in predavanja, na katerih se dokazuje neu-
mestnost in nevarnost te nakane. Vsi listi poživljajo vlado, naj absolutno ne odneha in ne pristane na odpravo demarkacijske črte. Slovenski listi prinašajo dnevno članke, ki govore v istem smislu.
Konferenca v Spai.
Konferenca v Spai je razdelila vojno odškodnino na sledeči način -, Od nemške vojne od -Žkodnine dobijo Angleži 22%, Francozi 52%, Italija 10%, Japonci 0.75%, Belgija 8%, Portugalska 0.75%; ostanek 6%% se razdeli med Grčijo, Rumunijo, Jugoslavijo in ostale države, ki imajo pravico do odškodnine. Od vojne odškodnine, ki jo plačajo Avstrija , Madžarska in Bolgarija in svota, ki jo plačajo iz bivše Avstro-Ogrske nastale države za svoje osvobojenje, se razdeli tako-le: eno polovico dobi: Francija, Anglija, Belgija, Portugalska in Japonska; od druge polovice pa Italija 40%, ostalih 60% pa se razdeli med .Grčijo, Rumunijo, Jugoslavijo in ostale države, ki i-majo pravico do odškodnine. Svoj čas so nam obljubili Angleži in Francozi 6%, pozneje 5%, a zdaj bomo prejeli toliko kakor — nič.
Italija.
Italijani bi morali zapustiti po sonžermenski mirovni pogodbi Koroško. Res, bilo je tudi opaziti pred nekaj dnevi, da nameravajo z odhodom, a naenkrat so dobili ojačenja. Nekaj italijanskih čet je celo odkorakalo bliže proti demarkacijski črti : Italijani trosijo vest, da bodo ostali na Koroš -kem do konca plebiscita, da ščitijo Nemce pred Jugoslovani.
Poljska.
Rusko vrhovno poveljništvo je odločilo, da naj prekoračijo poljski mirovni odposlanci rusko bojno črto 30. t. m. na cesti Baranoviči—-Brest-Litovsk. Približajo se naj z belo zastavico, na kar bodo poljski odposlanci odpeljani v Baranoviči, kjer se bodo sestali z ruskimi delegati.
Pnevne vesti.
Regentov odposlanec na orlovskem taboru. Za odposlanca Nj. Kr. Visočanstva prestolonaslednika na orlovskem taboru v Mariboru je določen polkovnik Mladen Bogičevič.
Bisernika g. celjskega opata sta pozdravila na dan jubileja med drugimi prevzvišeni škof g. dr. Napotnik, katerega pozdravno pismo se je prečitalo javno s pridižnice celjske 1'arne cerkve, brzojavno če -stitko je poslal g. opatu tudi ljubljanski vladika dr. Jeglič.. Celjski g. opat se je brzojavnim potom zahvalil za pozdravno pismo mariborskemu vladiki, nakar mn je škof odbrzojavil: „Jubilarju in častilcem iskrena hvala za prijazni spomin. Vsemogočni povrni ljubezen in potrdi obljube. Nebeški blagoslov z nami vsem. Mihael, knezoškof.“	... .
Duhovniška sprememba, K Sv Magdaleni v Maribor je prestavljen za kaplana č. g. Pavel 'Zivort-nik„ ki je doslej kaplanova! v Ljutomeru. Od Sv. Magdalene odide za župnika v Makole č. g. Franc Šegula.	> _
Velik manifestacij ski shod v Velikovcu na Koroškem se je vršil preteklo nedeljo. Na zborovanju kjer so zborovalci z vso odločnostjo protestirali proti ukinjanju demarkacijske črte med A in B cono,, so govorili župnik Arnuš, dr. Müller, dr. Ravnik in kmetsko dekle Prušnikova iz Železne kaple. Shoda se je med navdušenjem za Jugoslavijo udeležilo samo iz Velikovškega okraja nadi 10.000 udeležencev in po večini moških. Enak protestni shod kot v Velikovcu se je vršil istega dne v Borovljah. Obe sijajni zbo -rovanji ste dokazali, da ne bo: nič z ukinjenjem de -markacijske črte in da nam je posest! Koroške zasi -gurana kljub vsem spletkam, katere mečejo med svet Nemci s pomočjo Italije.
Pozdravljamo! Na Koroško došla komisija za ljudsko glasovanje je izdala oklic na koroško pre -hivalstvo, v katerem naznanja svoj prihod, naglaša načelo spoštovanja ljudske volje ter priporoča red in mir. Komisija izjavlja, da jamči za svobodno, neodvisno glasovanje ter obljublja nepristransko in pravično ipostopanje. Z radostnim srcem pozdravljamo ta načela, ker vemo, da nam je zagotovljena zmaga, ako se bodo uveljavila.
Koroška glasovalna komisija in knez Borg -liese. Na Koroškem je nastopila takozvana glasovalna komisija, katero tvorijo trije možje, zastopniki tako -zvanih treh velikih držav: Anglije, Francije in Italije. Amerikanskega manjka. Laški zastopnik se imenuje knez Borghese. Odkar je ententa privolila, da so Lahi zasedli naše Primorje,, odkar je uvedla na Koroškem, kjer je ljudstvo najbolj nezrelo, glasovanje, katerega odreka na Primorju, kjer je najbolj zrelo, odkar trpi molče taka grozodejstva, kakor so se vršila v Trstu — je naše zaupanje v njeno pravičnost in poštenost popolnoma omajano., Tjegaj nezau -panja ni mogoče odstraniti s papirnimi proklamacija^ mi sklenjenimi iz bombastičnih fraz, In takih bombastičnih fraz najdemo % proklamaciji, s katerq naznanja svoj nastop, obilo. Pravijo, da so prišli, da nadzorujejo „delo modrosti in pravičnost“ (namreč pie -biscit, ki je po našem mnenju neumnost in krivica, vsaj pri takih razmerah, kot na Koroškem. Nekaj drugega bi bilo, ako bi ga odredili na Primorskem). - Dalje pravijo: Želimo, da vam takoj ob svojem prihodu naglasimo važnost plemenitih načel ljudske volje, tistih načel, za katere se navdušujejo naši svobodoljubni narodi . . . Vršili, bomo svojo nalogo nepristransko in čuvali bomo pravice v tem svečanem trenutku , . Š takimi iu podobnimi frazami so sto-
pili prod naše ljudstvo ti trije možje. Ne bomo se motili, če rečemo, da je duševni oče te bombastične proklamacije Lah knez Borgi reze, zastopnik ode vlade, J<i ima na vesti londonski pakt in .tržaško barbarstvo . Dokler se bo nahajal kakšen Lah med entehtarji bornio smatrali komisijo samo za nasprotno stranko in ničesar več. Nas niso ugonobili Nemci in .'Burki, pa nas tudi ne bode ententa.
Tabor „Sveto vojske“' bo ob priliki L slovanskega orlovskega tabora v x Mariboru v pondeljek, 1. avgusta 1920, v Narodnem domu. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Govori: Dr. Matej Justin:	Alkoholizem in
ljudsko zdravje. Dr. Andrej Gosar: Socijalizem in alkoholizem. Dr. Franc Kovačič: Delo za treznost na Štajerskem. Pavao Jesih: Sveta vojska-na Hrvatskom. Marija Stupca: Boj zoper nenravnost. Antoni ja-Stupca: Boj zoper surovost. Vse. ki boste na tabo-ru, prosimo in pozivljemO, da počakate in se udeležite tudi našega tabora! Posebno pa še vabimo Štajerce. ki imajo najbližje, da pridejo in pokažejo zanimanje za to našo stvar. Kajti baš na Štajerskem „Sveta vojska“ ni najmanj potrebna. — Popoldne ob
2.	uri bo na istem mestu zborovanje „Dobrodelnosti.“ Poročajo: Župnik Anton Mrkun: Potreba dobrodelnosti. Dekan Josip Cerjak: Dobrodelnost na Štajerskem. Nadzornik Fran Lavtižar: Zveza jugoslovanskih dobrodelnih društev. Udeležite se tudi tega zborovanja!
Vstopnice za gledališko predstavo, koncert in tribune se bodo prodajale te dni v upravi „Straže“ , Koroška cesta 5, desno. Tam bodo dobili in vplačali vstopnice tudi vsi oni, ki so jih naročili naprej. Vsak kdor pride v Maribor, naj vstopnice takoj vzame, ker drugače se bodo prodale drugam. Cene raznim prostorom so končnoveljavno določene sledeče: gledališka predstava v petek 30. julija od 30 K do 8 K, slav-nostii koncert v soboto 31. julija od 30 K do 5 K; tribune na telovadišču, sedeži: T. vrsta 50 K, II. vrsta 40 K, III. in IV. vrsta 30 K, V. do X. vrsta 20 K, stojišča 10 K. Pobrigajte se za vstopnice pravo -časno !
Kdor še nima izkaznice za orlovski tabor v Mariboru, naj se kljub temu pripelje v Maribor. Izkaznico dobi v Mariboru pri odboru za orlovski ta -bor, Koroška cesta 1 !
Ptujski „Stajerc“ še živi. Ugleden kmet-žu -pan, kateri si je leta 1914 tudi moral skusiti graških zaporov, kamor ga je spravil zloglasni ptujski „Stac jerc“, nam piše: Veliko se je svojčas govorilo in pisalo o rajnem ptujskem „Štajercu“ in o njegovi ne -naravni in žalostni smrti. Dobro mi je še v spominu, da so eni-trdili, češ, „Stajerc“ je v šnopsu utonil, a zopet drugi so rekli, da je v pijanosti telebnil v Dravo in ga je voda odnesla na Madžarsko itd., toda vse te trditve niso resnične, nasprotno, ptujski „Stajerc“ še živi, pač pa se je preselil iz Ptuja v Mari -bor, si tam oblekel drugo, suknjo in se sedaj imenuje „Mariborski delavec.“ Ko sem preteklo soboto prišel v Maribor, mi je nek fantič vsilil ta pri nas popol -noma neznani listič. Ko sem ga prebral, sem prišel do prepričanja, da še živi ptujski „Stajerc“, kajti „Mariborski delavec“ zdaleka prekaša „Štajerca“ glede ostudne pisave. Po duhovnikih, po Orlih in Orlicah, sploh po vsem, kar je katoliškega, udriha veliko grše, kakor svojčas ptujski „Stajerc.“ Kdor to -rej hoče čitati ptujskega „S'tajerca“, naj si le naroči „Mariborskega delavca“ in se bo lahko o resnično -sti moje trditve prepričal na lastne oči !
Konstatiramo sa sedaj. Sobotni „Mariborski delavec“ je zapisal izraze:	„Orlovski sejem. In ti
pajaci (mariborska SLS). Ti falotje (klerikalci). Prirejanje Čukovskih plesov. Na račun tega dirindaja (orlovskega tabora).“ Tako piše glasilo mariborske .TDS in nežno čutečega ženskega društva v Maribo-r’j. Tem izrazom, ki spadajo v hlev in ne v list, se ne čudimo, ker vemo, da sta jim očeta ali vsaj po -kroviielja nadfinesi v izrazih : Voglar—Koderman.
Srajčnih „Delavec“ od pondeljka očita med drugim Orlom, da so se postavljali med vojno v službo avstrijske vojske proti Srbom, ki so agitirali za to (kdo? nerodno Stilizirano!), da se pripravljajo 16 Tet. ni mladeniči za „Jungschütze“, Orli kot Sokoli so se borili kot primorani avstrijski vojnika proti Srbom, tc ga ne more tajiti niti kratkovidni „Delavec“! Za „Jungschütze“ na Spod, Štajerskem ni agitiral nobeden Orel in nobeden duhovnik. Jungschütze so vabili v avstrijsko žrelo sedanji JDS učitelji, tedaj avstrijski častniki, n. pr.: Zunkovič, Porekar in Ogorčite (gotovo tiuji Sokoli,j vsaj po duhu in prepričanju). Ti gospodje so romali od fare do fare in narekovali g. župnikom, da so morali s prižnice oznaniti: danes ' o tukaj v naši šoli navduševal za „'Jungschütze“ gosp. Porekar itd. Ti gospodje avstrijski misijonarji so j It tako goreči v izvrševanju svoje službe, da so groziii nekaterim župnikom z ovadbo na vojaško oblast, a m župnik dovolj goreče oznanil pridige za nabira v, o strelcev. Tako je bilo na Spod. Štajerskem, za 'katero pošilja tudi Delavec svoje race po Mariboru in o-kolicr.
Narodna žrtev. Eden najidealnejših naših narodnih böriteljev v Trstu je bil gotovo dr. Gustav Gregorin. Od začetka udeležen pri vsaki slovenski . stvari v Trstu je preživel cel narodni razvoj,, nepre -stano za narod delal in žrtvoval. Živel 'je brez rodbine, brez premoženja, oddan samo narodu. Ko je iz -bruhnila. vojna, je odšel v Svico, vstopil v Jugoslo-venski odbor in bila je v prvi vrsti njegova zasluga, dä smo prišli k naši državi. Na splošno namreč ni znano, da je bila ententa do zadnjega protivna naši državi in j'e hotela Slovence razdeliti med Lahe in Nemce in Madžarje, Medtem, ko smo se mi navduševali za majniško deklaracijo, so gospodje od entente
l ib odločni, da. kaj- taećga rie dopuste. Sele'po Veliki noči leta 1918 se je pričelo mnenje ententnih državnikov obračati napram nam na bolje. Jugoslovanski odbor je v tem oziru naredil veliko delo in kar zadeva Slovence je v'prvi vrsti delo dr. Gregorina. Avstrija ga je proglasila za izdajalca in mu zaplenila celo premoženje. Opomogla si seveda š tem ni niče -sar, ker zlata in srebra ni dobila, saj dr. Gregorin ni zbiral premoženja. Po končani vojski je še sodelo* val v Parizu pri mirovnih pogajanjih in sedaj se je vrnil v domovino — postaran in izmučen. V svoj ljubi leni Trst ni smel, ker'je še neodrešen, v Ljubljani so mu rekli, da nima pravice bivati, ker je tuj državljan, (dasiravno je storil za Jugoslavijo toliko kot malokdo drugi. Obenem pride sporočilo, da mu je v: Trstu od laške drhali popolnoma uničeno stanovanje in vse, kar je bilo v njeni, do zadnjega .koščeka. I-, mel je veliko zbirko rokopisov in dokumentov, ter je velika kulturna Škoda, da so se uničili. Starček je sedaj brez stanovanja in brez vsega.
Imenovanje na ljubljanskem gledišču. LDU.< Beograd, 26. julija. Za upravnika ljubljanskega kraljevega gledališča je imenovan dr. Friderik Juvan -čič, za dramaturga pa Oton Zupančič.
Zeležniška konferenca v Mariboru preložena „• LDU. Ljubljana, 25. julija. Zeložniška konferenca, ki je bila napovedana' ha 26. t. m.' v Mariboru je preložena na prvo polovico avgusta.
Kongres krščanskih cerkev v Ženevi. LDU.-Beograd, 25. julija. Dne 12. avgusta se bo otvori! v Ženevi velik kongres vseli krščanskih cerkev, katerega se bo — kakor računajo —- udeležilo okoli 500 zastopnikov krščanskih cerkev. Kongres bo trajal 15 dni.
Preli «d iz Madžarske v Vojvodino. LDU, Beograd, 26. julija. Po odredbi ministra za notranje stvari morajo potniki, ki potujejo iz Madžarske v Vojvodino, prehajati samo skozi take kraje, kjer se nahajajo naši politični komisarijati, n. pr. skozi Subotico* Bajo, Pečuh, Horges itd.
D’Annunzio na delu. LDU. Split, 26. julija. Včeraj so našli v morju velik zaboj d’Annunzievih hujskajočih proglasov. Zaboj so gotovo vrgli z italijanske bojne ladje „Puglia“, da ga morje priplavi g kraju.
Prijet, italijanski zrakoplov. LDU Split, 26. julija. Predvčerajšnjim popoldne se je pri Tivadu vsled poškodbe na stroju spustil na tla italijanski aeroplan* ki je letel iz Brindisija v Valono. Naše oblasti so letalo zadržale, letalca poročnika Faca, pa prijele, I -talijanska torpedovka je prišla v Ercegnovi, da zah -teva izročitev avijatika, morala se je pa brez uspeha vrniti.
Nikltovi pristaši na pobegu. LDU, Beograd , 25 infila. „Politika“ je prejela iz Skadra nastopno
io.
poročilo: Velika tolovajska tolpa Nikitovih pristašev, ki je vznemirjala Crno goro je zbežala v Albanijo vsled energičnega zasledovanja naših oblasti, posebno pa še vsled tega, ker se jim je postavilo po robu organizirana omladina in prebivalstvo samo. Na čelu tolpe je znani zlikovec Sava Raspopovič, ki je plačan od italijanske vlade. V Draču so se ukrcali na italijanski parnik „Epiro“, ki jih je prepeljal v Gaeto v Italiji, kjer se nahaja večje število Nikitovih najemnikov, ki jih namerava poslati v Crno goro, kadar bo. čas pripraven za to.
Kuga v Pireju. LDU. Beograd, 24. julija. V, Pireju se je pojavila kuga, Ker se bolezen čimdalje bolj širi, je minister za narodno zdravstvo izdal naj-, obširnejše odredbe, da se nevarna bolezen ne prenese v našo državo.
Ustavna komisija zaključila svoje delo. LDU . Beograd, 26. julija. Komisija za izdelavo ustave in osnovnih zakonov v zvezi z ustavo je zaključila svoje delo glede načrtov ustave in zakonov in začela izdelovati zakonski, načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije.
Ustanovitev odseka za umetniško prosveto. LDU, Beograd, 26. julijaf V umetniškem oddelku za umetniško prosveto se je osnoval poseben odsek, ki ima nalogo, zbirati zgodovinsko gradivo. Predvsem bo zbiral ta odsek vse gradivo, ki se-nanaša na ujedinjenje in osvobojenje našega/ naroda.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Ceho-slovaško. LDU. Beograd, 25. julija. Kakor se je poročalo, je došla v Beograd čehoslovaška delegacija * ki ima nalog, da uredi trgovske odnošaje med Ceho-slovaško in Jugoslavijo. Razgovori so se pričeli. Sedaj se vrši debata o glavnih vprašanjih., Po končanih formalnostih so razdelili delegate v sekcije, in sicer 1. za splošno trgovsko pogodbo, 2, za pošto in. brzojav, 3. za promet in 4. za kontingentno pogodbo.: Razen tega je ustanovljena tudi komisija za likvidacijo kompenzacijske pogodbe s Cehoslovaško od meseca marca 1. L, Dosedaj jo največ: delovala sekcija za splošno trgovsko pogodbo. Razgovori se vrše na podlagi določil svobodne trgovine. Prepovedan bo sedino uvoz in izvoz nekaterih predmetov, ki) so za državo potrebni, Glede na to je bil stavljen predlog, da se sklene nova kompromisna pogodba, s katero naj bi se obe stranki obvezali, da bo ena pogajajočih se strank dopustila kontingent prepovedanega blaga. Kot šef čehoslovaške delegacije v teh pogajanjih fun-gira Matejeek, čehoslovaški konzul v Beogradu, Z naše strani prisostvujejo pogajanjem delegatje raznih ministrstev,
Kčmisija za razdelitev podonavskega brodovja. LDU. Beograd, 25. julija. Na Dunaju je pričela zborovati mednarodna komisija za razdelitev podonavske-* ga brodovja. Komisiji predseduje ameriški polkovnik Hines, M je še nedavno iungiral v Beogradu* Naša delegata v tej komisiji, dr. Novakovič in admiral Pri"
28 hiHia; 1920,
S.T.RÄZA
Stran 3.
iii, sta že odpotovala na Dunaj, da so udeležita konferenc, katerim bosta med drugimi prisostvovala tudi angleSki admiral T.roubridge in madžarski delegat,
* jji se že nahaja na Dunaju.
j ‘ Nove znamke dobimo. LDU. Beograd, 26. Za -.feto se jo tiskanje novih poštnih znamk, ki bodo ve-jiale za vso kraljevino. Znamke s kronsko veljavo o-• stanejo' v veljavi samo še do konca decembra t. 1.
Poštne nakaznice podraženo. Vsled večjih na -bavhih stroškov se podraže poštne nakaznice s 1 avgustom t. 1. od 10 na 20 vinarjev za kos.
Borza. LDU. Curili, 26. julija. Devize: Berlin
13.00,	Newyork 079, London 22.06, Pariz 45, Milan
31.75,	Bruselj 46.30,, Praga 11,75, Beograd 31.50, Za-‘ g,.eb 7, Budimpešta 3.30, Varšava 3.30, Dunaj 3.40, avstrijske žigosane krone 3.50. — LDU, Beograd, '26. 4 julija. Valute : 20-dinarski zlati 24.10—24.20, angleški funti 68—70, francoski franki 145—150, dolarji 16.60—1790, italijanske lire 110—115, levi 40.50—42,
1 jeji 51. X51.25, nemške marke 46—47.25^ čehoslovaške krone 38—40, avstrijske krone 11—12; devize: 125— 128, London 65—67, Berlin 45.50—46, Ženeva 276 — 280, Dunaj 10.10—10.25, Rim in Milan 92—97.
iHariborske vesti.
Slošiču iz Beograda in vsem pevskim močem in go-spej deklamatorki Slošič ter operni pevki gdč. Levovi, Briljiral pa je naravnost naš vrli g. nadučitelj Belan Šmid s svojim mešanim zborom. Kaj takega se pač ne čuje zalahko! Le popevajte naše melodijozne pesmi. S tem boste našim jugoslovanskim sobratom največje veselje naredili.
Dijaški vestnik.
Bogoslovci naj prinesejo s seboj talamo. Dopro je, če^si. prinesete jedilno posodo in orodje; da ne bo treba čakati.. Kuhinji nimata dovolj posode.
S r e d n j e š o 1 c i, ki bi bili pripravljeni z ju- ' trajpred zborovanji ministrirati mnogoštevilni če, du-bovščini prr sv. mašah, naj ,se za/to posebej javijo v pisarni Jugosl. kat. dij. lige.
Srečelov priredi Jugosl. kat. liga na svojem komerzu v četrtek (29. julija). Tem potom prosi i s a j ulju d n oje darov ža dobitke, ki jih naj cen j. darovatelji izročijo v pisarni lige (Koroščeva ulica 12) ali
Pa v taborski' pisarni .(Koroška cesta 1).
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
i
i
Otvoritev gostilno. V Lajteršbergu pri Maribo-ru v vili „Alwies“ je otvoril gostilno Franjo Rudi , narodno zaveden Slovenec. Priporočamo!
Učenec Franc Karnekar iz Studencev, ki je bil ob priliki regentovega obiska v Mariboru od avtomobila povožen ter je dobil pred kratkim od uprave kraljevskega dvora 4000 K, je včeraj zdrav zapustil mariborsko bolnišnico.
Z razsvetljavo potom električnega toka iz Falo ,po Mariboru se bo začelo meseca septembra, Tarile za električni tok in pojasnila glede priklopitve na tok bo objavilo v mescu avgustu mestno električno podjetje v Mariboru.
Pridite gotovo k sprejemu jugoslovanskega katoliškega, dijaštva danes zvečer ob 7, uri na glavnem kolodvoru !
Požarna brami);? na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. avgusta 1920 (Velika Gospoj -niča) veliko dobrodelno veselico z raznimi ljudskimi zabavami. Veselični prostor se pa tokrat ne nahaja v kaki gostilni, ampak v senčnatem poberžanslcem gozdu poleg Ceste na Brezje, in Sicer nekako v sredini Pobrežja. Cisti dobiček gre za končno poravnavo izdatkov za novi železni plezalni stolp, ki je že docela zgrajen in napravi orjaški utis. Plezalni stolp se nahaja poleg shrambe gasilnega orodja na Zerkovški cesti. Mariborska in okoliška društva se uljudno naprošajo, da blagovolijo vpoštevati ta datum. — Na -fielsivo.
Zobozdravnik dr. Franc Karlin v Mariboru v Slovenski ulici 9 (v hiši g. Wögerer) ne bo ordinerai, od 19. julija do 3. avgusta.	601
Dopisi.
Studenci pri Mariboru. Tiukaj imamo precej
premožnega kmeta z imenom Veroglavetz, Ta možakar je tako predrzen,, da odtegne svojemu hlapcu od mesečne plačo gotovi znesek za tisto hrano,^katero hlapec po nedeljah zaužije. Tukaj se jasno kaže nem-čurska ljubezen do ubogih ljudi. Pa tudi drugih enakih nemčurjev imamo tukaj v obilnem številu, ki plačujejo svoje delavce (dninarje) po 2 do 3 K na dan brez hrane. Tem bi' priporočali za lepi in dober vzgled družino g. Mulec, pekarna v Studencih, kjer dobe dninarji izvrstno hrano, k vsaki južni en hleb kruha in četrt liter dobrega vina, ter 8 K dnevno. Vrli tega jo dobil vsaki težak (dninar) en kos zemljo in toliko krompirja, kolikor ga Je potreboval za se -me popolnoma zastonj"!
Središče. Koncert Glasbene Matice. V četrtek, dne 22. julija, zvečer nam je Glasbena Matica iz Maribora pod vodstvom svojega pevovodje in priznanega skladatelja g. Oskarja Deva priredila krasen u-žitek, Nastopil je namreč oktet pevcev tega društva, ter pro;zvajal v šolskem poslopju jugoslovanske narodno in umetne pesmi. Udeležba od strani boljšega občinstva je bila častna, petje pa tako, kakor še ga v Središču ni bilo slišati. Občinstvo je bilo narav -nosi očarano in je po vsaki točki z viharnim odobravanjem dalo duška svojim čistvom. Slovenec ljubi lepo petje. Za vsak slučaj ima primerno pesem, o vsaki priliki se razlegajo domači glasovi — narodna pesem mu je nad vse. Ni se torej čuditi, da je kar zavzet, ako mu pokažejo izvežbani pevci njegovo last, t. j. narodno pesem, opiljeno v lepo obliko, v umet -niško dovršenem predavanju. Iz tega vzroka je bila hvalevredna misel, da stopi Glasbena Matica iz mestnih zidin, iz glavnega torišča svojega delovanja — med prosto ljudstvo in da se ozira ob svojih nasto -pih pred vsem na narodno peseim S svojimi nastopi bode budila Glasbena Matica v ljudstvu zanimanje za našo glasbeno umetnost in tako mnogo storila v dosego višjih umetniških ciljev, za katerimi stremiti je dolžnost vsakega rodoljuba, ki ve, kako mogočno vpliva na človeško srce lepa pesem. — Maribors i Glasbeni Matici, zlasti pa njenemu vodji g. Uskarju Devu, iskrena zahvala za izreden/uzitek.
Dobrna. Krasna je bila prireditev dobrodelnega koncerta v topliški dvorani dne 23. julija v prid soške mladine. Nočemo na drobno opisati vseh točk , samo to povemo, da je čistega dobička^ okoli -oOo k. Zahvala gre za to v prvi vrsti načelniku komiteja g.
Kralj Matjaž v Mariboru.
Ob priliki velikega mariborskega manifestacij-.
skega sprevoda je glasom že objavljenega sporeda uvrščena tudi alegorična skupina, katere snov je zajeta iz narodnih naših pravljičnih pripovesti o kralju Matjažu, ki s svojo vojsko počiva,' v votlini pod goro, dokler ne pride njegov čas. Takrat pa se bo pro-' budil on in vsa njegova vojska, premagal bo s svojimi vojščaki vse protivnike ter prinesel srečo, mir in blagostanje v težko preizkušene dežele.
To lepo misel zdravega optimizma in trdnega, neomajnega zaupanja v zmago pravice nad krivico in nepoštenjem si je s finim umetniškim čutom in o-kusom osvojil pripravljalni odbor, da že na čelu celega sprevoda, rekel bi, simbolično v eni sami sliki pokaže visoke cilje, vzvišena načela in večnolepe i -deale, za katerimi zbrana množica stremi in jih po svojih najboljših močeh skuša uveljavati.
Sliko moramo organično deliti v dva dela. Prvi del nas povede nazaj v tiste lepe čase naše zorne mladosti, ko nam je babica ob preji sede razodevala neskončno mikavni pravljični svet. Na s slikami in pristnimi starimi slovenskimi ornamenti okrašeni skrinji sedi starka, pred njo pa, stoji kolovrat s ko -deljo. Pa ne prede. Kajti ob zgovorni ženici se je zbral krožek basniželjnih mladih poslušalcev in prisluškujejo z napeto pozornostjo njenemu pripovedo -vanju.* Pa ni zbrana samo mladina— celo vaškega kovača je topot zmotilo, da je molče prisedel. Udal se je resnemu premišljevanju, kak globokejši življenski pomen bi pač utegnilo imeti starkino 'današnje pripovedovanje. Kajti danes ni na vrsti kaka navadna povest o strahovih ali čim podobnim, pripoveduje jim marveč o junaku naših narodnih pripovedk, o kralju Matjažu.
Drugi del nam nazorno predočuje pripovedovanje naše starke. Osrčje zemlje z duplino kralja Matjaža in njegove vojske se je odprlo, ostale so le še v solncu se lesketajoče skale; z biseri posuta koprena, pokriva ta bajni, pravljični svet, ki ga takorekoč le v duhu in skozi meglo gledamo. Od prve skupine je ta del ločen s smrečjem, oziroma gozdičem:	saj spi
kralj Matjaževa vojska pod goro s smrečjem poraš -Seno.	'
Ob kameniti beli mizi spi zavit v hermelinov plašč kralj Matjaž. Njegova dolga siva brada mu je zrastla že do tal. Okoli svojega kralja pa so se lepo zbrali njegovi hrabri vitezi -- Orli z meči, katerih zlato nam je porok, da se bo ta armada, ko nastopi svoj bojni pohod, borila le za pravico in resnico. In njen prapor bo čist in blesteč, kot je čisto in lepo to blesteče zlato. Že sedmič se je ovila Matjaževa brada okrog mizinega stebrišča — znak, da je napočil Sas, da njegova hrabra in navdušena orlovska Seta, ki že zbujena Saka, le še ukaza svojega voditelja, pohiti ven med zdvojoni svet in ga privede zopet na pravo pot.
Starka preneha s svojim pripovedovanjem vs-podbujajoS svoje poslušalce, da se pridružijo Matjaževi vojski v njenem boju vere z nevero, ker
ta kralj Matjaž to je junak, med nami ni nobeden tak!
Sprejemi gostov. Dijaki se pripeljejo s posebnim vlakom danes v sredo 28. julija ob 19, uri v Maribor' Iz Zagreba odhajajo ob 13. uri, iz Lju -bliane pa ob 14,uri 15. min. Prebivalstvo ob progi prosimo, da jim priredi prijazno sprejeme. Cehoslo-vaki se pripeljejo v petek ob 17. uri, Hrvati pa ob 16 uri. Slovesni sprejemi se pripravljajo na vseh postajah do Maribora, ,
Posebni vlak za Prekmurce in Ptujski o-kraj vozi v petek 30, julija. Odhaja ob 9. ,uri z Dol. Lendave. Vrača se v nedeljo dne L avgusta ob 22. uri s kolodvora na Teznu.
T(aborske izkazni.ee morajo biti vse izpolnjene s polnim imenom posestnika in pisane s črnilom. Opozarjamo vse, da kupijo vozne listke, katere mora oddajna postaja žigosati s posebnim žigom, ki daje pravico potem za vožnjo^ nazaj.
Pristaši I	širite naše liste š
p-pr**-*•**• *‘ r
LISTEK.
, Brat Nardžič:
j Spomini orlovske mladosti.
Moji orlovski spomini so skozinskoz prepleteni
\ s spomini na dijaško življenje. Zato ne morem pisati k spominov na orlovsko mladost, da ne bi neprestano i omenjal tudi okoliščin iz študentovskih časov. Ko se j sem dobro zavedel, da, živim, sem bil dijak. Ko sem ! so pod raznimi vplivi začel vnemati za ideale, šobili j to ideali čisto študentovske narave. Njih posebna j lastnost je po mojih mislih neka univerzalnost. Ko i sq v dijaku porodi zavedna, hotena idealnost, pravzaprav ne ve, kaj hoče. Ve edino to, da hoče mnogo, nekako vse tisto, kar spada pod zaglavje plemenitega in lepega. Iz tega popolnoma splošnega „navdu -Senja“ se je v meni in mojih tovariših razvila neka i posebna ljubezen do orlov siva.
I.
Ob ustanovitvi orlovska sem bil še „otrok.“ j To besedo moram. dejati med ušesca, ker ima tukaj poseben pomen. „Otroci“ med nami dijaki niso nosili tega imena zavoljo mladosti ali majhne postave, am-; pak zato, ker še niso imeli smisla za organizacijo po tem ali onem „svetovnem nazoru.“
V	prvi in drugi šoli so bili navadno še sami „otroci“, le tuintam se je našla kakšna bolj prosvit-Ijena glava, ki je že v prvih dveh razredih organizirala.
V	tretji se je po večem začela in dovršila ro-čitev duhov Pred koncem leta je bila tretja preklana na dva tabora „po načelih.“ Ta ali oni, zlasti odličnjaki, so se upirali agitatorjem različnih načel in niso hoteli pripadati nikamor. Taki so ostali „otroci“ še dalje, ne redko gori do pete ali šeste šole.
Jaz sem prišel v tretji šoli stanovat „Pred škofijo“ k strogi gospodinji Meti. Imel sem sedem tovarišev, ki so po večini že bili odrasli „otroškim“ le -tom. Bili so vsi na katoliško plat. Med njimi so bili celo goreči agitatorji za svoja načela in so „lovili“ dijake v svoje mreže. Zame se je začel zelo živo zanimati neki Jakob Grča, ki je bil tedaj v našem razredu repetent. Tudi je bil precej starejši od mene v torej je bilo naravno, da ni bil več „otrok.“
Neke nedelje popoldne me je Grča povabil li krščanskem nauku k jezuitom, češ, da je tam nauk ravno za dijake. Povedal mi je tudi, da me Meta ne bo silila v Šenklavž,. če bom hodil k jezuitom. Prav rad sem mu sledil. Že sama misel na stanovski nauk za dijake se mi je zdela vabljiva. Saj se mi zdi, da je študent v drugi ali tretji šoli stanovsko najbolje zaveden.
Se bolj me je mikala zavest, da ne bom več-j od nadzorstvom Metinem, kakor pri naukih v Sen-klavžu. Saj sem pravzaprav rad hodil v Šenklavž , ker mi je govornik zelo ugajal, le pritisk od strani Mete me je žulil — kakor jarem! Od dneva, ko sem bil povabljen k jezuitom, nisem bil več v Senklavžu.,
Pri jezuitih je imel p. Žužek kratke nagovore in litanije. Bilo je jako domače in vabljivo. Prihajalo nas je takrat morda kakih 30, Nič nisem vedel, kakšne namene ima pater z nami. Da nas hoče ohraniti na pravi poti, zlasti da se ne odtujimo cerkvi? Takrat še nisem vedel, da bi nekateri dijaki za nobeno ceno ne hoteli zahajati k jezuitom. Mislil sem, da jih' pač zato ni, ker, niso povabljeni.
Ravno tako neznano mi je bilo, da namerava pater s tem svojim materijalom ustanoviti dijaško kongregacijo. Toda bil sem v „klerikalnih“ mrežah» ne da bi le slutil, kolikega pomena je bilo to zame.
IL.
V	šoli smo dobili tisto leto za naravoslovje g. prof. •Remca, sedanjega poverjenika slovenske vlade. Nekoč nam je v svojem predavanju razvil veličastno sliko iz narave — mislim, da so bile reminiscence od neke ture v Savinjskih Alpah — in je od vidne lepote in veličastnosti v stvarjenju sklepal na Stvar, -nika. Razumel sem komaj napol, vendar me je nje -gova razlaga živo prevzela.
Kmalu po tisti uri sem zvedel od sošolca, da jeRemec klerikalec in da ni vredno poslušati, njego -vih čenč. Tudi na to so me opozorili, da Remec pri šolskih mašah pri nunah ostentativno drži molitvenik v rokah, da se prikupi katehetu.
To je bil vse nek nov svet zame. Res sem potem hitro opazil, da drugi profesorji nimajo molitvenikov. Tudi so se med mašo precej drugače obnašali» nego je učil katehet v šoli. Vse to mi je dalo misliti in polagoma sem spoznal, da je med katehetom in profesorji, med njegovo uro in drugimi urami postavljen skrivnosten zid . . .
Spominjal sem se opomina, ki sem ga dobil doma ob vsakokratnem slovesu. Priden bodi in rad moli — in vzljubil sem še bolj kateheta, ob enem ž njim pa tudi prof. Remca.
Takrat smo imeli sošolca Metoda P. Student jo bil eden najslabših, toda imel je izboren jezik. Bil je' pa hud agitator za „klerikalizem.“- Vendar nas ni vabil v kakšno cerkev, pač pa nam je prinašal v šolo „Slovenca.“
Med pavzami smo *ga brali in tu sem imel priliko slišati prve politične debate, ki so poglabjale vr razredu razdor. Bili smo v dva tabora: klerikalci in radikalci.
Nekoč je razrednik zasačil Metoda s „Slovencem“ in mu ga je izbil iz žepa. Bil je hud, da se je kar penil. Nahrulil je P.ja: Ni Čudno, da ste tak tiček, ko vas pitajo doma s tako hrano.
(Dalje prihodnjič.)

NOVA TRGOVINA
ŽELEZNINE „
NAJUGODNEJŠA
si usten prilika raznovrstnega
ALEKSANDROVA CESTA 32—34
V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obročje, cink asta in Črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine.
Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
;Vsak e vrste
teC’ ’ Militse sPre)mej°
v popravilo. ***&>&&^ Zaloga or Eiatüine in srebrnine. Cene soierne. Postrežba točna.
JAM IGMACU, MARIBOR
GRAJSKI TRG v grada (Barg).
po selo znižanih cenah
se Mb prepričati, pri tvrdki
Rudolf NIEFERGAL
MARIBOR
polen cerkve si?» ftšoisiša, Karaite cest® It» 1
PINTER & LENARD
Pobim večje skladišče -*-»tlUilIS (magseine) tudi pritlična klet, najraje v bližini gkvnega kolodvora, Frac Ogrizek trgovec v Maribora, Vetrinjska allen 17.	613
mmifaltturno blage je daspefo Iz inezemsta»
wsstmsSBSBtswswiim
Pfl„: ;rt za snaženje spreiema X vil " Marija Bitonja. v Aleksandrovi cesti 6, na vrta, Maribor.
PRVA JUGOSLOV. TOVARNA ZA USNJE IN ČEVLJE n* BREGU TT, = PRI PTUJU = ------
Prttdii mm s
P«Ailo c„ 8 oralor zemlie X I UU tl fct, Obstoječe iz 8 ®?alov travnika tor 6 oralov njiv, ©d teh polovica obsojana z detelje ob občinski bili, 5 minut od cerkve ter državne ceste. Proda se na željo v celem ali posamezno. Natančneje se poizve pri Sfiligoj (Zelzer), Sv. Ilj v Blov. gor. 607
je pričela z izdelovanjem torbie in in drugega galanterijskega blaga iz najflnejšega usnja.
V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršijo po najnižji ceni.
racami e n ^mmssm^tmsmsmnnm mam
16 tednov stari se prodajo Koroška e.
610
Prasci
85, Maribor.
Stara in nova
Sfonjsia upre ga po ceni na prodaj Bezjak Ivan, Maribor,Cvetlična ulica 33.	608
Pridnega Šoferja
išče okrajne glavarstvo Maribor.
617
V HSžH&OFM. Vojaška oblast namerava odi datf peko kruha civilnim pekarnam. Dnevni potreba približno 3000 hlebov kraha. Moko destavi vojaška oblast. Licitacija za peko kruha se vrši dne 11. avgusta 1920 ob 11. uri dopoldne, pri pukovski okružni komandi Maribor.
615	Puk. okr. kda. Maribor
Satanski
PETROLEJ
svetel, ima na prodaj. Dražba za promet petroleja z o. z. I. MAB0RK0, Maribor. 614
f.V MANUFAKTURNO BLAGO 5K
tkanine (štole) ra meške in ženske obleke in kostume, bomlažasto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Proda se
prostora v Mariboru. Hiša stoji us voglu in ima najiepšo trgovsko pribodnjost Pojasnila v trgovini čevljev na Glavnem trgu, pod .Veliko kavarno“.	610
zdravo blago promptno po brez* konkurenčnih dnevnih cenah. #1
Kocian 1 date K. D. Zagreb
TXXa q£. pri len hlapec za Xoljt? »v (iospodarstvo. Vstop takoj. Pojasnila daje: Anončna pisaraa „Jadran“, Ma-Tibor, Gosposka ul. 44.	605
Otvoritev gostilne
Sji' ženska oseba
popolnoma vajena v gospodarstvu, vino-, sadje- in živinoreji s sodelovanjem, Pojasnila daje A n on fina pisarna „Jadran“ v Mariboru, Gosposka ul. 44.	606
LINOTIPISTA
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
gostilno w will „Afwies
v Lajteršper^sa pri BSaribö^a«
Točil bom prvovrstna stara in nova štajerska vina v sodih in buteljkah ter skrbel za izborna topla iu mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporoča
Franjo Rudli gostilničar.
I žarjenega ihte Matollhtoa tisto ar nt
v Cfoleagu. 'Eedemstom mlata 40 đoV Urtar se zanima «a ta sluàbo, dóM rsa pojasnila pri g.JL. SSatorajseto, *• se sertaf snudi i* M^juPljanl, Hilkrjcra W.'l
“la
MILO, KAVA, lp
SLADKOB |S
v kockali »ss " p© znižani ceni pri m
IpacTiscBsr, Marite |
Aleksandrova cesta 19 U
ia-ee-ES-ea^il
Gosposk« zzile» IO.
Heletrgoflrsa z manufakturnim blagom.
FriSStfsci su©|© iSéSsfè ss* iako znižanih censi;
P9H5TV0
Prua resnično domilo iugosSow. zaloga
Lastne delavnice čevljsu. Le prvovrstno blag». Zajamčeno ročno delo.
Na najnižje reducirane cene.
Ztei če?ilarsii mojstri y Mariboia in otoliti
reg. z. s «. z.
MHRI8GR, Gioitivi trg
pod „Velika kat arso“:
Xmiémne čemel
Čevlje
«Mi&Semice
perito
oMetoe,potne- tonsure-, träne torPif* razno galanterij»too Piago dom** najceneje
Mm'dwr, Gtàvni trg 4?.
LASTNIH «ZDELKOV
ia trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri

Umm pwciiwippirHrÄP.
MARtiGRi §5©r©šte cesta 46- 53* Predala Iseli preti meseHneisu cdplačilii . 825