J. Vesenjak: Svojemu prijatelju. Umrl je eden izmed najboljših sinoy slovenskega naroda, kar jih imamo iz zadnjih 40 let slovenskega političnega in gospodarskega življenja. Se pred par mesci sva se zadnjikrat sestala na Minoritskem trgu y Ptuju ter prerešetavala naše gospodarsko in politično stanje. >Da, medsebojnega temeljitega spoznavanja in razumevanja ter pametnih sklepov iz tega je treba, potem pa yeliko ljubezni in poštenosti, in yse bo boljše.c To so bile y jedru zadnje besede, ko sya se ločila. Pač nisem mislil, da mu bom tako kmalu pisal v glavnem glasniku štajerskega slorenskega kmetskega ljudstva, y >Sloy. Gospodarjm par vrstic y spomin iz spoStovanja in v zahvalio. Dr. Jurtela je bil sin Slovenskih goric. Zibelka mu je tekla v yasi Hvaletinci, y prijazni fari in občini Sv. Andraž. Od tam je Sel razmeroma pozno iz lastnega nagiba študirat in kot zrel mož io javni delavec se je najraje vračal na dom svojih očetov, kadar je hotel miru, odpočitka in okrepitve. Značilno za njega je, da je ta podedovani dom in kmetsko veleposestvo ohranil popolnoma takšen, kakor so kmečki domovi naših premožnejših kmetoy v Slovenskih goricah. Ne bom opisoval, kako je šel z 18 leti y gimnazijo, kako je fiovršil pravne študije in se posvetil advokaturi ter deloval nekaj l>?t najprej v Smarju, pozneje pa do svioje smrti v svojem ptujskem rojstnem okraju. Podati hočem le par potez, kako sem ga poznal in videl pri javnem delu in y dneynem življenju. Dr. Jurt<51a y Ptuju. Pred dohodom dr. Jurtele Slovenci y Ptuju in ptujskem okraju nismo imeli takorekoč ničesar. Niti sistematičnega narodnega, 6e manj pa gospodarskega dela nismo poznali, čeravno so rodili naši kraji celo vrsto dobrih rodoljubov. Nemško malomeščanstvo s svojim uradništvom, trgovstvom in obrtništvom je bilo na yišku svoje moči in veljave, posebej še ko je agilni in žilayi ponemčenec Ornig prevzel vodstvo. Nemštvo in nemškutarstvio na Stajerskem je imelo tamkaj svoje središče. Težko in malo hvaležno je bilo voditi borbo z neorganiziranim ljudstvom proti tem činiteljem, ki so imeli za seboj vso zaslombo držaye in dežele ter so znali do skrajnosti uporabiti tudi mestno občino. Dr. Jurtdla je to nalogo prevzel in častno in uspešno izvršil. Brez njega si probujenega ptujskega okraja ne moremo misliti. Cela vrsta znaCajnih, deloma še živih, deloma že umrlih mož je, ki so ga cenili in ž njim skupaj dclovali ter stali vedno trdni. Naj omenjam le nekatere! Pred vsem je bil to njegoy najožji sodelayec profesor Zelenik, dalje pa Brenčič oče in sinoyi, Vršič, Mikl, Rižnar, Buitigam, Cuš, Tombah, Topolovec, Napast, Grahar, Vrabič, Tnmpoj in So celi ducati drugih slovenskih kmetskih poitenjakov. Da so ysi duhoyniki zyesto in požtryoyalno sodelovali y narodni borbi, je pri tradiciji štajerske duhoyščine samoumevno. Narodnemu yzgojnemu in gospodarskemu delu je pripisovati, da je bil ptujski okraj tako rayeden in odporen, kakor le malokateri del slovenske naše zemlje in da to posebej sloyenske kmetske občine ob državnozborskih, deželnozborskih in okrajnih yolityah stale kakor neomahljiT in neomajan eid proti nemštvu in nemškutarstyu. Dejstvo je, da je omenjeni župan, poslanec in deželni odbornik Ornig kljub Tsemu sTOJemu priznanja yrednemu gospodarskemu delu doživel raTno v ptujskem okraju med kmetskimi ol>činami največji neuspeh. To je y pryi yrsti pripisoyati mrayljinčni marljivosti prarnika in narodnega gospodarja dr. JurttSle. Samo še živi možje plujskega okraja yedo, koliko podrobnega dela je opravil y tem oziru on in koliko yzpodbud in nasvetov so dobili rayno pri njem. Bilo je to junaštyo tihega, neplačanega dela, ki rodi praye sadove šele sedaj. Ptujski okraj je svojega delavca ljubil in spoštoval, zato mu je zaupal zastopstyo y deželnem zboru tako dolgo in neomajeno, dokler se Jurtčla ni sam umaknil iz političnega življenja, da je osredotočil še bolj svoje delo pri ptujski posojilnici. Tam je v za- četku dožiyel težke krize, toda premagal jih je in zavod je y naj- težjih časih rešil tisoče slovenskih domoy ter bil tako blagosk>y  in trdnjaya za ptujski okraj.  Po«ipornik dijakoy, trgoyeey in obrtnikov. Pokojni doktor je živel izredno skromno in yarčno, toda sko- paril pa ni nikdar. Tudi y tem je bil yeren sin Slovenskih goric. Dobro je vedel, da mora itneti narod poleg kmetskega ljudstTa tudi zdravo inteligenco, trdno obrtništyo in trgovstvo. Zato je yelik del svojega dela posvetil temu yprašanju ter žrtvoval y to svrho naravnost ogromne syote. Pretežni del svojega osebnega zaslužka in pretežni del čistega dobička posojilnice je dal y te namene. Ptujska dijaška kuhinja in stotine akademikov iz ptuj- skega okraja in iz SloTenskih goric ne bi moglo eksistirati, ako bi ne bilo požrtyoYalnega dela njegovega in njegovih tovariiey. Ko< adrokat je dr. Jurtela res iskal le prayico in vzgajal klijente k žiTljenju na podlagi rakona. Tožb dvomljiye yrednosti in izvora sploh ni sprejemal; na stotine porabnih nasvetoy je dal ysak mesec brezplačno. Odvračal pa je posebej z yso svojo znano odločnostjo ljudstyo od običajnih tožbarij radi razžaljenja časti in manjših sporoy med sosedi in sorodniki. Brez stroškoy in brez sodnika je bil y njegovi pisarni poraynan marsikateri spor. Često je znal biti y tem zelo oster in spominjam se slučaja, ko je rekel ostro očitajoče: »Kaj mislite, da bomo yam mi doktorji in sodniki skrpali yašo čast, če je sami nimate. Ali ni dovolj trpljenja, skrbi in težay na deželi, da »i jih še sami sebi delate? Pojdite, pa kupit* raj« »yoji daci obl»ko in č* imaj« too, aaj imajo yaia a«ea raje dye obleki, kakor pa yi eno dobljeno ali izgubljeno nepotrebno praydo.< Ljudje niso šli po takšnih besedah posebn* naydušeni in dobre volje iz pisarne, toda, ko so se pozneje iatreznili ali pa si pri drugih adTokatih z eapravdanim denarjiani pameti kupili, so se spomnili dr. Jurtele in ga — spoštoyali. G»tovo niso mogli takšnih prizoroy pozabili, kakor jih ne morem pozabiti jaz, ki sem jih poslušal, kadar sem čakal y njegoyi sobi, ko je obravnaral z ljudmi. Eot osobn. je dr. Jurt<šla ysled syojega rasebnega žiyljenja in syojega jafnega dela užival neomejeno spoštoyanje. Bil je pošten kakon Aristid in reseu kakor Katon. V goyoru in izražanju je bil aekako pesimist, a otroško vesel y notranjosti, ako je našel koga, ki je 9 polnio yero in zaupanjem zrl y bodočnost. Nikdar ne p«zabim, kako mi je nazadnje v onih kriličnih dneyih yojnih napovedi leta 1914 po več kot dveurnem razgovoru stisnil y slovo roko, ko sem tako trdno in določno izražal svojo vero y zmago antante nad Nemčijo. Najznačilnejše v njegovem delovanju pa je bilo, da ni nikdar, y javnosti nastopal proti Slovencu, pa naj je bil kateregakoli syetovnega naziranja. Njegova osnovna črta je bila: Slovenci imajo nujnejšega dela, kakor pospeševati medsebojne spore ali celo živcti y blatu in se ©bmetovati z blatom. Iz tega vidika je odobrayal, da sem list >Novi slov. Štajerc« prekrstil v >Slogoc s tcndenco, da ublažimo ostrino medsebojnega boja in da y tistih težkih dneh nemške politične in gospodarske ekspanziynosti osredotočiroo delo vseh štajerskih Slovencev za gospodarsko okrepitev in narodnostno izobrazbo. V tej smeri je tudi sam izredno veliko pisal za »Slov. Štajerca« in za >Slogo«. Niti enkrat ni napadel Slovenca, alL silno ostre so bile njegove besede in sistematično je bilo njegovo delo v obrambo sloyenske grude in slavtjnskega jezika. V svojem izražanju je bil jasen in določen. Gororil je ostrostyarno, brez olepšavanja in komplimentoy. Moško iskreno je delil in sprejel zahvalo. Ogromen zaklad neopaženega podrobnega dela je dr. Jurtčla deloma opravil sam, ali pa omogočil, da se je oprayilo. Mlajši rod bi moral in smel ob študiju njegovega dela mnogo pridobiti na obzOTJu in na poglobitvi, zato sem ga zadnja leta ustmeno ln pismeno ponovno prosil in opozarjal, naj napiše sroje spomine, ker bi bili dragocen prinos k zgodovini naše osamosyojitye. Plodonosnega dela ni mogoče opisati s par vrsticami, zato sklepam: Bog Ti poyrni, blagi mož, kar si delal tako nesebično lz erca z& slovensko kmetsko ljudstvo in njegove sinoye, posebej nas uboge birie reyne dijake ptujskega ©Itraja! 2iyljenje Ti j« bilo hanncnija rodcijubnega dftla.