Leto 1905.
13
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 22. januarja 1905.
Vsebina: (St. 8 in 9.) 8. Ukaz o nameščanju načelnikov in vodilnih uradnikov pisarne Najvišjega sodnega in kasacijskega dvora. — 9. Razglas, da se izpreminja ustav delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu.
8.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 11. januarja 1905. 1.
o nameščanju načelnikov in vodilnih' uradnikov pisarne Najvišjega sodnega in kasacijskega dvora.
Na podstavi člena XXIV zakona z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 110) in § 99 zakona z dne 27. novembra 1896. ). (drž. zak. št. 217). se ukazuje naslednje:
Zahteve namestitve.
§ 1.
Za načelnike in vodilne u adnike pisarne Naj-/išjega sodnega in kasacijskega dvora se morejo nameščati samo taki pisarniški uradniki,
1.	ki so dovršili nauke srednjih šol ali so po (5 96, odstavek 2 z. o u. s., tudi brez srednješolskih naukov usposobljeni opravljati kako tako službo in
2.	ki dokažejo posebno znanje, potrebno za njihovo uradno delovanje, s preskušnjo opravljeno z dobrim uspehom (§ 18 s. p.).
Da mu ni treba izkazati preskušnje, je oproščen tisli, ki je z dobrim uspehom opravil drugo pisarniško preskušnjo ali je z uspehom prestal sodniško preskušnjo (g 6, odstavek 2 in § 8 ukaza z di.e 18. julija 1897. 1., drž. zak. št. 170).
§ 2.
Za načelnike in vodilne uradnike pisarne Najvišjega sodišča je šteli: višjega ravnatelja pomožnih uradov in ravnatelje pomožnih uradov.
Ravnateljskim pristavom Najvišjega sodišča se sme izročiti dokončno samostojno vodstvo kakega pisarniškega oddelka samo tedaj, kadar so prestali katero v § 1 oznamenjenih preskušenj tako, kakor je tam povedano.
Oprava preskušnje.
8 3.
Preskušnjo usposobljenosti za namestitev za načelnika ali vodilnega uradnika pisarne Najvišjega sodnega in kasacijskega dvora je opraviti na tem sodnem dvoru. Preskušnja je ustna in ni javna.
Pri tej preskušnji mora kandidat pokazati znanje, ki je potrebno za službo načelnika in vodilnega uradnika pisarne Najvišjega sodišča. Poleg tega naj se preskušnja razteza na naslednje predmete : uredba in pristojnost sodišč v civilnih in kazenskih stvareh v občih osnovnih potezah; disciplinarni predpisi za ne sodniške uradnike; za sodišča I. in II. stopnje obstoječi opravilni red, kolikor je njega znanje potrebno za manipulativno ravnanje s poslov-n mi spisi, prihajajočimi Najvišjemu sodnemu in kasacijskemu dvoru; za upravljanje in zaračunje-vanje zakladov Najvišjega sodišča potrebno znanje v računski stroki in v vodstvu blagajnice in končno znanje jezikov, ki jih je imenoval prosilec.
Preskuševalna komisija jc sestavljena iz dveh svetnikov Najvišjega sodnega dvora, ki jih določi za to predsedništvo tega sodnega dvora in od katerih predseduje po činu starejši svètnik, ter iz enega višjega pisarniškega uradnika. Vsakočasni pisarniški poročevalec je ud preskuševalne komisije.
Uspeh preskušnje se ustanovi z večino glasov po stopnjah: „odlično“, „prav dobro“, „dobro“, „nezadostno“. Vsakemu udu komisije gre en glas.
(SlovenUoh.)
4
Izpričevelo o preskušnji, opravljeni z uspehom, izda kandidatu predsedništvo Najvišjega sodnega dvora po sklepu preskuševalne komisije ter pristavi pečat predsedništva.
Pripust k preskušnji.
§ 4
Prošnjo za pripust k preskušnji je treba vložiti po predpisanem službenem potu pri predsedništvu Najvišjega sodnega dvora in je treba dokazati dosedanjo službeno uporabo kandidatovo. O pripustu odloča predsednik Najvišjega sodnega dvora, ki določi tudi rok preskušnje. Samo kandidati, ki so najmanj v IX. činovnem razredu, se morejo pripustiti k preskušnji.
Zoper odreko pripusta ter zoper sklep preskuševalne komisije o uspehu preskušnje ni nikakih pravnih pomočkov.
Ponovitev preskušnje.
§5-
Ako se odloči preskuševalna komisija za cenilo ,nezadostno“, naj hkratu določi, ali se pripusti kandidat k vnovični preskušnji in, ako je tako, v katerem času mu je treba lotiti se nadaljnje pripravljalne službe v pisarni Najvišjega sodnega dvora.
Preskušnja se sme ponoviti samo enkrat in vsekakor ne pred pretekom nadaljnjih šest mesecev.
Klein s. r.
9.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1905.1.,
da se izpreminja ustav delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 14. januarja 1905. 1. blagovolilo najmiloslliveje dovoliti, da se izpremeni prvih pet odstavkov § 5 ustava delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu, razglašenega z razglasoma trgovinskega ministrstva z dne 25. ju-
lija 1898. 1. (drž. zak. št. 132), in z dne 6. junija 1899. 1. (drž. zak. št. 106); na njihovo mesto stopijo odslej naslednja določila:
V podporo delovnega statističnega urada ter v pospeševanje uspešnega njegovega vzajemnega delovanja in obratov, na katere se razteza njegovo poslovanje, se ustanavlja stalni delovni pridani svet, ki je tudi poklican izrekati mnenja in staviti predloge, ki zadevajo delovno razmerje, varstvo delavcev, zavarovanje delavcev in skrb za delavce.
Delovni pridani svet je sestavljen iz načelnika delovnega statističnega urada, iz njegovega namestnika, po enega zastopnika ministrstva za notranje stvari, za pravosodje, za finance in poljedelstvo, za železnice in trgovino, in pa najvišega zdravstvenega sveta, iz predsednika statistične osrednje komisije in iz 30 udov, ki jih imenuje trgovinski minister.
Imenovani udje delovnega pridanega sveta naj bodo ena tretjina podjetnikov, ena tretjina delavcev in ena tretjina oseb, katerih strokovnjaško sodelovanje se želi pri poslih pridanega sveta. Za vsakega uda skupine podjetnikov in delavcev naj imenuje trgovinski minister stalnega nadomestnika. Ako se imenujejo udje ali nadomestniki iz poklicnih strok, ki so podrejene drugim področjem, naj jih pokliče trgovinski minister v porazumu z udeleženimi področji.
Udje in nadomestniki delovnega pridanega sveta se imenujejo za dobe treh let.
Ne na Dunaju bivajoči udje, oziroma njihovi nadomestniki dobivajo za potovanje na Dunaj in z Dunaja, in pa za dobo, dokler traja seja, vsak dan po šestnajst kron dnevščin, ako ne prejemljejo iz državnih blagajnic dnevščin že iz kakega drugega naslova. Tudi dobiva vsak ud ali njegov nadomestnik, da se more udeležiti sej, na progah, ki so v državnem obratu, za potovanje k sejam in od sej prosto vožnjo v kateremkoli vozovnem razredu. Potni stroški, ki jim nastanejo, ako rabijo druge prometne zavode, se jim povrnejo.
Udje, oziroma nadomestniki delovnega pridanega sveta, ki so delavci in bivajo na Dunaju, dobijo za svoje vsakokratno poslovanje po deset kron odškodnine na dan.
Call s. r.