toflftlll«»'
Ow4«ilklUuprmv»i4kl fn-
■Uril Hor ft. Uwmto>t «v.
STEV.—NUMBER 89.
•f iIm PrnUnt, A. I. larlMM.
POTNI LISTI SO ODPRA-VLJENI ZA AMERIČANE.
ZADNJA ZVUACA STAV-,® BINSKIH PODJETNIKOV.
Anglija kliče čete iz kolonij
'ANttJHOJO BO SDAJ TOD JA PAtmTOV, DA PO-TOLČE" SOCIALISTE
' . '.« ML A


v-v -
PROSVEl
GLASILO SLOVENSKE NAXOPmEJ>OPPO«y JEP
IS'^ILKa lu>nSmz >uwy pqpfokwe JED*
Kukorid «
¿elez.|*k¿i. »i»te«»v. Po IdeznBki industriji. .Mjfcyljt-h.iy^^	??
**e.».i - bojna fn*ts ««- v« pride. - Dalje prihodnjič. |.loluee»,h v naslednjih
atr»k* pri ene» ' ielewitfke« ni- Nota : V twljée razumevanje /-« l>t«inu raa&ri na ve* itfwik pri etil ||c%niAkik organizacij, frÓWfiajo-1	*	Atl-|«h k Amertfki delav*ki fdderael-
ji. »e bo teritorij v aadaljni raz-
KSEE Z*dlnjaoa drtsv. «.vén Cbicmgv) SMSm U*. S^eaa leia io $1.26 ta tri	CWea*o MM aa leto, SI.2S aa pri leta.
lil Ijfr^P^pi^^M^^—
11.56 ia tri meneče, in «a inoutMiT» M-«"
kar iau »tili a léttmmi
"PROSVETA" -p^'SS^^ÄHTENMENT'
Orf.n .f tka Slrw>k N«ti— ri.
L
| Spisal Wm Z. Foster. Preval J. Z.
ir»n«la*L lMl'bv Tke FsdJzRm*"1*	/-a<,nrf,1° vriip.rMvi 1^oval kft ? Vil
Copyright, I«*.*»* ssow |d«f*nzivi aH	oUmjvi na «,i že-|vkija, kar pome«! zapafni, vzhod
/wa r rees. ■
¿elezuiAki družbi ali «istemu, ri bratovščine transportnega de-
defenzivi -........... - - - . m-' , -	.
lsSfcfei. To formo organizacije aojui tli juzul teritorij. ¿cío«lice
(Nadaljevanje.)
PETO
I priporočili strojevodje v letu I WW. Sprejeta je bila iele IsiS ¡18*12 in je poznana kot "eedarra-,,id*ki načrt.M Vr začetku ni bila
Kanadi tvorijo 4. divizijo.
HL» • —,
načelih
dveh
IPta^iH
ji!» doii).
čijo pravilniki po prejšnjem 81*. nil, we ustanove uradi za naive-ččttnje od predstavnikov, ladu-
e\ ter kontrolne komi Ti uradi tnido popisovali one, i&<Vjo dela in kadar ne gre z*


a: Fohtl.r stvari, ki aafctevaj* posebno „o
veliko porabljena, ampak Sel* Lvojih malih organizacij <to	. Pr
aadnjib prinajet let je «topila v|eri)mw moči ne zaradi te«a, ker|kj Ih>I jšo akcijo. Federalni sistem je precej pri
Subscription: United State. (. Chicago $«.60, and forriga coontriea
.00
Chica*») and Cana/ia $5 par fesrj
per y ser,
Im mmd»—
IssEiiM******.....■ 111 ........
■■_-,.. ____liTezniékihTomii'nij je t* stori	, ,v
.. .,	tA: 1 t'i	ske: mase ni bila, da
^ Sí » ®k»«p«j« a. pr.
U*m», dm ee w m aeUri Ikj^
Prvi gadovi blaaw NwifrfoS^L^J'iÄäSta^lßÄ' Ä";
politike, po kateri je bilo ve« ko ie* tiaoč Jugodovanovj
začne znova na indusfrijsl
CV
EVOLUCIJA ▼ 8HH iTEOE
aAOUAH,
Videli amo ponesrečen je dvoj nega unijskegs programa, ssto zdaj prriAčimo jadranje konaer vativne mase v
iridustrijslni uni onizem, o katerem jc zdaj teik -
i-eei. da je zavedno.	•
Ravno ttko kot so	pa tudi oolidarno*t
manjšine odgovarjale na	^ ^^ mod
njimi. To se je pokazalo v velikih stavkah naj (1913), na De-
ma drugačen. Navada -^^^¡jt^ago Belt (1015).	tri
stavke so končale z zmago za železničarje. V vseh treh stavkah »o vse itiri organizacije podipirale druga dnigo in prisilile ikompa-nije, da so priznale njih zahteve.
nam je podal sliko, kako so se železniške twatovSčine razvile iz
.stopanje, bodo mino Iposlovalil l»ri namiM-anju po r»»du vpUa, ediioat onimi delave<m, v tisti ol^ini, v kateri ne puhaja po<ljetjr, ter onim. ki
/I* m
V fctcm
se iu»
so bili železničarji ali pa vridite 1 ji v teb bratovüíinah dobri ljud
P^SelTs je ^Sr^ ikta-lje, «npak do	ZS
itvo med bratovščinami. Da ae primarais gospodantfcs moc iel«.I.POdjt tju. rr pa.mm,n.m Knifcé Mwnnui no 4>,a- niskih komp^inj m pritink. W gt.,. m	.r	, .
^ ÄÄ^Ck^U tanwT^Wlmdk.	poH.Wne«,. ,,HHkal¡
K pore. Samoposebí w rezume, daf ao ne atrokováS organizacije prc-
doyinOvldelsjo ' go»j)odar«ke raz mere in ne dobri in slabi ljudje).
Delavsko nadzorstvo nad produk-Ital
ajó v Italiji.
«i
i i »i u a
(Konec.)
Čl.
Med tem ko se jc tiril federalni I industrijsko podjetje dolomía ho transportne dva ali tri delavce — več po va
vključenih prpti njih volji v IUlijo, »o ie W»L	jugi. kot so radikalei lak
itaiiianska vlada ni svoječagno prav niči^podvzela, pripora ali. Ne, tukaj je
k6 J pSnul^ki a^fSnovlja« svoja df«;'«^ -	35t	, . .
KO sc pncui n. j	Juirotlovane. drugič Ib0<i'-W1 tJSTt.	»S» bolj okrepile Hvoje po- inogti podjrtj», - ki boilo" ko
z namenom, da se enkrat navale na Juj^iovane,	e „ntodte. m katero hodijo t«- « m« ¿HtoriiSnimi in di- 'W<*»ti kvriev.H nad».rstvo i
pa italijanske delavce, ie ne bodo tako pridn. in, poMcv«, di fcl^K djfcjJ« Viffi. lJSS ta «a«-	ko«Wjo. Beft^d v,
kot žele italijanski kapitalisti. Nekateri P™'^ ^^tiwTr.il..ietrelolijo l^d «ii, dri^rr
...................ko so fašisti pričeli n"»'Uojo t.ktlko b» povedati, d« vi.d.. fel«rffte v^ p^- -
je bila	¿?S5»B
MT-nrp /iro« n,|a. v/i i« mra s»
«objem, ki j«- vpisano pri or^li; za nameVanje, ne bilo delava spoHOibnih za speeijalna del«, z» katera s e jih W»če, lahrko indii hI rij«ke t vrtlke poižA^o potreb-nili delovnih moei drugod. Vsaka industrijska tvrdka more od-kloniti oSObje, ki je ol>aojeno zaradi tatvine ali zaradi drugih težjih «loemov, ali ipo Je bilo od ih-te tvnlke iz disciplinarnih motivov o)dpu9Čene> <> neaporam-
IV Komisija bo za vsako ^ med indairtTÍjci m TOf4
bila italijanska vlada fte celo vesela, ko »o fašisti pričeli uatanovljati gvojo organizacijo, ker je bila naloga te or-«Uzarije, da podžiga k šovinističnim in razrednim bo- potreb* bolj enotna »H v interesu vladajočega razreda. KoUko je	^
resnice, ne vemo, fakt poboji, da italijanska vlada Ji ^j^ orw ničesar ukrenila proti fašistom, ampak jih je lepo pustila La tega je sto
l M	priblizevsnje
kot m
tt tmjo, da w železnice v ZdružonMi vsaj 2e tri leta. Kadar obnav-, mie državah 4ele po treh velikih "te-jlja nadzorstvepa komisija, se ob-|
zorstveno komisijo glede name-fcČanja delavcev, bosta nepreklicno rasojala dva izvoljena sod-nika in sicer po eden od vsake strani — pod pHpfctavon ose^)e, ki jo izvolijo zastopniki ofoefc strank, ali v slučaju nesporazuma, imenovane od predsed-
delavcev
Čl. XI. KM puščanje
. ritorUiK" ali divizijah: Western,|novi tudi imenovanje delegatov,! nf xm<1 ^<)ffajati h katerikko-
| Eastern ki Soutbcrn i-zapadni. vzhpdni itt južni teritorij ali divizija). V zapaklni teritorij ali X.
katere tfe lahko ponovno voli.
ČL V. WadBoratvwm komisija ima pravico vedeti: 1. za
terug
li političnih ali sindikalističnih nih na«i hov. Kadar rssfSeft v ; industriji zuhtevajo, da se mno- : žina delovne moči zmanjša, ne j mora, predno «o prične z odpu- | sčanjem in če to delo dopušča, najprej znižati normalno število delovnih ur na minimum 36 tedenskih ur s sorazmerni»» znižanjem plače, Če pe to ne zadostuje, se mora, — v kolikor je to mogoče, — uve«ti delovni turmis med delavci. Pri odpuščanju de-lavteev se mora pridržavati v alu-žhi starejše delavce in take, ki i-ntajo idružine. Hpore, ki bi nsnta-li vsled odpuščanja delavcev, bodo reševali sodniški imenovani na i«ti" način kakor jc toomenjeno v prejšnjem člen». - . i i ^
čl. Kadar nastanejo ¡poaelme razmere v industriji, predvsem pa kadar nastiui© velika razlika med uačini, po kateril| ae kaka industrija razvija v razaiih krajih Italije, more pravilnik, ki «a omenja člen lil., določiti, da se vzpostavi za eno in isto industrijsko panogo več kakor ena sama nadzorstvena komisija. V tem primeru «e mora povečati tudi število predstavnikov indu-Ntrijcev. — Strofike za iuulzorat-veno komisijo nvorajo do polovi-ee pokrivati industrijei drugo ?>olovieo pa delavci. jiliv
na miru, da SO Uganjali, kar SO hoteli.	loriSEdik	- I divizijo spadajo vse železnice za-|,w, Hirovin; 2. za stroške produ k-
Fašisti SO se V mnogih mestih navalili na italijanske Ta evoiuriia w jc vHaia skozi padno od IUinoia Central. K temu ,ije; 3, wpozna>i sme vse Udmini
delavce z največjo brutalnostjo. In kaj se jim je ^ ^Ra^	^^ ^tfeje ^ .f '
Nič! V Trstu so fašisti najprvo padh	|ti ^^TTmamo^jajo
po vsem, kar narodni dom
In zopet se jim ni zgodilo ničesar!
a SO iasistl nuj prvo psuu »uv	»•a^.., ^	^ imamo ksttpot za divizijo spadajo vse feleomee tvori tovarnišikc tajnorii;
so sumili, da je slovensko. Zapalili so »loL^ rMVaj>
se je treba zaglo- vzhodne od Ohieaga in severno od lavske plače; 6. -šestav > I
. Kasneje so napadli delavske organizacije.Liti v	detajle to evoiu-J »S £ L^fS,;!
Öd leftnsjstl^rij W^W
vzkodno od Illinois Central jnfno od Chesapeake 4 Ohio.
metode; 4: lriftode JPIPHjPh izvzemši . on», kar železnice|tvori tovarniške tajnosti; 5. ide-
kapital-uacin,
železnice | po katerem se fevr&ujejo zakoni o delavski zaščiti, ter odredbe, ki se nanašajo na odpuščanje in
in
J|	■	;f' preteklosti.
Fašistom v uSflZ zrZui 'greben. Mislili so,	uv
lahko uganjajo, kar hočejo, in zgodilp se jim ne bo nič]vau «tiri: ztrojevodij (B.
|E/)« kurjačev (B. o t L. F. E.),|#0flla. da se jf bojna fronta boj D«^ T	tr Taftdlf ao „ahni« mnln mAst^A K»r. ^vodnikov (O. R. C.) in zsvi- ne enote ali strokovnih organiza-Podatke, ki so
Blizo Labinja v Istrijl se nahaja malo	(B< ^ R T ^	I.. . razfiirila na ^rUKe žl.leznk.0> «Jdelegati, sme.,«> izved
I so v eni diviziji.
Organizacija po diviziji je omo- najemanje delavcev; 9. podatke
finaaW?nih in trgovskih operajih zbrali izvedeti tudi o^
niča. Po poročilih iz Trsta so fašisti tudi tukaj
MiMMnmi U> V eni diviziji. To je iniMit izven nadzorstveni' komisi
avoje drtištvo. Brzojavka' iz Trata je precej pdbarvfenal avOLDOUA^TOAaaPOaTKiH | „al)rodek ou lt.Ka ^ .«¡i^H^^^^^H

& • J /u- " MJU ku «U' IVei ^^ poljan ja samo s eno
Štiri «mtsm^M	1^znico, ampak se je to zgofflofinUfe ge morejo udeleževati tu-
ČL VI. Sej nadzorstvene
z večjim številom želeaniflkihindustrijei, zastopani po svo-družb. T<)da divizijska gibanja so | jih preidatavnikilh in sicer najvež
sme prisostvova predstavnik vrhovnega delavskega sveta. Predstavniki industrijcev in delavskega sveta
tegorijo, ikot strojevodij (1. divizija 1908) iii kurjače v (1. drvizi-

v interesu fašistov. Ali kdor zna čitati med vrsticam!, je
lahko čital, da so fašisti toliko časa izzivali hrvatske I ^o v titiki individualne kot
kmete, rudarje ift ribiče, da se jim je vtrgala nit potrpež- rfruge železničarske «trokovn« or --------- ------------- ------ ----
Ijivosti. In ker SO pesti hrvaUkih kmetov, rudarjev	razlika. Nekatero gibanje je po dveh. Sejam
ribičev precej trde, fašistov pa mehke, ker se ^tkajol^^^^ dri>h^al°	Mroko ah ka '1i tudi
samo med iUlijansko buržoazijo in 4,škartoci^iM, so se- ge. Če je ena skupina zastavkala. veda m dobili precej b^po M	J,
prišlo tudi vojaštvo na pomoč, ki je najbrž bezalo v Kar- mi To mrfajo nico, ker brzojavka pravi, da je Karnica obkoljena od L juriadikčni hrvatskih kmetov in delavcev, v kateri se nahaja itali-Medica je bils
janska vojaška posadka, kateri so prišli na pomoč tudi ^"^	huo I j°Tlji, T ^fl ^
___.	, . ^„^a™u i;n,„i„n aA «omvA^ ( , .w. Imnli v letu 19M. Značilno je bilo
italijanski pomorščaki s torpedovke. Karnica^se namrečLtHvU, ktr n4 bilo solkUrnostl. tflko ^hllnjr kurja(Vv in ntroje-r,^"'"
nahaja ob morju. Koliko je ranjenih hrvaUkih kmetov| i>rvs bojevna «iots,ki so se jej^ y )ptu im ng mm]uih že- X J V11
^■■■H	v »" ler.nicah	diviziji, k., j«- bilo _
ÜÍ ko
ja 1907); eventualno je pa tudi lahko napravijo svoje opazke in
rejo prejudicirati interesom in
posluÜle transportne unije
mE5v, ae ne ve. doatavlja b«ojavka.	ZS^T^^! ! ^,bl!"|eno"i«^S' lSET u^i
bmrrttlo ni toraj do boja samo med fašUU in hrvatakimi £ £5S!?w ¿^HiT M^JT " ii""lcsf" " Ud^trije. morejo na orfi* ki kmeti, rudarji in ribi«, ampak v U boj je poaeglo tudi ke k» v ,.h» metnu. n» pr. f*	J	l|x'
IUlijansko vojaitvo « italijanskimi pomorMakJ vred. ldfc«*
je pa bilo tepeno in se je moralo umakniti v Karnico. _ _____
Iz tega sledi, da boj ni bil majhen, ampak da se jel^ciSe^da je btto en tacat po-1 organizacijami. Razvilo je p23 vršila prava regularna bitka, katere se je udeležilo iz- sodb ^javnih samo u eno ^ «^«risi^risv, organiziranih
Irtdfio vtUbo WWo kmetov, rudarjev in ribičev. Voja-I^J^^0^ ^f^dilSl itvo ja navadno bolje oboroženo kot kmetje in delavci, primitivna metoda ni 'mogla raz
^I
Ce je moralo vojaštvo bežati v Karnico, tedaj ni bila to viti «sati delavske moii Zs kom
mala praska, ampak navadna bitka.
...a.«» |Tiwiarnnr p,,,^	,,,..,.	psjiije je «bila igrača poraziti taitf
Kakšni so bili vzroki, ki so kmete ki delavce pognali	»otrdela«,?:
v ta obupen boj, tega brzojavka ne pove, čeprav doalavlja, širšem krogu. Bojna enota se je da je neki Čilega nahujskal kmete in delavce, dal je Istrija^er ni^bm^ji zdaj vključena v Jugoslavijo. Nak, take pri
bo določen s posebnim pravilni svoje zastopnike za
napravili pogodbo slmih in v divigijah je bil velik na-1 pogovore z nadzorstveno \ komi Na ta na?in je bilo|predek v primeri s primitivnimi | si jo o tem. kako n*aj posameznim
rijcem narodi izvrtievanje i, ki izhajajo iz tega v bratovščinah, toda evolucija zakona in pridajoiih Ipravilni-
kov, ter da delegirajo svoje so bili j predstavnike na seje nadzorsrtve-zopet rszširiti bojno ne komisije. Ta predstavništva To se je kmalu pokazalo industrijcev tvori — kakor kon-
ne
spravijo kmetov in delavcev na noge, da primejo za orožje. Vzroki za take dogodke morajo biti vtčjl, in to nam tudi brzojavka pove v svojem prvem odstavku? ko govori o napadu rudarjev in kmetov na iUlijanake faširte. Rudniki se pa nahajajo v okolici Labinja. Rudarji v tej okolici so že pred vojno pripadali k rudarski organizaciji. In najbrž so rudarji še danes zvesti organizaciji in socialisti, čeprav brzojavka tega pove. Fašisti so napadali delavske organizacije celo v Italiji in jim uničevali njih lastnino, knjižnice, opremo za tiskanje delavskih listov itd. In ker jih ni nihče pozval na odgovornost sa taka vandalska početja v Italiji in v Trstu, so mislili, da ¡Mfrko tudi tukaj pokažejo organiziranim delavcam svaj vanda Hzem. To so storili in skupili so, kar ao iskah.
Boj s fašisti je totej pričel v rudniškem okrožju in iz tega okrožja so rudarji, kmetje in ribiči prepodili fašiste prek reke Raše in jih vrgli v Karnico. Ta resnica se čita v brzojavki in ne utaje jo tudi najlepše barve. Fašisti so prejeli, kar so iskali. Mogoče jih ne bo tako hitro zopet skominjalo po napadih na delavce
Mfe» sadovi UpeifrltrtMae in šovinist in», politike.
<><1-
J
IN»


vse »rok e ns eni železnici slej niso ve# sprevodniki enega šeleaniftkega sr.-diA.-a stopili v akcijo, smuk v skcijo so sprevodniki ns vseh Šel središčih ene ftrieznice. Zdaj nrgantsarija ene stroke in na lelezniei poslala nplošns. ".'j
To je Wl le en korak naprej Kompanije, ki so hitro bogstele 1»
ni iMtsvila. Naraščala je moč ko 1D|)(I1) IJ iu železničarji 'priailjc ' fronto.
pri vseh štirih organizacijah po vsej delci i. Ta veliki napredek je prišel v letu 1916-17 v boju zn oaemumi delavnik. Prizadetili je bilo vei ko tri sto petdeset tisoe Strojevodij, kurjsiifev, sprevodnikov in zaviiačev. Bilo je nsjve^ predli | dobro organizirano mcz.lno gibanje, ki je bilo do tega časa po-znano v Ameriki in ki je.konfti 15 za zmago za «le)avee. 1)a ae prepreči velika at%vka, je kon gres bltro sprejel Adamaonov za konskl načrt sa oaeourni dclav-
eni
postajale modne, ao kmslu pro- ,llk« ^ "šjviije aodifcče je prri
nsüe, da ni tdko poraaiti ene at roke pri eni kontpanijl fe stavka. Tako je potrHbs učinkovala sopet na delavce, da morajo rasiiriti iwjno fronto, ker je bil nanje pritisk vrilk. laHs 188S je bil napravljen itoiskus, da as .rriU t a problem a ustanovitvijo »prr vod.rWkr organitarije Ihrited t»r «icr al Railway Kwploy..^ tir»«, niaarija je prüla prekmalu ki le-la tasi BO je «e razbila zaradi notranjih bojev, la teh podrt in ae je sadila najbolj vaina forms ar-Hris# sa Mesni^srje v tej leteli, ki se i me mi je fmlrraltH d»
step.
^Btsa^'le sdrntiter
rajnik alrskovnih
krst v zgodovini priznslo prsvieo »dflirveem. !<ajti proglasilo je za kon uatavtiMii vprav tik pred izbruhom atavke.
Tako daleč amo rasvili stvar »u vkleli amo. da so *lsni brstovAČin. odgovarjajoč pritiaku proti njim. stopnje vaje nftiiriH avojo tmjno etioto iz ozke mej^ene stroke, ene Aelevnlee iir v enem mestu v ^eli ko a*»g«^o gibanje «tirih strok na Vseh ieleznieah v Z«lru*enHi d rta ra h. Kdor posna stopnjema izdelano organizacijo, s katero delavri pojava jo stniktnro svojih delavskih organizacij, u ogni-napmlek. bo videl tudi o-gmmni korSk, ki js Ml naprav
M ps-'lje» proti imlostrijalni uniji v
trolno komisijo — devet članov, ki se pravtako oimavljajo vsako tretje leto. Izmed predstavništva industrijcev ae moreta dva predstavnika lidejstVovati v kourtrol ni komisiji iu lahko izrazita mne nje, nimata pa pravice do glaso vsaja.
Čl. VIII. Ob po trobi, na vsak način pa najmanj enkrat na leto, se morajo' aestati predstavniki industrijcev in nadzorstven* ko misija pout prodsednust vom ent»-ga zastopnika vHiovnega del. avets, da skupno pretresajo ukr*-pe, ki ae morajo po dobljenem iz kustvu uvesti v industrijski obrst v svrho, da se po\ils in iriioljia produkcija v interesu javne ekonomije in delavstva, kakor tudi v svrho. da se porevnsjo spori, ki bi nastali pri izvi*evanju nad zorstva.
Cl. IX Posebni pravilniki, ki se morajo napravili za vsako kategorijo industrije in po zaslišanem mnenju predstavnikov iitluKtrijcev, nadzorstvene komisij.- in vrhovnega driavakeg» sveta, urejajo nam.-Ačanje ki od-f* plMknje delavskega oaobja na ns#in, ds se opoltevajo posebni pogoji, po katerih »e razrija vaa ka industrija saae. Ti pravilvdki
POŠTNI ROP V CINCINHATtftr.
■■i
Cincinnati, 0. — Tukaj so trije tolovaji oropali pofoni tovjiml avtomobil. Prisilili so voznika, d» je tovorni avtomobil /bognal v temino ulico, kjer «o banditje pobrali registrirano poŠto.
Pofrtni uradniki in detektivi so mnenja, (bi je glava po&tnili roparjev neflea "prominentnn" o«c ia, ki ima vpogled v velike denarne transakcije; kajti vsi ni ropi govore, da HO bili le takrat izvrftcnl, kadar je »b ia večj'
\"SOtC.
KRVNA 08VETA V KEN TUCKVJU.
Lexington, Ky. — Poročilo i«
Ba Htoursvilla. KyM pripoveduje, da je i/.brubnila zopet vojna me<l diuiiuanm White m ^ailcjr, ki ti vita v krvni osveti. Ko je priv I Ina o^ls^i Reverly Whlte W Le-xingt(»na, ga je ustrelil John Bsi-ley. Whke je svojc^asim briial v 1.« \im<toii. dn se tako ogne krv id os veti. Vrnil se jc na «drisk >" postal jc Žrtev krvne os vete. it} .. ,i . « i i i i.
DENARNI TRO
Vrednost denarja po kvotSciji Trgovske posojilne ln hranilne kompaiujc" za <^ke na $25.000 sli vel pri izmenjavi med bankami.
I
r»*t« ,Jff,
MaSja . A», tri)«
ftnSIi
1,
ñV %
14SI
.71
T.ll 4. t a JS 1.SS
ur
m 11»
4. IS «g .t« J» ftjSS If* lil L» .ti
Kvotaoija je v aroerüMI centih Na pr. iH.17 pomeni sto Italijan
skih lir, 71 eontor pa «to jugoslovanskih kron.'

Nt»
oq
todsiaO
_ V ponovni bitki med koisu-niati in *s*i*ii v 1'sduvi (Italija) je bila eua oseba ubita ki več ranjenih.
^J V ttockfordu, 111., je zastav -kalo tbiCM- sta vhiiiHrkik delavec v, ko so pogodbeniki naznanili dvajsetodstotno znižanje uiejdde.
Pri razstrelbi atnodnika v Bria:«* rudniku, Seranton, IV. „ta bila dva rudarja ubita in dva ranjena zadnji četrtek.
—» Iz Washingtona javljajo, da kc bo priporočijo justtfnega tajnika, ki ga predloži Hardingu v zadevi Debsovega alučajo, zavleklo najmanj Se en mesec.
—	Dno 14. aprila bo zopet deportiranih 145 "nczažel jenih ino-zcmecv", m?d katerimi je 25 ruskih komunistov.
• — Duhoven G. B. Jones v llanimondu, Ind., fanatičen pro-hibicionist, je te dni na nekem shodu kazal velik prsten vrč, katerem je bilo žganje. Vrč se mu jc izmuznil iz rok in padel na njegovo nogo ter mu zdrobil stopalo.. '^'¿'■'¡^¿■^
—	Mbrnariški tajnik Denby je odpravil vojna sodišča v morna
Mrle i.
—	Department za delo poroča, ds je število brezposelnih delavcev v Ameriki narastlo zadnji mesec za približno 25,000 mož.
—	*4Daity Herald" v Londonu , poroča, da so angleške oblasti
velele postaviti diktafon^ v spo-vednice v cerkvah na Irskem. Diktafonskcj rekord« dobe potem vojaški poveljniki.
—	V St. Louisu je bils obtožena prva ženska, da-je izvršila volilne sleparije.
—/ Iz Berlina poročajo* da je nemški častnik Demning napadel . in amvtno ranil tri ententne častnike v Gornji Šleziji. Drugi zavezniški oficir je nato ustrelil Demninga.
—	Republika Penama je že tretjič zavrgla razmejitveni načrt ameriške vlade. Načrt ae nanaša na spor s Kostariko.
Francoski general Weygand je rekel v intervjuju v Parizu, da »c bo Francija polastila vseh na-i urnih bogastev v okupiranih nemških deželah m posekala nem-*ke gozdove, ako Nemčija ne pla-ča zahtevane odškodnine.
- Zadnjo sredo so irski repub-ličani izvršili pet napadov na britske vojaške barake. V četrtek so črnomjavci ustrelili pet Ircev* i z maščevanja za napade.
—	;Na Grškem so rszvijs vlad-na kriza, ki morda potegne tudi kralja Konštantina s prestola. Porez Grkov v Meli Aziji je porodil' veliko nezadovoljnost med ljudstvom in disciplina v armadi hc ruši.
—	Mehiška država Vera Cruz je ustavila izvoz olja briteki petrolejski družbi Bsgle Oti Co., ker noče plačati 200,000 davka od svojih posestev.
—	Zadnje žtetje v Avstraliji j« pokazalo, da je tam 1,357,954 mezdnih delavcev in od teh <">27,685 organiziranih v strokovnih unijah. Vseh krajevnih unij je 394.
Škotskem je prišla vest. da so bili •ndotm jami* rsadejani z bom haml. Kampanja rudarjev proti Btavkokazom, ki operiraj« vodne seealke v Walesu »i ftketski. je doslej zmagovita. Pettisoč rudar-jev z rdečimi zastavami je včeraj korakalo od jame .lo junie v WattstoM'nu in stavkokazi so bili pregnani iz poalopij, v katerih no Kcsalke. Vsi rovi v Unkarshiru so prepuščeni vodi. V okrožju lla miltona je bila uničena turbina ki jc stala $50,000.
V Cowdenbeath Junction iu blizo Edinburgha 1 ae ponavljajo boji med policijo m stavkarji. Is gredi so izbruhnili tudi v okoliših \orthumberiande in Dšttojshira. Čuvaji ao bili izgi^ni iz jam in ns Šupe s sesalkami je deževalo kamenje toliko časa, dokler niso atavkokazi pobegnili. Veliko oseb je bilo ranjenih, ampak do danes še ni poročila, da bi bil kdo ubit.
generalna stavka V
aun
-r
(Nadaljevanje e L strani).
ah
pod enim pogojem, to je da ostane v Veljavi mezdna lestvica od 11.. marca in delavna pogodbe is v o j nega časa. George je odpove "I. <la radarji posivsjn "ves en-yleški narod ni civilno vojno, da hočejo uničiti industrije v Angl»-
f razmerah ks-/narglMH
rjrazmcrsn ^ 30555»
¡POPISI.
Columbas,
govora na Wash.
O. -dopis
Nekoliko od-
iz Nachesa,
d.1-
Ji in jih pustiti v razmersh fca-kiine so v Rusiji." Dalje je grmel < o orge, da rudarji delajo nato, da pade Anglija sto let nazaj in postane revna poljedelsks drževs."
Konferenca je »dla končana ' »rez kakšnega uspehs za vlado. <ods kouferiranje še ni konfano Vladale vudno upa, ds bodo kon* ^•rvstivni voditelji delavcev kom-perggMraK svoje zahteve in pre-i " <Mli generalno stsvko. Zlasti se 'rudi Uovd Oeorge, da pridobi "» svojo slrsn Tkoesasa. predae«!-nika šefeentferjev, ki js še v«* krst odvrnil krizo gHBBHI ^m. Danes ee vrši druga kosfe r.-nse med voditelji železnišarjev in trsnspoHnik driavae* Me Namero, ministrom za
Undon, 8. srp. - Industrijelni položaj v Angliji posteje vssko uro bolj kritičen. Nemiri v ruds* «kih okoliših se rasširjsjo druga kraje. Iz
V	Prosveti ad dne 30. marca j<-bil priebfan dopie ndkega Matt Kezelete, v katerem se dotičnik zaletava v uredništvo Prosvete in nje dopisnike, kakor tudi ostale slovenske liste in jkn predü>a-civa, da zagovarjajo opojnv pija-če in pijančevanje sploh. j
V	svojem dopisu ae trudi do kazati, da je alkohol vzrok, da toliko ljudi hira in umrje za ausi-eo. Kot dokaz zu to je navedel nekake številke ifc Francije— le Skoda da je pozabil navesti hne dotičuega kraja in kake zdravstvene razmere vladajo v idotič-nem kraju. — Ko sem preči tal ta dopis, aetn nebot« vzkliknil: "Hvala Bogu, da ee je našel tudi med aineridkimi Jugoslova ni odrešenik, ki bo spreobrnil vae pijane pečlarje a in napravil i/ njih pristne vodne apostole." Vsled tega so bratje Hrvatje lahko ponosni, da v tem oziru ne zaostajajo za Ametrikancu kajti
osebi mr. Keceleta so dobili Billy Sundyje. Ali ni to napredek!
Vprašal bi tega Kezeleta. naj pove in dokaže, kedaj je list Prosveta zagovarjal v urednMkih člankih pijančevanje. Kajti že več let sem naročnik na U list in ga vedno psano prečitam. toda dosddaj še nisem našel nobenega B3Eki bi priporočal svojim čitateljem *ezraerao vŽivanje alkoholnih pijač. Pač pa je bilo že pridWenih par člankov, v katerih je urednik dbsojal probiž)icijo in njene zagovornike in opozarjal čitatelje na zie posledice prohi-bicije, s katerimi članki se je mo-ral gtrinjat i sleherni treznomisle-ti čitatelj. Sleherni je že prepričan. da je bila postavs, ki prepo-duje točenje in izdelovanje ter prodajanje alkoholnih pijAč sprejete proti voiji večine narode in le na pritWc peščice prohibicijo-nisti&Üh fanatikov, ki so izrsbi-11 ügtKlno priliko, k o so Wie Zdr. države zapletene v svetovno vojno in so pod različnimi pretvezami vplivali xna posamezne državne legislature. da je bil dotifcu zakon sprejet. In sedsj ko imamo prohibicijo že skoro dve leti, lahko vidi vsekdn. kdor le ni »!<*>, kak döbi^ek ime ljudstvo od te. množi z vaakim dnem, revnotako Prvič število kriminalcev se se jc pomnožilo Itcvilo pijsneev edino a to razliko, da sedaj bolj Skrivajo kot wie poprej^ • poročila Mkk krajev Ädr. držav nam dokazujejo, da jetl-hotepatvo in takozvano muniaj-
■■v uMMMril
ki je najbolj zadel pripnsrto ljud> m v o i u v prvi vrsti dela%Utvo
Kajti bogatini so se poprej že do »>ro preski4Hi. da ne bodo tn»eli
tako kitro.BHIIBIHBpP
Xa3sljs jc preoej suiešna trditev. da je slkohoi kriv. ds je je tika tako razširjena. Iz te«a se razvidi, da mr. Kezele še ne ve ali ps noče vedeti, kje je treba i-*kati vzroke tej boletsni. Hvetevel hi mu, da bi nekoliko bolj pašno čital izje ve in rasprave zd ravni kov in drugih znanstvenikov, ki razpravljajo o tej bolezni, in bo iMril malo. ve* pojma, kje so Klavni vzroki auiiee In v katerih ki s jih js te bolezen najbolj rez-Sir jene. Glevni varok, da toliko ljudi ,bolehe na «aišiei je sedanji kapitšlistsčfd a istem, ki-iz [Mkle-pa po vetjem profitu zanemarja zdravstven» naprave v tovarneh in rudnikih, kjer morejo drievel aarati i»o 12 ur ali več ne dan v slabem in okuženem areku, kjer ni nobene ventilacije. Revnoteko tudi po velikih mestih, kjer primanjkuje snažnih in zdravih stanovanj. in ako jih je tudi v obilici, je za delavca z nizko plačo in veliko družino nemogoče najeti tako stanovanje, ker ga ne more plačati vsldd visoke hišne najemnine, katero lastniki stanovsnj zahtevajo. Vsled tega je delavec prisiljen poiskati najslališo luknjo, ki jo more dofclti. da mu služi sa stanovanje. Ljudje naseljeni na deželi ao v tem oziru nekolike na boljšem, ekoeavno so prieilje-ni stanovati v kaki raztrgani bajti, imemo vsaj dovolj svežega «ra-pridelek precej lep. •
Nadalje bi vprašal g. Kezelete. ali niao ravno zdravniki tudi precej nasprotovali uveljavljanju prohlbieije, ze kar eo navedli tudi tektae jc
I . razloge. Kajti i alkohol včasih tudi precej • izvretne
pobija v peklo. Najhrie bo us Monem ** svetu revnotako kot je s ameriško prehPiieijo. Prohibi. i je je ssmo sa deis vea. bogatini im
Isluko pijeje, kar hočejo. Tako bo saJMe tndi ne -,onemM avetti, neliess ss bogatine, pekel sa d«
ls vee.
de nekaj moram omeniti. V tu kejsnji naeribini je umrl noki 81ovak. Treba ga je bilo pokopati in prišel je "gospodM in je naj-prvo vprašal, kje je dener. Žena IMricojnega je odgovorila, da ua nima. ker j« malo prej plačala na račun delnic od idkwi. Neto je i>a ta irogpod rekel, šiakK more živeti, ako nima 4 rnsrj» in sc napoti ta gisipotl k dotični družbi da bi dobil ono rsoto, katero je prej plačale vdove dh račun, na zaj, kar mu Je pa iapddletelo. Kako so «a potem pokopali nevem. Naslednjo nedeljo je pa pridigal, keko da morejo delavci vlagsti dener v stvari, katerih ne vidijo 8eveda, kar oni priporočajo in pridigajo, da naj verniki dajejo denar v gotovo namene, se rm vi-di, In ravne s tem gospodam so
Narodna
Podporna Jednota
pred nekaj časom napravili malo šalo. Trdba je bilo nMnreš izkopati neko šeno. Dve eeebi ste ae napotili k teta« gospodu ta nero čile, da naj čaka ob gotovem čeeu na pokopališču na pogrcfcce, da bo izvršil verske pogrebne ceremonije. in revno te dve oaetoi eta pa naročile pogrekcem, da naj pričakujejo gospoda v hiši, ker pride prav de doma in da bo spremil mrliča na pokopališče. Tako eo val «skali odrešenika. goap<sl na pokopališču, pogrebe i s mrli-čen» pa na domu. Nato sta pa šle že prej omenjeni osdbi k nekemu drugemu gospodu, da naj pride pokopat mrliča. Ta goepod je takoj prišel bi laviHI potrebne ee-remonije, aoveda za denar. Ka je
zdravilna aredatvo zoper mnoge bil pogr^j končan, eta pa onidve
osebi nagovorile nekej klrugih žensk, da so flk* k prvemu uom»-du in ga precej dobro oštele, kaj da misli, da bo mriič ležal teden dni doma. In tako eo se inaščevelt nad njim. Kakor sem nekej šul od gotove atreni, bo menda ta gospod pobral šila in kopiU in odšel v druge kraje, kjer upe dobi-ti bolj pohlevne orčlee.
Čas je «e, rojaki, da se otrese-mo srednjeveških nazorov iu da pUattypfcKladamo. da j*. Mae skupaj
mo slepilo in sredstvo, s katerim ims hočejo šc nadalje držati v ta mi, de nas ljudeki izkoriščevalci
(bolezni, za kar ga zdravniki naj večkrat predpisujejo kot adravl lo. Ako bi zdravniki videli v el-koholu tako velikega sovreAniAMk' kakor ga nam slika g. Kezde in ljudje njegovega kalibra bi ek*> raj gotovo ne «ekaU. da bi jllf prehiteli rasni reševalci du« M dm# venski bUzneži. Skoraj gotovo bi še veliko poprej priporočili zakonodajeem. da se sprejme postava, ki prepoveduje kcdelovs-nje aKlcokola in opajnik sploh.
Mr. Keeelctu bi svetovel. ako
hoče napisati še kak flanek, da _____________
naj pride na dan s bolj stvarnimi že nedelje bkoriščajo po ujih vo
članki, kot je deeedaj delal, sa kar mu bodo čitatelji selo hvsle-žui. — Louis Zgoaik, antlprohi bicionist.
cvet j«
uradnikom
I Drugič, agentâvj ■ne
t ^SS^JàS^i ** izstavijo na enem konert. se ^pojavi ne dveh dragih, kajti te ie pivM>j dcfl>Wtanosna. P— vldda Ima eeio srmado ati ki hnajo neiogo pgsiti. da >h-krši Vol Isteado v zakon, in «ft| yeiit je večkrat izreki*	+
blast v njih privetno koriet. Ljudstvo ps mors plačevati
z. vrdiiav.nje tek ««dni-kov. Nsdslje. tbofče in lUo-aeb je bilo pred avrijsrijenjem splošnr prohlbicfti zmernih v
tSvsnjn npoHÄ W ' ^
M spil a v vrijsvo «n»lošns prohibí rijs so V nedome*tllo segli po ra múk nnrhofi**»» steufdh ki <k o vrstnih rkslre^ik. ki ia «t^ krst bolj pogi**¿ kot je bib im pévo. vrne ali «MÜ I" te je te-rti listi Mer-dgr. Mrr^ge J»*
ljudstvo dcšillo a prohîfdcljo, in
BentleyvUle, Pa. — Gospodarji vsenioKočinegs	so nam dali sedej dovolj počitnic, da lahko obdelamo vrtove. In jih smo tnldi pbogsli in sko nsm bodo vremenski bogovi nskionjeni, bo
pridelkov precej lep.
1'pam, ds je že slehernemu *i-tatclju Proevete znano, kako ee je ot> volitvah odbornikov premo-ga rake orgenizecljo- U. K. W. iof A. v petem dlstriktu kirpovslo (rl asove z žganjem. Menda je dovoljeno po "prohlMcljoitiškik'1 postavah razdsjsti v take nsme ne žgsnje.
Neki ttiksjšnji rojak je zelo s-gitiral za onega kandidate, ks terega je priporočal rojsk TrČelj v Proeveti. Pride član volllnegs odbora In reče, da ne smejo voliti onega kandidata ki ga ja eslrf črtal c volilne liete. Tako eo delali. kot so sami hoteli. Tods ko nečno pride le vse na dan.
Bil sem po opravkih V Piti* burghn, Pa., ii» oblsksl tudi ta mošnje rojake, ki so ml pripove dovsli, ksko "dobre gospode" da imajo. Neko nedeljo je eden teh "dušnih" pestirjev pridigal, ds delsvei dobijo po dve plsči sleherni mesec, in de M bHs vsled te ge dolžnost slehernega vernega katoličana, da bi d s nova I c«n svojo plsčo iKižjl hHH. Ne vem kej si mislijo s tem T Kdo pe vro ga dsruje delavcu polovico svoje mesečne plečet fteveda ti "du šni" psutirji morsjo imeti «m tri kukaišee in to stane sk*nar Ne razumem', zakaj M morsll iimSi tri kuharic- «aj tmli nerodnem« priprosteniu drlavcu sadoetuj« ens. ki se pa mi»ra ukvarjali tstd» i otroci, katerih pa 'dufinl' pa -»t i rji nimajo. Kakar eem Uadi šel od strani eo tudi pridigoveli. ds morejo premogarjl nakladal i čisti premog. k*r premogovnišhe draflie pk#ujejo svoje delavce z "novaeom" čistim kot zleto ia kdor ne bo nakladal čkti premog, ds trn i»oa«mm§m v dno NUsI
IshM». tf. Immiim lttT v šršsvt lilla
CULAVNt STAN
•a LAWN D ALE AVK. CIIWAOO, ILLINOIS.
IgrrŠavalni odbori
ia
rosoTm ooagg.
aws. omhaA eai* M. gm*a sss nr.« su u
IT^ssil * i'
®i ¿Mtk AaWSll, Iu ims. Mm Kha, IHt
rs, wt* iml Ms zataomo eaaoftjsi tes. šsiar. is te«, o»«, r«. m i r - . i Lm Kafer. In S4S. Qia«i. Mlu, m
Nndsorni odbor.
ee? g. isoa si, casiv^a. osk m a«mu. SISS a Nveise Am.
Tiskovni odbor, la MaH rssia,
, ZdrulKrtni odbor.
AM, SIS« U. CnvUrS A v«, JMs TriMg, Bas I SI, lamoi, r«. JaSha Ov«, S4S Em^I
m. assh, ust g. ss. si, a«v«too. asi» j<
Marr USavM, IS44 W RmS, As, OHmm IE
amavNiKi or. r. j. g««, aaos si. cus a^ ca^us«, osa. II UagPNIK "TSOevBTCiMk Zam*.
................ St lasiSt, W shs ♦
. _ bl M mmilijt «• pada «L iniiis E n. ^ j„ SSST-aS Sa. Umm+h Ckk»«*, IS.
mm^Jff*"* ■OU,li,Ul	»* HASLOVB. BataUSa «ajaUl^ E N. B. J.
msras Bn unlsi Aa, csiaaea, IS.	'¡f}	'
>ENAgNg eOšlUAVTZ in stvabi, si m m* «l snlinhm a Maato 4 Tajali Iv« E n. B. J. SSSr-SS Sa. U«a4Ua Ava, «VgVI--------- -
vat ZADZVZ V ZVBZl B BLABAJNIŠKIMI r03U aa MSJaJa aa
ra E N. b. J4 SSST-SS Sa. LawaSal» Aim, cku+t% ia
Vaa piSSli fUá» padaasaja v kmU^mtm iBiw as asi eaifll
M.U«i SU««|-
■i. r,H,fMi
•aa E N.
POTREBUJEM dekle za ku-herice v (boerding house) Iju-dem ki eo pri meni nahrani. Dobra plača, ou-lasitt ee Oeebno ali pismeno pri
Mrs. liAtkÜDovMt, P. O. Bos 04, Carson Lake, Minn. (Adv.)
■ ' 1 ............................. »..........
• S
lji. Naročajrno in žirirno Prosve-to, edini pravi delavski slovenski dnevnik v Ameriki, ki je najbolj-ši učitelj um s vseli delavcev, kako in po kateri ipoti moramo lusiltl ds pridemo do konečnegs cilja. — Aloja Sow. ,
olbdalhöb di
V minolem tednu so dajali v glodslliču Stsr A Gerter burleeko 44Big Wonder »how.M Burlesko je priredil Joe Harting. Pri pedí» stavek bo nestopU* najboljše mo-či kot Mile. Berthe «toller, Perry-jeve sestre, Momkove sestre, Clora Evans in drugi.4
Nek «j novegs js "Dough Diggers." Komedijo je priredil Kr. Dttprra.
Zbor šteje dvejset izurjenih pevk. Bezervirsni sede« za da-me, matineja 30 eewtov. Hieda U šže, ki ae nahaja na Madieortovi «rasti blizo Halstodoye ulice, ofci-ššs vsaki teden do deset tisoč dam.
------
Hlavonic Immigrant Banki,
IŽBOST DI VESELJE
«ítjrjti
k* Mhsäi'
eg svejta at
AMERICAN UNION Š^jM BASE
p.MIJ. (Uur . I
jjjssjj?! sfvátli
gajftM. mp
ULOCE, .
kajo vam pe 4« ebrsstl "spis? ^ Bss vsrno
¿a» bras vasesffa ob va*
■ ■■■■■Ulli
tem naznanja- ■
mo vsem i ■
L'-» jjI! .vj^J^JJPa' 'S
tamvei tUdI v	■
dolarjih in v go- ! tovem denarju. ¡
to%taJrk.,tt5tf.l'íí,i lus '* ■
M Akt —j----v hrnlL taáal I
5 iMk« valu H Iimi MMa^kui MMAI
II' b^JiMasfl&a utos ssns B
- g
Pišite nam po V poiiljatva denarja.
r>«dajjaa»a	It.lty (llrt.rt.)
..i--. '"I"" V-.-J^TL'. Tii-i -1."'". S obratU.	p
emil kis3f bankir, ■ 139 Second Aro* m New York, N.Y. B
riiiiiiiiiiiiT
priseljevanje v ameriko vteone biti prepovedano

m W. 23rd Htrcet, New York City.
On jen i goepod jet—
Mmstrsm SB svojo dolinost, de Vem aporoVim, da sem prejel od evojege brsts Is staregs k priznanleo In piemo ze Din. «,100, kstero svoto sem poslel Vele Banke. Zakvaljujem se Vem tofej jsvno tem poteih, ter ptipo-r<#am ftlavonlc/ Immigrant Ben-ko vsim, ki (xtAiljsjo dener v sta-ro domivlno. / Iskretiim pozdrs-vpm .
Ljubomir M. Psstovl/, P. O. Bos 344,
• a^tJplmr* m April »th .	(Advert.)
Kedsj bomo mi deis reí vender (žeMtal net »en Vsnk Wà mm *
BAKRENE KOTLE
VICTORIA SUffLV
Um Tai a y.
in v šestih tednih
bosta prejeli laalBoeo¿se podplaeae potrdilo ed prejeme Ika denarja. ) '¿¡¡¿i"': " ' • 7 *> > 'f* ^ •
Dener pašllfemo pe dnevnem- ksrzu. Nafta banks Stoli h dftsvnlm asdsarstvom in Ishko 6am bres
m mm pvvii iv# «▼«#! firnir,
' Prodis me vozne listke (šifksrte )ss vse psrnlke, ter Ve« pripeljemo tudi svojce i ssiersgs kreje. Isgotsrijsmo tudi pase (pose) In vse drugo ksr Je potrrfoio m potovanji Siggkl V damovfno is le dinnovine v A mer iko.
i -.., i.. .in m, m iMlauilU w duvi'Mkbi'iii it-/ i kt,
P	IV^IV	W ^" • » '.	1" J.
Slavonic iMnigrant Bank,
4M WFAT f$r* «TBtSBT	NEW YORK, N. Y.
«apitalS1BB.e0e.00 Baz. zaklad $30.000.00
JImmie Hlgglns.
(Nedaljevmje.)
(^■HHRR
A naenkrat ae Je mali strojnik nahajal «redi špiiinaki manije, o kgkdkii ni nikdar sanjal W mesto Jo govorilo, dt eo nemški agent je za-ftgali tovarno Empire Machine. Govorili ao • takšno gotovostjo, kakor da Je še vse znano, m p redno jo bil ogenj pogašcn, je ie krožilo »to različnih novic, ki «o potfjevale govorico. Ogenj je skakal od mesta do meete v vmti ekeplowJi nočni čtrvaj, ki je par minut pred požarom obiskal vae kote v tovarni, ja videl knp cunj, politih z gseolinom, ki so gorele in mož bi bil eko-raj izgüWl življenge, ko je hotel potlačiti ogenj, Drugo jntro Je leesviUsid "Herald" prmesel vse U novice pod nsslovom, ki je imel pol čev-ljs velike črke, in jih asbslil s drugo novice, da je tovarna polna nemških špionov. ki so vposle-
ni tam kot delavci
A,, tied dan je policija aretirala dvanajst popolnoma neikodljiv* delavcev i« Nemčije in Avstrije. Baj Jiramie je sodil, de ao nsdolžni, kajti dva ste bila člana krajevna organizacije. Meiasnerjevj ženi % nekldo povedal, da bodo vsi Nemci v Leesvilln vrženi v ječo in uboga ženica •e je kar tresla straha. Nagoverjsla je svojega soproga, da naj pobegne is mesta, toda Jimmie je oštel žemfco, rekoč, da to M bila največja i neumnost. Meissner Js ostal doma, gggi«» iß pa molčal cele tri dni — kar ae mu je zdelo hnj-is, kakor če bi bil v zaporu.
.liiiMnie je mislil, da Je njegovo delo v Ora-nkehevi tovarni izgubljeno «a vselej — toda imel je slain» sodbo o g^ah ruskega zlata, ki so držale Uesville in njegovo življenje v evojih pesteh. Drugi da» po požaru je prejel Jimmie poziv, naj pride na delo. Btari Oraniteh ae je zbal, da mu Hrib srd Engine Co. odvzame delavec, ako bi okno« posedali bres dela, sato jih je pozval, da vsi pomagajo pri čiščenju pogori-šča Osa pet dni je še prihajal novi materija! in s tal je rasla nova tovarna. Ali bi človek verjel T — komaj sta pretekla dva tedna - in še so bili stri»ji, ki jih j«- p»kva& ogenj, popravljani in postavljeni na svoje mesto, »troji so pričeli obratovati pod platneno streho in uadkrog njih so rast le stene novega poslopja.
«akor da as je zgodil čudeži Stari Oraniteh ae Je aspet pomladil — kot ao rekli ljudje. Skakal je okrog t zavihanimi rokavi evoje erajee in preklinjal kakor še nikdar. Tovarna je poslova-la s polno paro. Ae celo Grankchev sin Lecey ae j je poslovil od velikomestnega bleska in gledali-ških Igralk in prišel domov pomagat očetu, da w» izvrže naročila glavo«'»i*no. Ta naioMft ao bila kakor nova vera v Leeevillu. Vae Je bilo nav-dušeno, in zakaj net Ali ni prišla proeperiteta v Leesvillef Nova vera aa je zarhrfla tudi v delav-I Ske vrste kt Jimaaie je vitel; da ga č*a težko
delo, ako bo hotel odpreti oči vaetp slepe em« ] • s s
"Delavec" ni Isšel takoj prihodnji teden, t Varok Je Ml, ker je Jerry Coleman, ki je sejal desctdolamke bankovce, skrivnostno izginil ta-, koj drugi dan .po požaru v tovarni. Mary Alle, üovs ga je tekala, pa ga ni «mogla najti, Pojavil »e je zopet šele če* teden dni, medtem se je pa pripetilo marsikaj v lokalni organizaciji in v au-hsnjem svetu. Angleški potniški parnik, ponos atlantiške mornarice, napolnjen do ssdnje kabine a ameriškimi miljonarji. se je pogrešali na moiOko dno. Torpedirala ga Je nemška podmornica bres svarila. Vač kot tisoč moških, žendk in otrok Je utonilo, in ta čin Je pretresel ves civiliziran svet.
Drugi večer po tam dogodku je bila aeja krajevne organiaaelje v LeeevUlu, t<ada aeja «e lil mogla zadeti dolgo časa. Člani so stali v gru-. Čah in se prcrešull. Kaj al mislite o vladi, ki je odgovorna za tak sločinf Kakšna sodba naj zadene pomorskega častnika, ki isvršl takšno povelje! — Take je mpraševal eodrug Norwood, mladi odvetnik. Plvovamiški delavec Hohneider je odgovoril, da je nsnrfks vlada storila vae. kar je mogla, da odvrne nesrečo. V newvorftkih časopisih js objavila svarilo, da se naj Američani čuvajo psrnikov, na katerih as nahaja muni-
eija--
"MunieijaT" zakriči Norwood. "Da, strelivo 1" odvrne Schneider, "ali niste čltall vesti, da se bili ns "Lusitaulji" zaboji s strelnimi naboji!"
"Kaftdbo strelivo je tot" ga zanlčljlvo aa-vrne Norwood.	, ,
Steider Js srssel. Ali niso bili nsboji po-slsni ns Angleško a namenom, da bodo alašlli pcbijsnju Nemcev t Nemčija je napadena od V»ega sveta ia as mora braniti — V tistem hipu Je hil Schneider sam podoben človeku, ki je na-pade« od vsega «veta j njegov obras Je hil rdeč dn korenin njegovih laa In pripravljen je bil na obrambo a vsemi sredstvi, ki jtti js imel na razpolage.
Hod mg Kocin, veMk In koščen delavec v ste-klsrni. Je tudi posegel v pogovor la dejal,'da Je tremška vlada iajavila. da je bila ^tadtanija" oUrožrtia a topovi. Tedaj «e jr Norwood silno rs krohot si Hi vsi Nemci v dvorani ao tekaj planili na noge. Ali Ima Norwood dokaae. da parnik ni Ml oborožen t Kak*» dokaae t Mogoče iajavo angleške vladat Haheha'
"Ne morem razumeti", je vsplamtel mladi odvetnik, "kaj je vam Nemcem prišle v glavo, «U tako zagovarjate kajserja, medtem ko pred vojno niste mogli najti dovolj alabih hradd, da bi ga hill oaremoüll."
"Jas pa ne morem razumeti", es odreže Hrhneider", kaj Je vem Amerikaneeaa. da aa tako poteza te aa anglcKcara kralja Jurija I Val še-*opW v Wall Atresia počivajo Ameriko na vej-»m a NemAJe — aen» eate, ker je nekaj milje-narjev utonilo."
u "AJHje veš, da so «rtv, aa "LuahanUT» M-
Imperializem in sa revolucija.
RB90IAJCUÀ MÄDWAÄOOW KONFBEBNCE î*A DlTNAJÜ.
Bistvo
1. Imperij i Ha im je ne na en» strani rraultat podrrjenje pr> |duk<*je naprednih dežel ped nadvlado finančnega ¿kapital*. ki
Istavlja v slufto svojih ekspan j /.i v ni h potreb celokupno politiko le-teh drŽav; na drugi »t«"" je
Boj pran kontrarevoluciji. 4. Imperijelbeni še ni ' mogel končati vojno stanje v prednji Aziji.kA.ht ^ustvarja nove vojne BHVMPPmmiPP	nevarno* i. Tekmovanje asvesni
njegov resultat osvojevanfla WM emagovkih držav, samovolj-lih defel, ki stoje i« na stopnji u» razmejevanje novih držav ter i»re<ikaa*taiUtačnega in rsno-ka- kmatrarevoludjpnaroe ioienven-prt a list i enega razvoja, in ^ ta- eije v revolucionarnih dešelah
povwujejo nevarnost, da nove vojne. JPVoleta-m ne vara v svojem prepri-da ee v jkpitalistični dru
"He, ho!" se aakrohoče Stenkewitz. "Wall Street a^* »sato fctfče na vojno, ker so delavci ir.gdbili življenja I Od kdaj pa Wall Street ljubi delaveet"	.w. .
Mary AJlaaova, Id je ljubila vse ljmH. ni mogla veš molčati. Ako bi bili delavei ubiti pri eksploziji v rudniku vsled sločiimke zanemarjenosti in požrašnoeti za profit, ali če bi umrli za kakšno induatrijalno boleznijo, kj bi se lahko preprečila, aH ko M zgoreli v tovarni, katera nima rešilnih stopnic — nihče v Wsll Ht redu ne bi zahteval vojne zaradi tega. Te morajo priznati vsi socislisti; razumeli so tudi. da je bUa ne-freča, ki je zadela " laisitanijo zato razvpita, ker so bili prizadeti privilegiral* sloji, ljudje, ki so nekaj tuli in katerih se ne bi smel nihče dotakniti tudi v čssu vojne. Jiname Higgins je bil tors j na jaanem, kako stoji stvar, in jezilo ga je vpitje waHstreetakib časopisov, čeprav je tn-di njega preteeael barbaadii Čin. ki so gs izvršili •Nemci.
Nsto je govoril mladi Emil Forster, katere-gs so vsi radi poslušali. Ilskel je. da je krivica in pravica na obeh straneh. Na eni strani tehtnice je majhno število angleških ia .ameriških otrok, ki se utonili, ns drugi strani pa mi Ijoni nemških otrok, katere namerava angleška vlada izstradati na smrt. Anglija d že od nekdaj lasti gospodstvo na morju in aeveda hoče imeti tudi običajne zve-te za občevanje v svojih rokah. Angleška vlada govori o nekem "zakonu", to navadi, katera ji Je dobro elušila v prošloeH. Njene križar-ke ao lahko netavile in preisksle vssko lafcljo tgj fajelf moštvo, toda iubmarinke ne morejo storiti kaj takega; iz tega racloga kriče Angleži o "aa-kouu". To kričanje ae lahko tolmači na U način, da 4rf<maglije rada izbila Nemčiji zadnje orožje iz rok. Navsezadnje ae je treba	kdo je
večji barbar f Oni, Id hitre potopi otroke, aH tisti ki jih počasi izstradava t £ ^ /
Za njimjeWoril »vji Viljče. Oštel Je so-druge, ki ae prepirajo zaradi angleških in nemških morilcev. Ali ne vidijo, gorostasni bedaki, da sedajo na limaniče svojih izkoriščevalcev? Zbadiijo drug drugega, namesto da bi dranrili tdelavee in jih pripravili za veliko bitko!
"Dobro si povedal, ViijČe", ga pohvali mali „ --- -- ., Btankewits. * * Sovražim vojhŽ, ker rasdvaja do konflikt, da je iaaval apiešae ka-
---- tastrofo. ImpcrijaHiem je šrtve-
lmperijalizeoi veš sistem kspitaHatičvie rkspanzije ; pa odkritejK m bru-tašnejši način kakor prej ae sechfc pTi^uu.0 tudi
Boi%roti
«d je je iaaval te-
I koj postepejf predmet aaj še kepknreMČne borim m*I mi nacijonalnimi mi akupinami. Dočhn je zija v svoji liberalni dobi šila ostanke fevda***» v razvitih kapitalistični!* in na meato starih rkooperativaih orgaaiaavij posta-
pTiva socijalpatrijotieifta, M od, klanjajo vsakršim podpiranje imperialističnih vojn in vsako politiko meščanskega miru, pa četudi bi kapitalizem iznašel izgovor, češ, da gre za obrambo deiele, in ki priznavajo kot smernico svoje dejalneati samo varovanje revo-lueijousrnfth razreldnih intereaov ter morejo InternaeijoaaH jamči ti «Hlinstvenoat njene akcije in izvedbo njenih odlotfb.
Solidarnost v boj« «oper isapari-jaliasm.
6. Stranke,(zastoj>eue na dunajski konferenci nikakor ne odobravajo sistematičnega eepanja v svrko "čiščenja", ki ga ÉMropafri ra Moskva. — Vsaka delavska at ranks je organizem* apoaoben, da se razvija, in nrnre kot eelota pod vplivom zgodovinskega isku-stvs obvladati prezgodnje zmote.
—--------• *lva ,MTV1J,U*M	»moie.
pï*v	„f1' "Toda dobro zavedajoč ae znala
kakor stobodjt narodov. Tam je proliOarijat že oevojS obšast. se mora tudi z o-rošjem v roki braniti pred napa-
nuutnfvww.	fT-'- IWjrHI ▼	K»'"»
stavila neemejeni boj svdUodne <ft imperijaliatma. V dežeiah, kjer
da
bi
I konkurence, ae imperij«!! doba razvoja kapttalime kuje po svojem nasilne i I vanju traidWjonalnegS
reda v krajih prtkostùrsfcih j trgov, kakor tudi-po ütíiva 1 jutejše kapitalistična renene oorœ, n narašča se 1 roženega konflikta Khog poliziraoja nadvlade In tatije v teè deželah
2. Imperijaliaem ' je pred 1 11914 razdelil Evropo v dva aov raina ai tpbora in je nfuaa rta-sprotetva poostril v telMd Ida je zadoatevál
laves. Ali je kje pošten in pameten delavce, Id bi se ogreval za vojno t"
Divji Viljčc se nasmehne. O — nekaj dobrem ga je tudi na vojni. . . . Vojna daje delavcem ppSke v roke in uči jih, kako Je treba streljat!. Kaj W bilo, če bi ae delavei nekega dne poelovi-
val miljone ljudskih mj in bla-gofltaaije <ane mêm vladeielinosti in finančnega kapitala. T«*om vej-
ja ni napredovala toliko ai Ml proletarijat Osvojil oblast, mora delavski razred braniti Že izvojevana re-vaharijottftrne pridobitve napram perijaHsam, ki sktuša z oboro-10 dlo dovesti korttrare\'oluei Ho smajre ali zadržati tek rovi ter iakoriatiti rcvolucijo-oamo kriao i to, da bi si osvojil polkih oblast. Tocla v velikih kapitalističnih državah, v katerih vlada imperijalizem, in v malih diSavah, Id jih imperijalizem ipflBJs hst «voje vezale v ogenj, mona delavski raered, ne da bi ae l^aril varati od lažtojive argu-[Je, češ, 4a je vsaka voj na, ki je vsaka le v interesu ka-pitalistične ekspanzije — naci i obraraftam vojna, vztra-jSti v neemajanem boju zoper ješ* loarede ka mora «oper vo>ne' naetarvit
Kaj bi bilo, če bi ae delavei nekega dne poslovi- lae je ImperijiiSem ^Jmf^ ËSLSÏ^i^^or Vjê^a^^i 11 od poveljnikov in porabili puške za avojo ^ ^ ^^
vojn<>!- ' ' '	iSe deS na narodov, ,ïa ^ knperijali^ični vojni, toko
Gerrity je otvoril sejo rdkoč, da je dovolj praznega beaedkfenja. Zapisnik prejšnje seje je bil prečitan in organizacija je »prejela nekaj novih članov. Ko so bfie rešene običajne stvari, H vstala Mary Allen in poročala o delu aa nov Hat. UapcH,jeW **Hk, potrebni denar je v blagajiW iti prva številka "Delavea" ktde pritotaH teden. Dolžnost vseh sodrugov je, da *daj agitira-jo kakor še niso nikdar v njihovem življenju, da dobi njihovo glasilo čim več čitateljev. AJleno-va J« pozivala sodruge s uprav verskim fsnatia-mom ,da morajo takoj na delo.
Vai so kHi veseli poročila — razum odvetnh ka Kogwooda. dd kar je dr. Service izstopil Is organizacije, je bil Norwood vodja piroiÄreev v organizaciji. Takoj je zahteval besedo in dejal, da ae čudi. kdko hHro je bil nabran denar. Od kod ja prišel denart On bi btt sieer vesel, ali neka neprijetna alutnja mu Twravl tía nI vse v redu. SodruŽIca Allenova je re^la, da ho 4,DelaveeM takoj v prvi Ätevilki zahterval štrajk v tovarni Empire Maehiwe. Ali ni znano aodrugom, kar ja znano še vsakompr, da ao v tem času tajne, grde •Ue na delu, ki se zanimajo aa stavke v munieij-akih í ovar nah t
Člani so bili zopet na nogah.
"All si morda proti temu, da raunicljekl delavci zahtevajo eaamurni delavniki" zsgrmi Divji VÖjftf ■ § ^. 'V ' V' s
"Ne, nisem, ampak pred no gremo v boj za aa delavce, moramo vedeti, kdo so tisti ljudje, • ki nam ponujajo pomoč. Slišal sem, da J€»*§MH |«S*ba pripaevala denar za naš liat. a nihče ne ve. kdo js tkta oseba."
"Organizator «Ameriške Idelavske federa- j eijel"
Zadnje beaede Je izgovoril Jimmie. AH komaj je kÉbleknil, ee Je sevedel, da je naredil ne-nmnoat. Obi jaba, da bo mo»čal. je bila prelomljena! Tako je bil pozabil!
"Trtot" ae začudi Norwood. "Kako ae pišef"
Nihče ni odgovoril.
"AH je pokazal poverikiieo .da je rea organizator t"
•i" ■
«lužijo krasom finadhie-a kj ^dvakAt večj» njegova dol pitala. Itapanilii oentralsih držav,	da isto stori zoper vojim,
češ, da vodijo vojno za^obriunbo ^^^^'dluif^ ^ svojih deiri, je	■!
ovrgel zločinski napad ns Srbijo i . 4 ^
r&mtffl&š" m^JH r J.
Brest-Litovskem in v	5, Zičetltoto svetovne vojne je
T ententnih vaMd * Previdni® v socijalističnih stran-dršat laiariiSflirčei, kah veičine dežel soeijalpatriotič-da vodijo vojno zato, da bi . za- ne-nasiranje, ki je boj za imperi-Ijamčile 4omo(kratičio^^ vladath^i SsHgtfene esvojevalne cilje bur lin večni mir na svetu, pa je i^t- «oazije smatralo za "dolžnost de-krinkana v mlrovTdh pogodbah v žrine obrambe". Cim diiUe pa je Veraailleau in Saint-Gefmaian. <¥ijala vpjna, tem jasneje se je Triatlonu, NeoHyjaTin Sevrom mašim razodeval imperialistični '	^ ^ tnačaj 'ciljev, ta kate« ao
vladajoč .mred^ žrtvovali. Opo-zMjn politiki meščanskega miru Je bila čim dalje večja. V nekaterih, deželah je dovedla da taakoU aftank. r drugih deželah pa tako daleč, da je vodstvo stranke prešlo na one eleiSMMM ki ao proti vojni politiki kapita-listov VKŠI dežel haatop^i in ae borili sa principe p roleta rskega intsrnacljonšttzma. Ta proces se Je a poudarkom nadaljeval po
,ket sUtem eijii^£1||b|. . Nvobodounma ideologija , naci jo-
; jparodOV, ki jih jf imperijalizem med Stavil>^Ä|bo iíojih interesov, je po Mda Vojne gažena; avo-jtodá, Vi so jo entehtafc sne isio-jevafe s vojno, alnü njihovemu imperijaiizmu ; in " oavobojeid* ' j narodi Okoriščajo to "avobodo", da pogasijo pmvico ssmoodlojg» vanja drugik narodov ka jih jvpreŽejo v ncznnaljiv jarem tuje _ nacljonalne vladavina. Nkredtte- pwaüfju v novembru leta 1918 stns manjšine pogrršajo kdor Toda še ao cele stranke in mam
prej tako tudi sedaj svoje Mav-
Ijanake narodnostne pravice
J r • tfVjSKfVa	¿]
Imperijallsam ¿1 WŠ
n' . — ■	.^^^^Jj^kACgU^uj ■ ■ HBH
3. Svetovna vojna je budo :flhJ rnvale kapitalistični sistem. Doživljaji U vojna, ki, pretteaajo. ter tefta gospodarska krte, ki js teperijalissm aa sai|4i:(H ti a pote, so zrvvoiuaijoairsii nsrode. Ogromni soeijalni
revolu-
olji v Rfb se sle<lilel ftvolucije v SrsdnjI Evropi; ^ podjannljeni nsrodi Azije ie Afrike ae dv,ga-
Ni vas treba uMti, da vsi pravi orgsniaa- ^J»«* ia^rijaHzmu- v <Wav-torji strokovne urtije nosijo pri sebi poverilni "
lueiji : emj* zadušiti asSfloa rs-voloeilo. pobija revolucije t Siv* dnji Sv ropi ie nasilne u Vroče ko-
mm
list; s katerim se M*» vsak fes izkažejo. In če	Imperijsliasm obra-
ae pojavi organizator hrea poverilnice, je naša mouatva svoje s^s prsti revo-dolžnoat, da pišemo organbuseiji in ae prepričamo. Ali Je fcdo pisal f"	. Nobenega o<krovi>ra.
M Nočem obtoiiU nikogar —M	JM
"O ae", mu seže v besedo Divji Viljčc, liti as moreš, ti aemo blat» in «'rniš.M
"Moja edina želja je. da je enganiaacija na jaanem, kaj tlela. Saj je vendar javna tajnost, lds «e meče denar v Lecwvilltr sa kurivsnje delay-cev v tovarni. Denar je nevede prepotoval nkesl mnoge roke predao je tepontil Šmjaerjevo ma-*aje. toda najnumi ne smemo dvomiti, da kaj-icrjeve sile odločujejo, kam moro iti denar." Tt V dvorani je naenkrat savršel vihar. "Sramota. sramota I" — "Poka« dokaz«, imaš doka-aef ae vpIH raeprek. Nekaj "bolj divjih " je pa se vpilo: "Vrane ga veni" Dolge čaaa so si še-lell da se iaasbe Norwooda ia edaj as jim je sde-
I« dobrs prilik«
-is-a — (IfcUJ® prfhednJiA) t
šine v strankah, Id se drže svojega aocijalpat rijotskegS narivanja. Vkled tega iajavljajo stranke, ki ae ae adriSttle na dunajski konic renči, da ae/v delovno kknpnost ^ijalističnih strank, katero ho-- ustvariti, morejo sprejeti le
štränke, ki so se oprostile u -
n
-ja, ki ga mora imeti }>oj proti im perijalizmu v dobi àoeijalne revo-ucije, mora delavno akupnoak socijalističnih strank, zastopanih na dunajski konferenci, insistirati na tem, da boidi v vsaki stranki, ki se ji pridruži, večina, ki odbija soc i jalpatrijotlzem.
Same takrat, če je proletarijat v nepomirljivem boju zoper imperijalizem, in proletarijat vaake dežele naperi svoj boj predvsem proti imperijalistom laetne deže-e in v vseh teh bojih energičoo podpira proletarijat vseh dežel, more proletarijat izpopolniti hvo-jo zgodovinsko nalogo v periodi socijalne revolucije. — Imperija lizem je eele narode oropal podlage za njihova gospodarsko eksi- , stenco; žrtvoval je cele dežele izkoriščanja od strani kapitala aa-padnih držav in podréidil je eele kontinente nasilni vladavini tujcev ; in soeijalna revolucija ni ni<-drugega kakor lipor narodovih delavskih mas vseh kontinentov proti imperijalietičnemn tlačenju in uničevantju. In samo takrat, kadar proletarijat prevzame vodstvo tega boja zoper imperijalizem, mo^e zbrati vse svoje bojev-ne sile in naslanjajoč , ae nanje razrušiti imperijalizem in njegov temelj, t. j. kapitalistično An-ploatacijo.
M

vftoavlo" vašemu aorodaOn ali prijatalj« v stari
OME là
V Jugoslavijo pošljemo za :
$ 2.00..............K 240
5.00 . , ____________ ... .K , 620
10.00..............K lj»0
25.00 .............K 3,150
50.00 .............K 6,400
75.00 . ............K 10,000
374.00 ..............K 50,000
Za alučaj, da hoče kdo poalati denar v dinarjih, naj računa 4 krone za en dinar, t jI V Italijo pošljemo za:
¿t* ~
5.00 10.00 23.00 45.00 222.00
Denar naj ae nam pošlje po poštnih money-orderih ali po pM^draftih ali Express čekih sli v registriranih pismih na t
70-JÄ Ava.
Ksw York City
UfV
skih masah zmagovitih držav
AMERICAN LINE
DMMm trt»—NEW YORK—HAMBURG
I *a dva vijaka.
Wnnelcahda (novi)
april« 18. ssaja ssmo testH razred pot as prvega to tretjega rasreda potnike, ntrefejo .trsftajl v veliki jedllai soM. Po-s otroci.
e ee v aašem urada:
t4 No. Doarborn St.,
All prt vsšsa
il
». . k n £
'. X. : .
L
denar v slaro domovino.
••'.■> • 't
mm
■as i:
Hrvatsko, Dalmacijo m ~ J »nfeíeja »
é rajas, Sa kade hMrs la
NA Vit UNUK. ■ w.fa. Poad.UW h nWt. po SiSO.
KASPAR STATE BANK,