DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA ESPIEITÜAL
LETO (AjStO) VIII ŠTEV. (NUM.) 152
SEPTEMBER
(SEPTIEMBRE)
1 9 4 0.
Nekaj motivov iz “argentinske Vipave”, v Rio Negro, kjer se sladko smehljajo zoreče slive, okusna jabolka, sladke hruške ,bogato grozdje, ki zore našim rojakom, ki imajo lepe sadovnjake v Cinco Saltosu.
Narodni praznik
Rojstva jugoslovanskega kralja Njeg. Veličanstva Petra II. se vrši 6. septembra.
V BUENOS AIRESU ga bomo proslavili v nedeljo 8. SEPTEMBRA s sveto mašo s slovesno zahvalno pesmijo pri SV. ROZI v spodnji cerkvi.
Udeležili se bodo slovesnosti poleg jugoslovanskih oblasti z gospodom ministrom, tudi zastopniki prijateljskih držav.
Vhod v kripto sv. Roze je iz ulice Pasco. — Cerkev stoji na križišču ulic Belgrano (št. 2200) in Pasco (400), 8 kvader od Plaza Once in od Plaza Congreso.



DUHOVNO tIVLJENJK
je mesečnik.
Uredništvo:
Past j 6 S a 1 a 1 a 6 0.
Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 ■ 6832
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni dema.
Uprava:
Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413
f.etna naročnina za Argentino 2 $.
Od 15. do 22. septembra me ne bo doma. Obiskal bom rojake v Cördobi, Kosanju in če mogoče tudi v Paranš.
Maša za Ivana Kergevan bo 1. septembra ob 13 uri v Floresu.
Narodni praznik kraljevega rojstnega dne se bo praznoval 8. septembra z mašo in zahvalno pesmijo v spodnji cerkvi Sveto Koze na ulici Belgrano 2200 ob 10.45 uri. Vhod iz ulice Pasco.
Poročila sta sc pri sv. Jožefu Aleksander Vodopivce iz Prvačine in Miloš Anica ie Kastelvenerc v Istri.
“Na Akonkaguo' prireditev napovedana za 8. september, se ne bo vršila tisti dan, temveč pozneje. Film je že dokončan, toda trenutno jo še v Mendozi in bo Selo pozneje mogočo videti ga, kar bo že pravočasno javljeno.
Iz Mendoze pošilja mnoge pozdrave naš rojak, ravnatelj zavoda Don Bosco, dr. Peter Serdoč, ki je dal v svojem zavoda gostoljubn strehu rajnemu gospodu Kastelicu. Za pokojnega našega gospoda so ime li gregorijanske maše, to jo 30 zaporednih maš, za pokoj njegove duše.
Za prvo sveto obhajilo imejte že sedaj skrb. Za naše otroke so bo ta lepa slovesnost vršila 15. decembra na Pnternnlu. Priglasite svojo otroke v najbližnji cerkvi, kjer so otroci pripravljajo na prvo sv. obhajilo. Tamkaj bodo pristopili prvič k božji mizi. Potem jih boste pa pripeljali tudi k noši prvoobhajilni slovcsnsti. Prosim, da prijavite svojo otroke pravočasno.
Birma bo! Takoj po Veliki noči prihodnjega lota se bo vršila slovesnost svete birme, kakor smo jo imeli prod tremi leti.
Nikar torej ne hitite preveč, marveč počakajte in prijavite že kmalu svoje otroke za sveto birmo. Janez Hladnik.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Ker je bila odgodena prireditev napovedana za 8 sept. zato tudi ne izide sedaj napovedana posebna številka Duhovnega življenja. Vsi tisti, ki ste dali oglase, jih boste videli v naslednji številki, ki bo služila napovedanemu namenu, če ne pride vmes kaj nepredvidenega.
Prijatelje D. ži. prosimo, da nam prc
skrbe še kak oglas.
Naročnike prosim, da bi poravnali naročnino tisti, ki ste še na dolgu. Naša revija vstraja nadalje in no bo oblagala. če boste naročniki imeli dosti dobre, vol Pridobite še novih naročnikov, prispov Vite v tiskovni sklad.
SKALA V VIHARJU
Svet se danes maje v svojih temeljih. Silni pretresi so že nekaterikrat zajeli narode in d'.žele in iz razvalin je vstajal nov svet.
2000 let bo skoraj imela zgodovine v tem viharnem metežu Cerkev Kristusovi, že nekajkrat so jo njeni nasprotniki obsodili na smrt in pričakovali njenega ko.i-ca. Pa se vedno dogaja čudo: Njeni nasprotniki, ki so morili zveste sinove Cerkve, ki so jo obrekovali z lažmi, ki so ji očitali vse mogoče napake, so pač doprinesli, da se ja cerkev vedno prenavljala in očiščo. vala napak in slabosti, katere je posvetni duh zanesel v njene vrste, na njen “pogreb” so se pa zastonj pripravljali, pač pa so zapustili žalostno vlogo njenih sovražnikov naslednjim stoletjem, ki so vedno nadaljevali očiščevalno delo v božji ustanovi za zveličanje človeštva.
Kakšna bo pa usoda Cerkve danes?
Zgodovina nam odgovarja. Sv Avguštin je ob zlomu rimskega cesarstva mislil, da prihaia splošen propad, pri čemer bo konec tudi Cerkve. Toda pričakovanega konca časov ni bilo, pač pa je Cerkev dobi'a možnost, da ja dala temelj zahodni kulturi. Na mesto posvetne moči Cezarjev je stopila duhovna moč papežev, ki niso po svetu pošiljali več bojevitih vojakov, ampak oznanjevalce evangelija, ki so pripravljali duhovn svetovno kraljestvo Kristusovo. Ko se je Cerkov po lastni krivdi navzela posvetnega duha in je za kazen prišla na nio reformacija, tedaj so spet mnogi pričakovali, da bo konec sveta. Toda verski razkol je vzbudil v Cerkvi novega duha in privedel do globokega notranjega prerojen ja. Tridentinski cerkveni zbor je dal smernice za novo delavnost katoliške Cerkve, ki je izgubljeno kmalu nadomestila z novimi velikimi pridobitvami. Pa je po stoletjih prišla francoska revolucija. ki je kar natančno napovedala l»to. ko bo Cerkev izginila z zemeljskega površja. Izvršitelj revolucije, Napoleon, je papeža kot ujetnika odpeljal iz Rima. A nazadnje je moral Napoleon na otok Sv. Henele. papež Pij VII. pa še je vrnil v Rim ob slavospevih iz vsega sveta. Preteklo stoletje je bilo “prosvitljeno’a zato nič manj bojno razpoloženo proti Cerkvi. Danes le doba “prosvitljenstva” in “naprednosti” že močno v zatonu, Cerkev pa še vedno trdno stoji, čeprav je od dre vesa odpadlo nmog suhega listja.
Cernu ta kratek zgodovinski pregled? Zato, da ne bomo v skrbeh za usodo Cer. kve po sedanji vojni. Ne vemo, kdo bo zmagovalec, in tudi ne, kaj nam prinese čas. Vemo pa, da bo Cerkev vse vihar ie, na če bi bili še tako hudi, srečno prestola. Ko je angleški protestantski zgodovinar Macaulay proučil cerkveno zgodovino 19. stol. in viharje, ki jih ie Cerkev prestala. j« končno zapisal: “če pomislim na silne viharje, ki jih je rimska Cerkev morala pretrpeti, si ne morem misliti, kako b-' mogla, propasti. Ona bo obstala, pa čn tudi bi prišli taki časi. da bi se osamljen potnik iz Nove Zelandiie sredi širne nu-stinfe naslonil na zlomljen lok Londonskega mostu hoteč naslikati razvaline cerkve sv. Pavla.” Tem besedam angleškega zgodovinarja nimamo nič dodati.
KORISTITI NASLOVI
Poslanstvo kraljevine Jugoslavije »a Argentino, Uruguay in Paraguay: Avda. de May o 1.370, III. nadstr., 7.
Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U. T. 22—012,
Izseljenski korespondent za Uruguay: David Doktorič, Florida 1394, Montevideo, Uruguay.
Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cčrdoba 1646, Telefon: 28—083.
Slovenska šola na Patemalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Ai>es. Telef. 59—6413.
Zavetišče Lipa: Villa Madero F.C.G.B.A.
“Slovenska Krajina”: Almafuerte 258, Avellaneda_
P. Gabrijel Arko, San Martin 160, Josč Ingenieros.
Dr. Koloman Kisilak, Cotolengo, Clay-pole, F.C.S. * i
Nova maša v Idriji. Idrija je v zadnjih desetletjih doživela lepo število novih maš, toda ta, ki so je obhajala v nedeljo 2. junija, je bila vendarle edinstvena. Daroval in je g. Franc Felc, doma iz Čekovnika. G. Felc jo do sedaj prvi n o vom:: š-nik iz romantičnega Čekovnika. Pa so se njegovi ožji rojaki res postavili. Okrasili so dolgo pot od novnmašnikovega doma vrh Bele do župne cerkve na vso moč lepo in udeležili so se slavia v zelo velikem številu. Cerkev sv, Barbare je bila nabita polna. Cerkveni govor jo imel idrijski rojak dr. Fr. Močnik, profesor in stolni vikar v Gorici. Jedrnato in lepo je razložil ve: ni množici pomen katoliškega duhovnika zn ljudstvo in za zveličanje duš. Med svetim opravilom je lepo prepeval znani idriiski cerkveni pevski zbor. Po službi beži: je bil nič mani prijeten, čeprav ne toliko važen slavnostni dol. namreč skupno kosilo v staroslavnem “kanonu ” pri Didiču. Poteklo ie v nnilopši har-moniii in splošni zadovoljnosti. Izmed številnih prisrčnih napitnic je treba zlasti omeniti krepke besede čokovniškega domačina g. Valent. Lapajneta, ki je čestital p. novomašniku, staršem in vsej soseski. čekovnikarji so na ta dan ros upravičeno ponosni. O. Felc ie imenovan, za župnega upravitelja v Rtržiščih v Baški dolini.
Na Krasu je bila nova maša. 2. junija ie daroval prvo daritev v Avberiu na Krasu Dominik Pegan, že tretji duhovnik iz malih Ponikev. od koder sta že tudi dva Zlobca duhovnika. Bil je dan velikega vesel ia za celo okolico.
V Podbrdu je v nedeljo 26. maja umrl g. Ivan Torkar, ki je več desetletij vodil tamošnii poštni urad in bil zato splošno znan pod im en m pošta. Pokojni je b"l eden izmed tistih mož, ki je pred dobrim
i idstoletjem začel sodelovati pri podvig:: naše narodne zavednosti in je tudi na ge. spodnrskem polju vneto pomagal graditi našo narodno samobitnost. Bil je pošten, veren Slovence in se je vso življenje udoj stvoval kot odličen pristaš katoliške narodne misli.
Novo pokopališče v Idriji. V nedeljo 26. maja je bilo blagoslovljeno naše novo pokopališče. Cerkvene obrede je opravi! dekan g. Carlet. Slovesne blagoslovitve, nri kateri je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor, so so udeležili številni zastopniki oblastev in velika množica ljudstva. Lopa pokopališčna cerkev bo posvečena Materi božji. Njena slika že visi y oltarju.
CERKVENI VESTNIK
1. sept. Maša na Patemalu za Ivana Mermoljo. Molitve na Patemalu.
8. sept. Maša ob 10.45 v kripti Santa Rosa za stariše Rojc.
Molitve na Patemalu.
16. sept. Maša na Patemalu za Jerneja Milharčič.
Molitve se ne vrše.
22. sept. Maša na Avellanedi za Jožefa Semga. Molitve na Patemalu
29. sept. Maša na Patemalu za stariše čuk.
Molitve na Patemalu.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
Tudi svetni duhovniki imamo dolžnost iti na duhovne vaje vsaka tri leta. . . Še premalo je, ker prav zato je med duhovščino toliko neduhovskega, ker se ne Potrudijo vsi dovolj, da bi vedno ohranili pravega duha Kristusovega.
Salezijanski duhovniki v Rio Negro so pa. dobri apostoli. Saj morajo večinoma živeti v prav apostolskem uboštvu, in velika razsežnost njihovih župnij jih žene k neprestanemu gibanju.
Cipolletti...
Pa ne mislite, da tamkaj ni Slovencev!
Seveda so. Tamkajle! Tista hiša!
Zares. Prav lično domačijo so si postavili.
Ljubeznivo naju je sprejela gospodinja, začudeno
Torej, čaj je bil gotov, da z njim preženemo prah in hripavost, katero mi je dala hitra vožnja.
Kar na mizo! Izvolite, “padre Gladiš!” tako mi je samozavestno pokazal prostor gospod.
Čuden priimek sem dobil, tako sem pomislil, ko mi je prišla na misel neka lepa povest, v kateri je glavna junakinja nič več in nič manj kot neka “Gladiš”... Bom pa “Gladiš!” Saj je vseeno.
Pa sem jaz prav zadovoljno čaj pil. Gospod je bil pa še bolj vesel, da je tako srečno zapomnil moj priimek. Bog ve, če nebom dobil jutri od njega kakega pozdrava na ta naslov.... Morda se pa celo jezi, ker mu na že poslane pozdrave še nisem odgovoril... “Gladiš” ali pa “Hladnik”’.. le kdo bi se za črke prepiral,
mmmstm
V	dneh od 15 do 22 septembra bom obiskal rojake v Rosariju, Cordobi in Parana po sledečem programu:
V ROSARIJU bo sveta maša v kapeli pri šolskih sestrah v ulici Cordoba 1646 v PONDELJEK 16. sept. ob 8 uri — v SOBOTO 21. sept. tudi ob 8 uri.
V	CORDOBI v TOREK 17. sept. ob 9 uri; v SREDO 18. sept. ob 8 uri v cerkvi LAS MERCEDES (Beli menihi) dve kvadri od glavnega trga.
V	PARANA v PETEK 20. sept. ob 8 uri v cerkvi SV. MIHELA.
Vsi rojaki imate te dneve priliko pred in po maši, da opravite sveto spoved in sprejmete sveto obhajilo. Nikar ne zamudite lepe prilike. Saj prav zato grem na to pot, da bi dal priložnost za božje stvari tudi tistim, kateri ste bolj daleč od Buenos Airesa.
Ob tej priliki se lahko opravijo tudi krsti.
Če pa ima kdo zadevo kake poroke, prosim, da naj mi to že preje sporoči v Buenos Aires!
V	ROSARIJU se bom zadržal v ponedeljek (16, sept.). V CORDOBO bom prišel z vlakom v torek ob 8.30, nakar bo sveta maša. V sredo bom ostal v Cordobi; v četrtek zjutraj bom odpotoval
z omnibusom v SANTA FE, kamor bom prišel ob 12,20. Prosim rojake, katerim bi bilo mogoče, da se pozanimajo, kje ima postajo mikroomnibus Cordoba—Santa Fe in bom zelo vesel, če bom našel tam kakega rojaka.
V PARANA bom odpotoval še isto popoldne in imel v petek 20. sept. sveto mašo pri Sv. Mihelu ob 8 uri.
Isti dan popoldne bom odpotoval v Rosario, kjer bo v soboto 22. sept. sveta maša ob 8 uri pri šolskih sestrah.
VSE ROJAKE po teh krajih prosim, da bi mi ob tej priliki poravnali tudi naročnino za Duhovno Življenje.
Menda smem pričakovati, da mi boste pridobili tudi kaj novih naročnikov, ki jih bom ob tej priliki spoznal.
Upam, da mi ne bo nihče vzel na slabo, če opozorim, da je tako potovanje združeno tudi z mnogimi stroški, posebno še, ker si moram doma poiskati in plačati namestnika. Gotovo boste veseli doprinesli vsak nekaj za kritje izdatkov.
Tako vas vse prav toplo pozdravim in kličem: “Na svidenje!”
JANEZ HLADNIK, iselj. duhovnik.
E

?? strmeli otroci. .. Škoda, da si nisem vzel fotografije, SaJ na pliki bi si ohranil obraze in drugim bi jih lahko fpkazal, ko sem bil že tako površen, da si niti priimka niseni zapisal. Zappmnil sem si le to, da je njej ime Ma-1('ka. .. Njega ni bilo doma. Škoda, da niso prišli nn-s ednjo nedeljo v Cinco Saltos!
Med tem je pa že zavrel krop v župnišču, da bomo p1 čaj... čaj, pa v tisti vročini, bo kdo rekel. Da rav nekaj vročega jebilo treba poslati po luknji, da 8e oplakne prah, ki sva ga z gospodom Ludvikom tisti t,an požrla.
Z gospodom, ki je župnika nadomeščal, sva se že Cznanila preje. Po vseh formalnostih sva sedrug druge-tlu Predstavila.
Murphey je njegov priimek. Jaz sem pa svojega
Povedal.
k- vem... malo teško si ga bom zapomnil: “gla.. . -ja • hadnik”... tako je zlogoval z željo, da bi raz-6n m čudno uganko mojega imena.
. *ega smo tukaj vajeni, da nas vse drugače imenu-1°, kot so nam doma rekli... Paciencia.
če pa imamo vsi ljudje nosove sredi obrazov... razen / onega žiberšana, ki ga mu je menda konj odgriznil, kot/ pravi povest. ..
NOVI OBRAZI
Med tem se je ustavil pred hišo auto.
Šinigoj bo! je menil g. Ludovik.
Zares, bil je on.
Pogledal sem moža, ki sem ga zjutraj slišal po telefonu. Lani sem ga videl v Buenos Airesu, ko me je kar trdo prejel, kako je to, da na vse kraje grem, samo v Cinco Saltos se ne pokažem. Sedaj sem stal pa pred njim.
Velik, stasit mož je stal pred menoj. Videl se mi je bolj visok kot lani.
“Sedaj pa verjamem, da ste mož beseda!” tako me je pozdravil.
Jaz ja tudi vam. Za pol devete smo rekli in prav tista ura je, tako sva si podala roke, na to smo stopili v župnišče, da še njemu postrežemo s čašo čaja.
Pol devete? Pa je bil še dan?
Dosti ga je šebilo. Toliko že še, da smo stopili še k Gorupovim.
Kdo pa so to?
V Cipoleti jih pozna vse. Kar po mehanikih vprašaj. Pa če še poveš, da so “Yugoslavos”, bo vedel zanje vsak otrok.
Tudi meni niso bili povsem neznani. Saj sem imel zanje mnogo pozdravov iz Bahije Blanke. Žena Novakova jex sestra obeh bratov Gorup, ki imata v Cipolletti mehanično delavnico. Samo tega nisem vedel, da jih bom tako lahko našel... Pa, saj si nismo bili povsem neznanci. Saj smo se pred dvemi leti že tudi srečali, ko sem se mudil v Bahiji Blanki.
Pozdravili smo se, toda na hitro, kajti v deželo je hitela noč. Nas pa je pot še isti večer vodila v Neu-quen. Treba je bilo namreč pohiteti, da ne bo prepozno. Naslednje jutro je treba že odpraviti sporočilo v Plaza Huincul, da bo tam za Slovence maša v pondeljek.
Da. Tamkaj je še tako, kot po Poljanski dolini, koder je hodila pošta vsake tri dni....
Pa tudi tega nemara nebo vedel vsak, da spada Plaza Huincul v faro Neuquen, pa tudi to bo nemara neznano komu, da v Plaza Huincul ni nobenega duhovnika za 5000 kristjanov... in da je to tja iz Neuquena celih — 200 km.. . Kaj, da jeto nekaj! Torej 200 km daleč mora iti kaplan iz Neuquena na podružnico v Plaza Huincul in že v petek mora z doma, da je tam v nedeljo maša....
Prav zato je bilo pa treba še tisti večer pohiteti v Neuquen, da ponese drugo jutro kaplan sporočilo do naših ljudi, da bo v pondeljek maša ob 8 uri.
Torej v Neuquen. Samo čez vodo Neuquen je treba.
Tamle! jelcazal gospod Pernišek.
Kaj je tamle? sem vprašal.
Sedaj nič posebnega. Toda bilo je. Lani. Saj me .je sram, pa za zabavo je dobro. ... ko sem se vozil s kolesi zgoraj. . .
Kaj je pa bilo? Tamle notri pod nasipom železniškega tira?
Vsporedno gresta čez reko dva mosta: železniški in novi cestni most, ki je ponos cestnih del v republiki.
“Bilo je tedaj, ko sem imel prvič v rokah auto, tako je nadaljeval g. Pernišek. Pač sem znal pritiskati gumbe in vzvode in vedel kako je treba; na ravni cesti, kadar je prazna, je otročje lahko voditi auto, toda če ti kar naenkrat stoji pred vozom krava, pa res ne veš, na kateri knof bi pritisnil, da ne bo kaj grdega.
Pa se je kaj nevšečnega zgodilo? Ali se je žival ustrašila?
Vrabca je! Rogove je nastavila. Saj niti ne vem kako je bilo. Le to vem, da sem kar naenkrat stal poleg moje “kočije”, ki je ležala s kolesi zgoraj. Motor je brnel, kolesa drvela. . . tako kot smo včasi otroci zvra-čali kak voziček, da smo potem kolesa vrteli. Pesjansko je bil prizor smešen pa tudi čudovit, ker jaz sam si ne znam razložiti, kako me je moj angel varuh potegnil iz kočije, kako je vse minilo čisto brez nesreče. Prišli so ljudje in mi pomagali na cesto.
Ali je bila tudi tedaj žična ograja? sem vprašal, ko sem videl gosto mrežo bodeče žice pod cesto.
Zato sem se tedaj malo menil. Moj avto pa še manj. Potem šele sem opazil, da bi bil moj auto dober tudi za vojaški tank.
No, ja. Tako. Od kraja se kar nisem upal priti sem, sedaj so pa ljudje že pozabili. Jaz sem se pa med tem že tudi navadil volana in sedaj vozim tako, da imam vedno kolesa spodaj... je končal Pernišek.
SEDAJ PA DOMOV
Dolg je bil dan 18 januarja, še sinje jasno nebo ga je podaljšala za nekaj minut in poletna ura ga je je potegnila; toda davno je že ugasnil dan in si je moral naš konj sam utirati pot skozi temo. Tako smo jo rezali, da je kar frčalo na vse strani. Saj smo pa imeli tudi dosti široko pot. Ni sicer kaka asfaltirana avenida, ki vodi v Cinco Saltos, toda široka pa je cesta kot Paseo Colon v Buenos Airesu. Bilo je že ob 10 h.
Tukajle, je pokazal Šinigoj, smo na “4 esquinas”. Tri naše družine žive tukaj. Že smo šinili dalje. Tale pot drži v “Beaulieux”; tamle notri žive Brugerjevi.
Ob cesti je šepetal kanal, ki nosi rodnost sadovnjakom in polju.
Hop! Zaškrtalo je. Zagrabila je zavora. Pred nami je zableščala dolga vodna lisa.. . Počasi smo šli dalje. Voda je predrla rob kanala, ki teče nad višino ceste. Kmalu smo prebrodili zalito cesto in še nekaj dalje, pa smo zavili skozi odprto leso.
Tukaj smo, je oznanil Šinigoj. Torej dobrodošli na moje mdomu. Samo zastran postrežbe pa ne vem kako bo. Samo mati so doma, žena je pa odsotna in otroci tudi. Pa nekaj bomo menda že dobili za večerjo.
No, ni bilo treba nikakih opravičil. Saj je bilo vse lepo na mestu. Le ura je bila že pozna in smo ugotovili, da smo že ob enajstih. In jutri zjutraj moramo biti pa že spet zgodaj na nogah, kajti ob 7 uri moramo biti že v Cipoleti.
Saj bi se že zadržali v prijaznem razgovoru, človeku je vse novo? vse zanima. Toda lahko noč!
Pa ni bilo spanca. Skozi okno je šepetala pesem drevja, ki je šelestela v lahnem vetriču. Le pasji lajež je za hip presekal svečano nočno razpoloženje. Šele polagoma so se uredili mnogoteri vtisi celega dneva in tedaj sem zaspal, pa še je bilo treba na noge.
Saj bo skoro 7 ura... pa taka noč! Pesjana vendar, sem začudeno gledal na uro. Pa je res in ura teče... Seveda, če je pa ura poletna, torej za 60 minut naprej, a sedaj pa še 35 minut zemljepisne razlike... Šinigoj je' pa že tudi imel gotovo vse in smo kar sedli.
Naj hrže se ne vidimo do noči, tako smo se poslovili.
Brzeli smo spet. Saj drugega nam ni kazalo. Kako
Še je bila noč, pa že skoro 7 ura. ne bi, če se je pa mudilo. In še tam naprej nam je drugi auto tak neusmiljen prah kuhal, da si je bilo treba pomagati. Šinigoj je svojega voza vajen. Kar naenkrat smo menjali vloge in je kar naenkrat ostal daleč za nami oni vozač. Šli smo pa res kot Elija. 80 km je kazal brzomer.
V Cipoletti nas je pa že čakal dan. Najprej je imel mašo P. Pernišek.
Med tem je pa oživelo pred cerkvijo. Prišel je Šinigoj in mi sporočil, da so prišli Bruggerjevi.
Zares. Menili so, da pridem z vlakom, ki prihaja tisto, uro; ko me niso tam našli, so se oglasili pri cerkvi-Res smo se srečavali. On je Švicar. Ljubeznjiv mož, ves naš človek. Samo govoriti ne ume po naše. Žena Milka Čujec je pa iz Trsta iz Skednja. Doli v Cinco Saltosu je našla prijazen dom. Le slovenske besede in pesmi bi si želela in zato je tako željno pričakovala mojega napovedanega obiska. Dogovorili smo se, da pridem k njim na večerjo.
Dnevni program je bil že kar preveč izpolnjen.
Najprej po maši sva šla s Perniškom na zajtrk k neki španski družini, do katerih sem imel posebna naročila od njihovih iz Bucnosa. Nato je pa naša pot Pe' ljala v Neuquen.
PRI GOBERNARODJU
Kilo ve, morda sc pa le razreši zadeva potovanja v J Bariloche. Saj pravijo, da vozi službeni avijon. Morda bi se pa človek obesil nanj, če bi “ujel” za roko “kake-, ga strica ’
Saj veste kako je tukaj. S priporočili se marsikaj nemogočega doseže.
In ta stric, kdo pa naj bof
Sam gobernador teritorija Neuquen. Res je bil moj talar kaj malo primeren za tako visoke obiske. Siromak je kar sivel, pa ne od let, ampak od prahu, ki je grizel v črno tkanino.
Toda, pravijo, da ne more nihče na avijon kot potni! Torej kot misijonar in s priporočilom takega strica ho pa morda le kaj.
Pa tudi iz tega prosa ni bilo kaše.
Saj nihče niti ne ve ne, kdaj tisti avijon hodi in hi bilo treba brzojaviti v Palomar, kjer je vojaško letališče in od tam dobiti dovoljenje. . .
Kaj hočemo. Saj ni pasja smrt, če koza crkne... Pa nič. Saj ob 9 uri gobernador najbrže še tudi ni vstal...
Napravili smo le nekaj ovinkov po Neuquenu. Mesto samo je mlada ustanova. Pa vendar so mu na široko začrtali ulice in veliko površino. Kdo ve, kako imenitna bo še postala ta “prestolica”. Da, prestolica. Saj je glavno mesto teritorija Neuquen, skozi čigar deželo teče istoimenska reka, na jugu pa jo meji bistra reka Limay.
Pa ne mislite, da je to mala deželica. Marsikako slovensko domačijo bi lahko postavili v njene poljane. Saj meri 94.000 km2 na katerih živi nič več. kot 53.000 prebivalcev. Večina dežele je brezupna puščava. Na zapadli meji na Čile. Tamkaj so ob vodah nekatere lepe dolinice, vzhodni del pa more služiti kvečjemu za ovčjo pašo. Pa še te morajo imeti več kot 40 danske poste.
Pač pa vsebuje ta dežela precej rudnega bogastva. So dobri premogovniki, veliki petrolejski vrelci, celo zlato pridobivajo. Večina prebivalstva pa živi od drobnice, ki jo pasejo potomci araukanskih Indijancev.
Mestu Neuquen sodijo Statistike 7500 prebivalcev. Ne vem kje bi jih bilo toliko. Toda dovolj jih je, da dajo njihove ure opravka kar dvema urarjema.
Le kaj nas ti zanimajo, bi rekel kdo.
In vendar nas. Kako ne, če je pa pri enem imel uro v popravilu P. Pernišck in sem šele tedaj prav razumel, zakaj da je on snoči še manj spal kot jaz. Skrbelo ga je, koliko je ura, ker ni imel kam pogledati.
Pa to ni še vse. V Neuquenu imamo namreč tudi slovenskega urarja in to g. Gorjana, doma iz Gorice. Kako sc je mož začudil, ko je dobil naš obisk. Pa so menda že nekateri drugi Slovenci v Neuquenu, toda ura je hitela in pri Gorupovih ne bo prav, če zamudimo obed, še preje moramo pa obiskati nekatere druge družine, zlasti one na “Cuatro Esquinas”.
KROMPIRJEVA ZGODBA
Nekako na sredi pota med Cipoletti in Cinco Saltos So se naselili nekateri naši. So Istrani. Z veseljem so nas sprejeli in tudi za nedeljo smo jih povabili v Cinco Saltos na misijon. Pernišku j c bilo kar vse znano.
‘‘Kako bi ne vedel, če sem pa tukaj le v hiši že mašo imel, tamle sem krstil dete, pri oni hiši sem sina pokopal. ...” tako je zavrnil moje presenečenje.
Bilo je to oni čas, ko je bil kaplan v Neuquenu in je pritekel na pomoč tudi župniku v Cipoletti, kamor spada tudi Cinco Saltos in vse drugo do Almirante Cor-dero.
Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II., ki slavi
6. septembra svoj 17 rojstni dan. Vsem Jugoslovanom doma in po svetu je on simbol naše domovine Jugoslavije.
Tukaj le pridemo pa k hiši, kjer boste lahko poku-slili breskve, je pripomnil najin vodnik Šinigoj, ko smo stopali k Pamiču.
Kako? Samo pri njih rastejo?
Letos že. Povsod drugod jih je vzela slana.
Tako smo obiskali tiste družine, ki so bile tam v bližini in seveda pokusili tudi kak sad in kako kapljico domačega pridelka.
Da, mi smo takole pohajali in povsod imeli takoj mizo pogrnjeno. In tudi cc bi ne bila. .. Saj so zorele hruške in na kupe jih je bilo povsod. Tudi brez pogrnjene mize se je lahko živelo.
Toda, kaj bodo rekli pa pri Gorupovih, kamor gremo k pogrnjeni mizi.
Zares, saj je že davno poldne!
Pa smo spet sedli v našo kočijo in zdrčali v Cipoleti kjer nas je čakala bogato obložena miza. Nič se ni razjezila naša gostiteljica in kar takoj smo bili za mizo. Pa tudi pokrižali smo se in molili, da vidim, če še znajo očenaš. Saj človek tukaj tako lahko pozabi na božje stvari in tam doli v oni deželi, kjer imajo komaj 4 duhovnike v deželi, ki je za pol Kranjske, kjer zvonov ni, in če so, ne pojo ampak veka j o... lvdo pa naj potem ljudi še spomni na molitev in na očenaš. . . Pa so ga znali in ga še molijo.
Dobro smo se oskrbeli in kar dobre volje smo bili, ko smo se poslavljali. Toda poslovili se nismo. Kar skupaj gremo, tako smo se dogovorili. Ne daleč od tam, v Gral. Fenandez Oro žive tudi naši ljudje.
Kar dva voza smo napolnili. Tudi Gorupov Pavle ima voz. Pa če bi ga ne imel; kaj njemu zato! Saj bi si ga naredil. Iz repe bi si napravil automobil, tako se zdi človeku, kadar ga vidi, kako je izvlekel iz ropotarnice stvor na kolesih... Pa da ste ga videli kako je šlo. Kot Elija! Pognal se je po prašni cesti, da ni bilo videti nič drugega kot dolg oblak prahu, in — to je je bila dirka! Šinigoj sc pa tudi ne da, in smo šli kot blisk.
Kmalu smo zavili, pa spet zavili in že smo stali pred odprto leso.
Ob 2 uri popoldne! Sonce neusmiljeno žge. Še muhe so šle v senco in psi so zadremali. Toda Gorupovi so tamkaj že stari znanci in kmalu je bila skupaj cela čakra.
Ne, tega ne morem reči, ker je velika kar 50 ha in je daleč tja na ven raznežena; njeni stanovalci so se zbrali okrog nas.
Začudeno so pogledali. Pa smo se takoj sporazumeli. Saj so vedeli že za moj obisk. V Naši Slogi so o tem brali. Pač edina družina, ki je imela hrvaški list. naročen. Tamkaj so že brali, da pridem na jug in so bili takole od daleč v nadi, da se morda snidemo.
Toda takole! tole uro! Ne, gospod! Morate priti še enkrat, da bomo napravili lep praznik, bomo jagnjič-ka spekli.
Pa tudi brez jagenjčka, pečenega na ražnju, smo bili veseli. In kako bi človek ne bil vesel tako lepe družine. Štirje bratje Beziči s svojimi družinami, ki so doma iz otoka Šolte pri Splitu, žive v božjem miru in slogi med seboj. Kar ima eden imajo vsi, kar pridela eden je za vse, kadar nima eden, so si edini tudi v tem. Štirje, štiri družine, Le eden od njih je ostal vdovce, pa s«, si tako lepo složni med seboj, da je njihova edinost premostila tudi tisto vrzel. Fantje in dekleta in drobna deca so nas obdali od vseh strani, pa smo si napili na zdravje sebi in domovini.
Štirje bratje Beziči imajo v najemu celo kinto. Skupaj jo delajo, skupaj sadove dela uživajo. Marsikatero trdo uro so morali preživeti, toda v štirih so bili dovolj stanovitni, da so prebolile začetne tečave. In kako iznajdljivi so. Le škoda, da se jim ?ii poskus prav obnesel.
Semenski krompir se naroča pogosto iz Holandije. Toda, tako, so si zamislili bratje Beziči, kaj pa če bi poskusili z jugoslovanskim krompirjem! Pa so ga naročili naravnost iz Ljubljane od Gospodarrske Zveze. Cel vagon, ki naj bi ponesel slavo slovenskega krompirja tudi čez daljno morje! Toda tista slava je bila “krompirjeva”. .. Poskus se ni obnesel. Naš krompir ni doživel zmagoslavnega pohoda... Polom sicer ni bil po-polen in pridelek ni bil slab, toda na potu se j( krompirja toliko uničilo, da so komaj dobili nazaj denar, ki so ga za poskus tvegali, krompirja je pa komaj ostalo kaj za solato, potem ko so odprodali, kar je bilo izdatkov. Delo je bilo pa izgubljeno.
Zares dobri ljudje ti Dalmatinci! Trdo jim gre še, ker njihovi nasadi so še mladi, polje pa ne rodi tako obilno, toda več kot denar je vredna edinost in medsebojna ljubezen, tako da imajo s seboj tudi domovino. V senci šumečih topolov, med dolgimi vrstami bohotne koruze, med krompirjevimi nasadi jim teče mirno življenje, in brez strahu gledajo v bodočnost, ker za na mizo bo še vedno kaj pri hiši. Ko bi bila le tudi čakra njihova last.. . Pa zaenkrat jo imajo le v najemu... Toda, kaj bi si človek težil življenje s skrbmi, ki ničesar ne prineso in tako smo bili veseli vsi:	midva s Perni-
škom in Šinigoj, ker smo našli tako dobre ljudi oni pa spet, da so se lahko pogovorili kaj o naših stvareh, da so zvedeli kako novico iz daljne domovine.. . “tamo da-leko, daleko, kraj morja, tamo je selo moje, tamo je ljub a v moja”.
Še do drugih naših, ki so njihovi sorodniki smo tudi stopili. Pa smo imeli opravek, da smo prekrižali globoke jarke. Pavletov voz je smuknil čez kot mačka... seveda on dobro pozna tiste jarke, mi smo pa kar pogledali in .je bil opravek, da smo se prekotalili čez.
Tudi Jureta smo dobili doma, ki je bil tudi našega obiska vesel in še tembolj, ker je njegova mala deklica bila nekam slaba in še krščena ne...
Prav prav! Saj smo tudi misijonarji, pa jo bomo pokristjanili v nedeljo v Cinco Saltosu, če je prav vam, tako sva odločila s Perniškom. Toda kdo ve, če niste tudi stari potrebni misijona!
Malo nasmehnil se je Pavel, pa tudi Jure je priki-
mal, da bi bilo nemara kar prav, če bi tudi starejši sprejeli kake zakramente.
Zatorej na svidenje v nedeljo, tako smo se poslovili, kajti treba bo še naprej ali bolje nazaj, kajti danes je že petek in treba je poskrbeti za nedeljo, da bomo tudi kaj zapeli.
PET SLAPOV
Da, da, to je bila skrb, kako bo v nedeljo! Zatorej j c; bilo treba kar pohiteti.
P. Pernišek je ostal v Cipolettiju. S Šinigojem sva pa zdrsnila v Cinco Saltos. Da. To pot pa prav tja, naravnost v sredo vasi.
Vas je to. Pa vendar ni brez življenja. Saj ima vsega. Od železniške postaje pa do hotela, od brivca pa do be katere imajo svoj glavni posel ob času trgatve: to peka in mesarja, velikih in malih hiš. Zelo vidne zgrad-so vnovčevalnice za sadje.
Velikih in malih hiš pravim. Posebno vidna in vab-med šelestečimi topoli stoji ljubek “čalet”. In najmanj-ijiva je “departamento de riegos”. V lepem zelenju ša hišica? Kaj bi mislili katera je? Božja hiša je to.
Že na kraju vasi sameva ponižna kapelica. Trava raste okrog nje...
Malo nad vasjo se dviga strma ježa, ki obroblja celo gornjo dolino. Strmo raste žalostna goljava v srednje visoko brdo. Gori v rebri se je naselila tovarna, ki pridobiva gips iz tamkajšnega grušča.
Na podnožju je pa speljan veliki kanal, ki dovaja vodo rodovitni “gornji dolini”.
Že od daleč se sliši hrumenje vodnih mas. Torej bodo res vodopadi, tako je pričal šum, ki je že zmagoval brnenje motorja, ko sva s Šinigojem zavila tjakaj v gozdiček, ki zakriva pogled na strugo.
Zares! In zakaj ? Kaj je bilo teh slapov treba, ko je pa vendar voda zajeta gori više, kakih 20 km dalje v Contraalmirante Cordero. Pa stvar je kaj naravna. Vodo so zajeli tako, da imajo vsak čas zagotovljeno zadostno množino vode. Zaradi tega so morali dvigniti gladino do primerne višine nad jezom. Ker je pa voda tako prišla preveč visoko in bi po dovodnih kanalih drla s preveliko silo, je bilo treba znižati vodno gladino, zato spuščajo postopoma vodo po peterih slapovih, kateri sc dali ime vasi Cinco Saltos, ki je zrastla ravno pod navedenimi jezovi. Seveda je vse natančno preračunano. ■V velikem jezu, kjer je zajeta voda reke Neuquen imajo vse natančno odmerjeno, koliko vode je treba spustiti skozi zatvornice, da je vodostaj vedno enakomeren in da nimajo odjemalci vode po gornji dolini nobene skrbi radi morebitnih sprememb in zato lahko vsakdo čisto mirno spusti vodo zvečer na svoj vrt in gre k počitku. Divje se peni in vre voda. Silne množine grmijo v betonirane tolmune in pritiskajo na cementne stene struge; malo dalje pa se spet vlivajo čez nov jez in tako petkrat, dokler se vodni tek ne umiri v bistro tekočo reko, ki še vedno hiti naprej s precejšnjo brzino. Vodi se mudi v zelene vrtove, polje in sadovnjake.
Brez dvoma je tamkaj najromantičnejši kotiček cele “gornje doline”, zato so pa tudi zrastle nekatere lične hišice tam okrog, ki očitno služijo gospodi, da pride tjakaj na oddih.
KAKO BOMO PA ZAPELI?
Jaz vem za deželo, prelepo slovi,
Vsak kdor jo pozna, jo visoko časti.
Slovensko deželo jaz v mislih imam, nikdar je visoko dost čislat ne znam,
Zatorej, zatorej resnično povem, slovenski deželi enake ne vem...
Tako nekako se glasi pesem, na katero me je spomnil pogled na ta lepi kotiček, ki se prostira tam okoli kanala v Cineo Saltosu; še dalje se mi je pletla pesmica, ki poje:
Pošteno veselje povsod je doma,
Slovenci povsod so vesel’ga srca...
Zatorej je treba poskrbeti, da bomo tudi v nedeljo imeli res nekaj prav po naše, en dan slovenskega veselja.
Toda kako naj bomo veseli brez pesmi... Zato je bila skrb, da se pripravimo tudi na to. Vem, da očenaša še niso pozabili! Pa tudi kako božjo pesmico bodo še znali! Toda na koga naj se obrnem?
Gospa Mila in gospa Ivanka sta preveč oddaljeni od središča Cinco Saltosa. Da bi oni dve kaj več kot prislonili s svojim glasom k skupnemu petju, bo nemogoče, tako sva presodila s Šinigojem. Treba je poiskati bliže, kamor se lahko zbero k vaji.
Toda kje bo to?
Najbolje bo, da stopite do Bitežnikovih in do mojega brata Franca. Njegova žena Slavica je pevka, tam žive Saksidovi; Štefanija je pevka, Bitežnikov! tudi.
Toda tudi za to je treba poskrbeti, kje bi se zbrali skupaj" v nedeljo popoldne in kamor bi vse povabili, ki od drugod pridejo, to sva ugibala s Šinigojem, ko sva hitela skozi šumeče topole.
Zakaj ne bi napravili kar pri vas, Šinigoj ? sem menil jaz.
Se mi ne zdi najprimerneje. Nekako bolj v sredi je pri Bitežniku in bolj blizu cerkve je in vsi naši vedo prav dobro za njegovo čakro, tako je menil Šinigoj in obstal pred vhodom k Bitežniku.
Zavila sva skozi leso. Skrbno obdelan polje naju je pozdravilo ob vhodu, malo dalje tam pa so zorele že hruške in rdela jabolka, tamle na kraju pa se skriva med topoli prijazni dom.
Marsikatero leto je bilo treba trdo delati pod drugim gospodarjem, tako je pripovedoval Bitežnik, toda letos sem že na svojem gospodar. Seveda se ne morem postaviti s takimi vrtovi kot jih imaš ti, sosed.
Nič se ne toži, je pristavil Šinigoj. Le glej kako lepo ti že zori vrt! Pa sedajle imava midva eno drugo zadevo: če ti je prav, bi napravili pri tebi v nedeljo skupen “asado”. Jaz in moji bratje, tukaj le sosed Ter-čič in drugi, kar nas je tukaj v Cineo Saltosu, tudi Brugger bo zraven, bi prevzeli skrb za strošek in bi se tukajle pri tebi zbrali. Prostor imaš lep, sence dovolj kar treba več, se bo preskrbelo.
Kmalu je bil Šinigojev predlog sprejet, nakar sta onadva prevzela skrb za vse potrebno, jaz pa sem stopil dalje do Franca Šinigoja.
Prijazno me je pozdravila gospodinja.
Saj se menda poznamo, sem se domislil njenega obraza.
Seveda, je pojasnila. Lani v Buenos Airesu na hotelu Pacifico smo se videli. Dobrodošli med nami. Tako zelo smo si želeli vašega obiska.
Danes se pa zares vidimo in zelo sem vesel ljubeznivega sprejema.
Takoj je imela skrb s čim naj bi postregla, toda preje je treba pohiteti zaradi petja.
Saj ne znamo. Smo vse pozabili!
Kako vendar: “Slavec” ne pozabi peti; še ob pol noči in zjutraj ob treh mu dobro gre.'Vi ste pa Slavica... Malo boste že znala žvrgoleti.
Žvrgolimo vsak dan, toda v nedeljo bo treba zapeti, če he, se nam bodo kosi smejali. Ne vem, kako se
V slivovem vrtu
bi dalo kaj napraviti, tako je prevdarjala Sinigojeva Slavica.
No, pa se nismo ustrašili težav. Saj bodo nazadnje vsi radi pritisnili, samo da bo kdo pesem vzdignil in tako smo sklenili, da naj se zberejo v soboto popoldne. Zofka, Štefanija in Slavica bodo prevzele skrb da povabijo še druge. Morda bo prišla tudi Saksidova Milka, Terčičeva, Vodopivčeva, Mila in Ivanka...
Bomo videli torej jutri. Toda za vsak slučaj je prav, da že danes določimo pesmi, katere bi ne bile pretežke.
Ko bi mi tukaj ne bili iz vseh slovenskih vetrov! Toda eni boste zapeli po dornberško, eni po briško, drugi bomo pa tako kot smo peli pri nas v Batah, je menila Štefanija.
Kar po slovensko bomo zakrožili, pa boste videli da bo lepo; tako smo zaključili in določili tiste pesmice, ki so se nam videle najprimerneje za večino.
Torej na svidenje jutri pri vaji!
SINIGOJEVA MAMA
Prejšnji večer smo bili tako pozni, da smo kar mimogrede pozdravili mamo. Saj je imela toliko posla z našo večerjo in potem je pa bilo mami že potrebno da gre k počitku.
Torej danes pa vtegnemo reči kako besedo, mama. Kako se vam kaj zdi v Ameriki? sem jo nagovoril vso zaposleno s pripravo večerje.
Ej v Ameriki! Saj ne rečem nič. Tri sinove imam tukaj, doma sem bila sama. Lepi vrtovi so okrog mene. Nič slabega ni zame... pa vseeno mi je bilo teško od kraja. Kako ne. Doma sem imela cerkev pred pragom. Vsak dan sem šla Boga obiskat, tukaj pa še v nedeljo ne grem k maši. Seveda, kaj bi hodila, če je pa ni. Imamo'kapelico doli v vasi, maša je pa ob petkih, pa še v petek ne vselej. Tako se človeku zdi, kot da smo živali in ne več ljudje, ko nikoli ne slišimo božje pesmi, ko nikdar ne pojo zvonvi, tako je razlagala mama med tem ko je pripravljala večerjo.
' Dela, tega pa imamo. Sedaj še posebno, ker gospodinje ni doma. Žena Antonova je namreč v Copahue v toplicah, hči je tudi z njo. Tukaj soseda, Vodopivčeva mi pride kaj pomagat.
Oh, ko bi bilo mogoče, da bi kaj večkrat pogledali jo slovenskega duhovnika! Vsako nedeljo lahko gredo vi doli do nas. Kako so srečni v Buenos Airescu, kjer imajo slovenskega duhovnika! Vsako nedeljo lahko gredo k slovenski maši. Po slovensko se tam poje, k spovedi lahko gredo in jim je tako, kot če bi bili doma 1 Tukaj smo pa tako daleč proč.

Na skrivaj si je utrnila mama solzo, ki ji je orosila oko ob lepih spominih in ob misli kako veliko veselje je človeku, če more tako moliti, kot je Bogu prav in duši v zveličanje.
Toda tudi doma ni več tako, kot je bilo, je nadaljevala. Kadar na bridkosti pomislim, mi pa ni žal, da sem prišla sem, kjer v lepem miru živim. Samo slovensko cerkev in pridigo in molitev in pesem in zvonove pogrešam.
Med tem je bila ura že kar pozno in sva se zato odpravila z Šinigojem na večerjo k Bruggerjevim, kakor smo se zjutraj dogovorili.
Gospo Milo sem kot naročnico Duhovnega Življenja poznal že preje. Oni večer sem zvedel šele, da je tržačanka, kateri je mati zapisala slovensko besedo tako globoko v srce, da je bila na svoje slovenstvo vedno ponosna in v Skednju nekoč tudi med najbolj vnetimi slovenskimi pevkami tako v cerkvi kakor v društvu.
Moža je dobila Švicarja.
Pa je ves Slovence: po srcu in mislih in kar teško mu je, da mu slovenska beseda ne teče, da bi ženi tudi s tem napravil kaj veselja.
Njihova čakra je med starejšimi v Cinco Saltosu in zato tudi bogata vsakovrstnega sadja v polni rodnosti. Žal je bila luna premajhna, da bi nam dovolj osvetlila razsežne sadovnjake, ki so se šibili pod zorečimi viljamovkami in sladkimi jabolki ter sočnimi slivami.
Sedli smo za mizo in pokramljali o prihodnji nedelji pa tudi velikih političnih svetovnih problemih. Ko smo se poslovili, je bila ura že pozna, a kar me je bolj začudilo, je bil hlad. Kar mrzlo je postalo.
KJER PTIČKI PREPEVAJO
kat ek čas delajo... V soboto zjutraj so že žvrgoleli po Sinigojevem vrtu in me predramili v eno tistih juter, ki žive v rožnem spominu. Kar hitro sem bil na nogah in kmalu tudi na vrtu. Skozi visoke topole je mežikalo sinje nebo; lahen vetrič je šelestel skozi viseče vejevje. Par korakov* od hiše se prične lepo razrejeni sadni vrt. Sončno se smehljajo jabolka, ki rdijo gosto nanizana, kot da tvorijo bogate grozde. Preslabotna je veja, da bi sama vzdržala sladko breme. Treba je bilo dati oporo, katera varuje, da še drevo ne polomi pod težo, pa tudi da veter ne maja obloženih vej, ki bi s trenjem med seboj poškodovale dragoceno sadje.
Daleč tja doli se širi sadni vrt. Vrsta za vrsto jablane obložene z vabljivim sadjem: rdečaki, voščenke, bobovci, tofelčki, kanadke...
Tako bi govoril doma na sadnem vrtu... Šinigoj mi je dal pa drugačna imena.
Tole je “manzans deli čipsa ’, razkošen sad, ki se mu niti smejati ni treba, ker se ti smeje sam... To jabolko je tukaj za enkrat obveljalo kot najbolj rentabilno in ima še enkrat boljšo ceno kot povprečne vrste, ko tele tukaj “king david” in tale “yonatan”; tale jablana in prav tako sadje je imela, - sem postal pred leje.	’ f 'Ig
V Sinigcjevem sadovnjaku
Takole, pa prav takole se je na jesen smejala doma jablana in prav tako sadje je imela sem postal pred lepim drevesom; krasna jabolka so bila in še več vredna zato, ker so čakala celo cvetne butare. Ime so pa imele bolj kmečko. Kar “bobovec” so se imenovale. Tudi na sadnem trgu niso dosegla tiste vrednosti, kot bi jim jo človek po videzu prisodil. Sedaj pa vidim, da je tudi na sadnem trgu v veljavi — moda! Saj po vsem, kar vidim, mi je čisto jasn, da ni “deliciosa” nič drugega kot kranjski “bobovec”, tako sem presodil motreč lepoti čno sadje in Šinigoj je moje mnenje potrdil in podprl z dokazom:
Pred desetimi leti ga ni bilo sadeža nad hruške “Viljamovke”. Sto dreves je dalo že bogastvo. Danes je to sadje stopilo že na prav nizko niesto, ker so ga že preveč zasadili in ga je preveč na ponudbo. Zato je zgubilo tržno vrednst. Vedno se dobi med sadjarji kak Anglež, ki zna delati dobro propagando za svoje sadje in neumni meščani, ki prave vrednosti sadja ne poznajo nič, slede modi, ki jo narekuje kak petičen sadjar.
Tukaj le so pa hruške. Viljamovk nimam skoraj nič. Tulcajle so “avranske”, tistele so “zimske nelke”, ki imajo sedaj najboljšo tržno ceno med hruškami.
Zares. Človek se počuti doma, ko stopa po tem razkošnem sadovnjaku, ki je med tem že zablestel v miljon-skem blesku rosnih kristalov.
Dalje tam je bil mlad nasad, ki bo šele drugo leto ali pozneje nosil sladki tovor.
Pa bi se'zmotil, kdor bi mislil, da ves ta lepi sadni raj takole sam cvete in zori! Če zaviješ tja na ono stran hiše in pogledaš v “kolnico” boš kmalu videl vsakovrstnih priprav, katere morajo opraviti svoje delo preje kot se ti smehlja zoreče sadje. Tamkaj vidiš traktor, s katerim vlačijo po sadovnjaku škropilnico. Ni toliko ptičev, da bi mogli polton e ati razile škodljivce. Če bi bilo pa sadje piškavo, ni več trgovcev... In še koliko drugih priprav, katerih imen in uporabe ne vem, je videti tamkaj, in ki jih je treba tudi pridno uporabljati, da se sadje jeseni veselo smeje, tako sva videla s Šinigojem v shrambi vseh potrebščin.	(Dalje sledi)
Z BOMBNIKOM IZ AMERIKE V EVROPO IN NAZAJ
Velika bombna letala, ki opravljajo uničevalno delo v sedanji vojni, preletijo lahko brez pristanka 5000 km.
Družba Aircrafts Douglas v Kaliforniji v Severni Ameriki dokončuje bombnik, za kojcga izpopolnitev so se trudili štiri ta. Podrobnosti novega izuma in njegova oborožitev še niso znane. Letalo se uo imonvalo “B 19”. Tehtalo bo z gorivom vred 70 ton. Največji tovor bo lahko do-
segel težo 28 ton. Preletelo bo brez pristanka 10.000 km. Ta dolžina poleta bo zadostovala za prelet oceanov v obeh smereh.
Velikan ho imel štiri motorje, ki bodo razvijali 6000 konjskih sil in gonili tro-grilnc propelerje, ki merijo v premeru 5 m. Brzina bombnika sc bo gibala med ■‘120—400 km na uro. Posadka bo štela deset mož.
Sedaj je znano, da pošilja Amerika bas v zadnjih dne Angležem neprestano boj-
na letala, ki sama letijo čez Atlantski ocean. Novi Douglasov velikan pa bo zmogel dosti več in je tudi večji od slovitih Clipperjev, s katerimi vzdržuje družba Panameriean Airways redne prometne zveze čez morja. Takšen ‘ Clipper tehta ‘ ‘samo ’ ’ 41 ton, a največje ameriško prometno kopno letalo, Douglasovo “D C 4.., le 82 ton. Novi bombnik bo štirikrat večji nego znane ameriške ‘‘leteče trdnjave”. Prvo letalo te vrste bo stalo milijon dolarjev.
800 LET PORTUGALSKE
V evropskem viharju je doslej Portugalska še ostala miren kotiček zemlje. Toda njena zgodovina pozna marsikak vihar in pozna čase slave in propada.
Danes meri Portugalska 92.000 km2 s 7 milj. prebivalcev. Pomen te dežele pa je mnogo večji radi njenih kolonijalnih posesti, s katerimi se stavi v vrsto pomembnih držav. V Afriki ima 2.406.000 km2 zemlje z 8 miljoni prebivalcev. (Poleg nekaterih otokov dežele Angola, Mozambik, Guinea). V Aziji ima čez 1 milijon prebivalcev v nekaterih prednjeindijskih mestih (Goa, Diu, Damoa) na Kitajskem Makao in del otoka Timor.
Te kolonije so le ostanek nekdanje velike slave te pomorske dežele, domovine največjih pomorščakov.
Portugalska je značilno dinastična tvorba. Medtem je tako rekoč slučajno in je bila svoj čas prva pomorska sila v Evropi, nato pa je bila najbolj pozabljena evropska država, zdaj pa se spet trudi, da bi našla svoje mesto med velikimi državami.
Partugalska je značilno dinastična tvorba. Medtem ko so skoraj vsi drugi evropski narodi prvotno izšli iz plemenskega sorodstva, nakar je šele sledila zedinitev pod enim vladarjem, je naredila Portugalska to pot narobe. Iz majhne kneževine je nastal narod. Prav do 12. stoletja je bil kos zemlje ob Atlantskem oceanu, ki — so ga Rimljani imenovali Luzitanijo — nepoznana dežela, delno v rokah mohamedanskih Arabcev, delno združena z ostalimi deželami Iberskega polotoka.
Tri krščanske province: Navara, Aragon in Kasti-bja so bile začasno združene pod žezlom kraljev Fernand a T. in Alfonza VI. Francoski princ, grof Henrik Burgundski iz družine Kapetingov, se je oženil s hčerko kralja Alfonza VI., ki jedobila za doto zemljo med rekama Minho in Duero, z mestom Porto, ki se je proslavilo s “portskim vinom’’ in dala ime celo Portugalski. Henrikov sin, Alfonz, je nato razširil oblast daleč na jug, zasedel je Lizbono, ki je odtlej glavno mesto Portugalske, pobil je maverske kralje, ustanovil je vojaški red za odlikovanje Avis in je sklical Lamegu velik državni zbor, cortes imenovan, kjer je država dobila ustavo. Tako je leto 114,0, leto ustanovitve Portugalske, ki torej zdaj obhaja 800 letnico obstanka.
Krištof Kolumb in Vasco de Gama
Zaradi ugodne lege ob Atlantskem oceanu je postala Portugalska v 15. stoletju izhodišče za razna odkritja ob afriški obali, ki jih je zlati pospeševal Henrik “Pomorščak’’ in ki so bila leta 1498, šest let po odkritju Amerike, kronama po Vascu de Gamu, ki je kot prvi po pomorski noti priplul v Indijo, ki jo je Kolumb zaman iskal v Antiljskem morju.
Odkritja Vasca de Gama so spremenila Portugalsko v prvo pomorsko silo Evrope, Obale Afrike. Arabske, Indne, Malake do južne Kitajske, dalje Brazilija so bile v njenih rokah in so dale trgovski monopol za mnoge dragocene dobrine. To stanje velesile Portugalske pa se je na mah končalo, ko je 1. 1578 mladi krali Sebastijan v neki bitki v Maroku izginil brez sledu. Ker ni zapustil nobenih otrok, so se začeli spori za prestol, ki jih je španski kralj Filip II., kot močneiši, končal sebi v prid. Portugalska je kot samostojna država za 60 let izginila z zemljevida. Špansko nadvlado jepa prebivalstvo občutilo kot hudo breme in so bile večkrat prekucije. Slednjič se je 1. 1640 uprl ves narod, ki si je izbral pravilnega prestolonaslednika, vojvodo Braganškega, kot
•loa IV. za kralja. Med špansko nadvlado je Portugalska izgubila veliko kolonij.
Tako je zgodovina Portugalske skozi več stoletij zgodovina propadanja. V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja so bile večne revolucije, državljanske vojne in prekucije vseh vrst. Leta 1910 so prepodili kralja Manuela in so razglasili republiko. Vendar je zdaj 14 let nemoten mir v državi, ki je bila dotlej znana kot ognjišče nemirov. Leta 1926 je general Gomez da Costa, slično kot čez 10 let nato general Franco v Španiji, po kratkih pouličnih bojih razglasil diktaturo in čez nekaj časa je postal general Carmona državni predsednik, kar je še zdaj.
Pravi diktator pa že dolgo ni več general, ki je le za. zunanji videz, marveč mož, ki se ni prav nič vdeleže-val prekucije in ki so si ga šli generali iskat kot strokovnjaka, bil je še mlad profesor univerze Coimbre, namreč dr. Antonio Oliveira Salazar.
Salazar se je izkazal kot odličen finančni genij. Opravil je izredno umetnino, namreč to, da je uredil portugalske finance, ki so bile zmeraj narobe. Po njegovem prizadevanju je Portugalska plačala 3 milijarde eskudov dolga in ima še prebitek. Salazar je postal kmalu prva oseba v državi. Dal je vladi stanovsko ustavo in je bil prvi diktator, ki je ustanovil propagando za državno politiko. Štiri leta prej, preden je dr. Goebbels v Nemčiji prevzel svoje ministrstvo za propagando, je v Lizboni Salazarjev zaupnik, bivši lirični pesnik Antonio Ferro, ustanovil v Lizboni prvo ministrstvo za propagando. Gorska železnica pelje strmo navzgor na grič, kjer je njegovo moderno ministrstvo. Odondot je prekrasen razgled na Lizbono in pristanišče, kjer so nove o klopne križarke, ki jih je dala nova vlada zgraditi v mislih na nekdanjo pomorsko oblast Portugalske. Notranjost ministrstva je čim najbolj moderno opremljena, ondi so radijski aparati, kinopredstave in predvsem veliki plastičyni zemljevidi, ki hočejo zlasti še povedati, da ima Portugalska tudi kolonije in da. ni najmanjša oblast v Evropi.
“Portugalska ni majhna država” je bilo prvo propagandno geslo, ki si ga je izmislil spretni minister Antonio Ferro. In odtlej se taka gesla širijo med ljudstvom, fotografije krožijo okoli in celo davne ljudske balade “Fados” so za to, da opevajo slavo “nove države.”
Audi v inozemstvu nabira Portugalska pristaše za svoj novi režim. Tako tudi sedanje jubilejne slovesnosti prav tako uporabljajo v smislu širokopotezne propagande. Ob tej priliki so razdelili umetniške in književne nagrade in prvo, tako zvano Camoensovo (po naj večjem portugalske mpesniku Camoensu) nagrado je dobil angleški pisatelj John Gibbons.
Že od začetka 18. stoletja je Portugalska trdno zvezana z Anglijo, ki ni bila navzlic revolucijam in preku-cijam nikoli prekinjena. Nasprotno je postajala zmeraj bolj trdna zlasti še zaradi gospodarskih zvez. Ta razvoj sc je začel 1. 1702 s tako zvano pogodbo Methuen, po kateri je Anglija dajala Portugalski tekstilije, ta pa Angliji portugalsko vino. Glede na svoje bogate kolonije pa se Portugalska zaveda, da se more zanesti le na pomoč Anglije.
Glavno mesto je Lisboa, mesto na “7 gričih”, eno najbolj slikovitih mest v Evropi. Šteje 600.000 prebivalcev. Velemesto je tudi Porto z 220.000 prebivalci. Drugo mesto ne preseže nobeno 40.000 prebivalcev.
Tako pravi zgodovina — nihče pa ne ve za bodočnost !
DR. SALAZAR, PRERODITELJ PORTUGALSKE
Po hudih notranjih pretresljajih in borbah se je Portugalska nekako pred enim desetletjem znašla na novi poti. Začela se je rast k novi državni tvorbi, ki že kaže čudovito lepe uspehe. Prerojenje Portugalske se je začelo z možem, ki ima danes naslov “prenovitelj Portugalske’’ in se imenuje Antonio de Oliveira Salazar.
Dr. Salazar je sin preprostih kmečkih staršev. Rodil se je 1. 1889. v severni Portugalski. Po končani gimnaziji je bil v dno srca prepričan, da je poklican k oltarju in se je z vso gorečnostjo posvetil bogoslovnim študijam in semeniškemu življenju. Prejel je že prve redove in v domači cerkvi imel že prve pridige, ko je spoznal, da ga pot vodi drugam. Temeljito izobražen v bogoslovju in načelih nravnosti se je posvetil pravosodju in narodnemu gospodarstvu in se v novo polje svojega udejstvovanja poglobil z isto vnemo, kot prej v bogoslovje. Ta njegova gorečnost za gospodarske vede se je tako izkazovala, da je že s 27. letom nastopil profesuro za narodno gospodarstvo in finančne vede na univerzi v Coimbri. L. 1920 je nastopilo razveljavljenje portugalske valute, pred katero je Salazar v svojih delih tako goreče svaril. Spričo neurejenih političnih in gospodarskih razmer je Salazar čimdalje bolj spoznaval, da domovina vpije po stvarnem, zavestnem načrtnem delu. To ga je tudi nagnilo, da je s svojimi prijatelji ustanovil katoliško politično stranko. L. 1921. je bil izvoljen tudi za poslanca, toda že prvi dan, ko je komaj stopil v parlament, je izprevidel da je ta pot brezupna, da so razmere v republiki tako zavožene in tako zapletene, da jim na ta način zgolj dobra volja ne bo kos. Odložil je svoj mandat in se umaknil iz vsakega političnega dela, dokler ga po padcu prejšnjega režima ni poklicala nova vojaška diktatura, kateri se je samotarski, molčeči, za vsako demagogijo nedovzetni učenjak iz Coimbre uda! in ji dal na razpolago svoje znanje in moči.
Dr. Salazar živi v Lizboni povsem drugačno življenje kot si ga med državniki po navadi predstavljamo. V salonih, gledališčih, pri razkošnih pojedinah je zelo redek gost. V vseh ozirih je tako skromen, da je prišel
Kjer jagode cveto...
Tisti beli, nedolžni cvetovi. Kako lepo so cvetele po gmajnah, med skalami in med trnjem. Zlato pomladno sonce jih je božalo, in veselo so se nam smejale oči ob njihovem cvetu in usta so kar občutila sladki okus tega prvega sadu, ki se je očesu še vse lepše smejal kot-obetajoče cvetje. In tiste jagode, rdeče nasmejane, škrla-tasto zrele, povezane v lep šopek: kako veselje so imeli mati, ko smo jim prinesli prve.. . pač ne toliko zato, ker so bile dobre, temveč, ker so bile jagode otrokov dar, znamenje hvaležnosti do dobre matere...
Oni dan sem se namenil tja, koder jagode cveto.
Čudno, kaj? Le kje je to?
To je v Ing. Maschwitz, nekako na pol pota do Campane na potu proti Rosariju.
Kisel dan se je kuhal nad mestom. Pa je vendarle sonce pritiskalo v oblake in poskušalo prebiti gosto mrežo. Upal sem, da najdem smejoč, dan v Maschwitzu. Zmotil sem se. V Villa Ballester sem sedel na vlak in zbrzel skozi širno polje, med vlažnimi, močvirnatimi poljanami, skozi naselja in čez reke. . . nov svet je to, ki dobro dene .človeku, sitemu samega zidovja in umetnega zelenja. . .
Najprej sem se zategnil v Escobar.
že skoraj v pregovor. Je predsednik ministrskega sveta in finančni minister, pa nima nič večje plače kot kak univerzitetni profesor.
Po čudnih potih je zgodovina prinesla, da sta Portugalski v trenutku njene največje nravne in materialne nevarnosti priskačila na pomoč in jo obnovila dva moža: dr. Salazar kot državnik, na cerkvenem in verskem polju pa prav tako velika osebnost kardinal Manuel (loncalves Cerejeira. Na univerzi v Coimbri sta oba pripadala isti “republiki”. Pozneje sta na isti univerzi predavala, dr. Salazar narodno gospodarstvo in finance, današnji kardinal Cerejeira pa literaturo. Božja pota so ju na višku njihovega delovanja spet postavila drugega ob drugega, enega kot voditelja države, enega kot poglavarja Cerkve na Portugalskem. Iz tega so nasprotniki dr. Salazarja večkrat izvajali in očitali, da dr. Salazar marsikalc svoj ukrep dobi v palači kardinala. Toda oba moža slutita, da bi bila taka sumnja velika nevarnost za svetovno prenovitveno delo, prav tako pa tudi za Cerkev in versko življenje; zato se oba voditelja Portugalske držita kolikor moč daleč narazen. Odkar je dr. Salazar zavzel tako visoko mesto v državi, sc še nikdar nista videla kot stara prijatelja; vidita se samo formalno pri teh ali onih slovesnosti, kjer pa ni prilike, da bi govorila o svojih načrtih. Oba črpata iz zalog svoje mladosti. Oba pa sta seveda prepojena s katoliškim duhom, zato njuna pot teče vzporedno.
V dr. Salazarju je Portugalska spet dobila moža, ki je združil vse njene stvariteljske sile. Z veliko idejo je stopil pred ljudstvo, trdno odločen, da ga bo zbudil iz mrtvila in odvrnil od praznega politiziranja. S teni je obnovil njegovo moč in jo vso pod svojo dosledno roko napeljal k povzdigi države. Ne manjka mu ne duševne moči, ne poguma. Portugalski mehkobi, ki je v marsikaterem oziru šla že v zgodovinsko škodo, je postavil nasproti svojo jekleno voljo, portugalskemu veselju do iluzij svoj ostri smisel za grobo resničnost in lahkomiselni omahljivosti pa svojo železno energijo. Tako trdnega in neomahljivega voditelja danes Portugalska potrebuje!
In tam? Kaj je pa tam posebnega v Escobarju?
Božja hiša je, v kateri se vzgajajo mladi misijonarji v duhu svetega Vincencija, onega velikega ap°' stola dejavne ljubezni. Pa ne le veličina največjega nauka naše vere je tam v cvetu mladih src, ki bodo ponesli sveži in navdušeni ta veliki in tolažilni nauk v svet! Tudi naša kri je tam. Sam ravnatelj zavoda je naš mož. Pater Matias je to. Slovenske matere sin je in hrvaškega očeta. Iz Števerjana pri Gorici je bila njego-mati doma, ki mu je vtisnila v srce ljubezen do našega naroda in je zanj praznik veselja, kadar more storiti uslugo našemu človeku. Vesel sem bil jaz in vesel on. ko sva se pozdravila. Vesel je bil pa z nama tudi mladi bogoslovec Kandusov Tonček, ki je postal že velik rr°' ne; saj je že oblekel talar in bo zapel tudi novo mašo v nekaj letih. Kar čez glavo mi že pogleda!
Po še enega študenta slovenskega imajo: malega Škerka. Še bi se zadržal, toda treba je naprej in sen' potrkal pri Mavčevih. Andrej Mavec, ki je zaposlen pr' železniških delih v Escobarju, me je začudeno pogledal, ko sem potrkal na njegova vrata. Lani, ko sem ga sprejel pred poročnim oltarjem, sem mu tudi obljubil, da ga bom obiskal in sem ju našel oba pri dobrem zdravja-Le časa nismo kaj prida imeli, ker jaz sem moral dalje, on pa na delo. . .
Maschwitz... Säj to jekakor naša vas. Edino kamnitih poti ni videti, ker je vse zalila sipa (medanos). Raztresene se skrivajo skromne hišice med drevjem >b (na daleč potegnjenih, nizkih) človek ne ve kaj bi rekel: ali stajah, ali podih.. . Če pa prisluhneš, kmalu slišiš, da se za steno “menijo” kokoši. Da to so kurje grede. Saj so kokoši in druga perutnina glavno bogastvo tistega kraja.
Lepe beloglavčke, ponosno čopaste, se gizdavo sprehajajo po pitališču in, po kurje pač, brskajo po svojem šetališču.
Tamkaj naprej pa za latnikom vabi prijazna hišica.
Da, tukaj sem. To so Bajtovi.
Že so me opazili, ko so bili z motikami na kinti.
Bog daj srečo!
Pač kje bi se človek čutil bolj doma, kot tam, kjer velja ta pozdrav, tako običajen med našimi slovenskimi poljanami.	./
Bog daj, so mi presenečeni odzdravili.
Vendar ste prišli. Dve leti je že tega. ko ste bili zadnjič tukaj.
Tja doli se je širila kinta. Med skromnimi limoni in pomarančnim drevje, ki še je šibilo pod zlatim sadjem je bilo opaziti skrite bele cvetice.
Jagode so, sem spoznal.
Cvetje je. Jagod ne bo. Te bo pozobala slana. Pa bodo že vsklili novi cvetovi. Da jagode! Saj to je naš najvrednejši pridelek.
Nevešč človek pač more o tukajšnjem vrtnarstvu malo vedeti, pa tudi za kokošjerejo je treba imeti praktično šolo. In so jo imeli tudi naši rojaki, katerim .je marsikatera putka “stegnila” vrat, predno so si nabrali zadosti dragocenih skušenj kako je treba v tej deželi. Kokoši imajo vsakovrstne sovražnike, ki jih doma nismo poznali.
Dosti sovražnikov ima vsaka dobra stvar. Tudi jagode jih imajo, toda za enkrat nam je nevarna le pozeba in vročina. Drobna sipa dobro služi za to, da nam jagode urno pozori, ker zbere mnogo vročine; a je "nevarna, ker nam jih lahko tudi požge in jim vzame tržno vrednost.
Rečem, tako je menil Bajt Štefan — saj ga mnogi poznate kot pristnega Števerjanca, ki je tamkaj vodil konzumno zadrugo, pa tudi njegovo ženo, ki zalaga z mnogimi vrtnimi pridelki in pridelkom kurjercje naše paternalske trgovine — da, tako je menil, ni mi žal, da sem prišel semkaj. Niti pol kvadre zemlje nimamo, pa sem mnogo na boljšem kot oni v Buenos Airesu, ki služijo po pesih in štejejo delo na ure. Jaz si delo merim sam in počivam po lastnem prevdarku, pa smo brez skrbi, kajti če vzame nima eno, pusti drugo, če vzame breskve, ostanejo limone, se smejejo pomaranče in zore jagode... Če bi naši ljudje prav spoznali tole delo, še mnogi bi prišli semkaj. Z vlakom imamo blizu v mesto, kjer imamo vsak trenutek kupca za vsako peresce in za vsak pecelj iz našega vrta; sonce nam Bog zastonj daje, če dežja ni nam pa vodnjak postreže s potrebno vodo. Če se nam zahoče si pa praznik naredimo s kak'o “kokodajsko”.
Kaj pa vaš sosed, ki je prav vašega imena?
Na svojem mestu je. Tudi njegova kinta je že po-rastla, in dobro donaša.
Ko smo malo posedeli, sva stopila še do njega. Tudi on, tudi Štefan Bajt, je mnogim vojakom poznan. Saj je še vsem v spominu tragični dogodek, ko ga je zadela nesreča na potu v Mar del Plata. Imel je namreč inikroomnibus, ki se mu je pred 5 leti nesrečno vnel in
je bila to za mnoge potnike smrt, zanj pa gospodarski polom. Vsaj življenje si je rešil in po mnogih kolektivih. katere je vozil, je nazadnje pristal v Ing. Maschwitz, od koder hodi vsak dan v Buenos Aires, kjer ima službo mehanika pri omnibusu 50.
Toda, kdo ve, če se nebo kmalu naveličal večne vožnje, ko ga pa vrt vsak dan bolj vabi in gospoda: -Stvo doma vsak dan bolj potrebuje in mu bo kmalu plačalo delo bolje kot pa ognjeno delo pri drdrajočih vozovih.
Kot stari znanci smo se pozdravili.
Škoda, da niste prišli par dni kasneje! Bi imeli koline, tako je menil, ko smo stopali mimo svinjaka, kjei sta brskala dva debeluha, katerima pač ni mar mraza • • • za nož pa ne vesta, prav nič ju ne skrbi.,..
Ne zaupno me je gledal mali sinček skiit za mamino krilo. Nazadnje se je pa le opogumil in mi zaupal svojo ročico, gospodinja nam je pa postregla z marmelado. . . pač ne bi sodil, da je iz “zapallo” (drobne bučke). Pa jele res, ker jebila marmelada doma narejena.
Pa s tem še ni končan program. Saj je še drugih naših ljudi tukaj. In kar naprej smo se napotili, da poiščemo še Andreja Tinto.
Saj ga poznate! Njihovi ljudje živijo na Saavedrt.
Saj res, sem se domislil. Pred nedavnim sc je poročil menda njegov brat. Velik fant je, da ga je veselje videti.
Da, to je njegov brat, vidite. Žena njegova je pa Španjolka.
Krenili smo na drugo stran železnega tira, kjer je bila preje ponosna estancija, sedaj je pa razdrobljena na nešteto kint. Tamkaj si jetudi Andrej Tinta kupil za 2 ha zemlje in prav poceni se je dobilo. Škoda, da so naši premalo izrabili tako lepo priliko. Saj so bili mestoma kosi po malo več kot 1000 $ ena kvadra zemlje.
Pod eukalipti smo ga dobili. Kot obrambna stena estancije je bila široka vrsta cukaliptovili dreves, ki varjejo polje pred južnimi nasilnimi vetrovi. V tem zatišju je zrastel prijazen dom; tja naprej pa že obetajo mlada sadna drevesca lepo gospodarsko bodočnost in široke lehe, na katerih bodo zorele jagode. Doli na koncu se pa paseta dva konja. Za toliko vita je motika z e nezadostna. Treba je pluga.
Ali boste ženo kaj spoznali, je ugibal mož.
Ne vem. Od kod le, sem podvomil.
Kako, ali me ne poznate? In tole malo? Saj ste bili tedaj v porodnišnici Ramon Sardä, ko sem jo kupila, je nadaljevala žena. Tedaj sem se pa domislil, da smo se oni čas res videli.
Toda še naprej.
Kake pol ure daleč je veliko pitališče rac Los Sanduces”. Menda jih vsak dan zakoljejo cel tisoč. Tudi tamkaj je naš človek. Piše se Pahor, doma je pa
PAPEŽ IN PROLETARCI
V varstvu brezimnih družb se gode največje krivice in goljufije; upravniki teh gospodarskih družb neredko pozabljajo na svoje dolžnosti in izdajajo pravice tistih, katerih prihranke so sprejeli v upravo.
Potem so pa še tisti premetenci, ki se malo menijo za to, da bi z svojo obrtjo nudili ljudem pošteno korist, ampak drzno podžigajo v njih le pohlep, da ga potem zlorabijo za svoj dobiček.”
‘Premnogi podjetniki zlorabljajo svoje delavce kot mrtvo orodje, brez sleherne skrbi za njih duše, da, brez vsake misli na kaj višjega.
Razdejanje duš
Zares groza nas obhaja, če mislimo na tako velike nevarnosti, ki po novodobnih delavnicah (tovarnah.) strežejo na nravi delavcev (zlasti mlajših) ter na sramežljivost deklet in žen; če razmišljamo, kako novodobno gospodarstvo in zlasti brezumni način stanovanj tolikokrat ovira družinsko skupnost in domačnost družinskega življenja; če se spominjamo, kolike in kakšne ovire sestavijo pravemu praznovanju nedelj in praznikov; če gledamo, kako je na splošno oslabel tisti resnični krščanski kut, ki je dajal časih tudi preprostim in neukim zmisel za višje reči, in je na njegovo mesto stopila sama skrb, kako si kakorkoli pridobiti vsakdanji kruh.
Tako se telesno delo, ki naj bi po božji previdnosti tudi še po izvirnem grehu služilo blaginji telesa in duše obenem, pogosto prevrača v orodje izkvarjenosti: mrtva snov prihaja iz tovarne požlahtnjena, ljudje pa se prav tam kvarijo in ponižujejo.”
Besede življenja
‘Dokler bo trajalo to žalostno razdejanje duš, je zastonj vsak trud, da bi se družba preuredila.
A zoper to razdejanje ni drugega uspešnega pomočita, kakor da se ljudje odkrito in iskreno vrnejo k evangeljskemu nauku, namreč k zapovedim tistega, ki edini ima besede večnega življenja, to so besede, ki ne bodo prešle, ko bosta nebo in zemlja prešla.
Vse se naravnava na Boga kot na prvi in zadnji smoter... vse ustvarjene dobrine se smatrajo zgolj za sredstva, ki naj jih človek toliko rabi, kolikor vodijo k zadnjemu smotru.
-Če bi vsi tako ravnali,.... bi se umazani sebičnosti, ki je sramota in velik greh naše dobe, postavil nasproti zakon krščanske zmernosti, mil in močan obenem, ki veleva, da človek išči najprej božjega kraljesva in njegove pravice, dobro vedoč, da mu bo božja darežljivost in trdna obljuba navrgla tudi časnih dobrin, kolikor jih bo potreboval.’ ’
Bratu — srce
‘‘Sama pravičnost, če se je še tako verno držimo, bo sicer mogla odpraviti vzroke socialnih borb, ne bo pa mogla zediniti src in združiti duhov. Za vse, kar se ustanovi v prospeh miru in medsebojne pomoči med ljudmi,
menda iz Opat j ega sela, tako so vedeli moji spremljevalci in tjakaj sva stopila z Bajtom.
Kako je pogledal! Pa tudi jaz sem, ko sem spoznal v možu starega znanca, ki je imel preje mlekarno na Juan Bautista Alberti.
Kar pozabili smo, da ura teče, tako smo se zagovorili, ko smo ugibali stare in nove stvari in nazaduje tudi zamislili kako bi bilo lepo, če bi enkrat pohiteli mladi in stari Slovenci iz Buenos Airesa malo tja gori na ‘‘kmete”. Se bo že dobil kak koštrunček, ki ga bo-
n'2
in naj se zdi še tako popolno, je najbolj trdna podlaga prav duhovna vzajemnost in duhovno edinstvo med tovariši.
Če tega duhovnega edinstva ni, kar smo dostikrat izkusili, bodo najboljši predpisi brez moči. Le tedaj bo možno v človeški družbi resnično sodelovanje vseh za skupno blaginjo, ko bodo vsi deli živo čutili, da so udje ene velike družine in otroci istega nebeškega očeta, da, eno telo v Kristusu, ‘‘posamezni pa med seboj udje”, tako, da “če en ud trpi, trpe z njim vsi udje.”
Tedaj bodo namreč bogati in drugi veljaki prejšnjo brezbrižnost do ubožnejših bratov izpremenili v skrbljivo in dejavno ljubezen, sprejemali z odprtim srcem njih pravične zahteve in radi jim odpuščali morebitne krivde in zmote.
Delavci pa bodo iskreno zamorili vsako čustvo sovražnosti in zavisti, ki ga pospeševavci socialne borbe tako premeteno zlorabljajo, in ne le da ne bodo mrzili mesta, ki jim ga je božja previdnost določila v človeški družbi, ampak ga bodo ceneli, dobro se zavedajoč, da sodelujejo resnično koristno in častno, vsak po svoji službi in dolžnosti, za občo blaginjo in da hodijo še tesneje po stopinjah za tistim, ki je bil v božji podobi, pa je hotel biti med ljudmi tesar in da so ga imeli za tesarjevega sina.”
KATOLIŠKA AKCIJA
“Sodobni položaj jasno kaže, po kateri poti hoditi. Kakor že večkrat v zgodovini Cerkve, stoji tudi sedaj nam nasproti svet, ki je po velikem delu zopet padel skoraj v popolno poganstvo. Da bi se sloji zopet privedli h Kristusu, ki so ga zatajili, bo treba izmed njih samih izbrati in vzgojiti Cerkvi pomožne vojščake, ki dobro poznajo nje, njih mišljenje in hotenje, in bi s prisrčno bratsko ljubeznijo dobili dohod do njih src. Prvi in neposredni apostoli delavcev morajo biti delavci, prav tako pa apostoli industrij cev in trgovcev industrije! in trgovci.”
V svet boj za brate
“Takih krepkih Kristusovih vojščakov je sedaj silno treba, ki sebodo z vsemi močmi trudili, da rešijo človeško družino strašne propasti, ki vanjo drvi, če bo prezirala evangeljske nauke in pustila, da zavladajo razmere, ki se v njih gazijo človeški in božji zakoni.
Kristusovi Cerkvi, ki je sezidana na neporušno skalo, se ni ničesar bati, ko trdno ve, da je peklenska vrata nikdar ne bodo premagala, ko ve iz skušnje toli-kerih stoletij, da izhaja iz najhujših viharjev močnejša in ovenčana z novimi venci zmagoslavja. Toda nje materino srce boli neizmerno zlo, ki bi prišlo v takšnih viharjih na tisoče in tisoče ljudi, še bolj pa strašna kvar, ki bi sledila in gnala toliko s Kristusovo krvjo odrešenih duš v večno pogubo.”
“Vse je torej treba poskusiti, da se odvrne od človeške družbe tolikero zla. Na to morajo biti obrnjeni vsi trudi, vse prizadevanje, vse neprestane goreče molitve k Bogu.”
“Naša delavnost je dostikrat manj uspešna, ker so
mo spekli in kaj bo že tudi, da si bi grla oplaknili. Ogledali bi si veliko račjo kinto, kjer bi tudi gospodarji imeli veselje z našim obiskom.
Da, tjale za konec šolskega leta bi dvignili vaše ljudi v Buenosu in bi napravili eno nedeljo tukaj nekaj božjega in tudi nekaj veselega za razvedrilo, tako sta menila Bajt in Pahor.
Bomo videli. Ne vem, kaj poreko k temu drugi. Za nocoj pa kar lahko noč in na svidenje, kajti.. . joj, joj, koliko je že ura... Lahko noč!
Nekaj za stariše
Navihanec bo imel že 10 let. Grmiček je že precej narastel, ali po žilah se preliva še zmeraj isti sok.
Še bolj je breobziren kakor prej, ker je pogumnejši. Kriči in gospodari še bolj samozavestno, ker je močnejši in poreden je in nagajiv, ker je v razvitku.
Ni pa več tako enostavno otroški in odkritosrčen, ker ima že precej izkustev.
Morda je napačno vzgojen, sta v skrbeh oče in mati. Na nesrečo! Resnica je že na dlani! Mislita kako bi še vendar mogla kaj storiti, da izpolnita svojo vzgojno dolžnost: potrebno je, da se povsem posveti učenju v kakšnem zavodu. Učitelju bo seveda pretstavljen kar v najboljši luči: poreden ni — pač pa precej živahen. Treba ga bo samo malo z učenjem ukrotiti. Svoje inteligence še ni do sedaj rabil, torej je ima precej v rezervi. Upamo, da boste iz njega naredili človeka. In s tem se pomirita, meneč da sta že mnogo storila za vzgojo otroka. — Boljše bi storila, da sta ga pretstavila kot je v resnici: neposlušen, svojeglav, neznosen, preveč velik in močan, da bi ga smeli kaznovati. Posebno mati jo preneodločna, da bi zahtevala od otroka nekaj resnega, kajti dobro ve, da je vse zastonj. Še več: celo boji se ga, ker je strašen, kadar se razjezi. Res, ljuba mati, imaš prav, da se ga bojiš! Vidiš to ti je sedaj tvoje “zlato” kateremu si vselej ugodila, vselej prav dala, mu vse odpustila in prizanesla!
V teh letih že začne misliti na svojo nezavisnost. To so njegove vsakdanje sanje, katere hoče čim prej uresničiti. Opazuj ga, in videl boš kako počasi ali premišljeno snuje pota do nje.
Na kakšen način sc to razodeva?
Opazujmo ga malo. Zaveda se, da že nekaj pomeni; govor mu je samozavesten; kadar se mu protiviš, ti bo žugal s škandalom. Kupuje si nepotrebnih igrač: samokrese, nožičke... brez dovoljenja starišev, katere bo naprej prodajal in menjal. V biši je zadirčen, ne-raspoložen, jezen — nima razvedrila, zato odnese pete in vleče domače za nos, čim ga spustiš s pred oči. Zaupa samo svojim prijateljem, ki so enakih misli in dejanj. TTotel bi da ga nihče ne nadzira kod hodi in kaj dela.
Večkrat pa še najde potuhe pri kakšnem boterčku ali pa stričeku. Ta ga namreč vabi k sebi, kupuje mu nepotrebnih stvari in slaščic, pelje ga v gledališče, v kino — ne da bi prevdaril če je otrok že dozrel za takšne stvari. Na kratko: kvari ga in odtujuje od starišev. Starši namreč pri takšnem ravnanju stopajo v otročji domišljiji v ozadje. Posmehoval se bo opominom svoje matere — a “stari” naj brunda kolikor ga je volja —- tako bo še mislil v začetku.. . dokler se ne opogumi. da mu ob priložnosti to v obraz pove. A kdo je kriv, da je takšen? Lastni stariši! Zatorej ču.j nad otrokom ! Preglej knjige, katere prinese in čita! Zabrani mu društvo nemarnih sošolcev! Ne puščaj ga samega z
1 - **
Pogled na slovensko univerzo v Ljubljani, bivši deželni dvorec.
VAŽNO OPOZORILO
Pisarna Poslaništva Kraljevine Jugoslavije, ki jo doslej imela svoj sedež v poslopju poslaništva, ulica Ro-driguez Pena 1012, se preseli v nove prostore
Avda. de Mayo 1370, III. nadstr., uradi št. 7—12.
Opozarjamo naše čitatelje na ta novi naslov pisarne našega predstavništva. * 1 2
ljudmi, do katerih nimaš posebnega zaupanja. Kaznuj ga ostro in ob pravem času. Če beseda ne zaleže, upo-trebi staro vzgojno sredstvo — šibo. Naj mu “zapoje novo mašo” — kakor so znali naši doma reči.
K temu poglavju lahko dodamo še kako se uveljavi oblast nad otrokom.
Dve sredstvi sta ti na razpolago:	posto-
pati in kaznovati otroka blago — kar bo včasih ostalo brez uspeha; ali pa pokarati in kaznovati ga ostro in odločno; iz te bitke boš ovenčan z avtoriteto.
1.	Če nastopiš brez resnobe — ne bo to prisililo upornika, da ti pred noge položi orožje. To se bo vleklo, dokler moč otrokova ne zavlada nad teboj. 'Saj že ve iz izkustva, da nimaš moči, da ga nadvladaš. Kaznovati otroka blago — pomeni, kaznovati ga neprestano.
2.	Pripogni otroka takoj v začetku, ko se še niso vkoreninile zle navade. Nastopi z kaznijo, kakor hitro j c prestopil postavljene meje. Odločno in ostro! Videl boš, da si ga že v tretje nadvladal. Ne bo se ti upiral. Saj vidi, da si močnejši in da ga veš disciplinirati. Izkustvo ga je izmodrilo. V hiši bo vladal mir — ker bo že sama grožnja zadostovala. Kazni naj takoj sledi oproščenje. Naj vidi tudi tvojo ljubezen. Ne opočituj mu in ne govori o prestopku in kazni; naj bo oproščena in pozabljena. Tako si boš pridobil otroka z avtoriteto in ljubeznijo.
Drugič pa bomo govorili s katerimi sredstvi ga smeš kaznovati.	Piše Sestra Silvestra.
sile preveč razpršene.
Naj setorej zedinijo vsi, ki so blage volje in ki hočejo pod pastirji svete Uerkve bojevati dobri in miroljubni Kristusov boj.
Vsi naj se pod vodstvom in učiteljstvom Cerkve prizadevajo, vsak po svojih darovih, po svojih močeh, Po svojem položaju, da vsaj nekaj store za obnovo človeške družbe. ”
Blagoslov božji
“Da bi se to srečno zgodilo, podelimo z očetnim sr-
cem.... vsem, s posebno ljubeznijo pa delavcem in njim, ki delajo z roko, a tudi krščanskim gospodarjem in podjetnikom apostolski blagoslov.”
Dano v Rimu pri sv. Petru, dne 15. maja 1031, v desetem letu našega papeževanja.
PIJ XI - papež
Pij xi je v tej okrožnici podal vodilne misli, katere ima Cerkev v socijalnih vprašanjih. Navedeno besedilo je povzeto po knjižici “Salezijanske knjižnice”, na Rakoniku.
GLASOVI OD DRUGOD
PISMO IZ STAREGA KRAJA
Pisal v juniju dr. Franc Trdan
Iz dneva v dan živimo v negotovosti in strahu, da prej ali sloj tudi nad našo lepo domovino prihrumi vojni vihar, dasi je naša država ves čas sedanje evropske vojske strogo nevtralna. Nevtralnost pa zahteva, kakor jo nedavno jasno povedal miš minister dr. Krek, dvojo: prvič, da skušamo biti nasproti obema vojskujočima se taboroma enako objektivni in pristranski, da torej vzdržujemo medsebojne politične in trgovske odnošaje tako kakor v mirnem času. To naša vlada tudi ros dela, kar priznavajo tudi inozemski zastopniki. Dr. Landfried, vodja nemške delegacijo, ki je prav v teh dneh sklepala novo trgovsko pogodbo v. Beogradu, se je takole o nas izrazil: “Jugoslavija izpolnjuje vso svoje dolžnosti kot nevtralna država. Noben trenutek ni bilo videtci, da bi Jugoslavija odnehala od svoje nevtralnosti tudi na gospodarskem polju. Nemčija razume Jugoslavijo, ki si hoče ohraniti tudi v tem času vse tiste trge, ki jih je imela pred vojsko.”
Čeprav pa živimo z našimi sosednimi in drugimi evropskimi državami v prijateljskih odnosih in se trudimo, da ne bi žaliii interesov nikogar, vendar kljub vsemu temu ne vemo, kaj nam bo prinesel prihodnji dan. Zato je druga zahteva naše nevtralno sti skrbna čuječnost in obrambna pripravljenost naših državnih meja. To je še posebno potrebno dandanes, ko neposredno vidimo, koliko veljajo mirovne in razne nenapadalne pogodbe. Pravijo, da je glede obrambe naših državnih meja v zadnjih sedmih mesecih država storila več kakor prej v vseh letih svojega obstoja. Vse naše meje so danes dobro utrjene, zavarovane in za stražene. Zato je tudi lepo število naših hrabrih mož in fantov stalno pod orožjem. Kraji na meji so na več kilometrov v širino kar natrpani z vojaštvom. Pa tudi v notranjosti se v zadnjem času opaža čimdalje več vojaških uniform. Večje mostove in važnejša prometna križišča so pretekli teden vojaško zastražib. Okrog Ljubljane in na okoliških hribih pa so postavili protiletalska gnezda. Nemško vojaško postopanje na Poljskem, Dan s kem, Norveškem, na Nizozemskem in v Belgiji je vsem odprlo oči in jih še tesneje združilo v ljubezni do naše skupne domovine. Vojaško poveljstvo samo je pa tudi ubralo pot, ki jo ljudstvo splošno odobrava. Naši možje in fantje so skoraj izključno dodeljeni domačim polkom v Ribnici, na Blokah, v Logatcu, na Vrhniki, v Žireh in Škofji Loki, v Kranju in na Jesenicah. Ti najbolje poznajo kraje in ljudi in tudi predobro vedo da gre sedaj za njih lastno domove in zemljo. Zato ni nikjer slišati godrnjanja, Četudi premnogi s težkim srcem zapuščajo domačije, svojce, nevesto, žene in otroke.
Družine vpoklicanih očetov dobe primerno državno podporo, gospodarji pa svojim vpoklicanim služabnikom še za en mesce nakažejo plačo. Sprva je namreč vojaška oblast le poedine letnike klicala na štiri tedenske orožne vaje, odkar pa se je začela nova nemška ofenziva proti Nizozemski, Belgiji in Franciji, so tudi pri nas izvedli delno mobilizacijo. Zato so ljudje oddali tudi veliko vprežno živine, voz avtov avtobusov in tovornih avtomobilov.
Nekaj popolnoma novega pa je uredba o tako imenovani pomožni vojski naše državne obrambe. V to pomožno vojsko bo v slučaju vojske država pritegnila vso svoje moške državljane, ki ne služijo v redni vojski in jih bo uporabila v notranjosti dr zave za umsko (od Iti. do 70. leta) in za telesno delo (od Iti. do (15. leta). Tomu obveznemu delu za državno obrambo bodo podvrženi tudi državljani nevtralnih in zaveznikih držav, ki stalno prebivajo v naši državi. Vsak tak pomožni vojak bo v slučaju vojske delal po osem ur na dan v tistih industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna za državno obrambo. Zaposlen bo v prvi vrsti v stroki, v kateri jo bi lvnjon delati. Kmetski pomožni vojaki pa bodo skrbeli za potrebno delovno silo na polju
in pri živini, da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čim več krme za živino. Zopet druge bodo uporabili za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov in podobno. Kmetski pomožni vojaki bodo državi na razpolago tudi s svojo delovno živino, s svojim orodjem in vozili. Za uporabo živine, vozov in delovskega orodja bodo dobili državno odškodnino. Za kmetska dein bodo lahko pritegnili tudi ženske od 17. do 50 leta, ki stalno bivajo v dotični občini.
Tako'bo sleherni državljan imel priliko, da po svojih močeh sodeluje pri skupni obrambi domovine.
Drugače pa poteka naše vsakdanje življenje normalno. Kljub močni zunanjepolitični napetosti zadnjih dni je naša javnost ohranila mirno kri. Nikjer ni opažati kakšne posebne zbeganosti, najmanj pa strahopetnosti. Ljudje hodijo mirno po svojih opravkih, ker se zavedajo, da je njih usoda in usoda države v zanesljivih rokah vlado ki ves čas sedanje evropske vojne dosledno in smotrno teži za tem da ohrani mir in izvaja najstrožjo nevtralnost. “Nič tujega nočemo, do nikogar nismo sovražno razpoloženi in z vsemi sosedi želimo v miru živeti”, je nedavno slovesno izjavil naš ministrski predsednik dr. Cvetkovič. Mir, hladnokrvnost in treznost, s katero presojajo vse dogodke tudi široki sloji ljudstva, pa temelji v zavesti, da bo država z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z vso odločnostjo ter z že preizkušenim junaštvom svojih zvestih sinov branila svojo nevtralnost in neodvisnost proti vsakomur ki bi se hotel polakoinniti naše lepe zemlje.
Kako tudi naša mladina umeva resnost časa, pove prisega domovinske vdanosti, ki so jo javno in slovesno izpovedali naši srednje- in visokošolski. Pa naj vam doslovno navedem besedilo t' znamenite prisege: “Vse naše duhovne in telesne sile stav-ljamo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini zu ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naših predhodnih rodov.
V tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne vdanosti in zakon hitrih odločitev. Vsi hočemo služiti v pripravljenosti im obrambo domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih vežo redna državljanska vojaška dolžnost.
Vsi slovenski študentje od najmlajših navzgor hočemo biti vključeni kot aktivne postavke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg branilcev naših posvečenih meja so potrebni še branilci na okopih improviziranim sovražnim postojankam v zaledju, če bi se to postojanke v danem trenutku pojavile. Slovenska katoliška dijaška mladina in z njo vso slovensko dijaštvo prosi poveljstvo naše narodne obrambne sile, naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi v svoje obrambne načrte in račune tudi naše mlade dijaške vrste. Bolela bi nas neprostovoljna odsotnost v pripravljenostnem sestavu, ko mora domovina z vsemi razpoložljivimi silami biti pripravljena na vse.
Ako bo pa Vsemogočni Bog naši ljubljeni domovini prihranil veliko preizkušnjo, ki jo v teh trenutkih preživlja toliko evrop skih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mladega slo-venskogo, hrvatskegn in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila blagoslov notranjega prerojenja, ki bo novo poroštvo nepremakljivosti zgodovinskega dejstva — kraljevim' Jugoslavije. ’ ’
Tudi v gospodarskem pogledu država kljub svoji strogi nevtralnosti mnogo trpi. V tekstilni industriji, ki je dobivalo sirovino iz Anglije, se čuti zlasti pomanjkanje bombaža in volno-Zato so nekatera podjetja obrat precej omejilo, druga so ga P!l tudi že ustavile. Da bi pa naši gospodarstveniki vsaj nekolik» zamašili to občutno vrzel, so prav v zadnjih dneh sklenili novo trgovsko pogodbo z Rusko. Iz Ruske bomo odslej dobivali (v vrednosti 139 milijonv dinarjev) bombaž in črni premog, mi P;l bomo Rusom dajali baker in železne izdelke.
Cene živilom in blagu zlasti tekstilnim izdelkom in obutvi-
il° precej narastle. Vendar pa je dobiti vsega kakor v normalni» razmerah. Živilskih in podobnih kart pri nas še ne poznamo. Zato nas tujci, ki prihajajo čez mejo, zavidajo in blagrujejo.
V vsej Slovenji je po naši najnovejši statisti vsega okrog 3/4 milijona glav goveje živine. Ta živina tvori temelj za proizvodnjo mleka, mesa in tudi za delo. Letni izvoz našo živine 2uaša okrog 12,000 glav, domačini in tuji gostje pa pojedo do 10 milijonov kilogramov mrtve teže. če vse to upoštevamo, pride v Sloveniji letno na vsako osebo komaj 8 do 0 kg mesa. To je razmeroma malo. Zato nameravajo z uvedbo dveh brezmesnih dni predvsem dvigniti letni prirastek naše goveje živine in hkrati tudi reorganizirati vso našo živinorejo. Le z intenzivnim gospo' darstvoin v vseh panogah našega kmetijskega obrata bo mogoče doseči, da bo doma dovolj jela in tudi dela.
IZ MRZLEGA JTJGA
Junin los Andes, 21. VI. 1940. častiti gospod Hladniki
DežujeI Otožno je vse! že en mesec in pol, ko nas vznemirja deževno vreme. Reke in potoki so že parkrat prestopili svoje preozke bregove za zimski čas. Bili smo pretrgani z ostalim delom Ter. Ncuquena, kajti brodi niso prevažali več dni. Zaradi tega jo zaostajala posta. Vkljub slabem vremenu ni mrzlo, niti snega nimamo, pač pa ga vidimo kadar se za kak dan zasvetil in n!cgla in oblaki se razblinijo ter se pokažejo gore s svojo snežno zimsko odejo.
V tem času sem doma na oddihu, ker ni mogoče potovati in obiskovati naselibne. Pač pa mi ne manjka razvedrila, kajti v mojem domačem vrtu imam vse polno cvetlic, katere me razve-seljujojo, kadar jih vidim. Ves zimski čas mi cvetejo lopo trobentice, lepo dišeče vijolice, bele in rudečc marjetice in mnogo drugih cvetlic. Vesel stopim v moj cvetličnjak, ker imam nepopisno število cvetlic v lončkih in “taritos”, ki se ponašajo z bogatim in različnim cvetjem.
Mi oprostite, da sem zelo zanemarjen s pisanjem, da Vam ne pišem, in kar sem Vam obljubil. Veste, stvar je taka, da vedno °d tu in tam, pridem domov za par dni in človek v takem nerednem življenju pozabi in odlaša na pisanje.
Duhovno Življenje dobivam, in mislim da ste dobili denar, jnz sem poslal g. uredniku Slov. lista, da kar ostane, naj Vam da. Pred par dnevi sem dobil pismo od g. Bojneca. Jaz sem mu odpisal z opombo, ko bi imel 150 $, bi rad prišel v Buenos Aires Za nekaj dni. Bo 9 let, ko sem bil zadnjič tam. Jaz upam, da poznate Bojneca?
Ako Vam ostane kaka številka Duhovnega življenja, kjer ate priobčili prerokovanja, bi Vas prosil, da mi pošljete eno številko, sem jo zgubil in jo ne morem najti.
Moliva eden za drugega!
Vas pozdravlja Vaš	Ludvik Pemišek
Op. Kadar bom imel 4 $ na razpolago, Vas bom iz S. Martina Los Andes telefonično poklical in se bova kaj pogovorila. 1’rosim Vas, da me pokličite telefonično San Martin los Andes, dno 29 ali 80 Junija, jaz bom, če Bog da, v tej vasi tiste dni. Veljal
Kor je dospelo pismo pozneje, jetudi ta telefonski razgovor S®1 po vodi!
*
V SLOVENSKI KRAJINI JE BILA BIRMA
Pečarovci, dne 25. V. 1940.
Hvalen Jezus vekomaj!
Pozdrav iz rojstnega, kraja!
Dragi svak in ti sestra. Mi fsi vama želojmo od lubega Boga naj vama pomaga vu fsem in vama naj da milost v življenji in da bi Bog dal da bi te naše pozdrave srečno gor najšli v fsem dobrom in zadovolnom vajnoga življenja. Se Vam zahvalimo fsi *n najlepša hvala za dar ka ste nam posli za fčrmo. Gda jo bila ferma, te se posebno Vaju spominali v našoj sebeščanskoj cerkvi
s spuspekom, za fse naše dobrotnike i botrino našo: Za dušo i telo poverili njim Gospod Bog z vsemi darovi na tom i driigom svejti.
Tako smo molili fsi vkiipno i za fse ki so tudi nej tii na-zočni. Kcjpi so ešče nejgotovi, kabi vama je radi vse poslali; gda je dobimo, te že Vama je časi pošltmo, kate vidli kak so bili, gda je fčrma bila.
Dragi svak i sestro! Jcsam dobo od vaj d vej pismi ino pej-naze 1380 Din. Najlepše še vama zahvalim in deca se fsi veselijo i pravijo: tou so nam poslali tetica pa svak z Amerike pej-neze, ke so nam furmanski boter in botra. Za njuvo pejneze so kupili ta botrin dar z Ameriko. To je lepo delo lübezni.
Steni ste nam skazali liibezen do nas mi ferminci se vam najlepše zahvaljujemo vsi naj vam Bog da zdravje pa da bi se enkrat videli Bog vas živi! Boter in botra mi vsi birmanci vas najlepše pozdravlamo Mareška, Franci, Cilika, Alojz.
Najlepše pozdrave vam poklonimo mi fermanci boter i botri kak našoj tetici i svaki in se vam najtoplej zahvaljujemo 1) ka ste nam šteli biti boter in botra; 2) ka ste nam lepi dar poslali ka so na mtak lepo obleko kiipili za spomin firme.
*
PISMO IZ FRANCIJE
17. junija!940.
Začnem Vam pisati ino viipani ka Vas to pismo z etoga da-lešnjoga kraja zdrave gor najde. Naznanim Vam, ka j d zdaj v Franciji jako žalostno. Morali smo pobegnoti, ka smo tri kedne na poti bili. šli smo s konjami, kolami i traktori. Ka smo na toj poti vse prestali nikdar ne pozabim. Iti smo samo mogli v noči, vodne (podnevu) smo so po gošči skrivali, ka so nas nemški eroplani ne zaglednoli. Ceste sp bilo pune Uidi in saki jo seov vzel ka je mogd. Bombe so pa fiičkale (žvižgalo) na vsej kraja j ir, ge je štora doj spadnola, je vse razneslo. Dosta ludi pa živine jo bilo na cesti bujti (ubitih). Tiidik mi smo mislili, ka se več nikdar s toga pekla ne rešimo. Od vsega ka san prestala, mo šče zdaj glava boli in čiido ka se mi nej pamet zmešala. Jaka teežko mi je, ker neven, če bom šče da sveta mojo deco vidla.
Tii ge smo zdaj, no delan dosta. če bog da, ka bojna naskori mine, bomo pa nazaj šli, gč je meni tak dobro šlo. Nišče bi se nej mislo, ka se z Francijo v ton kratkon časi vse to zgodi.
Z domi zdaj tii nemren pisma sprejeti. Bila je tan firma, pa neven če jo moja deca bila pri firmi in što jo boter pa nika nej.
Pozdravlan tebe sestra, svaka, potesbno pa to malo Ihko.
*
SLIKA IZ CORDOBSKIH GORA
Cruz del Kje, 4. (i. 40.
Dragi Jože!
Imam se ponavadi dobro in sem zadovoljen. Med tem časom sem si oziroma sva si naredila z onim Nemcem sobo 3x3 iz kamnja in že spiva notri Sobo sva si naredila pri enem posestniku, kjer tudi sva na hrani. Ima tri sto glav živine — mleka kot vode. Večkrat mu lev poje kakšno kozo. Tudi onemu žrebetu je zasadil svoje kremplje v hrbet pa mu je ušel oziroma ga je rešila kobila. Pred dvoma lotoma je tu blizu poslal oče svojega sina starega 12 lot na konju v almacčn, ker pa konj v kratkem času prileti domov veš preplašen — oče brzo vzame drugega konja in gre gledati ,kaj se je zgodilo s sinom. No daleč dobi sled krvi, gre za sledjo in najde leva, ko žre njegovega sina, ker ni imel drugega orožja gre nad njega z nožem in začel so je boj na življenje in smrt, ker lev je takoj napadel tudi njega. Posrečilo se mu je, da je enkrat dobro zadel leva z nožem, kljub temu pa jo dobil tako praske in rane, da jo moral v bolnico; vendar je okreval. Žival pa so potem sledili po krvi in našli mrtvo.
V kratkem gremo na lov nad nje. Seveda z konji in psi.
Pozdravi vse skupaj	Anton.
OPAZOVALEC
V Biljah je praznoval 80 letnico pri či lem zdravju “Toni Mlekar’’ Anton Fornazarič. Vzorni oče in modri gospodar jo tudi marsikatero bridko že doživel. Imel je ti otrok. Starejši sin dr. Slavko Fornazarič je odvetnik v Mariboru, drugega si na Jožefa je oče izbral, da bo prevzel domačijo, pa je v 18. letu starosti podlegel pljučnici, kar je bil silno hud udarec za družino. Starejša hčerka Gizela je v svetovni vojni pomagala očetu voziti mleko v Gorico. Ko sta nekoč ustavila voz, da bi oddala mleko v semenišče, je prigrmela granata in hčerka je padla mrtva v očetovo naročje. Granata je ubila tudi konja. G. Fornazarič sam pa je bil hudo ranjen v nogo, da se je moral dolgo časa zdravili v bolnišnici. Gizela je bila poročena s Pe trom Mozetičem, ki je v vojski izgubil oko, dobil je še druge poškodbe, katerim je podlegel. Zapustila sta hčerko, katero je vzel k sebi stari oče, naš jubilant. Ostale tri hčerke so tudi porpčone. Ko se ie g. Fornazarič vrnil iz begunstva, in sicer mod prvimi, se je takoj lotil obnove razdejane domačije. Nekega dne je šel korit na travnik, pa je s koso zadel ročno granato, ki je eksplodirala in ga hudo ranila po nogah in prsih, da se je spet moral več mesecev zdraviti v bolnišnici. Naš slavljenec je značajen katoliški mož. Deloval je požrtvovalno v raznih odborih in katoliških daruštvih. Ker je vsak dan vozil mleko v Gorico, so mu društva nalagala veliko dela za razna prireditvena dovoljenja, za nakup blaga, za konsumno društvo, nosil je denar v posojilnico iti. Tudi drugi ljudje, ki so kaj potrebovati iz Gorice, so so obrnili nanj, da jim je prinesel. Njegova zvesta družica je pred 15 loti zbolela. Morali so ji odrezati nogo, pa je kmalu potem umrla. Ta udarec je našega slavljenca hudo potrl.
Metlika. V Drašičih je strela grdo gospodarila pri Antonu Obermanu, ki je pretaknila vse kote, le spečim otrokom ni ničesar storila. Tudi pri sosedu Simoniču ,] ■ vdarila. Tresk je bil strašen, zažgala pa ni. — Sadna letina slabo obeta, črešenj jo bilo malo, sliv prav tako. Grozdje obet i, toda ne bo dalo lanskega pridelka.
V	Mokronogu je pogorel kozolce mesarju Bulcu, Zažgala ga je strela.
V	Vodicah je pel novo mašo salezijanec Franc Sršen, ki je bil za mašnika posvečen v Bimu 9. junija. Več let je bil že v misijonih v Braziliji v Mato Groso in San Paulu.
V	Gradu na Prekmurskem se je 12 junija vršila lepa mladinska slovesnost, krt. toro je obiskalo 1200 otrok iz. obmejnih goričkih občin. Mladina je manifestirala ljubezen do domovine Jugoslavije. Ob tej priliki je nastopil soboški otroški zbor, ki je očaral s svojim petjem.
V	Dolencih je bil 11 junija običajni s" stanek predstavnikov oblasti iz slovenskih in madžarskih krajev to in onstran meje, na katerem se vsake ,1 mesece rešujejo skupne zadeve. Ti sestanki so se doslej vršili v Hodošu. — Istočasno sin se v Dolencih mudila bivši beograjski nad škof Rodič in banjaluški škof Garič.
V	Markiševcih so bile skupne gasilske vaje 7 žup. 4 šalovske čete so nastopile to pot z novimi lastnimi motornimi brizgalnami. — Strela je ubila posestnika Flisarja, ko ga je zadela z motiko na rami na polju.
Bogojina. Srebrno mašo so slavili naš plebanoš. Pri slovesni maši so govorili do-
lenski plebanoš.
V	čentrbi se je vršila lepa slovesnost blagoslova spominskega križa na srečen povratek iz svetovne vojne.
V	D. Lakcžu je avto povozil vojnega invalida dajta iz Petišovcev. Poškodoe su bile teške.
Kapca. Motocikel je nevarno povozil l letno hčerko Štefana Luter.
Iz Meiinec. Sojena sta bila v Soboti Majcen Martin in Pozdirc Ivan, ker sta ubila v hlevu Matije Kuzma Andreja Goriča. Majcen je dobil 3 leta, Pozderec pa ti mesecev. Zločin se je izvršil na veliko soboto.
Lončarovci. Radi krive prisege sta bili obsojeni Lepoša Marija in Novak Julijana. šlo je za 225 Din, o čemer sta prisegali pri sodišču v Soboti.
Sadjarstvo postaja vsako leto pomembnejše za slovensko gospodarstvo. Dosedanje skušnje so pripeljale že blizu do uresničenja zgraditev velikega silosa, kjer so bo lahko shranilo 300 vagonov sadja, ki bo varno čakalo najboljše cene. Ta silos bo v Mariboru, ki je središče jugosij-vauske sadne trgovine.
Zlato mašo je slavil že preje, 20 junija pa je imel svojo 80 letnico v Cirkoveih pri Pragerskem Ivan Mlakar, ki je do vo jne služboval v Istri, pozneje pa po štajerskem.
Pri Sveti Trojici v Halozah je splašen konj nevarno poškodoval zakonca Kranjc. Zena je umrla z razbito lobanjo.
V	Vel. Okiču v Halozah je vdarila strela in požgala pri Dolšaku.
Zadružna Zveza je 26. junija delala svoj letni obračun. V tekočem letu preživlja trdo preiskušnjo, kajti pod vplivom vojnega razpoloženja je narod navalil na hranilnice, da si reši prihranke prod morebitnimi nevarnostmi. V enem samem mesecu je izplačala Zadružna zveza 5 mi-ljonov Din. Brezhibna organizacija te zadružne ustanove, ki je ena najboljših v Evropi, je dobro vzdržala tudi to preskus njo. Letni obračun je pa izkazal, da je njena moč zares prepomembna za slovensko gospodarstvo. Ob koncu 1939 je imela Zveza 739 članic: 342 denarnih, 40 m c-karskih, 10 trgovskih, til živinorejski n, 41 strojnih, 27 elektraren, 10 vinarskih, 25 vodovodnih, 43 stavbinskih, 25 obrtnih in še nekaj drugih.
V	Litiji je meningitis, ta nova bolezen, zadela že toliko prebivalstva, posebno otrok, da je bila šola v juniju zaprta radi velike nalezljivosti. Dol šole so začasno spremenili v bolnišnico, da ni troha obolelih voziti v Ljubljano.
V	Metliko se je vršit 1(1. junija izlet lujskopromctnega društva. Znana posebnost so staroslavni belokranjski narodni plesi, katere so tisti dan metličani izvijali pred gledalci iz daljnih krajev.
Novomašniki-saiezijanci, ki so peli letos novo mašo: Grmič Franc v šont Jurju v Slov. goricah, Jakob Auguštin v Beltincih, Kristanc Eustahij v Cerkljah pri Kranju, in Pintarič Stefan v Beltincih.
V	Trstu še vedno stoje nekateri spomeniki austrijskim cesarjem (Leopold V in Karl VI). Večkrat že sta se morala seliti po mestu, ker so ju hoteli očuvati kor umetniške spomenike. Sedaj so so oglasili tržaški bivši borci in menijo, da jih jo treba položiti k “počitku”.
železne ograje v Italiji, pravijo, da bodo domovini lahko mnogo bolj koristile kje drugje kot na sedanjih mestih in so že vse popisane.
Toča v Prekmurju je naredila zelo ve-
liko škodo v Soboti in v krajih prod Gradu in Madžarski meji. Deset dni pr -.1 žetvijo je bilo uničeno zoreče polje. Hilm naliv je velikost nesreče še povečal.
V	št. Janžu na Dravskem polju je zn žgala strela mlin Brezovnikov.
V	Bratoncih pri Soboti je naprav:'a strela 80.000 škode pri MojUricu.
Pri Sv. Marku niže Ptuja je gorelo pri Kukovcu.
Strašno škodo je napravila toča v Slovenskih gciicah 27. maja. Njive, sadovnjaki in vinogradi so ostali čisto razcefrani. Najhuje prizadeti kraji so:	Pio-
deršea, Gradišče, šomart, Sp. Velka, v občini šent Jurij pa Sp: in Zg. Gaštenij ter Žitence; v obč. Sv. Ana: Žiče, Ledenik, Kremberg; v občini Sv. Jakob: Kovna, Počenik in Jakobski dol Zg. Zmleti kraji so dobili že 3 vagone koruze in 2 vagona otrobov brezplačno, po znižani ceni pa bodo imeli moko in ajdo za seme.
Dravsko polje, šent Lovrenc. Pomemben dogodek je bila igra “V teiuoti”, ki je uspela čudovito lepo. — Oni dati so imeli predavanje o obnašanju v času letalskih napadov. — Društveni dom je v dvorani storil spremembo, ko je bilo viso to dvignjeno stojišče. — 30 junija je imel javna predavanja slovenski starosta Janez Kalan, slovit ljudski govornik. Ptujska gora znameniti slovenski zgodovina! dr. Franc Stele jo izdal važno knjigo o “Ptujski gori” v kateri je podana vsa zgodovina te slovite štajerske božje poti.
Jadralski klub iz Ljutomera je priredil razstavo modelov v Soboti. Tudi v Prekmurju se je dvignilo zanimanje za letalstvo.
Turnišče: Na občnem zboru Kmetijske podružnice je bil ponovna izvoljen prejšni odbor s predsednikom Štefanom Nemec. — Vršil se je tudi občni zbor TratnišKo namakalne zadruge, ki jo pa ugotovil, Ja ni bilo mogočo izvršiti namakalnih del ul) potoku Ledavi, ker ni bilo javne podpor.'. Nekateri so hoteli zadrugo likvidirati, a je še vseeno obstala.
Lipa. Mišja nadloga je iz lota v leto hujša in letos grozi, da vniči ves pridelek. Kličejo na pomoč oblasti, da naj kaj u-krenejo. — V domačem kraju se mudi kaplan Zver Štefan na zdravstvenem dopustu.
V	Rajhenburgu so se ob veliki vdeležbi vršile vsakoletne pobožnosti koncem junija, ki so bilo lotos velika molitev za mir.
Začetek slovesnosti ob 1300 letnici pokristjanjenja Hrvatov. Splitski škof dr. Bonefačič je naslovil na vernike splitsk -makarsko škofije okrožnico o proslavi 1300 letnice prvih zvez s sv. stolico in začetka pokristjanjenja Hrvatov. Proslava bo trajala colo leto in so jo začela 29. junija v Gornjem Muču, kjer je pokopal ban Branimir. Na to proslavo je prišel tudi hrvatski metropolit dr. Alojzij Ste-pinae. V splitski škofiji bodo poleg praznika sv. Petra in Pavla posebno slovesno proslavili tudi praznik Kristusa Kralja. Dno 19. novembra bodo v Splitu proslavili tudi dan posvečenja katedrale sv. Dujma. Kakor jo znano, jo splitska katedrala najstarejša od vseli katedral, starejša celo kakor lateranska katedrala, kdr je tudi po 1640 letih, odkar je bila zgrajena, še vedn sposobna za cerkvene obrede.
ODKOD JFi IME “PETA KOLONA”?'
V	novembru 1936 so armade generala Franca obkolila špansko prestolnico, in pravkar je bila podpisana protikomunistična zveza mod Italijo, Nemčijo in Jtt-
ponsko. Prva manifestacija za to zvez j naj bi bil padec Madrida, in sicer 7. novembra, na dan obletnice ruske revoluciji, z!ato je general Mola, ki je poveljeval oblegovalnim četam okrog Madrida, po radiu pozval republikance, naj se vdajo, rekoč: “Sleherno upiranje je zaman, i.r-va kolona bo napadla Madrid od Siguenze, druga od Guauarramc, tretja od Toleda in četrta od Jnrame. Peta kolona pa bo napadala v Madridu samem, saj sestoji iz somišljenikov generala Franca. Ta kolona samo čaka na znak, da nam bo odprla mestna vrata.”
Kakor znano, je bil Madrid zavzet šele meseca marca 1939.
Podarjena matura in še kaj. Letošnje razmero so marsikakšno stvar postavile na glavo. Vse se je moralo spremeniti samo zaradi te nesrečne vojne, ki jo je Evropa na vsak način hotela imeti, čeprav je mogla že vnaprej videti njene strahotne posledice. Tudi v Italiji.
Gotovo se niso letošnje leto vse šole končale kar tako slučajno 15 dni prej kot navadno. Po srednjih šolah pa se je Ji-jaštvo razveselilo še nečesa drugega: kot blisk se je raznesla novica, da letos mature ne bo in da zaradi tega dijaki uiti ne bodo prav nič prikrajšani, kajti dobili bodo diplomo kar brez mature!
•{• Smrt je gospodarila v Dornbergu na Vipavskem: na Telovo sta v isti hiši ležala na mrtvaškem odru Ivan Cotič, gro-bokop, ki zapušča ženo in štiri nedorasle otroke — ter njegov sosed 19 letni Rafael Kavčič. Oba sta podlegla hudi pljučnici. Vsahnilo jo mlado življenje 12-letne Penne Baša, umrla je po daljši bolezni vdova Amalija Berce-Bud.čna. Tudi je umrla najstarejša žena v fari, 94-letna Ana Co-tič-žefetova. Kaj čuda, če je razpoloženje vaščanov vso to dni bilo precej razglašeno, ako upoštevamo poleg številnih smrti še poslavljanje mnogih dnevno odhajajočih mož in fantov.
Nesrečna mati. V Prvačini je 62 letna mati Alojzija Furlani-Feliksova dolgo trpela na neozdravljivi bolezni. Ko jo bil te dni njen sin poklican na orožne vaje, si je to tako močno vzela k srcu, da sc je ponoči, ko so vsi domači spali, vsa zmedena splazila na prosto v temo. Drugi dan so jo našli mrtvo v vodi.
Avto ju je povozil in enega usmrtil. \ večernih urah sta se vračala po državni cesti iz Koprivo proti Krminu zakonca Alojzij in Marija Lorenzutti, ki kupčujeta .z zelenjavo. Spremljala sta svoj voziček, v katerega je bil vprežen osliček. Nenadoma zaropoče za njunim hrbtom avto, ki je prevrgel vozilo z oslom v obcestni jarek, moža in ženo pa sunkoma podrl na tla. Surovi šofer se pa za nesrečo ni zmenil, temveč je oddivjal naprej, šele drug avto, ki je privozil mimo, je ranjenca naložil in odpeljal v goriško bolnišnico. Tam je uboga žena, ki je imela razbit tilnik in zlomljeno nogo, kmalu podlegla, stanje njenega moža, ki ima več poškodb in pretresene možgane, je zelo težko.
Gospodarska pogajanja z Jugoslavijo.
V rimski palači Chigi je nadaljevalo svojo delo italijansko-jugoslovansko trgovinsko odposlanstvo pod predsedstvom senatorja Gianinija in predsednika jugoslovanskega odposlanstva, pomočnika zunanjega ministra dr. Pilijo. Razgovorom pogajanj obeh odposlanstev so posvečali italijanski listi veliko pozornst ter je tako med drugim “Giornalee d’Italia” pravil, da bosta obe poslanstvi v popolnem vza-
jemnem razumevanju pripravljeni spremi-, niti trgovinsko izmenjavo v pogledu nekaterih proizvodov. Vsi krogi so prepričani, da bouo pogajanja, ki so povenaia prisrčno, privedla do sporazuma v pogledu povečanja izvoza neaaterih jugoslovanskili proizvodov, v prvi vrsti živine, svinj, telet, jajc, navaunega in celuloznega lesu, kož in premoga. Jugoslavija bo pa nada lje v povečanem obsegu iz Italijo uvažala več bombažnega in lanenega prediva, staje, avtomobile, petrolej in nafto.1
Prve ženske spr-vodn.ee v Trstu. Te dni so se pojavile na tržaškem tramvaju prve ženske sprevodnice. Na podlagi civilne mobilizacije so bile nekatere ženske sprejete v tramvajsko službo. Pod nadzorstvom uradnikov so se te dni začele vaditi v prodaji voznih listkov.
-j- Manja Sedej je umrla v Cerknem. Pokojna jo bila vdova rajnega brata nadškofa dr. Sedeja, vzorna krščanska mati, ki jo, 34 let vdova, sama vzdržala velik dom in 13 otrok lepo zgojila. Dva sinova sta pela novo mašo, eden je pa odvetnik v Zagrebu. Doživela je 79 let.
V	Cerkljah na Gorenjskem so imeli praznik, kakor še nikdar, ko so oni dan zabučale nove orgle in sc je nato vršil veli časten cerkveni koncert.
V	Solkanu pri Gorici je obhajal 30. maja 70 letnico Msgn. Ivan Koršič. Rojen je bil v Solkanu. Kot kaplan jo služboval na Travniku in nato je bil vojaški kurat v Pulju pri austrijski mornarici. Po vojni je bil dekan v Kobaridu, a se jo moral umaniti v pokoj radi slabega zdravja. 15 let je živel v Solkanu od koder je rad pohitel na pomoč sosednim in daljnim duhovnikom. Na Sveti Gori jo neštetokrat spovedoval in celo na daljne Višarjc je rad pohitel na pomoč, v Drežnici jo tudi star in nov znanec. Slovi posebno kot do ber govornik, ki je letos imel v Solkanu vse majniške šmarnične govore.
V Italiji so imeli in najbrže še imajo v Bcneventu pripravljena koncentracijska taborišča za najmanj 2000, “politično sumljivih” iz slovenske Primorske, kamor jih bodo spravili na varno, če bi počili kanoni na jugoslovanski meji.
Pri Sveti Luciji je umrl najstarejši občan 97 letni Ivan Kragelj.
B AL ANZ AS
COETADOEAS
M O L I N O S
Ivan Mermclja je zatisnil oči 1. avgusta. Pokojni je bil blag mož in ljuueznjiv oče, ki je pred leti prihitel iz Vojščico na Krasu in si poklical sem ženo in dva sinova, ki sedaj žalujejo za njim. Rojen je bil v Seiu na Vipavskem. Star je bil 45 let. Po kratki bolezni je zapustil solzno dolino in bil v spremstvu mnogih prijateljev in rojakov pokopan na Ča-kariti. Žalostnim ostalim iskreno sožalje.
v iiiUinuui6Lt je po/.x ut Min L ur lemuga Avgusta lvomcict ^oernejCeiaJ in ao turnega u ozeia J'avlina gospouarja pri xunis.ee-' vili.
Cerkev Srca Jezusovega v Gorici je dobila 1UU.UUU lir podpore za oitar in orgije. Nova ceritev ima se mnoge duigove.
Na rtaisOvn-Ku pri Ljuuijum se je zbralo IZU.Uuu vernikov na dan Manje .Pomočnice tZo maja; pri mirovnih molitvah.
WV novinarski dom je bilo spremenjeno staro poslopje banke Siavije v njunijam, ki so je za ta namen kupili slovenski novinarji.
Nuvomašnik star 45 let. V Barbetovvnu v Severni Ameriki je 9. junija daroval prvo sv. mašo ivnhaei žel-zn-kai. iseaki so, ki v teli letin dobe mašinško posve čenje. —- Istotam je pa daroval 6. juniju srebrno mašo (Z5 let) oJlm Plaznik, ki jo bil rojen v Radečah na Dolenjskem, svoje bogoslovne študije pa je izvršil v Ameriki.
Delavski kongres v Ljubljani jo zbral veliko število delavstva in obravnaval stanovske potrebe in enotnost v organizaciji. V zadnjih letih je namreč vsaka stranka skušala vplivati na delavstvo v lastnem interesu in so je tako zanesel nepotreben spor v delavsko vrste, ki jih jo tako smoterno organiziral rajni dr. Krek. 18. avgusta se je vršilo veliko zborovanje, na katerem jo nastopil tudi slovenski vodja dr. Anton Korošec, ki jo sedaj prosvetni minister.
V 9 dneh iz Buenos Airesa v Ljubljano:
tak načrt si jo napravil g. Gorjan iz Ljubljane, ki je nedavno prišel v Argentino z namenom, da se tukaj nastani in začne “Ameriko”. Prepričal sc je, da položaj ni nikakor rožnat in da si bo tudi doma lahko “napravil Ameriko”... 17 avgusta je odpotoval z avijonom najprej v Severno Ameriko in od tam dalje v Lisbono in naprej proti Ljubljani. Z njim potuje tudi žena s sinčkom.
•j- Malija Mihelj, poročena Birsa, jo dokončala zemeljsko pot. 24. julija je za vedno zatisnila oči, stara 38 let. Doma je bila iz Rihcnberka, Zapušča moža z dveletno hčerko.
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, Izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 4821 Telef. 61-5184.

-j- Tran Vrabec, doma iz Pliskovice je t udi kuj nenadno dal slovo svetu in svojcem, 34 letnega mladeniča je spremila velika družba prijateljev in znancev k večnemu počitku.
V	Floridi kjer žive mnogi naši rojaki sta g. Škrbec in Maks Bizjak nastopila v obrambo potreb sosedov v zadevi cestnega tlaka in je njuno prizadevanje dalo zelo razveseljiv uspeli in je morala družba odstojiti oil nepravične tirjatve za Mukanje cest. Obema rojakoma, doma iz Rihenberka častitamo k lepemu uspehu.
V	Beltincih bodo delili zemljo. Agrarna reforma je preje pustila grofici Zichy precejšno ozemlje, da bi tamkaj uredila vzorno živinorejsko in semenogojsko postajo. Ker ona zahtevi vse doslej še ni ustregla, je kmetijsko ministerstvo razlastilo 787 oralov zemlje, ki bo razdeljena med male ljudi. 430 ha je lep gruntec!
Torpedovka "Ljubljana”, ki sc je pred meseci potopila v šibeniški luki, je sedaj že v popravilu.
Primorski novomašmki. Na praznik sv. Reš. Telesa je posvetil goriški nadškof tri novomašnike za goriško nadškofijo. To so Albin Kranjc iz Ponikev nad Sv. Lucijo, Franc Felc iz Idrije in Avrelij Pcrc-chio iz Furlanije. V nedeljo 26. maja so bili posvečeni novomašniki iz tržaško-ko prske škofije, med njimi trije Slovenci: g. Dominik Pegan iz Ponikve na Krasu, g. Avguštin žele iz Trnj pri št. Petru na Krasu in g. Rudolf Žafran iz Hrastja pri št. Petru na Krasu. Goriška novomašnika gg.'Felc. in Kranjc sta darovala svojo prvo
slovesno sv. mašo vsak v svoji domači du-hovniji, prvi dne 2. junija, drugi v nedeljo 0. junija.
Za župnika v Devinu, kjer je bil do nedavnega sedež spodnjekraškega dekanata, je bil na predlog devinskih knezov Turn-Taxis, ki so patroni župnije, imenovan insgr. Delta Tella, ki je zadnje čase služ boval v Trstu . kakor se zatrjuje, se novoimenovani župnik pridno uči slovenščine, kar jo za v pretežni večini slovensko du-hoviiijo nujno potrebno. G. Albin Kranjc je imenovan za kaplana v Idriji, novo mnšnik g. Franc Felc gre pa za župnega upravitelja v Stržišče pod črno prstjo.
Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Umeščen je bil za župnika v Gornji Lendavi g. Ivan Kolcne, provisor isto tam. Postavljeni so bili gg.: Alojzij Ciglar, kaplan v Beltincih, za provizorja pri Sv. Juriju ob Pesnici; Alojzij Peitler, L kaplan v Slivnici pri Mariboru, zn provizorja na Zdolah; Ivan Sukič, kaplan v Cankovi, za provizorja v Gor. Potroveih. — Nastavljeni so bili za kaplane gg. so-meniški duhovniki Jožef Gjuran v Zrečah, Avgust Štancer pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Jožef Gutman v Framu z delokrogom na Tišini, Adolf Piki v Beltincih, Božidar Božič v Šmntnem ob Paki, Aloj/. Jakopina v Slivnici pri Mariboru (II.), Maksimilijan Prah v črcnsovcih, Franc Časi ml., resign. župnik na Zdolah zn kaplana v Guštanju z delokrogom na Dolu pri Hrastniku, Anton Hanžel, salezijanec iz Veržeja, za kaplana pri Sv. Marku niže Ptuja. — Resigniral je na župnijo Zdole
LISICA ZVITOREPKA
MEDVED MIŠKO V PASTI
Poniglava lisica se je zadoovljno smeh. ljala, ko je videla, kako je oholi kraljevi sol trdno priškmjon v pasti, iz katere mu ni mogočo uiti. Medved je grozno udela-val; tulil je in rjnl, renčal in grgral, a * zadnjima nogama je obupno kopal iverje in tnalovino.
Silni ropot in trušč je prebudil očeta ICozoderca; planil je s postelje, nejevoljno godrnjajoč: "Kaj šmenta razgraja zunaj! Odkod to tuljenje in zavijanje!’’ Pograbil je sekiro, da bi bil oborožen, ako bi mu pretila nevarnost, in je odhitel ven.
Miškota je obšla smrtna groza; hrastovi plati sta ga tiščali kakor klešče; vlekel je in se zvijal in že kar piskal od silnih bolečin. Toda ves trud je bil zaman; kosmatincu se je utrnilo bridka misel, da je prišla njegova zadnja ura. Tega mnenja je bila tudi Zvitorepka. Ko je ugledala Kozoderca na pragu, je zaklicala medvedu: "No, gospod Miško, kako se Vam godil Nikar ne jejte preveč strdi, da Vam v želodcu ne obleži! Kajne, dobra je... in sladka! In tamle Vam prinaša Kozodorec še dober požirek, da m poplaknete grlo in pospešite prebavljanje. No, kadar odjužinate, sc Vam bo kaj dobro prilegla hladna pijača. Dober tok, ljubi ujec!” To ii&ovorivši, jo je Zvitorepka odkurila v temno noč.
Ko jo ICozoderec ugledal ujetega medveda, se ni dolgo pomišljal, marveč stekel je naravnost ▼ sosednjo vas, v krčmo, kjer se je nadejal pomoči. Mod možaki je baš krožila majolčic-a rujnega vinca, ko je prisopihal Kozoderec in zakričal: "Le brž z menoj, ljudje božji; na mojem dvorišču se je ujel medved; pomagajte mi, da ga ubijemo.
Ko zaslišijo to novico, planejo vsi moški pokonci in odhitijo za tesarjem Ko-zodcrcem. Naposled jo tudi ženske urežejo za njimi, tako da so končno ostali doma le otroci, ki so se plašno stiskali za peč. Kar jekomu prišlo pod roko, to je zgrabil in odhitel na medveda; ta je popadel vile, oni cepec; tretji jo zopet pograbil zarjaveli raženj in četrti sekiro. Kdor ni imel drugega pri rokah, je ulomil lato iz plota. Tako so vsi drevili za Ko-zodercem, vsi, stari in mladi; bilo je še cvld nekaj takih vmes, ki so ob palici krevljali in niso imeli niti ene škrbine več v ustih, ženske, seveda, niso zaostale; v naglici so se oborožile z metlami, loparji in burklami, a kuharica Liza jo popadla ostro vreteno, češ, z njim bom kosmatincu pošteno ustrojila kožuh.
Miško je slišal krik in vik, ki je prihajal bliže in bliže, in si je mislil: "Zdaj je skrajni čas, da jo odkurim, če ne, bo pomeni!” Poskusil je še enkrat; vlekel je in vlekel, in naposled se mu je res posrečilo, da je izdrl glavo iz razpokline. Toda, o joj, koža z lasmi vred noter do ušes se mu jeposnola in ostala v deblu in kri so mu je ulila po očeh in po gobcu. To ga jc silno skelelo, da je kar besnel od silnih bolečin. Toda čakala ga je še druga težava, zakaj prednje noge so mu še vedno tičale v špranji. Napel je še enkrat vse svoje moči in je izmuznil tudi noge iz precepa, a pri tem so sc mu odrli in slekli krcmpli z rokavicami vred. To pač ni dišalo po strdi, o kateri mu je Zvitorepka beesdičila. Noge ga niso več držale in zaman se jo trudil, da bi vstal in sc potegnil z mesta.
Hkrntu so bili že tudi pri njem vaščani s Kozodercem na čelu. črna tolpa se je
g. Franc Časi ml. — Umrl je 20. aprila v Gornjih Petrovcih tamošnji župnik g. Anton Čirič v 66. letu starosti.
Iz Nedelice poročajo, da bil v Ljubljani na univerzi diplomiran Ivan Zver.
V	Gradu je treščilo v hišo Graha Alojza. Ogenj je vničil domačijo.
*}• V Doliču je umrl Zrini Stefan, star 54 lot.
Sobota-Maribor. Steklu je nova avtobusna linija, ki je za pol ure bolj hitra in znatno cenejša. Iz Maribora rabi omnibus 2 uri in pol.
D. Bistrica je imela lep praznik, ko je bila. 10 jun. blagoslovljena kapelica na pokopališču, v kateri jc bila tisti dan prvič sveta maša. Igrala je godba iz Žižkov.
Beltinska fara je imela lotos 6 novo-mašnikov, ker sta bila posvečena tudi salezijanec Sraka Avguštin iz Lipovce in Zorko Štefan iz Ižakovec. Posvečena sta bila v Turinu.
Odranci. Zver Stefan, ki jc odlično dovršil 7 gimn. razred je vstopil v najstrožji samostan k Kartuzijancem v Pleterjih,
V. Polana. Ferčck Franc si jc zlomil ključnico, Ivan Hozjan je padel z bicikla. Oba sta morala v bolnico.
črensovci. Občni zbor Hranilnice in Posojilnico je pokazal veliko delavnost. Od 1030 do danes je bilo izplačanih 10 milijo-no vin pol starih vlog in jc starih vlog samo še 3 milijone in pol.
V	Prosečki vasi je umrla Vrečič Rozalija, vneta širiteljica dobrega tiska.
zgrnila okrog pohabljenca. Ti so ga suvali z drogi; oni so zamahovali s sekirami; motike in lopato. Vsi so udrihali po medvedu, veliki in mali; slokonogi Zaletač in pa Anže Burež, tisti s pokvečenim nosom, sta bila najhujša. Jakob Slokin in njokov svak Gašper Drvolom sta mlatila s cepci po medvedovi grbi. Izmed ženskih so se s posebno vnemo zaganjale v tacarja Zagovedeževa Jera, Špela Devet-kela in pa debela kuharica Liza z ostrim vretenom. Ti vsi so gnali velik hrup in trušč, a vse je prekašal Jurij Pohvali, ki sc jc drl, da so mu je grlo lupilo. Kdor si ni upal kosmatincu v bližino, jo metal od daleč kamenje nanj; to jc bilo manj nevarno, a prinašalo jc vendarle tudi dokaj slave in pohvale, če jc kamen dobro zadel. Naposled je priskočil Kozoderčev brat Nace z debelim kolom in jo tako silno udaril medveda po glavi, da se mu je devet solne zabliskalo pred očmi, To je oživilo medvedu še poslednje moči; planil je pokonci in se zakadil naravnost med ženske.
MIŠKO POBEGNE
Kričeč in javkajoč so se ženske razpršile; dobglo kuharico pa je bil medved podrl, da je štrbunknila v globoko vodo, ki je tekla mimo dvorišča, žensko so zagnale silen vrišč in izmed prestrašene tolpo sc jc začul obupen glas: ‘‘Ojme, ojme! naša Liza, naša kuharica je padla v vodo; da bi le ne utonila! Pomagajte brž, bržl Bariglico najboljšega vina dobi, kdor jo reši!’’
Možje, ki so mislili da jim medved itak ne uide, so hiteli na obrežje na pomoč Lizi, plavajoči po vodi. Toda medtem, ko ro spravljali debelo kuharico na suho, so je Miško splazil na breg in je strmoglavil v vodo; zakaj rajši jo hotel, da utone, kakor da bi ga kmetje sramotno pobili. Pa čudno, ostal jo na površju vodo in reka ga je brzo odnesla po dolini.
(Dalje eledi)
Prekmurje toži svoje težave
V nedeljo, 5. maja je bil v Murski Soboti veliki kme-vki-delavski tabor. Priobčujemo govor prekmurskega rojaka, svetnika Kmetijske zbornice Lebarja Josipa iz rojaka, svetnika Kmetijske zbornice Lebarja Josipa.
Težka je v današnjih časih borba za obstanek in življenje. Vse težave te borbe pa najtežje občutimo mi kmetje, pa naj smo doma iz doline, hriba ali ravnice. Sami na sebe smo navezani in na svojo rodno grudo. Skoraj osamljeni stojimo v borbi za obstanek. Kljub vsem težavam pa je prekmurski kmetovalec delaven, samozavesten, borben, neomahljiv in dovzeten za vse dobro in koristno. Stoletja je že močno ukoreninjen v svoji rodni prekmurski zemlji, katera mu je draga nad vse na svetu. Večkrat ga ta zemlja ne more živeti. Gre v tujino, se tam muči in ubija ali domača slovenska gruda ga je toliko privezala na sebe, da se vrne kmalu domov in si doma s skromnimi zaslužki ustvari malo skromno ognjišče in ljubi, od nikogar odvisni dom. Ker nas vse veže ljubezen do naše rodne zemlje, se vsi močno zavedamo svoje kmečke in narodne nezavisnosti, katere ne damo za vse na svetu.
Naše Prekmurje — kot pravijo naš mali slovenski Kanat — nas kmetovalce skromno preživlja s poljedel-stvoni in živinorejo. Vsi mi z "Ravenskega in Goriškega, imamo iste težave in iste težnje. Zal nam je le. da še nismo dosednj skupno nastopili in se borili zn svoje kmečke pravico skupaj strnjeni v eno vrsto. "Današnji kmečki tabor Kmečke zveze, pa naj pokaže, da se je kmečko ljudstvo stanovsko organiziralo in da se bo v naorej vse naše dobro in pošteno ljudstvo skupno borilo za povzdigo kmečkega stanu.
Pa tudi oblasti prosimo, da z zdravimi ukrepi in dobrimi zakoni zaščitijo naš kmečki stan in mu daio v družbi iste pravice kot jih imajo že drugi stanovi, ki na tudi kmetu kot. stebru države pripadajo v prvi vrsti.
Mnogo je vprašanj, ki zadevajo ves slovenski kmečki stan. in vprav v Prekmurju so nekatera od teh najbolj pereča in najnujnejše zahtevajo rešitev.
Slovenska Krajina je namreč prenaseljena in je zato vprašanje, kie in kako najti kruha in zaslužka Vsem onim našim kmečkim ljudem, ki so ga dozdai kot sezonski delavci iskali v tujini. Ni v naši moči. da bi •''ogli sami predlagati, kako nni se to vprašanje reši. le na to opozarjamo merodajne kroge, da je vprašanje vsakdanjega kruha tudi za nas. Prekmurce, najvažnejšo.
Lelo m a bi se dalo zaposliti naše ljudi z javnimi deli- na primer z regulacijami naših voda in molioraeiio zemljišč, kar bi obenem dalo mnogo nove plodne zemlje 1,1 novega kruha.
Posebno pereče je pri naših kmečkih ljudeh vpraša • nie kmečkega soeialnegn zavarovanja, v prvi vrsti za Poljedelske delavee. pa tudi za vse ostale.
Nadalje zahtevamo, da se znižajo visoke pristojbine, ki onemogočajo kmetom prevzem posestev. Zalite vamo. da se zaščitijo naši kmečki domovi, da ho naša kmečka zemlja mogla oshati kmečka last.
Da bo mogel naš kmečki stan napredovati, nam je nujno potrebna pomoč v obliki cenenega ali eelo brez-
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
|	Obrnite se na	•
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA j	ŠTEFAN LIPI6AR	j
i WTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 5 >-3036 i
obrestnega kredita in v obliki smotrnega pospeševanj-« strokovnega napredka našega kmečkega stanu. V tn namen je predvsem potrebno, da se zniža cena cementu, ki je neobhodno potreben za asanacijo kmečkih zgradb, še prav posebno pri nas v Prekmurju, kjer nam primanjkuje gradiva. Zato je v tej zahtevi cnodušen ves slovenski kmečki stan. kakor tudi v odločni volji, da ne odnehamo, dokler ne dosežemo spremembe lovskega zakona. ki v sedanji obliki ščiti zajca namesto kmeta.
Oblastva naj podprejo naše kmečko zadružništvo, da bomo mogli potom njega ceneje kupovati, kar potrebujemo in doseči boljše cene za blago, ki ga prodajamo.
Še prav posebno korist pa si obetamo od elektrifikacije naših krajev, ki naj se čimprej izvede, da bo tako dana možnost, da se v naši pokrajini razvije tudi industrija, ki hi dajala delo in kruh vsem onim našim ljudem, katerim ga naša zemlja ne more dati,
To so naše najvažnejše želje in zahteve.
Prosimo naša oblastva. da nam pomagajo, da dosežemo njih uresničenje. Zavedamo se, da je v veliki meri odvisno od nas samih, od naše pripravljenosti zn skupno samopomoč, v koliko in kdaj bomo dosegli ures-nčenjo svojih zahtev. Izjavljamo, da bomo sami od svoje strani storili vse. kar je v naši moči, da izboljšamo svoj položaj. Sicer moramo priznati, da je kljub vsem težavam, ki nas tarejo, v sedanjem času pri nas, v naši državi, še vseeno najboljše. Pri nas imamo vsaj svobode in mir in ničesar nam ni treba bolj želeti in bolj vroče prositi Boga, kakor to. da bi nam bil mir ohranjen tudi zananrej, ker edino v tem primeru bomo mogli sami delati zn izboljšanje svojega položaja in pričakovati tudi od naših oblastev, da nam pri našem prizadevanju pomagajo.
Raj naša oblastva vedo, kaj nam je potrebno. Vemo. da so pripravljena, da nam ustrežejo. Vemo pa tudi. da je naivečia ovira uresničenju naših kmečkih zahtev no eni strani današnje stanic mednarodnega položaja, ko morajo biti vse skrbi naših oblastev posvečene zavarovanju naše zemlje pred morebitnimi poizkusi tujih sil. da hi sc je polastili, po drugi strani pa dejstvo, da «Slovenci še vse do danes nimamo možnosti, da bi se mogli svoio domačo hišico po svoje urediti.
Zato izjavljam v imenu kmečkega ljudstva ^Slovenske Krajine, skupno z našimi kmečkimi tovariši z on ost ran Mure. Drave in Rnve. da obstoji za nas samo ena država in to je naša Jugoslavija, ki je skupni dom vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom in da bomo svojo zemlio in svoio državo branili pred komurkoli. Zahtevamo pa. da dobimo mi Slovenci v tej državi enako pravico. kot jo imajo bratje Srbi in Hrvatje, to je pravico, da svoio domače zadeve sami in po svoje urejamo! Vsi naj vedo. da smo slovenski kmetje zavedni državljani, da na hočemo hiti tudi enakopravni državljani !
Vi dragi tovariši, pa v vaših vasicah širite miselnost Kmečke zveze, edine skupne stanovske organizacije slovenskega kmečkega ljudstva. f’o bomo skupno nastopali v eni fronti ter živeli in delali složno, v miru in pomoči eden drugemu, bomo doživeli boljšo bodočnost p n še ga kmečkega stanu in naše drage domovine!
UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA
DUŠAN VARADINAC
CERRITO 560 — U. T. 35 - 5825 Lično pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t. d.
■ •M«"»"	t*'1«'*••*••••
“SLOVENSKA KRAJINA"
PoštUvuui rojaki in rojakinje!
Pozdravljam vas potom etoga našega lista, šteti nam je vsem na razpolago, da ga za male peneze lojko tStčmo, in tildi v njem dopisujemo, naše dobro misli, kak tiidi naše nevole, ali doživljaje, Ništerni bi še eejli romkn lejko spisali o svojem tu-gobnem življenji. Či glih smo se s polnimv viipanjem poslovili od svojih najpriljiibleniših starišov, bratje, diec, od naše ljübe rojstne zemle, da si zbolšanio naše težko siromašno živleenje; smo se razstcpli po vsej krajih sveto. Pa smo se vnogi ukanili, ka smo naleteli na vse vrsto krize, skoro cgjlih deset lejt. Zdaj pa ešeo ta bojna, šterč že zadosta čiitimo, pa mo ju eščo bole, či nebo naskori končala. Zato nam je pa potrebno bodrilstva in složnoga vkiipdržanju.
Kak pa lejko obdržimo složno fkiipdt žanje 1
Nesinejmo se prezirati, da smo že itak zadosta prezirani od tiijcov; spoštujmo sel Ne bojmo nevoščljivi, či je ednomi sreča bolje naklonjena kak driigom. Zato pa tiidi eden no smej imeti več prednosti kak driigi. Vsi smo ednaki da si z znojnim čelom in s krvavimi žuli sliižimo naš vsakdančšnji kriih. Nigdčr ne bojmo prenagli, nej v rečaj pa nej v dejanji. Sigdär prvič dobro premislimo kaj odgovorimo, ali storimo. Posvetujmo se, do-ženimo, pa tak odločujmo! Pri vsej tej lastnosti bomo lejko složno sodelovali.
Zdto smo prod šestimi meseci nastavili društvo “Slovenska Krajina”, da bi skem tesnejšo združeni in složnim sodelovanjem, pomogli eden drügomi, i tak si olajšali kelko do nam \ mogočnosti, v najteškejših zadevaj. V kr&tkom bomo že znali v zneski, kelko dobimo od društva . Ka je sakši želo znati žo v začetki. Štero je pa žo večkrat z omenjeni zrokov volo, nej bilo mogočo določiti. Zdaj pa da že drUštvo m d malo fonda, bo :■1 lejko določilo, na vsküpno posvetovanje članov in članic. Zato se ne drži ozdaleč! ne čakajmo, da bi samo edni skrbeli in delali za cilj našega drüätva! Vsi fküper! Vsaki jo za kaj sposoben, šteri za pesmi, šteri za igre; jako lepo bi bilo či bi na našoj prišesnoj igri se skazali s par pesmicami. Lepe pesmi sakši rad posluša, pa nej kak nikalti pravijo, da jo tou nej potrebno! Pse je potrebno, ka jc dobro pa lepega. Samo prave dobre vole nam trbej! Pa vüpanja nej zgubiti, pa tak dosegnomo potpuni cilj drUštva!
Z neskd ka vam ga til podam jo razvidno da ešče do zdaj drUštvo ma čez članarine $ 107.80 cent. in do zdaj pa stroške po
DUHOVNO ŽIVLJENJE
P asa j e Salala 60 Buenos Aires, Argentina
COBKEO ARGENTINO TARIFA R.EDUCLDA Concesiön 2560.
ruvnane. $ 030.50 cent. pa članarine, tak da drUštvo ma sküpn > $ 738.30 kapitala, tou do 16.ga augusta, kak se je na odborovoj soji ugotovilo.
Zdaj se pa že pripravlamo na igro, štera bo nam tudi kaj prinesla. Jo bomo priredili 28-ga septembra v Cosmos-Bar na Dock Sudi, Facundo Quiroga 1405.
Nadam sc, da se je bote udeležili sčim večjem število, da bo še zraven zanimive igre “Trije ptički” drüge zanimivosti in ples do jutra.
Za drUštvo je darovao: Bojuec Frančiško $ 1.—
Pozdravljam vas. z društvenim pozdravom
A. P.
na svojo prvo kulturno prireditev, ki se bo vršila v dvorani “KOSMOS" na DOCK SUDU Facundo Quiroga 1465 V SOBOTO 28. SEPTEMBRA ob 20.30
Uprizori se burka:
“ TRIJE TIČKI "
IN ŠE KAJ DRUGEGA.
Vstopnina: $ 1 in 0.50,
SLOVENSKA KRAJINA
ZOBJE TI NAGAJAJO?
Obrni se na našega prijatelja
Dr. ANDRES L. COPELLO
Canning 2139
V torek, četrtek in soboto od 3-—8 ure pop. POCENI IN SOLIDNO


S
1—I
o
H
9
D
cd
bp
a I
N
ca
*3
o
O
M
w
&
W
>
O
►4
m
o
I
cl ti ^ 75
O)
>N
<L>
M
O
&
O
s
cd
m

KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844, Tel. 59-1356
HOTEL IN RESTAVRACIJA
"PACIFICO"
ANTON BOJANOVI6 CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sohe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mesta!
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS SASTRE 4 3 5 1 Bs. Aires. — 17. T. 60—0277. Vlila Devoto
N n
Banco Holandes Unido
Boste Našli
najboljšo organizacijo za varnost vašega prihranjenega denarja.
•
Odprite čim prej Vaš
HRANILNI RAČUN
s samo 5.— $.

E
sSteroS
BANCO HOIANDES UNIDO
SUCURSAU BUENOS AIRES
ČASA CENTRAL I 25 DE MAYO 61 AQENCIA N» t t CORRICNTE3 1800