Temelji novega vrtca A. Ziherlove Klubi ozdravljenih alkoholikov ali kako se posloviti od pijače Alkohol oziroma aikoholizem je eden od največjih sovražni-kov človeka in družbe. Alkohol razkraja telesno in duševno zdravje človeka in zmanjšuje njegove delovne in imtelektual-ne sposobnostd. Znano je tudi, da alkoholiki pogosteje obole-vajo, se hitreje starajo in v povprečju 10 do 15 let prej umrejo. Pod vplivom alkohola se osebnost alkoholika spreme-ni, kar se ostro kaže na delov-nem mestu in v družini. Zaradi ogromnega števila al-koholikov (slišimo, da jih je na Slovensikem okrog 80.000) trpi naša družba vsakodnevno ogromno tnaterialno škodo za-radi nižje storilnosti alkoholi-kov, krajše delovne dobe, nega-tivnih vplivov na medsebojne odnose pri delu itd. Neizmerno trpljenje, ki ga preživljajo svoj- ci alkoholikov, pa se sploh ne da izraziti. Vsi dobro vemo, da proble-mov alkoholdzma ni mogoče re-ševati s kaznovanjem, zapira-njem tn odpuščanjem z delov-nega mesta. Alkoholiku je po-trebno pomagati kot bolniku, torej ga je potrebno zdraviti. V Sloveniji imamo Center za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Skofljici. Zdrav-ljenje vključuje popolno, fizdč-no, j«ihično in socialno rehabd-litacijo človeka ter reševanje problemov, ki so se pri sleher-nem alkoholiku nakopičili na delovnem mestu in v družini. Zdravljenje traja približno tri mesece. Alkoholiki, ki so do svojega stanja oziroma bolezni še del-no kritičmi, se zdravijo ambu-lantno na psihohigieničnem di-spanzerju na poliklinikd. Zdrav-ljenje alkoholikov ni uspešno, če pri zdravljenju ne sodeluje-jo tudd svojci alkoholika, ki morajo, prav tako kot alkoho-lik, napraviti izpit iz aJkoholiz-ma. Posebno pozomost zaslužijo prizadevanja, ki zdravljenemu alkohollku po zdravljenju v bolnišnici ali dispanzerju po-magajo pri njegovi postopni rehabilitaciji. Tako pomoč nu-dijo zdravljenemu alkoholiku klubi zdravljenih alkoholikov, ki jih v Sloveniji ustanavljajo v zarlnjih letih v velikem števi-lu; zdaj jih je že 71. Tudi občina Ljubljana-Center se je uspešno vključila v bor-bo proti alkoholizmu. Na ob-močju občine so od decembra 1971 ustanovili tri klube oz-dravljenih alkoholikov in sicer KZA »Center«, KZA »Stara Ljubljana« in KZA »Kolodvor«. V klubdh je vključenih preko sto zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev. Klubi kot avtoterapevtska skupnost vzdržujejo s prijatelj-sko pomočjo med člani popol-no abstinenco. 85 odstotna ab-stinenoa članov kluba potrju-je, da je delo klubov zdrav-Ijeaiih alkobollkov uspešno. V klubu se sestajajo zdrav-ljeni alkoholiki enkrat teden-sko, po možnosti prlpeljejo s seboj svojo ženo oziroma rao-ža. Večrina članov obiskuje se-stanke kluba z velikim vese-ljem. Zdravljeni alkoholik, ki neredno obiskuje sestanke klu-ba ta katerega svojci ne sode-lujejo pri njegovi rehabilitaciji, pogosto ponovno podleže alko-holu. Ob takih prilikah eiamd kluba z izredno požrtvovalnost-jo pomagajo obolelemu članu do ponovne rehabilitacije že v dveh do treh dneh in sicer brez prekinitve njegovega dela na delovnem mestu. Ce računamo, da stane druž-bo zdravljenje alkoholika pre-ko deset tisoč dinarjev, potem lahko ugotovimo, kolikšna sred-stva so prihranjena s tem, ko sami članri kluba pomagajo čla-nu do ponovne rehabilitacije. Na sestanku kluba rešujejo težave članov sproti. Občasno organizirajo poljudno znanst-vena predavanja in predavanja iz alkoholizma. V klubu zdravljenih aJkoho-likov Center je bila ustanovlje-na planinska sekdja, ki je vsa-ko nedeljo organizirala izlete v naravo. Sprva so se morali čla-ni na izlete šele privaditi, ko pa so ugotovili, da preživijo nedeljo s svojo družino na iz-letih, so se jih začeM udeleževa-ti v vedno večjem številu. V vsakem klubu delata po dva terapevta iz vrst socialnih in zdravstvenih delavcev. Naj-večja ovira pri ustaiiavljanju klubov zdravljenih alkoholdkov so prav terapevti, saj je le ma-lo zdravnlkov in socialnih de-lavcev, ki bi biM pripravljeni delata na področju alkoholiz-ma. Sedaj nam je že popolnoma jasno, da bomo alkoholizem lahko uspešno odpravljali le s pomočjo klubov zdravljenih alkoholikov, kd bi jih morali ustanavljati v vseh občinah, krajevnah skupnostdh in večjdh delovnih organizacijah. Zdenka Bevc