Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 51 / Leto 79 / 19. december 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PREBOLD, POLZELA, ŽALEC Str. 9 Str. 2-3 CELJE Str. 6 INTERVJU NAŠA TEMA Str. 12-13 PRIL OGA SPORED MATJAŽ KUMELJ Božič skozi oči glasbenika SPORED PET. 20. 12. SOB. 21. 12. NED. 22. 12. PON. 23. 12. TOR. 24. 12. SRE. 25. 12. ČET. 26. 12. VESEL BOŽIČ Z DARJO GAJŠEK VESELE PRAZNIKE! »Pripravili smo najlepšo možno božično oddajo!« Darja Gajšek Iskreno z Majo Oderlap: Božična oddaja pri predsednici Nataši Pirc Musar ŠT. 51 19. DECEMBER 2024 Str. 22-23 LAŠKO Letos recite petardam: »Ne, hvala!« Izginilo vse, kar so ustvarili v 40 letih Str. 7 Čas se izteka: kdo bo izvajal pogrebe v Celju? Na zadnji seji celjskih mestnih svetnikov je bilo burno pri sprejemanju odloka o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke de- javnosti v celjski občini. Občine ga morajo nujno sprejeti zaradi spremenjenega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki nekoliko drugače ureja delitev javne in tržne dejavnosti na področju pokopališč in pogrebov. Nekateri svetniki, ki se z odlokom niso strinjali ali so imeli pomisleke pri sprejemanju, v mestnem svetu sedijo že vrsto let. Torej vedo, da je bil zakon, ki je podlaga za odlok, sprejet že davnega leta 2016. V njem piše, da bi morale občine odlok (kot je bil na dnevnem redu pretekli teden v Ce- lju) po tem zakonu sprejeti najkasneje v letu od uveljavitve zakona. Torej bi ga morala občina sprejeti že leta 2017 in ne šele leta 2024. Zakaj ga ni? Milijon evrov sofinanciranja za obnovo vodovoda Potrdili zajeten proračun za leto 2025 Foto: Veking INTERVJU Str. 22-23 Jože Školc, ravnatelj Waldorf- ske šole in vrtca Savinja Jože Školc, ravnatelj Waldorf- ske šole in vrtca Savinja Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 5 1, 19. december 2024 AKTUALNO »Pri odločanju smo potisnjeni v kot … / … odlok ni zrel za odločanje … / … tega si ne bi smeli dovoliti …« To je le nekaj izjav nekaterih celjskih svetnikov z ene burnejših sej v zadnjem letu. Izjave so se nanašale na sprejemanje odloka o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v celjski občini. Občine ga morajo nujno sprejeti zaradi spremenjenega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki nekoliko dru- gače ureja delitev javne in tržne dejavnosti na področju pokopališč in pogrebov. Nekateri svetniki, ki se z odlokom niso strinjali ali so imeli pomisleke pri sprejemanju, v mestnem svetu sedijo že vrsto let. Torej vedo, da je bil zakon, ki je podlaga za odlok, sprejet že davnega leta 2016. V njem piše, da bi morale občine odlok (kot je bil na dnevnem redu pretekli teden v Celju) po tem zakonu sprejeti najkasneje v letu od uveljavitve zakona. Torej bi ga morala občina sprejeti že leta 2017 in ne šele leta 2024. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Eden najpomembnejših odlokov za Celje bi moral biti sprejet že leta 2017 Čas se izteka: kdo bo izvajal pogrebe v Celju? Mestna občina Celje je v obrazložitvi odloka zapisa- la, da » … zakon določa, da se kot javna služba izvaja 24-urna dežurna služba, ki predstavlja prvi prevoz, vsak prevoz od kraja smrti do hla- dilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvene- ga zavoda zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokoj- niku in nato do hladilnih pro- storov izvajalca javne službe, vključno z njihovo uporabo, če zakon ne določa drugače«. Upravljanje pokopališč med drugim pomeni tudi vzdrže- vanje in najem pokopaliških objektov, naprav in pokopa- liške infrastrukture, storitve grobarjev in pogrebnega moštva, izdajanje soglasij za posege na pokopališču, izva- janje naložb, oddajo grobov v najem ter vodenje evidenc. Urejanje pokopališč predsta- vlja tudi zgraditev in razširi- tev pokopaliških objektov in naprav. Ob tem občina dodaja, da je pri pregledu dosedanje uredi- tve v Celju mogoče ugotoviti, da je pogrebna dejavnost v ožjem smislu v sedanji ure- ditvi (s koncesijo) izvedena optimalno: »Prostor za izbolj- šanje je mogoče najti na po- dročju urejanja pokopališča v širšem smislu, saj pokopa- liški objekti in naprave zah- tevajo precejšnja naložbena vlaganja.« Koncesionar za izvajanje pokopališke in po- grebne službe je v Celju že vrsto let podjetje Veking. »Dejavnost bo razdeljena« Sprejet odlok pomeni uved- bo hibridnega modela, še pra- vijo v občini: »To pomeni, da bo dejavnost razdeljena med javno podjetje in koncesio- narja. Koncesionar bo izva- jal storitve 24-urne dežurne službe ter zagotavljal storitve grobarjev in pokopališko- -pogrebnega moštva, izdajal soglasja k izvedbi gradbenih del na grobovih ter vodil evi- dence. Javno podjetje Zele- nice bo oddajalo grobove in mrliško vežico v najem ter izvajalo vzdrževanje in na- ložbeno vzdrževanje na po- kopališčih. Za te dejavnosti je mestni svet tudi doregistriral to javno podjetje.« Odlok torej izvajanje obeh dejavnost ureja drugače. »Glede na to, da ima občina javno podjetje Zelenice, ki se primarno ukvarja z vzdrževa- njem javnih površin, in da gre tudi pri pokopališču za javne površine, je smotrno skrb zanj in za pokopališko opremo in naprave zaupati javnemu pod- jetju,« je zapisano v obrazlo- žitvi odloka. Kjer so strokov- ne službe zapisale, da naj bi dejavnost izvajanja pogrebov še naprej bila v izvedbi kon- cesionarja ali v obliki javnega podjetja. Zadnjih pet besed so strokovne službe v odlok vne- sle le nekaj ur pred obravnavo odloka. Dokončen pok med občino in Vekingom? V občini pravijo, da ima jav- no podjetje Zelenice dovolj zaposlenih za vzdrževanje pokopaliških objektov. »Po- biranje najemnin za grobove in mrliško vežico bo pred- stavljalo vir za pokrivanje stroškov vzdrževalnih stori- tev, v preostanku pa tudi vir za financiranje naložbenega vzdrževanja. Koncesionar je tehnično in kadrovsko uspo- sobljen za izvajanje storitev 24-urne dežurne službe ter storitev grobarjev in pokopa- liško-pogrebnega moštva, za izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zaje- ma odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlaga- lišče, ter prekop posmrtnih ostankov. Storitve pokopali- ško-pogrebnega moštva ob- segajo prevoz ali prenos kr- ste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepe- la. Zato odlok ta del javne službe ohranja v koncesijski obliki. Koncesionar vodi tudi kataster in izdaja soglasja za gradbena in kamnoseška dela na pokopališču. Če bi se izka- zalo za potrebno oziroma bi bilo bolj smotrno ta del go- spodarske javne službe izve- sti v okviru javnega podjetja, si v odloku pridržujemo tudi to možnost,« je zapisano v sprejetem odloku. Predvsem stavki, ki se nanašajo na to, da bodo pogrebno dejavnost lahko izvajale tudi Zeleni- ce, so bili dodani tik pred sejo svetnikov. Zakaj? Ker je podjetje Veking dan pred sejo mestnega sveta občini in svetnikom poslalo v vednost, da končuje razmerje z obči- no, kar z drugimi besedami Mestno pokopališče Celje. Prostor za raztros. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 5 1, 19. december 2024 AKTUALNO ZADETKI 8 0 5 4 4 -2 4 -3 pomeni, da ne misli biti več koncesionar za pokopališko in pogrebno službo. Kdo kaj vzdržuje? Na seji celjskih svetnikov je bila ob razpravi prisotna tudi direktorica Vekinga Angela Kelhar. Besedo je dobila v delu, kjer so svetniki razpra- vljali o odloku o spremembi cen pogrebnih storitev, ne pa tudi v delu razprave svetnikov, ki se je nanašala na odlok o pokopališki in pogrebni de- javnosti. Za Novi tednik Kelharjeva pravi, da dela, ki se nanaša na koncesijske dejavnosti, za medije ne bo komentirala, dokler ne bo čas za to. Jasno je poudarila, da bo pogrebno dejavnost v Celju nadaljeva- la, predvsem zaradi ljudi in strank, ki delo Vekinga vsa ta leta poznajo in pritožb glede izvedbe pogrebov niso imeli. Tudi zaradi svojih zaposle- nih, ki jih bo prav tako obdr- žala v podjetju. Na seji so predstavniki strokovnih služb celjske ob- čine povedali, da pritožb ljudi glede pogrebne dejavnosti ni bilo, čeprav se je včasih kdo pritožil zaradi vzdrževanja pokopališča. Toda strokovne službe so pozabile povedati, da je Veking zadolžen za »te- koča« vzdrževanja, medtem ko večje naložbe, kot je obno- va mrliške vežice, ki že vrsto let čaka na nadstrešnico, niso v pristojnosti Vekinga, ampak občine. Tudi spodnje parkiri- šče je pogosto polno lukenj in vode po deževju, vendar je ureditev prav tako v pristoj- nosti občine in ne koncesio- narja. Zanimivo je, da so na isti seji, kjer so razpravljali o omenjenem odloku, sprejeli proračun, v katerega je obči- na vendarle za naslednje leto vnesla tudi projekt »ureditve spodnjega pokopališkega par- kirišča«. Poleg tega tudi ure- ditev žarne stene in obnovo sanitarij. Ali držijo podatki občine? Nekateri svetniki so na za- dnji seji dejali, da naj bi se že deset let vedelo, kdaj se bo pogodba z Vekingom iz- tekla, saj je koncesijska po- godba med občino in Vekin- gom podpisana za deset let. Toda da je bilo odločanje o tako pomembnem odloku za Celje prestavljeno na zadnji trenutek, marsikomu ni bilo sprejemljivo. Zakon, ki je pod- laga za odlok, velja že od leta 2016, odlok bi lahko občina sprejela oziroma bi ga mora- la sprejeti že leta 2017, pa ga ni. Pogovori med občino in Vekingom glede nadaljevanja koncesijske dejavnosti trajajo prav tako že od lani. Še več, po naših neuradnih podatkih naj bi se stopnjevali letos spo- mladi, nakar so za nekaj časa spet zastali. Med sejo je bilo mogoče slišati še, da naj bi najemnine za grobove letno znašale 350 tisoč evrov. Približno 50 tisoč evrov naj bi zdaj bilo name- njeno vzdrževanju. Vendar kot pravi direktorica Vekinga Angela Kelhar, ne gre za 350 tisoč evrov: »V letu 2022 je znesek od najemnine grobov z DDV znašal 306 tisoč in lani 321 tisoč evrov.« Ob tem je treba vedeti, da gre za vzdr- ževanje dveh pokopališč, torej tudi pokopališča na Teharjah. Na celjskem pokopališču gre za 16 hektarjev površine za vzdrževanje. Na seji so ne- kateri trdili, da Veking nima svojih strojev za vzdrževanje pokopališč, kar naj ne bi dr- žalo. Za nekatera dela naj bi Veking najemal tudi podizva- jalce, kar naj bi držalo le del- no, saj naj bi Veking najemal druge le za striženje živih mej in v poletnem času študente, ki so pomagali pri čiščenju pe- ščenih pokopaliških poti. Za- posleni v Vekingu naj bi poleg vzdrževanja in drugega dela letno v povprečju izvedli 450 pogrebnih slovesnosti, lani jih je bilo 493. Bo nastala zmeda? Razmere v povezavi s celj- skim pokopališčem spremlja- mo že vrsto let. Na nas se je v zadnjih letih obrnilo nekaj po- sameznikov, ki so nas opozar- jali, da naj bi bili nekateri novi žarni grobovi, ki jih je urejala občina, neustrezno izvede- ni. Brez soglasja občine niso mogli sami urediti grobov, vendar, kot so nam zaupali, ustreznega odziva občine, da bi grobove kdo popravil, ni bilo. Nekateri tudi ne ločijo, kaj od vzdrževanja pokopali- šča je v pristojnosti občine in kaj v pristojnosti Vekinga. Če zapade večja količina snega, je po sedanji ureditvi čiščenje pokopaliških poti v domeni Vekinga, ki za to poskrbi že med sneženjem. Kmalu bo ta- kšno vzdrževanje v pristojno- sti javnega podjetja Zelenice. Vendar v odloku piše, da bo za čiščenje glavnih poti pokopali- šča poskrbljeno v 48 urah po končanem sneženju. Iskanje novega koncesionar- ja, če se občina ne bo uspela dogovoriti z Vekingom kljub njegovi odpovedi pogodbe, ne bo mačji kašelj, saj takšen postopek terja čas. Če ga bo našla in to ne bo Veking, bo lahko na pokopališču nastala zmeda. Ljudje v Celju Veking zelo dobro poznajo, stavba, v kateri ima prostore, je po na- ših preverjanjih lastniška, torej njegova. Prav tako poslovilna dvorana ob Popovičevi ulici. Nov koncesionar torej pro- storov v stavbi Vekinga ne bo mogel imeti, kvečjemu bi jih lahko imel na zgornjem delu pokopališča. Torej bosta v pri- meru novega koncesionarja na celjskem pokopališču dve konkurenčni službi, ki bosta izvajali pogrebno dejavnost. Kje se bodo za pogrebe svoj- cev Celjani dogovarjali, bo njihova izbira. Mestni svet je obravnaval tudi nov cenik gospodarske javne službe izvajanja poko- pališke in pogrebne dejav- nosti. Svetniki so soglasno sklenili, da bodo o ceniku odločali na eni od prihodnjih sej oziroma na dopisni seji, potem ko bodo strokovne službe pripravile dodatne primerjave cen in obrazlo- žitve. Če bodo za pogrebno slove- snost želeli najeti poslovilno dvorano, ki je v lasti Vekinga, bo slednji koncesionarju za najem izstavil račun, koncesi- onar pa stranki. Veking bo, če ne bo koncesionar, poskrbel za pogreb pokojnika tako, da bo uredil vse, vključno s prevo- zom do mrliške vežice. Hkrati bi lahko imel Veking tudi nižje cene storitev kot koncesionar. To pomeni, da bi se stranka lahko odločila za nekatere storitve raje pri Vekingu … Če občina do 1. marca ne bo dose- gla dogovora z Vekingom ali s katerim drugim izvajalcem po- grebnih storitev, se lahko zgo- di tudi to, da bodo Zelenice po 1. marcu izvajale pogrebe od mrliške vežice do kraja pokopa tudi s podizvajalcem. Če zani- manja drugih podjetij za to ne bo, bo za prenos pokojnika do groba poskrbel Veking, a le, če bo želel sodelovati z Zelenica- mi. Toda le kot podizvajalec in ne koncesionar, kot je še te dni. Foto: Andraž Purg Po pogodbi, ki se bo iztekla konec decembra, je Veking dolžan še 60 dni, torej do 1. marca prihodnje leto, opravljati svoje delo. Občina mora v tem času najti drugega koncesionarja ali se z Vekingom dogovoriti za podaljšanje koncesionarske pogodbe za približno pet let. Ena od možnosti je tudi, da bi pogrebno službo prevzele Zelenice, ki bi jo lahko po 1. marcu izvajale s podizvajalcem. Celje je tako v tem trenutku v primežu dejstva, da so »vse možnosti odprte«. Če sprememb ne bi dodali v odlok, sploh ne bi bilo jasno, kdo bo od marca v Celju izvajal pogrebe. »Človek je bitje srca, uma in telesa. Za njegov optimalen razvoj je treba nagovarjati vse tri ele- mente. Naš učni načrt je narejen tako, da nagovar- jamo otrokovo voljo, ki je najmočnejša, če pride iz njegove notranjosti.« Jože Školc, ravnatelj Wal- dorfske šole in vrtca Savinja »Starejši radi vidijo, da se jih kdo spomni, jih obišče, kaj povpraša ali samo posluša. Mi spod- bujamo bralce, da nam pošiljajo stare fotografi je, ki so vir spominov. Kdo jih še ima v predalih, če ne starejša generacija?« Anita Žmahar, novinarka »Bil sem naiven. V življe- nju ne želim več slišati ali videti pirotehnike.« Ranko Lazarević, ki je utrpel hude poškodbe ob uporabi petard »Plakati se morda mar- sikomu ne zdijo tako po- membni, da bi jih hrani- li, čeprav so zelo zanimivi zgodovinski viri. Dajejo vizualno podobo mesta v nekem obdobju, saj z nji- hovo pomočjo izvemo, kaj se je dogajalo na različnih področjih.« Darja Jan, zgodovinarka v MNZC »Že nas kakšen res glasen pok tudi fi zično zaboli, kako ne bi bitij, katerih čutila so toliko bolj izo- strena kot človeška?« Anja Ivakič iz zavoda Ma- čja hiša Kdo bo izvajal pogrebe v Celju od 1. marca, zaenkrat ostaja neznanka. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5 1, 19. december 2024 GOSPODARSTVO Mestna občina Celje je pretekli četrtek uradno za- čela izvajati projekt MAG-NET. Ta bo vzpostavil traj- nostni okvir za mestne oblasti, spodbujal inovacije v urbanih območjih in krepil sodelovanje z lokalno skupnostjo. Cilj projekta je ustvariti inovativno in dinamično okolje, ki privablja in zadržuje talente v domačem kraju, spodbuja inovacije in zagotavlja pogoje za kakovostno bivanje vseh prebivalcev, so pojasnili v MOC. Na evropskem razpisu Evropska po- buda za mesta je celjska občina za projekt Mag-net pridobila 4.512.960,32 evra sredstev sofi nanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V projektu bo kot pridružena občina sodeloval tudi Prebold. LARISA JEKNIĆ S projektom tudi proti begu možganov Za več razvoja in manj odliva talentov »Projekt je na evropskem razpisu uspel predvsem za- radi svoje inovativnosti, do- bro zasnovanega konzorcija partnerjev in interdiscipli- narnega ter participativnega pristopa, ki združuje razno- like družbene sektorje za skupno reševanje izzivov, s katerimi se soočajo mnoga evropska mesta,« so pojasni- li v celjski občini. Kot izzive so izpostavili predvsem beg možganov, pomanjkanje kakovostnih delovnih mest in potrebo po vključujočem lokalnem razvoju. Trajal bo do 31. maja 2028, ko bodo re- zultati projekta tudi predsta- vljeni, pristojni bodo ocenili njegov učinek na razvoj Celja in Prebolda. Glavni cilji projekta Kot so dejali v občini, bodo sredstva usmerili v vzposta- vitev urbane inovacijske mreže, ki vključuje ureditev medsektorskega prostora za podporo inovacijam, razvoj digitalne platforme in izved- bo petih urbanih laboratori- jev, ki bodo raziskovali, kako do bolj dostopnih stanovanj, kako zagotoviti trajnostno mobilnost, kako mladim ta- lentom zagotoviti delovna mesta z višjo dodano vredno- stjo, kako v mestu ustvariti dobro vzdušje in pestro do- gajanje ter kako vzpostaviti energetske skupnosti. »Pro- jekt stremi k preoblikovanju Celja in Prebolda v središči odgovornega podjetništva, trajnostnega razvoja in soci- alne povezanosti, kjer bodo mladi, podjetja in skupnosti dejavno prispevali k razvoju mesta in regije. Prizadevamo si za zmanjšanje odliva talen- tov, ob čemer želimo v mesto pritegniti novo generacijo, ki bo v Celju soustvarjala te pre- bojne prakse in prispevala k njegovemu razvoju,« so poja- snili v MOC. Kdo bo vključen? »Projekt je zasnovan vklju- čujoče,« so dejali v MOC. Vanj bodo vključeni mladi, podjetniki, raziskovalne in izobraževalne ustanove, socialna podjetja, nevladne organizacije, občanke in ob- čani ter drugi udeleženci, ki želijo dejavno prispevati k razvoju Celja in Prebolda, so dodali. Poleg partnerske mreže, ki je bila v projekt vključena že ob prijavi na evropski razpis, bosta obči- ni v času izvajanja projekta sodelovali tudi z drugimi udeleženci, s čimer bo pro- jekt omogočil sodelovanje različnih interesnih skupin. Partnerji projekta so MOC, Občina Prebold, Inovacijsko- -razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, Celjski mladinski center, Inkubator Savinjske regije, Nepremičnine Celje, Kreativni center Poligon, Inštitut za politike prostora, Etra in Inštitut za ekonom- sko demokracijo. Beg možganov kot ena vidnejših težav Celjski župan Matija Kovač je že pred časom opozoril, da je beg možganov ena vidnej- ših težav v knežjem mestu. »Za Celje je beg možganov že vrsto let izziv, saj se številni mladi zaradi izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti selijo v večja urbana sredi- šča ali tujino,« so pojasnili v MOC. S projektom Mag-net bodo zato ključne vzroke tega pojava tudi naslovili in si prizadevali ustvariti pri- vlačno okolje za mlade, ki bo ponujalo predvsem do- stopna stanovanja, nova de- lovna mesta z višjo dodano vrednostjo, jim omogočilo dostopno mobilnost ter kul- turne in družbene vsebine. Sicer si v celjski občini to težavo prizadevajo razrešiti tudi na druge načine. Pred časom smo namreč že poro- čali o projektu Kampus Celje, ki bo vzpostavil izobraževal- no in raziskovalno središče za medicinske študije in bo s tem pomembno prispeval k dvigu privlačnosti regije za mlade talente. Prav tako namenjajo poudarek go- spodarskim projektom, ki spodbujajo nova vlaganja in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Kot takšno so v občini izposta- vili gospodarsko cono EPC Trnovlje – jug. »S takšnimi projekti krepimo temelje za bolj konkurenčno regijo, ki mladim poleg priložnosti za zaposlitev omogoča tudi ka- kovostno okolje za življenje in profesionalno rast,« so dejali. Projekt Mag-net zato razumejo kot del širšega strateškega pristopna MOC k reševanju izzivov bega mo- žganov. Strategija vključuje naložbe v izobraževanje, gospodarstvo, stanovanjsko politiko in kakovost bivanja, kar skupaj predstavlja celovi- to vizijo prihodnosti našega mesta in regije. Načrtovana časovnica Projekt se bo v letu 2025 osredotočal na vključevanje lokalne skupnosti z delavni- cami, dogodki in s srečanji, kjer bodo prebivalci, podje- tja, raziskovalci in ustanove soustvarjali orodja za pri- hodnje dejavnosti in iskali ambasadorje za spodbujanje sodelovanja, so pojasnili v celjski občini. V letu 2026 bodo pristojni oblikovali interdisciplinarne ekipe, ki bodo naslavljale ključne izzi- ve, kot so dostopna stanova- nja in trajnostna mobilnost, ter oblikovale modele reši- tev. Leta 2027 bodo vzposta- vili Mag-net Hub v Celju in Mini-Hub v Preboldu. Njuni prostori bodo namenjeni ino- vacijam, sodelovanju in uče- nju. Prostori bodo na voljo za sodelavstvo, mentorstvo, podporne storitve in dostop do digitalnih orodij. Vzposta- vili bodo tudi zavezništvo za inovacije, ki bo namenjeno dolgoročnemu partnerstvu med lokalno skupnostjo, podjetji, izobraževalnimi ustanovami in javnimi orga- ni in bo skrbelo za nadaljnji razvoj inovacijskih dejavnosti v Celju tudi po zaključku pro- jekta v letu 2028. Občina bo širila rešitve tudi v partnerska mesta, in sicer Varaždin, Ko- šice in Nardo, ter oblikovala model za prenos inovacij v evropska mesta. Kovač: »Prihodnost gradimo z vključevanjem« Na prireditvi v okviru za- četka projekta pretekli če- trtek je župan MOC Matija Kovač dejal: »Vsak korak, ki ga naredimo danes, bo za- znamoval, kako bodo naša mesta videti v prihodnosti, kako bodo delovala in kako se bodo prilagajala spre- membam. Mag-net je zato več kot le projekt, je simbol naše odločenosti, da obliku- jemo mesto, ki bo privlačno za talente, odgovorno do okolja in odprto za nove pri- ložnosti. Njegova osrednja ideja temelji na preprosti, a močni logiki – prihodnost gradimo z vključevanjem talentov, podjetij, ustanov, nevladnih organizacij, lo- kalne skupnosti in, kar je najpomembneje, vseh pre- bivalcev.« Boštjančič: »Beg možganov zahteva strateške rešitve« Zbrane je nagovoril tudi minister za fi nance Klemen Boštjančič, ki je poudaril, da je Mag-net odličen primer, kako lahko lokalna skupnost naslavlja izzive, s katerimi se soočamo vsi – tako celo- tna država kot širše evropsko območje. »Beg možganov, še posebej mladih, ter potreba po ustvarjanju pogojev za pri- vabljanje talentov sta temi, ki zahtevata strateške rešitve, s čimer se precej ukvarjamo tudi v vladi. Zelo sem vesel, da se tem vprašanjem posve- čajo tudi na lokalni ravni, konkretno v Celju,« je pove- dal. Ob tem je dodal, da ver- jame, da bo projekt obrodil sadove in prispeval k doda- tnemu preboju Celja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Prireditev ob začetku izvajanja projekta je obiskal tudi minister za finance Klemen Boštjančič (levo). (Foto: LR Photography) Želimo, da vas grejejo lepe misli, nepozabni trenutki in veselje, ki ostaja še dolgo po tem, ko ugasnejo praznicne luci. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5 1, 19. december 2024 GOSPODARSTVO Mestna občina Celje je pretekli četrtek uradno za- čela izvajati projekt MAG-NET. Ta bo vzpostavil traj- nostni okvir za mestne oblasti, spodbujal inovacije v urbanih območjih in krepil sodelovanje z lokalno skupnostjo. Cilj projekta je ustvariti inovativno in dinamično okolje, ki privablja in zadržuje talente v domačem kraju, spodbuja inovacije in zagotavlja pogoje za kakovostno bivanje vseh prebivalcev, so pojasnili v MOC. Na evropskem razpisu Evropska po- buda za mesta je celjska občina za projekt Mag-net pridobila 4.512.960,32 evra sredstev sofi nanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V projektu bo kot pridružena občina sodeloval tudi Prebold. LARISA JEKNIĆ S projektom tudi proti begu možganov Za več razvoja in manj odliva talentov »Projekt je na evropskem razpisu uspel predvsem za- radi svoje inovativnosti, do- bro zasnovanega konzorcija partnerjev in interdiscipli- narnega ter participativnega pristopa, ki združuje razno- like družbene sektorje za skupno reševanje izzivov, s katerimi se soočajo mnoga evropska mesta,« so pojasni- li v celjski občini. Kot izzive so izpostavili predvsem beg možganov, pomanjkanje kakovostnih delovnih mest in potrebo po vključujočem lokalnem razvoju. Trajal bo do 31. maja 2028, ko bodo re- zultati projekta tudi predsta- vljeni, pristojni bodo ocenili njegov učinek na razvoj Celja in Prebolda. Glavni cilji projekta Kot so dejali v občini, bodo sredstva usmerili v vzposta- vitev urbane inovacijske mreže, ki vključuje ureditev medsektorskega prostora za podporo inovacijam, razvoj digitalne platforme in izved- bo petih urbanih laboratori- jev, ki bodo raziskovali, kako do bolj dostopnih stanovanj, kako zagotoviti trajnostno mobilnost, kako mladim ta- lentom zagotoviti delovna mesta z višjo dodano vredno- stjo, kako v mestu ustvariti dobro vzdušje in pestro do- gajanje ter kako vzpostaviti energetske skupnosti. »Pro- jekt stremi k preoblikovanju Celja in Prebolda v središči odgovornega podjetništva, trajnostnega razvoja in soci- alne povezanosti, kjer bodo mladi, podjetja in skupnosti dejavno prispevali k razvoju mesta in regije. Prizadevamo si za zmanjšanje odliva talen- tov, ob čemer želimo v mesto pritegniti novo generacijo, ki bo v Celju soustvarjala te pre- bojne prakse in prispevala k njegovemu razvoju,« so poja- snili v MOC. Kdo bo vključen? »Projekt je zasnovan vklju- čujoče,« so dejali v MOC. Vanj bodo vključeni mladi, podjetniki, raziskovalne in izobraževalne ustanove, socialna podjetja, nevladne organizacije, občanke in ob- čani ter drugi udeleženci, ki želijo dejavno prispevati k razvoju Celja in Prebolda, so dodali. Poleg partnerske mreže, ki je bila v projekt vključena že ob prijavi na evropski razpis, bosta obči- ni v času izvajanja projekta sodelovali tudi z drugimi udeleženci, s čimer bo pro- jekt omogočil sodelovanje različnih interesnih skupin. Partnerji projekta so MOC, Občina Prebold, Inovacijsko- -razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, Celjski mladinski center, Inkubator Savinjske regije, Nepremičnine Celje, Kreativni center Poligon, Inštitut za politike prostora, Etra in Inštitut za ekonom- sko demokracijo. Beg možganov kot ena vidnejših težav Celjski župan Matija Kovač je že pred časom opozoril, da je beg možganov ena vidnej- ših težav v knežjem mestu. »Za Celje je beg možganov že vrsto let izziv, saj se številni mladi zaradi izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti selijo v večja urbana sredi- šča ali tujino,« so pojasnili v MOC. S projektom Mag-net bodo zato ključne vzroke tega pojava tudi naslovili in si prizadevali ustvariti pri- vlačno okolje za mlade, ki bo ponujalo predvsem do- stopna stanovanja, nova de- lovna mesta z višjo dodano vrednostjo, jim omogočilo dostopno mobilnost ter kul- turne in družbene vsebine. Sicer si v celjski občini to težavo prizadevajo razrešiti tudi na druge načine. Pred časom smo namreč že poro- čali o projektu Kampus Celje, ki bo vzpostavil izobraževal- no in raziskovalno središče za medicinske študije in bo s tem pomembno prispeval k dvigu privlačnosti regije za mlade talente. Prav tako namenjajo poudarek go- spodarskim projektom, ki spodbujajo nova vlaganja in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Kot takšno so v občini izposta- vili gospodarsko cono EPC Trnovlje – jug. »S takšnimi projekti krepimo temelje za bolj konkurenčno regijo, ki mladim poleg priložnosti za zaposlitev omogoča tudi ka- kovostno okolje za življenje in profesionalno rast,« so dejali. Projekt Mag-net zato razumejo kot del širšega strateškega pristopna MOC k reševanju izzivov bega mo- žganov. Strategija vključuje naložbe v izobraževanje, gospodarstvo, stanovanjsko politiko in kakovost bivanja, kar skupaj predstavlja celovi- to vizijo prihodnosti našega mesta in regije. Načrtovana časovnica Projekt se bo v letu 2025 osredotočal na vključevanje lokalne skupnosti z delavni- cami, dogodki in s srečanji, kjer bodo prebivalci, podje- tja, raziskovalci in ustanove soustvarjali orodja za pri- hodnje dejavnosti in iskali ambasadorje za spodbujanje sodelovanja, so pojasnili v celjski občini. V letu 2026 bodo pristojni oblikovali interdisciplinarne ekipe, ki bodo naslavljale ključne izzi- ve, kot so dostopna stanova- nja in trajnostna mobilnost, ter oblikovale modele reši- tev. Leta 2027 bodo vzposta- vili Mag-net Hub v Celju in Mini-Hub v Preboldu. Njuni prostori bodo namenjeni ino- vacijam, sodelovanju in uče- nju. Prostori bodo na voljo za sodelavstvo, mentorstvo, podporne storitve in dostop do digitalnih orodij. Vzposta- vili bodo tudi zavezništvo za inovacije, ki bo namenjeno dolgoročnemu partnerstvu med lokalno skupnostjo, podjetji, izobraževalnimi ustanovami in javnimi orga- ni in bo skrbelo za nadaljnji razvoj inovacijskih dejavnosti v Celju tudi po zaključku pro- jekta v letu 2028. Občina bo širila rešitve tudi v partnerska mesta, in sicer Varaždin, Ko- šice in Nardo, ter oblikovala model za prenos inovacij v evropska mesta. Kovač: »Prihodnost gradimo z vključevanjem« Na prireditvi v okviru za- četka projekta pretekli če- trtek je župan MOC Matija Kovač dejal: »Vsak korak, ki ga naredimo danes, bo za- znamoval, kako bodo naša mesta videti v prihodnosti, kako bodo delovala in kako se bodo prilagajala spre- membam. Mag-net je zato več kot le projekt, je simbol naše odločenosti, da obliku- jemo mesto, ki bo privlačno za talente, odgovorno do okolja in odprto za nove pri- ložnosti. Njegova osrednja ideja temelji na preprosti, a močni logiki – prihodnost gradimo z vključevanjem talentov, podjetij, ustanov, nevladnih organizacij, lo- kalne skupnosti in, kar je najpomembneje, vseh pre- bivalcev.« Boštjančič: »Beg možganov zahteva strateške rešitve« Zbrane je nagovoril tudi minister za fi nance Klemen Boštjančič, ki je poudaril, da je Mag-net odličen primer, kako lahko lokalna skupnost naslavlja izzive, s katerimi se soočamo vsi – tako celo- tna država kot širše evropsko območje. »Beg možganov, še posebej mladih, ter potreba po ustvarjanju pogojev za pri- vabljanje talentov sta temi, ki zahtevata strateške rešitve, s čimer se precej ukvarjamo tudi v vladi. Zelo sem vesel, da se tem vprašanjem posve- čajo tudi na lokalni ravni, konkretno v Celju,« je pove- dal. Ob tem je dodal, da ver- jame, da bo projekt obrodil sadove in prispeval k doda- tnemu preboju Celja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Prireditev ob začetku izvajanja projekta je obiskal tudi minister za finance Klemen Boštjančič (levo). (Foto: LR Photography) Želimo, da vas grejejo lepe misli, nepozabni trenutki in veselje, ki ostaja še dolgo po tem, ko ugasnejo praznicne luci. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 5 1, 19. december 2024 GOSPODARSTVO Unior je tako kot še marsikateri slovenski dobavitelj v avtomobilski industriji v precejšnjih težavah. Vodstvo zreške družbe z več kot stoletno tradicijo zato že nekaj mesecev izvaja varčevalne in optimizacijske ukrepe. Ko- liko ljudi bo ostalo brez službe, uprava ne želi govoriti, ker proces prestrukturiranja še ni končan. Potem ko je oktobra Unior zaprl obrat v Starem trgu ob Kolpi z 29 zaposlenimi, je v začetku tega meseca odpovedi prejelo nekaj delavcev v programu Strojegradnja. Postopoma naj bi ga povsem ukinili. V njem dela 154 ljudi, a po zagoto- vilih vodstva podjetja vsi ne bodo ostali brez služb, saj bodo nekatere premestili v druge Uniorjeve programe. BARBARA FURMAN V Uniorju so v minulih mesecih odpustili nekatere vodje programov in zaposli- li nove. V začetku decembra je vodenje programa Ročno orodje prevzela Barbara Žu- mer, ki si je v minulih letih službovanja v domačih in tujih podjetjih nabrala ve- liko izkušenj s področja prodaje in marketinga. Po izobrazbi je inženirka elek- trotehnike z magisterijem iz ekonomskih znanosti. V Uniorju trenutno dela 1.450 ljudi, koliko jih bo ostalo brez službe, še ni znano. (Foto: arhiv podjetja) Mag. Rosana Šuc Ravničan, predstavnica za korporativno komuniciranje v Uniorju: »Tržno dejavnost programa Strojegradnja bomo ukinili, znanje in kompetence pa usmerili v avtomatizacijo in digitalizacijo lastne proizvodnje. Koliko ljudi bomo odpustili, še ne moremo govoriti, saj proces preoblikovanja še ni končan.« Skupina Unior se ukvarja s proizvodnjo odkovkov in roč- nega orodja, s strojegradnjo in z izdelavo orodij za stroje, del skupine je tudi turistično podjetje Unitur. Unior je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 7,1 milijona evrov či- ste izgube. Kot družba navaja v medletnem poslovnem po- ročilu, je negativen rezultat posledica 6,1 milijona evrov nižjih prihodkov od prodaje, pet milijonov evrov manjših zalog proizvodov in nedokon- čane proizvodnje, 2,2 milijona evrov višjih stroškov dela in 0,9 milijona evrov višjih stroškov financiranja. Prihodki od pro- daje so dosegli 148 milijonov evrov in so bili štiri odstotke nižji kot v istem obdobju pre- teklega leta. Velik finančni dolg Zreško podjetje ima velik finančni dolg. Ta je konec septembra na ravni skupine znašal 118,5 milijona evrov, v družbi Unior pa 97 milijonov evrov. Po poročanju časnika Delo je Unior sprožil postop- ke prodaje deležev v družbah Štore Steel, Unitur in srbskem Unior Components. Unior je pri razdolževanju računal predvsem na prodajo družbe Štore Steel, za katero se je zani- mal Sij, a je posel zaradi slabih razmer na trgu in zaradi težav naše največje jeklarske skupi- ne padel v vodo. Kot smo pred časom že poročali, so zaradi zaostre- nih razmer na trgu in slabih poslovnih rezultatov v druž- bi Unior že začeli sprejemati vrsto varčevalnih in optimiza- cijskih ukrepov, pripravljena so tudi izhodišča za poslovno in finančno preoblikovanje družbe. »Med prvimi ukrepi za izboljšanje poslovanja so organizacijske spremembe in različni varčevalni ukrepi na več področjih poslovanja, op- timizacija števila zaposlenih, robotizacija in optimizacija delovnih procesov ter obvla- dovanje stroškov in zalog,« navajajo v družbi, pri čemer poudarjajo, da bo zmanjše- vanje števila zaposlenih pote- kalo z največjo mero socialne občutljivosti. Koliko odpovedi? Trenutno v Uniorju dela 1.450 ljudi. Koliko jih bo na seznamu zaposlenih ob koncu procesa prestrukturiranja, za zdaj ne zna napovedati nihče. Mag. Rosana Šuc Ravničan, predstavnica za korporativno komuniciranje v Uniorju, je potrdila, da bodo tržno dejav- nost programa Strojegradnja ukinili, znanje in kompetence bodo usmerili v avtomatizaci- jo in digitalizacijo lastne proi- zvodnje. Na vprašanje, koliko zaposlenih bo ostalo brez dela bodisi v Strojegradnji bodisi v drugih Uniorjevih programih, ni podala jasnega odgovora: »Težko govorim o konkretnih številkah, saj proces preobli- kovanja še ni končan.« Predsednik Sindikata ko- vinske in elektroindustrije Slovenije v Uniorju Mirko Hirci, čeprav so razmere v podjetju kritične in nareku- jejo tudi korenite ukrepe, ravnanje vodstva Uniorja ocenjuje kot korektno. »Pred- videvam, da bo v programu Strojegradnja s 154 zaposle- nimi delo izgubila približno tretjina delavcev, približno toliko naj bi se jih upokojilo, ostale naj bi prerazporedili na druga delovna mesta.« Ohlajanje evropskega trga Strojegradnja sicer že več let posluje z izgubo. Po mne- postopoma so program raz- vijali in nadgrajevali. Tako so sčasoma s stroji začeli oskr- bovati tudi druga podjetja po Sloveniji in tudi v Rusiji. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Strojegradnja po- stala samostojen obrat zno- traj Uniorja in pridobila prva naročila nemških podjetij. Takrat se je začela uspešno prebijati na evropsko tržišče. Unior od takrat dobavlja stro- je za potrebe nemške avtomo- bilske industrije. Zaradi ohlajanja evropske- ga oziroma nemškega trga razmere za dobavitelje danes niso najboljše. Po podatkih Gospodarske zbornice Slo- venije v slovenski avtomo- bilski industriji deluje več kot sto dobaviteljev in več kot šeststo poddobaviteljev nižjih ravni dobaviteljske verige. Med njimi je tudi Unior. Avtomobilska indu- strija v Sloveniji prispeva približno deset odstotkov bruto družbenega proizvo- da ter več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza. Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. nju sindikalistov poslovod- stvo ni sprejemalo pravilnih odločitev. Najprej je Uniorjev obrat Strojegradnja proizvajal orodja in strojne naprave za potrebe lastne proizvodnje, V Uniorjevi Strojegradnji je nekaj zaposlenih že prejelo odpovedi O dokončnem številu odpuščenih še ne govorijo Okrogle obletnice lekarn Lekarna Center, ki deluje pod okriljem Celjskih lekarn, letos obeležuje 70 let. Okro- gle obletnice obeležujejo še enota v Planetu Celje in Citycentru ter podružnica v Rimskih Toplicah. Letos mineva 20 let od od- prtja lekarne v Planetu Celje. Njeno odprtje je bilo odlična odločitev, predvsem zaradi do- stopnosti in parkirišč. Lekarna je začela delovati na 135 kvadra- tnih metrih površin z dvema far- macevtoma, dvema farmacevt- skima tehnikoma in lekarniško strežnico. Leta 2016 je zaradi obnove nekaj časa delovala na nadomestnem mestu. V začetku leta 2017 se je preselila nazaj v sodobne z robotom opremljene prostore. Robot omogoča avto- matizirano skladiščenje in prinos zdravil, zato se lahko farmacevti posvečajo strokovnim nasvetom bolnikom in dodatnim storit- vam. Površina lekarne se je od odprtja skoraj podvojila, več kot potrojilo se je število zaposlenih. Po številu receptov in drugih sto- ritvah je to tretja največja lekar- na v okviru Celjskih lekarn. Stranke omenjeno lekarno pogosto izberejo za preskrbova- nje z medicinskimi pripomočki in s posebno hrano za bolnike. Zaposleni v lekarni izvajajo so- dobne kognitivne lekarniške storitve ter svetujejo in izdajajo homeopatska zdravila, izvajajo meritve za kompresijske noga- vice, farmacevti pa pripravljajo tudi predavanja za javnost o pre- ventivi in zdravem načinu življe- nja. Lekarna Planet je tudi učna lekarna in tako skrbi za prenos znanja med generacijami. Deset let Lekarne Citycenter 27. novembra 2014 je odprla vrata Lekarna Citycenter v pre- novljenem delu istoimenskega celjskega nakupovalnega centra na Mariborski cesti 100. V desetih letih je zrasla v sedmo največjo lekarno zavoda. Ponudba lekarne je pestra, od zdravil na recept, medicinskih pri- pomočkov do sredstev za nego, zdravljenje in varovanje zdravja. V desetih letih se je število izdanih receptov v lekarni skoraj potrojilo. Lekarna od začetka ponuja velik nabor kozmetičnih izdelkov, ra- znovrstna prehranska dopolnila in otroško hrano ter izdelke ga- lenskega laboratorija. Lekarna Citycenter je delno sa- mopostrežna, kar omogoča boljši stik z izdelki za nego in varovanje zdravja. Zaposleni strokovni de- lavci pri tem radi svetujejo in pomagajo izbrati izdelek, ki ga stranke potrebujejo. V prihaja- jočih dneh bo še posebej veliko povpraševanja po izdelkih za laj- šanje prehladnih obolenj. Dvajset let Lekarniške podružnice Rimske T oplice Marca letos je minilo dvajset let od ustanovitve podružnice, s kate- ro so Celjske lekarne svoje storitve približale prebivalcem Rimskih To- plic in okoliških krajev. Podružnica se je kmalu po ustanovitvi prese- lila v večje sodobno opremljene prostore poslovno-stanovanj- skega objekta na Aškerčevi cesti 4, kjer delujeta tudi dve splošni ter zobna ambulanta. Podružnica meri 91 kvadratnih metrov in ima skoraj vse, kar imajo velike lekar- ne, med drugim tudi prostor za svetovanje, namenjen individu- alnemu posvetu s farmacevtom. V dvajsetih letih delovanja po- družnice obisk vztrajno raste, s tem pa tudi število izdanih zdravil na recept in brez njega, prodaja medicinskih pripomočkov in pre- hranskih dopolnil. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Potrdili zajeten proračun za leto 2025 Bo naslednje celjsko leto »pokalo« od naložb? Skupni prihodki prora- čuna bodo znašali malo več kot 94 milijonov evrov, kar je 8 odstotkov več kot v prvi obravnavi, pri če- mer največji delež pripa- da davčnim prihodkom. Proračun tudi v drugem branju prinaša močno povečan delež sredstev, ki so vezana na razpi- se države in EU in bodo znašala približno 10 mili- jonov evrov. Primanjkljaj se glede na ocenjeno ure- sničitev proračuna v letu 2024 znižuje in bo znašal približno 4 milijone evrov. V proračunu je predvide- no zadolževanje v višini do 8 milijonov evrov, Me- stna občina Celje bo ob tem odplačala 4,1 milijona evrov dolga, ki bo zapadel v prihodnjem letu. Predvideni dve sanaciji zemljine na igriščih Celjski mestni svetniki so pretekli teden na svoji za- dnji letošnji seji v drugem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Kot smo poročali že pred tedni, gre za rekorden proračun v zgodovini celjske občine, saj znaša le malo manj od 100 milijonov evrov. V občini pravijo, da je proračun močno naložbeno naravnan, saj je več kot tretjina sredstev namenjenih naložbam. SIMONA ŠOLINIČ »Skupni odhodki proračuna Mestne občine Celje za leto 2025 bodo znašali več kot 98 milijonov evrov. To je pribli- žno 10 odstotkov več kot v prvi obravnavi. Poseben poudarek z načrtovanimi naložbami in s programi namenjamo izboljša- nju kakovosti življenja v naši občini na področju prometa, varnosti, zdravja, rekreacije, zelenim površinam, skrbi za vse generacije, digitalizaciji različnih procesov … Nasle- dnje leto se bo začela tudi prva, pilotna izvedba partici- pativnega proračuna,« pravijo na celjski občini. Prizidek k II. osnovni šoli Občina poudarja predvsem pomen ključnih infrastruktur- nih projektov, ki bodo fi nan- cirani iz evropskega programa Celostne teritorialne naložbe. Med njimi so Center urbanega dogajanja, kjer gre za Kajuhov dom, Zelena cona, ki se nanaša na drevesni park Medlog, ter projekt celovite obnove Ceste na grad in gradnje pločnika ter varne šolske poti na Skal- ni kleti. O nekaterih naložbah smo že poročali, tako je znano, da je v Celju za prihodnje leto predvidena gradnja novega Vrtca Čira čara v Škapinovi uli- ci. Predviden je tudi prizidek k II. osnovni šoli. Občina bo nadaljevala nalož- be tudi na stadionu Z'dežele, v Stari grofi ji, Vili Sonja pri Zdravstvenem domu Celje in v T oplarni Celje. Poleg tega bodo proračunska sredstva name- njena tudi za nadaljevanje ure- janja otroških in športnih igrišč ter rekreativnih površin, znano je tudi, da bo Celje dobilo tudi prvi pravi t. i. skate park. Nekaj denarja bo naslednje leto na- menjenega tudi naložbam, ki jih bo občina izvedla z družbo ZPO Celje na področju športne infrastrukture. Solarizacija javnih objektov Ena večjih gradbenih in fi - nančnih ureditev bo tudi pro- jekt gradnje nadomestnega mosta na Polulah, prav tako tudi za druge ureditve na vo- dotokih, ki so fi nancirane s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. V sklopu teh pro- jektov je predvidena tudi gra- menjenega tudi prenovi občin- ske spletne strani, nadgradnji Centralke, digitalizaciji razpi- sov, prostorskih aktov ter op- timizaciji nadzora parkirišč in prometa. Povečali naj bi znesek denarja, ki je namenjen tudi ki- bernetski varnosti. Celjska občina je na pod- lagi potrditve proračuna in letnega programa športa ob- javila javni razpis za ocenitev športnih društev za leti 2025 in 2026. Postopek ocenitve in razvrstitev društev v kakovo- stne razrede bo po zaključe- nem javnem razpisu opravila komisija, ki vodi postopek javnega razpisa. Športna dru- štva morajo vloge oddati naj- kasneje do 6. januarja 2025. Svetniki so na zadnji letošnji seji sprejeli tudi letni program športa za leto 2025, ki bo športu prinesel več občinske- ga denarja. »Potem ko je obči- na letos po več kot desetletju povečala sredstva za športna društva, njihove programe in druge športne vsebine z 877 tisoč evrov na 895 tisoč evrov, bo ta znesek leta 2025 znašal skoraj 981 tisoč evrov. Poleg tega so v proračunu za leto 2025 predvidena še dodatna sredstva v višini 150 tisoč evrov za javni razpis, ki je namenjen promociji Mestne občine Celje s pomočjo športa. Svetniki so tudi … … potrdili spremembe in dopolnitve odloka o mladini ter pravilnika o so nanciranju mladinskih programov in programov za mlade v mestni občini Celje. Sprejete spremembe bodo omogočile, da bo občina lahko na podlagi javnih razpisov poleg mladinskih programov in programov za mlade  nancirala ali so nancirala tudi projekte za mlade. … sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Slance, območje SL-4-2. Območje je v naselju Bukovžlak na levem bregu potoka Ložnica. Predstavlja nepozidan prostor travniških površin, na katerem sta predvideni gradnja poslovnih, trgovskih, garažnih, industrijskih in skladišč- nih stavb ter ureditev okolice. … sprejeli sklep o  nanciranju političnih strank in dela članov mestnega sveta v letu 2025. Sred- stva bodo znašala skoraj 117 tisoč evrov. V skladu s poslovnikom mestnega sveta Mestna občina Celje  nancira delo članov v mestnem svetu tako, da iz proračuna zagotovi vsakemu klubu svetnikov 180 evrov mesečno za posameznega člana sveta, ki je član kluba svetnikov. … minuto molka posvetili spominu na nedavno preminulega predsednika Krajevne skupnosti Ljubečna Gorazda Železnika. CELJE – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za naslednje leto načrtuje sa- nacijo zemljine na otroškem igrišču enote Sonce Vrtca Anica Černejeve v Kajuho- vi ulici in enote Vrtca Zarja Čira čara v Škapinovi ulici. Spomnimo, da sicer sanacija zemljine na igriščih celjskih vrtcev traja od leta 2017. Vlada je namreč pred dnevi izdala Odlok o določitvi otro- škega igrišča pri enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve za de- gradirano okolje in o progra- mu ukrepov za izboljšanje ka- kovosti tal na tem območju. »Januarja bo projekt sanacije predvidoma uvrščen v načrt razvojnih programov, čemur bo sledila priprava razpisne dokumentacije za izbor iz- vajalca del. Na ministrstvu pričakujejo, da bi se sanacija zemljine na otroškem igrišču pri enoti Sonce lahko začela še pred poletnimi počitnica- mi,« pravijo v celjski občini. Za sanacijo zemljine pri Vrtcu Zarja, enoti Čira čara, je že iz- delana dokumentacija PZI, iz- vedba je predvidena z gradnjo novega vrtca, ki jo bo občina začela naslednje leto. »Zadnji vrtec, pri katerem bo ministrstvo saniralo one- snaženo zemljino, je Vrtec Tončke Čečeve, enota Gaber- je. Predvidoma bo zemljina sanirana v letu 2026,« še do- dajajo v občini. Do danes je ministrstvo saniralo igrišča pri sedmih celjskih vrtcih in na igrišču na Savinjskem na- brežju. Še pred tem je Mestna občina Celje sanirala zemljino na igrišču Vrtca Tončke Čeče- dnja krožišč Toper in Polule. Prihodnje leto se bodo iztekle obnove nekaterih cest in ulic, kot je obnova Razlagove ulice v središču mesta. Za naslednje leto je predvidena še obnova ceste Ljubečna–Zadobrova, na- črtovana je še ureditev Gasilske ulice. Ob celjskem mestnem pokopališču naj bi uredili spodnje parkirišče, na poko- pališču naj bi obnovili sanita- rije in streho na poslovilnem objektu pokopališča. »Predvi- dena sta še izvedba projektov solarizacije javnih objektov in energetskih prenov, zaključek nakupa e-avtobusov in e-kom- bija za širitev mreže Celebusa, začelo se bo tudi uresničevanje projektov iz dogovora za razvoj regij, kjer gre za vodooskrbo, gradnjo manjkajoče kanaliza- cije v aglomeraciji Celje ter za projekt zeleni Golovec,« doda- jajo v občini. Proračunska sredstva vklju- čujejo tudi projektiranje dveh naložb, ki ju bo občina sicer prijavila v evropski mehani- zem Celostne teritorialne na- ložbe. Gre za projekta Bregova Savinje in Prešernova ulica, s katerima naj bi uredili dva iz- jemno priljubljena predela me- sta. V letu 2025 bo občina iz- vedla še arhitekturni natečaj za projekt Potniški center Celje. Več denarja za šport »Za področje družbenih de- javnosti bo namenjenih skoraj 30 milijonov evrov, kar znaša približno tretjino proračuna. V skladu z lani sprejetimi stra- tegijami povečujemo sredstva, namenjena za šport, kulturo ter turizem ter na področju so- cialnega varstva, aktivne politi- ke zaposlovanja, predšolskega in osnovnošolskega izobraže- vanja in sredstva, namenjena znanosti. Proračun za leto 2025 prinaša tudi povečanje sredstev za prometno varnost, ki bo do- bila nadgradnjo z novo Celo- stno prometno strategijo, na- daljevali bomo projektiranje in gradnjo kolesarskih povezav,« razlagajo v občini. Ob tem bo iz proračuna nekaj denarja na- Letos je vlada izdala tudi Odlok o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje ka- kovosti okolja na območju Stare cinkarne v Celju. »Končana je sanacija ne- legalnega nasipavanja ma- terialov neidentifi ciranega izvora na območju Buko- vžlak na parceli 115/1 k. o. T eharje. Z ustrezno sanaci- jo omenjenega zemljišča je izpolnjena zaveza, ki jo je naložila sodba Evropskega sodišča. V pripravi je tudi Odlok o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje ka- kovosti okolja na območju mestne občine Celje, za kar smo si dolgo prizadevali,« še pojasnjujejo v občini. Zadnji vrtec, pri katerem bo ministrstvo sa- niralo onesnaženo zemljino, je Vrtec Tončke Čečeve, in sicer enota Gaberje. (Foto: MOC) ve na Hudinji in nato še na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. SŠol Najbolj burna razprava na zadnji letošnji seji je bila pri obravnavi odloka o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti in ceniku storitev. Več podrobnosti o tem na strani 2. Mestna občina Celje za enega večjih projektov v prihodnosti vidi prenovo Kajuhovega doma. V njem naj bi naslednje leto začel nastajati Dom – center ustvarjalnih skupnosti. V njem naj bi prostor dobili raznoliki ustvarjalci s področij kreativnih industrij, kulture in umetnosti, izobraževanja, pa tudi literati, arhitekti, oblikovalci, drugi ustvarjalni in podjetni posamezniki ter društva s področja ljubiteljske kulture. (Foto: Prostorož) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Potrdili zajeten proračun za leto 2025 Bo naslednje celjsko leto »pokalo« od naložb? Skupni prihodki prora- čuna bodo znašali malo več kot 94 milijonov evrov, kar je 8 odstotkov več kot v prvi obravnavi, pri če- mer največji delež pripa- da davčnim prihodkom. Proračun tudi v drugem branju prinaša močno povečan delež sredstev, ki so vezana na razpi- se države in EU in bodo znašala približno 10 mili- jonov evrov. Primanjkljaj se glede na ocenjeno ure- sničitev proračuna v letu 2024 znižuje in bo znašal približno 4 milijone evrov. V proračunu je predvide- no zadolževanje v višini do 8 milijonov evrov, Me- stna občina Celje bo ob tem odplačala 4,1 milijona evrov dolga, ki bo zapadel v prihodnjem letu. Predvideni dve sanaciji zemljine na igriščih Celjski mestni svetniki so pretekli teden na svoji za- dnji letošnji seji v drugem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Kot smo poročali že pred tedni, gre za rekorden proračun v zgodovini celjske občine, saj znaša le malo manj od 100 milijonov evrov. V občini pravijo, da je proračun močno naložbeno naravnan, saj je več kot tretjina sredstev namenjenih naložbam. SIMONA ŠOLINIČ »Skupni odhodki proračuna Mestne občine Celje za leto 2025 bodo znašali več kot 98 milijonov evrov. To je pribli- žno 10 odstotkov več kot v prvi obravnavi. Poseben poudarek z načrtovanimi naložbami in s programi namenjamo izboljša- nju kakovosti življenja v naši občini na področju prometa, varnosti, zdravja, rekreacije, zelenim površinam, skrbi za vse generacije, digitalizaciji različnih procesov … Nasle- dnje leto se bo začela tudi prva, pilotna izvedba partici- pativnega proračuna,« pravijo na celjski občini. Prizidek k II. osnovni šoli Občina poudarja predvsem pomen ključnih infrastruktur- nih projektov, ki bodo fi nan- cirani iz evropskega programa Celostne teritorialne naložbe. Med njimi so Center urbanega dogajanja, kjer gre za Kajuhov dom, Zelena cona, ki se nanaša na drevesni park Medlog, ter projekt celovite obnove Ceste na grad in gradnje pločnika ter varne šolske poti na Skal- ni kleti. O nekaterih naložbah smo že poročali, tako je znano, da je v Celju za prihodnje leto predvidena gradnja novega Vrtca Čira čara v Škapinovi uli- ci. Predviden je tudi prizidek k II. osnovni šoli. Občina bo nadaljevala nalož- be tudi na stadionu Z'dežele, v Stari grofi ji, Vili Sonja pri Zdravstvenem domu Celje in v T oplarni Celje. Poleg tega bodo proračunska sredstva name- njena tudi za nadaljevanje ure- janja otroških in športnih igrišč ter rekreativnih površin, znano je tudi, da bo Celje dobilo tudi prvi pravi t. i. skate park. Nekaj denarja bo naslednje leto na- menjenega tudi naložbam, ki jih bo občina izvedla z družbo ZPO Celje na področju športne infrastrukture. Solarizacija javnih objektov Ena večjih gradbenih in fi - nančnih ureditev bo tudi pro- jekt gradnje nadomestnega mosta na Polulah, prav tako tudi za druge ureditve na vo- dotokih, ki so fi nancirane s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. V sklopu teh pro- jektov je predvidena tudi gra- menjenega tudi prenovi občin- ske spletne strani, nadgradnji Centralke, digitalizaciji razpi- sov, prostorskih aktov ter op- timizaciji nadzora parkirišč in prometa. Povečali naj bi znesek denarja, ki je namenjen tudi ki- bernetski varnosti. Celjska občina je na pod- lagi potrditve proračuna in letnega programa športa ob- javila javni razpis za ocenitev športnih društev za leti 2025 in 2026. Postopek ocenitve in razvrstitev društev v kakovo- stne razrede bo po zaključe- nem javnem razpisu opravila komisija, ki vodi postopek javnega razpisa. Športna dru- štva morajo vloge oddati naj- kasneje do 6. januarja 2025. Svetniki so na zadnji letošnji seji sprejeli tudi letni program športa za leto 2025, ki bo športu prinesel več občinske- ga denarja. »Potem ko je obči- na letos po več kot desetletju povečala sredstva za športna društva, njihove programe in druge športne vsebine z 877 tisoč evrov na 895 tisoč evrov, bo ta znesek leta 2025 znašal skoraj 981 tisoč evrov. Poleg tega so v proračunu za leto 2025 predvidena še dodatna sredstva v višini 150 tisoč evrov za javni razpis, ki je namenjen promociji Mestne občine Celje s pomočjo športa. Svetniki so tudi … … potrdili spremembe in dopolnitve odloka o mladini ter pravilnika o so nanciranju mladinskih programov in programov za mlade v mestni občini Celje. Sprejete spremembe bodo omogočile, da bo občina lahko na podlagi javnih razpisov poleg mladinskih programov in programov za mlade  nancirala ali so nancirala tudi projekte za mlade. … sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Slance, območje SL-4-2. Območje je v naselju Bukovžlak na levem bregu potoka Ložnica. Predstavlja nepozidan prostor travniških površin, na katerem sta predvideni gradnja poslovnih, trgovskih, garažnih, industrijskih in skladišč- nih stavb ter ureditev okolice. … sprejeli sklep o  nanciranju političnih strank in dela članov mestnega sveta v letu 2025. Sred- stva bodo znašala skoraj 117 tisoč evrov. V skladu s poslovnikom mestnega sveta Mestna občina Celje  nancira delo članov v mestnem svetu tako, da iz proračuna zagotovi vsakemu klubu svetnikov 180 evrov mesečno za posameznega člana sveta, ki je član kluba svetnikov. … minuto molka posvetili spominu na nedavno preminulega predsednika Krajevne skupnosti Ljubečna Gorazda Železnika. CELJE – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za naslednje leto načrtuje sa- nacijo zemljine na otroškem igrišču enote Sonce Vrtca Anica Černejeve v Kajuho- vi ulici in enote Vrtca Zarja Čira čara v Škapinovi ulici. Spomnimo, da sicer sanacija zemljine na igriščih celjskih vrtcev traja od leta 2017. Vlada je namreč pred dnevi izdala Odlok o določitvi otro- škega igrišča pri enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve za de- gradirano okolje in o progra- mu ukrepov za izboljšanje ka- kovosti tal na tem območju. »Januarja bo projekt sanacije predvidoma uvrščen v načrt razvojnih programov, čemur bo sledila priprava razpisne dokumentacije za izbor iz- vajalca del. Na ministrstvu pričakujejo, da bi se sanacija zemljine na otroškem igrišču pri enoti Sonce lahko začela še pred poletnimi počitnica- mi,« pravijo v celjski občini. Za sanacijo zemljine pri Vrtcu Zarja, enoti Čira čara, je že iz- delana dokumentacija PZI, iz- vedba je predvidena z gradnjo novega vrtca, ki jo bo občina začela naslednje leto. »Zadnji vrtec, pri katerem bo ministrstvo saniralo one- snaženo zemljino, je Vrtec Tončke Čečeve, enota Gaber- je. Predvidoma bo zemljina sanirana v letu 2026,« še do- dajajo v občini. Do danes je ministrstvo saniralo igrišča pri sedmih celjskih vrtcih in na igrišču na Savinjskem na- brežju. Še pred tem je Mestna občina Celje sanirala zemljino na igrišču Vrtca Tončke Čeče- dnja krožišč Toper in Polule. Prihodnje leto se bodo iztekle obnove nekaterih cest in ulic, kot je obnova Razlagove ulice v središču mesta. Za naslednje leto je predvidena še obnova ceste Ljubečna–Zadobrova, na- črtovana je še ureditev Gasilske ulice. Ob celjskem mestnem pokopališču naj bi uredili spodnje parkirišče, na poko- pališču naj bi obnovili sanita- rije in streho na poslovilnem objektu pokopališča. »Predvi- dena sta še izvedba projektov solarizacije javnih objektov in energetskih prenov, zaključek nakupa e-avtobusov in e-kom- bija za širitev mreže Celebusa, začelo se bo tudi uresničevanje projektov iz dogovora za razvoj regij, kjer gre za vodooskrbo, gradnjo manjkajoče kanaliza- cije v aglomeraciji Celje ter za projekt zeleni Golovec,« doda- jajo v občini. Proračunska sredstva vklju- čujejo tudi projektiranje dveh naložb, ki ju bo občina sicer prijavila v evropski mehani- zem Celostne teritorialne na- ložbe. Gre za projekta Bregova Savinje in Prešernova ulica, s katerima naj bi uredili dva iz- jemno priljubljena predela me- sta. V letu 2025 bo občina iz- vedla še arhitekturni natečaj za projekt Potniški center Celje. Več denarja za šport »Za področje družbenih de- javnosti bo namenjenih skoraj 30 milijonov evrov, kar znaša približno tretjino proračuna. V skladu z lani sprejetimi stra- tegijami povečujemo sredstva, namenjena za šport, kulturo ter turizem ter na področju so- cialnega varstva, aktivne politi- ke zaposlovanja, predšolskega in osnovnošolskega izobraže- vanja in sredstva, namenjena znanosti. Proračun za leto 2025 prinaša tudi povečanje sredstev za prometno varnost, ki bo do- bila nadgradnjo z novo Celo- stno prometno strategijo, na- daljevali bomo projektiranje in gradnjo kolesarskih povezav,« razlagajo v občini. Ob tem bo iz proračuna nekaj denarja na- Letos je vlada izdala tudi Odlok o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje ka- kovosti okolja na območju Stare cinkarne v Celju. »Končana je sanacija ne- legalnega nasipavanja ma- terialov neidentifi ciranega izvora na območju Buko- vžlak na parceli 115/1 k. o. T eharje. Z ustrezno sanaci- jo omenjenega zemljišča je izpolnjena zaveza, ki jo je naložila sodba Evropskega sodišča. V pripravi je tudi Odlok o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje ka- kovosti okolja na območju mestne občine Celje, za kar smo si dolgo prizadevali,« še pojasnjujejo v občini. Zadnji vrtec, pri katerem bo ministrstvo sa- niralo onesnaženo zemljino, je Vrtec Tončke Čečeve, in sicer enota Gaberje. (Foto: MOC) ve na Hudinji in nato še na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. SŠol Najbolj burna razprava na zadnji letošnji seji je bila pri obravnavi odloka o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti in ceniku storitev. Več podrobnosti o tem na strani 2. Mestna občina Celje za enega večjih projektov v prihodnosti vidi prenovo Kajuhovega doma. V njem naj bi naslednje leto začel nastajati Dom – center ustvarjalnih skupnosti. V njem naj bi prostor dobili raznoliki ustvarjalci s področij kreativnih industrij, kulture in umetnosti, izobraževanja, pa tudi literati, arhitekti, oblikovalci, drugi ustvarjalni in podjetni posamezniki ter društva s področja ljubiteljske kulture. (Foto: Prostorož) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Središče Laškega je v tem času veliko gradbi- šče, saj občina prenavlja mestno jedro ter gradi prizidek k zdravstvenemu domu. Pri slednjem so arheologi naleteli tudi na arheološke najdbe, kar sicer ne preseneča, saj je Zdravstveni dom Laško v območju registrirane nepremične kulturne dediščine. Pri gradnji prizidka k Zdravstvenemu domu Laško so strokovnjaki odkrili arheološke ostaline različnih obdobij, zato bodo sledila dodatna izkopavanja, ki bodo omogočila nadaljevanje gradnje. (Foto: Občina Laško) Za večjo kakovost in več doživetij RADEČE – Na radeškem bazenu je te dni živahno. Po končani kopalni sezoni je občina namreč začela prenovi- tvena dela na vstopni kopališki stavbi. Slednjo namerava preurediti v Paviljon papirne umetnosti. V stavbi bo med drugim na voljo prostor, kjer bodo lahko papirničarji predstavili svojo dejavnost in posebnosti. Spodnji del kopališke stavbe, kjer so pisarna, skladišče, tuši in sanitarije ter garderobe, se vsebinsko ne bo spreme- nil, saj bo del deležen le vzdrževalnih del. Medtem ko bo v zgornjem delu stavbe izvajalec del, podjetje AGM Nemec, nenosilne stene porušil in postavil nove, obenem bo uredil kuhinjo, sanitarije in tehnični prostor. Najopaznejša novost bo pridobitev zaprtega večnamenskega prostora, ki naj bi bil namenjen razstavnim in prireditvenim dejavnostim. Naložba je ocenjena na približno 614 tisoč evrov, malo več kot polovico sredstev (350 tisočakov) bo prispevalo mini- strstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Dela naj bi bila končana predvidoma do maja 2025, torej pred začetkom nove kopalne sezone. Po končanih delih bosta dostop in uporaba bazenskega kompleksa omogočena tudi gibalno oviranim osebam. S posodobitvijo želi Občina Radeče izboljšati tudi funk- cionalnost, varnost in kakovost stavbe javne turistične in- frastrukture, kar naj bi pripomoglo tudi k dvigu kakovosti storitev in doživetij turistov v dolini Sopote. BA Na dan vseh svetih sta se Damjan in Majda Knez iz Belovega pri Sedražu kot vsako leto ob tem prazniku odpravila na pokopališče. Po obredu sta se odpeljala v Maribor k starejši hčerki, kjer je bila na počitnicah njuna najmlajša hči. Ko sta se zvečer vračala domov, je Damjanu malo pred Celjem zazvonil telefon. Klical ga je sin in mu povedal, da doma gori gospodarsko poslopje. Časa, da bi na varno umaknil traktorje ter druge stroje in kmetijsko mehanizacijo, ni bilo. Ogenj je stavbo zajel v trenutku … BOJANA AVGUŠTINČIČ Takšna bo po prenovi vstopna kopališka stavba na radeškem bazenu. (Vir: Občina Radeče) Finančna sredstva za dru- žino Knez zbirata tudi OZ RK Laško (TRR: SI56 0400 1004 6531 083 sklic: 00 7605-10046, koda namena: CHAR, namen: Za družino Knez, Belovo) in Župnijska Karitas Rimske Toplice (TTR SI56 0400 1004 6530 307 NBM sklic 29335, namen: Pomoč družini Knez). Pri gradnji prizidka odkrili arheološke ostaline tev starega mestnega jedra. Dela prve etape zajemajo za- menjavo gospodarske javne infrastrukture vključno z vo- dovodnim omrežjem, mete- orno in fekalno kanalizacijo. V drugi etapi bo urejeno Sa- vinjsko nabrežje, v tretji etapi Aškerčev in Orožnov trg, četr- ta etapa predvideva ureditev Trubarjevega nabrežja, to je tlakovanja, parkirnih površin, spremembo prometnega reži- ma ter ureditev protipoplav- nih ukrepov. Zaradi gradbenih del v sta- rem mestnem jedru Občina Laško prebivalce in obisko- valce mesta prosi za razume- vanje, strpnost in spoštovanje prometnih pravil. Obiskoval- ce prosi, naj parkirna mesta na območju gradnje odstopi- jo tam živečim prebivalcem in jim s tem omogočijo lažji dostop do njihovih domov. Obiskovalcem mesta pripo- roča uporabo večjih parki- rišč na Trubarjevem nabrež- ju in desnem bregu Savinje nasproti Rimske ceste ali pri kulturnem centru, saj bodo s tem pripomogli k boljši pre- točnosti prometa, varnosti vseh udeležencev in nemo- tenemu poteku del. BA Kot pravijo v Občini La- ško, so strokovnjaki odkrili arheološke ostaline različ- nih obdobij, zato bodo sle- dila dodatna izkopavanja, ki bodo omogočila nadaljevanje gradnje. »Prizadevamo si, da bi arheologi čim prej sprosti- li območje in da bi gradnja v letu 2025 potekala brez za- pletov,« pravijo. Občina sočasno prenavlja tudi mestno jedro. Projekt je razdeljen na štiri etape in vključuje celovito uredi- Kmalu zatem je Damjan do- bil klic soseda, naj nič ne hiti, saj da se ne da nič več rešiti. Celotno poslopje je že bilo v plamenih. Ognjeni zublji so bili vidni že od daleč. Ko sta Damjan in Majda prispela do- mov, sta lahko le še nemočno opazovala, kako so plameni goltali vse, kar sta v štiride- setih letih ustvarila s svojimi petimi otroki. Sosedje, ki so prvi priskočili na pomoč, so se sicer trudili, da bi rešili čim več stvari, a ogenj je bil preveč silovit. Družina Knez je tako ostala brez traktorja, balirk, viličarjev, kosilnic, cistern, vseh priključkov … Zgorelo je tudi približno pet ton ajde ter tri tisoč kock in bal sena. Na kozolcu je bila tudi sušil- nica žita in na strehi sončna elektrarna. Družina je v pri- bližno uri in pol ostala brez vsega. Sosedom in sinovoma je uspelo rešiti le kombajn in manjši traktor. Posredovanje gasilcev je bilo zelo zahtevno in tudi ne- varno. Na pomoč pri gašenju so priskočili gasilci iz Sedraža, Rimskih T oplic, Rečice, Laške- ga in Hrastnika. Posredovalo je približno 70 gasilcev s 14 vozili. Veliko truda in napo- rov so vložili tudi v to, da so pred zublji obvarovali hišo. Na pogorišču so se posamezna žarišča pojavljala še naslednji dan. K sreči nihče ni bil resneje poškodovan. Starejšega sina so sicer zaradi visoke vsebnosti ogljikovega monoksida v krvi odpeljali v bolnišnico, mlajši sin je dobil opekline. Pomoč družini Damjan Knez je neizmerno hvaležen vsem, zlasti sose- dom, ki so njemu in njegovi družini v težkih trenutkih med nesrečo in po njej priskočili na pomoč. Vsi, od prvega do za- dnjega soseda, so pomagali, je povedal. Ženske so kuhale, moški so odvažali material s pogorišča in pomagali pri vsem drugem. Požarišče so si ogledali tudi policisti in krimi- nalisti ter forenziki iz nacional- nega laboratorija. Ugotovili so, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi v poslopju. Škode je po prvih ocenah za več sto tisoč evrov. Čeprav je od nesreče minilo že skoraj dva meseca, je dru- žina Knez še vedno v šoku. »Hudo je, ko stopiš iz hiše in okoli sebe vidiš le pogorišče. Takrat začneš vse podoživlja- ti,« Damjan še vedno ne more skriti solza. Žana Majda doda, da se z besedami ne da opi- sati šoka, ki so ga doživeli. A s pomočjo dobrih ljudi si bo družina, ki se je zadnja leta posvetila mlinarstvu in poleg pšenice prideluje tudi ajdo, počasi opomogla. Pred njo je zdaj »papirna vojna« oziroma pridobitev ustrezne dokumen- tacije, da bo lahko začela po- stavljati novo gospodarsko po- slopje. V veliko pomoč ji bodo sredstva, ki so bila zbrana na prazničnem dobrodelnem koncertu 11. decembra v Ther- mani Laško. Za pomoč družini Knez sta pri območnem zdru- ženju RK Laško in Župnijski karitas Rimske Toplice odprta tudi posebna računa. Foto: PGD Rimske Toplice Družina Knez je v uri in pol ostala brez gospodar- skega poslopja, vsega pridelka in kmetijske meha- nizacije. Gasilci so se z ognjenimi zublji bojevali več ur. Kratek stik je zanetil požar na električni napeljavi. Posredovanje je bilo izredno zahtevno in nevarno. Škode naj bi bilo za več sto tisoč evrov. LAŠKO – Lokalna skupnost stopila skupaj za družino Knez, ki jo je prizadel uničujoč požar Izginilo vse, kar so 40 let ustvarjali Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Novi prostori za mlade ROGAŠKA SLATINA – Občina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Bran- ko Kidrič ocenjuje, da so dejavnosti mladih v zadnjih letih dobile močan zagon. Občina želi, da bi se to nadaljevalo, zato je v pri- tličju Kulturnega centra Rogaška Slatina uredila prostore, ki jih bo mladinski center lahko uporabljal za organizacijo različnih dogodkov, na primer delavnic, izobraževanj in drugih dejavnosti. Po prepričanju občine bodo boljši prostorski pogoji pripomogli k še večji vključenosti mladih v različne progra- me. To bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mladinskega dela ter h krepitvi povezav med mladimi in lokalno skupnostjo. Mladi imajo zdaj na voljo 95 kvadratnih metrov obnovlje- nih površin, kjer so prostor za druženje, bar s shrambo in oder za nastopajoče. Urejeno je tudi stopnišče, ki omogoča dostop iz zu- nanjosti. Občina je poskrbela še za opremo prostora. Celotna naložba je vredna 325 ti- soč evrov. TS Preplet kulture in gora NAZARJE – Ob mednaro- dnem dnevu gora, ki ga obe- ležujemo 11. decembra, so v Muzeju Vrbovec v Nazarjah člani tamkajšnjega planinske- ga društva odprli tradicional- no razstavo svojih planinskih fotografij, ki prikazujejo lepo- te slovenskih gora. Ob odprtju razstave, ki bo v času muze- ja odprta do sredine marca prihodnje leto, so nazarski planinci brali tudi izbrane odlomke iz knjige dr. Matjaža Kmecla S prijatelji pod mace- sni, s čimer so želeli poudariti trdno povezavo med gorami in kulturo. Člani Planinskega društva (PD) Nazarje so mednarodni dan gora tudi letos obeležili v okviru festivala Brati gore, s katerim Alpska konvencija že od leta 2015 spodbuja dogod- ke, ki so posvečeni goram in literaturi. Nazarski planinci so tako v Muzeju Vrbovec, s kate- rim ves čas dobro sodelujejo, že tradicionalno na ogled po- stavili svoje planinske fotogra- fije, katerih osrednja tematika so lepote slovenskih gora. »Na natečaj je prispelo 75 fotogra- fij 17 naših članov, vendar so bile nekatere neustrezne, zato je komisija obravnavala 66 fo- tografij 15 avtorjev in naposled za razstavo izbrala 30 fotogra- fij. Pravilo imamo, da vsakemu avtorju, ki je član našega dru- štva in nam v času razpisa po- šlje fotografijo slovenskih gora, omogočimo razstavo vsaj ene fotografije,« je poudaril pred- stavnik PD Nazarje Marijan Denša. Ob razstavi fotografij so planinci brali tudi izbrane odlomke iz knjige dr. Matjaža Kmecla S prijatelji pod mace- sni. »Kmecl je mojster sloven- ske besede, je planinec in dušo planinstva pozna že od mladih nog. Z branjem izbrane zgod- be v njegovi knjigi smo tako želeli poudariti tudi izrazito naravovarstveno noto, za ka- tero v našem društvu skrbimo že od začetka,« je še poudaril Denša in dodal, da bo razstava fotografij nazarskih planincev v času odprtja Muzeja Vrbovec na ogled do 15. marca priho- dnje leto. SJ Utrinek z odprtje novih prostorov za mlade (Foto: Matic Javornik) Z branjem izbranih odlomkov iz knjige dr. Matjaža Kmecla so planinci želeli poudariti naravovarstveni značaj knjige, ki jo je avtor napisal že leta 1978. (Foto: Igor Solar) Zdravstveni dom Šentjur je občino pozval, naj raz- piše koncesijo za opravljanje zobozdravstvene de- javnosti v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnici. Za številne objavljene razpise za prosto delovno me- sto namreč ni zanimanja. Zobozdravniki, ki so se v preteklosti prijavili, so v tem kraju, ki je od središča Šentjurja oddaljen približno 20 kilometrov, zdržali le krajši čas, eden le tri mesece. Tudi zobozdravnikov v ZD Šentjur je premalo glede na potrebe občanov. Zato bo občina še z eno podelitvijo koncesije skušala zagotoviti boljšo dostopnost do zobozdravnika tudi pacientom, ki obiskujejo osrednjo zdravstveno usta- novo v občini. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Na Planini pri Sevnici se vrstijo odhodi zobozdravnikov Zobozdravnika bodo skušali privabiti s koncesijo Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci: »Pomanjkanje zdravnikov splošne medicine in zobozdravnikov je sistemska napaka, na katero lokalne skupnosti žal nimamo veliko vpliva. Občine smo le podizvajalke sistema, v katerem so resne težave.« Kot je na zadnji seji občin- skega sveta povedala vodja od- delka za družbene dejavnosti v šentjurski občinski upravi Judita Methans Šarlah, je ZD Šentjur zobozdravnika za ZP Planina iskal s številnimi razpisi, a od leta 2021 ni našel trajne rešitve. Zato se je Občina Šentjur odločila, da bo začela postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavno- sti, na področju zobozdravstva odraslih in mladine. Občina je pripravila osnutek odloka o podelitvi koncesije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije je že dal soglasje, med- tem ko občina na odločitev zdravstvenega ministrstva še čaka. Če bo občina pridobila ustrezna soglasja, bo pripravila javni razpis za program zoboz- dravstvene dejavnosti. Slednja bo v 90 odstotkih namenjena odraslim in v 10 odstotkih mla- dinio. Po izbranem postopku bo občina s koncesionarjem podpisala pogodbo za 15 let. Zagotovila še ni Občinski svetnik Anton Špan je na zadnji seji občin- skega sveta izrazil hvaležnost, da se je občina odločila po- skusiti pridobiti koncesionar- ja. »Prebivalci si želimo, da bi bilo področje zobozdravstva na Planini končno urejeno. T e- žave imamo že več let, zoboz- dravniki kar naprej prihajajo in odhajajo.« Šentjurskemu županu mag. Marku Diaciju se zdi pode- ljevanje koncesij sicer žalo- stna zgodba. »Žalostno je, da v javnem zdravstvenem domu ni toliko kadra, da bi ga lahko zagotovili za Planino. V vsej državi smo žal prišli do te sto- pnje. To se je nabiralo zadnjih 30 let.« Razpis koncesije po njegovih besedah sicer še ni zagotovilo za to, da se bo kdo javil za opravljanje zobozdra- vstvene službe na Planini, kar je pomembno tudi za občane sosednje občine Dobje. Premalo jih je tudi v Šentjurju Kot je še povedala Judita Methans Šarlah, trenutno v občini zobozdravstvene sto- ritve izvaja sedem zobozdrav- nikov, kar ne zadošča za vse potrebe občanov. Zdravniki namreč po podatkih zdra- vstvene zavarovalnice v pov- prečju dosegajo že 110 od- stotkov opredeljenih oseb na zobozdravnika, samo trije še sprejemajo zavarovane osebe. Koncesionar Ferdent, ki v sklopu koncesije izvaja pedontološko ambulanto, mladinsko ambulanto ter zo- bozdravstveno preventivo za mladino, je tako občini dal pobudo za izboljšanje dosto- pnosti zdravstvenih storitev za odrasle, saj je za območje celjske območne enote Zavo- da za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo program zo- bozdravstva odraslih v obsegu 1,11 programa. ZD Šentjur nima dovolj za- poslenih in dovolj prostora, da bi se potegoval za doda- ten program zobozdravstve- ne dejavnosti. Zato je občina pripravila predlog Odloka o podelitvi koncesije za opra- vljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na po- dročju zobozdravstva odraslih v občini Šentjur. Ta prosti pro- gram so pripravljeni opravljati v podjetju Ferdent, ki ima zanj na voljo prostor in usposo- bljen kader. Čeprav se Ferdent posveča zobozdravstvu otrok in mladine, namreč vsak dan dobiva vprašanja o možnosti vpisa ter sliši o težavah ljudi, ki do zobozdravstvene oskrbe ne pridejo v razumnem času. Kot še pravijo v omenjenem podjetju, to vodi v kopičenje težav in v nadaljnje zaplete. Zobozdravniki, ki so se v preteklosti prijavili za opravljanje dela na Planini pri Sevnici, so v tem kraju, ki je od središča Šentjurja oddaljen približno 20 kilometrov, zdržali le krajši čas, eden le tri mesece. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občine Prebold, Polzela in Žalec so v letu 2022 skupaj začele s projektom oskrbe s pitno vodo na območju vodovodnega sistema Šempeter. Z obsežnim projektom, ki vključuje rekonstrukcijo približno 4.900 metrov javne vodovodne infrastrukture, želijo na območju vseh treh občin zgraditi kakovosten in energetsko učinkovit sistem za oskrbo s pitno vodo ter obnoviti dotrajan vodovodni sistem Šempeter. Prva dela, ki zajemajo gradnjo Vodohrana Likovič, so za- čeli letos. V okviru projekta bo do leta 2026 boljše oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo deležnih sto prebivalcev. Za približno 2,5 milijona evrov oce- njen projekt z DDV je minuli mesec občinam znotraj načrta za okrevanje in odpornost milijon evrov pri- maknilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. SINTIJA JURIČ BRASLOVČE – Minuli teden je župan Občine Braslov- če Tomaž Žohar s podjetjem Esotech podpisal pogodbo o gradnji novega zdravstvenega centra v Rakovljah. Gradnjo zdravstvenega centra bodo začeli marca prihodnje leto, končana bo proti koncu leta 2026. Preselili bodo dve kmetiji LJUBNO – Občinski svet Občine Ljubno je na zadnji redni seji v začetku decembra sprejel občinska podrobna prostorska načrta, ki omogočata preselitev dveh kmetij, ki zaradi plazov in poplav nista več primerni za biva- nje ali kmetijsko dejavnost. Z njuno uveljavitvijo lahko začnejo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za na- domestitvena objekta. Na podlagi Zakona o obnovi lahko občine za načrtovanje nadomestitvenih objektov ob lokacijskih preveritvah sprej- mejo tudi druge vrste prostorskih načrtov. To med drugim pomeni, da lahko za selitve kmetij, ki so zaradi plazov in poplav neprimerne za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti, občina sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki na kmetijskih zemljiščih omogoča na- domestitvene objekte brez spremembe namenske rabe. Kmetijo tako lahko preselijo v celoti, z vsemi pripadajočimi objekti, kot so stanovanjski del, hlev, gospodarsko poslopje in drugo. V Občini Ljubno so tako v začetku decembra na seji občinskega sveta sprejeli dva OPPN, in sicer za Savina 1 in Juvanje 4, s katerima načrtujejo preselitev dveh kmetij. Kot so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, bo z uveljavitvijo navedenih prostorskih načrtov, ki sta že objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, vzposta- vljena podlaga za začetek postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za nadomestitvena objekta. SJ Kot je poudaril župan Tomaž Žohar, je gradnja Zdravstvenega centra Braslovče za občino zgodovinski projekt. (Foto: FB Tomaž Žohar) Pogodba je podpisana Gradnjo novega približno 1.500 kvadratnih metrov ve- likega Zdravstvenega centra Braslovče, ki bo občanom omogočil ustreznejšo zdra- vstveno oskrbo, bo občina izvedla s pomočjo javno- -zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. Nov zdravstveni center, ki bo stal v bližini osnovne šole in športnega centra v Ra- kovljah, bodo začeli graditi marca 2025. Končan bo no- vembra 2026. V centru bodo prostori namenjeni lekarni, pediatrični ambulanti, štirim ambulantam družinske me- dicine, referenčni ambulanti, manjšemu laboratoriju, fizi- oterapiji ter zobozdravstveni ambulanti. Kot je poudaril braslovški župan Tomaž Žo- har, vrednost naložbe znaša približno 2,7 milijona evrov, še enkrat toliko bo znašal strošek financiranja, rednega vzdrževanja in upravljanja v okviru koncesijske pogodbe javno-zasebnega partnerstva za obdobje 15 let. SJ PREBOLD, POLZELA, ŽALEC – Za obnovo vodovodnega sistema Šempeter prejeli milijon evrov sofinanciranja Varnejši dostop in boljša oskrba s pitno vodo V okviru omenjenega pro- jekta bosta rekonstrukcija cevovoda in novogradnja vo- dnega sistema Šempeter nare- jeni na območju naselij Matke in Šešče v občini Prebold, na območju Šempetra v Savinj- ski dolini v občini Žalec in na območju Ločice ob Savinji v občini Polzela. Ker omenje- na naselja nimajo urejenega sistema vodooskrbe z javnim vodovodnim omrežjem, želijo občine s projektom zagotoviti učinkovit sistem upravljanja pitne vode ter izboljšati do- stop do nje. To bodo storile z gradnjo manjkajočih vodovo- dnih sistemov oz. z njihovim hidravličnim izboljšanjem. Zagotoviti učinkovit sistem Kot so pojasnili v Občini Polzela, ki je v sodelovanju z občinama Žalec in Prebold pri- pravila naložbeno dokumen- tacijo, so občine s projektom začele na podlagi javnega raz- pisa za naložbe v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10 tisoč prebivalcev, ki ga je leta 2022 objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je ministrstvo obči- nam za projekt vodovodnega sistema Šempeter, ki na tem območju oskrbuje približno 4.400 prebivalcev in je ocenjen na približno 2,5 milijona evra z DDV, minuli mesec odobrilo tudi milijon evrov sofinancer- skih sredstev. »Glavni cilji projekta so za- gotovitev učinkovitega siste- ma upravljanja pitne vode s poudarkom na rabi vode ter izboljšanje dostopa do pitne vode, gradnja manjkajočega vodovodnega sistema in hi- dravlično izboljšanje sistema, ki oskrbuje manj kot 10 tisoč prebivalcev, povečanje števila prebivalcev z zagotovljenim varnim dostopom do zdra- vstveno ustrezne pitne vode in dodatni prebivalci, ki bodo deležni boljše oskrbe s pitno vodo,« so poudarili v Občini Polzela. Vodilna partnerica projekta je sicer Občina Pre- bold, občini Polzela in Žalec sta njeni partnerici. Tudi 30 novih priključkov V okviru projekta so v obči- ni Prebold letos že začeli gra- dnjo Vodohrana Likovič, kate- rega zaključek je predviden v prihajajočem letu. V vseh treh občinah bodo sicer v štirih sklopih skupno rekonstruirali približno 4.900 metrov javne vodovodne infrastrukture. Kot poudarjajo v polzelski občini, bo v času del oskrba s pitno vodo motena le izjemoma. V okviru projekta je predvide- nih tudi 30 novih priključk- ov, kar pomeni, da bo boljše oskrbe s pitno vodo deležnih sto prebivalcev. Varen dostop do pitne vode bo v letu 2026 zagotovljen približno 4.400 prebivalcem. Po besedah polzelske ob- čine bo obsežna naložba prispevala tudi k zmanjše- vanju vodnih izgub v javnih vodovodih ter bo zagotovila rezervna zajetja za pitno vodo. V JKP Žalec, ki upravlja vodovodne sisteme, namreč predvsem zaradi dotrajanih cevovodov, starih več kot 40 let, že vrsto let spremljajo porast okvar, ki povzročajo izgubo pitne vode. »Podatki analize kažejo, da dograje- ni del vodovodnega sistema ne bo imel vodnih izgub, za obstoječi del pa upravljavec JKP Žalec na podlagi izkušenj ocenjuje 20 odstotkov vodne izgube zaradi puščanja cevo- vodov,« so poudarili v Obči- ni Polzela in dodali, da bodo občine po gradnji obnovljeno in novozgrajeno infrastruktu- ro z namenom zagotavljanja učinkovitega izvajanja stori- tev oskrbe s pitno vodo pre- dale v najem JKP Žalec. »Največji problem vodovodnega sistema Šempeter je pomanjkljiva in nezadostna infrastruktura oskrbe s pitno vodo,« so poudarili v polzelski občini. CELJE/NAZARJE – Za- vod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi letos v vsaki od 14 območnih enot izbral najbolj skrbnega lastnika gozdov, ki izstopa po zgle- dnem gospodarjenju z goz- dom in po tesni življenjski povezanosti z njim. V ob- močni enoti Celje je najbolj skrben lastnik gozda postal Roman Zakšek, v območni enoti Nazarje je naziv šel v roke Mateji Kavšak. Kot so poudarili v ZGS, si letošnji izbrani najbolj skrbni lastniki gozdov pri- zadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stal- no lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Naj- bolj skrben lastnik gozda v območni enoti Celje je tako postal Roman Zakšek, ki je v mladih letih odraščal v ob- čini Krško, nato se je preselil na domačijo na Planini pri Sevnici, kjer je danes lastnik 47 hektarjev gozdov, ki so v bližini njegove domačije. Za- kšek je leta 1994 ustanovil podjetje za sečnjo. Gospo- dari s pretežno mešanimi jelovo-bukovimi gozdovi, veliko pozornosti posve- ča tudi mlademu gozdu in sodobni opremi za delo v njem. Kot so ob razglasitvi priznanj poudarili v ZGS, so lahko njegova sečišča z zgle- dno urejenostjo vzor drugim lastnikom gozdov. V območni enoti Nazarje je bila za najbolj skrbno la- stnico gozda izbrana Mateja Kavšak iz Zavodnja pri Šo- štanju, ki je ena redkih la- stnic kmetij v Šaleški dolini. Mateja Kavšak živi in z dru- žino gospodari na samotni Specifična cilja projekta sta zmanjševanje vodnih izgub in zagotavljanje energetske učinkovitosti. (Foto: Unsplash) Kdo je najbolj skrben pri nas? kmetiji Završnik, ki jo je leta 2016 prevzela od strica. Nji- hova posest obsega 54 hek- tarjev, od tega je 45 hektarjev gozda, drugo so travniki, pa- šniki in nekaj njiv. V njiho- vem gozdu, ki je v gozdnogo- spodarski enoti Bele Vode in revirju Topolšica, močno pre- vladuje smreka. Polovico pri- hodkov na kmetiji ustvarijo iz gozdarstva, drugo polovico iz živinoreje. Kot so poudarili v ZGS, je njihova kmetija za izvajanje del v gozdu dobro opremljena, dobro sodeluje- jo tudi z revirnim gozdarjem, zlasti pazijo tudi na pravilno ureditev sečišč in varnost pri delu. SJ Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je bila na Cekino- vem gradu v Ljubljani. (Foto: ZGS) Ocenjena vrednost naložbe znaša približno 2,5 milijona evrov z DDV. Od tega bo pri- bližno 140 tisoč evrov prispe- vala Občina Prebold, pribli- žno 500 tisoč bo dala Občina Polzela in približno 840 tisoč evrov Občina Žalec. Milijon evrov bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost pri- maknilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Novi prostori za mlade ROGAŠKA SLATINA – Občina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Bran- ko Kidrič ocenjuje, da so dejavnosti mladih v zadnjih letih dobile močan zagon. Občina želi, da bi se to nadaljevalo, zato je v pri- tličju Kulturnega centra Rogaška Slatina uredila prostore, ki jih bo mladinski center lahko uporabljal za organizacijo različnih dogodkov, na primer delavnic, izobraževanj in drugih dejavnosti. Po prepričanju občine bodo boljši prostorski pogoji pripomogli k še večji vključenosti mladih v različne progra- me. To bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mladinskega dela ter h krepitvi povezav med mladimi in lokalno skupnostjo. Mladi imajo zdaj na voljo 95 kvadratnih metrov obnovlje- nih površin, kjer so prostor za druženje, bar s shrambo in oder za nastopajoče. Urejeno je tudi stopnišče, ki omogoča dostop iz zu- nanjosti. Občina je poskrbela še za opremo prostora. Celotna naložba je vredna 325 ti- soč evrov. TS Preplet kulture in gora NAZARJE – Ob mednaro- dnem dnevu gora, ki ga obe- ležujemo 11. decembra, so v Muzeju Vrbovec v Nazarjah člani tamkajšnjega planinske- ga društva odprli tradicional- no razstavo svojih planinskih fotografij, ki prikazujejo lepo- te slovenskih gora. Ob odprtju razstave, ki bo v času muze- ja odprta do sredine marca prihodnje leto, so nazarski planinci brali tudi izbrane odlomke iz knjige dr. Matjaža Kmecla S prijatelji pod mace- sni, s čimer so želeli poudariti trdno povezavo med gorami in kulturo. Člani Planinskega društva (PD) Nazarje so mednarodni dan gora tudi letos obeležili v okviru festivala Brati gore, s katerim Alpska konvencija že od leta 2015 spodbuja dogod- ke, ki so posvečeni goram in literaturi. Nazarski planinci so tako v Muzeju Vrbovec, s kate- rim ves čas dobro sodelujejo, že tradicionalno na ogled po- stavili svoje planinske fotogra- fije, katerih osrednja tematika so lepote slovenskih gora. »Na natečaj je prispelo 75 fotogra- fij 17 naših članov, vendar so bile nekatere neustrezne, zato je komisija obravnavala 66 fo- tografij 15 avtorjev in naposled za razstavo izbrala 30 fotogra- fij. Pravilo imamo, da vsakemu avtorju, ki je član našega dru- štva in nam v času razpisa po- šlje fotografijo slovenskih gora, omogočimo razstavo vsaj ene fotografije,« je poudaril pred- stavnik PD Nazarje Marijan Denša. Ob razstavi fotografij so planinci brali tudi izbrane odlomke iz knjige dr. Matjaža Kmecla S prijatelji pod mace- sni. »Kmecl je mojster sloven- ske besede, je planinec in dušo planinstva pozna že od mladih nog. Z branjem izbrane zgod- be v njegovi knjigi smo tako želeli poudariti tudi izrazito naravovarstveno noto, za ka- tero v našem društvu skrbimo že od začetka,« je še poudaril Denša in dodal, da bo razstava fotografij nazarskih planincev v času odprtja Muzeja Vrbovec na ogled do 15. marca priho- dnje leto. SJ Utrinek z odprtje novih prostorov za mlade (Foto: Matic Javornik) Z branjem izbranih odlomkov iz knjige dr. Matjaža Kmecla so planinci želeli poudariti naravovarstveni značaj knjige, ki jo je avtor napisal že leta 1978. (Foto: Igor Solar) Zdravstveni dom Šentjur je občino pozval, naj raz- piše koncesijo za opravljanje zobozdravstvene de- javnosti v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnici. Za številne objavljene razpise za prosto delovno me- sto namreč ni zanimanja. Zobozdravniki, ki so se v preteklosti prijavili, so v tem kraju, ki je od središča Šentjurja oddaljen približno 20 kilometrov, zdržali le krajši čas, eden le tri mesece. Tudi zobozdravnikov v ZD Šentjur je premalo glede na potrebe občanov. Zato bo občina še z eno podelitvijo koncesije skušala zagotoviti boljšo dostopnost do zobozdravnika tudi pacientom, ki obiskujejo osrednjo zdravstveno usta- novo v občini. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Na Planini pri Sevnici se vrstijo odhodi zobozdravnikov Zobozdravnika bodo skušali privabiti s koncesijo Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci: »Pomanjkanje zdravnikov splošne medicine in zobozdravnikov je sistemska napaka, na katero lokalne skupnosti žal nimamo veliko vpliva. Občine smo le podizvajalke sistema, v katerem so resne težave.« Kot je na zadnji seji občin- skega sveta povedala vodja od- delka za družbene dejavnosti v šentjurski občinski upravi Judita Methans Šarlah, je ZD Šentjur zobozdravnika za ZP Planina iskal s številnimi razpisi, a od leta 2021 ni našel trajne rešitve. Zato se je Občina Šentjur odločila, da bo začela postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavno- sti, na področju zobozdravstva odraslih in mladine. Občina je pripravila osnutek odloka o podelitvi koncesije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije je že dal soglasje, med- tem ko občina na odločitev zdravstvenega ministrstva še čaka. Če bo občina pridobila ustrezna soglasja, bo pripravila javni razpis za program zoboz- dravstvene dejavnosti. Slednja bo v 90 odstotkih namenjena odraslim in v 10 odstotkih mla- dinio. Po izbranem postopku bo občina s koncesionarjem podpisala pogodbo za 15 let. Zagotovila še ni Občinski svetnik Anton Špan je na zadnji seji občin- skega sveta izrazil hvaležnost, da se je občina odločila po- skusiti pridobiti koncesionar- ja. »Prebivalci si želimo, da bi bilo področje zobozdravstva na Planini končno urejeno. T e- žave imamo že več let, zoboz- dravniki kar naprej prihajajo in odhajajo.« Šentjurskemu županu mag. Marku Diaciju se zdi pode- ljevanje koncesij sicer žalo- stna zgodba. »Žalostno je, da v javnem zdravstvenem domu ni toliko kadra, da bi ga lahko zagotovili za Planino. V vsej državi smo žal prišli do te sto- pnje. To se je nabiralo zadnjih 30 let.« Razpis koncesije po njegovih besedah sicer še ni zagotovilo za to, da se bo kdo javil za opravljanje zobozdra- vstvene službe na Planini, kar je pomembno tudi za občane sosednje občine Dobje. Premalo jih je tudi v Šentjurju Kot je še povedala Judita Methans Šarlah, trenutno v občini zobozdravstvene sto- ritve izvaja sedem zobozdrav- nikov, kar ne zadošča za vse potrebe občanov. Zdravniki namreč po podatkih zdra- vstvene zavarovalnice v pov- prečju dosegajo že 110 od- stotkov opredeljenih oseb na zobozdravnika, samo trije še sprejemajo zavarovane osebe. Koncesionar Ferdent, ki v sklopu koncesije izvaja pedontološko ambulanto, mladinsko ambulanto ter zo- bozdravstveno preventivo za mladino, je tako občini dal pobudo za izboljšanje dosto- pnosti zdravstvenih storitev za odrasle, saj je za območje celjske območne enote Zavo- da za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo program zo- bozdravstva odraslih v obsegu 1,11 programa. ZD Šentjur nima dovolj za- poslenih in dovolj prostora, da bi se potegoval za doda- ten program zobozdravstve- ne dejavnosti. Zato je občina pripravila predlog Odloka o podelitvi koncesije za opra- vljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na po- dročju zobozdravstva odraslih v občini Šentjur. Ta prosti pro- gram so pripravljeni opravljati v podjetju Ferdent, ki ima zanj na voljo prostor in usposo- bljen kader. Čeprav se Ferdent posveča zobozdravstvu otrok in mladine, namreč vsak dan dobiva vprašanja o možnosti vpisa ter sliši o težavah ljudi, ki do zobozdravstvene oskrbe ne pridejo v razumnem času. Kot še pravijo v omenjenem podjetju, to vodi v kopičenje težav in v nadaljnje zaplete. Zobozdravniki, ki so se v preteklosti prijavili za opravljanje dela na Planini pri Sevnici, so v tem kraju, ki je od središča Šentjurja oddaljen približno 20 kilometrov, zdržali le krajši čas, eden le tri mesece. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občine Prebold, Polzela in Žalec so v letu 2022 skupaj začele s projektom oskrbe s pitno vodo na območju vodovodnega sistema Šempeter. Z obsežnim projektom, ki vključuje rekonstrukcijo približno 4.900 metrov javne vodovodne infrastrukture, želijo na območju vseh treh občin zgraditi kakovosten in energetsko učinkovit sistem za oskrbo s pitno vodo ter obnoviti dotrajan vodovodni sistem Šempeter. Prva dela, ki zajemajo gradnjo Vodohrana Likovič, so za- čeli letos. V okviru projekta bo do leta 2026 boljše oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo deležnih sto prebivalcev. Za približno 2,5 milijona evrov oce- njen projekt z DDV je minuli mesec občinam znotraj načrta za okrevanje in odpornost milijon evrov pri- maknilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. SINTIJA JURIČ BRASLOVČE – Minuli teden je župan Občine Braslov- če Tomaž Žohar s podjetjem Esotech podpisal pogodbo o gradnji novega zdravstvenega centra v Rakovljah. Gradnjo zdravstvenega centra bodo začeli marca prihodnje leto, končana bo proti koncu leta 2026. Preselili bodo dve kmetiji LJUBNO – Občinski svet Občine Ljubno je na zadnji redni seji v začetku decembra sprejel občinska podrobna prostorska načrta, ki omogočata preselitev dveh kmetij, ki zaradi plazov in poplav nista več primerni za biva- nje ali kmetijsko dejavnost. Z njuno uveljavitvijo lahko začnejo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za na- domestitvena objekta. Na podlagi Zakona o obnovi lahko občine za načrtovanje nadomestitvenih objektov ob lokacijskih preveritvah sprej- mejo tudi druge vrste prostorskih načrtov. To med drugim pomeni, da lahko za selitve kmetij, ki so zaradi plazov in poplav neprimerne za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti, občina sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki na kmetijskih zemljiščih omogoča na- domestitvene objekte brez spremembe namenske rabe. Kmetijo tako lahko preselijo v celoti, z vsemi pripadajočimi objekti, kot so stanovanjski del, hlev, gospodarsko poslopje in drugo. V Občini Ljubno so tako v začetku decembra na seji občinskega sveta sprejeli dva OPPN, in sicer za Savina 1 in Juvanje 4, s katerima načrtujejo preselitev dveh kmetij. Kot so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, bo z uveljavitvijo navedenih prostorskih načrtov, ki sta že objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, vzposta- vljena podlaga za začetek postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za nadomestitvena objekta. SJ Kot je poudaril župan Tomaž Žohar, je gradnja Zdravstvenega centra Braslovče za občino zgodovinski projekt. (Foto: FB Tomaž Žohar) Pogodba je podpisana Gradnjo novega približno 1.500 kvadratnih metrov ve- likega Zdravstvenega centra Braslovče, ki bo občanom omogočil ustreznejšo zdra- vstveno oskrbo, bo občina izvedla s pomočjo javno- -zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. Nov zdravstveni center, ki bo stal v bližini osnovne šole in športnega centra v Ra- kovljah, bodo začeli graditi marca 2025. Končan bo no- vembra 2026. V centru bodo prostori namenjeni lekarni, pediatrični ambulanti, štirim ambulantam družinske me- dicine, referenčni ambulanti, manjšemu laboratoriju, fizi- oterapiji ter zobozdravstveni ambulanti. Kot je poudaril braslovški župan Tomaž Žo- har, vrednost naložbe znaša približno 2,7 milijona evrov, še enkrat toliko bo znašal strošek financiranja, rednega vzdrževanja in upravljanja v okviru koncesijske pogodbe javno-zasebnega partnerstva za obdobje 15 let. SJ PREBOLD, POLZELA, ŽALEC – Za obnovo vodovodnega sistema Šempeter prejeli milijon evrov sofinanciranja Varnejši dostop in boljša oskrba s pitno vodo V okviru omenjenega pro- jekta bosta rekonstrukcija cevovoda in novogradnja vo- dnega sistema Šempeter nare- jeni na območju naselij Matke in Šešče v občini Prebold, na območju Šempetra v Savinj- ski dolini v občini Žalec in na območju Ločice ob Savinji v občini Polzela. Ker omenje- na naselja nimajo urejenega sistema vodooskrbe z javnim vodovodnim omrežjem, želijo občine s projektom zagotoviti učinkovit sistem upravljanja pitne vode ter izboljšati do- stop do nje. To bodo storile z gradnjo manjkajočih vodovo- dnih sistemov oz. z njihovim hidravličnim izboljšanjem. Zagotoviti učinkovit sistem Kot so pojasnili v Občini Polzela, ki je v sodelovanju z občinama Žalec in Prebold pri- pravila naložbeno dokumen- tacijo, so občine s projektom začele na podlagi javnega raz- pisa za naložbe v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10 tisoč prebivalcev, ki ga je leta 2022 objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je ministrstvo obči- nam za projekt vodovodnega sistema Šempeter, ki na tem območju oskrbuje približno 4.400 prebivalcev in je ocenjen na približno 2,5 milijona evra z DDV, minuli mesec odobrilo tudi milijon evrov sofinancer- skih sredstev. »Glavni cilji projekta so za- gotovitev učinkovitega siste- ma upravljanja pitne vode s poudarkom na rabi vode ter izboljšanje dostopa do pitne vode, gradnja manjkajočega vodovodnega sistema in hi- dravlično izboljšanje sistema, ki oskrbuje manj kot 10 tisoč prebivalcev, povečanje števila prebivalcev z zagotovljenim varnim dostopom do zdra- vstveno ustrezne pitne vode in dodatni prebivalci, ki bodo deležni boljše oskrbe s pitno vodo,« so poudarili v Občini Polzela. Vodilna partnerica projekta je sicer Občina Pre- bold, občini Polzela in Žalec sta njeni partnerici. Tudi 30 novih priključkov V okviru projekta so v obči- ni Prebold letos že začeli gra- dnjo Vodohrana Likovič, kate- rega zaključek je predviden v prihajajočem letu. V vseh treh občinah bodo sicer v štirih sklopih skupno rekonstruirali približno 4.900 metrov javne vodovodne infrastrukture. Kot poudarjajo v polzelski občini, bo v času del oskrba s pitno vodo motena le izjemoma. V okviru projekta je predvide- nih tudi 30 novih priključk- ov, kar pomeni, da bo boljše oskrbe s pitno vodo deležnih sto prebivalcev. Varen dostop do pitne vode bo v letu 2026 zagotovljen približno 4.400 prebivalcem. Po besedah polzelske ob- čine bo obsežna naložba prispevala tudi k zmanjše- vanju vodnih izgub v javnih vodovodih ter bo zagotovila rezervna zajetja za pitno vodo. V JKP Žalec, ki upravlja vodovodne sisteme, namreč predvsem zaradi dotrajanih cevovodov, starih več kot 40 let, že vrsto let spremljajo porast okvar, ki povzročajo izgubo pitne vode. »Podatki analize kažejo, da dograje- ni del vodovodnega sistema ne bo imel vodnih izgub, za obstoječi del pa upravljavec JKP Žalec na podlagi izkušenj ocenjuje 20 odstotkov vodne izgube zaradi puščanja cevo- vodov,« so poudarili v Obči- ni Polzela in dodali, da bodo občine po gradnji obnovljeno in novozgrajeno infrastruktu- ro z namenom zagotavljanja učinkovitega izvajanja stori- tev oskrbe s pitno vodo pre- dale v najem JKP Žalec. »Največji problem vodovodnega sistema Šempeter je pomanjkljiva in nezadostna infrastruktura oskrbe s pitno vodo,« so poudarili v polzelski občini. CELJE/NAZARJE – Za- vod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi letos v vsaki od 14 območnih enot izbral najbolj skrbnega lastnika gozdov, ki izstopa po zgle- dnem gospodarjenju z goz- dom in po tesni življenjski povezanosti z njim. V ob- močni enoti Celje je najbolj skrben lastnik gozda postal Roman Zakšek, v območni enoti Nazarje je naziv šel v roke Mateji Kavšak. Kot so poudarili v ZGS, si letošnji izbrani najbolj skrbni lastniki gozdov pri- zadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stal- no lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Naj- bolj skrben lastnik gozda v območni enoti Celje je tako postal Roman Zakšek, ki je v mladih letih odraščal v ob- čini Krško, nato se je preselil na domačijo na Planini pri Sevnici, kjer je danes lastnik 47 hektarjev gozdov, ki so v bližini njegove domačije. Za- kšek je leta 1994 ustanovil podjetje za sečnjo. Gospo- dari s pretežno mešanimi jelovo-bukovimi gozdovi, veliko pozornosti posve- ča tudi mlademu gozdu in sodobni opremi za delo v njem. Kot so ob razglasitvi priznanj poudarili v ZGS, so lahko njegova sečišča z zgle- dno urejenostjo vzor drugim lastnikom gozdov. V območni enoti Nazarje je bila za najbolj skrbno la- stnico gozda izbrana Mateja Kavšak iz Zavodnja pri Šo- štanju, ki je ena redkih la- stnic kmetij v Šaleški dolini. Mateja Kavšak živi in z dru- žino gospodari na samotni Specifična cilja projekta sta zmanjševanje vodnih izgub in zagotavljanje energetske učinkovitosti. (Foto: Unsplash) Kdo je najbolj skrben pri nas? kmetiji Završnik, ki jo je leta 2016 prevzela od strica. Nji- hova posest obsega 54 hek- tarjev, od tega je 45 hektarjev gozda, drugo so travniki, pa- šniki in nekaj njiv. V njiho- vem gozdu, ki je v gozdnogo- spodarski enoti Bele Vode in revirju Topolšica, močno pre- vladuje smreka. Polovico pri- hodkov na kmetiji ustvarijo iz gozdarstva, drugo polovico iz živinoreje. Kot so poudarili v ZGS, je njihova kmetija za izvajanje del v gozdu dobro opremljena, dobro sodeluje- jo tudi z revirnim gozdarjem, zlasti pazijo tudi na pravilno ureditev sečišč in varnost pri delu. SJ Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je bila na Cekino- vem gradu v Ljubljani. (Foto: ZGS) Ocenjena vrednost naložbe znaša približno 2,5 milijona evrov z DDV. Od tega bo pri- bližno 140 tisoč evrov prispe- vala Občina Prebold, pribli- žno 500 tisoč bo dala Občina Polzela in približno 840 tisoč evrov Občina Žalec. Milijon evrov bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost pri- maknilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vzgajajo in varujejo naravo Termoelektrarna Šoštanj bo odslej predvsem toplarna. (Foto: Andraž Purg) ŠALEŠKA DOLINA – Za tri kurilne sezone bo vlada zagotovila 403 milijone evrov In kaj bo po letu 2027? Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo prihodnji dve leti in pol opravljala javno službo zagotavljanja toplotne energije za Šaleško dolino. Teš in Premogovnik Ve- lenje se bosta tako izognila plačilni nesposobnosti. Novo dejavnost Teša bo država podprla s 324 mili- joni evrov, prispevala bo tudi 79 milijonov evrov za odplačevanje posojila za gradnjo Teša 6. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so se ostro odzvali. Menijo, da gre za prikrito reševanje poslovnega modela Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in za izogibanje odgovor- nosti za slabo upravljanje. Prav tako so zaskrbljeni, ker zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s termoelek- trarno in premogovnikom po letu 2027. Po njihovih informacijah obstaja zanimanje zasebnih vlagateljev, da bi Teš postala kurilnica odpadkov ali delovala na plin, kar bi bil korak v smeri privatizacije energetike. BARBARA FURMAN Po predlogu zakona, ki ga je državni zbor sprejel minu- li četrtek, bo lastništvo Teša in Premogovnika Velenje po novem letu s Holdinga Sloven- ske elektrarne (HSE) prešlo na državo, družbi bosta prešli v upravljanje Slovenskega dr- žavnega holdinga (SDH). Za- kon je po navedbah koalicije nujen za ohranitev delovnih mest in ogrevanja v Šaleški dolini. 20 tisočakov letno? V obrazložitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebivalce velenjske in šo- štanjske občine brez pomoči države enormni. Povprečno gospodinjstvo bi moralo za ogrevanje plačati približno 20 tisoč evrov na leto, saj bi za nemoteno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 milijonov evrov več kot zdaj. Teš naj bi zagotavljal toploto po ceni, ki je veljala 1. oktobra letos, nato naj bi se letno usklajevala z infl acijo. Večino proizvedene elektrike naj bi Teš prodal operaterju trga z energetiko Borzenu, nekaj pa na trgu. V naslednjih dveh letih in pol naj bi v Ša- leški dolini našli alternativni vir ogrevanja. Distributer to- plote, Komunalno podjetje Velenje, bo moral glede na sprejet zakon do 1. junija 2025 objaviti razpis in do 1. januarja 2026 izbrati nove- ga ponudnika toplote, ki bo moral dobavo vse potrebne toplote zagotoviti iz alterna- tivnih proizvodnih virov. Časa ni na pretek. Velenj- sko komunalno podjetje je šele na začetku 25 milijonov evrov vredne prenove daljin- skega ogrevanja, ki predvide- va posodobitve na distribu- cijskem sistemu toplovoda, obnovo in gradnjo toplotnih podpostaj. Poleg tega bo šele druga faza preobrazbe daljinskega ogrevanja premog nadome- stila z obnovljivimi viri ener- gije. Kateri viri bodo to, še ni določeno. Kot so odgovorili iz velenjske komunale, razmi- šljajo o dveh možnostih: »Ali iti po lastni poti ali skupaj s Termoelektrarno Šoštanj. Akcijski načrt, ki predvideva lastno pot, bo v prihodnjih mesecih prilagojen glede na rezultate analiz in zakonodaj- ne spremembe.« Prst uprt v HSE Predlog se je že pred spre- jetjem soočal s številnimi očitki. Pred začetkom parla- mentarne seje so predstavni- ki Ljudske iniciative Velenje (LIV) poslance ponovno po- zvali, naj Holding Slovenske elektrarne pregledajo Nacio- nalni preiskovalni urad, ra- čunsko sodišče in neodvisni zunanji revizorji. Menijo, da zakon ne rešuje nakopičenih težav Teša in Premogovnika Velenje: »S tem zakonom se navidezno preoblikuje Teš iz elektrarne v toplarno le zato, ker to omogoča neposredno fi nanciranje iz državnega proračuna. Vodstvo HSE se bo tako razbremenilo odgo- vornosti za negospodarno vodenje, medtem ko bodo stroške pokrivali davkoplače- valci, HSE in njegovi vodilni pa bodo lahko še naprej upra- vljali z več stomilijonskimi dobički in si še naprej izpla- čevali bajne plače ter nagra- de,« je poudarila Sara Bajec iz LIV. Predstavniki LIV pravijo še, da imajo informacije o do- mnevni gradnji nove toplar- ne, pri čemer naj bi si Mestna občina Velenje prizadevala naložbo uresničiti z zasebni- mi partnerji. Ali je to res, smo preverili na velenjski občinski upravi, kjer so povedali, da bo sistem daljinskega ogre- vanja temeljil na obnovlji- vih virih energije. »Trenutno preučujemo dve možni poti – samostojno in skupno pot v sodelovanju s Termoelek- trarno Šoštanj. Akcijski načrt, ki trenutno predvideva samo- stojno pot, bo v prihodnjih mesecih prilagojen rezulta- tom analiz in zakonodajnim spremembam. Ko bo celoten načrt preobrazbe dokončno oblikovan in uradno potrjen, ga bomo javnosti podrobneje predstavili,« so zapisali. Predstavnika Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje ob podelitvi plakete. (Foto: Benjamin Bec/DS) VELENJE, LJUBLJANA - Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje je prejelo plaketo Državnega sveta za izjemen prispevek prostovoljskega dela na po- dročju vzgoje in varovanja narave. Velenjski taborniki ne skrivajo veselja, ponosa in hvaležnosti. Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje je naj- večje taborniško društvo v Sloveniji, saj povezuje pri- bližno 600 članov in več kot 120 prizadevnih prostovolj- cev. Kot je povedal starešina Marko Pritržnik, ne skrbijo le za naravo in aktivnosti za mlade, temveč tudi za nefor- malna izobraževanja. »Z raznovrstnimi dejav- nostmi naši taborniki prido- bivajo dragocene izkušnje in znanja, ki jim tudi sicer kori- stijo v življenju. Taborjenja, zimovanja, bivakiranja, izle- ti ter tekmovanja, na katerih dosegamo vidne rezultate, so vedno polna nepozab- nih doživetij. Udeležujemo se delovnih in očiščevalnih akcij in po svojih najboljših močeh skrbimo za ohranja- nje narave,« je povedal Pritr- žnik in dodal, da jim plaketa Državnega sveta zelo veliko pomeni, saj dokazuje, da so njihova prizadevanja opaže- na v civilni družbi, tako na lokalni kot državni ravni. »Na to smo zelo ponosni,« je še dodal. Mednarodni dan prosto- voljstva je namenjam krepitvi prepoznavnosti in spodbuja- nju prostovoljstva ter pred- stavitvi izzivov, s katerimi se prostovoljci soočajo pri svo- jem delu. »Spoštovani prosto- voljci, vaš dosedanji doprinos je oblikoval našo družbo in nas opomnil, da spremembe niso le mogoče, temveč so potrebne,« je na slovesnosti ob podelitvi plaket poudaril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. BF Asmir Bečarević iz LIV: »Pred desetletjem so nas prepričevali, da bo blok 6 s Premogovnikom Velenje deloval do leta 2054 in zagotavljal energetsko varnost države. Zdaj so sprejeli zakon, ki določa letnico prenehanja odkopavanja premoga – prva polovica leta 2027. S tem predčasno in pospešeno zapirajo premogovnik brez jasnega načrta za zaposlene, regijo in energetsko prihodnost države. Priča smo političnemu oportunizmu, ki bo uničil tisoče delovnih mest in pustil Šaleško dolino na kolenih.« V obrazložitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebi- valce velenjske in šoštanjske občine brez pomoči države enormni. Povprečno gospodinj- stvo bi moralo za ogrevanje plačati približno 20 tisoč evrov na leto, saj bi za nemoteno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 milijonov evrov več kot zdaj. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5 1, 19. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vzgajajo in varujejo naravo Termoelektrarna Šoštanj bo odslej predvsem toplarna. (Foto: Andraž Purg) ŠALEŠKA DOLINA – Za tri kurilne sezone bo vlada zagotovila 403 milijone evrov In kaj bo po letu 2027? Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo prihodnji dve leti in pol opravljala javno službo zagotavljanja toplotne energije za Šaleško dolino. Teš in Premogovnik Ve- lenje se bosta tako izognila plačilni nesposobnosti. Novo dejavnost Teša bo država podprla s 324 mili- joni evrov, prispevala bo tudi 79 milijonov evrov za odplačevanje posojila za gradnjo Teša 6. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so se ostro odzvali. Menijo, da gre za prikrito reševanje poslovnega modela Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in za izogibanje odgovor- nosti za slabo upravljanje. Prav tako so zaskrbljeni, ker zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s termoelek- trarno in premogovnikom po letu 2027. Po njihovih informacijah obstaja zanimanje zasebnih vlagateljev, da bi Teš postala kurilnica odpadkov ali delovala na plin, kar bi bil korak v smeri privatizacije energetike. BARBARA FURMAN Po predlogu zakona, ki ga je državni zbor sprejel minu- li četrtek, bo lastništvo Teša in Premogovnika Velenje po novem letu s Holdinga Sloven- ske elektrarne (HSE) prešlo na državo, družbi bosta prešli v upravljanje Slovenskega dr- žavnega holdinga (SDH). Za- kon je po navedbah koalicije nujen za ohranitev delovnih mest in ogrevanja v Šaleški dolini. 20 tisočakov letno? V obrazložitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebivalce velenjske in šo- štanjske občine brez pomoči države enormni. Povprečno gospodinjstvo bi moralo za ogrevanje plačati približno 20 tisoč evrov na leto, saj bi za nemoteno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 milijonov evrov več kot zdaj. Teš naj bi zagotavljal toploto po ceni, ki je veljala 1. oktobra letos, nato naj bi se letno usklajevala z infl acijo. Večino proizvedene elektrike naj bi Teš prodal operaterju trga z energetiko Borzenu, nekaj pa na trgu. V naslednjih dveh letih in pol naj bi v Ša- leški dolini našli alternativni vir ogrevanja. Distributer to- plote, Komunalno podjetje Velenje, bo moral glede na sprejet zakon do 1. junija 2025 objaviti razpis in do 1. januarja 2026 izbrati nove- ga ponudnika toplote, ki bo moral dobavo vse potrebne toplote zagotoviti iz alterna- tivnih proizvodnih virov. Časa ni na pretek. Velenj- sko komunalno podjetje je šele na začetku 25 milijonov evrov vredne prenove daljin- skega ogrevanja, ki predvide- va posodobitve na distribu- cijskem sistemu toplovoda, obnovo in gradnjo toplotnih podpostaj. Poleg tega bo šele druga faza preobrazbe daljinskega ogrevanja premog nadome- stila z obnovljivimi viri ener- gije. Kateri viri bodo to, še ni določeno. Kot so odgovorili iz velenjske komunale, razmi- šljajo o dveh možnostih: »Ali iti po lastni poti ali skupaj s Termoelektrarno Šoštanj. Akcijski načrt, ki predvideva lastno pot, bo v prihodnjih mesecih prilagojen glede na rezultate analiz in zakonodaj- ne spremembe.« Prst uprt v HSE Predlog se je že pred spre- jetjem soočal s številnimi očitki. Pred začetkom parla- mentarne seje so predstavni- ki Ljudske iniciative Velenje (LIV) poslance ponovno po- zvali, naj Holding Slovenske elektrarne pregledajo Nacio- nalni preiskovalni urad, ra- čunsko sodišče in neodvisni zunanji revizorji. Menijo, da zakon ne rešuje nakopičenih težav Teša in Premogovnika Velenje: »S tem zakonom se navidezno preoblikuje Teš iz elektrarne v toplarno le zato, ker to omogoča neposredno fi nanciranje iz državnega proračuna. Vodstvo HSE se bo tako razbremenilo odgo- vornosti za negospodarno vodenje, medtem ko bodo stroške pokrivali davkoplače- valci, HSE in njegovi vodilni pa bodo lahko še naprej upra- vljali z več stomilijonskimi dobički in si še naprej izpla- čevali bajne plače ter nagra- de,« je poudarila Sara Bajec iz LIV. Predstavniki LIV pravijo še, da imajo informacije o do- mnevni gradnji nove toplar- ne, pri čemer naj bi si Mestna občina Velenje prizadevala naložbo uresničiti z zasebni- mi partnerji. Ali je to res, smo preverili na velenjski občinski upravi, kjer so povedali, da bo sistem daljinskega ogre- vanja temeljil na obnovlji- vih virih energije. »Trenutno preučujemo dve možni poti – samostojno in skupno pot v sodelovanju s Termoelek- trarno Šoštanj. Akcijski načrt, ki trenutno predvideva samo- stojno pot, bo v prihodnjih mesecih prilagojen rezulta- tom analiz in zakonodajnim spremembam. Ko bo celoten načrt preobrazbe dokončno oblikovan in uradno potrjen, ga bomo javnosti podrobneje predstavili,« so zapisali. Predstavnika Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje ob podelitvi plakete. (Foto: Benjamin Bec/DS) VELENJE, LJUBLJANA - Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje je prejelo plaketo Državnega sveta za izjemen prispevek prostovoljskega dela na po- dročju vzgoje in varovanja narave. Velenjski taborniki ne skrivajo veselja, ponosa in hvaležnosti. Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje je naj- večje taborniško društvo v Sloveniji, saj povezuje pri- bližno 600 članov in več kot 120 prizadevnih prostovolj- cev. Kot je povedal starešina Marko Pritržnik, ne skrbijo le za naravo in aktivnosti za mlade, temveč tudi za nefor- malna izobraževanja. »Z raznovrstnimi dejav- nostmi naši taborniki prido- bivajo dragocene izkušnje in znanja, ki jim tudi sicer kori- stijo v življenju. Taborjenja, zimovanja, bivakiranja, izle- ti ter tekmovanja, na katerih dosegamo vidne rezultate, so vedno polna nepozab- nih doživetij. Udeležujemo se delovnih in očiščevalnih akcij in po svojih najboljših močeh skrbimo za ohranja- nje narave,« je povedal Pritr- žnik in dodal, da jim plaketa Državnega sveta zelo veliko pomeni, saj dokazuje, da so njihova prizadevanja opaže- na v civilni družbi, tako na lokalni kot državni ravni. »Na to smo zelo ponosni,« je še dodal. Mednarodni dan prosto- voljstva je namenjam krepitvi prepoznavnosti in spodbuja- nju prostovoljstva ter pred- stavitvi izzivov, s katerimi se prostovoljci soočajo pri svo- jem delu. »Spoštovani prosto- voljci, vaš dosedanji doprinos je oblikoval našo družbo in nas opomnil, da spremembe niso le mogoče, temveč so potrebne,« je na slovesnosti ob podelitvi plaket poudaril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. BF Asmir Bečarević iz LIV: »Pred desetletjem so nas prepričevali, da bo blok 6 s Premogovnikom Velenje deloval do leta 2054 in zagotavljal energetsko varnost države. Zdaj so sprejeli zakon, ki določa letnico prenehanja odkopavanja premoga – prva polovica leta 2027. S tem predčasno in pospešeno zapirajo premogovnik brez jasnega načrta za zaposlene, regijo in energetsko prihodnost države. Priča smo političnemu oportunizmu, ki bo uničil tisoče delovnih mest in pustil Šaleško dolino na kolenih.« V obrazložitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebi- valce velenjske in šoštanjske občine brez pomoči države enormni. Povprečno gospodinj- stvo bi moralo za ogrevanje plačati približno 20 tisoč evrov na leto, saj bi za nemoteno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 milijonov evrov več kot zdaj. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 5 1, 19. december 2024 KULTURA Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) Ljublja- na je preteklo sredo podelila Trubarjevo priznanje za leto 2024. Prejela sta ga portal Kamra in Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije. Portal Kamra že 13 let upravlja Osrednja knjižnica Celje. LARISA JEKNIĆ Portreti, ki so videti kot fotografije V Galeriji Zgornji trg v Šentjurju lahko ljubitelji slikarske umetnosti do 2. februarja prihodnje leto občudujejo portre- te, ki jih je naslikal slikar in arhitekt Tadej Žugman. Slednji sicer živi v Ljubljani, s Šentjurjem, kjer so bili rojeni njegova mama in drugi sorodniki, ga povezujejo družinske korenine in številni spomini. V Šentjurju je namreč pogosto preživljal počitnice in se v omenjeno občino vračal na obiske. Žugman se v galeriji Zgornji trg predstavlja s svojim opusom, ki je nastal v zadnjih 14 letih ustvarjanja. Razstava nosi naslov Portret duše. Kot je pojasnila vodja šentjurske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Šentjur Anita Koleša, ki je tudi avtorjeva sorodnica, se je ustvarjalec specializiral predvsem za portrete. In to v tehniki, ki je v zadnjem času zelo priljubljena. »Gre za hiperrealizem. Marsikdo, ki vidi kakšen portret, ki ga je naslikal, misli, da gre za fotografijo.« Njegova mama in stara starša sta živela v Šentjurju. Žugman je odraščal v prestolnici, a se je rad vračal v mesto, ki mu pravi drugi rojstni kraj. Zato je razstavo posvetil družini Čretnik, ne- kateri člani te družine so se odprtja razstave prvi decembrski petek tudi udeležili. Žugman je pred časom Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šen- tjur podaril portret Josipa Ipavca. Svoje umetniško delo je v roke novim lastnikom predal ob odprtju nove dvorane, ki jo je tam- kajšnja občina uredila v Zgornjem trgu. Portret Rudolfa Maistra je nedavno podaril Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur. TS Severjeva nagrada članu ansambla SLG Celje V Škofji Loki so v nedeljo podelili nagrade Sklada Sta- neta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih in ljubiteljskih gledališčih. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Lovro Zafred, član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. »Zafred je zagotovo eden najprodornejših igralcev mlajše generacije,« je pojasnila strokovna žirija. »V različne gleda- liške poetike vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske snovi in z veliko mero raziskovalnega duha,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Žirija je še pou- darila, da ga odlikujejo polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo, mladostno lucidnostjo in jo oblikuje v skladu s konceptom uprizoritve. Mlad igralec je nagrado prejel za vloge v predstavah Oblast teme, Juriš, Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije in 3JA! Vse so nastale v produkciji SLG Celje. Zafred, rojen leta 1996, je leta 2021 magistriral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani. Član igralskega ansambla SLG Celje je od leta 2022. LJ Mazalaai še vedno na ogled V galeriji Kvartirna hiša v Celju bo do 5. januarja na ogled razstava Mazalaai celjskega fotografa Tomaža Črneja. Avtor prikazuje fo- tografske serije s svojih po- tovanj v Mongolijo, v katerih se pokrajini in ljudem kot začasen obiskovalec daljne dežele in umetnik približuje na način, ki sega onkraj do- kumentarne naracije. Črnej je znan celjski foto- graf, ki se je s fotografskim medijem začel ukvarjati kot samouk. Zanima ga avtorska fotografija, ki združuje ele- mente dokumentarnega in narativne fikcije. Pozornost je pritegnil z nagrajeno seri- jo Napaka na Slovenija Press Photo 2010, ki jo je leta 2010 predstavil v galeriji Plevnik- -Kronkowska v Celju in na mednarodni skupinski raz- stavi Kontinuiteta v Centru sodobnih umetnosti Celje. Za portreta iz predstavljene seri- je na razstavi Mazalaai je bil Črnej nagrajen leta 2008 na natečaju National Geografic. Tri leta kasneje so bili njegovi diptihi It's All In Your Mind uvrščeni v ožji izbor za na- grado emzin in prejeli častno omembo na natečaju Slovenia Press Photo. S fotografsko se- rijo V galeriji se je leta 2016 predstavil na festivalu Foto- nični trenutki. S svetlobno fo- toinstalacijo Doneski k slovan- skimi mitologiji je sodeloval na festivalih Celje Fokus 2015, Svetlobna gverila 2016, Kaos 2022 in Plavajoči grad 2024. Avtorja med drugim zanimajo družbeno angažirani in parti- cipativni projekti. Leta 2019 je z razstavo v Likovnem salonu Celje skozi filmsko inscenira- no fotografsko podobo upo- dobljenih likov opozoril tudi na pomen degradiranih pro- storov v Celju. Črnej je razsta- vljal v Sloveniji, Italiji, Avstriji in ZDA ter prejel več priznanj in nagrad. Je uporabnik ume- tniškega ateljeja v Umetniški četrti Celje/U4, kjer dejavno deluje že več kot desetletje. Njegova dela so uvrščena v stalno zbirko Centra sodobnih umetnosti Celje. SŠol Po besedah strokovne žirije Severjeve nagrade je Lovro Zafred zagotovo eden najprodornejših igralcev mlajše generacije. (Foto: arhiv SLG Celje) Tomaž Črnej v Galeriji Kvartirne hiše razstavlja fotografske serije s svojih potovanj v Mongolijo. (Foto: TČ) Približevanje kulturne dediščine ljudem Trubarjeva nagrada portalu Kamra Portal Kamra je leta 2023 zabeležil štiri milijone obiskov. (Foto: Lea Očko) Portal združuje digitali- zirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kultur- nih ustanovah, so pojasnili v celjski knjižnici. Je regijski portal, ki ga knjižnica upra- vlja ob tesnem sodelovanju z osrednjimi območnimi knji- žnicami, v katerih je sedež re- gijskih uredništev, in z zdru- ženjem splošnih knjižnic. Javnosti po Sloveniji, a tudi v zamejstvu in izseljenstvu približuje kulturno dediščino in v obliki novic ter povabil ljudi seznanja z različnimi dejavnostmi in dogodki, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji. Digitalne vsebine so tako dostopne na enem mestu, so dodali. Ohranjanje narodne pisne kulturne dediščine »Veseli nas, da je komisija Kamro prepoznala in nagradi- la s priznanjem za pomemb- ne prispevke pri ohranjanju narodne pisne kulturne de- diščine,« so zapisali v celjski knjižnici. »V Kamri spozna- vamo zgodbe, ki so za neko območje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupno- sti.« Od leta 2010, odkar so Kamrine vsebine dostopne s pomočjo evropske digitalne knjižnice Europeane, je se- gmente slovenske kulturne dediščine po njeni zaslugi mogoče spoznavati, deliti in odkrivati v širših okvirih evropske digitalne kulturne dediščine. »Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe s spremnimi besedili ter pri- padajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki,« so pojasnili. Tako lahko na por- talu Kamra najdemo predsta- vitve lokalnih avtorjev, zna- menitih oseb, dokumente in fotografije značilnih lokalnih društev, razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij, dela umetnikov in njihove biografije, kataloge razstav, znamenite zgradbe in zgodbe ljudi, ki so v njih živeli, ter še marsikaj drugega, so po- udarili. Bogat slikovni material »Poleg besedilnega prika- za vsebin ne gre spregledati tudi bogatega slikovnega ma- teriala,« so dejali v Osrednji knjižnici Celje. S tem misli- jo predvsem na uporabniški vmesnik Album Slovenije, ki je namenjen zbiranju di- gitalnih kopij fotografij, ki so bile prej na ogled samo v družinskih albumih, a tudi dokumentov in pisem. »Upo- rabniki tako lahko dostopajo do vsebin, ki so bile do zdaj skrite v skladiščih knjižnic, arhivov in muzejev, arhivih društev ali predalih šolskih zbornic,« so poudarili. Upo- rabniki portala lahko sicer tudi sami prispevajo fotogra- fije. Leta 2023 zabeležili štiri milijone obiskov V Osrednji knjižnici Celje so pojasnili, da je portal leta 2023 zabeležil štiri milijone obiskov. 56 tisoč digitalizira- nih objektov je povezanih v 1.051 digitalnih zbirk. »Za- radi spodbujanja digitaliza- cije lokalnih domoznanskih vsebin, njihovega varovanja, ohranjanja, predstavljanja in osveščanja o njih si portal Kamra, ki je dodobra zaživel v letu 2008, brez dvomov za- služi Trubarjevo priznanje. Tudi kot spodbudo na poti v svojo polnoletnost, saj je bil vzpostavljen leta 2006,« so še zapisali v celjski knji- žnici. Kamrine prispevke si lahko sicer preberete in ogle- date tudi vsak teden v našem časopisu v rubriki Podlistek. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5 1, 19. december 2024 NAŠA TEMA Pirotehnika ima večji vpliv, kot si mislimo Pok, nato katastrofa Leto je naokoli in spet je tukaj predpraznični čas. Čas božičnih jelk, obdarovanja, okrašenih ulic in kuhanega vina. To obdobje nas spominja na nekaj lepega, toplega in prijetnega. Vendar ima december tudi slabo plat – pirotehniko. Strokovna javnost vsako leto osvešča o njeni pravilni uporabi in hkrati poudarja, da se ji je najbolje izogniti. Če to res ne gre, svetuje, naj uporabniki sredstva kupujejo izključno pri prodajalcih, ki imajo za prodajo pooblastila in ponujajo preverjeno ter dovoljeno pirotehniko. A tudi slednja je mnogokrat zlorabljena. Posledice pa so tragične. LARISA JEKNIĆ, foto: AN d RAž Pu Rg Policijska uprava (PU) Celje je preteklo sredo organizirala tiskovno konferenco o previdni in uvidevni uporabi piro- tehnike. Na njej so sode- lovali inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc, spe- cialist splošne kirurgije dr. Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje in Ranko Lazarević, fant, ki je zaradi uporabe pi- rotehnike izgubil desno roko. Boštjan Kavc je že na začetku postregel z za- skrbljujočimi podatki. »V letošnjem decembru smo bili iz osnovnih šol večkrat obveščeni, da so učenci v šolo prinesli prepovedana pirotehnična sredstva,« je povedal. Na podlagi prijav so do preteklega četrtka zasegli 79 kosov prepove- dane pirotehnike različnih kategorij, tudi F3, kar je po njegovih besedah še pose- bej zaskrbljujoče. »V enem primeru smo ugotovili, da je pirotehnične izdelke ka- tegorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, na spletu naročil njegov oče. Zoper njega smo uvedli predlog o prekršku,« je do- dal. Kaj je F3-pirotehnika? To so najmočnejše in naj- hrupnejše petarde, ki jih je mogoče dobiti v Sloveniji. Policija in medicinska stroka glede pirotehnike enotni Od leve: Ranko Lazarević, inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc in specialist splošne kirurgije Andrej Strahovnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje 20-letni Ranko La- zarević, ki je zaradi pirotehnike izgubil desno dlan. Kaj pravi zakonodaja? V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) je zapisano, da je prodaja ognje- metnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Fizičnim osebam so prepovedane predelava piroteh- ničnih izdelkov zaradi povečanja učinka in posest takšnih izdelkov, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in posest takih izdelkov in preprodaja pirotehničnih izdelkov. Uporaba ognjemetnih izdelkov kate- gorije F1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanj- skih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije F1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako rabo. (Foto: Till Frers/Pixabay) »Bil sem naiven. V življenju ne želim več slišati ali videti pirotehnike.« Ranko Lazarević »t udi najboljša kirurška tehnika pri raztrganinah včasih ne zmore popraviti vsega, kar naredi drobec sekunde. o krevanje je dolgo in zahtevno.« Andrej Strahovnik, dr. med, specialist splošne kirurgije Povzročijo tudi zelo glasen pok. Uporaba tovrstnih petard se lahko zato hitro sprevrže v katastrofo. Kot je dejal Kavc, do po- škodb s pirotehniko prihaja bodisi zaradi neustrezne upo- rabe bodisi zaradi uporabe v neprimernem prostoru oziro- ma na površini. »Uporaba, ki ni v skladu z navodili, priza- dene neposredne uporabnike. Večinoma so to posamezniki, ki se slabo zavedajo nevarno- sti, in tisti, ki so pri uporabi nepazljivi ter predrzni,« je pojasnil. Tipične poškodbe nastanejo, ko osebi v roki ra- znese petardo, ker jo prepo- zno spusti, ali pri prižiganju že uporabljenih izdelkov, ki še niso eksplodirali. Ob tem je Kavc izpostavil, da je bilo 25 odstotkov ljudi poškodovanih zaradi uporabe eksplozivov na krajih, kjer je bilo veliko ljudi. »Vzrok so petarde, ki letijo z balkonov in jih razne- se v bližini poškodovanca, pe- tarde, ki so odvržene v gneči, ali rakete, ki so izstreljene na neustrezen način ali na ne- ustreznem kraju. Poškodbe povzročijo tudi izstreljeni in padajoči predmeti, ki so že zagoreli.« Ljudje pirotehnič- ne izdelke velikokrat mečejo v koše za smeti, nabiralnike ali jih dajejo v steklenice, pri vžigu pirotehnike pa se spro- sti velika energija, ki iznakazi predmet, katerega delci lahko resno poškodujejo naključne mimoidoče, je opozoril Kavc. »Če se že ne morete upreti uporabi pirotehničnih sred- stev, jih nikar ne kupujte od preprodajalcev na tržnicah, bolšjih sejmih ali drugje na ulicah. Prav tako ne kupujte izdelkov, ki jih posamezni- ki prodajajo na družbenih omrežjih, saj predstavljajo resno nevarnost za poškod- be,« je še svetoval. Tovrstni izdelki večinoma niso testi- rani, sumljivi so tudi mate- riali, iz katerih so narejeni. Neaktivirane pirotehnike naj osebe ne uporabljajo večkrat, temveč naj jo pra- vilno zavržejo. Poškodbe izziv tudi za izkušene kirurge Poškodbe je mogoče pre- prečiti z neuporabo in ne z nakupom pirotehnike, je bil odločen specialist splo- šne kirurgije dr. Andrej Strahovnik. Ob tem je delil spodbudno informacijo, da na celjski urgenci letos še niso obravnavali travmatič- nih poškodb zaradi petard. Oskrba takšnega bolnika je sicer zelo zahteva. »To- Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5 1, 19. december 2024 NAŠA TEMA OB ROBU LARISA JEKNIĆ Ni vredno! Vsakoletna opozorila o nevarnosti pirotehnike so že kliše. A kljub temu se bodo vedno na- šli posamezniki, ki se bodo nanje po- žvižgali. Tako bo tudi naslednje leto. In naslednje. A vendar je spodbuden podatek, da osveščenost narašča. Be- sede kirurga Andreja Strahovnika, ki je povedal, da na celjski urgenci v tem času še niso obravnavali po- škodb zaradi petard, so mi vlile upa- nje. Hkrati se mi ob tem poraja vpra- šanje – gre za več sreče kot pameti? Letos sem namreč videla že kar nekaj ljudi, predvsem mladoletnikov, ki so prižigali in metali petarde, kjer se jim je zazdelo. 20-letni Ranko Lazarević je preteklo sredo pogumno stopil pred novinarje in poka- zal, kaj mu je naredila pirotehnika. Za svoje dejanje je sprejel odgovornost z občudovanja vredno mero zrelosti in senzibilnosti. Res je, bil je nepremišljen, a takšnih posledic si vendarle ni zaslužil. A te ostajajo ne glede na vse. In nosil jih bo do konca življenja. Imel je srečo, da ob tem ni poškodoval še koga drugega. Iz njegove izkušnje se lahko naučimo, da lahko ena napačna poteza naše telo in bivanje na svetu zaznamuje za vedno, tudi če naši nameni niso bili slabi. Življenje nam ne bo pogledalo skozi prste, mogoče nam jih bo celo odvzelo. Ali kar celo roko. In to ne velja le za pirotehniko, velja za vsako impulzivno, nevarno dejanje. Andrej Strahovnik ima prav. Najbolje je, da pirotehnike sploh ne uporabljamo. Je nepotrebna in nevarna. Zato, dragi bralci, stari in mladi, verjemite mi – ni vredno. Poškodbe, ki jih lahko povzročijo petarde, so grozljive. Posledica petard niso le fizične poškodbe. Predsta - vljajo tudi izjemen stres ljudem, ki tovrstnih zvokov ne prenesejo. Kar nekaj oseb z avtizmom ima namreč senzorne težave in so zato veliko bolj občutljive na dra- žljaje iz okolice kot drugi ljudje. Deček, ki ga na željo staršev ne bomo izpostavljali z imenom, je avtist. Je izjemno bister otrok, ki v življenju zaradi diagnoze potrebuje nekaj prilagoditev. Na svet gleda z drugačnimi očmi in tudi sliši ga drugače. Preglasen vrvež ga izjemno moti. Že ko bijejo cerkveni zvonovi, si pokrije ušesa in čaka, da nehajo zvoniti. Zamislimo si, kako se počuti, ko se s starši nič hudega sluteč sprehaja zunaj in zasliši pok petarde. Takšno agonijo mora fant preživljati cel december, če ne še januar, ko pokanje noče in noče ponehati. Povečana občutljivost na zvočne dražljaje »Pomislite, kaj se zgodi, ko se eden od čutov ali vsi čuti izostrijo ali sploh ne delujejo. Tako je pri številnih osebah z avtizmom,« so zapisali v svetovalnici za avtizem. Ti so lahko občutljivi na svetlobo, okus, vonj, dotik, navsezadnje tudi na zvok. Če ima tako na primer posameznik z avtiz- mom izostren čut za sluh, lahko glasnost hrupa doživlja kot zvišano in so zato drugi zvoki popačeni ter zmedeni. Lahko se sooča tudi z nesposobnostjo izločanja nekaterih zvokov, posledica so težave z osredotočanjem. Osebe lahko imajo tudi nižji prag sluha, zato so posebej občutljive na slušne dražljaje, na primer slišijo pogovore v daljavi, so razložili v svetovalnici. Zato se postavimo v njihovo kožo in si za trenutek poskusimo predstavljati, kako mučni bi bili za nas poki petard, če bi imeli iste težave. Nič nas ne stane, če je ne prižgemo, njim pa prihranimo veliko nelagodja. Praznični čas naporen tudi za osebe z avtizmom Petarde ne škodujejo le lju- dem, temveč tudi najranljivej- šim bitjem med nami. To so živali, ki ne razumejo, zakaj slišijo hrupen in nadležen zvok, ki jih spravlja v tako hud stres. Ob tej priložnosti smo go- vorili z Anjo Ivakič iz zavoda Mačja hiša. »Glasni poki žival prestrašijo, zmedejo in spravijo v stres. Ljudje si lahko izvor zvo- ka pojasnimo, živali ne razume- jo, od kod prihaja hrup, niti ne pričakujejo povečane frekvence pokanja v času božično-novo- letnih praznikov,« je poudarila. V zavetišču Mačja hiša zato v tem času poskušajo delovati predvsem preventivno. V ob- dobju pokanja spustijo rolete, da zmanjšajo svetlobne in zvoč- ne vplive, nekatere živali dobijo tudi blaga pomirjevala. Zamoti- jo jih tudi s predvajanjem klasič- ne glasbe in poskrbijo za njiho- vo animacijo, tako da pozornost preusmerijo v pozitivne dejav- nosti, je razložila Ivakičeva. »Če ne ukrepamo dovolj hitro, so zbegane in prestrašene, begajo po prostoru ter iščejo skrivali- šče in nedvomno kažejo znake stiske,« je opozorila. Kolikor se spomni Anja Ivakič, v Mačji hiši še niso obravnavali živali, za katero bi bilo dokazano, da jo je poškodovala pirotehnika. A vendar se to dogaja. »Seveda ta- kšni primeri obstajajo, na žalost tudi namerno povzročeni zara- di objestnosti in pomanjkanja sočutja,« je dejala. Kako jim lahko pomagamo? Anja Ivakič je opozorila tudi na prostoživeče živali, ki so še v hujši stiski kot tiste, ki so notri. »Prostoživečim živalim, kot so Odgovorno do najranljivejših bitij Glasno decembrsko pokanje je naporno tudi za nekatere osebe z avtizmom, ki so za zvočne dražljaje iz okolice bolj dovzetne. (Foto: Meruyert Gonullu/Pexels) srne, zajci, lisice in ptice, smo s posegi v prostor že tako ne- znosno omejili bivalni prostor in do skrajnosti posegli vanj. Z nenadnimi zvoki nepojasnjene- ga izvora še povečamo njihovo stisko,« je povedala. Kot je deja- la, to velja tudi za prostoživeče mačke in pse, ki so prepuščeni sami sebi. »V paničnem begu bodo bolj verjetno stekli na ce- sto, pod kolesa avtomobila ali se kam zapletli,« je opozorila. Tudi na lastniške živali je treba v tem času še posebej paziti. »Pse naj ljudje sprehajajo na povodcih, po možnosti pripete z oprsnico in ovratnico, v času, ko ne pričakujejo pokanja. Spre- hodi naj bodo krajši in vezani na neposredno okolico doma.« Anja Ivakič je poudarila, da je pomembno, da se skrbniki ži- vali začnejo na stresno obdobje pripravljati dovolj zgodaj. To lahko storijo na več načinov. Poskrbijo naj, da so okna za- strta z žaluzijami, roletami ali zavesami. Žival naj ima tudi na voljo skrivališče, v katerem se bo počutila varno, če bo za- čutila željo, da se želi nekam zateči. To so lahko s prtom pokrita miza, večja kartona- sta škatla, transportna kletka. Med hujšimi obdobji pokanja se lahko lastnik z živaljo tudi umakne v prostor, ki je zvočno bolje izoliran, kot je na primer kopalnica, če ta nima oken, in jo tam zamoti z igro in s crklja- njem. Pri mačkah lahko lastni- ki v vtičnico vključijo tudi po- sebne feromone, pri mačkah in psih lahko uporabijo cvetne esence, ki zmanjšujejo stres in nelagodje. Če je res hudo, se lahko oseba posvetuje tudi z veterinarjem o uporabi pomir- jeval. »Vključimo lahko tudi pomirjujočo glasbo, skrbimo, da smo sami čim bolj sprošče- ni, saj živali čutijo, če smo v stresu,« je poudarila. Če ima naša žival izhod na prosto, je treba poskrbeti, da je vsaj v tem kritičnem obdobju notri. »Že nas kakšen res glasen pok tudi fizično zaboli, kako ne bi bitij, katerih čutila so toliko bolj izostrena kot človeška?« je zaključila Anja Ivakič. »Že nas kakšen res glasen pok tudi fizično zaboli, kako ne bi bitij, ka- terih čutila so toliko bolj izostrena kot človeška?« je poudarila Anja Ivakič iz zavoda Mačja hiša. (Foto: Nik Jarh) Najranljivejših bitij ne spravljajmo v nepotreben stres. »V enem primeru smo ugotovili, da je pirotehnične izdelke kategorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, na spletu naročil njegov oče.« Boštjan Kavc, inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje vrstnih poškodb kirurgi ne maramo,« je pojasnil. Glavni mehanizem teh poškodb sta absorpcija in eksplozija, kar pomeni sprostitev energije v kratkem časovnem inter- valu in absorpcija energije v omenjeno področje telesa, kar povzroči zelo tragične nesreče, je dodal. »V tretjini primerov so poškodovane roke, sledi obraz, mnogokrat so poškodovani tudi sluh in oči,« je dodal. V večini prime- rov gre za trajne posledice, saj eksplozija povzroči raztr- ganine, zmečkanine, obsežne poškodbe mehkih tkiv in mi- kroembolije drobnih žil. Za- radi naštetega je, kot pravi dr. Strahovnik, potreben multidi- sciplinarni pristop različnih vrst zdravniških specialnosti. »Tudi najboljša kirurška teh- nika pri raztrganinah včasih ne zmore popraviti vsega, kar naredi drobec sekunde. Okre- vanje je dolgo in zahtevno,« je opozoril. Po njegovih besedah je zaskrbljujoč podatek, da se je starostna doba poškodovan- cev zvišala, največ jih je med 20. in 30. letom, sledijo naj- stniki. Kar v 80 odstotkih pri- merov gre za poškodovance v delovni dobi, kar močno vpli- va na njihov socialni položaj. Ranko pri rosnih devetnajstih izgubil roko Ranko Lazarević je 20-letni fant iz Koroške, ki se mu je novembra lani življenje obr- nilo na glavo. Pirotehnično sredstvo mu je odtrgalo de- sno dlan. »Bil sem lahkove- ren. V življenju ne želim več slišati ali videti pirotehnike. Ko slišim zvok petarde, se spomnim, kaj se je zgodilo,« je opisal. Petarda, ki jo je pri- žgal usodnega novembra, je bila predelana doma, česar mladenič ni vedel. »Držal sem jo v roki, jo prižgal, v ne- kaj sekundah je počila. Minu- to ali dve se nisem zavedal, kje sem in kaj se dogaja z mano, v naslednjem trenutku so prišli pome reševalci in moral sem takoj v Ljubljano. Do tja sem izgubil kar nekaj krvi,« se trav- matičnega dogodka spominja Ranko. »Po operaciji sem pri- šel k sebi, zavedel sem se, kaj se mi je zgodilo, in bilo mi je žal.« In tako je ostal brez dela desne roke. Pet dni je bil v bol- nišnici. Ranko, sicer desničar, se je z levo roko že popolno- ma prilagodil vsakodnevnim dejavnostim. A bolečina osta- ja. Tako fizična kot psihična. Da ne bi podobna usoda do- letela tudi drugih, se trudi z osveščanjem ljudi okoli sebe. Tako je o nevarnosti petard pred časom o svoji nesreči poučil tudi skupino mladih, ki je pred osnovno šolo me- tala petarde. »Mislili so, da jih zafrkavam, nato sem jim pokazal, kaj se mi je zgodilo. Nekateri so bili šokirani in zdaj ne uporabljajo več pe- tard,« je zadovoljno povedal Ranko. Mlad fant trenutno čaka na protezo, ki je že v iz- delavi. Držimo pesti, da mu bo dobro služila. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5 1, 19. december 2024 NAŠA TEMA Pirotehnika ima večji vpliv, kot si mislimo Pok, nato katastrofa Leto je naokoli in spet je tukaj predpraznični čas. Čas božičnih jelk, obdarovanja, okrašenih ulic in kuhanega vina. To obdobje nas spominja na nekaj lepega, toplega in prijetnega. Vendar ima december tudi slabo plat – pirotehniko. Strokovna javnost vsako leto osvešča o njeni pravilni uporabi in hkrati poudarja, da se ji je najbolje izogniti. Če to res ne gre, svetuje, naj uporabniki sredstva kupujejo izključno pri prodajalcih, ki imajo za prodajo pooblastila in ponujajo preverjeno ter dovoljeno pirotehniko. A tudi slednja je mnogokrat zlorabljena. Posledice pa so tragične. LARISA JEKNIĆ, foto: AN d RAž Pu Rg Policijska uprava (PU) Celje je preteklo sredo organizirala tiskovno konferenco o previdni in uvidevni uporabi piro- tehnike. Na njej so sode- lovali inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc, spe- cialist splošne kirurgije dr. Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje in Ranko Lazarević, fant, ki je zaradi uporabe pi- rotehnike izgubil desno roko. Boštjan Kavc je že na začetku postregel z za- skrbljujočimi podatki. »V letošnjem decembru smo bili iz osnovnih šol večkrat obveščeni, da so učenci v šolo prinesli prepovedana pirotehnična sredstva,« je povedal. Na podlagi prijav so do preteklega četrtka zasegli 79 kosov prepove- dane pirotehnike različnih kategorij, tudi F3, kar je po njegovih besedah še pose- bej zaskrbljujoče. »V enem primeru smo ugotovili, da je pirotehnične izdelke ka- tegorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, na spletu naročil njegov oče. Zoper njega smo uvedli predlog o prekršku,« je do- dal. Kaj je F3-pirotehnika? To so najmočnejše in naj- hrupnejše petarde, ki jih je mogoče dobiti v Sloveniji. Policija in medicinska stroka glede pirotehnike enotni Od leve: Ranko Lazarević, inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc in specialist splošne kirurgije Andrej Strahovnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje 20-letni Ranko La- zarević, ki je zaradi pirotehnike izgubil desno dlan. Kaj pravi zakonodaja? V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) je zapisano, da je prodaja ognje- metnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Fizičnim osebam so prepovedane predelava piroteh- ničnih izdelkov zaradi povečanja učinka in posest takšnih izdelkov, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in posest takih izdelkov in preprodaja pirotehničnih izdelkov. Uporaba ognjemetnih izdelkov kate- gorije F1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanj- skih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije F1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako rabo. (Foto: Till Frers/Pixabay) »Bil sem naiven. V življenju ne želim več slišati ali videti pirotehnike.« Ranko Lazarević »t udi najboljša kirurška tehnika pri raztrganinah včasih ne zmore popraviti vsega, kar naredi drobec sekunde. o krevanje je dolgo in zahtevno.« Andrej Strahovnik, dr. med, specialist splošne kirurgije Povzročijo tudi zelo glasen pok. Uporaba tovrstnih petard se lahko zato hitro sprevrže v katastrofo. Kot je dejal Kavc, do po- škodb s pirotehniko prihaja bodisi zaradi neustrezne upo- rabe bodisi zaradi uporabe v neprimernem prostoru oziro- ma na površini. »Uporaba, ki ni v skladu z navodili, priza- dene neposredne uporabnike. Večinoma so to posamezniki, ki se slabo zavedajo nevarno- sti, in tisti, ki so pri uporabi nepazljivi ter predrzni,« je pojasnil. Tipične poškodbe nastanejo, ko osebi v roki ra- znese petardo, ker jo prepo- zno spusti, ali pri prižiganju že uporabljenih izdelkov, ki še niso eksplodirali. Ob tem je Kavc izpostavil, da je bilo 25 odstotkov ljudi poškodovanih zaradi uporabe eksplozivov na krajih, kjer je bilo veliko ljudi. »Vzrok so petarde, ki letijo z balkonov in jih razne- se v bližini poškodovanca, pe- tarde, ki so odvržene v gneči, ali rakete, ki so izstreljene na neustrezen način ali na ne- ustreznem kraju. Poškodbe povzročijo tudi izstreljeni in padajoči predmeti, ki so že zagoreli.« Ljudje pirotehnič- ne izdelke velikokrat mečejo v koše za smeti, nabiralnike ali jih dajejo v steklenice, pri vžigu pirotehnike pa se spro- sti velika energija, ki iznakazi predmet, katerega delci lahko resno poškodujejo naključne mimoidoče, je opozoril Kavc. »Če se že ne morete upreti uporabi pirotehničnih sred- stev, jih nikar ne kupujte od preprodajalcev na tržnicah, bolšjih sejmih ali drugje na ulicah. Prav tako ne kupujte izdelkov, ki jih posamezni- ki prodajajo na družbenih omrežjih, saj predstavljajo resno nevarnost za poškod- be,« je še svetoval. Tovrstni izdelki večinoma niso testi- rani, sumljivi so tudi mate- riali, iz katerih so narejeni. Neaktivirane pirotehnike naj osebe ne uporabljajo večkrat, temveč naj jo pra- vilno zavržejo. Poškodbe izziv tudi za izkušene kirurge Poškodbe je mogoče pre- prečiti z neuporabo in ne z nakupom pirotehnike, je bil odločen specialist splo- šne kirurgije dr. Andrej Strahovnik. Ob tem je delil spodbudno informacijo, da na celjski urgenci letos še niso obravnavali travmatič- nih poškodb zaradi petard. Oskrba takšnega bolnika je sicer zelo zahteva. »To- Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5 1, 19. december 2024 NAŠA TEMA OB ROBU LARISA JEKNIĆ Ni vredno! Vsakoletna opozorila o nevarnosti pirotehnike so že kliše. A kljub temu se bodo vedno na- šli posamezniki, ki se bodo nanje po- žvižgali. Tako bo tudi naslednje leto. In naslednje. A vendar je spodbuden podatek, da osveščenost narašča. Be- sede kirurga Andreja Strahovnika, ki je povedal, da na celjski urgenci v tem času še niso obravnavali po- škodb zaradi petard, so mi vlile upa- nje. Hkrati se mi ob tem poraja vpra- šanje – gre za več sreče kot pameti? Letos sem namreč videla že kar nekaj ljudi, predvsem mladoletnikov, ki so prižigali in metali petarde, kjer se jim je zazdelo. 20-letni Ranko Lazarević je preteklo sredo pogumno stopil pred novinarje in poka- zal, kaj mu je naredila pirotehnika. Za svoje dejanje je sprejel odgovornost z občudovanja vredno mero zrelosti in senzibilnosti. Res je, bil je nepremišljen, a takšnih posledic si vendarle ni zaslužil. A te ostajajo ne glede na vse. In nosil jih bo do konca življenja. Imel je srečo, da ob tem ni poškodoval še koga drugega. Iz njegove izkušnje se lahko naučimo, da lahko ena napačna poteza naše telo in bivanje na svetu zaznamuje za vedno, tudi če naši nameni niso bili slabi. Življenje nam ne bo pogledalo skozi prste, mogoče nam jih bo celo odvzelo. Ali kar celo roko. In to ne velja le za pirotehniko, velja za vsako impulzivno, nevarno dejanje. Andrej Strahovnik ima prav. Najbolje je, da pirotehnike sploh ne uporabljamo. Je nepotrebna in nevarna. Zato, dragi bralci, stari in mladi, verjemite mi – ni vredno. Poškodbe, ki jih lahko povzročijo petarde, so grozljive. Posledica petard niso le fizične poškodbe. Predsta - vljajo tudi izjemen stres ljudem, ki tovrstnih zvokov ne prenesejo. Kar nekaj oseb z avtizmom ima namreč senzorne težave in so zato veliko bolj občutljive na dra- žljaje iz okolice kot drugi ljudje. Deček, ki ga na željo staršev ne bomo izpostavljali z imenom, je avtist. Je izjemno bister otrok, ki v življenju zaradi diagnoze potrebuje nekaj prilagoditev. Na svet gleda z drugačnimi očmi in tudi sliši ga drugače. Preglasen vrvež ga izjemno moti. Že ko bijejo cerkveni zvonovi, si pokrije ušesa in čaka, da nehajo zvoniti. Zamislimo si, kako se počuti, ko se s starši nič hudega sluteč sprehaja zunaj in zasliši pok petarde. Takšno agonijo mora fant preživljati cel december, če ne še januar, ko pokanje noče in noče ponehati. Povečana občutljivost na zvočne dražljaje »Pomislite, kaj se zgodi, ko se eden od čutov ali vsi čuti izostrijo ali sploh ne delujejo. Tako je pri številnih osebah z avtizmom,« so zapisali v svetovalnici za avtizem. Ti so lahko občutljivi na svetlobo, okus, vonj, dotik, navsezadnje tudi na zvok. Če ima tako na primer posameznik z avtiz- mom izostren čut za sluh, lahko glasnost hrupa doživlja kot zvišano in so zato drugi zvoki popačeni ter zmedeni. Lahko se sooča tudi z nesposobnostjo izločanja nekaterih zvokov, posledica so težave z osredotočanjem. Osebe lahko imajo tudi nižji prag sluha, zato so posebej občutljive na slušne dražljaje, na primer slišijo pogovore v daljavi, so razložili v svetovalnici. Zato se postavimo v njihovo kožo in si za trenutek poskusimo predstavljati, kako mučni bi bili za nas poki petard, če bi imeli iste težave. Nič nas ne stane, če je ne prižgemo, njim pa prihranimo veliko nelagodja. Praznični čas naporen tudi za osebe z avtizmom Petarde ne škodujejo le lju- dem, temveč tudi najranljivej- šim bitjem med nami. To so živali, ki ne razumejo, zakaj slišijo hrupen in nadležen zvok, ki jih spravlja v tako hud stres. Ob tej priložnosti smo go- vorili z Anjo Ivakič iz zavoda Mačja hiša. »Glasni poki žival prestrašijo, zmedejo in spravijo v stres. Ljudje si lahko izvor zvo- ka pojasnimo, živali ne razume- jo, od kod prihaja hrup, niti ne pričakujejo povečane frekvence pokanja v času božično-novo- letnih praznikov,« je poudarila. V zavetišču Mačja hiša zato v tem času poskušajo delovati predvsem preventivno. V ob- dobju pokanja spustijo rolete, da zmanjšajo svetlobne in zvoč- ne vplive, nekatere živali dobijo tudi blaga pomirjevala. Zamoti- jo jih tudi s predvajanjem klasič- ne glasbe in poskrbijo za njiho- vo animacijo, tako da pozornost preusmerijo v pozitivne dejav- nosti, je razložila Ivakičeva. »Če ne ukrepamo dovolj hitro, so zbegane in prestrašene, begajo po prostoru ter iščejo skrivali- šče in nedvomno kažejo znake stiske,« je opozorila. Kolikor se spomni Anja Ivakič, v Mačji hiši še niso obravnavali živali, za katero bi bilo dokazano, da jo je poškodovala pirotehnika. A vendar se to dogaja. »Seveda ta- kšni primeri obstajajo, na žalost tudi namerno povzročeni zara- di objestnosti in pomanjkanja sočutja,« je dejala. Kako jim lahko pomagamo? Anja Ivakič je opozorila tudi na prostoživeče živali, ki so še v hujši stiski kot tiste, ki so notri. »Prostoživečim živalim, kot so Odgovorno do najranljivejših bitij Glasno decembrsko pokanje je naporno tudi za nekatere osebe z avtizmom, ki so za zvočne dražljaje iz okolice bolj dovzetne. (Foto: Meruyert Gonullu/Pexels) srne, zajci, lisice in ptice, smo s posegi v prostor že tako ne- znosno omejili bivalni prostor in do skrajnosti posegli vanj. Z nenadnimi zvoki nepojasnjene- ga izvora še povečamo njihovo stisko,« je povedala. Kot je deja- la, to velja tudi za prostoživeče mačke in pse, ki so prepuščeni sami sebi. »V paničnem begu bodo bolj verjetno stekli na ce- sto, pod kolesa avtomobila ali se kam zapletli,« je opozorila. Tudi na lastniške živali je treba v tem času še posebej paziti. »Pse naj ljudje sprehajajo na povodcih, po možnosti pripete z oprsnico in ovratnico, v času, ko ne pričakujejo pokanja. Spre- hodi naj bodo krajši in vezani na neposredno okolico doma.« Anja Ivakič je poudarila, da je pomembno, da se skrbniki ži- vali začnejo na stresno obdobje pripravljati dovolj zgodaj. To lahko storijo na več načinov. Poskrbijo naj, da so okna za- strta z žaluzijami, roletami ali zavesami. Žival naj ima tudi na voljo skrivališče, v katerem se bo počutila varno, če bo za- čutila željo, da se želi nekam zateči. To so lahko s prtom pokrita miza, večja kartona- sta škatla, transportna kletka. Med hujšimi obdobji pokanja se lahko lastnik z živaljo tudi umakne v prostor, ki je zvočno bolje izoliran, kot je na primer kopalnica, če ta nima oken, in jo tam zamoti z igro in s crklja- njem. Pri mačkah lahko lastni- ki v vtičnico vključijo tudi po- sebne feromone, pri mačkah in psih lahko uporabijo cvetne esence, ki zmanjšujejo stres in nelagodje. Če je res hudo, se lahko oseba posvetuje tudi z veterinarjem o uporabi pomir- jeval. »Vključimo lahko tudi pomirjujočo glasbo, skrbimo, da smo sami čim bolj sprošče- ni, saj živali čutijo, če smo v stresu,« je poudarila. Če ima naša žival izhod na prosto, je treba poskrbeti, da je vsaj v tem kritičnem obdobju notri. »Že nas kakšen res glasen pok tudi fizično zaboli, kako ne bi bitij, katerih čutila so toliko bolj izostrena kot človeška?« je zaključila Anja Ivakič. »Že nas kakšen res glasen pok tudi fizično zaboli, kako ne bi bitij, ka- terih čutila so toliko bolj izostrena kot človeška?« je poudarila Anja Ivakič iz zavoda Mačja hiša. (Foto: Nik Jarh) Najranljivejših bitij ne spravljajmo v nepotreben stres. »V enem primeru smo ugotovili, da je pirotehnične izdelke kategorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, na spletu naročil njegov oče.« Boštjan Kavc, inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje vrstnih poškodb kirurgi ne maramo,« je pojasnil. Glavni mehanizem teh poškodb sta absorpcija in eksplozija, kar pomeni sprostitev energije v kratkem časovnem inter- valu in absorpcija energije v omenjeno področje telesa, kar povzroči zelo tragične nesreče, je dodal. »V tretjini primerov so poškodovane roke, sledi obraz, mnogokrat so poškodovani tudi sluh in oči,« je dodal. V večini prime- rov gre za trajne posledice, saj eksplozija povzroči raztr- ganine, zmečkanine, obsežne poškodbe mehkih tkiv in mi- kroembolije drobnih žil. Za- radi naštetega je, kot pravi dr. Strahovnik, potreben multidi- sciplinarni pristop različnih vrst zdravniških specialnosti. »Tudi najboljša kirurška teh- nika pri raztrganinah včasih ne zmore popraviti vsega, kar naredi drobec sekunde. Okre- vanje je dolgo in zahtevno,« je opozoril. Po njegovih besedah je zaskrbljujoč podatek, da se je starostna doba poškodovan- cev zvišala, največ jih je med 20. in 30. letom, sledijo naj- stniki. Kar v 80 odstotkih pri- merov gre za poškodovance v delovni dobi, kar močno vpli- va na njihov socialni položaj. Ranko pri rosnih devetnajstih izgubil roko Ranko Lazarević je 20-letni fant iz Koroške, ki se mu je novembra lani življenje obr- nilo na glavo. Pirotehnično sredstvo mu je odtrgalo de- sno dlan. »Bil sem lahkove- ren. V življenju ne želim več slišati ali videti pirotehnike. Ko slišim zvok petarde, se spomnim, kaj se je zgodilo,« je opisal. Petarda, ki jo je pri- žgal usodnega novembra, je bila predelana doma, česar mladenič ni vedel. »Držal sem jo v roki, jo prižgal, v ne- kaj sekundah je počila. Minu- to ali dve se nisem zavedal, kje sem in kaj se dogaja z mano, v naslednjem trenutku so prišli pome reševalci in moral sem takoj v Ljubljano. Do tja sem izgubil kar nekaj krvi,« se trav- matičnega dogodka spominja Ranko. »Po operaciji sem pri- šel k sebi, zavedel sem se, kaj se mi je zgodilo, in bilo mi je žal.« In tako je ostal brez dela desne roke. Pet dni je bil v bol- nišnici. Ranko, sicer desničar, se je z levo roko že popolno- ma prilagodil vsakodnevnim dejavnostim. A bolečina osta- ja. Tako fizična kot psihična. Da ne bi podobna usoda do- letela tudi drugih, se trudi z osveščanjem ljudi okoli sebe. Tako je o nevarnosti petard pred časom o svoji nesreči poučil tudi skupino mladih, ki je pred osnovno šolo me- tala petarde. »Mislili so, da jih zafrkavam, nato sem jim pokazal, kaj se mi je zgodilo. Nekateri so bili šokirani in zdaj ne uporabljajo več pe- tard,« je zadovoljno povedal Ranko. Mlad fant trenutno čaka na protezo, ki je že v iz- delavi. Držimo pesti, da mu bo dobro služila. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 5 1, 19. december 2024 KRONIKA Spletne goljufije sunkovito naraščajo Letos že več kot 28 milijonov evrov škode Število spletnih prevar sunkovito narašča. Če so jih slo- venski policisti leta 2020 obravnavali 560 s skupno škodo približno osem milijonov evrov, so jih lani že približno 1.700 s skupno škodo 27,5 milijona evrov. Letos do začetka decembra so policisti zabeležili že več kot 1.800 prijav s skupno škodo več kot 28 milijonov evrov. V Policijski upra- vi Celje so v zadnjih dveh mesecih zaznali več kot deset spletnih prevar in začeli njihovo preiskavo, pri čemer je večina oškodovancev pravnih oseb. Kot opozarjajo polici- sti, je škoda pri teh kaznivih dejanjih izjemno velika, samo v Policijski upravi Celje v zadnjih dveh mesecih znaša skoraj milijon evrov. JANŽE FRIC Ukrepanje policije se pri tovrstnih preiskavah ne razli- kuje glede na to, ali so goljufi, potem ko z zvijačo prevzame- jo nadzor nad spletno banko oškodovanca, denar prenaka- žejo v države Evropske unije ali zunaj nje. Policisti pravijo, da je ključen dejavnik uspe- šnosti prestrezanja in zavaro- vanja denarja na transakcij- ski račun prejemnika čas od storitve kaznivega dejanja do njegovega naznanila banki in policiji. Policisti najbolj uspešni pri znakih pranja denarja Policija je pri preiskavi tovr- stnih primerov kaznivih dejanj najbolj uspešna pri identifi- kaciji prejemnikov sredstev in oseb, ki denar po prejemu pošljejo na druge račune v tu- jino, s čimer izpolnijo zakon- ske znake kaznivega dejanja pranja denarja, kot jih določa Kazenski zakonik. Kako je videti spletna goljufija? Kot so sporočili iz celjske policijske uprave, so se v za- dnjih nekaj primerih spletne goljufije običajno začele z lažno elektronsko pošto ali s SMS-sporočilom v imenu banke, lahko tudi s telefon- skim klicem lažnega bankir- ja. Končale so se z vdorom v elektronsko banko ter s praznim bančnim računom. V sporočilih goljufi lažno navajajo različne potrebe po ukrepanju uporabnika spletne banke. To je na primer nujna posodobitev oziroma nadgra- dnja spletne banke. Tovrstna sporočila vedno vsebujejo spletno povezavo, na katero je treba klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, enaka spletni strani spletne banke. Po vnosu zah- tevanih podatkov v nekaterih primerih goljufi tudi dodatno pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavi- jo kot tehnična pomoč banke. Tako pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v sple- tno banko ter v nadaljevanju izpraznijo bančni račun. Ukrepanje proti prevaram Policisti predlagajo, da pri ukrepanju upoštevamo, da slovenske banke ne kličejo svojih strank po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo podatkov ali gesel. Teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo s pomočjo povezav, poslanih v SMS- ali elektronskih sporo- čilih, čeprav ta prejeta elek- tronska ali SMS-sporočila da- jejo vtis, kot da so jih poslale banke. Policisti poudarjajo, da banke za namen dostopa do spletne banke nikoli ne pošiljajo spletne povezave, na katero bi morali klikniti in va- njo vnesti podatke. Ti podatki sicer zajemajo davčne in tele- fonske številke, enkratna gesla in podobno. Policisti posebej poudarjajo, naj do svojih sple- tnih bank vedno dostopamo s pomočjo aplikacije ali z roč- nim vnosom spletnega URL- -naslova in nikoli s klikom na spletno povezavo. Spletni goljufi so vedno bolj pretkani. (Foto: Andraž Purg) Ponovno več tatvin in vlomov V Novi Cerkvi so policisti prejšnji teden ponovno obravnavali drzno tatvino. Neznana storilca sta se pripeljala do stanovanjske hiše, kjer živi starejša občanka. Eden od njiju jo je pod pretvezo, da prihajata iz telekomunikacijskega podjetja, zamotil, drugi je medtem preiskal prostore in ukradel denar. V Milčinskega ulici so policisti obravnavali tudi vlom v stanovanje v stanovanjskem bloku. Storilec je ukradel gotovino in lastnikom škodo povzročil še s poškodovanjem vrat in z uničenjem ključavnice. Konec tedna so policisti obravnavali tudi vlom v sta- novanjski hiši v Šentjurju in Mozirju. Pri prvem vlomu so storilci ukradli gotovino, pri drugem zlatnino. V Žalcu so policisti obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo. To kaznivo de- janje so obravnavali tudi v Tlakah pri Rogatcu. Storilec je lastnikom škodo povzročil s poškodovanjem vrat. JF Trezni za volan Od ponedeljka do konca leta bodo policisti v sodelo- vanju z agencijo za varnost prometa izvajali nacionalno preventivno akcijo za prepre- čevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psi- hoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo v času veselega decembra, ki ga tradicional- no zaznamuje vrsta prazno- vanj, poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost al- kohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa in policija pozivata k odgovorni vožnji in opozarjata, da že prvi po- piti kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in odzivni čas voznika. Pri tem dodajata, da če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, načr- tujte, kako boste varno prišli domov. »Predlagamo, naj izberejo alternativne prevoze, kot sta javni prevoz in taksi, ali naj jih pridejo iskat svojci ali prijate- lji,« opozarja Ivan Kapun, vod- ja Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi. Letos nekoliko manj prometnih nesreč Do konca letošnjega no- vembra so policisti zabeležili Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi, predlaga, naj si v primeru uživanja alkohola organiziramo alternativni pre- voz. (Foto: Andraž Purg) Policisti so letos odredili več kot 400 tisoč alkotestov. (Foto: Policija) 1.365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To po- meni 0,1 odstotka manj pro- metnih nesreč kot v enakem obdobju lani. V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, ravno toliko kot lani. Policisti prav tako beležijo enako števi- lo hudo telesno poškodovanih. Tako letos kot lani je bilo teh oseb 120. Policisti so zabeležili skoraj sedem odstotkov lažje poškodovanih. Najpogostejši povzročitelji prometnih ne- sreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25–34 in 35–44 let, glede na vrsto udeležbe je največ povzroči- teljev med vozniki osebnih vozil. V policiji dodajajo, da je zaskrbljujoče, da so najmlaj- ši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za pe- tino več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in ne- pravilne smeri vožnje. Polici- sti so v enajstih mesecih letos odredili malo več kot 400 tisoč alkotestov, od tega jih je bilo skoraj 9.500 pozitivnih. Policisti še posebej svarijo pred mešanjem drog in alko- hola. Kombinacija namreč bi- stveno poveča tveganje za pro- metne nesreče. Na varnost v prometu zelo negativno vpliva- jo tudi nekatera zdravila, zato pod njihovim vplivom ne sme- mo voziti. Pri tem se policisti največkrat srečujejo z zlorabo uspaval in opiatnih analgeti- kov. Poudarjajo tudi, da lahko na varnost med vožnjo vpliva- jo tudi druga zdravila. Vozni- ki morajo zato vedno preveriti možne vplive zdravil na spo- sobnost za vožnjo in se glede tega posvetovati z zdravnikom, ki jim je zdravilo predpisal, ter zdravilo uporabljati izključno po njegovem predpisu. JF Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 5 1, 19. december 2024 ŠPORT Državna prvaka v članski kategoriji sta David Sedej iz Drsalnega kluba Stanka Blo- udka in Julija Lavrenčič iz Drsalnega kluba Labod Bled. Dobro delo trenerk Mlade celjske umetnostne drsalke so potrdile prevlado na domačih tleh, saj je po njihovi zaslugi celjski klub najboljši med slovenskimi v pionirskih kategorijah. Tre- nerki Daša Grm in Teodora Poštič sta lahko ponosni na svoje varovanke. Med njimi se je najbolj izkazala Tena Škalički, ki je postala državna prvakinja v kategoriji deklice B2. Luna Rozman je osvojila naslov državne podprvakinje v kategoriji deklice A. Iva Čmer blizu stopničk Omeniti velja še uvrstitve drugih celjskih umetnostnih Najvišje sta Šentjur in Terme Olimia Košarkarji Šentjurja so v zadnji tekmi 11. kroga 1. slo- venske lige v ponedeljek gostovali v Škofji Loki, kjer so zmagali s 77 : 68. To je bila njihova šesta zmaga, s katero so na lestvici ujeli četrtouvrščeno ekipo iz Podčetrtka. Terme Olimia in Šentjur trenutno najbolje zastopajo celjsko območje. Najbolj učinko- vit pri košarkarjih Šentjurja je bil Radoš Šešlija s 24 točkami, ki jim je dodal 12 ujetih žog pod obročema. Izkazala sta se tudi Tarik Brunčević z 19 točkami in s sedmimi skoki ter Jure Pelko z 20 točkami in s šestimi asistencami. Rogaška je na le- stvici sedma, laški Zlatorog je deveti med desetimi moštvi. 23. decembra bo v Podčetrtku obračun Terme Olimia – Ilirija. To bo zadnja tekma v tem letu. Tekmovanje se bo nadaljevalo že 2. januarja (Helios – Krka), dan kasneje bo prvi regijski derbi v novem letu. Laščani bodo pričakali Podčetrtčane. Vedno vroč obračun med Šentjurčani in Slatinčani bo 6. januarja v dvorani Hruševec. DŠ Nekaj visokih uvrstitev celjskih umetnostnih drsalk na državnem prvenstvu Tena Škalički prvakinja, Luna Rozman osvojila drugo mesto Vodstvo Drsalnega kluba Celje je uspešno izpeljalo državno prvenstvo v umetnostnem drsanju za vse starostne kategorije. Celjske drsalke so se na tekmovanju odlično odrezale. DEAN ŠUSTER Tena Škalički je osvojila zlato me- daljo. Luna Rozman s srebrno medaljo v kategoriji deklice A Mlade celjske umetnostne drsalke s trenerkama Dašo Grm (levo) in Teodoro Poštič drsalk. Med deklicami E so bile 6. Kristina Knez, 8. Kaja Koleša, 9. Ema Virant, 13. Mika Vilhar in 14. Zoja Poder- gajs, v kategoriji deklice D je bila Zoja Droben 6. Med dekli- cami C so bile 12. Julija Krpač Laščak, 13. Eva Grahut, 16. Patricija Raznožnik, 17. Ana Cvetrežnik in 19. Vita Blažič. V kategoriji deklice B2 je zma- gala Tena Škalički, 4. je bila Iva Čmer, 7 . Paulina Laznik, 8. Ksenija Savanović, 10. Izabela Nendl, 13. Sara Košir, 15. Alja Košir in 16. Zarja Iva Kerner. Med deklicami B1 so bile 6. Tinkara Poklič, 7. Lina Ivanj- ko, 8. Gaja Šepec in 9. Tinea Kaligaro. V kategoriji deklice A je bila državna podprvaki- nja Luna Rozman, 5. je bila Kasja Minić in 10. Tiana Ka- ligaro. Med mladinkami je 9. mesto osvojila Lana Škalički. Po koncu tekmovanja so orga- nizatorji pripravili revijo vseh slovenskih drsalnih klubov, ki je navdušila obiskovalce. Foto: DK Celje Zmaga Vida Gala na 1.500 metrov v Beogradu Zadnji konec tedna je bila v Beogradu tekma Alpe Adria Trophy 2 – Serbia Open 2024, kjer so se pomerili hitrostni drsalci na kratke proge iz sedmih držav. Na tekmovanju je sode- lovalo 81 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbi- je, Romunije, Madžarske, Avstrije in Bolgarije. Iz Drsalnega kluba Celje je Slovenijo zastopalo pet hitrostnih drsalcev, ki so z dobrimi nastopi ponovno potrdili svojo kakovost in konkurenčnost. Najvidnej- ši uspeh je dosegel Vid Gal, ki je v skupini men osvojil srebrno medaljo v skupni razvrstitvi. Zmagal je na razdalji 1.500 metrov, medtem ko je bil na 500 in 1.000 metrov drugi. V kate- goriji junior E boys je Aljaž Brumec Rataj osvojil četr- to mesto. Z izjemnim na- predkom je izboljšal svoje osebne rekorde na vseh treh razdaljah (333, 500 in 777 metrov). Podobno je napredek dokazala tudi Hana Unijat Leban, ki je prav tako postavila svoje osebne rekorde na vseh treh razdaljah. V kategoriji junior E girls je bila sedma. Filip Škof je v katego- riji junior C boys dosegel zavidljive rezultate. Na razdalji 500 m je bil drugi. Na 1.500 m je za stotinko sekunde zaostal za tretjim mestom. Zoja Felicijan je dokazala, da se vrača med najboljše tekmovalke v ka- tegoriji junior B women. Na razdalji 1.500 m je bila četrta, na 1.000 m celo tretja. Tek- ma na 500 m je bila polna nepredvidljivih zapletov. Žal sta Zojin padec v prvi seriji in nepravilno postavljena proga v drugi seriji onemo- gočila boj za višje uvrstitve. Zaradi tehnične napake so bili rezultati razveljavljeni. V skupni razvrstitvi je zase- dla četrto mesto. Vid Gal in Zoja Felicijan sta uspešno nastopila še v mešani štafeti z bolgarskima hitrostnima drsalcema. Tekma v Beogra- du je bila druga v seriji tekem Alpe Adria Trophy 2024, ki se bo končala s tekmo v aprilu v Ledeni dvorani v Celju. DŠ, foto: DK Celje Vid Gal je bil najboljši na dirki na 1.500 metrov. Celjska odprava v Beogradu s trenerjem Erselom Argunom Košarkarji Šentjurja (v modrih dresih) so se po zmagi v Škofji Loki na lestvici izenačili s Podčetrtčani. (Foto: KZS) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 5 1, 19. december 2024 ŠPORT Celjan Mastnak trenutno vodilni v skupnem seštevku in še v veleslalomu Tim ima oranžno in tudi rumeno majico Tim Mastnak 319 točk, Daniele Bagozza 303, Maurizio Bormolini (oba Italija) 266, Benjamin Karl (Avstrija) 226, Sangkyum Kim (Južna Koreja) 219, Andreas Prommegger (Avstrija) 206, Radolsav Yankov (Bolgarija) 202, Edwin Coratti 198, Gabriel Messner (oba Italija) 181 in Sangho Lee (Južna Koreja) 179 točk – to je trenutna lestvica skupnega seštevka v svetovnem pokalu deskarjev na snegu. DEAN ŠUSTER Po vrnitvi iz Dolomitov je sledil zanimiv Timov zapis na družbenem omrežju, s katerim je opozoril na trenutno stanje v deskanju pri nas: »Sanjski začetek nove sezone! Pa sem nazaj v tekmovalnem ritmu. Zmaga, drugo mesto, dve četrti mesti - odlični rezultati, še bolj pa me veseli dejstvo, da so moje vožnje stabilne in hitre, a kljub temu vidim še velik potencial za napredek. Tekme na Kitajskem so še enkrat več potrdile, da mi tamkajšnji sneg zelo ustreza. Ob prihodu nazaj v Italijo pa sem dokazal, da se znam hitro prilagoditi razmeram. Še posebej me veseli napredek v slalomu, ki sem mu v pripravljalnem obdobju namenil veliko pozornosti. Trenutno sem vodilni deskar v svetovnem pokalu. Ta uspeh ima zlasti velik pomen, saj pred nekaj meseci sploh nisem vedel, ali bom še tekmoval. Mislim, da sem z rezultati ponovno dokazal, da kljub temu, da moja ekipa, ki je prezrta in nima podpore panoge, čeprav sem najmlajši in od leta 2019 najuspešnejši član, dela najbolje! V sistemu, kjer naj bi se najboljši prilagodil slabšim, se ne vidim. Da se moram boriti, da lahko delujem na način, ki mi prinaša uspehe, je naravnost bizarno! Lahko mi vzamejo fi nančna sredstva, na srečo pa mi ne morejo vzeti mojega znanja. Velika zahvala gre mojim sponzorjem, družini, prijateljem in vsem vam, ki mi sledite, me podpirate in navijate zame. Hvala, »borbamo« dalje!« V slalomski razvrstitvi je Tim peti, v veleslalomu vodi z 219 točkami pred Kimom (194) in Corattijem (191). Hitrejši le Bolgar Prejšnji teden je bil drugi v Carezzi in deveti v Cortini d’Ampezzo. Najboljši de- skarke in deskarji sveta so se nemudoma po prihodu iz Kitajske podali v italijanske Dolomite. Ponovno so se iz- kazali v slovenskem taboru, saj sta se v jutranjih kvalifi ka- cijah v izločilne boje prebila Tim Mastnak in Gloria Ko- tnik. Zanesljivo sta preskočila prvi popoldanski oviri. Kotni- kova je bila boljša od Švicarke Ladine Caviezel, Mastnak je premagal domačina Arona Marcha. Kotnikova je nato v četrtfi nalu priznala pre- moč Tsubaki Miki. Japonka je bila najhitrejša v jutranjih kvalifi kacijah in premočna ovira za Kotnikovo, ki je na koncu zasedla sedmo mesto. Pravi boj je z Južnim Korej- cem Sanghojem Leejem bil Mastnak, ki se je v polfi nale prebil v zadnjih milimetrih proge. V polfi nalu je bil naš as boljši od domačega juna- ka in do tedaj vodilnega ve- leslalomista sezone Edwina Corattija. V velikem fi nalu je Celjan odločno napadel še Bolgara Radoslava Yankova, a je bil na nekoliko načeti pro- gi preveč agresiven. Kmalu si je nabral manjši zaostanek, nato je tvegal preveč in sto- ril napako. Z novo uvrstitvi- jo na zmagovalni oder je še povečal prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala, prevzel je tudi vodstvo v ve- leslalomskem seštevku: »Še en izjemen dan v Dolomitih. Uspelo mi je odlične vožnje iz Kitajske pripeljati še v Italijo. V kvalifi kacijah nisem imel najboljšega občutka. Nekaj časa sem potreboval, da sem našel pravo smer. Obrestova- lo se je. V izločilnih bojih sem stopnjeval kakovost svojih nastopov, na žalost v velikem fi nalu nisem uspel zmagati. Ni mi uspelo le ohraniti oran- žne majice, pridobil sem še rumeno in sem zelo vesel. Poskušal bom nadaljevati v tem ritmu.« Sta izbrala napačno progo? In res je bilo tako, kajti dva dni kasneje je Tim v kvalifi - kacijah veleslaloma v Corti- ni d’Ampezzo postavil drugi najboljši čas. Tudi Gloria je bila zelo dobra, izločilne boje si je zagotovila s sedmim me- stom v kvalifi kacijah. Toda njuna nastopa sta se tokrat končala v prvem krogu iz- ločilnih bojev. Oba sta imela možnost izbire proge in oba sta se odločila za modro. Morda sta se uštela. Več zma- govalcev dvobojev je bilo na- mreč na rdeči progi. Mastnak je zasedel deveto mesto, Ko- tnikova je bila deseta: »Proga v Cortini mi ustreza. Imela sem ponovno dober kvalifi - kacijski nastop, nato nisem našla pravega ritma. Vseeno je pri meni zapisana še ena uvrstitev v deseterico.« Ma- stnak je zadržal rumeno in oranžno majico: »S tem sem lahko zelo zadovoljen in se veselim naslednjih tekem. Toda na tej sprinterski preiz- kušnji žal višje od devetega mesta ni šlo, a podobno kot v preteklih sezonah v Cortini na ravnini ne najdem prave hitrosti.« Veseli dejstvo, da Tim s pomočjo očeta še na- prej natančno analizira svoje vožnje in išče možnosti za izboljšavo. Naslednja tekma, slalomska, bo konec tedna v Davosu. Foto: Miha Matavž Celjan Tim Mastnak je trenutno najboljši deskar na svetu. Gloria Kotnik je med veleslalomistkami v svetovnem pokalu na devetem mestu. Feguš ostaja na čelu AZS Atletska zveza Slovenije je na redni volilni skup- ščini pričakovano potrdila nov predsedniški mandat Primožu Fegušu. Celjan bo zvezo vodil do leta 2028. »Dosedanji mandat ocenjujem kot zelo dober. Veliko smo se naučili, pridobili zaupanje, atletika je upoštevana kot pomemben dejavnik v svetu športa. V teh štirih letih so se organi zveze spre- menili in ostali smo tisti, ki delujemo za atletiko. Ni več nobenega rušenja, kar je bilo na začetku mandata kar poudarjeno. Tisti, ki smo ostali do konca, smo dali vse od sebe. Atletika je tako na višji ravni kot pred štirimi leti,« je bil samozavesten celjski odvetnik Feguš. Predsednik disciplinske komisije je postal Aleksander Cmok, pred- sednik nadzornega odbora pa Luka Cmok. DŠ Bo božiček obdaril Celjane in ne svetnike? Nogometašem Ce- lja je bilo v 5. krogu konferenčne lige v ciprskem Limassolu vse kot postlano za zmago. V uvodnih minutah namreč glavni sodnik po prekršku Žana Karničnika ni dosodil enajstmetrovke, na drugi strani pa je po prav tako očitnem ne- pravilnem ustavljanju domačega branilca nad Aljošo Matkom pokazal na beli krogec. Ali je trener Albert Rie- ra določil za izvajalca Marka Zabukovnika? Kakorkoli že, njegov strel je vratar ubranil. V drugem polčasu sta za zmago domačih zadela Dragomir in Correia. Danes se lah- ko celjski nogometaši z zmago nad velškim predstavnikom The New Saints uvrstijo v izločilne boje. DŠ Odlični vezist Mark Zabukovnik je bil tragična figura obračuna na Cipru. (Foto: Andraž Purg) Primož Feguš: »Atle- tika je na višji ravni kot pred štirimi leti.« (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 5 1, 19. december 2024 ŠPORT Obe navijaški skupini sta bili zelo glasni, veselila pa se je gostujoča. Makuc poveljeval in zadeval Celjski rokometaši so bili od velenjskih boljši z 28 : 24. Popolnoma so jih nadigra- li v prvem polčasu, ko so dosegli dvakrat več golov (16 : 8). Toda gostitelji niso obupali, čeprav so bili v na- videzno izgubljenem polo- žaju. V petnajstih minutah so svoj zaostanek znižali na zgolj dva gola. Šele tedaj so se prebudili »pivovarji« in si priigrali pet golov naskoka. V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Andraž Makuc s sedmimi in Uroš Milićević s Paulu Pereiri in njegovim fantom uspel sanjski prvi polčas V Velenju veliko strasti, tudi med trenerjema Rokometaši Celja Pivovarne Laško imajo lepe možnosti, da novo leto dočakajo na vrhu lestvice 1. slovenske lige. V zadnji letošnji tekmi v dvorani Zlatorog so se morali zelo potruditi, da so strli odpor zelo kakovostne ekipe Krke (26 : 24). Andraž Makuc je dosegel pet golov, najbolj učin- kovit je bil Uroš Miličević s sedmimi, Alex Bognar je dodal štiri. Sledilo je gostovanje v večno vroči velenjski Rdeči dvorani. Trener Paulo Pereira je prejemal čestitke od najbolj zvestih navijačev Celja Pivovarne Laško. Kolumbijski orjak Jesus Hurtado Vergara je velenjsko mrežo zatresel tudi s prefinjenim strelom. Andraž Makuc (v primežu) je odlič- no poveljeval napadu Celja, obenem pa je dosegal tudi zadetke. Desno stoji Tadej Mazej, Šoštanjčan v celjskem dresu. Precej zaposlena sta bila tako gostujoči pred- stavnik medicinskega osebja Gorazd Žužek … … kot tudi domači. petimi goli. Tilen Sokolič je za velenjsko moštvo dosegel pet zadetkov, vratar Matevž Skok je zbral 13 obramb in dosegel še dva gola. Zelo različna polčasa »Naša igra v prvem polča- su je bila popolna, zlasti v obrambi. Prejeli smo le osem zadetkov. V drugem polčasu so nas ovirale naše številne izključitve, mislim, da jih je bilo preveč. Res je, da se nam je Gorenje približalo, a ni nas zajela panika, temveč smo trezno nadzorovali po- tek tekme. Videli smo veliko predstavo naših mladih igral- cev, ki pa bodo morali znati brzdati čustva. A na vse sem zelo ponosen. Sodnika? Bila sta povsem solidna,« je pri- povedoval Paulo Pereira, ki je pol minute pred koncem zahteval minuto odmora. Čeprav je to storil že večkrat (najboljša vadba zadnjega na- pada je na tekmi), mu je to potezo trener Zoran Jovičić tako zameril, da se ni hotel rokovati z njim. Portugalec mu ni uspel pojasniti, da ni imel namena nikogar žaliti, zato je potezo razložil dvema igralcema Gorenja, potem se je prepustil veselju z igralci in navijači Florijani. Planteu išče naslednika Vratar Gal Gaberšek je za- ustavil deset velenjskih stre- lov: »V prvem polčasu smo odigrali izjemno, zelo čvrsto obrambo. Prejeli smo zgolj osem zadetkov oziroma le sedem iz igre. V napadu smo bili natančni in previdni, z majhnim številom napak. V drugem polčasu smo doživeli padec, sploh v prvih desetih minutah nadaljevanja igre. Pojavile so se nekatere na- pake v obrambi in napadu, kar so tekmeci izkoristili in se približali. Kljub temu smo tekmo precej suvereno in za- nesljivo pripeljali do konca in se veselili novih dveh točk. Čestitke ekipi in hvala navi- jačem za podporo.« Celjska ekipa je včeraj v četrtfinalu slovenskega pokala gosto- vala v Škofljici. V soboto bo odpotovala še na prvenstve- no tekmo v Koper, potem se bo lahko zasluženo spočila. Sledil bo skoraj dvomesečni premor zaradi svetovnega pr- venstva na Hrvaškem, Dan- skem in Norveškem. Gregor Planteu bo predsednik kluba do 1. junija. Že pred tem bo na skupščini izvoljen nje- gov naslednik. Planteu je bil izbran za podpredsednika združenja evropskih klubov s sedežem v Kölnu. Foto: Nik Jarh DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 19. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 12. 15.00 in 17.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Predstava za izven; ob 17.00 z obiskom dedka Mraza 17.00 Celjski dom Mali godalni in Mali pihalni orkester GŠ Celje Novoletni koncert; gostje: Otroški pevski zbor 18.00 Galerija Velenje Metafizika barve Odprtje razstave avtorja Wilhelma Heiligerja 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Božično – novoletni koncert Glasbene šole Rogaška Slatina 19.00 Titov trg Velenje Vili Resnik Koncert 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra, za gledališki abonma in izven PETEK, 20. 12. 17.00 Dvorana GŠ Risto Savin Žalec Oddelčni nastop učencev oddelka pihal in trobil 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Prilični muzikanti Koncert 18.00 Dom krajanov KS Konovo Božični koncert vokalnih skupin 18.00 Dvorana Glasbene šole Rogaška Slatina Glasbeni oder – Naših 50 let Nika Pinter, flavta 19.00 Dom Svobode Zidani Most Godba slovenskih železnic Zidani Most Božično – novoletni koncert 19.00 Velenjski grad Tišina kot pričevanje Odprtje razstave Andreje Ravnak 19.00 Titov trg Velenje Žan Serčič in zaključek projekta evropski zeleni list Koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Maria Callas Hommage Gala koncert opernih arij 19.30 Športna dvorana Planina pri Sevnici S polko in valčkom v novo leto Koncert 21.30 Max klub Velenje Kaoz in Cowboys From Hell Koncert SOBOTA, 21. 12. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pravljica za škrate V izvedbi gledališča Kukuc; sledi obisk Božička 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Južni tečaj, pingvinji raj Lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Duo Vedrina Koncert 17.00 Titov trg Velenje Zabava s čarovnikom Grego Glasbeno-čarodejska predstava 18.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Vokalna skupina ZaPet Božični koncert 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Goran Bojčevski 3. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja 19.00 Titov trg Velenje Drugo dugme Koncert 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Stolp Kristal Rogaška Slatina Firbci Koncert; vstop prost 21.00 Občinsko dvorišče Laško ZlatiRock: Utrip mladih zvezd Koncert 22.00 Max klub Velenje Na pragu jugo rock ludila Koncert skupine Yu Generacija NEDELJA, 22. 12. 10.30 Cerkev sv. Marije Magdalene Slivnica Zven decembra Koncert Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice Matej Lebič, pevski zbori in prihod Božička 17.00 Cerkev sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Mir in radost Koncert Vokalne skupine Glasovir 17.00 Titov trg Velenje Prigode polžka Petra Koncert za otroke 17.00 in 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ženske brez filtra Komedija 19.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert Simfoničnega orkestra GŠ Celje 19.00 Titov trg Velenje Zvita Feltna Koncert PONEDELJEK, 23. 12. 18.30 Dvorana GŠ Risto Savin Žalec Božični nastop učencev oddelka brenkal 20.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert Simfoničnega orkestra GŠ Celje Pravljično Celje ČETRTEK, 19. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12., večerni ogledi: 20. do 22.12. od 16.00 do 18.00 17.00 Na zvezdi Vročica Festival vročih pijač, okusov in glasbe PETEK, 20. 12. 17.00 Glavni trg Celje Odprtje pravljične dežele Z vilinskim zborom, številnimi novostmi in prihodom dobrega moža; vsak dan do 31. 12. 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Kulinarična doživetja za otroke 19.00 Celjski grad Vodenje: Izginuli dragulj Barbare Celjske 19.00 Na zvezdi Tihi disko Nadenite si slušalke in zaplešite v svojem ritmu 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko večer prazničnih ritmov na ledu Večer glasbe, veselja in prazničnega vzdušja SOBOTA, 21. 12. 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela Pravljično dogajanje; vsak dan do 31. 12. 10.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Božična matineja: Pravljične sanje Otroke čaka pravljični svet na ledu 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Glasba nadobudnih mladih umetnikov 19.00 Krekov trg Celje Trio Vivere Koncert na prostem NEDELJA, 22. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo otroških oči Ogled z lokalnim vodnikom 16.30 Mestno središče Balet v izložbi Prazne mestne izložbe bodo zapolnili liki slavnih baletnih predstav in muzikalov v izvedbi plesne šole Mojce Majcen 17.00 Slomškov trg Adventno petje Zborovske božične pesmi PONEDELJEK, 23. 12. 17.00 Mestno središče Ulična animacija: ledena poslikava obrazov 17.00 Zakladnica daril ( Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: peka piškotov z Anjo Kulinarična doživetja za otroke 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo Druge prireditve ČETRTEK, 19. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.00 do 19.00 Titov trg Velenje Vilinska dežela Čudežna bitja, čarobni svet plesa, giba in umetnosti; vsak dan do 22. 12. 16.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Druženje in prireditve za vse generacije; vsak dan do 22. 12. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Praznična pravljična joga za otroke 17.00 Osrednja knjižnica Celje Jata celjskih ptic Predstavitev tedenskih delavnic v okviru UTŽO 17.00 Knjižnica Laško Praznična pravljica z ustvarjalno delavnico 17.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Božično druženje z vinogradniki in predbožična tržnica Tudi v petek ob istem času 17.00 Titov trg Velenje Ribič Pepe Predstava za otroke 17.00 do 22.00 Zdraviliški park Laško Praznično Laško na seniku Vožnja s kočijo, glasbeni program, otroške predstave, žive jaslice …; vsak dan do 5. 1., od petka do nedelje pa od 17.00 do 22.00 18.00 Občinska knjižnica Prebold Superbožiček Animirana družinska pustolovska komedija 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod Pustim gradom Gostja klepeta Vilma Frece 19.00 Občinska knjižnica Žalec Peter Zupanc in Liu Yingying: Življenje na Kitajskem Pogovor bo vodila Andreja Hutinski PETEK, 20. 12. 16.30 Knjižnica Šentjur Praznična delavnica Lego robotike 17.00 Ulice Laškega, občinsko dvorišče Pevski pohod z lučkami 17.00 Občinsko dvorišče Laško Predbožični sejem s prihodom Božička 17.00 Dom kulture Loče Pravljična urica z ustvarjalno delavnico 17.00 Titov trg Velenje Skrivnosti Vilinske dežele Plesna predstava Pipoca academy in Plesne šole M-Dance 18.00 Zbirno mesto: restavracija Sonce Rogaška Slatina Božični pohod po Palčkovih hišicah Rogaške Slatine 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski žuri v klubu TKU Zabaval vas bo DJ Lenx; vstop prost 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 21. 12. 7.20 Stolp ljubezni Žusem Praznovanje zimskega solsticija med megaliti Žusma Meditacija, pogovor ob čaju, sprehod skozi megalite 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mustafa: Levji kralj Sinhronizirano v slovenščino 10.00 Sončni park Velenje Druženje z dedkom Mrazom na drsalkah 11.15 Dom kulture Velenje Nagajivi pingvin Sobotne praznične delavnice 15.00 Lovski dom Žusem Božični otroški pohod z lučkami na Stolp ljubezni 16.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Slovo staremu letu z bogatim programom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Nepričakovan božič Družinska komedija NEDELJA, 22. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Dolinjska bajka, družinska delavnica 16.30 Dom Svobode Zidani Most Obdarovanje otrok iz KS Zidani Most 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami PONEDELJEK, 23. 12. 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob Dnevu samostojnosti in enotnosti Glasbeno druženje s Saro Lamprečnik Dobrodelne prireditve SOBOTA, 21. 12. 9.00 Knjižnica Velenje Klic iz omare v sodelovanju z Rotary klubom Velenje Dobrodelni bazar in sejem igrač Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. 2025 Galerija Velenje: Metafizika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 31. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kapela: Jasli- ce; do 6. 1. 2025; Atrij: razsta- va ob 30. obletnici Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva; do 31. 12., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 6. 1. 2025; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 12. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, razsta- va ob 110. obletnici konca 1. sve- tovne vojne, do 31. 12. DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA NT&RC V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV: v torek, 24. decembra 2024, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 12. ure; v petek, 27. decembra 2024, bo oglasni oddelek ZAPRT. Osmrtnice za Radio Celje lahko v času od srede, 25. decembra, do nedelje, 29. decembra 2024, oddate na e-naslov: osmrtnice@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5 1, 19. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav nad nami spiš, v naših srcih za vedno živiš. V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil naš dragi ate FRANC ŠKORJA iz Marija Gradca, Laško (27. 1. 1939–17. 12. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Njegovi L 38 Smrti Celje Umrli so: Milan MILJEVIĆ iz Celja, 91 let, Ana ŽAGAR iz Gorice pri Šmartnem, 91 let, Jožef ŽNIDAR iz Rup, 68 let, Janez INKRET iz Celja, 90 let, Stanislav VORŠNIK iz Celja, 79 let, Nada STERLE iz Štor, 92 let, Martin COKAN iz Do- brove, 78 let, Vojko KALAN iz Prebolda, 67 let, Milenko ŠIMEK iz Studenc, 69 let, Ivan VIHER iz Velenja, 75 let, An- ton PODPEČAN iz Rimskih Toplic, 68 let, Doran PAVLIČ iz Celja, 52 let, Mihael KVEN- DERC iz Celja, 89 let, Cvetka PLANKO iz Gorice pri Slivni- ci, 68 let, Rajko DOLEŽAL iz Celja, 96 let. Žalec Umrli so: Angela VESOLAK iz Grajske vasi, 93 let, Anton KLEVŽE iz Spodnjih Grušo- velj, 73 let, Darja JEVŠOVAR iz Zabukovice, 60 let, Jurij NOVAK z Vranskega, 82 let. Laško Umrli so: Janez VIDIC iz Male Breze, 85 let, Simon URBANC iz Laškega, 46 let, Ludvik TOVORNIK iz Zida- nega Mosta, 77 let, Rudolf AVSEC iz Rimskih Toplic, 90 let, Franc RUPNIK iz Dramelj, 78 let, Teodora KENDA iz Žal- ca, 94 let, Frančiška VOLAV- ŠEK iz Liboj, 89 let. Velenje Umrli sta: Marta LUBEJ iz Velenja, 77 let, Jadranka PRA- UNSEIS iz Velenja, 60 let. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL meriva 1,6 bencin, letnik 2006, z vso opremo, izredno ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 658 STROJI PRODAM SEKULAR s koritom za žaganje »klaftrskih« drv in mešalec za beton prodam. Telefon 031 340-695. 665 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p STANOVANJE NAJAMEM ENOINPOLSOBNO stanovanje ali zatočišče, v mirni okolici Žalca ali Celja, nujno naja- mem. Telefon 070 883-423. 663 POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i V k n j n j n i g a h s e s k r i v a j a j a o z a k l a d i s v e t a , v k n j n j n i ž n i c i d o m u j u j u e m o d r o s t b r e z m e j e j e a . N a j a j a n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j l j l a m e d p l a t n i c a m i k n j n j n i g . w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Vabljeni v galerijo MnZC, kjer je do 28. februarja 2025 na ogled nova občasna razstava SPOROČILNOST PLAKAT A. http://www.muzej-nz-ce.si. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedek, pradedek STANISLAV KOLMAN iz Žegra, Prevorje (21. 4. 1936–28. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi p Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO limuzin, staro 13 mesecev, prodam. Telefon 041 531-683. 659 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 655 DVE kozi, ena je mlada, prvič breja, druga je primerna za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 554-763. 656 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM CVIČEK, vrhunske kakovosti, odličnega okusa in vonja, nižjih kislin, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 301-013. p VISOK fi žol češnjevec prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 070 808-560. 664 KUPIM DOMAČI »špeh« kupim. Telefon 051 888- 809. p OSTALO PRODAM SUHA bukova drva prodam. Laško, telefon 041 537-050. 657 WAGYU, najboljša bio govedina, ugodno na- prodaj po 7 EUR/kg mesa. Telefon 041 250-812. 666 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p MOŠKI, star 40 let, iščem skromno dekle za resno zvezo. Pišite mi na e-naslov: lango- miles@gmail.com. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 19. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 12. 15.00 in 17.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Predstava za izven; ob 17.00 z obiskom dedka Mraza 17.00 Celjski dom Mali godalni in Mali pihalni orkester GŠ Celje Novoletni koncert; gostje: Otroški pevski zbor 18.00 Galerija Velenje Metafizika barve Odprtje razstave avtorja Wilhelma Heiligerja 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Božično – novoletni koncert Glasbene šole Rogaška Slatina 19.00 Titov trg Velenje Vili Resnik Koncert 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra, za gledališki abonma in izven PETEK, 20. 12. 17.00 Dvorana GŠ Risto Savin Žalec Oddelčni nastop učencev oddelka pihal in trobil 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Prilični muzikanti Koncert 18.00 Dom krajanov KS Konovo Božični koncert vokalnih skupin 18.00 Dvorana Glasbene šole Rogaška Slatina Glasbeni oder – Naših 50 let Nika Pinter, flavta 19.00 Dom Svobode Zidani Most Godba slovenskih železnic Zidani Most Božično – novoletni koncert 19.00 Velenjski grad Tišina kot pričevanje Odprtje razstave Andreje Ravnak 19.00 Titov trg Velenje Žan Serčič in zaključek projekta evropski zeleni list Koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Maria Callas Hommage Gala koncert opernih arij 19.30 Športna dvorana Planina pri Sevnici S polko in valčkom v novo leto Koncert 21.30 Max klub Velenje Kaoz in Cowboys From Hell Koncert SOBOTA, 21. 12. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pravljica za škrate V izvedbi gledališča Kukuc; sledi obisk Božička 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Južni tečaj, pingvinji raj Lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Duo Vedrina Koncert 17.00 Titov trg Velenje Zabava s čarovnikom Grego Glasbeno-čarodejska predstava 18.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Vokalna skupina ZaPet Božični koncert 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Goran Bojčevski 3. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja 19.00 Titov trg Velenje Drugo dugme Koncert 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Stolp Kristal Rogaška Slatina Firbci Koncert; vstop prost 21.00 Občinsko dvorišče Laško ZlatiRock: Utrip mladih zvezd Koncert 22.00 Max klub Velenje Na pragu jugo rock ludila Koncert skupine Yu Generacija NEDELJA, 22. 12. 10.30 Cerkev sv. Marije Magdalene Slivnica Zven decembra Koncert Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice Matej Lebič, pevski zbori in prihod Božička 17.00 Cerkev sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Mir in radost Koncert Vokalne skupine Glasovir 17.00 Titov trg Velenje Prigode polžka Petra Koncert za otroke 17.00 in 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ženske brez filtra Komedija 19.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert Simfoničnega orkestra GŠ Celje 19.00 Titov trg Velenje Zvita Feltna Koncert PONEDELJEK, 23. 12. 18.30 Dvorana GŠ Risto Savin Žalec Božični nastop učencev oddelka brenkal 20.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert Simfoničnega orkestra GŠ Celje Pravljično Celje ČETRTEK, 19. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12., večerni ogledi: 20. do 22.12. od 16.00 do 18.00 17.00 Na zvezdi Vročica Festival vročih pijač, okusov in glasbe PETEK, 20. 12. 17.00 Glavni trg Celje Odprtje pravljične dežele Z vilinskim zborom, številnimi novostmi in prihodom dobrega moža; vsak dan do 31. 12. 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Kulinarična doživetja za otroke 19.00 Celjski grad Vodenje: Izginuli dragulj Barbare Celjske 19.00 Na zvezdi Tihi disko Nadenite si slušalke in zaplešite v svojem ritmu 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko večer prazničnih ritmov na ledu Večer glasbe, veselja in prazničnega vzdušja SOBOTA, 21. 12. 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela Pravljično dogajanje; vsak dan do 31. 12. 10.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Božična matineja: Pravljične sanje Otroke čaka pravljični svet na ledu 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Glasba nadobudnih mladih umetnikov 19.00 Krekov trg Celje Trio Vivere Koncert na prostem NEDELJA, 22. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo otroških oči Ogled z lokalnim vodnikom 16.30 Mestno središče Balet v izložbi Prazne mestne izložbe bodo zapolnili liki slavnih baletnih predstav in muzikalov v izvedbi plesne šole Mojce Majcen 17.00 Slomškov trg Adventno petje Zborovske božične pesmi PONEDELJEK, 23. 12. 17.00 Mestno središče Ulična animacija: ledena poslikava obrazov 17.00 Zakladnica daril ( Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: peka piškotov z Anjo Kulinarična doživetja za otroke 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo Druge prireditve ČETRTEK, 19. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.00 do 19.00 Titov trg Velenje Vilinska dežela Čudežna bitja, čarobni svet plesa, giba in umetnosti; vsak dan do 22. 12. 16.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Druženje in prireditve za vse generacije; vsak dan do 22. 12. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Praznična pravljična joga za otroke 17.00 Osrednja knjižnica Celje Jata celjskih ptic Predstavitev tedenskih delavnic v okviru UTŽO 17.00 Knjižnica Laško Praznična pravljica z ustvarjalno delavnico 17.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Božično druženje z vinogradniki in predbožična tržnica Tudi v petek ob istem času 17.00 Titov trg Velenje Ribič Pepe Predstava za otroke 17.00 do 22.00 Zdraviliški park Laško Praznično Laško na seniku Vožnja s kočijo, glasbeni program, otroške predstave, žive jaslice …; vsak dan do 5. 1., od petka do nedelje pa od 17.00 do 22.00 18.00 Občinska knjižnica Prebold Superbožiček Animirana družinska pustolovska komedija 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod Pustim gradom Gostja klepeta Vilma Frece 19.00 Občinska knjižnica Žalec Peter Zupanc in Liu Yingying: Življenje na Kitajskem Pogovor bo vodila Andreja Hutinski PETEK, 20. 12. 16.30 Knjižnica Šentjur Praznična delavnica Lego robotike 17.00 Ulice Laškega, občinsko dvorišče Pevski pohod z lučkami 17.00 Občinsko dvorišče Laško Predbožični sejem s prihodom Božička 17.00 Dom kulture Loče Pravljična urica z ustvarjalno delavnico 17.00 Titov trg Velenje Skrivnosti Vilinske dežele Plesna predstava Pipoca academy in Plesne šole M-Dance 18.00 Zbirno mesto: restavracija Sonce Rogaška Slatina Božični pohod po Palčkovih hišicah Rogaške Slatine 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski žuri v klubu TKU Zabaval vas bo DJ Lenx; vstop prost 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 21. 12. 7.20 Stolp ljubezni Žusem Praznovanje zimskega solsticija med megaliti Žusma Meditacija, pogovor ob čaju, sprehod skozi megalite 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mustafa: Levji kralj Sinhronizirano v slovenščino 10.00 Sončni park Velenje Druženje z dedkom Mrazom na drsalkah 11.15 Dom kulture Velenje Nagajivi pingvin Sobotne praznične delavnice 15.00 Lovski dom Žusem Božični otroški pohod z lučkami na Stolp ljubezni 16.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Slovo staremu letu z bogatim programom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Nepričakovan božič Družinska komedija NEDELJA, 22. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Dolinjska bajka, družinska delavnica 16.30 Dom Svobode Zidani Most Obdarovanje otrok iz KS Zidani Most 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami PONEDELJEK, 23. 12. 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob Dnevu samostojnosti in enotnosti Glasbeno druženje s Saro Lamprečnik Dobrodelne prireditve SOBOTA, 21. 12. 9.00 Knjižnica Velenje Klic iz omare v sodelovanju z Rotary klubom Velenje Dobrodelni bazar in sejem igrač Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. 2025 Galerija Velenje: Metafizika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 31. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kapela: Jasli- ce; do 6. 1. 2025; Atrij: razsta- va ob 30. obletnici Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva; do 31. 12., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 6. 1. 2025; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 12. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, razsta- va ob 110. obletnici konca 1. sve- tovne vojne, do 31. 12. DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA NT&RC V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV: v torek, 24. decembra 2024, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 12. ure; v petek, 27. decembra 2024, bo oglasni oddelek ZAPRT. Osmrtnice za Radio Celje lahko v času od srede, 25. decembra, do nedelje, 29. decembra 2024, oddate na e-naslov: osmrtnice@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5 1, 19. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav nad nami spiš, v naših srcih za vedno živiš. V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil naš dragi ate FRANC ŠKORJA iz Marija Gradca, Laško (27. 1. 1939–17. 12. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Njegovi L 38 Smrti Celje Umrli so: Milan MILJEVIĆ iz Celja, 91 let, Ana ŽAGAR iz Gorice pri Šmartnem, 91 let, Jožef ŽNIDAR iz Rup, 68 let, Janez INKRET iz Celja, 90 let, Stanislav VORŠNIK iz Celja, 79 let, Nada STERLE iz Štor, 92 let, Martin COKAN iz Do- brove, 78 let, Vojko KALAN iz Prebolda, 67 let, Milenko ŠIMEK iz Studenc, 69 let, Ivan VIHER iz Velenja, 75 let, An- ton PODPEČAN iz Rimskih Toplic, 68 let, Doran PAVLIČ iz Celja, 52 let, Mihael KVEN- DERC iz Celja, 89 let, Cvetka PLANKO iz Gorice pri Slivni- ci, 68 let, Rajko DOLEŽAL iz Celja, 96 let. Žalec Umrli so: Angela VESOLAK iz Grajske vasi, 93 let, Anton KLEVŽE iz Spodnjih Grušo- velj, 73 let, Darja JEVŠOVAR iz Zabukovice, 60 let, Jurij NOVAK z Vranskega, 82 let. Laško Umrli so: Janez VIDIC iz Male Breze, 85 let, Simon URBANC iz Laškega, 46 let, Ludvik TOVORNIK iz Zida- nega Mosta, 77 let, Rudolf AVSEC iz Rimskih Toplic, 90 let, Franc RUPNIK iz Dramelj, 78 let, Teodora KENDA iz Žal- ca, 94 let, Frančiška VOLAV- ŠEK iz Liboj, 89 let. Velenje Umrli sta: Marta LUBEJ iz Velenja, 77 let, Jadranka PRA- UNSEIS iz Velenja, 60 let. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL meriva 1,6 bencin, letnik 2006, z vso opremo, izredno ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 658 STROJI PRODAM SEKULAR s koritom za žaganje »klaftrskih« drv in mešalec za beton prodam. Telefon 031 340-695. 665 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p STANOVANJE NAJAMEM ENOINPOLSOBNO stanovanje ali zatočišče, v mirni okolici Žalca ali Celja, nujno naja- mem. Telefon 070 883-423. 663 POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i V k n j n j n i g a h s e s k r i v a j a j a o z a k l a d i s v e t a , v k n j n j n i ž n i c i d o m u j u j u e m o d r o s t b r e z m e j e j e a . N a j a j a n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j l j l a m e d p l a t n i c a m i k n j n j n i g . w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Vabljeni v galerijo MnZC, kjer je do 28. februarja 2025 na ogled nova občasna razstava SPOROČILNOST PLAKAT A. http://www.muzej-nz-ce.si. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedek, pradedek STANISLAV KOLMAN iz Žegra, Prevorje (21. 4. 1936–28. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi p Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO limuzin, staro 13 mesecev, prodam. Telefon 041 531-683. 659 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 655 DVE kozi, ena je mlada, prvič breja, druga je primerna za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 554-763. 656 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM CVIČEK, vrhunske kakovosti, odličnega okusa in vonja, nižjih kislin, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 301-013. p VISOK fi žol češnjevec prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 070 808-560. 664 KUPIM DOMAČI »špeh« kupim. Telefon 051 888- 809. p OSTALO PRODAM SUHA bukova drva prodam. Laško, telefon 041 537-050. 657 WAGYU, najboljša bio govedina, ugodno na- prodaj po 7 EUR/kg mesa. Telefon 041 250-812. 666 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p MOŠKI, star 40 let, iščem skromno dekle za resno zvezo. Pišite mi na e-naslov: lango- miles@gmail.com. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5 1, 19. december 2024 NJENIH 90 POMLADI Celjska tržnica Branjevka Marija praznovala 90. rojstni dan Na celjski mestni tržnici je minulo soboto vladalo po- sebno vzdušje. Prijazni pozdravi, smeh in stiski rok so se nizali okoli stojnic, kjer je slavljenka Marija, po domače Marica, najverjetneje najstarejša branjevka tržnice, pra- znovala 90. rojstni dan. Okrogli jubilej je sprejela obkro- žena z zvestimi kupci, prijatelji in obiskovalci, ki jo štejejo za srce tržnice. Družina Hribernik, ki prihaja iz okolice Ponikve, ji je priredila pravo zabavo, saj so poleg odlične domače hrane in pijače njeni najbližji poskrbeli tudi za glasbo. Gospa Marica že več kot 60 let trikrat na teden prihaja prodajat svoje domače pridelke in s tem ustvarja nepogrešljiv del tržničnega utripa. Na njenem stojalu se šibijo košare sveže zelenjave, od hrustljave solate, korenja, česna in čebule do dišečih Matija Kovač, župan Mestne občine Celje Naj bo srečno! V prazničnih dneh mislimo na vse lepo, kar nam je prineslo leto v odhajanju, bodimo z ljudmi, ki dajejo utrip našim srcem. Novo leto naj prinese navdihujoča spoznanja, prijetna druženja, novo znanje in pogum. Naj prinese trdno zdravje, iskreno veselje in spodbudne uspehe. začimb in čudovitih buč ho- kaido. Vsakič, ko se pripelje v Celje, s seboj vzame tudi rožice – bodisi svež cvetlični šopek bodisi izbrano suho cvetje, ki s svojo barvitostjo popestri stojnico. »Vedno pravim, da morajo rožice biti. Lepše je za dušo in oko,« rada doda z nasmehom. Sin je njena desna roka Že vsaj 30 let ji trdno ob strani stoji sin Anton, ki ga vsi poznajo kot Tonija. Je ne- pogrešljiva desna roka, ki se je že zdavnaj vživel v ta družin- ski vsakdan. Ko je bila Marica pred nekaj časa zaradi bolezni odsotna, so ga kupci spraše- vali, kje je mama. »Ljudje so navajeni nanjo, na njeno dobro voljo in prijazno bese- do. Brez nje tukaj ni enako,« pove Toni z iskreno toplino, jo prime pod roko in zavrti tam med stojnicami, kjer igra har- monika v družbi trombona. Ob svojem prazniku Marica ni skrivala veselja. Skoraj vsak mimoidoči ji je voščil, prinesel rožico ali ji le prijazno stisnil roko. »Še nikoli se z mano ni želelo fotografirati toliko ljudi kot danes. Vsi mi tiščijo tele- fone v obraz in fotografirajo in fotografirajo,« se je pošali- la slavljenka, ki ima izjemen smisel za humor. Priznala je, da ni vedela, da je tako lepa, da jo vsi želijo imeti na tele- fonu. Rada je med ljudmi »Dokler imamo drug dru- gega, ljudi, ki nas obkrožajo, smo bogati,« z modrostjo svo- jih let pove Marica. To boga- stvo jo spremlja vse življenje in ji daje moč, da vsak dan pride med ljudi, ki so postali del njene družine. Marica ni le branjevka; je simbol vztrajnosti, topline in povezovanja. S svojim delom in prisotnostjo je skozi dese- tletja spletla nešteto vezi, za- radi katerih je celjska tržnica boljši kraj. Njeno življenje je preprost, a mogočen opomin, da je bogastvo v majhnih stva- reh in medsebojnih odnosih. In prav te je Marica v soboto številnim podarila – s svojim nasmehom, svojo preprosto- stjo in svojo izjemno zgodbo. Foto: AK Marica Hribernik je častitljivi jubilej praznovala v družbi sina Tonija in drugih sorodnikov. Voščil ji je tudi celjski župan Matija Kovač. ANJA KOVAČIČ Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 51/ Leto 79 / Celje, 19. december 2024 Str. 26-27 Str. 25 Str. 24 Konec leta je čas za praznovanja, veselje, dobro voljo in seveda tudi za obdarovanje. V tem času naj- mlajši in tisti malo starejši decembrskim dobrim možem pišejo pisma, v katerih jih prosijo za stvari, ki si jih želijo. Zato so različne organizacije pripravi- le nabiralnike, v katere je lahko kdorkoli oddal svoje pismo Božičku. Nekatere občine so se pridružile tudi vseslovenskemu projektu Božičkovih nabiralnikov, iz katerih bodo organizatorji pisma jutri odnesli na sever Evrope, na Laponsko, kjer prebiva Božiček. Nabiralnik za pisma Božičku so pripravili tudi v Hiši generacij Laško, v Šentjurju je poleg nabiralnika imel kar svojo pisarno. JANŽE FRIC Vse več Božičkovih nabiralnikov, v Šentjurju celo Božičkova pisarna Zbirali pisma velikih in malih otrok Veliki rdeči nabiralniki, v katere so lahko otroci oddali svoja pisma Božičku, so pri nas bili v Šoštanju, Braslov- čah, Preboldu, Žalcu, Vojni- ku, na Vranskem in Rogli. Gre za projekt, katerega sta pred šestimi leti začela Boja- na Ksela Rose in njen mož Donald Rose. Božičkov nabiralnik Pisma, ki jih v teh nabiral- nikih zbereta, po koncu akci- je z družino in s spremstvom odneseta Božičku, avtorji pi- sem pa dobijo potrdilo, da jih je Božiček res dobil. »Lani smo na Laponsko nesli malo več kot šest tisoč pisem, pri- čakujem, da bo število letos podobno,« je povedal Donald Rose. Pisma odpre Božiček, a otro- ci so z zakoncema Rose tudi delili, kaj so pisali Božičku. »Načeloma ne pišejo za mate- rialne stvari, saj za to v večini tako ali tako poskrbimo že starši. Ena deklica na primer je tako v pismo napisala, da Božička le pozdravlja in mu sporoča, da ga ima rada,« je dodal Rose. Nabiralnik tudi v Laškem Do 15. decembra je lahko vsakdo pisal Božičku, lahko so mu tudi kaj narisali in pi- Pretekli petek sta Šentjur obiska- la gospod in gospa Božiček. Božičkov nabiralnik je bil tudi pred Hišo generacij na Savinjskem na- brežju v Laškem. Za otroke so pripravili tudi zabavni program. Pred Božičkovo pisarno je tudi prav posebna po- barvanka. smo oddali v nabiralnik, ki so ga postavili pred Hišo gene- racij Laško. Kot je povedala Petra Kolšek, je vsako pismo moralo biti opremljeno z na- slovom, saj bodo vsi dobili tudi osebni in edinstven Božičkov odgovor, poleg tega še manj- šo pozornost. Kot je še dodala Kolškova, otroci niso pisali le lahkotnih pisem, ampak so zaupali tudi skrbi, ki jim jih povzročajo trenutne razmere v svetu, predvsem vojne. Pisarna v Šentjurju Pretekli petek sta gospod in gospa Božiček obiskala tudi Božičkovo pisarno v Šentjur- ju, kjer je vse prav tako čakal nabiralnik, v katerega so lah- ko oddali svoja pisma. V petek sta Božičkova pripeljala tudi škrate, ki so zabavali male in velike otroke. Pisarna je sicer odprta vsak dan od 6. decem- bra, vrata bo zaprla v začetku naslednjega leta, 6. januarja. Foto: Nik Jarh Praznična pravljica v Laškem Plavajoči venčki na Dobrni Božični Vojnik odprl svoja vrata Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5 1, 19. december 2024 NJENIH 90 POMLADI Celjska tržnica Branjevka Marija praznovala 90. rojstni dan Na celjski mestni tržnici je minulo soboto vladalo po- sebno vzdušje. Prijazni pozdravi, smeh in stiski rok so se nizali okoli stojnic, kjer je slavljenka Marija, po domače Marica, najverjetneje najstarejša branjevka tržnice, pra- znovala 90. rojstni dan. Okrogli jubilej je sprejela obkro- žena z zvestimi kupci, prijatelji in obiskovalci, ki jo štejejo za srce tržnice. Družina Hribernik, ki prihaja iz okolice Ponikve, ji je priredila pravo zabavo, saj so poleg odlične domače hrane in pijače njeni najbližji poskrbeli tudi za glasbo. Gospa Marica že več kot 60 let trikrat na teden prihaja prodajat svoje domače pridelke in s tem ustvarja nepogrešljiv del tržničnega utripa. Na njenem stojalu se šibijo košare sveže zelenjave, od hrustljave solate, korenja, česna in čebule do dišečih Matija Kovač, župan Mestne občine Celje Naj bo srečno! V prazničnih dneh mislimo na vse lepo, kar nam je prineslo leto v odhajanju, bodimo z ljudmi, ki dajejo utrip našim srcem. Novo leto naj prinese navdihujoča spoznanja, prijetna druženja, novo znanje in pogum. Naj prinese trdno zdravje, iskreno veselje in spodbudne uspehe. začimb in čudovitih buč ho- kaido. Vsakič, ko se pripelje v Celje, s seboj vzame tudi rožice – bodisi svež cvetlični šopek bodisi izbrano suho cvetje, ki s svojo barvitostjo popestri stojnico. »Vedno pravim, da morajo rožice biti. Lepše je za dušo in oko,« rada doda z nasmehom. Sin je njena desna roka Že vsaj 30 let ji trdno ob strani stoji sin Anton, ki ga vsi poznajo kot Tonija. Je ne- pogrešljiva desna roka, ki se je že zdavnaj vživel v ta družin- ski vsakdan. Ko je bila Marica pred nekaj časa zaradi bolezni odsotna, so ga kupci spraše- vali, kje je mama. »Ljudje so navajeni nanjo, na njeno dobro voljo in prijazno bese- do. Brez nje tukaj ni enako,« pove Toni z iskreno toplino, jo prime pod roko in zavrti tam med stojnicami, kjer igra har- monika v družbi trombona. Ob svojem prazniku Marica ni skrivala veselja. Skoraj vsak mimoidoči ji je voščil, prinesel rožico ali ji le prijazno stisnil roko. »Še nikoli se z mano ni želelo fotografirati toliko ljudi kot danes. Vsi mi tiščijo tele- fone v obraz in fotografirajo in fotografirajo,« se je pošali- la slavljenka, ki ima izjemen smisel za humor. Priznala je, da ni vedela, da je tako lepa, da jo vsi želijo imeti na tele- fonu. Rada je med ljudmi »Dokler imamo drug dru- gega, ljudi, ki nas obkrožajo, smo bogati,« z modrostjo svo- jih let pove Marica. To boga- stvo jo spremlja vse življenje in ji daje moč, da vsak dan pride med ljudi, ki so postali del njene družine. Marica ni le branjevka; je simbol vztrajnosti, topline in povezovanja. S svojim delom in prisotnostjo je skozi dese- tletja spletla nešteto vezi, za- radi katerih je celjska tržnica boljši kraj. Njeno življenje je preprost, a mogočen opomin, da je bogastvo v majhnih stva- reh in medsebojnih odnosih. In prav te je Marica v soboto številnim podarila – s svojim nasmehom, svojo preprosto- stjo in svojo izjemno zgodbo. Foto: AK Marica Hribernik je častitljivi jubilej praznovala v družbi sina Tonija in drugih sorodnikov. Voščil ji je tudi celjski župan Matija Kovač. ANJA KOVAČIČ Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 51/ Leto 79 / Celje, 19. december 2024 Str. 26-27 Str. 25 Str. 24 Konec leta je čas za praznovanja, veselje, dobro voljo in seveda tudi za obdarovanje. V tem času naj- mlajši in tisti malo starejši decembrskim dobrim možem pišejo pisma, v katerih jih prosijo za stvari, ki si jih želijo. Zato so različne organizacije pripravi- le nabiralnike, v katere je lahko kdorkoli oddal svoje pismo Božičku. Nekatere občine so se pridružile tudi vseslovenskemu projektu Božičkovih nabiralnikov, iz katerih bodo organizatorji pisma jutri odnesli na sever Evrope, na Laponsko, kjer prebiva Božiček. Nabiralnik za pisma Božičku so pripravili tudi v Hiši generacij Laško, v Šentjurju je poleg nabiralnika imel kar svojo pisarno. JANŽE FRIC Vse več Božičkovih nabiralnikov, v Šentjurju celo Božičkova pisarna Zbirali pisma velikih in malih otrok Veliki rdeči nabiralniki, v katere so lahko otroci oddali svoja pisma Božičku, so pri nas bili v Šoštanju, Braslov- čah, Preboldu, Žalcu, Vojni- ku, na Vranskem in Rogli. Gre za projekt, katerega sta pred šestimi leti začela Boja- na Ksela Rose in njen mož Donald Rose. Božičkov nabiralnik Pisma, ki jih v teh nabiral- nikih zbereta, po koncu akci- je z družino in s spremstvom odneseta Božičku, avtorji pi- sem pa dobijo potrdilo, da jih je Božiček res dobil. »Lani smo na Laponsko nesli malo več kot šest tisoč pisem, pri- čakujem, da bo število letos podobno,« je povedal Donald Rose. Pisma odpre Božiček, a otro- ci so z zakoncema Rose tudi delili, kaj so pisali Božičku. »Načeloma ne pišejo za mate- rialne stvari, saj za to v večini tako ali tako poskrbimo že starši. Ena deklica na primer je tako v pismo napisala, da Božička le pozdravlja in mu sporoča, da ga ima rada,« je dodal Rose. Nabiralnik tudi v Laškem Do 15. decembra je lahko vsakdo pisal Božičku, lahko so mu tudi kaj narisali in pi- Pretekli petek sta Šentjur obiska- la gospod in gospa Božiček. Božičkov nabiralnik je bil tudi pred Hišo generacij na Savinjskem na- brežju v Laškem. Za otroke so pripravili tudi zabavni program. Pred Božičkovo pisarno je tudi prav posebna po- barvanka. smo oddali v nabiralnik, ki so ga postavili pred Hišo gene- racij Laško. Kot je povedala Petra Kolšek, je vsako pismo moralo biti opremljeno z na- slovom, saj bodo vsi dobili tudi osebni in edinstven Božičkov odgovor, poleg tega še manj- šo pozornost. Kot je še dodala Kolškova, otroci niso pisali le lahkotnih pisem, ampak so zaupali tudi skrbi, ki jim jih povzročajo trenutne razmere v svetu, predvsem vojne. Pisarna v Šentjurju Pretekli petek sta gospod in gospa Božiček obiskala tudi Božičkovo pisarno v Šentjur- ju, kjer je vse prav tako čakal nabiralnik, v katerega so lah- ko oddali svoja pisma. V petek sta Božičkova pripeljala tudi škrate, ki so zabavali male in velike otroke. Pisarna je sicer odprta vsak dan od 6. decem- bra, vrata bo zaprla v začetku naslednjega leta, 6. januarja. Foto: Nik Jarh Praznična pravljica v Laškem Plavajoči venčki na Dobrni Božični Vojnik odprl svoja vrata Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 5 1, 19. december 2024 INTERVJU S sproščenostjo in z dobro voljo briše stereotipe, da so ravnatelji strogi in resni. Kot pravijo otroci in njihovi starši, se njegov značaj odraža v prijetnem vzdušju v šoli in vrtcu. »Učenci so me enkrat vprašali, kaj je moj sanjski poklic, in sem jim odgovoril, da ga že opravljam, saj me delo z otroki res veseli,« pravi Jože Školc, po izobrazbi zgodovinar, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje Waldorfske šole in vrtca Savinja, ustanove, ki v ospredje postavlja celostni razvoj otroka. »Waldorfska pedagogika spodbuja učenje z izkušnjami, povezanost z naravo in družbo, razvijanje empatije in socialnih veščin ter vzgojo za svobodno mišljenje,« poudarja oče štiriletne deklice, ki prav tako obiskuje waldorfski vrtec. BARBARA FURMAN Jože Školc, ravnatelj Waldorfske šole in vrtca Savinja Šola, ki išče in spodbuja otrokove talente Prve delovne izkušnje je Jože Školc prido- bival kot dijak med opravljanjem počitniške- ga dela v Gorenju in Rudniku Velenje. Tudi med študijem zgodovine se je lotil različnih priložnostnih del. Tako je pridobil številne izkušnje, ki mu, kot pravi, koristijo še danes. Kot učitelj se je v razredu prvič znašel med pedagoško prakso, saj je bila predpogoj za pridobitev strokovnega naziva. Sočasno je opravljal triletno izobraževanje za waldorf- skega učitelja. Pred enajstimi leti je postal ra- zrednik tretji generaciji učencev Waldorfske šole Savinja. Poučevati ste začeli, ko se je šola iz Me- dloga preselila Žalec, v isti stavbi je prosto- re dobil tudi vrtec. Prva leta poučevanja so bila čudovita, poudarjate. »Človek je bitje srca, uma in telesa. Za njegov optimalen razvoj je treba nagovarjati vse tri elemente. Naš učni načrt je narejen tako, da nagovarjamo otrokovo voljo, ki je najmočnejša, če pride iz njegove notranjosti.« »Starši nam pogosto pomagajo pri organizaciji najrazličnejših dogodkov. Neizmerno hvaležni smo jim, ker veliko truda in časa vložijo v šolsko skupnost.« Razrednik v waldorfski šoli je otrokom drugi oče ali druga mati, saj jih vodi skozi proces poučevanja od prvega do devetega razreda. V tem času se splete močna pove- zanost. Rastemo drug z drugim in z vsemi izzivi, ki jih prinese osnovnošolsko obdo- bje. Ko nas je leta 2020 presenetil covid, se je naša vez zrahljala, saj smo bili ločeni. V tistem letu sem prevzel še vlogo pomočnika ravnatelja in opravljal dvojno delo, kar je bilo naporno. Leta 2022 sem sodelovanje s tedanjo generacijo učencev končal na naj- boljši možen način, saj smo se odpravili na nepozabno enajstdnevno potovanje po Ita- liji. Učenci se ga še danes radi spominjajo. Isto leto sem prevzel ravnateljsko mesto v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja. Kam segajo začetki waldorfske pedago- gike in kaj je njeno osnovno poslanstvo? Waldorfska šola se je porodila iz prijatelj- stva med Rudolfom Steinerjem, ki se je rodil na Hrvaškem in se je kasneje preselil v Nem- čijo, ter lastnikom tovarne cigaret Waldorf- -Astoria Emilom Moltom. Otroci zaposlenih so bili večino časa prepuščeni sami sebi, zato je Emil spodbudil Steinerja, da je 1919 usta- novil prvo šolo Steiner-Waldorf v Stuttgartu. V njej je omogočil otrokom neodvisno raz- mišljanje, ustvarjalnost in odgovornost do posameznika in družbe nasploh. V ospred- ju waldorfske pedagogike so celostni razvoj otroka, spodbujanje učenja z izkušnjami, povezanost z naravo in družbo, razvijanje empatije in socialnih veščin ter vzgoja za svobodno mišljenje. Tako se ne krepi le otrokov um, ampak sko- zi umetnost tudi njegovo srce ter z gibanjem in opravljanjem ročnih del tudi njegova volja. Šolski koledar imate razdeljen v epohe, kar pomeni, da se otroci nekaj tednov učijo le eno snov. In potem snovi prepletate. Je učinkovitost učenja zaradi tega boljša? Zagotovo. En predmet poučujemo tri ali štiri tedne v sklopu ene epohe. Ko se konča, obravnavani predmet povežemo z drugim predmetom in tako se učna snov prepleta in dopolnjuje na različnih področjih. Waldorf- ska šola ima v urniku glavne ure, ki trajajo 120 minut. Glavna ura vsebuje jutranji poz- drav, ritmična dela, ponovitev snovi prejšnje- ga dne ter osvajanje in utrjevanje nove snovi. Glavno uro končamo z branjem zgodbe, ki je primerna starosti otrok. Pri učenju prav tako upoštevamo ritem dneva in noči s tako ime- novanim tridnevnim ciklusom. Otroci prvi dan spoznajo snov, drugi dan jo ponovijo in tretji dan utrdijo. Tako vsrkajo najpomemb- nejše informacije in najbolj koristno znanje. Od prvega razreda se učijo dva tuja jezika s pomočjo petja in recitacij. Slišala sem, da so si učenke devetih razre- dov same sešile obleko za valeto. Seveda. A ne le obleke, veliko otrok si je spletlo puloverje, kape ali nogavice Za kre- pitev otrokove volje so v urnik vključena ročna dela. V devetih letih šolanja se učenci spoznajo s kvačkanjem, šivanjem, pletenjem, polstenjem in krojenjem. Vsako leto naredijo izdelke, ki jih potem tudi uporabljajo. Zelo priljubljena je šola v naravi, ki jo od četrtega razreda organiziramo dvakrat na leto. Na pa- stirskih dnevih učenci spoznavajo življenje na kmetiji, se odpravijo na pohod od Slavnika do Strunjana, tudi čez Pohorje, veslajo po Kol- pi, jadrajo po morju, tekajo na smučeh. Prav tako se povzpnejo na Krn in v enem dnevu prehodijo pot od Krnskih jezer do Komne z nahrbtniki na ramenih. Posebnost naše šole so tudi projektne naloge devetošolcev, v kate- rih se lotevajo različnih tem in jih predstavijo širši javnosti. Kakšnih? Devetošolka si je za temo izbrala sanjsko poroko. Sešila si je poročno obleko in spe- kla torto. Druga je napisala knjigo o zdravih sladicah brez sladkorja. Fantje se večinoma odločajo za gradnje rastlinjakov ali preure- ditve rabljenih avtomobilov. Bolj umetniško Obožuje potovanja, spoznavanje novih kultur in ljudi, pravi. Njegova osnovnošolska leta je zaznamovala izjemna učiteljica zgodovine in geografije, pravi. Pri otroku iščejo talente in jih razvijajo, poudarja. Posebnih pogojev za vpis v waldorfski vrtec in šolo ni. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5 1, 19. december 2024 INTERVJU navdahnjeni se predstavijo z avtorskimi sklad- bami na klavirju ali harmoniki, nekateri s ple- som. Tako pri mladih prepoznavamo talente in jih spodbujamo, naj jih razvijajo. Zanimivo se mi zdi, da jih začnete ocenje- vati šele v sedmem razredu. Zakaj? Zato, ker učencev ne želimo spodbujati k tekmovalnosti. Do sedmega razreda tako niso obremenjeni z ocenami in lahko sproščeno sledijo pouku. Posebnost naše šole je tudi, da učenci nimajo učbenikov. Ustvarjajo svoje zvezke, ki so unikatni učbeniki, iz katerih se učijo. V devetem razredu imajo nekateri tako čudovite zvezke, da so prava umetnina. Vodilo waldorfske pedagogike je torej ce- losten pogled na človeka? Tako je. Človek je namreč bitje srca, uma in telesa. Za njegov optimalen razvoj je treba nagovarjati vse tri elemente. To pomeni, da je naš učni načrt narejen tako, da s pomočjo evritmije, športnih iger, šole v naravi in ročnih del nagovarjamo otrokovo voljo, ki je najmoč- nejša, če pride iz človekove notranjosti. Omo- gočamo jim razvijanje domišljije in empatije do sočloveka. Prav tako jim zagotavljamo po- goje za razvoj razuma. Zelo pomembno je, da otroci na neki stopnji razvoja dobijo primerno snov, zato se naš učni načrt razlikuje od učne- ga načrta v državnih šolah. V nižjih razredih je zelo pomembno izkustveno učenje, da otroci doživijo in spoznajo stvari, o katerih se učijo. Ste v vaši šoli in vrtcu zadovoljni s pogoji dela? Zadovoljni smo. A to ne pomeni, da si ne že- limo še boljših pogojev. Prostori našega vrtca in šole so v isti stavbi, kot je Ljudska univerza Žalec. Želimo si biti bližje naravi, saj bi tako lahko več pouka izvajali v njej. V šoli ste učencem prepovedali uporabo pametnih telefonov. Ste naleteli na odpor pri otrocih ali njihovih starših? Sodobne tehnologije imajo pozitivne in ne- gativne plati. Opažali smo, da so tisti učenci, ki pogosto uporabljajo pametni telefon, bolj razdražljivi. Njihovo razpoloženje je pogoste- je nihalo, ker so nenehno potrebovali zuna- nje dražljaje, Njihova osredotočenost je bila slaba. Zato smo z letošnjim šolskim letom prepovedali uporabo pametnih telefonov v šoli. Starše smo pozvali, naj nam pri teh pri- zadevanjih pomagajo. S številnimi predavanji smo jih osveščali o negativnih posledicah pre- komerne rabe sodobnih tehnologij. S starši učencev tudi sicer dobro sodelujemo. Zave- damo se, kako pomembno je, da je vez med starši, učenci in učitelji trdna in da temelji na zaupanju. Starši nam pogosto pomagajo pri organizaciji najrazličnejših dogodkov. Neiz- Vodenje šole je, poudarja, pred dvema letoma prevzel z jasno vizijo. »Posebnost naše šole je tudi, da učenci nimajo učbenikov. Ustvarjajo svoje zvezke, ki so unikatni učbeniki. V devetem razredu imajo nekateri tako čudovite zvezke, da so prava umetnina.« »Hči ima doma svoj majhen vrt, na katerem posadi kakšno rastlino in potem opazuje njeno rast.« »V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geogra je Jožica Kukovič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Zaradi nje sem sem odločil za študij zgodovine.« Vodenje šole je, poudarja, pred dvema letoma prevzel z jasno vizijo. »V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geogra je Jožica Kukovič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Zaradi nje sem sem odločil za študij zgodovine.« tudi malico in kosilo. Glavnino denarja za delovanje šole zagotovi država? Ministrstvo za šolstvo fi nancira izvajanje obveznih predmetov, ki jih imajo tudi v dr- žavnih šolah. Jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk ter popoldansko varstvo pa država sofi nancirani v višini 85 odstotkov. Starši s šolninami zagotovijo denar za izvaja- nje pouka ročnih del, dodatnega tujega jezika, evritmije in lesoreza. Se zanimanje za vpis povečuje? Zadnja leta je bolj ali manj enak. Trenutno je v naš vrtec vpisanih 19 otrok, v šolo pa 140 učencev. Vsako leto se jih v prvi razred vpiše nih pomembnih dogodkih, čeprav je ob mojem natrpanemu urniku to naporno. Trudim se po najboljših močeh. Biti ravnatelj in hkrati tudi razrednik je izziv, ki predstavlja veliko stresa. In kako se ga otresete? Najraje se sproščam z umetniškim udejstvo- vanjem. V preteklosti sem bil član gledališke- ga društva v Velenju, nekaj časa sem prepeval v pevskem zboru. Pripravil sem tudi nekaj predstav kamišibaja. Zadnje čase najbolj uži- vam ob igranju na klavir in na potovanjih. Spoznavanje novih dežel, kultur in ljudi širi moja obzorja. Tudi hčerki želim pokazati vse lepote sveta. Veseli me, da jih že zdaj spreje- ma z velikim navdušenjem. Kako je minevalo vaše otroštvo? Odraščali ste brez očeta. Bilo je polno dogodivščin. Plezali smo po drevesih, raziskovali okolico, se podili za žogo na dvorišču pred blokom in s svojim kričanjem in smehom zbujali soseda, ki je delal v nočni izmeni. (smeh) Domov smo hodili samo jest in spat. Drugače je naša družina štela sedem članov, med njimi pet nadebudnih otrok. Vzgajali sta nas mati ter stara mati. Očeta se ne spomnim, saj smo se iz Italije, kjer smo živeli nekaj časa, hitro preselili v Slovenijo. Očeta nisem preveč pogrešal, saj sem bil zelo navezan na svojo staro mamo, ki mi je nekako predstavljala moško fi guro v naši družini. Dru- gačnega mišljenja sta mlajši sestri, ki sta mamo večkrat vprašali, kje je oče. A ona o tem ni želela veliko govoriti, saj, kolikor smo izvedeli pozneje, ni bila najbolj srečna z njim. Danes se s sorojenci zelo dobro razumemo in večkrat srečamo na družinskih srečanjih. Svojega osnovnošolskega obdobja se spo- minjate po prav posebni učiteljici, pravite. V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geografi je Jožica Kuko- vič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Njeno pripovedovanje, pomešano s humorjem, me je tako navduše- valo, da sem se odločil za študij zgodovine. Poleg tega je bila še posebej prijazna do nas, Školcev. Kasneje sem izvedel, da sta bili z mojo mamo sošolki v osnovni šoli. Foto: Nik Jarh merno hvaležni smo jim, ker veliko truda in časa vložijo v šolsko skupnost. V šoli organizirate tudi starševske večere. Čemu so namenjeni? Na teh srečanjih staršem podrobneje pred- stavimo posebnosti waldorfske pedagogike. Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni z našim načinom poučevanja. Na razredni stopnji je še posebej pomembno, da razre- dnik seznani starše s posebnostmi otrokovega razvoja v nekem starostnem obdobju. Tako lažje razumejo njegovo vedenje, ki se v od- raščajočih letih zelo spreminja. Koliko je waldorfskih šol pri nas in po svetu? Sodelujete? Danes je v svetu več kot 1.200 waldorfskih šol, največ v Nemčiji, Združenih državah Amerike, Romuniji, na Nizozemskem in Ma- džarskem V Sloveniji jih je trenutno osem, in sicer v Žalcu, Ljubljani, Naklem, Ajdovščini, Šmarjeti, Murski Soboti, Mariboru in Kurešč- ku. S tujimi waldorfskimi šolami sodelujemo tako, da gremo k njim hospitirat. Obiskali smo že številne waldorfske šole v Nemčiji, Avstriji, na Slovaškem in Hrvaškem. Vsako leto se otroci iz različnih waldorfskih šol dru- žijo v šoli v naravi in na olimpijskih igrah v Škofl jah pri Škocjanskih jamah. Na spletni strani vaše šole je navedeno, da šolnina znaša 165 evrov, starši plačajo približno 14, odvisno od tega, kako številna je generacija. Pri nas je vpisni postopek tak, da imamo od oktobra vsak mesec predavanje za starše novincev. Sicer pa posebnih vpisnih pogojev nimamo. Vsak otrok je pri nas do- brodošel. Približno dve leti ste v vlogi ravnatelja. To ni dolgo obdobje, a vendar, kaj štejete za svoj dosedanji največji uspeh? Zame je velik uspeh že to, da se nekdanji učenci radi vračajo na obisk. To pomeni, da so se v našem šolskem okolju dobro počutili. Kot ravnatelj si prizadevam tudi za dobro sodelo- vanje z občinami, od koder prihajajo otroci, a tudi z različnimi ustanovami in društvi v lo- kalni skupnosti. Vesel sem, da nas druge šole ne vidijo več kot konkurenco, ampak si želijo več sodelovanja z nami na vseh področjih. Ste oče štiriletne hčerke. Na kaj ste naj- bolj pozorni pri njeni vzgoji? Menim, da je pri vzgoji najbolj pomembno, da je otrok slišan in da se razvija zdravo, tako umsko, čustveno kot tudi telesno. Vse to, kar zagovarja waldorfska pedagogika, izvajam tudi doma. S partnerko ji pogosto bereva pravljice, da razvija domišljijo. Zelo radi prepevamo, ple- šemo, rišemo. Živimo poleg gozda, zato gremo večkrat v naravo, kjer včasih srečamo kakšno gozdno žival. Doma imamo mačko, ki jo ima hči zelo rada in tako razvija empatijo do živali. Pomembno je tudi, da je otrok vključen v domača delovna opravila, kot so priprava kosila, večer- je, čiščenje stanovanja, opravljanje dela na vrtu. Hči ima svoj majhen vrt, na kate- rem posadi kakšno rastlino in potem opazuje njeno rast. Zelo veliko mi po- meni, da sem ob njej pri vseh nje- Njegova štiriletna hči obiskuje waldorfski vrtec. Prizadeva si, da je vzdušje v šoli sproščeno in ustvarjalno. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5 1, 19. december 2024 INTERVJU navdahnjeni se predstavijo z avtorskimi sklad- bami na klavirju ali harmoniki, nekateri s ple- som. Tako pri mladih prepoznavamo talente in jih spodbujamo, naj jih razvijajo. Zanimivo se mi zdi, da jih začnete ocenje- vati šele v sedmem razredu. Zakaj? Zato, ker učencev ne želimo spodbujati k tekmovalnosti. Do sedmega razreda tako niso obremenjeni z ocenami in lahko sproščeno sledijo pouku. Posebnost naše šole je tudi, da učenci nimajo učbenikov. Ustvarjajo svoje zvezke, ki so unikatni učbeniki, iz katerih se učijo. V devetem razredu imajo nekateri tako čudovite zvezke, da so prava umetnina. Vodilo waldorfske pedagogike je torej ce- losten pogled na človeka? Tako je. Človek je namreč bitje srca, uma in telesa. Za njegov optimalen razvoj je treba nagovarjati vse tri elemente. To pomeni, da je naš učni načrt narejen tako, da s pomočjo evritmije, športnih iger, šole v naravi in ročnih del nagovarjamo otrokovo voljo, ki je najmoč- nejša, če pride iz človekove notranjosti. Omo- gočamo jim razvijanje domišljije in empatije do sočloveka. Prav tako jim zagotavljamo po- goje za razvoj razuma. Zelo pomembno je, da otroci na neki stopnji razvoja dobijo primerno snov, zato se naš učni načrt razlikuje od učne- ga načrta v državnih šolah. V nižjih razredih je zelo pomembno izkustveno učenje, da otroci doživijo in spoznajo stvari, o katerih se učijo. Ste v vaši šoli in vrtcu zadovoljni s pogoji dela? Zadovoljni smo. A to ne pomeni, da si ne že- limo še boljših pogojev. Prostori našega vrtca in šole so v isti stavbi, kot je Ljudska univerza Žalec. Želimo si biti bližje naravi, saj bi tako lahko več pouka izvajali v njej. V šoli ste učencem prepovedali uporabo pametnih telefonov. Ste naleteli na odpor pri otrocih ali njihovih starših? Sodobne tehnologije imajo pozitivne in ne- gativne plati. Opažali smo, da so tisti učenci, ki pogosto uporabljajo pametni telefon, bolj razdražljivi. Njihovo razpoloženje je pogoste- je nihalo, ker so nenehno potrebovali zuna- nje dražljaje, Njihova osredotočenost je bila slaba. Zato smo z letošnjim šolskim letom prepovedali uporabo pametnih telefonov v šoli. Starše smo pozvali, naj nam pri teh pri- zadevanjih pomagajo. S številnimi predavanji smo jih osveščali o negativnih posledicah pre- komerne rabe sodobnih tehnologij. S starši učencev tudi sicer dobro sodelujemo. Zave- damo se, kako pomembno je, da je vez med starši, učenci in učitelji trdna in da temelji na zaupanju. Starši nam pogosto pomagajo pri organizaciji najrazličnejših dogodkov. Neiz- Vodenje šole je, poudarja, pred dvema letoma prevzel z jasno vizijo. »Posebnost naše šole je tudi, da učenci nimajo učbenikov. Ustvarjajo svoje zvezke, ki so unikatni učbeniki. V devetem razredu imajo nekateri tako čudovite zvezke, da so prava umetnina.« »Hči ima doma svoj majhen vrt, na katerem posadi kakšno rastlino in potem opazuje njeno rast.« »V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geogra je Jožica Kukovič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Zaradi nje sem sem odločil za študij zgodovine.« Vodenje šole je, poudarja, pred dvema letoma prevzel z jasno vizijo. »V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geogra je Jožica Kukovič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Zaradi nje sem sem odločil za študij zgodovine.« tudi malico in kosilo. Glavnino denarja za delovanje šole zagotovi država? Ministrstvo za šolstvo fi nancira izvajanje obveznih predmetov, ki jih imajo tudi v dr- žavnih šolah. Jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk ter popoldansko varstvo pa država sofi nancirani v višini 85 odstotkov. Starši s šolninami zagotovijo denar za izvaja- nje pouka ročnih del, dodatnega tujega jezika, evritmije in lesoreza. Se zanimanje za vpis povečuje? Zadnja leta je bolj ali manj enak. Trenutno je v naš vrtec vpisanih 19 otrok, v šolo pa 140 učencev. Vsako leto se jih v prvi razred vpiše nih pomembnih dogodkih, čeprav je ob mojem natrpanemu urniku to naporno. Trudim se po najboljših močeh. Biti ravnatelj in hkrati tudi razrednik je izziv, ki predstavlja veliko stresa. In kako se ga otresete? Najraje se sproščam z umetniškim udejstvo- vanjem. V preteklosti sem bil član gledališke- ga društva v Velenju, nekaj časa sem prepeval v pevskem zboru. Pripravil sem tudi nekaj predstav kamišibaja. Zadnje čase najbolj uži- vam ob igranju na klavir in na potovanjih. Spoznavanje novih dežel, kultur in ljudi širi moja obzorja. Tudi hčerki želim pokazati vse lepote sveta. Veseli me, da jih že zdaj spreje- ma z velikim navdušenjem. Kako je minevalo vaše otroštvo? Odraščali ste brez očeta. Bilo je polno dogodivščin. Plezali smo po drevesih, raziskovali okolico, se podili za žogo na dvorišču pred blokom in s svojim kričanjem in smehom zbujali soseda, ki je delal v nočni izmeni. (smeh) Domov smo hodili samo jest in spat. Drugače je naša družina štela sedem članov, med njimi pet nadebudnih otrok. Vzgajali sta nas mati ter stara mati. Očeta se ne spomnim, saj smo se iz Italije, kjer smo živeli nekaj časa, hitro preselili v Slovenijo. Očeta nisem preveč pogrešal, saj sem bil zelo navezan na svojo staro mamo, ki mi je nekako predstavljala moško fi guro v naši družini. Dru- gačnega mišljenja sta mlajši sestri, ki sta mamo večkrat vprašali, kje je oče. A ona o tem ni želela veliko govoriti, saj, kolikor smo izvedeli pozneje, ni bila najbolj srečna z njim. Danes se s sorojenci zelo dobro razumemo in večkrat srečamo na družinskih srečanjih. Svojega osnovnošolskega obdobja se spo- minjate po prav posebni učiteljici, pravite. V najbolj prijetnem spominu mi je ostala učiteljica zgodovine in geografi je Jožica Kuko- vič Razbornik, saj nam je učno snov podajala tudi na osnovi izkušenj, ki jih je doživela na številnih potovanjih. Njeno pripovedovanje, pomešano s humorjem, me je tako navduše- valo, da sem se odločil za študij zgodovine. Poleg tega je bila še posebej prijazna do nas, Školcev. Kasneje sem izvedel, da sta bili z mojo mamo sošolki v osnovni šoli. Foto: Nik Jarh merno hvaležni smo jim, ker veliko truda in časa vložijo v šolsko skupnost. V šoli organizirate tudi starševske večere. Čemu so namenjeni? Na teh srečanjih staršem podrobneje pred- stavimo posebnosti waldorfske pedagogike. Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni z našim načinom poučevanja. Na razredni stopnji je še posebej pomembno, da razre- dnik seznani starše s posebnostmi otrokovega razvoja v nekem starostnem obdobju. Tako lažje razumejo njegovo vedenje, ki se v od- raščajočih letih zelo spreminja. Koliko je waldorfskih šol pri nas in po svetu? Sodelujete? Danes je v svetu več kot 1.200 waldorfskih šol, največ v Nemčiji, Združenih državah Amerike, Romuniji, na Nizozemskem in Ma- džarskem V Sloveniji jih je trenutno osem, in sicer v Žalcu, Ljubljani, Naklem, Ajdovščini, Šmarjeti, Murski Soboti, Mariboru in Kurešč- ku. S tujimi waldorfskimi šolami sodelujemo tako, da gremo k njim hospitirat. Obiskali smo že številne waldorfske šole v Nemčiji, Avstriji, na Slovaškem in Hrvaškem. Vsako leto se otroci iz različnih waldorfskih šol dru- žijo v šoli v naravi in na olimpijskih igrah v Škofl jah pri Škocjanskih jamah. Na spletni strani vaše šole je navedeno, da šolnina znaša 165 evrov, starši plačajo približno 14, odvisno od tega, kako številna je generacija. Pri nas je vpisni postopek tak, da imamo od oktobra vsak mesec predavanje za starše novincev. Sicer pa posebnih vpisnih pogojev nimamo. Vsak otrok je pri nas do- brodošel. Približno dve leti ste v vlogi ravnatelja. To ni dolgo obdobje, a vendar, kaj štejete za svoj dosedanji največji uspeh? Zame je velik uspeh že to, da se nekdanji učenci radi vračajo na obisk. To pomeni, da so se v našem šolskem okolju dobro počutili. Kot ravnatelj si prizadevam tudi za dobro sodelo- vanje z občinami, od koder prihajajo otroci, a tudi z različnimi ustanovami in društvi v lo- kalni skupnosti. Vesel sem, da nas druge šole ne vidijo več kot konkurenco, ampak si želijo več sodelovanja z nami na vseh področjih. Ste oče štiriletne hčerke. Na kaj ste naj- bolj pozorni pri njeni vzgoji? Menim, da je pri vzgoji najbolj pomembno, da je otrok slišan in da se razvija zdravo, tako umsko, čustveno kot tudi telesno. Vse to, kar zagovarja waldorfska pedagogika, izvajam tudi doma. S partnerko ji pogosto bereva pravljice, da razvija domišljijo. Zelo radi prepevamo, ple- šemo, rišemo. Živimo poleg gozda, zato gremo večkrat v naravo, kjer včasih srečamo kakšno gozdno žival. Doma imamo mačko, ki jo ima hči zelo rada in tako razvija empatijo do živali. Pomembno je tudi, da je otrok vključen v domača delovna opravila, kot so priprava kosila, večer- je, čiščenje stanovanja, opravljanje dela na vrtu. Hči ima svoj majhen vrt, na kate- rem posadi kakšno rastlino in potem opazuje njeno rast. Zelo veliko mi po- meni, da sem ob njej pri vseh nje- Njegova štiriletna hči obiskuje waldorfski vrtec. Prizadeva si, da je vzdušje v šoli sproščeno in ustvarjalno. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 5 1, 19. december 2024 PRAZNIČNO LAŠKO GREENSTEEL Praznično do petega januarja Zdraviliški park Laško je letos prvič prizorišče prav po- sebnega prazničnega dogodka, poimenovanega Senik pr' Toplic. Prejšnji petek so ga odprli, do 5. januarja bodo v raznovrstnem programu za vse generacije lahko uživali tako domačini kot tudi turisti. Pobudniki in srce tega ča- robnega projekta so člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim s predsednikom Mitjo Moškotevcem na čelu, ki z neštetimi urami prostovoljnega dela pripravljajo edinstve- no praznično doživetje. JANŽE FRIC »Z odprtjem smo izjemno zadovoljni, obisk konec tedna je bil nad pričakovanji. Tudi obiskovalci so bili zadovoljni z našim dogodkom,« je pove- dal predsednik konjerejskega društva. Letos so v sodelovanju z lokalnimi podjetniki in s pod- poro Občine Laško svojo idejo preselili v Thermanin Zdravi- liški park Laško, tudi zato, ker Laščani prenavljajo središče mesta. Na kar 1.500 kvadratnih metrih Letos so člani Konjerejske- ga društva Vrh nad Laškim še bolj zagnani, tokrat se Senik pr' Toplic razteza na kar 1.500 kvadratnih metrih površine. Sodelovanje, vztrajnost in lju- bezen do skupnosti so gonil- ne sile čudovitega prazničnega vzdušja, kjer bodo od 26. de- cembra razveseljevale bogato okrašene žive jaslice, že zdaj so na voljo fotokotički, vožnje s kočijo in ježa konj, otroške predstave, številni glasbeni na- stopi, Božičkovi škratje, mnoge domače živali in še marsikaj. Pridni prostovoljci »Delamo s srcem, za sku- pnost, obiskovalce in priho- dnje rodove,« pravijo člani društva, ki v projekt vlagajo zelo veliko prostovoljnih ur, velik del dela so opravili že v tednih pred dogodkom. »Za vse skrbimo mi, od točenja pijače do živali. Prostor je tudi ograjen, tako da so lahko starši brez skrbi za otroke,« je še povedal Moškotevc. Vsaka podrobnost, od bal sena do božičnih lučk, je re- zultat njihovega dela in pre- danosti. V sklopu programa bodo obiskovalci med dru- gim lahko uživali v glasbe- nih večerih z zbori, ansam- bli in godbami, na otroških prireditvah, kot so predstave vrtca in branje pravljic ter na nepozabnem srečanju z Božičkom 26. decembra. Pri- pravljajo tudi čarobne žive ja- slice in v vožnjo s kočijo ter bogato gostinsko ponudbo. Ves program je na voljo tudi na spletni strani Prazničnega Laškega. Foto: Nik Jarh Božična pravljica v Laškem Vhod v prireditveni prostor je skozi pravljični obok. Predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim Mitja Moškotevc s člani skrbi, da je vse tako, kot mora biti. Prostovoljci skrbijo za živali in praznično vzdušje. Vsak konec tedna obiskovalce čakajo številni glasbeni nastopi. Obiskovalci se lahko zapeljejo tudi s kočijo. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 5 1, 19. december 2024 PRAZNIČNA DOBRNA Na Dobrni lahko med drugim vidite tudi najvišje osvetljeno sekvojo v državi Ob odprtju jaslic v ribniku zaplavali tudi venčki V veselem decembru, ko praznično rajanje zajame vso državo, je v praznične luči ovita tudi Dobrna. V kraju, ki slovi predvsem po svoji najstarejši zdraviliški tradiciji pri nas, se lahko ob lepo okrašenem parku in okrašenem stopnišču do župnijske cerkve, kjer najdemo tudi velik adventni venec, pohvalijo tudi z najvišje osvetljeno sekvojo v državi, ki stoji pri vili Higiea. V paviljonu na ribniku v Lokovini so minuli konec tedna prav tako odprli tudi tradicionalne jaslice na vodi, okoli njih lahko obiskovalci tudi letos občudujejo 12 plavajočih venčkov. SINTIJA JURIČ V decembrskem času so na Dobrni tudi letos poskrbeli za bogato praznično okrasitev. V parku so okrašena debla starodavnih dreves, od tal do vrha je v praznične luči ovita tudi sekvoja pri vili Higiea, ki v višino meri približno 70 metrov in je bila posajena okoli leta 1840. »To je najvišje osvetljena sekvoja v državi,« je ob tem v uvodu pripomni- la predsednica Turističnega društva (TD) Dobrna Mari- ja Deu Vrečer. Ob praznični okrasitvi so tudi letos v kraju pripravili bogat program tako za otroke kot tudi za odrasle. Že prvega decembra so tako pri stopnišču župnijske cer- kve blagoslovili velik adven- tni venec, minulo soboto je otroke v telovadnici tamkaj- šnje osnovne šole predčasno obiskal tudi Božiček. »Jaslice bodo do 22. decembra postavljene tudi okoli cerkve. Letos smo v turističnem društvu naredili pet manjših jaslic v obliki ptičjih hišk, ene bodo tradicionalne, ki jih vsako leto postavlja Društvo upokojencev Dobrna.« Praznična Petica 47 Zahvaljujemo se vam za zaupanje v letu 2020 in vam želimo, da vam novo leto prinese nove priložnosti, uspehe in svež zagon! Srečno 2021! Novomat d.o.o. P .E. Celje, Ipavčeva 21, 3000 Celje www.novomat.si I tel.: 03 428 62 91 Stopnice Tlaki in obloge Okenske police Kuhinjski pulti Žarni in nagrobni spomeniki Vsem svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. V prihajajocih praznikih pa želimo obilo zdravja, miru in medsebojnega razumevanja. Kolektiv Kamnoseštva Hercek www.kamnosestvo-hercek.si / VIKTOR HERCEK S.P:, Mestinje 87B, 3241 Podplat Rišem, rišem, ne dorišem … Rišite zato še vi, da skupaj pridemo do hiše, ki bo dom za vse ljudi. Rišem hišo lepe pesmi, rišem jo na srčno stran, rišem s čopičem ljubezni, z barvami pričakovanj. Rišem fino tanko črto, ki gre prek ovir in zla, v pokrajino vsem odprto, tja, kjer sreča je doma. Rišem v hiši drobno ptico, ki ima srebrn glas in oznanja z njim pravico vsem v svetu, za vse nas. (Tone Pavček, Voščilnica) Vsem želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in upanja polno leto 2021! www .storkom.si 92 1 18 www.prillinger.si AKCIJA ZIMA 2020/21 Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe Praznična Petica 47 Zahvaljujemo se vam za zaupanje v letu 2020 in vam želimo, da vam novo leto prinese nove priložnosti, uspehe in svež zagon! Srečno 2021! Novomat d.o.o. P .E. Celje, Ipavčeva 21, 3000 Celje www.novomat.si I tel.: 03 428 62 91 Stopnice Tlaki in obloge Okenske police Kuhinjski pulti Žarni in nagrobni spomeniki Vsem svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. V prihajajocih praznikih pa želimo obilo zdravja, miru in medsebojnega razumevanja. Kolektiv Kamnoseštva Hercek www.kamnosestvo-hercek.si / VIKTOR HERCEK S.P:, Mestinje 87B, 3241 Podplat Rišem, rišem, ne dorišem … Rišite zato še vi, da skupaj pridemo do hiše, ki bo dom za vse ljudi. Rišem hišo lepe pesmi, rišem jo na srčno stran, rišem s čopičem ljubezni, z barvami pričakovanj. Rišem fino tanko črto, ki gre prek ovir in zla, v pokrajino vsem odprto, tja, kjer sreča je doma. Rišem v hiši drobno ptico, ki ima srebrn glas in oznanja z njim pravico vsem v svetu, za vse nas. (Tone Pavček, Voščilnica) Vsem želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in upanja polno leto 2021! www .storkom.si 92 1 18 www.prillinger.si AKCIJA ZIMA 2020/21 Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe Naj bo leto, ki prihaja, polno drznih idej, pozitivnih sprememb in zmagovalnih odločitev. Srečno 2025! Velika posebnost V nedeljo so praznične luči zagorele tudi v ribniku Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Dobrna v Lokovini. Tudi letos so v 35 kvadratnih metrov velikem paviljonu na sredini ribnika odprli Štefanove jaslice, ki jih s prijatelji že vrsto let po- stavlja dolgoletni predsednik PDG Dobrna Štefan Pohajač. »Ob jaslicah je tudi maketa starega gradu iz 12. stoletja, vključena je tudi replika sta- rega naselja Dobrna in še kaj se najde,« je poudarila Deu Vrečerjeva in dodala, da bo domači župnik omenjene ja- slice blagoslovil to nedeljo. Ob odprtju jaslic, ki ga je spremljal tudi bogat kultur- ni program, je okoli paviljo- na v ribniku zaplavalo tudi Predsednica TD Dobrna Marija Deu Vrečer dvanajst plavajočih venčkov, ki jih krasijo praznične luči. Venčke so izdelali člani TD Dobrna, otroci osnovne šole in vrtca na Dobrni ter tamkaj- šnji center za usposabljanje, delo in varstvo. Venčki bodo ribnik krasili do 6. januarja. Tudi Festival piškotov Na Dobrni bodo že to ne- deljo pripravili tudi poseben festival, kjer bodo na svoj račun prišli predvsem naj- mlajši. V hiškah v središču Dobrne bodo namreč med 14. in 17. uro pripravili Festi- val piškotov, na katerem ne bosta manjkala niti zabav- ni program in obisk dedka Mraza. »Otrokom Osnovne šole Dobrna smo razdelili papirnate vrečke z nalogo, naj jih pobarvajo, in vsak, ki bo tja prišel s pobarvano vrečko, bo vanjo dobil dari- la,« je napovedala Marija Deu Vrečer. Prav tako pripravljajo prireditev Oder je vaš, kjer se bodo lahko s svojimi talenti predstavili vsi, ki želijo. »Na Dobrni imamo namreč veli- ko ansamblov, od Modrijanov do Ansambla Eks, Odklopa, Odpeva … Trenutno šolski ansambel ustanavlja tudi osnovna šola. Ve se, da se na Dobrni rado poje in igra, zato smo prireditev poimenovali kar Oder je vaš, na njej bodo lahko nastopili tako najmlajši kot tudi starejši.« V božičnem času pripra- vljajo še več dogodkov, med drugim bo moški pevski zbor KUD Dobrna božični dan po maši popestril tudi z božič- nim koncertom. 27. decem- bra bo pri župnijski cerkvi tudi blagoslov vin, tudi zadnji dan starega leta bodo lahko krajani in drugi obiskovalci najdaljšo noč v letu preživeli ob druženju na tamkajšnji tržnici. Foto: Nik Jarh Zabavni program je poskrbel za druženju vseh generacij. »Plavajoče« jaslice je tudi letos pripra- vil Štefan Pohajač s prijatelji. Ribnik krasi dvanajst plavajočih venčkov. Odprtje jaslic in plavajočih venčkov je spremljal tudi nastop učencev OŠ Dobrna in Vrtca Dobrna. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 5 1, 19. december 2024 PRAZNIČNO LAŠKO GREENSTEEL Praznično do petega januarja Zdraviliški park Laško je letos prvič prizorišče prav po- sebnega prazničnega dogodka, poimenovanega Senik pr' Toplic. Prejšnji petek so ga odprli, do 5. januarja bodo v raznovrstnem programu za vse generacije lahko uživali tako domačini kot tudi turisti. Pobudniki in srce tega ča- robnega projekta so člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim s predsednikom Mitjo Moškotevcem na čelu, ki z neštetimi urami prostovoljnega dela pripravljajo edinstve- no praznično doživetje. JANŽE FRIC »Z odprtjem smo izjemno zadovoljni, obisk konec tedna je bil nad pričakovanji. Tudi obiskovalci so bili zadovoljni z našim dogodkom,« je pove- dal predsednik konjerejskega društva. Letos so v sodelovanju z lokalnimi podjetniki in s pod- poro Občine Laško svojo idejo preselili v Thermanin Zdravi- liški park Laško, tudi zato, ker Laščani prenavljajo središče mesta. Na kar 1.500 kvadratnih metrih Letos so člani Konjerejske- ga društva Vrh nad Laškim še bolj zagnani, tokrat se Senik pr' Toplic razteza na kar 1.500 kvadratnih metrih površine. Sodelovanje, vztrajnost in lju- bezen do skupnosti so gonil- ne sile čudovitega prazničnega vzdušja, kjer bodo od 26. de- cembra razveseljevale bogato okrašene žive jaslice, že zdaj so na voljo fotokotički, vožnje s kočijo in ježa konj, otroške predstave, številni glasbeni na- stopi, Božičkovi škratje, mnoge domače živali in še marsikaj. Pridni prostovoljci »Delamo s srcem, za sku- pnost, obiskovalce in priho- dnje rodove,« pravijo člani društva, ki v projekt vlagajo zelo veliko prostovoljnih ur, velik del dela so opravili že v tednih pred dogodkom. »Za vse skrbimo mi, od točenja pijače do živali. Prostor je tudi ograjen, tako da so lahko starši brez skrbi za otroke,« je še povedal Moškotevc. Vsaka podrobnost, od bal sena do božičnih lučk, je re- zultat njihovega dela in pre- danosti. V sklopu programa bodo obiskovalci med dru- gim lahko uživali v glasbe- nih večerih z zbori, ansam- bli in godbami, na otroških prireditvah, kot so predstave vrtca in branje pravljic ter na nepozabnem srečanju z Božičkom 26. decembra. Pri- pravljajo tudi čarobne žive ja- slice in v vožnjo s kočijo ter bogato gostinsko ponudbo. Ves program je na voljo tudi na spletni strani Prazničnega Laškega. Foto: Nik Jarh Božična pravljica v Laškem Vhod v prireditveni prostor je skozi pravljični obok. Predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim Mitja Moškotevc s člani skrbi, da je vse tako, kot mora biti. Prostovoljci skrbijo za živali in praznično vzdušje. Vsak konec tedna obiskovalce čakajo številni glasbeni nastopi. Obiskovalci se lahko zapeljejo tudi s kočijo. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5 1, 19. december 2024 JASLICE OD BLIZU IN DALEČ Božični Vojnik je ponovno zasijal v vsem svojem sijaju. Že deseto leto zapored prinaša praznično raz- položenje, mir in tišino, iskrice v otroških očeh in veselje ob številnih jaslicah, ki so jih za ta poseben dogodek ustvarili domači in priznani umetniki. Letos je na ogled veliko novih postavitev, poudarek je na svetovni razstavi jaslic. Božični Vojnik obiskovalce vabi, naj se sprehodijo med prazničnimi lučkami, se potopijo v skrivnost svete družine, obiščejo katero od prireditev, se ustavijo na kateri od stojnic ter podarijo sebi in svojim bližnjim pravo praznično vzdušje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Božični Vojnik ponuja tisto, česar svet ne more dati »Medtem ko mediji dnevno poročajo o slabih novicah – vojnah, stiskah ljudi, ločenih družinah in njihovih posledi- cah – Božični Vojnik že deseto leto zapored prinaša drugačno zgodbo, in sicer ponuja tisto, česar vam svet ne more dati,« pravi idejni oče Božičnega Voj- nika Beno Podergajs. Dragocenosti z vsega sveta »Letošnji Božični Vojnik predstavlja vrh našega ustvar- janja. Ko so v Vojnik prispele vse te jaslice iz tujine, smo ugotavljali, da znajo slovenski ljudje ne le ustvariti marsikaj čudovitega, ampak da so tudi izjemni zbiratelji in da v svojih zbirkah hranijo neverjetne pri- merke z vsega sveta. Ko smo vse te jaslice odvijali, smo bili izjemno presenečeni nad nji- hovo lepoto, ustvarjalnostjo in nad izjemno sporočilnostjo tradicije nekega naroda. Obi- skovalci, ki si bodo te jaslice v miru ogledali, bodo doživeli nekaj izjemno lepega,« ne skri- va navdušenja Beno Podergajs. V Jernejevem domu je na ogled približno sto jaslic z vseh petih celin, še približno tride- set je domačih, nekatere so bile izdelane prav za letošnjo postavitev. Jaslice iz tujine so zaradi dragocenosti večinoma v vitrinah. Izdelane so iz najra- zličnejših materialov, od mu- ranskega stekla do avstralskih materialov, gline, lesa, blaga … Jaslice so tudi posebnih oblik in velikosti. »Ugotavljamo, da jaslice pri ljudeh razvijajo in spodbujajo neverjetno energijo in ideje,« pravi Podergajs. Zunanje jaslice ponovno v treh ulicah Največjo razstavo jaslic na Slovenskem tudi tokrat dopol- njujejo številne upodobitve svete družine v treh ulicah v središču Vojnika. Kot pravi Beno Podergajs, je letos več panelnih postavitev kot prejšnja leta. Med njimi so Gasparijeve Desetletnica v znamenju svetovne razstave jaslic Božični Vojnik vsako leto s svojo ustvarjalnostjo in z raznovrstno ponudbo dodatno popestrijo lokalna društva. Izvirnost pri izdelovalcih jaslic ne pozna meja. V Jernejevem domu je na ogled tudi približno sto jaslic z vseh petih celin. Največjo razstavo jaslic na Slo- venskem tudi tokrat dopolnjujejo številne upodobitve svete družine v treh ulicah v središču Vojnika. Obisk Božičnega Vojnika je vedno posebno doživetje. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5 1, 19. december 2024 JASLICE OD BLIZU IN DALEČ jaslice, ki so bile lani na ogled v Jernejevem domu. »Ob njih smo letos postavili še dvojne češke jaslice, tako da tudi pri zunanji postavitvi sledimo ideji svetovnih jaslic,« pojasni sogo- vornik. Ob tem omeni tudi sta- re slovenske jaslice s preloma prejšnjega stoletja, ki so jih za predstavitev v Vojniku povečali skoraj na naravno velikost. Po besedah Podergajsa je kar nekaj zunanjih jaslic novih. Čeprav je veliko raz- stavljavcev stalnih, se orga- nizatorji z njimi dogovorijo, da vsako leto pripravijo dru- gačne jaslice. Tiste, ki so že bile v Vojniku na ogled prej- šnja leta, postavijo na drugo mesto. Sicer sporočilnost Božičnega Vojnika ostaja enaka, pravi Beno Podergajs: »Poskušamo prikazati sveto družino in njen pomen, tra- dicijo, ki se odraža v fi gurah in postavitvah, ter družino in njene vrednote. V Božičnem Odprtje Božičnega Vojnika je minulo soboto s koncertom tradicionalno popestrila Godba na pihala Nova Cerkev, tokrat z gostom Alexom Volaskom. Zaključni koncert 4. januarja v telovadnici OŠ Vojnik pripravlja Big Band orkestra Slovenske vojske s solistko Veroniko Strnad. Blagoslov jaslic sta ga opravila župnik Anton Perger in dekan Alojz Vicman, ki sta poudarila pomen jaslic kot simbola miru, ljubezni in družinske povezanosti. Odprtje Božičnega Vojnika je s srčnim nastopom obogatil tudi Otroški pevski zbor Vrtca Danijelov levček – enota Vojnik. Letos je v Božičnem Vojniku poudarek na svetovni razstavi jaslic. »Medtem ko mediji dnevno poročajo o slabih novicah – vojnah, stiskah ljudi, ločenih družinah in njihovih posledicah – Božični Vojnik že deseto leto zapored prinaša drugačno zgodbo, in sicer ponuja tisto, česar vam svet ne more dati,« pravi Beno Podergajs. Vojniku obiskovalci, verni in neverni, jaslice sprejemajo in doživljajo vsak po svoje. Vsak tu najde nekaj za svojo dušo.« Od petja po ulicah do živih jaslic Razstavi jaslic v Božičnem Vojniku se bodo 25., 26. in 27 . decembra pridružile tudi žive jaslice s šestimi uprizoritva- mi. Ob cerkvi sv. Jerneja jih bodo uprizorili člani dramske skupine in Moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna Vojnik, člani Katoliško-kultur- nega društva Ivana Šoparja ter Dramska skupina Kompo- le in Ženska vokalna skupina Rož'ce. Dogajanje bo s petjem po ulicah Božičnega Vojnika popestril tudi oktet In spiritu. Do 6. januarja bo poskrbljeno tudi za številne kulturne prire- ditve, koncerte in drugo doga- janje. Za najmlajše pripravlja- jo lutkovne in kinopredstave, pravljice in otroško polnočni- co. Na voljo sta tudi praznična tržnica in gostinska ponudba. Božični Vojnik si je v desetih letih ogledalo že več kot sto ti- soč ljudi od blizu in daleč. Šte- vilne obiskovalce pričakujejo tudi letos. Božični Vojnik je, kot poudarja vojniški župan Branko Petre, več kot le raz- stava: »Je tudi doživetje. Prire- ditev je v vseh teh letih dožive- la velik napredek. Gradimo na kakovosti in hkrati ohranjamo ljudskost. Pri dogodku tvorno sodelujejo občina, društva, žu- pnija, prostovoljci in domačini, ki na svojih vrtovih gostijo ja- slice. Ves kraj diha in živi za to zgodbo,« je ponosen župan. Foto: Nik Jarh Razumevanje preteklosti je izjemno pomembno za razlago današnjih dogodkov na Bližnjem vzhodu. Od nekdaj ga pretresajo spopadi, a hkrati velja za zibelko civilizacij. Potovanje skozi več kot 2000 let zgodovine Posebna izdaja Bližnji vzhod – Zgodovina nas na 148 straneh popelje skozi več kot dve ti- sočletji zgodovinskih premikov, kulturnih in religioznih preobrazb ter političnih sporov, ki oblikujejo današnji politični zemljevid regije. Avtorji ne podajajo le dejstev, ampak razkriva- jo, kako so se ti dogodki prepletli z življenjem ljudi na tem območju. Korenine vere in sporov Na območju Bližnjega vzhoda so se razvile tri največje monoteistične religije: judovstvo, krščanstvo in islam. Izvedeli boste, kako je to postalo vir razdora.  Tempeljska gora v Jeruzalemu, svetišče za vse tri religije, ostaja srčika mnogih konfliktov.  Pojasnjene so križarske vojne. Od rimske zasedbe Jeruzalema leta 70 do krvavih križarskih pohodov – zgodovina Judov in krščanstva na tem območju je preprede- na z nasiljem, ki je pogosto vir dolgotra- jnih sporov.  Spremljamo preganjanje Judov skozi sto- letja – od rimskih osvajanj do nacističnih zločinov – in njihovo ponovno uveljavitev v obliki sodobne države Izrael.  Kolonializem in nastanek modernih držav: kako sta kolonialna politika ter razpad Osmanskega imperija v 20. stoletju začrtala meje regije in postavila temelje za moderne konflikte, vključno z ustanovitvijo Izraela. Kako zgodovina oblikuje sodobnost Skozi zgodbo o razpadu Osmanskega imperija, kolonialnih delitvah in ustanovitvi Izraela revija osvetljuje korenine sodobnih političnih nape- tosti. Njihovo razumevanje je nujno za razlago palestinsko-izraelskega konflikta, vzpona eks- tremizma in vlog mednarodne skupnosti. »TISTI, KI SE NE SPOMINJAJO PRETEKLOSTI, SO OBSOJENI, DA JO PONAVLJAJO.« George Santayana, The Life of Reason (1905) Kolonializem in nastanek modernih 6,90 EUR Ozadje 2000 let trajajočega konflikta Nastanek religij • Preganjanje Judov • Vojna v Sveti deželi • T eror v Palestini • Palestina in ustanovitev Izraela žarišča prelomnih zgodovinskih dogo dkov ZGODOVINA Bližnji vzhod PRODAJNA USPEŠNICA 148 STRANI posebna izdaja - zima 2025 ZAKAJ PREBRA TI TO POSEBNO IZDAJO? Posebna izdaja Bližnji vzhod – Zgodovina je ključ do razumevanja sveta, kot ga poznamo danes. Če si želite vpogled v razloge, zakaj je Bližnji vzhod že stoletja žarišče svetovnih interesov in konfliktov, vam ta izdaja ponuja nepre- cenljiv vir informacij. Priporočamo jo vsem, ki želijo razumeti več kot le naslovnice v časopisih – tistim, ki si želijo zares doumeti, kako preteklost oblikuje prihodnost. Promocijsko besedilo Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5 1, 19. december 2024 JASLICE OD BLIZU IN DALEČ Božični Vojnik je ponovno zasijal v vsem svojem sijaju. Že deseto leto zapored prinaša praznično raz- položenje, mir in tišino, iskrice v otroških očeh in veselje ob številnih jaslicah, ki so jih za ta poseben dogodek ustvarili domači in priznani umetniki. Letos je na ogled veliko novih postavitev, poudarek je na svetovni razstavi jaslic. Božični Vojnik obiskovalce vabi, naj se sprehodijo med prazničnimi lučkami, se potopijo v skrivnost svete družine, obiščejo katero od prireditev, se ustavijo na kateri od stojnic ter podarijo sebi in svojim bližnjim pravo praznično vzdušje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Božični Vojnik ponuja tisto, česar svet ne more dati »Medtem ko mediji dnevno poročajo o slabih novicah – vojnah, stiskah ljudi, ločenih družinah in njihovih posledi- cah – Božični Vojnik že deseto leto zapored prinaša drugačno zgodbo, in sicer ponuja tisto, česar vam svet ne more dati,« pravi idejni oče Božičnega Voj- nika Beno Podergajs. Dragocenosti z vsega sveta »Letošnji Božični Vojnik predstavlja vrh našega ustvar- janja. Ko so v Vojnik prispele vse te jaslice iz tujine, smo ugotavljali, da znajo slovenski ljudje ne le ustvariti marsikaj čudovitega, ampak da so tudi izjemni zbiratelji in da v svojih zbirkah hranijo neverjetne pri- merke z vsega sveta. Ko smo vse te jaslice odvijali, smo bili izjemno presenečeni nad nji- hovo lepoto, ustvarjalnostjo in nad izjemno sporočilnostjo tradicije nekega naroda. Obi- skovalci, ki si bodo te jaslice v miru ogledali, bodo doživeli nekaj izjemno lepega,« ne skri- va navdušenja Beno Podergajs. V Jernejevem domu je na ogled približno sto jaslic z vseh petih celin, še približno tride- set je domačih, nekatere so bile izdelane prav za letošnjo postavitev. Jaslice iz tujine so zaradi dragocenosti večinoma v vitrinah. Izdelane so iz najra- zličnejših materialov, od mu- ranskega stekla do avstralskih materialov, gline, lesa, blaga … Jaslice so tudi posebnih oblik in velikosti. »Ugotavljamo, da jaslice pri ljudeh razvijajo in spodbujajo neverjetno energijo in ideje,« pravi Podergajs. Zunanje jaslice ponovno v treh ulicah Največjo razstavo jaslic na Slovenskem tudi tokrat dopol- njujejo številne upodobitve svete družine v treh ulicah v središču Vojnika. Kot pravi Beno Podergajs, je letos več panelnih postavitev kot prejšnja leta. Med njimi so Gasparijeve Desetletnica v znamenju svetovne razstave jaslic Božični Vojnik vsako leto s svojo ustvarjalnostjo in z raznovrstno ponudbo dodatno popestrijo lokalna društva. Izvirnost pri izdelovalcih jaslic ne pozna meja. V Jernejevem domu je na ogled tudi približno sto jaslic z vseh petih celin. Največjo razstavo jaslic na Slo- venskem tudi tokrat dopolnjujejo številne upodobitve svete družine v treh ulicah v središču Vojnika. Obisk Božičnega Vojnika je vedno posebno doživetje. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5 1, 19. december 2024 JASLICE OD BLIZU IN DALEČ jaslice, ki so bile lani na ogled v Jernejevem domu. »Ob njih smo letos postavili še dvojne češke jaslice, tako da tudi pri zunanji postavitvi sledimo ideji svetovnih jaslic,« pojasni sogo- vornik. Ob tem omeni tudi sta- re slovenske jaslice s preloma prejšnjega stoletja, ki so jih za predstavitev v Vojniku povečali skoraj na naravno velikost. Po besedah Podergajsa je kar nekaj zunanjih jaslic novih. Čeprav je veliko raz- stavljavcev stalnih, se orga- nizatorji z njimi dogovorijo, da vsako leto pripravijo dru- gačne jaslice. Tiste, ki so že bile v Vojniku na ogled prej- šnja leta, postavijo na drugo mesto. Sicer sporočilnost Božičnega Vojnika ostaja enaka, pravi Beno Podergajs: »Poskušamo prikazati sveto družino in njen pomen, tra- dicijo, ki se odraža v fi gurah in postavitvah, ter družino in njene vrednote. V Božičnem Odprtje Božičnega Vojnika je minulo soboto s koncertom tradicionalno popestrila Godba na pihala Nova Cerkev, tokrat z gostom Alexom Volaskom. Zaključni koncert 4. januarja v telovadnici OŠ Vojnik pripravlja Big Band orkestra Slovenske vojske s solistko Veroniko Strnad. Blagoslov jaslic sta ga opravila župnik Anton Perger in dekan Alojz Vicman, ki sta poudarila pomen jaslic kot simbola miru, ljubezni in družinske povezanosti. Odprtje Božičnega Vojnika je s srčnim nastopom obogatil tudi Otroški pevski zbor Vrtca Danijelov levček – enota Vojnik. Letos je v Božičnem Vojniku poudarek na svetovni razstavi jaslic. »Medtem ko mediji dnevno poročajo o slabih novicah – vojnah, stiskah ljudi, ločenih družinah in njihovih posledicah – Božični Vojnik že deseto leto zapored prinaša drugačno zgodbo, in sicer ponuja tisto, česar vam svet ne more dati,« pravi Beno Podergajs. Vojniku obiskovalci, verni in neverni, jaslice sprejemajo in doživljajo vsak po svoje. Vsak tu najde nekaj za svojo dušo.« Od petja po ulicah do živih jaslic Razstavi jaslic v Božičnem Vojniku se bodo 25., 26. in 27 . decembra pridružile tudi žive jaslice s šestimi uprizoritva- mi. Ob cerkvi sv. Jerneja jih bodo uprizorili člani dramske skupine in Moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna Vojnik, člani Katoliško-kultur- nega društva Ivana Šoparja ter Dramska skupina Kompo- le in Ženska vokalna skupina Rož'ce. Dogajanje bo s petjem po ulicah Božičnega Vojnika popestril tudi oktet In spiritu. Do 6. januarja bo poskrbljeno tudi za številne kulturne prire- ditve, koncerte in drugo doga- janje. Za najmlajše pripravlja- jo lutkovne in kinopredstave, pravljice in otroško polnočni- co. Na voljo sta tudi praznična tržnica in gostinska ponudba. Božični Vojnik si je v desetih letih ogledalo že več kot sto ti- soč ljudi od blizu in daleč. Šte- vilne obiskovalce pričakujejo tudi letos. Božični Vojnik je, kot poudarja vojniški župan Branko Petre, več kot le raz- stava: »Je tudi doživetje. Prire- ditev je v vseh teh letih dožive- la velik napredek. Gradimo na kakovosti in hkrati ohranjamo ljudskost. Pri dogodku tvorno sodelujejo občina, društva, žu- pnija, prostovoljci in domačini, ki na svojih vrtovih gostijo ja- slice. Ves kraj diha in živi za to zgodbo,« je ponosen župan. Foto: Nik Jarh Razumevanje preteklosti je izjemno pomembno za razlago današnjih dogodkov na Bližnjem vzhodu. Od nekdaj ga pretresajo spopadi, a hkrati velja za zibelko civilizacij. Potovanje skozi več kot 2000 let zgodovine Posebna izdaja Bližnji vzhod – Zgodovina nas na 148 straneh popelje skozi več kot dve ti- sočletji zgodovinskih premikov, kulturnih in religioznih preobrazb ter političnih sporov, ki oblikujejo današnji politični zemljevid regije. Avtorji ne podajajo le dejstev, ampak razkriva- jo, kako so se ti dogodki prepletli z življenjem ljudi na tem območju. Korenine vere in sporov Na območju Bližnjega vzhoda so se razvile tri največje monoteistične religije: judovstvo, krščanstvo in islam. Izvedeli boste, kako je to postalo vir razdora.  Tempeljska gora v Jeruzalemu, svetišče za vse tri religije, ostaja srčika mnogih konfliktov.  Pojasnjene so križarske vojne. Od rimske zasedbe Jeruzalema leta 70 do krvavih križarskih pohodov – zgodovina Judov in krščanstva na tem območju je preprede- na z nasiljem, ki je pogosto vir dolgotra- jnih sporov.  Spremljamo preganjanje Judov skozi sto- letja – od rimskih osvajanj do nacističnih zločinov – in njihovo ponovno uveljavitev v obliki sodobne države Izrael.  Kolonializem in nastanek modernih držav: kako sta kolonialna politika ter razpad Osmanskega imperija v 20. stoletju začrtala meje regije in postavila temelje za moderne konflikte, vključno z ustanovitvijo Izraela. Kako zgodovina oblikuje sodobnost Skozi zgodbo o razpadu Osmanskega imperija, kolonialnih delitvah in ustanovitvi Izraela revija osvetljuje korenine sodobnih političnih nape- tosti. Njihovo razumevanje je nujno za razlago palestinsko-izraelskega konflikta, vzpona eks- tremizma in vlog mednarodne skupnosti. »TISTI, KI SE NE SPOMINJAJO PRETEKLOSTI, SO OBSOJENI, DA JO PONAVLJAJO.« George Santayana, The Life of Reason (1905) Kolonializem in nastanek modernih 6,90 EUR Ozadje 2000 let trajajočega konflikta Nastanek religij • Preganjanje Judov • Vojna v Sveti deželi • T eror v Palestini • Palestina in ustanovitev Izraela žarišča prelomnih zgodovinskih dogo dkov ZGODOVINA Bližnji vzhod PRODAJNA USPEŠNICA 148 STRANI posebna izdaja - zima 2025 ZAKAJ PREBRA TI TO POSEBNO IZDAJO? Posebna izdaja Bližnji vzhod – Zgodovina je ključ do razumevanja sveta, kot ga poznamo danes. Če si želite vpogled v razloge, zakaj je Bližnji vzhod že stoletja žarišče svetovnih interesov in konfliktov, vam ta izdaja ponuja nepre- cenljiv vir informacij. Priporočamo jo vsem, ki želijo razumeti več kot le naslovnice v časopisih – tistim, ki si želijo zares doumeti, kako preteklost oblikuje prihodnost. Promocijsko besedilo Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 5 1, 19. december 2024 NOVINARKA S ČUTOM ZA STAREJŠE Pred leti se je pogovarjala s strokovnjakom Blažem Podpečanom s Celjskega, ki je preučeval dolgoživost in to, kako uspe ljudem v visokih letih ohraniti te- lesno in duševno zdravje. »Ugotavljal je, da skoraj vse stoletnike povezuje zmernost pri hrani, delu in odnosu do sveta. Življenje so jemali tako, kot je: slabo so sprejeli in se mu nekako prilagodili, hkrati so se zavedali, da se bodo enkrat stvari obrnile. Tako kot deluje narava: po dežju pride sonce, po zimi pomlad. Zato so zmogli preživeti vojne, pomanjkanje in oseb- ne tragedije, a niso obupali. Takšen pogled, se mi zdi, nam manjka,« pravi Anita Žmahar, novinarka Vzajemnosti, revije, ki je namenjena upokojencem. S celjskim območjem jo povezujejo korenine, saj je mladost preživela na območju Šentjurja. SIMONA ŠOLINIČ pomoči in oskrbe starejših, spremljam že, odkar sem pri Vzajemnosti. Vsakih nekaj let se znajdemo na začetku, ob čemer imamo zagotovo pre- verjeno učinkovite rešitve, ki bi jih lahko nadgradili in posodobili.« Zaljubljena v branje Anita Žmahar je novinar- stvu zvesta že od najstniških let, odkar je iz Nove vasi v Šentjurju odšla na študij v Ljubljano. »Najprej nisem verjela, da bom preživela tam več kot mesec, vse me je motilo, promet, hrup, gne- ča, ›ljubljanščina‹. No, zdaj živim v Ljubljani že 37 let, a še vedno ob vsaki priložnosti povem, da sem iz Šentjurja. Tudi ko grem na obisk v Novo vas, rečem, da grem domov,« se nasmeji. Čeprav je njeno delo vezano na prestolnico, ostaja zvesta lokalnim novi- cam: »Seveda jih spremljam. Ob obisku Šentjurja sem ve- dno prelistala Novi tednik ali kakšno časopisno izdajo celo odnesla v Ljubljano.« V Šen- tjurju jo poznajo kot Nuško, tako so jo klicali v otroštvu: »A bralcem sta zagotovo bolj znana brat Andrej, ki s sva- kinjo in nečakom skrbi za domačijo, in sestra Helena, ki je dolga leta delala v Mo- horjanu.« Da jo srce vleče v novinar- stvo, je kazalo več stvari v njenem otroštvu. Odraščala je na kmetiji, kjer je bilo ve- liko dela. »A me je veliko bolj zanimalo branje. Marsikdaj se je mleko prismodilo, ker je bilo bolj zanimivo gledati v knjige kot na štedilnik … Tudi oče je rad bral. Imeli smo naročenih več časopisov in ljubezen do branja imam v sebi verjetno po očetu,« nam zaupa sogovornica. Brati se je naučila, še preden je sedla v šolske klopi. »Več težav sem imela pri odločitvi, kako naprej po srednji šoli. Končala sem ta- kratno srednjo družboslovno šolo, danes je bolj znana kot Kajuhova gimnazija. Mama še danes rada pove anekdo- to, ko se je nekoč vračala z govorilnih ur in sta pred njo hodila babica in vnuček. Ko jo je fantek vprašal, kaj je v tej veliki stavbi, je babica odgo- vorila, da je to šola za tiste, ki še ne vedo, kaj bi radi posta- li. Mama se je takoj spomnila name.« A ljubezen do besed, spi- sov, nastopov in recitiranja je nakazovala, da bo novi- narstvo njena prva izbira. »Izkazalo se je, da sem dobro izbrala, res pa je, da sem se pravega novinarstva naučila šele v uredništvih,« pravi. Kot študentka je pisala za Našo ženo, kjer je tudi kasneje predstavljala srčne posame- znike ali družine v projektu Ljudje odprtih rok. V dnev- niku Republika je spoznala vse čare novinarstva: od pi- sanja novic do uredniškega dela. »To je bilo nekaj zelo napornih, a hkrati lepih let. Novinarstvo me je tako pote- gnilo, da bi skoraj ›pozabila‹ diplomirati!« Urejala je tudi revijo Pro- fesionalna prodaja, zadnjih 23 let je zvesta Vzajemnosti. »Koncept revije mi je že od začetka všeč, ker je kolaž vsega, kar zanima starejše. Od praktičnih informacij, zdravstvenih in vrtnarskih nasvetov, kuharskih receptov do ročnih del in malih ogla- sov. Meni so najljubše osebne zgodbe, ki jih ljudje delijo z nami. Še posebej če me pova- bijo domov in mi razkažejo knjige, slike, pisma … Zave- damo se, da mnogim Vzaje- mnost pomeni pomemben in predvsem zaupanja vreden vir informacij.« Tudi sto let in več Bralci Vzajemnosti štejejo od 60 do 100 let in več. »To je malo drugačna revija tudi zato, ker imamo le naročnike. Nekateri so z nami že 30, 40 ali več let in čutijo pripadnost reviji. Radi hodijo na sreča- nja, ki jih pripravljamo konec pomladi, ob praznikih nam pošiljajo voščilnice oziroma nas pokličejo samo zato, da pohvalijo kakšen članek ali da se opravičijo, ker so nekaj dni prepozno plačali naročni- no. Res je, da je bilo pred leti teh odzivov še več, a vsakega smo zelo veseli. Lepo je sliša- ti, da kdo ceni tvoje delo, to veste tudi sami, kajne?« pravi novinarska kolegica. Dodaja, da ima morda na novinarstvo nekoliko zastarel pogled glede na razvoj tega področja danes: »Če izbereš sogovornika, ne tekmuješ z njim, kdo je bolj pameten, o dogajanju poročaš in ga ne komentiraš, razen kadar gre za poglobljen komentar, podprt z dejstvi. Moraš poro- čati verodostojno, torej ne po- tvarjaš dejstev in ne blatiš. Ne strašiš ljudi pred prihodno- stjo, tega, se mi zdi, je vedno več v naših medijih. Zato se mi ne zdi prav, da se lahko za novinarja predstavlja prav vsak. Najhuje se mi zdi, da marsikdo bolj verjame temu, kar prebere na družbenih omrežjih, kot temu, kar pre- bere v medijih. Novinarji smo vendarle zavezani kodeksu, tisti Francelj ali Štefka (če sta sploh pravi osebi) pa na druž- benih omrežjih lahko napiše- ta karkoli o čemerkoli.« Caponi, posebna ljubezen Tudi v prostem času, takrat ko si po delovniku in novi- narskem tempu, ko s pisanjem in z besedami marsikomu polepša vsakdan, se Anita vrača h knjigam. »Nimam no- benega posebnega konjička, pravzaprav sem čisto preveč zapečkarska. Berem, seveda, rada pogledam kakšne serije na televiziji,« pravi. In ko omenja, da nima posebnega konjička, to morda niti ne drži tako zelo. Pravzaprav ga je imela v pravem pomenu besede: »Ko je bila hči mlajša, smo veliko časa preživeli na hipodromu. Je velika ljubiteljica konj, tudi tekmovala je v dresurnem jahanju. Dolga leta naju s partnerjem ni mogla prepričati, naj si omislimo psa, no, potem pa smo kupili konja,« nam zaupa. Caponi je bil izredno prijazen konj, miren, učljiv, obča- sno malo samosvoj, dodaja, ampak navihan. »Imeli smo občutek, da nas razume. Zaslužil si je mirno upokojensko življenje, a ga ni prav dolgo užival. Pred približno letom se je poškodoval in smo se morali posloviti od njega. Zelo ga pogrešamo. Imeti konja ni majhna stvar, je tudi organiza- cijsko in fi nančno zahtevno, če so posredi še tekmovanja, je stres kar velik. Ampak koliko lepega človek doživi pri druženju s konjem. Že odraslim, kaj šele otrokom je krasen družabnik, včasih tovariš pri igri, drugič zaupnik, tolažnik, naučijo se odgovornosti in skrbi za nekoga drugega,« še doda Anita. Anita Žmahar: »Tudi starost je lahko eno lepših obdobij!« Novinarsko poslanstvo jo notranje bogati »Opažam, da postajamo ve- dno bolj nergavi, pritožujemo se nad vsem in vsakomer. In to velja za vse generacije. Na- mesto da bi bili hvaležni za to, kar imamo, da smo zdra- vi, da imamo družbo, da nam ne poka nad glavami, kot se to dogaja po svetu. Všeč mi je misel 93-letne gospe, ki je dejala, da nič ne razmišlja in se ne obremenjuje in da za nazaj stvari ne more popravi- ti, kaj jo čaka, pa tudi ne ve. Zakaj bi se vznemirjala na za- logo? Poskušam jo posnema- ti, priznam, da mi ne gre naj- bolje,« pravi Žmaharjeva na vprašanje, kakšno spoznanje je pridobila pri novinarskem delu, ki je tesno povezano s starejšimi generacijami, ki jih današnji družbeni sistem po- gosto odriva na stran. Ne smemo enačiti vseh starejših Žmaharjeva ima s starej- šimi veliko stika, na Vzaje- mnosti je pogosto njihov stik z družbo in vir informacij. In od njih se tudi veliko nauči: »Mislim, da starejše najbolj prizadene občutek, da niso več koristni, da njihovo mne- nje manj velja, da so ›samo‹ upokojenci. Temu se hitro pridruži osamljenost. Tu so zagotovo na boljšem ljudje na podeželju, kjer je več medge- neracijskih družin, sosedje se bolje poznajo, hitreje opazi- jo, da že nekaj dni niso videli sosede, pomagajo pri prevo- zih …. Ni pa to samoumevno, saj veste, včasih ravno druži- na ne daje toplega in varnega zavetja.« Dodaja, da moramo biti v odnosu do starejših pozorni in jim pomagati, če so stiski. In ne glede na to, da v druž- bi še vedno obstaja kar nekaj stereotipov o starosti, Žma- harjeva jasno pove, da je pri svojem delu in pisanju za sta- rejše spoznala tudi, da je sta- rost lahko eno lepših obdobij v življenju: »Nekateri so šele v zrelih letih dobili priložnost ali pogum, da so si uresničili dolgoletne želje, da potujejo, se učijo igrati kakšno glasbi- lo, hodijo na krožke univerze za tretje življenjsko obdobje ali celo imajo novo kariero. Poznam dve skupini, v eni so prijateljice, v drugi nekdanji sodelavci, ki vsak teden se- dejo na vlak ali avtobus ter izkoristijo brezplačno vožnjo in se odpeljejo na izlet v drug kraj. Ali ni to krasno? Želim poudariti, da ne smemo ena- čiti vseh starejših, njihovih potreb in želja. Tudi to je na- mreč eden od stereotipov.« Pokojnine v Sloveniji niso visoke, mnogo starejših živi pod pragom revščine, vendar sogovornica pri svojem delu opaža, da se starejši ne pri- tožujejo toliko zaradi nizkih pokojnin kot zaradi sodobne tehnologije: »Izpolnjevanje raznih vlog ali dokumentov, ki so v elektronski obliki, pri- jave na zdravniške preglede in podobno … Vse to je za marsikoga hud napor in za- radi tega se resnično počuti- jo odrinjeni na rob družbe. Vedno več uradnih zadev je treba urediti elektronsko. Starejši pogosto kličejo v naše uredništvo, ker ne naj- dejo osnovnih informacij ali telefonske številke. Mislim, da bi javne ustanove morale prilagoditi komunikacijske kanale, tudi marsikateri po- stopek bi lahko poenostavi- le.« Ob splošnem pogledu na položaj starejših sogovorni- ca še izrazi strah glede izva- janja Zakona o dolgotrajni oskrbi: »To, kako nerodno se odgovorni lotevajo urejanja »Starejši radi vidijo, da se jih kdo spomni, jih obišče, kaj povpraša ali samo posluša. Mi spodbujamo bralce, da nam pošiljajo stare fotogra je, ki so vir spominov. Kdo jih še ima v albumih ali predalih, če ne starejša generacija?« Caponi je bil velik del Anitine družine. (Foto: osebni arhiv) »Za računalnikom preživim precej ur, žal več kot na terenu,« pravi novinarka Vzajemnosti Anita Žmahar. (Foto: Jožica Dorniž) Ko Anita Žmahar, ki s par- tnerjem Zvonetom in hčerko Nežo živi v Ljubljani, pride na obisk v svoj domači Šentjur, jo še vedno z ljubeznijo priča- ka 89-letna mama. »Le očeta že več kot deset let ni med nami,« pravi Anita. (Foto: OA) Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 5 1, 19. december 2024 DOKUMENT ČASA Spoštovani partnerji in prijatelji, ob koncu leta se vam iskreno zahvaljujemo za zaupanje. Naj bo leto 2025 polno svežih priložnosti, osebnih uspehov in trajnostnega napredka. Želimo vam zdrave, srečne in uspešne dni, obarvane z zelenjem narave in s toplino zadovoljnih trenutkov. Ekipa Zelenic Celje www.zelenice.si Muzeji hranijo številne zbirke, ki so le redko na ogled v celoti. Priložnost, da obiskovalci spoznajo obsežno in zanimivo zbirko, ki je sicer varno shranjena v depojih, ponuja občasna razstava Sporočilnost plakata, ki bo v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) na ogled do konca februarja. Plakati, ki so bili skozi zgodovino namenjeni obveščanju, oglaševanju in propagandi, so zanimiv dokument časa, saj odkrivajo zgodbo, kaj se je v času njihove uporabe dogajalo v mestu. TINA STRMČNIK MNZC v samostojni zbirki hrani približno 6.800 plaka- tov. Na razstavi, ki jo je pripra- vila zgodovinarka in muzejska svetovalka Darja Jan, jih je predstavljenih 62, še dodatni so predstavljeni na televizij- skem zaslonu in v katalogu, ki je izšel ob razstavi. V mu- zejski zbirki je osem plakatov iz obdobja pred drugo svetov- no vojno. Najstarejši plakat, predstavljen na razstavi, je iz leta 1920, in sicer o koroškem plebiscitu. Razstava daje posebno težo predstavitvi propagandnih plakatov iz obdobja druge svetovne vojne. Ta del razsta- ve spominja na prihod Nemcev v Celje in na njihovo izvajanje represije. Gre za plakate stre- ljanj talcev v mariborskem in celjskem zaporu ter v posa- meznih krajih na Štajerskem in Koroškem. »Nemci so videli, da se jim slovenski narod ne bo kar takoj podredil. Leta 1942, ko je bilo v Celju izvedenih pet streljanj, so celo mesto polepili s plakati, na katerih so navedli ime, priimek, letnico rojstva, kraj bivanja, poklic žrtev … S tovrstnimi plakati so ljudem sporočali, kaj se jim lahko zgodi, če ne bodo sodelovali z okupatorjem,« je pojasnila Janova. Tudi po zadnjem stre- ljanju v celjskem zaporu so Nemci nadaljevali usmrtitve zapornikov, le da so jih vozili v mariborski zapor. Nekateri plakati iz obdobja nemške represije so zelo redki. Med plakati, ki so po vedenju sodelavcev muzeja celo edini ohranjeni, je tudi plakat s foto- grafi jami zasramovanih ujetih partizanov na celjskih ulicah. Ta pretresljiv del razstave, ki prikazuje Celje v obdobju dru- ge svetovne vojne, spremljajo silhuete nemških vojakov, ki so postavljeni tako, da se jim morajo ljudje umikati, kar po- nazarja barikade. »Obiskovalci v tem prostoru doživijo ute- snjenost, tudi svetloba in njen odtenek sta posebej izbrana,« je povedala avtorica razstave. Prikazani so tudi partizan- ski plakati, vendar so ti nastali šele po letih 1943 in 1944, ko so se partizani bolje organizi- rali in razvili svoje nelegalne tehnike obveščanja. Obveščanje o dogodkih Drugi del razstave je name- njen obdobju po letu 1945 do danes. Po besedah Darje Jan je na ogled veliko starejših plaka- tov, ki so obveščali o športnih, kulturnih in političnih dogod- kih. Gre za dokumente časa, ki človeka navdajo z nostalgijo, odkrivajo zgodbo, kaj se je v času njihove uporabe dogajalo v mestu. Dogodek pri katerem so plakati opravili pomembno vlogo sporočanja, so bile na primer poplave leta 1954. Te- daj so lokalne oblasti s pomo- čjo plakatov ljudi med drugim obveščale tudi o oporečni vodi in nujnosti njenega prekuha- vanja. »Takrat ni bilo drugih komunikacijskih sredstev, pla- katom je bilo v tistem obdobju namenjenih tudi bistveno več plakatnih mest.« Tudi komercialni plakati Obiskovalci razstave se bodo ob sprehodu skozi razstavne prostore spomnili tudi nekda- njih uspešnih podjetij. Muzej med drugim hrani plakat pod- jetja Avtomotor, ki je v začetku 60. let 20. stoletja oglaševalo velik popust na motorje To- mos. Iz kasnejših obdobij so plakati podjetij Aero, Emo, Cetis, Banka Celje, Kovinoteh- na, Cinkarna Celje, Pivovarna Laško … Zanimiv je tudi pla- kat Topra, ki spominja na leto 1981, ko je to nekoč uspešno podjetje obleklo jugoslovansko smučarsko reprezentanco. Ob omenjenih plakatih so prika- zani tudi nekateri predmeti industrije s Celjskega, a tudi značke, ki so bile nekoč v oma- ri skoraj vsakega slovenskega gospodinjstva. V zadnjem razstavnem pro- storu so na ogled dela znanih grafi čnih oblikovalcev, ki so nekoč ustvarjali plakate na Celjskem, a tudi v širšem slo- venskem in mednarodnem prostoru. To so Radovan Jen- ko, Jože Domjan, Iztok Skok in Rafael Počivašek. Darja Jan je z njimi posnela tudi intervju, ki si ga je mogoče ogledati na videoposnetku. In vloga plakata danes? Zdaj lahko plakate po be- sedah Janove opazimo pred- vsem v času volitev, sicer pa tovrstni načini obveščanja in sporočanja v mestih niso več tako množični kot nekoč. Kot lahko preberemo v ka- talogu, ki je izšel ob razstavi, so bili zametki obveščanja javnosti s pomočjo plakatov pri nas povezani s politično vsebino. Proti koncu 19. sto- letja so začeli nastajati tudi plakati za reklamne in pro- dajne namene. Oglaševali so izdelke malih slovenskih tr- govcev in obrtnikov ter tujih veletrgovcev. Kot je še izpostavila sogo- vornica, so danes ob vstopih v mesta prisotni veliki plakati, ki jih muzej zaradi velikosti ne more hraniti. Sodelavci muzeja jih dokumentirajo tako, da jih fotografi rajo. »Nasploh plakati v Sloveniji danes pogosto ni- majo izstopajoče likovne po- dobe. Glede tega so v našem prostoru v preteklosti izstopa- la predvsem gledališča. Danes morda malo manj izstopajo, saj za sporočanje uporabljajo tudi druge medije.« Kot je še dodala, nekateri grafi čni obli- kovalci pravijo, da ima sporo- čanje s plakati v različnih drža- vah različno težo. Ponekod v tujini njihovi podobi namenja- jo večji poudarek, v nekaterih tujih državah pripravljajo tudi razstave plakatov. Foto: Andraž Purg Darja Jan: »Plakati se morda marsikomu ne zdijo tako pomembni, da bi jih hranili, čeprav so zelo zanimivi zgodovinski viri. Dajejo vizualno podobo mesta v nekem obdobju, saj z njihovo pomočjo izvemo, kaj se je dogajalo na kulturnem, športnem in gospodarskem področju.« »Plakati so bili najprej zelo preprosti. Bili so tudi režimsko usmerjeni. V našem prostoru so bolj izrazito gra čno podobo dobili šele sredi 70. let 20. stoletja.« Darja Jan pred plakatom balkan- skih atletskih iger, ki so bile v Ce- lju leta 1976. Oblikovalec plakata dolgo ni bil znan. Na odprtju raz- stave pred dnevi sta Jože Domjan in Rafael Počivašek povedala, da je plakat njuno delo. Da so bili državljani na kulturnem področju dejavni takoj po osvoboditvi, prikazuje plakat iz leta 1945, na katerem so našteti številni dogodki v sklopu Tedna ljudske kulture. Propagandni plakati iz obdobja druge svetovne vojne spominjajo na prihod Nemcev v Celje in na njihovo izvajanje represije. V MNZC odprli občasno razstavo o plakatih Plakati – pomembni pričevalci zgodovine mesta GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 21. decem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5 1, 19. december 2024 OSUPLJIVA ZGODBA O UMETNIKU Znamenit vojniški lončar Franjo Felicijan se je vrnil v Trst, v tamkajšnji slovenski kulturni dom, kjer je ustvaril svoje monumentalno življenjsko delo. 6. de- cembra so v kulturnem domu v Trstu namreč odprli gostujočo razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu. Postavitev, posvečeno temu ume- tniku, so v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili ob 110-letnici njegovega rojstva leta 2023. Razstava bo v Trstu na ogled do 16. januarja prihodnje leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Franjo Felicijan se predstavlja v Trstu Umetnik, ki je znal iz gline ustvariti nekaj več Življenje in delo Franja Fe- licijana je raziskovala Barba- ra Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Pri tem je spo- znala, da ni bil le obrtnik, temveč izjemen umetnik in velik domoljub. Ob tem se ni mogla načuditi, da je tako velik biser toliko časa ostal skrit in spregledan. Kot je de- jala, so jo navdušili njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjal- nosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu in iskanju iz- virnih rešitev. Popravljena krivica »Ko sem začela raziskovati življenje in delo Franja Felici- jana, sem kmalu ugotovila, da se za tem imenom skriva osu- pljiva zgodba,« je v spremni besedi monografije o Felicija- nu zapisala Barbara Trnovec. Odkrila je njegove povezave z arhitektoma Jožetom Pleč- nikom in Edom Mihevcem, z lastnikoma znamenite lju- bljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer ter drugi- mi ustvarjalci njegovega časa. Predvsem jo je navdušilo Feli- cijanovo življenjsko delo – 12 tisoč unikatnih keramičnih ploščic, ki prekrivajo več kot 400 kvadratnih metrov povr- šine slovenskega kulturnega doma v Trstu. Sicer še vedno ni jasno, zakaj Franjo Felicijan leta 1964 ni bil povabljen na odprtje kulturnega doma v Trstu. To ga je namreč po be- sedah Trnovčeve zelo priza- delo. Z gostovanjem razstave o njem in njegovem delu bo ta krivica vsaj delno popravljena. Težko je tudi razumljivo, da Življenje in delo Franja Felicijana je raziskovala Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. je avtor te osupljive stvaritve vse do danes ostal popolnoma spregledan celo med pozna- valci arhitekture Eda Mihevca. Kar je delal za denar, ga je dolgočasilo Franjo Felicijan se je rodil 16. februarja 1913 v Vita- nju očetu Martinu in mami Frančiški. Bil je najstarejši od petih otrok, imel je še šti- ri mlajše sestre. V Vojnik se je družina iz Vitanja preseli- la leta 1920, ko je oče hišo, v kateri je bila lončarska delav- nica, odkupil od vojniškega lončarja. Franjo je obiskoval nižjo gimnazijo, kjer je kon- čal štiri razrede, za nadaljnje izobraževanje ni bilo denarja. Lončar in pečar je postal zara- di spleta okoliščin. Od mlade- ga si je prizadeval nadgraditi znanje, ki ga je oče prenesel nanj. Ob knjigah, strokovni literaturi in praktičnem delu se je kasneje izpopolnjeval in izobraževal kar sam. Leta 1942 je opravil mojstrski iz- pit v Gradcu in po smrti očeta prevzel lončarsko delavnico. Izdeloval je okrasne keramič- ne pečnice, kaminske obloge, zidne ploščice, posodo, jasli- ce … Njegovi izdelki so bili znani po izjemni kakovosti. »Peči delam za denar, kera- mično posodje pa iz veselja do oblikovanja,« je v enem od intervjujev nekaj mesecev prej, preden je dopolnil 80 let, povedal Franjo Felicijan. »Ti- sto, kar je delal za denar, za preživetje, ga je dolgočasilo. Vedno je stremel k temu, da bi svoje izdelke izboljšal in po- lepšal. Zelo so ga na primer zanimale barve in glazure,« je o očetovem delu dejal sin Martin Felicijan. Felicijanove pečarske moj- strovine izstopajo po kako- vosti izdelave ter po inova- tivnosti in estetiki. Njegove kamine ima v svojih domovih še vedno veliko ljudi v vseh koncih Slovenije in zunaj meja, medtem ko so se nje- govi lončarski izdelki žal po- razgubili. Foto: arhiv NT/Sherpa Franjo Felicijan je bil umetnik, ki je znal iz gline ustvariti nekaj več. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5 1, 19. december 2024 SODOBNA KRŠČANSKA GLASBA Podjetje Elektro Gajšak se vam zahvaljuje za zaupanje in vam želi vse dobro in obilo zdravja v novem letu 2025. ELEKTRO GAJŠAK d.o.o. / GSM: 031 289 836 / e-mail: elektro.gajsak@amis.net Pravijo, da jih povezujejo glasba, vera in ljubezen do skupnosti. To so osrednji razlogi, zakaj skupina Do- minik na svoji glasbeni poti vztraja že 35 let. Čeprav so nekateri člani odhajali in drugi prihajali, danes sku- pina šteje 12 članov različ- nih starosti in poklicev, ve- čina jih prihaja iz Savinjske doline. Ob obletnici je sku- pina izdala tudi nov avtorski album Ples do nebes, ki ga je minuli mesec predstavila tudi na jubilejnem koncer- tu v Domu II. slovenskega tabora Žalec. »Vselej smo veseli, ko vidimo zadovolj- stvo obiskovalcev, ki nas podpirajo. To nas motivira, da še naprej bogatimo po- dročje slovenske krščanske glasbe,« je ob tem poudaril Boštjan Čuvan, ki z ženo Ja- njo v skupini deluje že od njenega začetka. SINTIJA JURIČ Začetki skupine Dominik segajo v pozna 80. leta, ko se je v okviru mladinske ve- roučne skupine pod okriljem bratov dominikancev v Žalcu oblikovala skupina mladih, ki jih je ob veri združevala tudi ljubezen do glasbe. »Pod men- torstvom patra Ivana Arzenška so se med nami pojavile težnje, da bi se udejstvovali tudi glas- beno. Na začetku nas je bilo šest, tri dekleta in trije fanti. Med njimi sva bila tudi midva z Janjo in tudi najina skupna pot se je začela v tej skupini,« je povedal Boštjan in dodal, da so si v skupini, ki ustvarja avtorsko sodobno krščansko glasbo, ime nadeli po zavetni- ku patrov dominikancev, sve- tem Dominiku. Ljubezen do vere in glasbe Z leti so se člani skupine menjavali, njen širši sestav je nastal pred približno sed- mimi leti. Danes je v skupini Žalska glasbena skupina Dominik je letos praznovala 35-letnico delovanja Glasbena družina, ki jo združuje vera 12 članov različnih starosti in poklicev, ki večinoma priha- jajo iz okolice Žalca in Celja. Kot edina ustanovna člana sta v skupini ostala Janja in Bo- štjan. »Ko smo bili šestčlanska skupina, smo v večji meri igra- li na kitaro in klaviature. Zdaj smo prešli tudi na bobne, bas, električno in akustično kitaro, klavir, včasih igramo tudi na orgle, fl avto in violino. Seveda so zelo pomembni tudi vokali, saj vsi člani tudi pojemo,« je poudaril Boštjan, ki je z glas- bo povezan že od rosnih let. Posebnost skupine je, da ustvarja avtorsko sodobno krščansko glasbo, ki je zaradi svoje instrumentalne in be- sedilne bogatosti blizu vsem članom. »Sodobna krščanska glasba je pravzaprav novejši izraz, včasih se je namreč ime- novala duhovno-ritmična glas- ba in naša skupina se časovno uvršča v drugo generacijo teh skupin. Prva generacija se je namreč začela že v 70. letih, druga generacija je vzklila sredi 80. let, zadnja generacija se je začela, ko so se ponovno vzpostavili festivali sodobne krščanske glasbe.« Sodobna krščanska glasba se sicer deli na dve osrednji struji, na sla- vilno in osebnoizpovedno glas- bo. V skupini se osredotočajo na slednjo. »Velik poudarek namenjamo besedilom, s ka- terimi želimo povedati, kar čutimo do soljudi, sebe, stvar- stva in Boga. Instrumentalno jo uvrščamo nekje v pop-rok, vendar se je v 35 letih tudi naš slog zelo zamenjal,« je še po- vedal Boštjan. Ples do nebes Skupina Dominik se je do zdaj udeležila številnih fe- stivalov sodobne krščanske glasbe, kot so Marija fest, Vox festival, Rače fest, Ritem duha in drugi. Na njih je za svoje avtorske skladbe prejela tudi številna priznanja, leta 2007 je iz rok župana Občine Žalec prejela tudi Savinovo prizna- nje za dosežke na področju kulture. Do letos so tako ob številnih prireditvah, koncer- tih in tekmovanjih člani sku- pine izdali približno 30 avtor- skih skladb in pet albumov, glasbo zanje je večinoma pri- speval Boštjan, med aranžerji skladb najdemo tudi nekatera znana imena, kot so Božidar A. Kolerič, Franci Podbrežnik, Tomaž Kozovinc in David Toman. Večino besedil je za skupino Dominik prispevala Celjanom dobro poznana Jana Kvas. Ob 35-letnici delovanja je skupina Dominik nedavno iz- dala tudi svoj šesti album z na- slovom Ples do nebes. Večino besedil je tokrat prispeval bob- nar Primož Vasle. »Ustvarjanja glasbe in priredb smo se nato lotili skupaj, saj je vsak prispe- val svoj del,« je ob tem pouda- ril Boštjan. Najnovejši album tako zajema različne žanre, od koralnega napeva do po- pularne glasbe iz 80. let, malo rokenrola in tudi simphony metala. Konec minulega me- seca so najnovejši album pred- stavili tudi pred polno dvorano II. slovenskega tabora Žalec. »Odziv je bil odličen. Podpr- li so nas tako obiskovalci kot tudi številni donatorji, za kar smo jim neizmerno hvaležni« je ob tem pripomnila Janja Ču- van. Ob 35. obletnici so v avli doma pripravili tudi panojsko razstavo z retrospektivo svoje- ga delovanja. Približati vero poslušalcem Ker želijo v skupini s svojimi pesmimi približati vero poslu- šalcem, že vrsto let sodelujejo tudi pri svetih mašah. Vsako prvo nedeljo v mesecu sode- lujejo pri maši v Žalcu, včasih gostujejo tudi na Gomilskem ali drugod po Sloveniji. Sodelu- jejo tudi pri poročnih obredih, dobrodelnih koncertih in vseh pomembnejših dogodkih. Ob širjenju svoje glasbe in vere med ljudmi velik pou- darek namenjajo tudi medse- bojnemu druženju. »Po vajah se zelo radi družimo. Pogosto vključujemo tudi druge dru- žinske člane in organiziramo skupne piknike ter tudi za- ključke leta. Smo kot velika razširjena družina. Ženski del skrbi, da organizira tudi timbil- dinge,« je še povedala Janja in dodala, da skupini vsi člani po- svetijo veliko svojega prostega časa in prostovoljskega dela. A kot se strinjata zakonca Čuvan, je vse to vredno. Njihov trud je namreč poplačan z nadvse toplim odzivom ljudi, zato za prihodnje leto že načrtujejo turnejo po Sloveniji, na kateri bodo lahko občinstvu predsta- vili nov album. Foto: osebni arhiv »Glavni motiv skupine je, da igramo Bogu in ljudem v čast, da se imamo lepo in da nas povezuje prijateljstvo. Sprejemamo različnost vseh, ki v skupini igrajo,« je povedal Boštjan. V skupini je do zdaj so- delovalo 24 članov, in sicer Boštjan Čuvan, Janja Čuvan, Jerneja Štojs, Ožbalt Pod- pečan, Boris Kokot, Tatjana Matek, Robert Ocvirk, Suza- na Ambrož, Katja Florjančič, Vili Kotnik, Bogdan Vošnjak, Primož Vasle, Tomaž Jezer- nik, Urška Tekavc, Špela Štrajhar, Mojca Božič Milhar, Barbara Cijan, Lara Krajnc Škruba, Aleksandra Kračun, Domen Novak, Jan Palčnik, Samo Pungartnik, Lara Tan- šek in Barbara Bosnar. »Vseh pesmi z zadnjega albuma ne bomo izvajali pri mašah. Imajo namreč duhovno vsebino, vendar niso primerne za izvajanje ob maši. Nekaj pesmi je zato primernih zgolj za koncerte,« je povedal Boštjan. »Na festivalih sodobne krščanske glasbe smo morali sodelovati z avtorsko skladbo. To nas je spodbudilo, da smo jo začeli tudi sami ustvarjati,« je poudarila Janja. Žalska glasbena skupina Dominik je letos praznovala 35-letnico delovanja Sedanji člani skupine Dominik so Boštjan in Janja Čuvan, Bogdan Vošnjak, Primož Vasle, Tomaž Jezernik, Špela Štrajhar, Mojca Božič Milhar, Barbara Cijan, Jan Palčnik, Samo Pungartnik, Lara Tanšek in Barbara Bosnar. (Foto: Jana Petrak Zajc) Skupina Dominik na zahval- no nedeljo v Žalcu. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5 1, 19. december 2024 OSUPLJIVA ZGODBA O UMETNIKU Znamenit vojniški lončar Franjo Felicijan se je vrnil v Trst, v tamkajšnji slovenski kulturni dom, kjer je ustvaril svoje monumentalno življenjsko delo. 6. de- cembra so v kulturnem domu v Trstu namreč odprli gostujočo razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu. Postavitev, posvečeno temu ume- tniku, so v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili ob 110-letnici njegovega rojstva leta 2023. Razstava bo v Trstu na ogled do 16. januarja prihodnje leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Franjo Felicijan se predstavlja v Trstu Umetnik, ki je znal iz gline ustvariti nekaj več Življenje in delo Franja Fe- licijana je raziskovala Barba- ra Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Pri tem je spo- znala, da ni bil le obrtnik, temveč izjemen umetnik in velik domoljub. Ob tem se ni mogla načuditi, da je tako velik biser toliko časa ostal skrit in spregledan. Kot je de- jala, so jo navdušili njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjal- nosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu in iskanju iz- virnih rešitev. Popravljena krivica »Ko sem začela raziskovati življenje in delo Franja Felici- jana, sem kmalu ugotovila, da se za tem imenom skriva osu- pljiva zgodba,« je v spremni besedi monografije o Felicija- nu zapisala Barbara Trnovec. Odkrila je njegove povezave z arhitektoma Jožetom Pleč- nikom in Edom Mihevcem, z lastnikoma znamenite lju- bljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer ter drugi- mi ustvarjalci njegovega časa. Predvsem jo je navdušilo Feli- cijanovo življenjsko delo – 12 tisoč unikatnih keramičnih ploščic, ki prekrivajo več kot 400 kvadratnih metrov povr- šine slovenskega kulturnega doma v Trstu. Sicer še vedno ni jasno, zakaj Franjo Felicijan leta 1964 ni bil povabljen na odprtje kulturnega doma v Trstu. To ga je namreč po be- sedah Trnovčeve zelo priza- delo. Z gostovanjem razstave o njem in njegovem delu bo ta krivica vsaj delno popravljena. Težko je tudi razumljivo, da Življenje in delo Franja Felicijana je raziskovala Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. je avtor te osupljive stvaritve vse do danes ostal popolnoma spregledan celo med pozna- valci arhitekture Eda Mihevca. Kar je delal za denar, ga je dolgočasilo Franjo Felicijan se je rodil 16. februarja 1913 v Vita- nju očetu Martinu in mami Frančiški. Bil je najstarejši od petih otrok, imel je še šti- ri mlajše sestre. V Vojnik se je družina iz Vitanja preseli- la leta 1920, ko je oče hišo, v kateri je bila lončarska delav- nica, odkupil od vojniškega lončarja. Franjo je obiskoval nižjo gimnazijo, kjer je kon- čal štiri razrede, za nadaljnje izobraževanje ni bilo denarja. Lončar in pečar je postal zara- di spleta okoliščin. Od mlade- ga si je prizadeval nadgraditi znanje, ki ga je oče prenesel nanj. Ob knjigah, strokovni literaturi in praktičnem delu se je kasneje izpopolnjeval in izobraževal kar sam. Leta 1942 je opravil mojstrski iz- pit v Gradcu in po smrti očeta prevzel lončarsko delavnico. Izdeloval je okrasne keramič- ne pečnice, kaminske obloge, zidne ploščice, posodo, jasli- ce … Njegovi izdelki so bili znani po izjemni kakovosti. »Peči delam za denar, kera- mično posodje pa iz veselja do oblikovanja,« je v enem od intervjujev nekaj mesecev prej, preden je dopolnil 80 let, povedal Franjo Felicijan. »Ti- sto, kar je delal za denar, za preživetje, ga je dolgočasilo. Vedno je stremel k temu, da bi svoje izdelke izboljšal in po- lepšal. Zelo so ga na primer zanimale barve in glazure,« je o očetovem delu dejal sin Martin Felicijan. Felicijanove pečarske moj- strovine izstopajo po kako- vosti izdelave ter po inova- tivnosti in estetiki. Njegove kamine ima v svojih domovih še vedno veliko ljudi v vseh koncih Slovenije in zunaj meja, medtem ko so se nje- govi lončarski izdelki žal po- razgubili. Foto: arhiv NT/Sherpa Franjo Felicijan je bil umetnik, ki je znal iz gline ustvariti nekaj več. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5 1, 19. december 2024 SODOBNA KRŠČANSKA GLASBA Podjetje Elektro Gajšak se vam zahvaljuje za zaupanje in vam želi vse dobro in obilo zdravja v novem letu 2025. ELEKTRO GAJŠAK d.o.o. / GSM: 031 289 836 / e-mail: elektro.gajsak@amis.net Pravijo, da jih povezujejo glasba, vera in ljubezen do skupnosti. To so osrednji razlogi, zakaj skupina Do- minik na svoji glasbeni poti vztraja že 35 let. Čeprav so nekateri člani odhajali in drugi prihajali, danes sku- pina šteje 12 članov različ- nih starosti in poklicev, ve- čina jih prihaja iz Savinjske doline. Ob obletnici je sku- pina izdala tudi nov avtorski album Ples do nebes, ki ga je minuli mesec predstavila tudi na jubilejnem koncer- tu v Domu II. slovenskega tabora Žalec. »Vselej smo veseli, ko vidimo zadovolj- stvo obiskovalcev, ki nas podpirajo. To nas motivira, da še naprej bogatimo po- dročje slovenske krščanske glasbe,« je ob tem poudaril Boštjan Čuvan, ki z ženo Ja- njo v skupini deluje že od njenega začetka. SINTIJA JURIČ Začetki skupine Dominik segajo v pozna 80. leta, ko se je v okviru mladinske ve- roučne skupine pod okriljem bratov dominikancev v Žalcu oblikovala skupina mladih, ki jih je ob veri združevala tudi ljubezen do glasbe. »Pod men- torstvom patra Ivana Arzenška so se med nami pojavile težnje, da bi se udejstvovali tudi glas- beno. Na začetku nas je bilo šest, tri dekleta in trije fanti. Med njimi sva bila tudi midva z Janjo in tudi najina skupna pot se je začela v tej skupini,« je povedal Boštjan in dodal, da so si v skupini, ki ustvarja avtorsko sodobno krščansko glasbo, ime nadeli po zavetni- ku patrov dominikancev, sve- tem Dominiku. Ljubezen do vere in glasbe Z leti so se člani skupine menjavali, njen širši sestav je nastal pred približno sed- mimi leti. Danes je v skupini Žalska glasbena skupina Dominik je letos praznovala 35-letnico delovanja Glasbena družina, ki jo združuje vera 12 članov različnih starosti in poklicev, ki večinoma priha- jajo iz okolice Žalca in Celja. Kot edina ustanovna člana sta v skupini ostala Janja in Bo- štjan. »Ko smo bili šestčlanska skupina, smo v večji meri igra- li na kitaro in klaviature. Zdaj smo prešli tudi na bobne, bas, električno in akustično kitaro, klavir, včasih igramo tudi na orgle, fl avto in violino. Seveda so zelo pomembni tudi vokali, saj vsi člani tudi pojemo,« je poudaril Boštjan, ki je z glas- bo povezan že od rosnih let. Posebnost skupine je, da ustvarja avtorsko sodobno krščansko glasbo, ki je zaradi svoje instrumentalne in be- sedilne bogatosti blizu vsem članom. »Sodobna krščanska glasba je pravzaprav novejši izraz, včasih se je namreč ime- novala duhovno-ritmična glas- ba in naša skupina se časovno uvršča v drugo generacijo teh skupin. Prva generacija se je namreč začela že v 70. letih, druga generacija je vzklila sredi 80. let, zadnja generacija se je začela, ko so se ponovno vzpostavili festivali sodobne krščanske glasbe.« Sodobna krščanska glasba se sicer deli na dve osrednji struji, na sla- vilno in osebnoizpovedno glas- bo. V skupini se osredotočajo na slednjo. »Velik poudarek namenjamo besedilom, s ka- terimi želimo povedati, kar čutimo do soljudi, sebe, stvar- stva in Boga. Instrumentalno jo uvrščamo nekje v pop-rok, vendar se je v 35 letih tudi naš slog zelo zamenjal,« je še po- vedal Boštjan. Ples do nebes Skupina Dominik se je do zdaj udeležila številnih fe- stivalov sodobne krščanske glasbe, kot so Marija fest, Vox festival, Rače fest, Ritem duha in drugi. Na njih je za svoje avtorske skladbe prejela tudi številna priznanja, leta 2007 je iz rok župana Občine Žalec prejela tudi Savinovo prizna- nje za dosežke na področju kulture. Do letos so tako ob številnih prireditvah, koncer- tih in tekmovanjih člani sku- pine izdali približno 30 avtor- skih skladb in pet albumov, glasbo zanje je večinoma pri- speval Boštjan, med aranžerji skladb najdemo tudi nekatera znana imena, kot so Božidar A. Kolerič, Franci Podbrežnik, Tomaž Kozovinc in David Toman. Večino besedil je za skupino Dominik prispevala Celjanom dobro poznana Jana Kvas. Ob 35-letnici delovanja je skupina Dominik nedavno iz- dala tudi svoj šesti album z na- slovom Ples do nebes. Večino besedil je tokrat prispeval bob- nar Primož Vasle. »Ustvarjanja glasbe in priredb smo se nato lotili skupaj, saj je vsak prispe- val svoj del,« je ob tem pouda- ril Boštjan. Najnovejši album tako zajema različne žanre, od koralnega napeva do po- pularne glasbe iz 80. let, malo rokenrola in tudi simphony metala. Konec minulega me- seca so najnovejši album pred- stavili tudi pred polno dvorano II. slovenskega tabora Žalec. »Odziv je bil odličen. Podpr- li so nas tako obiskovalci kot tudi številni donatorji, za kar smo jim neizmerno hvaležni« je ob tem pripomnila Janja Ču- van. Ob 35. obletnici so v avli doma pripravili tudi panojsko razstavo z retrospektivo svoje- ga delovanja. Približati vero poslušalcem Ker želijo v skupini s svojimi pesmimi približati vero poslu- šalcem, že vrsto let sodelujejo tudi pri svetih mašah. Vsako prvo nedeljo v mesecu sode- lujejo pri maši v Žalcu, včasih gostujejo tudi na Gomilskem ali drugod po Sloveniji. Sodelu- jejo tudi pri poročnih obredih, dobrodelnih koncertih in vseh pomembnejših dogodkih. Ob širjenju svoje glasbe in vere med ljudmi velik pou- darek namenjajo tudi medse- bojnemu druženju. »Po vajah se zelo radi družimo. Pogosto vključujemo tudi druge dru- žinske člane in organiziramo skupne piknike ter tudi za- ključke leta. Smo kot velika razširjena družina. Ženski del skrbi, da organizira tudi timbil- dinge,« je še povedala Janja in dodala, da skupini vsi člani po- svetijo veliko svojega prostega časa in prostovoljskega dela. A kot se strinjata zakonca Čuvan, je vse to vredno. Njihov trud je namreč poplačan z nadvse toplim odzivom ljudi, zato za prihodnje leto že načrtujejo turnejo po Sloveniji, na kateri bodo lahko občinstvu predsta- vili nov album. Foto: osebni arhiv »Glavni motiv skupine je, da igramo Bogu in ljudem v čast, da se imamo lepo in da nas povezuje prijateljstvo. Sprejemamo različnost vseh, ki v skupini igrajo,« je povedal Boštjan. V skupini je do zdaj so- delovalo 24 članov, in sicer Boštjan Čuvan, Janja Čuvan, Jerneja Štojs, Ožbalt Pod- pečan, Boris Kokot, Tatjana Matek, Robert Ocvirk, Suza- na Ambrož, Katja Florjančič, Vili Kotnik, Bogdan Vošnjak, Primož Vasle, Tomaž Jezer- nik, Urška Tekavc, Špela Štrajhar, Mojca Božič Milhar, Barbara Cijan, Lara Krajnc Škruba, Aleksandra Kračun, Domen Novak, Jan Palčnik, Samo Pungartnik, Lara Tan- šek in Barbara Bosnar. »Vseh pesmi z zadnjega albuma ne bomo izvajali pri mašah. Imajo namreč duhovno vsebino, vendar niso primerne za izvajanje ob maši. Nekaj pesmi je zato primernih zgolj za koncerte,« je povedal Boštjan. »Na festivalih sodobne krščanske glasbe smo morali sodelovati z avtorsko skladbo. To nas je spodbudilo, da smo jo začeli tudi sami ustvarjati,« je poudarila Janja. Žalska glasbena skupina Dominik je letos praznovala 35-letnico delovanja Sedanji člani skupine Dominik so Boštjan in Janja Čuvan, Bogdan Vošnjak, Primož Vasle, Tomaž Jezernik, Špela Štrajhar, Mojca Božič Milhar, Barbara Cijan, Jan Palčnik, Samo Pungartnik, Lara Tanšek in Barbara Bosnar. (Foto: Jana Petrak Zajc) Skupina Dominik na zahval- no nedeljo v Žalcu. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 5 1, 19. december 2024 NAŠE AKCIJE Adventno druženje z bralci Vrteli srečo v središču Celja Hvala tudi tokratnim pokroviteljem, ki so pri- spevali nagrade za Kolo sreče: Zavod Celeia Celje, Planet Celje, A-MB teh- nični pregledi, Pivovarna Haler, Mohorjeva družba, Sadjarstvo Mastnak, Mlin Plaskan, Zlatarstvo Gajšek, Intercom Celje, ECE, Peru- tnina Ptuj, Nina Polovšek – NGym, Sisley, T ehnopark in slaščičarna Marelica. Malo bolj kisla vremenska napoved preteklo soboto ni odvrnila bralcev Novega tednika, da ne bi prišli v središče Celja, kjer smo, kot je že navada za sredino decembra, vrteli Kolo sreče Novega tednika in Radia Celje. Podelili smo več kot 150 nagrad, med vrtenjem kolesa sreče nam je prijetno glasbeno družbo delala tudi Zala Smolnikar – Zali. JANŽE FRIC Druženje v središču Celja smo začeli že ob deveti uri dopoldne. Prvič smo kolo za- vrteli točno ob desetih, ko je svojo srečo preizkusila Irma iz Laškega: »Vsako leto pridemo vrtet kolo sreče. Pri nas doma smo tudi že zelo dolgo naroč- niki Novega tednika. Trenutno je sicer naročen moj brat, pred njim je bil leta naročnik moj oče.« Skoraj takoj za njo je na vrsto prišel tudi njen brat Jože. Vrsta do kolesa Na predbožičnem vrtenju kolesa sreče je že skoraj nava- da, da bralci v vrsti čakajo na deseto uro, ko jih pozdravi ra- dijski moderator Boštjan Oder, ki je z vsakim spregovoril ne- kaj besed in se tudi pošalil. Kolo sreče smo skoraj brez predaha z dobro energijo vr- teli do dvanajste ure, vmes smo si privoščili le en krajši predah, ko smo skupaj pri- sluhnili nasmejani Zali Smol- nikar – Zali. Darilo za vsakega V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje bralce in poslu- šalce na splošno radi obda- rujemo, a še posebej v pred- prazničnem času. Naše kolo sreče je v soboto dopoldne lahko zavrtel vsak, ki je s sabo prinesel kupon z dvajsete stra- ni Novega tednika, srečo ste bralci lahko pustili doma, saj je vsako polje na našem kole- su prineslo nagrado. Želimo vam lepe praznike in srečno novo leto, v katerem bomo še naprej z veseljem vaša vsako- dnevna družba. Foto: Nik Jarh Irma iz Laškega je prva zavrtela letošnje kolo sreče. Med predahom nam je zapela Zala Smolnikar – Zali. Z vami je bila ekipa Novega tednika in Radia Celje. Kolo so zavrteli tudi najmlajši. Imeli smo veliko priložnosti za smeh in veselje. Boštjan Oder je nasmejal vse, ki so zavrteli kolo. Pridružili so se nam številni dolgoletni naročniki Novega tednika. Vsak, ki je zavrtel kolo, je domov odnesel nagrado. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5 1, 19. december 2024 BRALCI POROČEVALCI V polzelski in andraški župniji že vrsto let ob 21. novem- bru, godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle oble- tnice zakonskih zvez. Tom potuje, mlade obiskuje V Ekonomski šoli Celje smo se v tem šolskem letu prvič odločili, da se bomo pri- družili akciji Tom potuje, mlade obiskuje. Tokrat se je akciji pridružilo 181 osnovnih šol po Sloveniji. Prvič so bile k sodelovanju povabljene tudi srednje šole. Mladostniki težko spregovorijo o svojih dilemah in z njimi pogosto ostajajo sami. Z akcijo jim želimo predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s Tom telefonom in jim ga približati kot enega od virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. S pomočjo delavnic dijaki 2. letnika spoznavajo, koliko virov moči se skriva znotraj njih oz. okoli njih. Pomembno je, da se zavedamo, kaj nam gre dobro, kaj zmoremo, kaj vse je v našem življenju še vedno dobro. V šolskih prostorih smo pripravili razstavo zgodb mladostnikov in dijakom postavili vprašanje: »Kaj če bi bila to tvoja zgodba?« Poleg zgodb, s katerimi se dijaki seznanijo, se na razstavi skriva tudi spletni vprašalnik. Morda bo to prvi korak, da se težava, s katero se trenutno srečujejo, vsaj nekoliko zmanjša. MAJA JERIČ RANZINGER Pa naj bo Lojzka Občani občine Štore, članice Humanitarnega društva Vera, stanovalci spodnjih Štor in tisti, ki jih spomini vežejo na omenjen kraj, smo pred prvo adventno nedeljo že tretjič okrasili smreko pred Kulturnim domom Štore. Ob tem smo zaželeli dobre želje ljudem, ki živijo v našem kraju. Letos so sodelovali tudi učenci 1. razredov Osnovne šole Štore in pripravili čudovite okra- ske. Druženje ob dogodku nam je veliko pomenilo, sploh ker sta bila prisotna tudi župan Miran Jurkošek ter podžupanja Leonida Cmok Kačičnik, ki sta prav tako izobesila okraske. Medgeneracijsko druženje smo nadaljevali ob medenjakih, čokoladnih bonbonih, kuhanem vinu ter kruhu z orehi. Tudi zapeli smo praznične pesmi. V upanju, da bo smreka tudi letos do konca leta polno okrašena, smo s pomočjo Facebooka pozvali občane, naj tudi oni dodajo svoj okrasek. Zadovoljni spremljamo dodajanje okraskov, skupinska fotografi ranja, veselje in srečo otrok, starih staršev, prijateljev. Letošnja novost je, da smo smreki dali ime Lojzka. Prvi obesek – angelčka – je namreč nanjo pred tremi leti obesila 88-letna Alojzija Skok. Tako so se začele zgodbe okraševanja. VERICA SKOK Jožica Sevčnikar. 60 let zakona – diamantno poroko – so imeli Rudolf in Rozalija Jazbec ter Anton in Zofka Zajc. V cerkvi sv. Andreja v An- dražu nad Polzelo je bilo pro- slavljanje zakonskih parov v nedeljo, 1. decembra, na župnijski praznik. Udeležilo se ga 26 parov. Franc in Ma- rija Dobnik sta slavila 50 let zakona – zlato poroko. 55 let zakona sta praznovala Ivan in Pavla Pirec. 60 let zakona – dia- mantno poroko – sta obeležila Miha in Marija Sitar. Slavje so začeli s sv. mašo, ki jo je daroval domači župnik Urban Lesjak. Zakonci so med mašo poleg blagoslova prejeli spominsko darilo. Na slove- snosti so sodelovali vsi cer- kveni zbori in skupine, ki so s tem počastili sv. Cecilijo, svojo zavetnico. Organisti in zboro- vodje so prejeli priložnostna darila. Po končani slovesnosti v cerkvi so nadaljevali družab- no srečanje. TT Na letošnji slovesnosti v soboto, 23. novembra, se je v župnijski cerkvi sv. Marje- te na Polzeli zbralo 46 parov. Med njimi so bil štirje pari, ki so praznovali 50 let zako- na – zlato poroko. To so Ma- tija in Ivana Kumer, Branko in Romana Razgoršek, Alojz in Darja Rehar ter Marjan in Anica Zabukovnik. 55 let za- kona sta praznovala Adolf in Pet zlatih parov, trije diamantni Pet zlatih parov, trije diamantni Pet zlatih parov, trije diamantni (Foto: Rosvita Jager) Zapeli nam bodo učenci JVIZ OSNOVNE ŠOLE VRANSKO - TABOR Vidimo se v torek, 24. 12. 2024, ob 10.15 uri v Športni dvorani Vransko. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Vransko in Občino Tabor vabi na prireditev Projekt podpirata Občina Vransko in Občina Tabor VRANSKO TABOR Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5 1, 19. december 2024 BRALCI POROČEVALCI V polzelski in andraški župniji že vrsto let ob 21. novem- bru, godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle oble- tnice zakonskih zvez. Tom potuje, mlade obiskuje V Ekonomski šoli Celje smo se v tem šolskem letu prvič odločili, da se bomo pri- družili akciji Tom potuje, mlade obiskuje. Tokrat se je akciji pridružilo 181 osnovnih šol po Sloveniji. Prvič so bile k sodelovanju povabljene tudi srednje šole. Mladostniki težko spregovorijo o svojih dilemah in z njimi pogosto ostajajo sami. Z akcijo jim želimo predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s Tom telefonom in jim ga približati kot enega od virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. S pomočjo delavnic dijaki 2. letnika spoznavajo, koliko virov moči se skriva znotraj njih oz. okoli njih. Pomembno je, da se zavedamo, kaj nam gre dobro, kaj zmoremo, kaj vse je v našem življenju še vedno dobro. V šolskih prostorih smo pripravili razstavo zgodb mladostnikov in dijakom postavili vprašanje: »Kaj če bi bila to tvoja zgodba?« Poleg zgodb, s katerimi se dijaki seznanijo, se na razstavi skriva tudi spletni vprašalnik. Morda bo to prvi korak, da se težava, s katero se trenutno srečujejo, vsaj nekoliko zmanjša. MAJA JERIČ RANZINGER Pa naj bo Lojzka Občani občine Štore, članice Humanitarnega društva Vera, stanovalci spodnjih Štor in tisti, ki jih spomini vežejo na omenjen kraj, smo pred prvo adventno nedeljo že tretjič okrasili smreko pred Kulturnim domom Štore. Ob tem smo zaželeli dobre želje ljudem, ki živijo v našem kraju. Letos so sodelovali tudi učenci 1. razredov Osnovne šole Štore in pripravili čudovite okra- ske. Druženje ob dogodku nam je veliko pomenilo, sploh ker sta bila prisotna tudi župan Miran Jurkošek ter podžupanja Leonida Cmok Kačičnik, ki sta prav tako izobesila okraske. Medgeneracijsko druženje smo nadaljevali ob medenjakih, čokoladnih bonbonih, kuhanem vinu ter kruhu z orehi. Tudi zapeli smo praznične pesmi. V upanju, da bo smreka tudi letos do konca leta polno okrašena, smo s pomočjo Facebooka pozvali občane, naj tudi oni dodajo svoj okrasek. Zadovoljni spremljamo dodajanje okraskov, skupinska fotografi ranja, veselje in srečo otrok, starih staršev, prijateljev. Letošnja novost je, da smo smreki dali ime Lojzka. Prvi obesek – angelčka – je namreč nanjo pred tremi leti obesila 88-letna Alojzija Skok. Tako so se začele zgodbe okraševanja. VERICA SKOK Jožica Sevčnikar. 60 let zakona – diamantno poroko – so imeli Rudolf in Rozalija Jazbec ter Anton in Zofka Zajc. V cerkvi sv. Andreja v An- dražu nad Polzelo je bilo pro- slavljanje zakonskih parov v nedeljo, 1. decembra, na župnijski praznik. Udeležilo se ga 26 parov. Franc in Ma- rija Dobnik sta slavila 50 let zakona – zlato poroko. 55 let zakona sta praznovala Ivan in Pavla Pirec. 60 let zakona – dia- mantno poroko – sta obeležila Miha in Marija Sitar. Slavje so začeli s sv. mašo, ki jo je daroval domači župnik Urban Lesjak. Zakonci so med mašo poleg blagoslova prejeli spominsko darilo. Na slove- snosti so sodelovali vsi cer- kveni zbori in skupine, ki so s tem počastili sv. Cecilijo, svojo zavetnico. Organisti in zboro- vodje so prejeli priložnostna darila. Po končani slovesnosti v cerkvi so nadaljevali družab- no srečanje. TT Na letošnji slovesnosti v soboto, 23. novembra, se je v župnijski cerkvi sv. Marje- te na Polzeli zbralo 46 parov. Med njimi so bil štirje pari, ki so praznovali 50 let zako- na – zlato poroko. To so Ma- tija in Ivana Kumer, Branko in Romana Razgoršek, Alojz in Darja Rehar ter Marjan in Anica Zabukovnik. 55 let za- kona sta praznovala Adolf in Pet zlatih parov, trije diamantni Pet zlatih parov, trije diamantni Pet zlatih parov, trije diamantni (Foto: Rosvita Jager) Zapeli nam bodo učenci JVIZ OSNOVNE ŠOLE VRANSKO - TABOR Vidimo se v torek, 24. 12. 2024, ob 10.15 uri v Športni dvorani Vransko. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Vransko in Občino Tabor vabi na prireditev Projekt podpirata Občina Vransko in Občina Tabor VRANSKO TABOR Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5 1, 19. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalno srečanje starejših občanov V torek, 3. decembra, je Občina Rogaška Slatina v Športni dvorani Janina or- ganizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, ki je bilo priložnost za dru- ženje, pogovor in praznično vzdušje. Dogodka se je ude- ležilo več kot 200 občanov, program so pripravili vse tri slatinske osnovne šole, glasbena šola, Šolski center Rogaška Slatina in Glasbena šola Simona Plemenitaša. Zbrane je pozdravil župan mag. Branko Kidrič, ki je v svojem nagovoru povzel nekaj uspehov in projektov občine v letu 2024. Poudaril je izjemen obisk Stolpa Kristal, ki je že v pol leta dosegel načrtovani le- tni obisk. Dobro sprejet je tudi projekt Prostofer, ki se mu je občina priključila pred letom. V prvem letu delovanja je 15 voznikov prostovoljcev opravi- lo 232 prevozov za 72 različnih uporabnikov, kar dokazuje ko- ristnost tega projekta za starej- še občane. Župan je izpostavil dva prihodnja projekta, ki bosta pomembno vplivala na kako- vost življenja občanov, in si- cer Areno Janina in kopališče. Arena Janina bo območje pod Janino spremenila v sodoben prostor za športne in kultur- ne dejavnosti, ki bo v sožitju z naravno in s kulturno dedi- ščino. Novo kopališče, ki ga je Rogaška Slatina nekoč že ime- la, bo dopolnilo športno infra- strukturo občine in občanom nudilo dodatne možnosti za rekreacijo ter kakovostno pre- življanje prostega časa otrok med poletnimi počitnicami. Nagovor je župan sklenil z željo, naj praznični dnevi prinesejo drobne, a iskrene pozornosti, kot so prijazen nasmeh, stisk roke in skupni trenutki z najdražjimi. Vsem zbranim je zaželel mirne in prijetne praznične dni ter iz- razil upanje na snidenje v pri- hodnjem letu. Po uradnem delu prireditve sta sledila pogostitev in prijetno druženje ob glasbi. Dogodek je bil kot vsako leto odlično spre- jet in je ponovno dokazal, kako pomembno je, da se starejšim občanom ponudi prostor za druženje, obujanje spominov in ustvarjanje novih vezi. POLONA GOLOB KOVAČIČ Uvod v praznični december na I. OŠ Žalec V I. osnovni šoli Žalec je bilo v četrtek, 28. novembra, praznično, čarobno in živah- no. Učenci smo s pomočjo mentorjev in učiteljev pri- pravili dobrodelno priredi- tev s prazničnim bazarjem za starše, sorodnike in pri- jatelje z naslovom Z glasbo in plesom je svet lepši. Zbrali smo se v telovadnici, kjer nas je nagovorila ravnate- ljica Andreja Špajzer, nato je sledil bogat kulturni program s pevskimi in plesnimi točka- mi. Nastopili so pevski zbori vseh treh šol – centralne šole in obeh podružnic, torej POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Ce- loten program so povezovali igralci dramskega krožka. Za- ključili smo v skupnem slogu s plesom ob pesmi Lučke, kar je marsikomu od nas privabilo solze v oči. Po končanem kulturnem programu smo se odpravili v avlo šole, kjer je bil dobrodelni bazar. Po hodnikih se je razle- gal živahen vrvež in stojnice so ponujale čudovite izdelke, ki so nastali izpod rok nas, učen- cev. Zanje smo zbirali dobro- delne prispevke, namenjene za šolski sklad. Resnično smo se razveselili množičnega obiska. Naš cilj je uspel, z glasbo in s plesom smo združili mlajšo in starejšo generacijo ter po- novno dokazali, da znamo združiti moči in narediti nekaj dobrega. Kot se za šolske novinarje spodobi, smo po končani pri- reditvi ravnateljico in Saman- to Kunšt, vodjo večine pevskih zborov v šoli, povprašali o vtisih glede dobrodelne pri- reditve. Ravnateljica nam je z nasmehom odgovorila: »Zelo sem vesela, da so otroci s svojo predstavo popestrili večer, na- menjen dobrodelnosti. Hva- la vsem, ki so si vzeli čas za ogled koncerta in obisk stoj- nic, saj so s svojo dobrodel- nostjo napolnili šolski sklad.« Besede Samante Kunšt so bile: »Pozitivno sem presenečena nad tako množičnim obiskom prireditve. Skupaj smo priča- rali čudovito vzdušje in lep vstop v praznični december, ki je pred nami. Hkrati smo z dobrodelnostjo pokazali, da imamo čut za sočloveka, kar je izrednega pomena.« FILIP DIMITRIJEVIĆ, 7 . c Obisk iz zavetišča Dobrodelni koncert Ne manjka sanj V OŠ Polzela je v petek, 29. novembra, ponovno zaživel tradicionalni dobrodelni koncert, ki je letos nosil naslov Ne manjka sanj. Dogodek je bil poseben, a ne le zaradi ču- dovitega programa, temveč tudi zaradi plemenite pobude otrok iz vrtca, vzgojiteljic, učencev, učiteljev, staršev in vseh obiskovalcev, ki so želeli podpreti šolski sklad Otroci otrokom. Koncert je bil prava paša za oči, hrana za dušo in srce. Na- stopili smo otroci iz vrtca, učenci OŠ Polzela ter POŠ Andraž, ki smo s svojimi pevskimi, plesnimi in z gledališkimi nastopi očarali občinstvo. Vsak nastop je bil zgodba zase, prepletena z veseljem, s srčnostjo in z ogromno ljubezni do umetnosti. Povezovala nas je rdeča nit slovenskih pravljičnih junakov, ki smo jih obudili na odru. Z njihovo pomočjo smo prikazali vrednote, kot so pogum, prijateljstvo, vztrajnost, srčnost in odločnost. Junaki, ki niso obupali pred izzivi, temveč so ve- dno znova vstali, so bili odlična izbira, saj smo otroci lahko našli vzor v likih, ki so nam tako blizu. Nastopajoči smo s svojimi nastopi pokazali, da kljub vsako- dnevnim težavam in izzivom vedno obstajajo sanje, v katere je vredno verjeti. Otrok, ki verjame v svoje sanje in si upa tvegati, da jih doseže, je tudi junak, kot smo bili junaki mi vsi na odru. To je v svojem pozdravnem govoru poudarila tudi ravnateljica Bernardka Sopčič. Da smo verjeli in verjamemo v te sanje, je najbolj zaslužna gospa učiteljica Marija Kronovšek, ki je ustvarila krasen scenarij. Božični bazar V šoli je bil ta dan tudi božični bazar, kjer so si obiskovalci lahko ogledali in kupili različne izdelke, ki smo jih izdelali učenci in učitelji, otroci iz vrtca in vzgojiteljice. Pri izdela- vi različnih izdelkov so nam pomagali tudi starši, babice, dedki … Za pomoč in predano znanje smo jim neizmerno hvaležni. Ves izkupiček prostovoljnih prispevkov je bil namenjen šolskemu skladu Otroci otrokom, ki pomaga pri zagotavljanju potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Gre za re- snično plemenito pobudo, ki pomaga mladim soustvarjalcem naše skupnosti. S tem smo pokazali, da s svojo ustvarjalnostjo in z delom lahko pripomoremo k boljši prihodnosti tistih, ki so v težjih razmerah. S koncertom Ne manjka sanj smo tako v OŠ Polzela ponov- no dokazali, kako pomembno je povezovanje s pomočjo ume- tnosti in solidarnosti. Obiskovalci so odšli domov z nasmehi na obrazih in s toplino v srcih, saj so s svojim prispevkom pomagali uresničiti sanje tistih, ki jih najbolj potrebujejo. LORIANA TURNŠEK, 9. razred Predstavitev knjige Vekoslava Grmiča V OŠ Polzela nas je 28. novembra obiskala mamica prvošolca Izaka Nastja Gla- senčnik, ki dela v zavetišču Meli Trebnje. Prvošolci in prostovoljci smo se poučili o delu v zavetišču ter o skrbi za živali. Nastja je opisala, kako je vi- deti dan v zavetišču in kako tam skrbijo za živali. Poveda- la in svetovala nam je, kako naj s pomočjo staršev poskr- bimo za svoje domače živali ter za živali, ki jih najdemo zapuščene. Prikazala je foto- grafije, kjer so bile posvojene živali iz zavetišča v novih do- movih. Prvošolci so bili nad njimi navdušeni. Ob slovesu smo Nastji pre- dali zbrano hrano in pripo- močke, vse, kar smo zbirali od septembra. Zdaj je zbiral- na hišica spet prazna in čaka, da jo ponovno napolnimo. NINA MIKLIČ V torek, 3. decembra, ko smo že 25. leto zapored na rojstni dan Franceta Prešerna praznovali Ta veseli dan kulture, so ob tej priložnosti v Občinski knjižnici Žalec na Utripu domoznanstva predstavili knjigo Verujoči v izzivih znamenj časa Vekoslava Grmiča. odlika skromnost. Tudi upanje in ljubezen sta bili stalni temi, ob katerih se je ustavljal v svojih spisih in govorih, ter sta ves čas osta- li tudi vodilni usmerjevalki njegovega življenja. Vedno je kritično razmišljal o ude- janjanju krščanstva verujo- čih. Njegova antropološko usmerjena teologija zemelj- skih resničnosti ter čut za socialno pravičnost in dia- loško naravnanost še danes nudita obilo možnosti za raziskovanje. TT V knjigi so objavljeni iz- brani spisi humanista prof. dr. Vekoslava Grmiča, ki jih je izbral in uredil profesor slovenskega jezika, publi- cist, urednik in katoliški duhovnik Srečko Reher. Po- govor z njim je vodil pater Ivan Arzenšek, župnik rek- tor bazilike v Petrovčah. Gosta sta se strinjala, da je bila Grmičeva največja Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5 1, 19. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalno srečanje starejših občanov V torek, 3. decembra, je Občina Rogaška Slatina v Športni dvorani Janina or- ganizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, ki je bilo priložnost za dru- ženje, pogovor in praznično vzdušje. Dogodka se je ude- ležilo več kot 200 občanov, program so pripravili vse tri slatinske osnovne šole, glasbena šola, Šolski center Rogaška Slatina in Glasbena šola Simona Plemenitaša. Zbrane je pozdravil župan mag. Branko Kidrič, ki je v svojem nagovoru povzel nekaj uspehov in projektov občine v letu 2024. Poudaril je izjemen obisk Stolpa Kristal, ki je že v pol leta dosegel načrtovani le- tni obisk. Dobro sprejet je tudi projekt Prostofer, ki se mu je občina priključila pred letom. V prvem letu delovanja je 15 voznikov prostovoljcev opravi- lo 232 prevozov za 72 različnih uporabnikov, kar dokazuje ko- ristnost tega projekta za starej- še občane. Župan je izpostavil dva prihodnja projekta, ki bosta pomembno vplivala na kako- vost življenja občanov, in si- cer Areno Janina in kopališče. Arena Janina bo območje pod Janino spremenila v sodoben prostor za športne in kultur- ne dejavnosti, ki bo v sožitju z naravno in s kulturno dedi- ščino. Novo kopališče, ki ga je Rogaška Slatina nekoč že ime- la, bo dopolnilo športno infra- strukturo občine in občanom nudilo dodatne možnosti za rekreacijo ter kakovostno pre- življanje prostega časa otrok med poletnimi počitnicami. Nagovor je župan sklenil z željo, naj praznični dnevi prinesejo drobne, a iskrene pozornosti, kot so prijazen nasmeh, stisk roke in skupni trenutki z najdražjimi. Vsem zbranim je zaželel mirne in prijetne praznične dni ter iz- razil upanje na snidenje v pri- hodnjem letu. Po uradnem delu prireditve sta sledila pogostitev in prijetno druženje ob glasbi. Dogodek je bil kot vsako leto odlično spre- jet in je ponovno dokazal, kako pomembno je, da se starejšim občanom ponudi prostor za druženje, obujanje spominov in ustvarjanje novih vezi. POLONA GOLOB KOVAČIČ Uvod v praznični december na I. OŠ Žalec V I. osnovni šoli Žalec je bilo v četrtek, 28. novembra, praznično, čarobno in živah- no. Učenci smo s pomočjo mentorjev in učiteljev pri- pravili dobrodelno priredi- tev s prazničnim bazarjem za starše, sorodnike in pri- jatelje z naslovom Z glasbo in plesom je svet lepši. Zbrali smo se v telovadnici, kjer nas je nagovorila ravnate- ljica Andreja Špajzer, nato je sledil bogat kulturni program s pevskimi in plesnimi točka- mi. Nastopili so pevski zbori vseh treh šol – centralne šole in obeh podružnic, torej POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Ce- loten program so povezovali igralci dramskega krožka. Za- ključili smo v skupnem slogu s plesom ob pesmi Lučke, kar je marsikomu od nas privabilo solze v oči. Po končanem kulturnem programu smo se odpravili v avlo šole, kjer je bil dobrodelni bazar. Po hodnikih se je razle- gal živahen vrvež in stojnice so ponujale čudovite izdelke, ki so nastali izpod rok nas, učen- cev. Zanje smo zbirali dobro- delne prispevke, namenjene za šolski sklad. Resnično smo se razveselili množičnega obiska. Naš cilj je uspel, z glasbo in s plesom smo združili mlajšo in starejšo generacijo ter po- novno dokazali, da znamo združiti moči in narediti nekaj dobrega. Kot se za šolske novinarje spodobi, smo po končani pri- reditvi ravnateljico in Saman- to Kunšt, vodjo večine pevskih zborov v šoli, povprašali o vtisih glede dobrodelne pri- reditve. Ravnateljica nam je z nasmehom odgovorila: »Zelo sem vesela, da so otroci s svojo predstavo popestrili večer, na- menjen dobrodelnosti. Hva- la vsem, ki so si vzeli čas za ogled koncerta in obisk stoj- nic, saj so s svojo dobrodel- nostjo napolnili šolski sklad.« Besede Samante Kunšt so bile: »Pozitivno sem presenečena nad tako množičnim obiskom prireditve. Skupaj smo priča- rali čudovito vzdušje in lep vstop v praznični december, ki je pred nami. Hkrati smo z dobrodelnostjo pokazali, da imamo čut za sočloveka, kar je izrednega pomena.« FILIP DIMITRIJEVIĆ, 7. c Obisk iz zavetišča Dobrodelni koncert Ne manjka sanj V OŠ Polzela je v petek, 29. novembra, ponovno zaživel tradicionalni dobrodelni koncert, ki je letos nosil naslov Ne manjka sanj. Dogodek je bil poseben, a ne le zaradi ču- dovitega programa, temveč tudi zaradi plemenite pobude otrok iz vrtca, vzgojiteljic, učencev, učiteljev, staršev in vseh obiskovalcev, ki so želeli podpreti šolski sklad Otroci otrokom. Koncert je bil prava paša za oči, hrana za dušo in srce. Na- stopili smo otroci iz vrtca, učenci OŠ Polzela ter POŠ Andraž, ki smo s svojimi pevskimi, plesnimi in z gledališkimi nastopi očarali občinstvo. Vsak nastop je bil zgodba zase, prepletena z veseljem, s srčnostjo in z ogromno ljubezni do umetnosti. Povezovala nas je rdeča nit slovenskih pravljičnih junakov, ki smo jih obudili na odru. Z njihovo pomočjo smo prikazali vrednote, kot so pogum, prijateljstvo, vztrajnost, srčnost in odločnost. Junaki, ki niso obupali pred izzivi, temveč so ve- dno znova vstali, so bili odlična izbira, saj smo otroci lahko našli vzor v likih, ki so nam tako blizu. Nastopajoči smo s svojimi nastopi pokazali, da kljub vsako- dnevnim težavam in izzivom vedno obstajajo sanje, v katere je vredno verjeti. Otrok, ki verjame v svoje sanje in si upa tvegati, da jih doseže, je tudi junak, kot smo bili junaki mi vsi na odru. To je v svojem pozdravnem govoru poudarila tudi ravnateljica Bernardka Sopčič. Da smo verjeli in verjamemo v te sanje, je najbolj zaslužna gospa učiteljica Marija Kronovšek, ki je ustvarila krasen scenarij. Božični bazar V šoli je bil ta dan tudi božični bazar, kjer so si obiskovalci lahko ogledali in kupili različne izdelke, ki smo jih izdelali učenci in učitelji, otroci iz vrtca in vzgojiteljice. Pri izdela- vi različnih izdelkov so nam pomagali tudi starši, babice, dedki … Za pomoč in predano znanje smo jim neizmerno hvaležni. Ves izkupiček prostovoljnih prispevkov je bil namenjen šolskemu skladu Otroci otrokom, ki pomaga pri zagotavljanju potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Gre za re- snično plemenito pobudo, ki pomaga mladim soustvarjalcem naše skupnosti. S tem smo pokazali, da s svojo ustvarjalnostjo in z delom lahko pripomoremo k boljši prihodnosti tistih, ki so v težjih razmerah. S koncertom Ne manjka sanj smo tako v OŠ Polzela ponov- no dokazali, kako pomembno je povezovanje s pomočjo ume- tnosti in solidarnosti. Obiskovalci so odšli domov z nasmehi na obrazih in s toplino v srcih, saj so s svojim prispevkom pomagali uresničiti sanje tistih, ki jih najbolj potrebujejo. LORIANA TURNŠEK, 9. razred Predstavitev knjige Vekoslava Grmiča V OŠ Polzela nas je 28. novembra obiskala mamica prvošolca Izaka Nastja Gla- senčnik, ki dela v zavetišču Meli Trebnje. Prvošolci in prostovoljci smo se poučili o delu v zavetišču ter o skrbi za živali. Nastja je opisala, kako je vi- deti dan v zavetišču in kako tam skrbijo za živali. Poveda- la in svetovala nam je, kako naj s pomočjo staršev poskr- bimo za svoje domače živali ter za živali, ki jih najdemo zapuščene. Prikazala je foto- grafije, kjer so bile posvojene živali iz zavetišča v novih do- movih. Prvošolci so bili nad njimi navdušeni. Ob slovesu smo Nastji pre- dali zbrano hrano in pripo- močke, vse, kar smo zbirali od septembra. Zdaj je zbiral- na hišica spet prazna in čaka, da jo ponovno napolnimo. NINA MIKLIČ V torek, 3. decembra, ko smo že 25. leto zapored na rojstni dan Franceta Prešerna praznovali Ta veseli dan kulture, so ob tej priložnosti v Občinski knjižnici Žalec na Utripu domoznanstva predstavili knjigo Verujoči v izzivih znamenj časa Vekoslava Grmiča. odlika skromnost. Tudi upanje in ljubezen sta bili stalni temi, ob katerih se je ustavljal v svojih spisih in govorih, ter sta ves čas osta- li tudi vodilni usmerjevalki njegovega življenja. Vedno je kritično razmišljal o ude- janjanju krščanstva verujo- čih. Njegova antropološko usmerjena teologija zemelj- skih resničnosti ter čut za socialno pravičnost in dia- loško naravnanost še danes nudita obilo možnosti za raziskovanje. TT V knjigi so objavljeni iz- brani spisi humanista prof. dr. Vekoslava Grmiča, ki jih je izbral in uredil profesor slovenskega jezika, publi- cist, urednik in katoliški duhovnik Srečko Reher. Po- govor z njim je vodil pater Ivan Arzenšek, župnik rek- tor bazilike v Petrovčah. Gosta sta se strinjala, da je bila Grmičeva največja Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 5 1, 19. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Izjemen uspeh Saše Miklavžina Zadnje dni v novembru je na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Šibeniku dijakinja Šole za storitvene dejav- nosti ŠC Velenje Saša Miklavžina dosegla izjemen uspeh in osvojila naziv absolutne zmagovalke v kategorijah latte art in kreativni kavni napitek. Postala je najboljša baristka med seniorji 2024. S tehnično dovršenostjo, z estetsko natančnostjo in inovativnostjo je navdušila strokovno komisijo, kar ji je prineslo najvišje pri- znanje. V kategoriji latte art je prepričala sodnike s tehnično popolno poslikavo bika, ki simbolizira bojevitost, vztrajnost in moč. Še posebej je navdušila s svojim kreativnim Kralji- činim kavnim napitkom, ki je predstavljal simboliko moči in energije kave. Za pripravo je uporabila eno od vrhunskih kav, lokalne medene izdelke čebelarstva Čanč in 100-od- stotni hruškov sok s kmetije Firbas, ki so skupaj ustvarili bogato harmonijo okusov. Sašin izjemen uspeh, ki jo je ponovno postavil na mednarodni zemljevid največjih bari- stičnih dosežkov, je plod talenta, predanosti, ustvarjalnosti in intenzivnih priprav pod strokovnim vodstvom mentoric Simone Pompe in Marijane Novak. SIMONA POMPE Župan Občine Braslovče Tomaž Žo- har je ob vstopu v praznični december v avli Doma kulture Braslovče sprejel drugo skupino novorojenčkov, rojenih od 1. maja do 31. oktobra 2024. Župan je v svojem nagovoru zbranim poudaril, da sta ljubezen in podpora največ, kar lahko starši dajo svojim otrokom. »Ob preizkušnjah, ki bodo zagotovo prišle, starši pustite, naj se otroci sami spopadejo s težavami in se po padcih sami poberejo. To jih bo utrdi- lo. Vaša naloga je, da jim ob tem nudite varno okolje,« je dejal župan. V drugi letošnji skupini je bilo obdar- jenih 22 otrok. Otroci so prejeli slikanico 7-nočnice avtorice Tine Čas in zastavo, simbol slovenstva, starši pa enkratno de- narno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Od začetka leta do 31. oktobra je bilo v braslovški občini rojenih le 32 otrok, kar žal kaže, da bo to za letom 2022 drugo najnižje število rojstev v občini. TT 17. leto promocije poklicev in podjetništva v lokalnem okolju Območna obrtno-podjetni- ška zbornica Celje končuje 17 . leto izvajanja projektov, s katerimi si prizadeva osnov- nošolcem in njihovim star- šem približati pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odloči- tvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobra- ževanja. Dejavnosti projekta, ki jih finančno podpira Mestna ob- čina Celje, smo letos izvedli na različne načine. Glede na to, da se vsi zavedamo, da je 40 let dejavnega življenja po- sameznika po trenutni pokoj- ninski zakonodaji res dolga doba za opravljanje dela, se je treba odločati tako, da bomo z delom in življenjem čim bolj zadovoljni. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opra- vljanja strokovnega dela vpli- va na način življenja posame- znika, zato so vse dejavnosti projekta namenjene temu, da osnovnošolcem olajšamo od- ločitev, kam po osnovni šoli. V letu 2024 so v projektu sodelovali različni gosti, med njimi obrtniki, podjetniki in predstavniki celjske območ- ne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Na območju mestne občine Celje smo za osnovnošolce in njiho- ve starše organizirali dogodke v obliki predavanj in okroglih miz, na katerih so gosti pred- stavili svoje karierne poti in poklice. Udeležence dogodkov smo seznanili z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, potrebnimi znanji, z veščinami, s sposobnostmi ter kompetencami ljudi da- našnjega časa, trgom dela, smernicami na področju za- poslovanja in samozaposlo- vanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za na- daljevanje izobraževanja. Deficitarni poklici postajajo bolj cenjeni Janko Trobiš iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje je pove- dal: »Za uspešno gospodarsko okolje je zelo pomembno, da je na voljo dovolj usposoblje- nega kadra. Mirno lahko reče- mo, da je dolgoletna podpora Mestne občine Celje temu programu dosegla otipljive re- zultate, saj je mogoče zaznati povečan vpis osnovnošolcev v programe poklicnega izobra- ževanja. Mladi se pogosteje odločajo tudi za tehnične po- klice. Očitno je, da so mladi in predvsem starši zaznali privlačnost teh poklicev. Tako deficitarni poklici postajajo v družbi vedno bolj cenjeni in s tem tudi bolje plačani. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti in pohvaliti izvajalca programa. Izkazalo se je, da glede na dosežene rezultate izjemno uspešno izvaja pro- gram in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.« Podjetnik Peter Pišek, pod- predsednik Obrtno-podje- tniške zbornice Slovenije in predsednik Območne obrtno- -podjetniške zbornice Celje je dejal: »Naša prizadevanja na področju promocije poklicev podpira Mestna občina Celje, ki se zaveda potrebe po tovr- stnih vsebinah. Veseli nas, da smo se letos partnerji v naši regiji dogovorili, da bomo ponovno obudili Festival iz- obraževanja in zaposlovanja – FIZ, ki pomeni še dodatno nadgradnjo naših dolgole- tnih prizadevanj, da mlado- stnikom približamo poklice. Zato vas že zdaj vabim, da se udeležite FIZ 2025, ki bo na celjskem sejmišču v petek, 7. marca, prihodnje leto.« Udeležba na dogodkih je bila velika, kar dokazuje, da je zanimanje za obravnavano tematiko veliko. TATJANA ŠTINEK, OOZ Celje Praznični sprejem novorojenčkov še st 14 16 enajst 25 Božiče 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 15 17 20 štiindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiindvajset štiindvajset 23 Božiče štiindvajset 25 Božiče štiindvajset Božiče štiindvajset štiindvajset 21 Prijavite se na www.radiocelje.si Poslušajte jutranji program, odpirajte adventna okenca in prejmite lepo darilo. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5 1, 19. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Nudimo več kot sto skrbno oblikovanih programov, ki vklju- čujejo področja, kot so digitalizacija, komunikacija, osebna rast, kariera in podjetništvo, računalništvo, jeziki, marketing… Pro- grami so zasnovani tako, da udeležencem pomagajo pridobiti znanja in veščine, ki jih lahko izkoristijo tako na poslovnem kot zasebnem področju. Odkrijte 5 najbolj aktualnih izobraževanj, ki vam bodo po- magala nadgraditi znanje, izboljšati produktivnost in zasijati v karieri. 1. Usposabljanje Workplace Innovation Manager – certi-  cirano znanje za prihodnost Na delovnem mestu prihodnosti zmagujejo inovatorji. Pridobite certi kat Workplace Innovation Manager. Naučite se ustvarjati okolje, kjer sodelavci s skupnimi močmi razvijajo inovativne rešitve. • Postanite ključni člen preobrazbe v svoji organizaciji. Zakaj je to za vas? Če želite biti gonilna sila inovacij in pozi- tivnih sprememb na delovnem mestu, je to znanje ključnega pomena. 2. Moč mehkih veščin v času digitalizacije – vaš as v ro- kavu Digitalna doba zahteva od nas več kot le tehnično znanje. Obvladajte komunikacijo, čustveno inteligenco in sodelo- vanje. Učinkovito vodite in motivirajte svojo ekipo v času digitalnih preobrazb. Ustvarite harmonijo med tehnologijo in človeškim pristopom. Zakaj je to za vas? Mehke veščine so tisto, kar vas loči od pov- prečja in vas postavi med voditelje. Z izobraževanji za posameznike in podjetja do vrhunskih rezultatov Ste pripravljeni na preobrazbo svoje kariere in osebne rasti? Dr. Selma Filipančič Jenko meni, da je izobraževanje temeljni proces, ki ne le prenaša znanje, temveč odpira um, spodbuja kritično mišljenje, zaneti inovacije in krepi osebnostni razvoj. Vizija podjetja je postati vodilni ponudnik izobraževanj za razvoj kariere in kompe- tenc prihodnosti. Z inovativ- nimi programi in s strokovnim pristopom želimo krepiti zna- nje in veščine posameznikov Podjetje Invel, d. o. o., že več kot 30 let pomaga posame- znikom in podjetjem doseči vrhunske rezultate na področju razvoja kompetenc z aktualnimi in s strokovnimi izobraže- valnimi programi. ter organizacij, da bi dosegli vrhunsko produktivnost in konkurenčnost na trgu. Naše poslanstvo je doseganje pol- nega potenciala vsakega po- sameznika z zagotavljanjem dostopnih in kakovostnih izobraževalnih programov, prilagojenih individualnim potrebam in ciljem. Ponašamo se z dolgoletnimi izkušnjami in s številnimi re- ferencami, ki potrjujejo našo strokovnost in kakovost sto- ritev. Sodelujemo z izkušenimi strokovnjaki, ki z večletnimi izkušnjami zagotavljajo stro- kovno in uporabno znanje. Pri izobraževanjih namenjamo poudarek izkušnjam in ta- kojšnji uporabi pridoblje- nega znanja. Uporabljamo raznolike in interaktivne metode učenja, ki poskr- bijo za aktivno udeležbo in motivacijo udeležencev. Poleg tega udeležencem omogočamo mreženje ter vzpostavljanje novih po- slovnih stikov. Več kot sto programov 3. Delati pametneje z umetno inteligenco – odkrijte skriv- nosti UI Ne bojte se umetne inteligence, izkoristite njene možnosti. Naučite se uporabljati orodja UI za avtomatizacijo in večjo učin- kovitost. Spoznajte, kako umetna inteligenca preoblikuje vsakdanje po- slovne procese. Pridobite konkurenčno prednost v svoji panogi. Zakaj je to za vas? UI je tu, da ostane – postanite eden tistih, ki jo uporabljajo pametno. 4. Retorika in javno nastopanje, ki pusti digitalni pečat Postanite mojster prepričljivega komuniciranja v digitalni dobi. • Izpopolnite svoje veščine retorike in javnega nastopanja. Naučite se ustvariti vsebine, ki pustijo vtis na spletu in zunaj njega. Povečajte svojo samozavest in vpliv na občinstvo. Zakaj je to za vas? Dobro predstavljenih idej se ne pozabi – naj bodo vaše slišane. 5. EXCEListično nad podatke – mojstrsko obvladovanje Excela Opravite delo hitreje, bolje in pametneje z naprednimi znanji Excela. Naučite se ustvarjati zapletene preglednice in avtomatizirati procese. • Obvladajte analizo podatkov in pripravo poročil. Pridobite trike za učinkovito upravljanje velikih količin podatkov. Zakaj je to za vas? Excel je temelj poslovanja – obvladajte ga mojstrsko in prihranite čas. Za vse informacije in prijave na izobraževanja preverite našo spletno stran www.invel.si ali nas kontaktirajte: Telefon: 041 666 939 E-pošta: diana.tasler@invel.si Diana Tašler vam bo s svo- jim znanjem in izkušnjami pomagala prepoznati po- trebe za razvoj kompetenc ter organizirala ustrezna izobraževanja. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5 1, 19. december 2024 PODLISTEK Po zaključeni ljudski šoli v bližnji Novi cerkvi je nadalje- val šolanje na meščanski šoli in gimnaziji v Celju. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. ALBUM S CELJSKEGA Amaterski gledališki ustvarjalci iz Pristave pri Mestinju, 1982 V začetku osemdesetih let minulega stoletja smo jih imeli vsi okrog dvajset. Eni malo več, drugi malo manj. Prav toliko, da smo bili radi povsod skupaj, pri delu, veselju in pri igri. Ne vem več, kdo se je domislil, da bi se igrali gledališče, vem pa, da smo za prvi nastop izbrali komedijo v treh dejanjih iz sodobnega življenja z naslovom Aa acta, ki jo je napisal Marjan Marinc. Igra je požela velik aplavz doma v Pristavi in v vseh sosednjih krajih, kjer smo jo igrali. Prispeval: Darko Pepevnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (2) ki ga je imel tri leta, da je bil to čudak, dobričina. Sebi tudi najpotrebnejšega ni privoščil, vse svoje dohodke je porabil za revne dijake.« »Poleg gimnazije je bila farna cerkev. Pogosto sem skočil k stranskemu oltarju in zmolil na čast device Mari- je očenaš in »češčenomarijo«. Prosil sem jo, naj ukrene tako, da me ta in ta profesor ne bo vprašal, ker nisem pripravljen. Sčasoma sem očenaš opustil, saj je za Marijo potrebna samo češčenamarija. Dolgo časa je šlo vse v redu in jaz sem bil z Marijo zadovoljen. Potem se je pa obrnilo tako, da so me profesorji večkrat ujeli. Silno sem bil žalosten in sem pre- mišljeval, ali sem se Mariji kaj zameril, da me več ne usliši.« Franc Goričan, življenjska pot malega človeka, Celje, Osrednja knjižnica, 2022. Srečko Maček Se nadaljuje. »V meščanski šoli smo ime- li ravnatelja Dirnhirna. Nosil je ravno, ponošeno obleko, ki se mu je svetila na laktih. Desetletja pozneje mi je pove- dal prijatelj [Mihael] Levstik, Poslopje deške meščanske šole v Celju (danes Gimnazije Celje Center), 1914. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Spominska razglednica ob 100-letnici celjske mestne gimnazije (t. i. nemške gimnazije) na (današnjem Slomško- vem) trgu ob »farni« cerkvi, 1908. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Z leve stojijo: Miran Gobec (Sigismund Perogriz, uradnik), Franci Čonč (Rudolf, Anin brat), Slava Imenšek (šminka, kostumi), Majda Počivalšek (šepetalka, kostumi, šminka), Darko Pepevnik (Karlo Trdina, referent), Benja Gobec (šminka, kostumi), Anita Anderluh (Ana, gospa Trdina), Edi Kolar (odrski mojster), Tanja Gobec (Cvetka, hči, absolvent kemije) in Stanko Kampuš (podnajemnik). Na fotografiji manjka Božo Čoh (šofer, odrski mojster). Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oziroma do 31. 12. 2024 SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA www.novitednik.si Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5 1, 19. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Nudimo več kot sto skrbno oblikovanih programov, ki vklju- čujejo področja, kot so digitalizacija, komunikacija, osebna rast, kariera in podjetništvo, računalništvo, jeziki, marketing… Pro- grami so zasnovani tako, da udeležencem pomagajo pridobiti znanja in veščine, ki jih lahko izkoristijo tako na poslovnem kot zasebnem področju. Odkrijte 5 najbolj aktualnih izobraževanj, ki vam bodo po- magala nadgraditi znanje, izboljšati produktivnost in zasijati v karieri. 1. Usposabljanje Workplace Innovation Manager – certi-  cirano znanje za prihodnost Na delovnem mestu prihodnosti zmagujejo inovatorji. Pridobite certi kat Workplace Innovation Manager. Naučite se ustvarjati okolje, kjer sodelavci s skupnimi močmi razvijajo inovativne rešitve. • Postanite ključni člen preobrazbe v svoji organizaciji. Zakaj je to za vas? Če želite biti gonilna sila inovacij in pozi- tivnih sprememb na delovnem mestu, je to znanje ključnega pomena. 2. Moč mehkih veščin v času digitalizacije – vaš as v ro- kavu Digitalna doba zahteva od nas več kot le tehnično znanje. Obvladajte komunikacijo, čustveno inteligenco in sodelo- vanje. Učinkovito vodite in motivirajte svojo ekipo v času digitalnih preobrazb. Ustvarite harmonijo med tehnologijo in človeškim pristopom. Zakaj je to za vas? Mehke veščine so tisto, kar vas loči od pov- prečja in vas postavi med voditelje. Z izobraževanji za posameznike in podjetja do vrhunskih rezultatov Ste pripravljeni na preobrazbo svoje kariere in osebne rasti? Dr. Selma Filipančič Jenko meni, da je izobraževanje temeljni proces, ki ne le prenaša znanje, temveč odpira um, spodbuja kritično mišljenje, zaneti inovacije in krepi osebnostni razvoj. Vizija podjetja je postati vodilni ponudnik izobraževanj za razvoj kariere in kompe- tenc prihodnosti. Z inovativ- nimi programi in s strokovnim pristopom želimo krepiti zna- nje in veščine posameznikov Podjetje Invel, d. o. o., že več kot 30 let pomaga posame- znikom in podjetjem doseči vrhunske rezultate na področju razvoja kompetenc z aktualnimi in s strokovnimi izobraže- valnimi programi. ter organizacij, da bi dosegli vrhunsko produktivnost in konkurenčnost na trgu. Naše poslanstvo je doseganje pol- nega potenciala vsakega po- sameznika z zagotavljanjem dostopnih in kakovostnih izobraževalnih programov, prilagojenih individualnim potrebam in ciljem. Ponašamo se z dolgoletnimi izkušnjami in s številnimi re- ferencami, ki potrjujejo našo strokovnost in kakovost sto- ritev. Sodelujemo z izkušenimi strokovnjaki, ki z večletnimi izkušnjami zagotavljajo stro- kovno in uporabno znanje. Pri izobraževanjih namenjamo poudarek izkušnjam in ta- kojšnji uporabi pridoblje- nega znanja. Uporabljamo raznolike in interaktivne metode učenja, ki poskr- bijo za aktivno udeležbo in motivacijo udeležencev. Poleg tega udeležencem omogočamo mreženje ter vzpostavljanje novih po- slovnih stikov. Več kot sto programov 3. Delati pametneje z umetno inteligenco – odkrijte skriv- nosti UI Ne bojte se umetne inteligence, izkoristite njene možnosti. Naučite se uporabljati orodja UI za avtomatizacijo in večjo učin- kovitost. Spoznajte, kako umetna inteligenca preoblikuje vsakdanje po- slovne procese. Pridobite konkurenčno prednost v svoji panogi. Zakaj je to za vas? UI je tu, da ostane – postanite eden tistih, ki jo uporabljajo pametno. 4. Retorika in javno nastopanje, ki pusti digitalni pečat Postanite mojster prepričljivega komuniciranja v digitalni dobi. • Izpopolnite svoje veščine retorike in javnega nastopanja. Naučite se ustvariti vsebine, ki pustijo vtis na spletu in zunaj njega. Povečajte svojo samozavest in vpliv na občinstvo. Zakaj je to za vas? Dobro predstavljenih idej se ne pozabi – naj bodo vaše slišane. 5. EXCEListično nad podatke – mojstrsko obvladovanje Excela Opravite delo hitreje, bolje in pametneje z naprednimi znanji Excela. Naučite se ustvarjati zapletene preglednice in avtomatizirati procese. • Obvladajte analizo podatkov in pripravo poročil. Pridobite trike za učinkovito upravljanje velikih količin podatkov. Zakaj je to za vas? Excel je temelj poslovanja – obvladajte ga mojstrsko in prihranite čas. Za vse informacije in prijave na izobraževanja preverite našo spletno stran www.invel.si ali nas kontaktirajte: Telefon: 041 666 939 E-pošta: diana.tasler@invel.si Diana Tašler vam bo s svo- jim znanjem in izkušnjami pomagala prepoznati po- trebe za razvoj kompetenc ter organizirala ustrezna izobraževanja. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5 1, 19. december 2024 PODLISTEK Po zaključeni ljudski šoli v bližnji Novi cerkvi je nadalje- val šolanje na meščanski šoli in gimnaziji v Celju. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. ALBUM S CELJSKEGA Amaterski gledališki ustvarjalci iz Pristave pri Mestinju, 1982 V začetku osemdesetih let minulega stoletja smo jih imeli vsi okrog dvajset. Eni malo več, drugi malo manj. Prav toliko, da smo bili radi povsod skupaj, pri delu, veselju in pri igri. Ne vem več, kdo se je domislil, da bi se igrali gledališče, vem pa, da smo za prvi nastop izbrali komedijo v treh dejanjih iz sodobnega življenja z naslovom Aa acta, ki jo je napisal Marjan Marinc. Igra je požela velik aplavz doma v Pristavi in v vseh sosednjih krajih, kjer smo jo igrali. Prispeval: Darko Pepevnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (2) ki ga je imel tri leta, da je bil to čudak, dobričina. Sebi tudi najpotrebnejšega ni privoščil, vse svoje dohodke je porabil za revne dijake.« »Poleg gimnazije je bila farna cerkev. Pogosto sem skočil k stranskemu oltarju in zmolil na čast device Mari- je očenaš in »češčenomarijo«. Prosil sem jo, naj ukrene tako, da me ta in ta profesor ne bo vprašal, ker nisem pripravljen. Sčasoma sem očenaš opustil, saj je za Marijo potrebna samo češčenamarija. Dolgo časa je šlo vse v redu in jaz sem bil z Marijo zadovoljen. Potem se je pa obrnilo tako, da so me profesorji večkrat ujeli. Silno sem bil žalosten in sem pre- mišljeval, ali sem se Mariji kaj zameril, da me več ne usliši.« Franc Goričan, življenjska pot malega človeka, Celje, Osrednja knjižnica, 2022. Srečko Maček Se nadaljuje. »V meščanski šoli smo ime- li ravnatelja Dirnhirna. Nosil je ravno, ponošeno obleko, ki se mu je svetila na laktih. Desetletja pozneje mi je pove- dal prijatelj [Mihael] Levstik, Poslopje deške meščanske šole v Celju (danes Gimnazije Celje Center), 1914. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Spominska razglednica ob 100-letnici celjske mestne gimnazije (t. i. nemške gimnazije) na (današnjem Slomško- vem) trgu ob »farni« cerkvi, 1908. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Z leve stojijo: Miran Gobec (Sigismund Perogriz, uradnik), Franci Čonč (Rudolf, Anin brat), Slava Imenšek (šminka, kostumi), Majda Počivalšek (šepetalka, kostumi, šminka), Darko Pepevnik (Karlo Trdina, referent), Benja Gobec (šminka, kostumi), Anita Anderluh (Ana, gospa Trdina), Edi Kolar (odrski mojster), Tanja Gobec (Cvetka, hči, absolvent kemije) in Stanko Kampuš (podnajemnik). Na fotografiji manjka Božo Čoh (šofer, odrski mojster). Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oziroma do 31. 12. 2024 SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA www.novitednik.si Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5 1, 19. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Stonoga »Sinko, katera noga te boli?« je vprašala mati stonoga. »Ne vem, mamica. Saj znam šteti šele do deset!« Spremembe Muha gre s svojo hčerko na sprehod po zelo veliki plešasti glavi. »Neverjetno,« se začudi muha, »kako se svet spreminja. Ko sem bila jaz toliko stara kot ti, je bil tukaj še pragozd.« Svetilka Dva psa opazujeta, kako delavci postavljajo novo cestno svetilko. Prvi pes pravi drugemu: »To bo pa treba zaliti.« Setev Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri setvi. »Predvsem si zapomnite tole,« pravi mama vrabčevka, »ve- dno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja.« Marija Terezija Muzejski uslužbenec okara šolarja: »Ne smeš sedeti tukaj. To je stol Marije Terezije.« »Ni težav,« odvrne šolar, »ko bo ona prišla, bom takoj vstal.« Nebesa Župnik pri maši za otroke pozove: »Naj dvigne roko tisti, ki bi rad šel v nebesa!« Vsi, razen Janezka, dvignejo roke, zato ga župnik vpraša: »No, Janezek, kaj pa je s tabo? Zakaj nisi dvignil roke?« Ta odvrne: »Ne smem. Mama mi je zabičala, da moram iti iz cerkve naravnost domov.« Pravilen odgovor »Danes sem bil jaz edini v razredu, ki je vedel pravilen odgovor na učiteljevo vprašanje.« »Odlično! Kaj je pa učitelj vprašal?« »Kdo je razbil šipo na vratih.« Prvi dan Na prvi šolski dan. Janezek se vrne iz šole. »Kako je bilo?« ga vpraša oče. »Še kar, samo učitelj nič ne zna, ker neprestano samo spra- šuje.« Ženska Moški Služba Služba Večerja Večerja Tek Tek Zabava Sprehod Za doma Zabava Sprehod Za doma Samo malo še zdrži, bo- žič bo kmalu. »Dober dan, šef. Danes ne bom mogel priti v službo. Mislim, da sem staknil virozo.« »Hvala, ker si poklical. Hitro se pozdravi. V službi imamo dela čez glavo!« »Doktor, ta sploh nima popkovine!« »Novejši modeli so brezžični!« Tale pa še ni spila jutra- nje kave. Tale pa še ni spila jutra- nje kave. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Od nedelje zvečer do srede zjutraj boste gostili Luno. V nedeljo bo tvorila zadnji kra- jec, zato se oborožite s potrplje- njem in ne izzivajte pri nobeni stvari. V trenutku, ko boste to najmanj pričakovali, vas lahko doleti kakšno presenečanje, ki pa vam bo v vsakem primeru prijalo. Po vsej verjetnosti bo ljubezenskega značaja. Na- klonjena Venera bo pričarala čudovit božični večer. Luna bo na božični dan v va- šem znamenju. Neugoden po- ložaj Lune s Plutonom in retro- gradnim Marsom lahko privede do težav, svetumo previdnost, še zlasti v dopoldanskem času. Akcija, ki jo nameravate izvesti in se ji tudi ne morete izogniti, bo stekla. Nihče ne bo utrpel nobene škode, če si boste nare- dili dober načrt in o vsem dobro razmislili. Naj vas vodita mo- drost in potrpežljivost. Do sobote dopoldne še gosti- te Sonce, kar vam daje dobro vitalno podporo. Teden boste začeli s polno paro, saj vas pod- pira Mars v sorodnem znaku in nič manj ne boste pričakovali od okolja. V drugih boste znali vzbuditi upanje in optimizem tudi zaradi Merkurja. Vaša značilna ljubezenska vzdr- žljivost pa lahko tokrat malce zataji. Nič hudega, v obilju se boste posvetili družini, prijate- ljem in vsem v svoji okolici. Tokrat boste vi tisti, ki se bo- ste prerivali v ospredje, da bi vas opazili. Prepričljivo boste pritegovali pozornost, kar se lahko odraža tudi na čustve- nem področju. Sonce vstopi v soboto v vaše znamenje in pri- čenjate vladati na nebesnem svodu. Vitalnost in počutje bosta naravnost odlični, izža- revali boste zadovoljstvo. Pra- znovanje božičnega večera bo še posebej prijetno. Karkoli se bo dogajalo, ne boste izgubili tal pod nogami, ker vam navdušenja in uporno- sti ne bo primanjkovalo. Če ste vezani, se boste s partnerjem instinktivno sporazumevala. To bo med drugim tudi zasluga Venere, kraljice ljubezni, katere ljubljenec ste vse do konca leta. Vsi drugi vodnarji boste izža- revali posebno privlačnost, na kar okolica ne bo ostala imuna. Obetajo se čarobni prazniki. Končno je tudi vaš vladar Neptun stopil v neposredno gibanje, kar bo sprostilo mar- sikatero blokirano situacijo. Imeli boste občutek, da se vam sreča ponovno nasmiha. Objek- tivnost in racionalnost bosta najpomembnejši. Ukrepajte premišljeno in hladnokrvno, manjkalo vam ne bo niti nepo- srednosti. Če se boste sproščeno družili ali ste celo na počitni- cah, obstaja velika možnost, da doživite nekaj očarljivega. T udi vi se lahko veselite pra- zničnih dni, ki so pred vami. Osvobodite se predsodkov in neposrednega načina izraža- nja svojih stališč. V teh dneh bo zelo pomembno, da boste znali združiti moč razuma in srca. Z neko posebno trmo ne pustite v svojo bližino ljudi, ki vam želijo dobro, kar se občuti tudi na ljubezenskem področju. Prazničen čas je kot naročen za »spravo«. Potreb- no se je zavedati, da bodo tudi ljudje v vaši bližini veseli vaše spremembe. Teden je še vedno kot nalašč za sklepanje novih prijateljev in poslovnih stikov. Predstavite svoje zamisli, pri realizaciji bo- ste deležni podpore in pomoči. Najbolje se boste odrezali tam, kjer boste najmanj pričakova- li. Na področju ljubezni bo šlo v kratkem na bolje. Ravnali boste drugače, kot so vajeni in presenetili vse prisotne s svojo izvirnostjo in hudomušnostjo. Splet okoliščin vam bo na- kazal, kaj vas bo v prihodnje motilo in oviralo pri delu. Ugo- tovili boste, da je skrajni čas, da se poslovite od nekaterih pristopov. Morda se gre tudi za ljubezen. Sonce in Merkur vam nasprotujeta in kažeta, kje se lahko pojavljajo pritiski. Zagotovo boste delali inventuro že pred koncem leta. Prazniki bodo minili v prijetnem vzduš- ju, potrudili se boste, da ga bo- ste ustvarili. Venera vas ščiti in tudi razvaja. Na prvi pogled bi okolica ocenila, da imate vse pod nad- zorom in jemljete celo zaplete s humorne plati. A v vas je precejšen nemir. Nagnjeni ste k spreminjanju odločitev in načrtov, kar se lahko zgodi tudi v zadnjem trenutku. De- jansko boste tokrat general na več frontah in kljub stresu boste vse izpeljali, kot si želite. Pra- zniki vam veliko pomenijo in potrudili se boste z razvajanjem svojih dragih na vse mogoče na- čine, tudi s kulinariko. V četrtek bo Luna v vašem znaku, zato dan izkoristite za srečanja, nakupe, ustvarjalna energija bo več kot odlična! V teh dneh je možno, da nare- dite kakšno napako, napačno ocenite situacijo ali naredite potezo, ki ne bi bila pravilna. Vse ne bo potekalo tako kot ste si zamislili. Previdnost torej ne bo odveč. Retrogradni Mars v vašem znaku vas opozarja, da ste strpni, tolerantni in ne pre- več egocentrični. Od petka dalje vse do kon- ca vikenda bo Luna potovala po vašem znamenju. Te dni izkoristite, da naredite red na vseh področjih, pospravite tisto, kar ste načrtovali, ter opravite še vse nakupe. Če morate biti v službi, se ne obremenjujte, vse bo potekalo gladko. Sonce v sorodnem znamenju vam je v pomoč in bo dober zaveznik od sobote naprej. Morda boste znali izkoristiti krasne obete. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5 1, 19. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Stonoga »Sinko, katera noga te boli?« je vprašala mati stonoga. »Ne vem, mamica. Saj znam šteti šele do deset!« Spremembe Muha gre s svojo hčerko na sprehod po zelo veliki plešasti glavi. »Neverjetno,« se začudi muha, »kako se svet spreminja. Ko sem bila jaz toliko stara kot ti, je bil tukaj še pragozd.« Svetilka Dva psa opazujeta, kako delavci postavljajo novo cestno svetilko. Prvi pes pravi drugemu: »To bo pa treba zaliti.« Setev Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri setvi. »Predvsem si zapomnite tole,« pravi mama vrabčevka, »ve- dno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja.« Marija Terezija Muzejski uslužbenec okara šolarja: »Ne smeš sedeti tukaj. To je stol Marije Terezije.« »Ni težav,« odvrne šolar, »ko bo ona prišla, bom takoj vstal.« Nebesa Župnik pri maši za otroke pozove: »Naj dvigne roko tisti, ki bi rad šel v nebesa!« Vsi, razen Janezka, dvignejo roke, zato ga župnik vpraša: »No, Janezek, kaj pa je s tabo? Zakaj nisi dvignil roke?« Ta odvrne: »Ne smem. Mama mi je zabičala, da moram iti iz cerkve naravnost domov.« Pravilen odgovor »Danes sem bil jaz edini v razredu, ki je vedel pravilen odgovor na učiteljevo vprašanje.« »Odlično! Kaj je pa učitelj vprašal?« »Kdo je razbil šipo na vratih.« Prvi dan Na prvi šolski dan. Janezek se vrne iz šole. »Kako je bilo?« ga vpraša oče. »Še kar, samo učitelj nič ne zna, ker neprestano samo spra- šuje.« Ženska Moški Služba Služba Večerja Večerja Tek Tek Zabava Sprehod Za doma Zabava Sprehod Za doma Samo malo še zdrži, bo- žič bo kmalu. »Dober dan, šef. Danes ne bom mogel priti v službo. Mislim, da sem staknil virozo.« »Hvala, ker si poklical. Hitro se pozdravi. V službi imamo dela čez glavo!« »Doktor, ta sploh nima popkovine!« »Novejši modeli so brezžični!« Tale pa še ni spila jutra- nje kave. Tale pa še ni spila jutra- nje kave. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Od nedelje zvečer do srede zjutraj boste gostili Luno. V nedeljo bo tvorila zadnji kra- jec, zato se oborožite s potrplje- njem in ne izzivajte pri nobeni stvari. V trenutku, ko boste to najmanj pričakovali, vas lahko doleti kakšno presenečanje, ki pa vam bo v vsakem primeru prijalo. Po vsej verjetnosti bo ljubezenskega značaja. Na- klonjena Venera bo pričarala čudovit božični večer. Luna bo na božični dan v va- šem znamenju. Neugoden po- ložaj Lune s Plutonom in retro- gradnim Marsom lahko privede do težav, svetumo previdnost, še zlasti v dopoldanskem času. Akcija, ki jo nameravate izvesti in se ji tudi ne morete izogniti, bo stekla. Nihče ne bo utrpel nobene škode, če si boste nare- dili dober načrt in o vsem dobro razmislili. Naj vas vodita mo- drost in potrpežljivost. Do sobote dopoldne še gosti- te Sonce, kar vam daje dobro vitalno podporo. Teden boste začeli s polno paro, saj vas pod- pira Mars v sorodnem znaku in nič manj ne boste pričakovali od okolja. V drugih boste znali vzbuditi upanje in optimizem tudi zaradi Merkurja. Vaša značilna ljubezenska vzdr- žljivost pa lahko tokrat malce zataji. Nič hudega, v obilju se boste posvetili družini, prijate- ljem in vsem v svoji okolici. Tokrat boste vi tisti, ki se bo- ste prerivali v ospredje, da bi vas opazili. Prepričljivo boste pritegovali pozornost, kar se lahko odraža tudi na čustve- nem področju. Sonce vstopi v soboto v vaše znamenje in pri- čenjate vladati na nebesnem svodu. Vitalnost in počutje bosta naravnost odlični, izža- revali boste zadovoljstvo. Pra- znovanje božičnega večera bo še posebej prijetno. Karkoli se bo dogajalo, ne boste izgubili tal pod nogami, ker vam navdušenja in uporno- sti ne bo primanjkovalo. Če ste vezani, se boste s partnerjem instinktivno sporazumevala. To bo med drugim tudi zasluga Venere, kraljice ljubezni, katere ljubljenec ste vse do konca leta. Vsi drugi vodnarji boste izža- revali posebno privlačnost, na kar okolica ne bo ostala imuna. Obetajo se čarobni prazniki. Končno je tudi vaš vladar Neptun stopil v neposredno gibanje, kar bo sprostilo mar- sikatero blokirano situacijo. Imeli boste občutek, da se vam sreča ponovno nasmiha. Objek- tivnost in racionalnost bosta najpomembnejši. Ukrepajte premišljeno in hladnokrvno, manjkalo vam ne bo niti nepo- srednosti. Če se boste sproščeno družili ali ste celo na počitni- cah, obstaja velika možnost, da doživite nekaj očarljivega. T udi vi se lahko veselite pra- zničnih dni, ki so pred vami. Osvobodite se predsodkov in neposrednega načina izraža- nja svojih stališč. V teh dneh bo zelo pomembno, da boste znali združiti moč razuma in srca. Z neko posebno trmo ne pustite v svojo bližino ljudi, ki vam želijo dobro, kar se občuti tudi na ljubezenskem področju. Prazničen čas je kot naročen za »spravo«. Potreb- no se je zavedati, da bodo tudi ljudje v vaši bližini veseli vaše spremembe. Teden je še vedno kot nalašč za sklepanje novih prijateljev in poslovnih stikov. Predstavite svoje zamisli, pri realizaciji bo- ste deležni podpore in pomoči. Najbolje se boste odrezali tam, kjer boste najmanj pričakova- li. Na področju ljubezni bo šlo v kratkem na bolje. Ravnali boste drugače, kot so vajeni in presenetili vse prisotne s svojo izvirnostjo in hudomušnostjo. Splet okoliščin vam bo na- kazal, kaj vas bo v prihodnje motilo in oviralo pri delu. Ugo- tovili boste, da je skrajni čas, da se poslovite od nekaterih pristopov. Morda se gre tudi za ljubezen. Sonce in Merkur vam nasprotujeta in kažeta, kje se lahko pojavljajo pritiski. Zagotovo boste delali inventuro že pred koncem leta. Prazniki bodo minili v prijetnem vzduš- ju, potrudili se boste, da ga bo- ste ustvarili. Venera vas ščiti in tudi razvaja. Na prvi pogled bi okolica ocenila, da imate vse pod nad- zorom in jemljete celo zaplete s humorne plati. A v vas je precejšen nemir. Nagnjeni ste k spreminjanju odločitev in načrtov, kar se lahko zgodi tudi v zadnjem trenutku. De- jansko boste tokrat general na več frontah in kljub stresu boste vse izpeljali, kot si želite. Pra- zniki vam veliko pomenijo in potrudili se boste z razvajanjem svojih dragih na vse mogoče na- čine, tudi s kulinariko. V četrtek bo Luna v vašem znaku, zato dan izkoristite za srečanja, nakupe, ustvarjalna energija bo več kot odlična! V teh dneh je možno, da nare- dite kakšno napako, napačno ocenite situacijo ali naredite potezo, ki ne bi bila pravilna. Vse ne bo potekalo tako kot ste si zamislili. Previdnost torej ne bo odveč. Retrogradni Mars v vašem znaku vas opozarja, da ste strpni, tolerantni in ne pre- več egocentrični. Od petka dalje vse do kon- ca vikenda bo Luna potovala po vašem znamenju. Te dni izkoristite, da naredite red na vseh področjih, pospravite tisto, kar ste načrtovali, ter opravite še vse nakupe. Če morate biti v službi, se ne obremenjujte, vse bo potekalo gladko. Sonce v sorodnem znamenju vam je v pomoč in bo dober zaveznik od sobote naprej. Morda boste znali izkoristiti krasne obete. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 5 1, 19. december 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 652 SUDOKU 653 SUDOKU 344 REŠITEV SUDOKU 343 Nagradni razpis BIVALNI AVTOMOBIL ZAČETEK VESOLJA TV PROGRAM Z RISANKAMI DVE MUHI NA … MAH NAGUBA- NOST DROBNA KAPLJA POTU OČETOVA ALI MATERINA SESTRA OSNOVNA TEMA SLOVESNA IZJAVA, RAZGLAS ZNESEK NA BANKOVCU NASPR. OD POLOŽEN FRANCE PREŠEREN JE NAPISAL … NA NJEJ LAH- KO GOJIMO ZELENJAVO POČELO TAOIZMA UMAZAN OD BLATA ODPRTO PRVENSTVO VRSTA MAMILA VELIKI EVROPSKI HROŠČI DEL PRI- STANIŠČA … SAINT LAURENT VRHUNSKA ŠPORTNIKA VOJAŠKA ENOTA ARETHA FRANKLIN PRIVRŽENEC ANIMIZMA DALMATIN. ŽENSKO IME PREBIVALEC APAČ BALKANSKI POLOTOK PLEMIŠKOST LANENA TKANINA (POG.) AVTO-MOTO DRUŠTVO VELEMOJ- STER DIAPOZITIV … ALI KAJ ŽABA SPADA MED BREZ- REPE … JANEŽ (LAT.) SPEVI Z MRAČNIM VZDUŠJEM UPRAVLJA AVTOCESTE AM. IGRALEC (BRAD) LEŠNIKOVA KREMA DUMASOV MUŠKETIR MEJI NA LAOS MAMA NEPOPOLNO GORENJE ZNAMKA LETAL KANADSKA MANEKENKA EVANGE- LISTA KARTA XXI PRI TAROKU GORA V JULIJCIH POUČUJETA TAKI, KI SO V POKOJU KRAJEVNA SKUPNOST RIMSKI PESNIK OPRAVLJA GA STAŽIST MOBILNIK (POG.) SOIGRALKI TAKI, KI SO PRENEHALI GORETI MOLEKULA VODE IMA EN … KISIKA ZAZNAVA S TIPANJEM VELIKA DIVJA MAČKA POGODBENA GLOBA ŠIBA … MAŠO POJE MEŽKOV HIT ZAPUSTITEV POLOŽAJA PREDMET, KI VPIJA VODO NIELS BOHR PUSTOLOV- ŠČINI Povsod z vami IZRAELSKI KMETIJSKI KOLEKTIV ANKSIOZ- NOST SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ) LIPA ZELENE- LA JE TAM V DIŠEČEM … ZATRJUJEM RAZKROJ ZVRST GLASBE ARMADA (PUBL.) KRMA ZA KONJE OBDAJATA E IN F PENA BREZ SOGLASNI- KOV KORALNI OTOKI RIMSKA BO- GINJA JEZE NALIL MU JE ČISTEGA … ODKRITJE VSEBUJE CENE NAPEV REČEMO MU TUDI ŠTRAJKAR UGLAJENOST POKRAJINA V GRČIJI IMA VSE … V SVOJIH ROKAH NASPROTNO OD PREKO- MEREN MENE, TEBE, … KATRAN SLUH JE … ZA ZAZNAVANJE ZVOKA TRIVALENTNI KISIK … IN MELKIJAD MESTNA UPRAVA OKUSNE MAJ HNE RIBE ALEŠ ŠABEDER NA TOURU JO IMA NAJ - BOLJŠI MLA- DI KOLESAR SLOVENSKI IGRALEC ZRNEC PRIJATELJ (FR.) ZADAŠ UDAREC NRAVO- SLOVJE 5 11 19 14 1 17 16 10 2 20 8 18 12 21 3 9 15 6 4 22 7 13 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 22 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 50: Diši po praznikih Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Bojan Točaj iz Šmartnega v Rožni dolini, Romana Križnik iz Laškega in Marija Timpran iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do ponedeljka, 23. decembra. Novi TEDNIK št. 51 19. 12. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 5 1, 19. december 2024 PISANI SVET Na Radio Celje sta v goste prišla Neli Z. Koren in Žiga Šraml iz Mlekarne Celeia. Predstavila sta knjigo Skriv- nosti božični recept. Name- njena je kot darilo kupcem božičnega jogurta, ki letos praznuje 25 let. Avtorica pravi, da knjiga ni le še ena božična pravljica, ampak zgodba, ki zajema vsako- dnevne situacije, s kateri- mi se soočamo v življenju, pripetljaje in simboliko vrednot, kot so prijateljstvo, medsebojna pomoč in pove- zanost. »Prazniki niso vedno lepi za vse. Okoli nas se mnogi soočajo s pomanjkanjem ali težkimi življenjskimi razme- rami, drugi so osamljeni ali bijejo notranje boje z različ- nimi čustvi, tretji se soočajo z nesprejetostjo v družbi,« je povedala Korenova. Dodala je še, da knjiga najmlajšim in mladim po srcu približa pra- ve vrednote in tisto, kar v ži- vljenju največ šteje. JF Pridobitve za boljši jutri Zavarovalnica Triglav je v sklopu enajste novoletne akcije Za boljši jutri v vsej Sloveniji podprla 27 preventivnih projektov. V naši regiji je podprla Psihiatrično bolnišnico Vojnik, Center za varstvo in delo Golovec ter Osnovno šolo Glazija v Celju. Psihiatrična bolnišnica Vojnik je dobila pomoč pri nakupu treh naprav za zunanji fitnes, ki bodo namenjene vsem uporabnikom parka, bolnikom, svojcem, zaposlenim in tudi vsem drugim. Letos so v zavarovalnici s pomočjo različnih organizacij – tudi v sklopu akcije Za boljši jutri – omogočili nakup in namestitev kar 19 defibrilatorjev, od leta 2014 pa že 230. Enega od teh so letos dobili tudi v Osnovni šoli Glazija, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. NT Za novopečeno upokojenko je bilo usodno Laško Učenje italijanščine, ogledi razstav svetovnih umetni- kov, priprava slastnih jedi iz skrbno izbranih sestavin, dolgi sprehodi po njej ljubem Celju in obvezen postanek na tržnici. Za vse to ima od začetka decembra nekoliko več časa Janja Intihar, ki je po več kot treh desetletjih dela v Medijski hiši Novi tednik in Radio Celje sedaj po- stala upokojenka. Tudi njena poslovilna zabava je bila v njenem značilnem slogu – pripravila nam je kulinarično razvajanje – in to za kar dva dni. Svoje delo na Novem tedniku je začela s spremljanjem dogajanja v občini Laško. Še danes se nasmeji anekdoti, ko je bralec iz Jurkloštra v pismu napisal, da ima v hlevu bika velikana, ki si vsekakor zasluži objavo v časopisu. Janja se je s fotografom odpravila v hribe okrog Jurkloštra in našla ponosnega lastnika. In tudi bika, ki sploh ni bil velikan, ampak čisto povprečna žival. Ko je lastnik opazil jezo na obrazu naše novinarke, je prosil, naj fotografirata njega. Objavo v časopisu si je želel, da bi lažje našel kakšno žen- sko, ki bi bila pripravljena živeti z njim. Sicer pa je Laško usodno poseglo v Janjino poklicno pot. Zaradi spremljanja dogajanja v tamkajšnji pivovarni se je vse bolj poglabljala v gospodarske teme, ki jih je nato za naš regionalni medij spremljala vrsto let. Pomembno sled je pustila tudi v obdo- bju, ko je bila urednica Radia Celje. Kot nam je obljubila, še ni pritisnila pike pod zadnji prispevek. Hvaležni pa smo tudi za to, da je svoje bogato znanje pripravljena deliti z na- šimi mlajšimi novinarskimi kolegi. TS, foto: Andraž Purg Janja je redna obiskovalka celjske tržnice, pa tudi izvrstna kuharica. Da bo nakupljeno še lažje prinesla do doma, smo ji v spomin med drugim podarili cekar, ročno izdelan na Madagaskarju. Ob tem ji je tri poljube na lica pritisnil njen dolgoletni sodelavec, športni novinar Dean Šuster. Vse dobro na vseh novih poteh je vsa ekipa zažele- la Janji Intihar, ki je oblju- bila, da se bo še vračala na uredništvo Novega tednika. Spet je prišel med nas Otroci zaposlenih v me- dijski hiši Novi tednik in Radio Celje že vrsto let pre- jemajo vabila na srečanje z Božičkom. Tudi tokrat so se z veseljem udeležili druže- nja z decembrskim dobrim možem. Ta mednje ni pri- nesel le smeha in veselja, ampak tudi darila. Najprej so se na hodniku zaslišali koraki, nato znači- len »jejhata, jejhata« in že je bil med nami dobrodušen gospod z belo brado in s pri- jaznimi očmi. Otroke je spra- ševal, kako je v šoli in vrtcu, preveril je njihovo znanje poštevanke in angleščine ter se pozanimal, ali so bili letos kaj pridni. Nadebudneže je povabil na rajanje in z vese- ljem so se zavrteli v krogu. Brez znane melodije Zima, zima bela seveda ni šlo. Nato so skupaj preverili, kaj so Obisk, ki se ga otroci vsako leto močno razveselijo. (Foto: Nik Jarh) Božičkovi palčki pustili pod okrašeno smrečico. Vsakega otroka je čakal paket in tako je Božiček tudi letos uresni- čil njihove želje. T S Na Polzeli tudi Božiček daroval kri Območno združenje Rde- čega križa (OZRK) Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Polzela v veroučni učilnici Župnije Polzela v ponedeljek, 16 decembra, pripravilo 12. krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležil tudi Božiček. Kri je darovalo 42 krvoda- jalcev, kar je nekoliko manj kot ponavadi. Kljub temu so pri žalskem območnem združenju Rdečega križa zelo veseli tolikšne udeležbe. Še posebej so bili veseli, da se je akcije udeležil tudi Božiček, kar je bilo veliko preseneče- nje. TT Na 10. državnem tek- movanju v igranju na di- atonično harmoniko, ki je bilo konec novembra v Rokodelskem centru Rib- nica, je prvo mesto in zla- to priznanje osvojila Maša Juhart iz občine Ljubno. Osnovnošolka Maša Ju- hart, ki prihaja iz naselja Ter, je svoje izjemne glas- bene sposobnosti pokazala že spomladi, ko je na pred- tekmovanju Naj godec Slo- venskih goric 2024 osvojila zlato priznanje. Do zdaj je osvojila že tri srebrna Avse- nikova priznanja, srebrno plaketo Zlate harmonike Ljubečne 2023 in bronasti priznanji z državnega tek- movanja 2022 ter pokala Šaleške doline 2023. V Ljubenka postala državna prvakinja Osnovnošolka Maša Juhart je na nedavnem državnem tekmovanju osvojila zlato. (Foto: Občina Ljubno) svojo zbirko zmag je tako nedavno dodala še naslov državne prvakinje v igranju na diatonično harmoniko, ki ga je minuli mesec osvo- jila v Ribnici. SJ Skrivnostni božični recept na Radiu Celje Boštjan in Mirza iz Jutranjega ritma na Radiu Celje v družbi Neli Z. Koren in Žige Šramla s knjigo Skrivnostni božični recept. (Foto: RK) (Foto: TT)