Sfev. 121 Posamezna številka 20 stotink V Trsta, v soboto 22; mala 1920 Posamezna številka 20 stotink Cstnlfc XIV Izhaja — iivzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškcga štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 3*2._ in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone {72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stet., oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Nailm zvestim Čitateljem m vsemu nflfcmu narodu! Daa, ki smo ga z žalostjo videli bližati se in skušali zadržavati do skrajnih mej, končno pa morali določiti za konec tekočega polletja, — ta dan je prišel ie sedaj, kar hipoma in nepričakovano. Naznanilo, ki bi ga bili radi vsaj odlašali dc zadnjega, mora že sedaj izpod updra-joćega se peresa in ukrep, narekovan po trdi, neubežni potrebi, se mora izvršiti takoj! S to številko preneha > Edinost« izhajati ket dnevnik, s prihod a jo, ki izide v torek, 25. t. m., prične izhajati trikrat na teden popoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah. Po svojih čustvih moremo premeriti, kako sprejmete vi, naši zvesti čitatelji in ves naš narod, to naznanilo o prenehanju » Edinosti« kot dnevnika. Zagotavljamo vam slovesno, da siao se uklonili samo sili razmer, ki bi ji bila naša dobra volja še kljubovala, ko bi ji ne morala podleći skromna sredstva, ki so nam na razpolago. V kiju b visoki ceni, ki je bila ravnokar, po splošni vladni naredi«, cel6 podvojena, povzro-Čttje list vsled izrednih razmer, ki jih je premirje deloma poostrilo, deloma šele ustvarilo, trajno, vedno hitreje rastočo izgubo, ki je končno izrekla svoj kruti stoj! Ko smo se že pečali z mislijo, da bo treba prenehati z izdajanjem »Edinosti« kot dnevnika, so uredniki nastopili z zahtevo, da naj bi tudi za nje veljala italijanska časnikarska delovna pogodba, ki je vendar prikrojena za čisto druge razmere in bi posebej med tržaškimi dnevniki finančno najmanj podprtemu, ^Edinosti,. naložila najtežja bremena- Glede plač smo vedno radi ustrezali po svojih močeh vsaki upravičeni zahtevi listo vega osobja. Tudi sedaj smo bili pripravljeni ustreči mu glede plač do tik rajnih mej. Nismo pa mo£li, ne smeli prevzeti vseh drugih, z novo pogodbo skopčanih, zelo dalekosežnih obveznosti. Zahteva urednikov ni dopuščala nobenega odlaganja, postavila nas je pred neposredno odločitev in ta je izpadla, kakor sta jo nam narekovala spoznanje in vest- Stavka uredniškega osobja pa, ki je nastopila tako hipno in nepričakovano, nas sili udejstviti že'danes ukrep, čigar izvršitev smo bili odložili do kanca tekočega polletja. Zvesti naši čitatelji in ljubljeni naš narod bodo u me vali in u važe vali razloge, ki so nas do-vedli do tako teške odločitve. Bodo pa tudi, o tem smo prepričani, znali oceniti naš korak po njegovem pravem pomenu, brez pretirane čr-ecglednosti. »Edinost« se v neugodnih gospodarskih razmerah skrči, r manjša, ali se ne omaje in ne omahne. Z vstrajnim delom bomo \ [ skopaj v trdnem upanju pripravljali dan, ko sv naša »Edinost«, zvesta spremljevalka pri-n -,' skih Jugoslovenov v veselih in žalostnih dr?h, spet razvije v dnevnik in povzame svojo vi..1 danjo pot med naš jugoslovenski narod, k_>l budilka in bodrilka, kot glasnica boljših dni ^ IZDAJATELJSTVO »EDINOSTI«-.. ševikov v Perziji zgolj previdnostna mera. Ir-krvanje ne ustvarja nrkakega novega vojaškega poJožaja, ker imajo boljševika premoč na kaspijskem morju že, odkar so dospeli v Baku. Boljše viki so izvršili izkrcanje zato, da so se lahko polastili ladij generala Detnjikina, ki so bale internirane v Enkeli. V trgovskih krogih ni vznemirjenja, ker je Perzijo lahko braniti. Perzijski petroiejra izvirki niso v nevarnosti; zavezniške čete branijo Baku. Mašim naročnikom In čitateljem! S prihodnjim tednom bo naš list izhajal, kakor sledi iz gornje izjave, trikrat na teden in siccr ob torkih, sredah in sobotah ob 4 pop. Cena posameznih številk ostane ista: 20 sto« trak. Naročnina bo znašala na meec L 3*—, za pol leta L 16'— in za celo leto L 30'— Svojim dosedanjim naročnikom poravnamo-kar so preplačali. UPRAVA. Država na Krimu želi zaičito Poljske. VARŠAVA, 20. Delegat narodnega parlamenta Tatarjev na Krimu, ki se nahaja sedaj v Bemi v Švici, je sporočil maršalu Pilsudskemu posredovanjem tamošnje poljske misije željo, da bi se mandal za krimski poluotok poveril Poljski; posebej nagiaša to poročilo, da je krimska država stavila predlog v tem smislu tudi Zvezi narodov s prošnjo, da sme i«tej tudi pristopiti kot samostalna državni Rusko - japonsko premirje. VLADIVOSTOK. 20. Rusko - japonska ko-jjiijiija za izvršitev premirja je poravnala z uripe-tooin in v smislu dogovorov nastale prepire; bo^seviki so se umaknili za 30 km od želez-frce in s tem so nadalini spori preprečeni. Rusko napredovanje. I.ONDON, 20. Glasom agencije Reuter, ni be^o š«: uradno potrjen« vesti iz boljševiškejja »r"ira. da je nastopila v Taibrisu revolucija; zna-tto ie pa da so boljševiki na fronti proti Poljakom napredovali za 30 milj in da so si osvo-f}\ P<*dogoiosk. VARŠAVA. 20. Priobčilo višjega vodnega stana se glasi: V odseku gornje Berezine je ©krepil sovražnik svoje čete in nadaljeval svoje silovite napade. Vkljub temu je naša tretja divizija ubranila svoje .postojanke -in je celo prešla v proti-flapad, ki je povročil hude izgube sovražniku. V Ukrajini ničesar novega. Boliševiki mm perzijski obali Kaspijskega morja. LONDON, 21. (S.) Reuterjev urad pravi, da ie vzih britamkib čet glede na izkrcale bol-j- Amerika hoče denar, ne papir. \VASHlNGTON, 20. V uradnih krogih ie napravila neugoden utisk vest. ki so jo objavili časopisi o francoskem načrtu, da naj bi se mednarodne obveznice, ki hi .jih izdale ententne vlade proti jamstvu odškodnine, ki jo Nemčija dolguje zmagovalnim državam, dale Ameriki na račun dolgov, ki jih imajo ententne vlade proti Zedinjeram državam. Vsalt poskus, da bi sc na ta način uredili računi med; Evropo in Ameri ko, bi se golov o ponesrečil in bi Zedi-njene države definitivno zadržal, da se ne bi udeležile konference v Spa. Francoska zbornica. PARIZ, 21. (S.) Poslanska zbornica je nocoj dovršila razpravo o interpelacijah glede stavk in je sprejela z 526 glasovi proti 90 dnevni red, ki izraža vladi zaupanje. Stavke na Francoskem. PARIZ, 20. (S.) Zakasnelo. Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o interpelacijah glede štrajkov. Caquin, socijalist, izjavlja, da se železničarji z zahtevo ponaroden^a železnic bojujejo za blagor celega nareda. Govornik zaključuje z žestokim napadom ma ministrstvo. Minister notranjih zadev izjavlja, d=a so vodili giban.je skrajnos-tniki proti voditeljem obče delavske zveze in da seje stavka potem izpreme-nila v naskok proti vladi in državnemu ustavu. Dodaja, da je gibanje stremilo za ogroženjem državnega gospodarskega življenja. Bila je zato dolžnost vlade upreti se preti tej pogubni taktiki. Končuje s trditvijo, da je treba pripisovati zdravi pameti delavcev, da so se napori agitatorjev izjalovili. (Živo odobravanje.) Pavel Colcourt drži živahen obrambni govor za občo delavsko zvezo in se zaganja proti obtožbam radi zarode proti državni varnosti in radi atentata proti domovini. Govorniku ploskajo najživah-neje poslanci na levi in skrajni levi strani zbornice. Nadaljevanje razprave se je odložilo na jutri. AngleSka zbornica. LONDON. 20. V Nižji zbornici je odgovoril na tozadevno interpelacijo minister Bonar Law, da je povsem netočno mnenje češ, da je Francoska bila bolje obveščena kakor Angleška glede sklepov, ki so se sprejeli na konferenci v |iythe; z druge strani se pa to konferenco ne more primerjati sejam najvišjega sveta mirovne konference; to so bile le pripravljalni pogovori v svrho, da se izdelajo predlogi za sestanek v Spa. Prvi predmet, o katerem se je razpravljalo, se je nanašal na razo-roževanje Nemčije, kateremu polagajo francoska in angleSka vlada pretežno važnost. Glede vprašanja odškodnin priznava govornik, da je nastalo tu nekako nesporazumljenje, kajti vcrsailska mirovna pogodba je dajala Nemcem možnost, da sc predlaga skupno svoto namesto določil, ki so označene v mirovni pogodbi. In upati je. da stavi Nemčija primeren predlog v tem smislu na konferenci v Spa; svrha pogovorov angleške in francoske vlade v Hythe je bila edinole doseči sporazumljenje, da bodo zamogle soglasno odgovoriti na vsak predlog nemške vlade. LONDON, 20. Nadaljevaje svoja izvajanja v spodnji zbornici je izjavil Bonar Law, da obžaluje ako ne more še ničesar izjaviti glede svote ki jo ima plačati Nemčija in ki so jo že omenjali kot morebiten znesek nekateri člani vlade. Posebno pravico Francije smo določili na poseben način. Angleška in francoska vlada ste skupno določili, da angleški pripade a/n (pet enajstink) c*ne svote, katera se bode izplačala francoski. Britanska povsod. LONDON, 20. Spodnja zbornica. Neki poslanec vpraša, ali se je britanska vlada udeležila sporazuma med italijansko in grško vlado glede Dodekaneza, in zahteva pojasnila glede Roda in Cipra, Bonard Law odgovarja, da gre za prijateljski sporazum med dvema zavezniškima silama in bi zato ne bilo primerno, da britanska vlada o njem razpravlja. Bcnard Law dodaja, da britanska vlada ni poverila grški nobene naloge, ki bi se tikala odstopa Cipra v grško oblast; povrhu izjavlja govornik, da ni vrhovni svet v Sanremu sklenil ničesar glede usode južne Albanije. Homatije v Egipta. KAIRO, 19. Položaj je vedno bolj napet. Ob rojstvu sultanovega sina, ga je namreč Anglija priznala takoj za dediča egiptovskega prestola, osrednji odbor egiptovske delegacije je pa protestiral proti temu vtikanju Anglije v egiptovsko ustavno pravo in proti tej premembi na-sledstvenega reda, ki jo je Anglija izvršila, ne da bi zaslišala Egipčanov. Radi raznih nasilnosti so aretirali več stotin oseb, od katerih so 150 pridržali v zaporu. V preiskavi uvedeni radi dinamitnega atentata proti ministru Hu-sein Derviš paši — kjer je šoier bil ubit —t se je našla še druga bomba. Pretekli teden so ubili več angleških častnikov po Kairskih ulicah. šaatnasko vprašanje. PEKING, 20. Kitajska vlada je sklenila, da ne siopi z Japonsko v neposredno pogajanje o Šan-tunskem vprašanju. Na Dnaaju al'bilo memkror. DUNAJ, 20. Dopisni urad razglaša, da ni resnična vest razširjena iz Švice, da so se dogodili v zadnjem času komunistični neredi Jči so imeli za posledico nekoliko usmrčenth aH ranjenih oseb. Brezdvomno se zamenjavam tu dogodki v Lincu; na Dunaju je vedno vladal mir in ni bdo nikdar nameravano proglasiti prekd sod. Red se je povrml popolnoma tudi v Lincu. DUNAJ, 20. -Predsednik narodne skupščine na Dunaju Je priredil sprejem članom vojaške kontrolne komisije in zastopnikom vseh doslej akreditiranih držav; udeležili so se tega sprejema ministri in zastopniki vseh strank dunaj-kega parlamenta ter tudi načelniki državnih uradov. NITTI SESTAVIL MINISTRSTVO. RIM, 21. Lista novega ministrstva, ki se je danes predložila kralju se glasi: Predsedništvo in notranje zadeve: prof. Fr. Ksaver Nitti, poslanec parlmenta. Zunanje: prof. Viktor Scialoja, senator. Kolonije: dr. Jernej Ruini, poslanec. Pravica in kult: odv. Alfr. Falcioni, posl. Finance: odv. Josip De Nava, poslanec. Zaklad: dr. Karol Schanzer, senator. Vojna: odv. Julij Rodino, poslanec. Mornarica: Ivan Secl i, senator. Poduk: prof. Andrej Torre, poslanec. Javna dela: dr. Karsil Peano, poslanec. Poljedelstvo: Josip Micheli, poslanec. Industrija: Marij Abbiate, senator. Pošta in brzojav: odv. Josip Paratore posl. Osvobojene dež: odv. Albert La Pegna, posl. Novi kabinet si pridržuje ustanoviti čim prej ministrstvo za delo in za socijalno skrbstvo. Jutri položijo ministri prisego, kralju. H&eijonollzem h socllollzem. .Narodno glasilo je naš list. S ponosom pov-darjamo to, ne meneč se za nevarnost, ki s» podajamo, vanjo, da nam namreč zakliče kdo porogljivo: niste sodobna; niste za sedanje čase; zaostajate za razvojem človeštva; ne razumete znamenj na nebu; nedostopni ste za velike ideje, ki so na zmagoslavnem pohodu po vsem civiliziranem svetu, odrin.jaijoč bedasti, zakrknjeni in nečlovečanski — nacijonalizem! Nam pa vsa taka očitanja ne morejo do živega. Na vsa taka očitanja zmigujemo mi le z rameni, ostajamo nacijonalisti in ostanemo taki vse doslej, dokler velika nacionalna ideja s svojo necdoljrvo etično silo ne izvrši svoje vzvišene naloge v smeri enakosti narodov in s tem pomirjenja in pobrat;mstva med njimi, da bodo potem vsi sodelovali na plemenitem tekmovanju, na snovanju za skupno blaginjo vseh! Pred vsem si moramo biti na jasnem glede vsebine pojma »nacijonalizem«. fCajti tudi ta pejni, to načelo ima svoje nelepe in pogubne izrastke. Nacijonalizem, ki sledi zlim nagonom; k: zasleduje samopašne namene požrešne narodne sebičnosti, ki se ne zadovoljuje s tem, da more njegov narod živeti samosvoje, od nikogar ovirano narodno in kulturno življenje; ki mu ne zadošča, da je n-jegovo narod sam in suveren gospodar na svt?ji remiji, kcl:kr>r mu ije pripada po pravici in narodnem načelu; in ki poseza namreč po drugoredrih dušah in ozemljih, ki je tuja last po istenj narodnem načelu, in hoče tam pcdjarmljati in gospodariti se samovoljo tirana: tak nacijonalizem, ni nacijonalizem, marveč grd, poguben izrastek nacijonalizma! Take izrastke nacionalizma odklanjamo iuidi mi. Ne ukljub svojemu nici.jona-lijmu, marveč ravno zato, ker smo nacijonalni, ker razumevamo nacionalno idejo v nje polni čistosti! Rado se govori dandanes, da se je nacijonalizem preživel, da se mora umakniti pred drugo veliko idejo sodobnosti, pred idejo socijalno. Gotovo: kakor vsaka ideja »e ttsdi narodna umakne iz življenja. Ali šele potem —■ to je zakon narave — ko dovrši svojo nalogo! V srednjem veku so bila verska vprašanja — kdo se ne spominja križarskih vojen? —, ki >o razvnemala duhove in povzročala ljuie vojne. V mirnih časih pa razvnem^e duhove in povzroča boje narodna "idetja: stremljenje narodov po neodvisnosti, svobodi in ujedinjenju svojih delov. Naredna ideja delile in — zmaguje, ker je nepremagljiva in necdklcnljiva. Ko pa to uresničena v nje polnem obsegu, izg:ne s pozorišča, ker je desegla svoj velik: cilj. Tako je in nič drugače. Na tem ne more nič izpremeniti ves trsti krik, ki preklinja nacijonalizem, ker da ije nesado-ben, neoncder-en, ve-l>ka nesreča; ker da je ovira na poli do reševanja socijalnih problemov, ker da razdvaja, dočim hoče socijalna ideja družiti! Ustvarjati se hoče torej nerazrešljivo prolisio v.ie med socijalizmom in nacijonalizmom. Tako tolmačenje je povsem krivo. Resnica je na nasprotni strani: narodna in socijalna ideja se le izpopolnjujete medsebojno, ste si sestri, ker obe stremita po enako&ti in pravici. Čisti, .plemeniti nacijonalizem stremi po narodni, socijali-zem po socijalni pravičnosti, po enakosti med človekom in človekom. In v dosego tega cilja stremi socijaRzem po mednarodni solidarnosti. Resnica pa je ta, da do take solidarnosti ne more priti brez narodna pravičnosti, brez brezpo-gofno priznane in avel$avl)ene enakovrednosti in enakoveljavnosti ned narodi, anliiri in ve-likima!! Nerešena narodna vprašanja so zapreka proti mednarodni solidarnosti, ker razdvajajo narode, ker so vir sporov med njimi! Zato enostavno strmimo, kako more n. pr. dr. Turna razglašati nauk, češ: njemu je vseeno, aH dela na zemlji, ki je last našega naroda, slovenski, aH pa drugorodni delavec I! Će n alinee ne more živeti tu, pa da naj gre drugam! Mož boče enostavno odgnati nacionalizem, Hvala lepa na taki mednarodni solidarnosti! kakor da bi mogel kdo z eno urno kretnjo gole roke zadušiti velik plamen!! Kar zauka-zati bi hotel: pojdi in izgini prokleti nacijonalizem, iztrgaj, ti naš človek, iz duše ljubezen do te svoje grude; in odreči se tudi pravici do življenja na »roji laefau zemljif! Umakni se dru-gorcdcu, če se ta poauja za manjši zasktžekJ! Misli li ta čudni človek zares, da je to pot, ks vodi do sporazuma med italijanskim in jugo-sloveaakam narodom in do mednarodnega bratstva in vzajemnosti?! Ne., to je oot. ki odda- ljuje narod od naroda in dosledno temu proletarijat od proletarijata! Pa saj se moremo proti takim naukom sklicevati na pričo, ki bi morala hiti klasična in kronska ravno za dra. Turno! Tržaški socijainokratični »Lavoratore« je že večkrat — v priznanje mu bodi to — trdo prijemal sedanjo upravo radi ogromne brezposelnosti med domačim tržaškim delavstvom, oporekajoč najodločneje proti priseljevanju delavcev iz Italije na škodo domačinov! Temu protestu se pridružujemo tudi mi v imenu svojega nacijonaHzma, zahtevajoč: na domačih tleh najprej domačemu življu pogojev za dostojno življenje — telesno in duševno!! To zahtevo narekuje tudi prav razumevam socijalizem.' Ker ti ideji si niste v navzkrižju, marveč se izpopolnjujete. Narodna pravičnost, sporazum •med naredi glede narodnih vprašanj, otvori šele pot do mednarodnega pobratimstva in mednorodne solidarnosti v dosego zmage socijalne pravičnosti! Parlamentarna sltunclla na Češkem. Hudi so bili volilni boji na Češkem, ki s še zajamčeno sodelovanje z meščanskimi strankami, ker bo to tudi odvisno od pogojev, ki se oTv»niuo zastoonik^nv ki hočeio oj IL -B5eeBBSh iT iEDDKJOT^ Ket. I9f % I ittti, me 31. sili govoriti in varati javno mnenie, kličemo: prste k sebi! Odbor za Krekov spomenik t Ljubljani objavlja naslednje: Dne 30. maja t. L bo tretja obletnica unajniške deklaracije. Živo se vsi šc spominjamo, s kolikim navdušenjem je sprejel ves narod blago-vcst, da sc hočemo Srbi, Hrvati in Slovcnci združiti, da hočemo postati en narod, svoboden in samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat. Jasno in določno je bil izrekel veliki državnik dr. Jan. Ev. Krek, kar je nezavedno živelo v vseh srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da je najidcal-nejša politika hkrati najrealnejša, na mah potegnil ves narod za seboj; zato je tudi s toliko silo prevzela njegova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka sebične politike ni mogla več zavesti s pravega pota. V veliki meri ic zasluga Krekovega dela, da nas je našel veliki čas pripravljene za veliki dogodek. In kakšno zmago je slavila takrat njegova ideja! Več, kot smo se drznili upati, smo dosegli Slovenci: svobodni in samostojni živimo, združeni s svojimi brati v svobodni državi. V spomin tistih lepih časov, ki sc poslavljajo kakor temneča zarja, tistih časov, ko smo imeli velil. cilj pred očrni in velike ideje v srcih, se bo 30. maja t. 1. ob 11 dopoldne na pokopališču Sv. Križa slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Ev. Kreka. Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad ničemurno malenkostjo sedanjih časov. Posebna vabila k temu odkritju se ne bodo razpošiljala; tem potom vabi podpisani odbor vsa kulturna društva širne domovine, vse častilce Krekovega imena, da priznajo s svojo u-deiežitvijo pri slavnosti dre 30. t. m. dolg hvaležnosti rajnemu voditelju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih srcih spomin lepih dni mlade svobode. — Odbor za Krekov spomenik. — V Ljubljani, dne 23 maja 1920. Iz Doline. Tukajšnje bralno in pevsko društvo ^Vodnik« priredi na binkoštno nedeljo svojo veselico s petjem in dvema igrama na dvorišču hiše št. 104. Začetek točno ob 5 popoldne. Vabljeni so prijatelji lepih zabav, da nas s svojim obiskom počastijo. Izlet ▼ Predjamo. K že objavljenem izletu v Predjamo na Pivki, ki ga priredita na binkoštno nedeljo ^tamburaški in moški pevski zbor« iz Lo-zic sc pridružijo, kakor se poroča iz Vipave tudi tamošnji >Čitalničarji«. Vsa družba sc ustavi pri povratku iz Predjame za nekaj ur na ?-Dilcah*. Sestanek zastopnikov kmetijstva, zavarovalnic goveje živine in posebno gospodarjev, ki se pečajo z mlekarstvom sklicuje Tržaška kmetijska družba v Trebče v gostilno Gospodarskega društva, to nedeljo 23. t. m. ob 5 popoldne. Razpravljalo se bo o ceni krmil in mleka. Opozarjamo na koncert gce. Slavice Mezgečeve, ki bo nocoj ob 8'30 zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem vrlega basista g. Josipa Klun. Iz Sv. Ivana: Gostovanje tržaških slovenskih igralcev pod vodstvom režiserja g. Emila Kralja. Na binkoštno nedeljo, 23. t. m., točno ob 18'30 bodo gostovali tržaški lsovenski igralci v gledališki dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Vprizorili bodo globoko in učinkovito socijalno Braccovo dramo »Don Pietro Caruso«, ki je žela največje u-spehe po vseh svetovnih odrih. Naslovno ulogo igra g. Kralj, večje ul^ge so v rokah gdč. Gradi-šarjeve ter g. Terčiča. Nato bo sledila njegova sijajna veseloigra >-Eden izmed poštenih«, ki je tako polna humorističnih momentov, da se mora poslušalec smejati od konca do kraja. Po predstavi ples in prosta zabava. Iz Prošeka in Kontovela. Na binkoštni ponedeljek 24. t. m. točno ob 16 bodo gostovali, v novi gledališki dvorani -»Gospodasrkega društva* na Kontovelu, tržaški slovenski igralci pod vodstvom režiserja g. Emila Kralja. Vprizorili bodo globoko in učinkovito socijalno Braccovo dramo »Don Pietro Caruso« z g. Kraljem v naslovni ulogi. Drama, ki je pravi biser moderne dramatične literature,: nam kaže v pestrih barvah propadajočo človeško j družbo. Po drami bo sledila njegova sijajna komedija -Eden izmed poštenih«, ki nudi poslušalcu, da ; se prav od srca nasmeje. Prosečani in K on t o vel j- J cani, pa pokažite našim dragim tržaškim gostom, \ da znale upoštevati njihov trud s tem, da posetite predstavo poluoštevilno. Po predstavi prosta zabava in ples kjer bo sviral domači orkester. Ples bo vodil plesovodja g. Josip Bijzak . čiče:in o »enakosti«. Nedavno smo zabeležili izjavo predsednika čehoslovaške republike, prof. Masaryka, da priznava pač enkrat člvoeka in človeka kot — človeka. Ne more pa priznavati absolutne enakosti med ljudmi po njih telesnih in duševnih svojstvih in sposobnostih, torej tudi ne po nalogah, ki jih vrše v človeški družbi. Danes pa moremo zabeležiti podobno izjavo odiičnega inoža — tretje internacijonale. V nekem razgovoru z moskovskim dopisnikom pariškega lista »Petit Parisien^-- je rekel Cičerin, minister za vnanjc stvari ruske sovjetske republike, med drugim: Delavci so vsi, ki producirajo. Tudi razumništvo, to je celo najbolj interesirano. Ugotoviti morem, da imamo ravno do razumnikov posebne ozire. Izumitelj daja več koristi za skupnost, nego navaden ročni dela- j vec. Kdor je sestavil stroj, ima veče zasluge, nego pa tisti, ki se stroja poslužuje. Kdor je izvršil kako odlično delo, je višji od navadnega delavca. V boljševizmu bo imelo razumništvo vedno privili-girano mesto in v Rusiji sprejemamo razumnike z radostjo, pod pogojem pa. da nam niso sovražni. — Poročevalec pariškega lista pripominja, da se je sam uveril. da je vse res kakor pravi Čičerin. Boljševiki da časte na poseben način znanost, u-netnost, slovstvo in filozofijo. Znanstvenikom, inženirjem, pisateljem je boljševizem zelo naklonjen. Posnemljemo to, ker se Čičerinove izjave skladno spajajo z naziranjem Masarvka in ker je to najbolji odgovor izvestnim, neruskim — boljševikom, ki bi hoteli razširjati vse drugačne nauke o enakosti med človekom in človekom. Ruski boljševiki, v svojih umstvenih višinah, so pač drugačni boljševiki. nego pa tisti.... naši. Umetna gnejila. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Filzi 10 vabi vse kmetovalce, kmetijske družbe in zadruge, da prijavijo potrebo umetnih gnojil posebno superfoslata in semenske pšenice za bodočo jesen, ker je sedaj čas za kupovanje po najugodnejših cenah, Tržaška kmetska družba naznanja kmetovalcem z ozirom na interpelacijo pri občnem zboru dne 16. t. m. glede iztirjevanja tržnih taks in določevanja ccn zelenjavi, sadju in drugim kmečkim pridelkom po tržaških magistralnih organih, sledeče: Za vozove se plača od 1 lire naprej po mno- j žini in kakovosti pridelka, ki ga kmet prinese na j trg. in to ko stopi v tržni rajon. Za vsak jerbas j zelenjave se plača pa 20— 50 cent. tudi po množini in kakovosti pridelka. Če se zelenjava samo izroči preprodajalki, tedaj mora to takso plačati j preprodajalka. Te takse kakor tudi ccne zelenjavi, sadju in rdugim kmečkim pridelkom na trgu dolo- j čujc mestni magistrat, držeč sc običajev v drugih mestih. Koncert Šentjakobskega pevskega zbora pri Sv. Jakoba. Vsem ljubiteljem glasbe naznanjamo, da priredi v nedeljo, 23. t. m., ob 19 Sentjakboski pevski zbor pevski koncert v dvorani ^Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Ker nam bo nudil ta koncer zopet nekaj prav lepetfa. pn*tv»ro- čamo vsem ljubiteljem glasbe, da se istega udeleže. Izvajal se bo naslednji spored: 1. Adamič: Dve pesmi v narodnem tonu: a) »Da sem jaz ptičica«, b) »Fantu«, mešana zbora. 2. a) Adamič: »Kot iz tihe zabijene kapele«, b) Lajovic: »Romanca«, samospeva s klavirjem, poje član zbora g. Josip Klun. 3. Dvorak: Iz moravskih dvospevov: a) »Golob na javorju«, b) Na begur, ženska zbora s klavirjem. 4. a) Hatze: »Majka«, b) Dev: »Ptička«, samospeva s klavirjem; poje članica zbora ga. Jo-sipina Čretnikora. 5. Vilhar: »Slovo«, moški zbor. bariton-solo in klavir. — Odmor. — 6. Adamič: -Zapuščena«, mešan zbor in sopran-solo. 7. Michl: »Človeka nikar«, samospev s klavirjem, poje g. J. Klun. 8. Štiri jugoslovenske narodne pesmi, harmonizira! V. Mirk: a) »Sunce jarko...«, b) »Po gradini....«, c) »Sinoć mi dragi dolazi*, d) »Kolo«, moški zborL 9. Dve ruski narodni pesmi: a) *Ej, uhnjeraf« harmeniziral Slavjanskij, b) »Vozle flfrčki«, harmonizira! Liadov, mešana zbora. — Pri klavirju: k 3. in 5. točki gca. Helena Gujrkov. k 2.. 4. in 7. g. zborovodja. — Vstopnina za osebo je 2 L; sedeži po 2 L. Si. občinstvu bo na razpolago program z besedilom, proti mali odškodnini. Zato priporočamo še enkrat naj nihče ae zamudi te lepe prilike, zavedajoč se, da le dobro obiskovane prireditve so edino zadoščenje za trud našim društvom. Torej v nedeljo vsi k Sv. Jakobu. Draiba zastavljenih predmetov. V soboto zjutraj se bodo prodajali razni dragoceni zastavljeni predmeti, ki so zapadli posl. 145 sprejeti v juliju 1919., popoldne istega dne pa razne nedragocene zastav-nine posl. 145 od št. 76C0 do št. 8800 zastavljene v avgustu 1919. Brzojavi v Turčijo. Do dalnjc odredbe se bodo brzojavi namenjeni v Turčijo pošiljali na svojo namembo po pošti iz Carigrada razun onih namenjenih v Srairno in Isnend v okraju Dardanelov, zasedenem po zaveznikih, ki se i nadalje pošiljajo po brzojavu. Nesreča ne počiva. Neki Josip Baretič, ki je •trpel že dlje časa na živčni bolezni, sc še vrgel v četrtek zvečer iz okna svojega stanovanja v 5. na/dstrepj-u ul. Isfcitutto št. 9, 4ako nearečno, da je podrl tudi mimoidočo Franjo Rcssa m sta obležala o-ba na licu mesia — mrtva. Obletnica laške vojne. Prihodnji ponedeljek 24. t. m. nameravajo slaviti nekatera meščanska društva 5. obletnico vstopa Italije v svetovno vojno z zborovanjem v gledališču, razo-bešanjem zastav i. t. d. Nepreviden dijjrk. Medicinec A. Bo spreha-jaje se predsinoenjem po ozki in vedno oblj-u- j deni ulici Cavana se je igral z nabitim samokresom v žepu. Nakrat se je orožje sprožilo m kroglja je obtičala v bedru. Prenesli so ga v bližnjo lekarno, zatem na zdravniško postajo in slednjič v bclnišrico. Vedno še nesreče z granato. V tržaško bolnišnico so prepeljali Š-tefana Mezevšeka iz Vrh na Goriškem, kaierega ie teško ranila v zemlji zavita granata, ko je kepaje zadel z orodjem na njo, Koliko nesreč čaka šc uboge Goričane vsled tega vražjega semena vojne po na&ih poljih I KLAVIR ali planino, tudi potreken poprave, se kiapi v vsakem kraju. Pfcati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25. III. 508 PIAN1NO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali po dogovoru, dobra plača. Roškar, brivec. Ilirska Bistrica. 4001 VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulica Torre bianca 13, zaloga vreč. 613 DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 lir naprej ter slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni- salon, Morguli & Corti, Corso Garibaldi št. 28. 641 ANGLEŠKI in francoski Jezik se uči na CM šoli na Acq*e4otta 20, tn v al. Boccaccio 3, ▼rata 14. Otvoritev posebnik tečajev za od-rastle ia deco ter trgovsko korespondenco. KROJACN1CA Avvut Stolar uL S. Praoceeco