Poštnina plačana v gotovini.
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 14 ^	CfuMJana 20. septembra 1950	Leto I.
Tudi s kongresa avionomnega sindikata učiteljev Francoske prihaja nezadržno v svet resnica o novi Jugoslaviji
Fantastične pripovedke, izmišljotine, obrekovanja in gnusne laži, s katerimi so zasuli našo zemljo in njene voditelje izzivajo med delavci in naprednimi ljudmi vsega sveta vse večjo in večjo željo, da se sami seznanijo z resnico o Jugoslaviji in njegi socialistični graditvi. Zato se je letos že veliko število tako posameznikov kakor tudi delegacij širom naše domovine na svoje oči in ob živi stvarnosti prepričalo, da je Jugoslavija tista dežela, v kateri se z nesluteno naglico gradi socializem, dežela, v kateri ljudem ni žal nobenih naporov, kakor gre za lepšo in srečnejšo bodočnost. Mnogi teh tujcev, ki jih je osvojil naš zagon pri izgradnji socializma, ne ostanejo samo neme priče našega boja in naše stvarnosti. Glas poštenih očividcev, glas pogumnih izpo-vedovalcev resnice prodira nezadržno v svet in vse bolj zapleta v lastno zanko obrekovalce naše države pred očmi vsega naprednega sveta.
Želja po spoznanju resnice o Jugoslaviji je privedla meseca maja fjega leta k nam tudi delegacijo francoskih sindikatov. V njej so bili zastopani skoraj vsi avtonomni sindikati, pa tudi avtonomni sindikat učiteljev. Predstavljal ga je učitelj Valiere. V petnajstih dneh, ki so jih prebili delegati med nami, jim je bil omogočen ogled največjih objektov naše socialistične izgradnje, seznanili pa so se tudi z delom sindikalnih organizacij in delavskih svetov po tovarnah.
Ob odhodu je Valiere v imenu delegacije izjavil, da so mogli ugotoviti na vsakem koraku, ki jih je privedel ali v tovarno, ali v kmečko delavno zadrugo, ali v šolo, ali v ustanovo le eno: da se v Jugoslaviji gradi socializem ob junaških naporih in elanu najširših delovnih plasti. Pr; tem je obsodil Jkominformovske laži in obrekovanja o nekaterih vojnih pripravah v naši državi ter obljubil, da bodo delegati neutrudno širili v svetu resnico o Jugoslaviji, ker je to edini način, ki vodi do boljše mednarodne povezave in poglobitvi mednarodnega delavskega gibanja.
O svojih vtisih je Valiere pisal v francoskih naprednih listih, informiral pa je tudi izvršni biro sindikata učiteljev Francije. Ker se je tako biro avtonomnega sindikata učiteljev Francije prepričal, da je sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije ostal veren stvari mednarodnega revolucionarnega gibanja, ga je pozval, da prisostvuje kongresu sindikata učiteljev Francije. Centralna uprava SPDJ je zaradi zbli-žanja francoskih in jugoslovanskih prosvetnih delavcev poziv sprejela. Našo delegacijo so sestavljali: Milan Slani, član predsedstva CO - ZSJ, Nedeljko Savič, sekretar CU - SPDJ in Milan Isakovič, predsednik mestnega odbora SPD v Beogradu. Kongres se je vršil v Parizu med 18. in 22. julijem tega leta.
Na kongres so bili pozvani tudi predstavniki sindikatov prosvetnih delavcev republikanske Španije , in držav vzhodne Evrope. Čeprav so vodstva goraj omenjenih sindikatov poziv najpreje sprejela, so svoje delegacije v zadnjem trenutku, ko so izvedela, da bo na kongresu prisotna tudi »Titova fašistična klika«, zadržale doma.
V avtonomnem sindikatu učiteljev Francije je včlanjenih okoli 120.000 učiteljev. Večina teh je orientirana progresivno in demokratično. Posebno skupino tvorijo med njimi pristaši kominforma, ki slepo in brez ugovora izvršujejo ukaze svojih varuhov iz CK KPF. pa čeprav so tu v nasprotju z interesi prosvetnih delavcev. Prav zato je bilo očitno, da bo ta skupina tudi na te.m kongresu pokazala svoj anti-proletarski obraz, saj so bili na njem gostje predstavniki Jugoslavije.
Takoj po otvoritvi kongresa so predstavniki informbirojevske manjšine predlagali resolucijo, v kateri se obsoja izvršni odbor, ker je pozval na kongres »predstavnike Titove klike«, »izdajalce« delavskega razreda in »imperialistične agente« iz Jugoslavije, in zahteva, da se delegacija Jugoslavije odstrani iz dvorane. Med čitanjem te resolucije so se z vseh strani oglašali ogorčeni vzkliki protesta. Ko je bila dana na glasovanje, Ijo je ogromna večina zavrnila in z burnim aplavzom jugoslovanski delegaciji obsodila to nesramno kominfor.mistično izzivanje.
Še z večjim navdušenjem pa je bil pozdravljen Nedeljko Savič, ko je v imenu delegacije pozdravil francoske prosvetne delavce. Kom-informisti so po svojem porazu zapustili dvorano, verjetno na višji ukaz, in se vanjo vrnili šele po kon-čane.m pozdravu našega delegata.
Toda informbirojevska manjšina tudi poslej še ni dala miru. Po poročilu generalnega sekretarja Sindikata učiteljev Francije, v katerem je bilo tudi obrazloženo stališče biroja do vseh vprašanj sindikalne problematike in mednarodne politike, so se informbirojevci odločili za koncentričen napad na Jugoslavijo in na njeno razredno sindikalno organizacijo. O Jugoslaviji so govorili s takim besednjakom najvulgarnejših psovk, da tudi najhladnokrvnejši niso mogli brez protesta mimo njih. Jugoslavija je bila označena kot fašistična država, njeni predstavniki pa kot špijoni in agenti ameriškega imperializma, razkrojevalci mednarodne delavske enotnosti in slično. Naša država je v očeh teh misti-fikatorjev postala »plače d‘ armes« imperialističnih zavojevalcev iz ZDA, na naših letališčih mrgoli amerikan-skih avicnov in posadk, naša armada ograža neodvisnost naših sosedov in se zelo resno pripravlja na vojno proti SSSR itd, itd. Informbirojevci so nadalje, sklicujoč se na najvišji vzgojni smoter, zahtevali od delegatov, da preprečijo odhod francoske mladine na delovne akcije v Jugoslaviji, ker bodo pri nas te mladince pozaprli. Vsak odhod v našo državo so označili kot zločin nad delavskim razredom in nad utrditvijo svetovn|ega miru. V svojem besu so izgubili vsako mero. Zaman so bili protesti cele dvorane, vzkliki, žvižganje in dokazi. Oni so imeli nalogo, započeto igro igrati do konca, pa naj bo ta konec zanje še tako porazen.
Kongresisti niso bili nikoli naivneži. Ogromna večina je • stala na strani resnice proti laži. Diskutanti so navedli niz dokazov in dejstev, ki povedo nasprotno od tega, kar so naslikali predstavniki kominformov-ske manjšine, in postavljajo na laž poročila francoskega komunističnega tiska. Prav zato, da spoznajo vso resnico o Jugoslaviji, so delegati pozdravili odhod francoskih mladincev v Jugoslavijo.
Naslednji udarec je kominfor-movski manjšini zadal učitelj Valiere. Oborožen z dokumenti je duhovito prikazal svoje bivanje v Jugoslaviji in vse delegate pozval, da se naj o povedanem tudi sami prepričajo, saj so vrata Jugoslavije odprta za vse poštene delavce, ki se jim hoče resnige. Kongres mu je burno aplav-diral, ko je vse navzočne pozval v boj za resnico, ker je tak boj edina pet, po kateri sme hoditi ljudski učitelj in vzgojitelj.
Razumljivo je, da naša delegacija ni sodelovala v tej diskusiji, je pa poslala kongresu poziv, da pošlje
V uvodniku poročamo, zakaj so sklenili francoski učitelji, da nas obiščejo. Beseda ni ostala samo beseda, saj se naši prijatelji mude še vedno v Jugoslaviji. Delavski razred Slovenije jih je po svojem Glavnem odboru Zveze sindikatov in po Republiškem odboru Zveze prosvetnih delavcev sprejel 6. t. m. V Sloveniji so se zadržali le nekaj dni, toda odnesli so iz nje prebogate vtise, saj si niso ogledali le naravnih krasot naše zemlje, ampak tudi delo naših ustanov, sindikatov in delo nekaterih tovarn, ki so že debile novega gospodarja — delavski svet! Vsak korak po našem svetu, vsak ogled, vsak obisk je bil zanje udarec s pestjo v papirnato stavbo laži, ki jo gradi francoski kominformovski tisk. Ko jim je tajnica Rep. odbora SPDS tov. Vc-dernjakova želela dobrodošlico, je obenem izrazila tudi naše prepričanje, da nad našo zunanjo kot tudi notranjo socialistično izgradnjo ne bodo mogli biti razočarani. Ko to pišemo, nam še ni znano, kakšni so celotni vtisi, ki jih odnašajo iz Jugoslavije, toda že prve dni po obisku je Baillet Adolphe, šolski upravitelj iz Severne Francije, ki je bil vodja te enajst-članske deputacije federacije francoskih presvetnih de-
v Jugoslavijo svojo delegacijo, ki se naj na mestu prepriča, če smo res fašistična država in če se res pripravljamo na vojno proti Sovjetski zemlji. Ogromna večina kongresa je poziv sprejela in sklenila, da pošlje v mesecu septembru tega leta svojo delegacijo v našo državo.
Drugo vprašanje, pri katerem so se predstavniki kominformovske manjšine pokazali kot poborniki agresivnosti, je bile vprašanje svetovnega miru. Večina kongresa je sprejela resolucijo, s katero se obsojajo vojne priprave in vzpostavljanje imperialističnih blokov, ki jim načeijujejo ZDA na eni in SSSR na drugi strani, kar je privedlo do vojne na Koreji. V resoluciji je na-glašeno, da se more vprašanje Koreje rešiti na mirni način in da je treba dati samemu korejskemu narodu možnost, da to vprašanje reši.
Informbirojevska manjšina pa, nezadovoljna in pobita zaradi dejstev, ki jih je resolucija navajala, je predložila svojo Resolucijo o .miru, v kateri se obsojajo zaradi vojne v Koreji le Zedinjene države Amerike, z njimi vred pa seveda tudi »Titova klika«, ki pripravlja bojišče na Balkanu in ograža Sovjetsko zvezo. Na koncu proglasi resolucija modro vodstvo SSSR-a za pravega angela miru in podčrta pomen štok-holmske deklaracije.
Diskutanti večine so v svojih govorih opozorili na vso dvoličnost, ki jo kaže obravnava vprašanja miru na svetu, pri vodilnih ljudeh SSSR-a in informbirojevskih dežel. Z dokumentacijo so prikazali štokholmski proglas kot borno in umazano zaveso, za katero se skrivajo vojne priprave ter gaženje neodvisnosti vzhodnih držav in sovražnosti proti Jugoslaviji vodstva SSSR. Eden od govornikov je tudi dokazal, da iz-
Učitelji in profesorji iz Trsta so se odzvali vabilu Centralne uprave Sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije in so poslali svoje najvidnejše predstavnike na poučno ekskurzijo po Jugoslaviji, ki je pričela 2. sept. in končala 14. septembra. Delegacijo je na vseni potu spremljal predstavnik Centralne uprave tov. Žižovič Dragoslav. Ekskurzija, ki je bila odlično organizirana, je zajela naslednje naše kraje: Zagreb, Beograd, Skopje, Mavrovo, Ohrid, Sarajevo in Ljubljano. Gostje so si v Zagrebu ogledali tovarno Rade Končar, Psihološki institut,-kmečko delovno zadrugo v Šašinov-cu, nekaj šol, muzejev in študentsko naselje. V Beogradu prav tako nekaj šol, otroške jasli, sindikalni dom, pionirsko progo. V Mavrovu delo na hidrocentrali, v Skopju in Sarajevu .mestne znamenitosti, do-čim so se ob Ohridskem jezeru v prekrasnem sindikalnem hotelu nekoliko odpočili.
Od prvega do zadnjega so gostje odnesli s seboj obilico vtisov, ki bo-
lavcev, (Federation de 1' Education National), h kateri spada tudi sindikat učiteljev (Syndicat National des instituteurs de 1‘ Union Fran<?aise) mogel izjaviti naslednje:	»Srečni
smo, ker smo sprejeli vaše vabilo. Mi kakor tudi naši tovariši iz drugih sindikatov sledimo s simpatijami pa tudi največjim interesom vašim izkušnjam, saj bodo rezultati teh obogatili ne samo vas, ampak tudi nas. Mi bomo videli, kaj ste v teh težkih letih realizirali. N;e .moremo reči, da bomo rekli, da je dobro vse, kar ste napravili, toda brez pridržkov bomo rekli, da je dobro tisto, za kar bomo ugotovili, da ste dobro napravili. In tega bo, sodeč po prvih vtisih v tem prijetnem mestu, ko smo si že ogledali nekaj ustanov, obiskali malčke v Did-u in otroke v osnovni šoli, in ko smo na sindikalnih sestankih izmenjali misli, zelo. zelo mnogo. Za nas, ki ne živimo v socialistični državi, je predvsem interesantna primerjava med delom vašega in našega sindikata. Vi ste z ljudsko oblastjo eno — mi smo z našo večinoma v boju. Zbrali borno dokumentacijo za tako stanje, ki vas v razvoju postavlja daleč pred nas, in vse se nam že dozdeva, da vam ta dokumentacija ne bo delala sramote.«
siljujejo podpise za štokholmski proglas z grožnjo balinanja. Celo osnovnošolski otroci ga morajo podpisovati in groze jim, ako tega ne store. Ko ga podpišejo, dobe posebno diplomo, ki jih uvršča med »krepke pobornike .miru«. Te in Slične ugotovitve so povsem razkrinkale informbirojevsko politiko miru. Kot nasprotje k tej je kongres glasno opozoril na način boja, ki ga vodijo za utrditev miru jugoslovanski naredi in njihov Komite! pristašev’ miru. Predvsem je opozoril na resolucijo našega komiteja, ki poziva vse progresivne ljudi in delavce vsega sveta, da se na mestu prepričajo o takoi.menovanih »vojnih pripravah« Jugoslavije.
Poraženo vodstvo informbirojevske manjšine, ki je izgubilo zvezo z dobronamerno in pošteno večino, je poslej samo še z obstrukcijo in sabotažo zaviralo delo kongresa. Se zadnji dan kongresa je znova poizkusilo raztegniti v nedogled razpravo o delu izvršnega odbora. Ker se je večina tudi tej obstrukciji uprla, so informbirojevci demonstrativno zapustili dvorano in Internacionalo sta zapela dva različna svetova.
Zgodovina je dokazala, da je bila še vsaka velika resnica odkrita in to vsem jezuitskim zvijačam in cerkvenim prekletstvom, kraljevskim slugam in vsej kapitalistični policiji na kljub. Pot resnice je vselej zmagovita. Tudi v tem primeru je pomedla s svoje poti tiste, ki jo skušajo z lažmi in obrekovanjem zamračiti. Francoskih učiteljev, ki se zavedajo svoje revolucionarne preteklosti. ki so najgloblje prepričani, da more bazirati vsa prosveta in kultura, vsi odnosi med ljudmi in narodi edinole na resnici, niso lažnive pripovedke o naši državi mogle zavesti na stranpota. Resnica je tudi tukaj zmagala. Delegacija Sindikata učiteljev Francije, ki se bo septembra meseca mudila.med nami, bo to resnico še enkrat potrdila in jo ponesla med vse svobodoljubne Francoze.
Rista.
do tem nesebičnim, žilavim bojevnikom za pravice našega tržaškega ljudstva in za nepopačeni socializem dragocena vzpodbuda. Saj pričakujemo od njih več, kakor pa pričakujemo od številnih tujih delegacij, ki prihajajo v našo državo. Od zadnjih zahtevamo le. da se na svoje oči prepričajo o naši resničnosti in o gnusobi vseh neštetih laži, ki se širijo v tujini o naši državi in našem političnem vodstvu. Naši tržaški prosvetni delavci pa to resnico poznajo, saj jo spremljajo iz neposredne bližine. Toda oni so bili od vsega početka naši sobojevniki, zato hočemo, da naša socialistična stvarnost, ki se trenutno tako neizpodbitno izpričuje s prevzemom tovarn po delavcih, ojekleni njihovo bor beno voljo, da ne bodo niti za las popustili v svoji veri v naš končni uspeh. Njih monča vera naj bo nezmagljiv opornik vsem poštenim, naprednim ljudem Trsta v boju za mir, v boju za zmago resnice nad lažjo, v boju za proletarsko solidarnost. Da so prosvetni delavci Trsta za to veliko nalogo pripravljeni, priča tudi pismo, ki so nam ga ob slovesu poslali. Glasi se:
Prosvetni d;elavci iz Trsta, ki so se udeležili poučne ekskurzije po Jugoslaviji. izražajo ob zaključku svojega potovanja najiskrenejšo zahvalo Centralni upravi Saveza prosvetnih radnika, kakor tudi Republiškim odborom SPD v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sarajevu in Ljubljani za vso izkazano gostoljubnost in uspešno organizacijo 'ekskurzije. Ob tej priliki pošiljajo najtoplejše tovariške pozdrave vsem prosvetnim delavcem, udruženim v SPDJ.
Z velikim zadoščenjem smo ugotovili neposredno na mestu samem ogromen gospodarski in kulturni napredek narodov Jugoslavije. Občudujemo edinstveni elan delovnega ljudstva in njegovo predanost in vztrajnost pri izgradnji, socialistične domovine.
Posebno moramo podčrtati zgledno in dosledno izvajanje enakopravnosti narodov v FLRJ kakor tudi narodnih manjšin, ki jim ljudska oblast daje brez razlike vso materialno in moralno pomoč za njih neoviran gospodarski in kulturni razvoj.
Enodušno izjavljamo, da bomo kakor doslej tudi naprej vzdrževali in krepili kulturne vezi z vsemi narodi Jugoslavije — predvsem z matičnim slovenskim narodom.
Zavedamo se, da bomo le tako mogli izvojevati kulturno in politično enakopravnost slovenskega ljudstva v Trstu.
PREGLED
lanskega študijskega dela
Konec decembra je Republiški odbor Sindikata prosvetnih delavcev za Slovenijo v zvezi z Ministrstvom za prosveto LRS izdelal študijski program za prosvetne delavce. Program je obsegal štiri študijske teme:
1.	Gospodarski problem graditve socializma.
2.	Borba za enakopravne odnose med narodi.
3.	Razvoj naše ljudske demokracije.
4.	Uporaba pridobljenega znanja pri šolskem in izvenšolskem delu.
Studijski program z navedbo virov je objavil »Prosvetni delavec« v svoji prvi številki dne 1. I. 1950» Da bi prosvetni delavci laže prišli do študijskega materiala in da bi svoj študij poglabljali še z različnimi viri, je Min. za prosveto sklenilo, da si mora obvezno vsaka šola naročiti »Komunista«, »Delo«, »Ljudsko pravico« in »Prosvetnega delavca«.
Po izkušnjah študija v predlanskem letu je bil Republiški odbor za študij osvojil naslednja načela:
1.	Študij je prostovoljen in ga organizira ter vodi Sindikat prosvetnih delavcev.
2.	Glede izbire snovi imajo tako Okrajni odbori SPD kot tudi njihove podružnice demokratično pravico, da izberejo tudi svoje posebne študijske teme, in niso obvezani, da študirajo temo po okvirnem programu.
3.	Za pomoč in vodstvo pri študiju ter pri konzultacijah bo Rep. odbor nudil okrajem predavatelje, ti pa se naj povežejo z Okrajnimi komiteji in jih zaprosijo za pomoč. Upravni aparat ne more dirigirati ideološkega študija.
Te osnovne smernice so se pokazale kot zelo uspešne. Kajti prav zaradi prostovoljnosti študija so prosvetni delavci pristopali k študiju z večjo ljubeznijo in večjim raz-v.mevanjem. Skoraj iz vseh okrajev so poročali, da so se študija udeleževali skoraj stoodstotno vsi šolski delavci.
Nešolske podružnice gledališča, radia, filma in univerze so organizirale študij specifičnih problematik, kar so uspešno izvedli predvsem: ljubljansko dramsko gledališče, radio, pravna in pa filozofska fakulteta; slabo pa: opera, mariborski radio* mariborsko gledališče ter vse glasbene podružnice. Pri nešolskih podružnicah ponekod tudi ni bilo razmejitve med upravnimi in sindikalnim študijem, kar je šlo na račun uspeha. Marca je bila na Republiškem odboru SPD osnovana študijska komisija z zastopniki univerzitetnih podružnic, akademij, gledališč, radia in filma, ki je na svojih mesečnih sejah skušala koordinirati ter usmerjati ideološki študij omenjenih podružnic.
Po III. plenarnem zasedanju CK KPJ so šolski delavci bili izredno močno zaposleni s strokovnim delom pri reorganizaciji šolstva. Zato je prvotno zamišljeni študij postal preobsežen. Kajti čeprav okvirni načrt študija ni imel obligatne tematike, ni bilo primerov, da bi šolski delavci izpustili kako temo študija.
Skoraj po vseh okrajnih odborih so se do konca šolskega leta izvršile konzultacije iz I. in II. teme. Večina podružnice je tedaj sklenila, da bodo konzultacijo III. teme v septembru ali oktobru. Z izvedenimi konzultacijami se pohvalijo skoraj vsi okrajni odbori SPD, češ da so bile zelo razgibane in sproščene. Dočim so se v preteklem letu marsikje vršile konzultacije z dviganjem rok. vstajanjem, klicanjem po imenu, in je tak način konzultacij negativno vplival na uspeh študija (saj je bilo tudi letos nekaj predlogov, da se konzultacije ukinejo — Ljubljana-ckol., Novo mesto — torej predvsem tam, kjer so poverjeništva še sama hotela organizirati konzultacije) so bili letos taki okraji redki.
Problemov, ki so se pojavili na konzultacijah, letos naši okrajni odbori niso nakazovali. O »pritisku« (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
Z ogorčenjem obsojamo komin-formistično kampanjo laži in klevet proti novi Jugoslaviji in smo prepričani o pravilni poti Jugoslavije v izgradnji socializma. Prosvetni delavci smatramo borbo proti klevetam za svojo moralno dolžnost in obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki širili resnico o Jugoslaviji in utrjevali zaupanje našega delovnega ljudstva* vanjo.
Prosvetni delavci iz Trsta.
Francoski prosvetni delavci v Jugoslaviji
Obisk prosv. delavcev Iz Trsta
Stran 2
»PROSVETNI DELAVEC«
Štev. 14
Nova vrsta inženirjev - inženirjev fizike Afa« „Cicibani“ v poletnih dneh v Jeruzalemu
Pred štirinajstimi dnevi sta naša dnevnika objavila sporočilo, da se bo na naši tehniški visoki šoli z novim šolskim letom odprl poseben oddelek za fizike.
Predlog, da se na fakulteti za kemijo ustanovi oddelek za fiziko, je dal Svet tehniške visoke šole v Ljubljani in minister za znanost in kulturo pri vladi LRS je nanj pristal. S tem je realizirana pobuda, ki jo je dal akademik prof. dr. Anton Peterlin na lanskoletnem blejskem kongresu matematikov in fizikov. Naši časopisi so tedaj objavili njegov govor, v katerem je poudaril pomen fizike pri izgradnji socializma in izvedbi petletnih načrtov. Dr. Peterlin je ugotovil, da so učni načrti za fiziko na naših prirodoslovnih fakultetah močno pomanjkljivi, ker vzgajamo po teh samo profesorje fizike za srednje šole, v nemar pa puščamo vzgojo fizikov za potrebe našega gospodarstva. Naglasil je potrebo, da s tako zastarelo prakso prekinemo in uvedemo v učni načrt matematično-prirodo-slovne fakultete poleg pedagoško usmerjene fizikalne skupine še laboratorijsko usmerjeno fizikalno skupino, ki bo dala študentom solidno teoretično in praktično znanje, da bodo mogli s pridom delati v raziskovalnih laboratorijih industrije in raznih ustanov, kjer ne gre za reševanje tekočih inženirskih problemov obratovanja, ampak za raziskavanje fizikalnih osnov industrijskega procesa.
Ob začetku šole bomo tudi letos izvedli kampanjo za nezgodno zavarovanje mladine na vseh osnovnih in srednjih šolah, kot smo jo vsa zadnja tri leta. Naš cilj je, gmotno zaščititi mladino pred usodnimi posledicami telesnih nezgod v dobi, ko odrašča in obiskuje šolo.
Ze v preteklem šolskem letu smo se temu cilju močno približali, k čemur je tesno sodelovanje učnega osebja veliko pripomoglo. Kampanja je bila izvedena na vseh šolah razen dveh. Doseženi uspehi so bili razmeroma prav dobri: zavarovali smo 78 % vseh dijakov in učencev, za stroške zdravljenja, za invalidnost in pogrebne stroške pa je izplačal DOZ v 1764 prijavljenih zavarovanih primerih telesnih nezgod preko dva milijona dinarjev. Če primerjamo te dajatve s predlanskimi, ki so skupno znašale 684.000.— din, je bilo lani izplačanih skoraj 300% več odškodnine. Ta razvoj sam nazorno kaže, da je naše delo koristno in je gmotna zaščita šolske mladine nujno potrebna. Mislimo, da danes ni niti med učiteljstvom niti med dijaki in učenci nikogar več, ki še ne bi poznal pomena in nujnosti zavarovalne zaščite. Pri vesm tem pa moramo hkrati poudariti še veliko vzgojno delo, ki ga opravljamo obenem z zavarovanjem:	mladina naj spozna
pomen socialističnega zavarovanja in njegovo funkcijo v skupnih naporih za zboljšanje socialne ravni naše skupnosti.
Doseženi uspehi so v veliki meri zasluga šolskih organov, ki so požrtvovalno in iniciativno sodelovali lansko in prejšnja leta že pri samem vpisovanju učencev ter pozneje pri reševanju nezgodnih primerov, da je bilo mogoče ves postopek za likvidacijo nastalih škod pravilno in čimprej izvršiti ter odškodnino izplačati. To požrtvovalno sodelovanje zasluži vse priznanje.
Glede na organizacijo kampanje in na način tehnične izvedbe zavarovanja bo tudi letos sodelovanje šolskih organov nujno potrebno. Zaščititi moramo.mladino na vseh šolah in to sto-odstotno. To je velika naloga, ki je vredna našega napora. Dragocena bo učiteljeva pomoč v propagandi, kjer je pravilna in prepričevalna beseda na mladinskih in roditeljskih sestankih gotovo večkrat odločilna. Potrebno bo sodelovanje tudi pri vpisovanju zavarovanih
(Nadaljevanje s prve strani.)
pri konzultacijah tožijo: Sežana, Ma-ribor-okolica, delno Ljubljana in Kranj. Najbolje je bil izveden študij v Celju, Mariboru, Ptuju in v Murski Soboti, kolikor je to razvidno iz prispelih poročil.
Za Maribor-okolico pravi poročilo, »da so oni tovariši, ki imajo boljši spomin in večjo govorno sposobnost, bili proglašeni za dobre učitelje, a mnogi, ki so snov obvladali, pa se niso znali tako spretno izražati, da so bili grajani.« V zadnjem tromesečju so podružnice Maribora in okolice imele 297 študijskih sestankov, od teh je bilo 30 konzultacij s 127 referati. V tem času pa podružnica gledališča v Mariboru ni imela študija. V Mariboru in Celju so se študijski sestanki redno pričenjali z uvodnim predavanjem. Za Ljubljano in Kranj še ni poročil.
Ker tudi letos prosvetni delavci niso imeli zadostnega števila izvo-
Sedanja oblika te zamisli, ko bo tehniška visoka šola prevzela skrb za laboratorijsko - fizikalni naraščaj, je v naših razmerah verjetno še boljša rešitev tega vprašanja kot pa bi bila predlagana. Vsi vemo, da se je filozofska fakulteta iz leta v leto morala boriti za večji dotok slušateljev na fizikalno skupino, čeprav zapuščajo srednjo šolo novi abitu-rienti, ki so že na tej pokazali izrazit smisel za fizikalne probleme. Stvar je bila v tem, da so le redki med njimi čutili v sebi tudi sposobnost za pedagoško delo srednješolskega profesorja. Pa tudi volje za tako delo često nedostaja. Zato so se v svojem nadaljnjem študiju običajno usmerjali v elektrotehniko, ki pa temu fizikalno orientiranemu delu študentov ni mogla dajati tistega, kar je od nje pričakoval, saj je bila njena osnovna naloga povsem druga. Poleg tega pa je mladino vedno tudi privlačeval naziv inženirja', ki ga prirodoslovno-ma-tematična fakulteta ne more podeliti.
Ti mladi fiziki, ki jih naša industrija potrebuje na stotine, odslej ne bodo več obremenjeni z demonstracijskimi praktikumi, pedagoško metodiko pouka itd., ampak bodo mogli vse sile posvetiti matematičnemu in fizikalnemu praktikumu.
Prav nič ne dvomimo, da je novi oddelek tehniške fakultete tudi korak k temu, da bomo dosegli in po možnosti tudi presegli znanost in tehniko naprednejših držav. Mrs.
učencev ter pozneje pri reševanju škod.
Način sklepanja zavarovanj je nespremenjen. DOZ bo zavaroval na podlagi vpisnih pol, ki so na posamezni šoli hkrati kolektivna polica. Vsak zavarovan učenec pa bo prejel od podpisu v vpisno polo in plačilu premije listino, ki bo veljala kot potrdilo o zavarovanju. Velja torej stara praksa.
Letos znaša minimalna premija din 20.—, za kar bo zavarovan učenec v primeru telesne nezgode: do din 10.000.—, za pogrebne stroške, če priložijo starši oziroma redniki potrebna potrdila; sicer pa bo za umrlega učenca izplačan pavšalni znesek din 5000.—;
da din 100.000.—, za primer trajne delovne nesposobnosti - invalidnost;
do din 3000.—, za dokazane stroške zdravljenja, potrebnega zaradi pretrpele telesne nezgode, ali za prispevek po din 30.— na dan — ta prispevek se plačuje največ za 100 dni.
Vsak učenec se mora s plačilom dvakratne ali največ trikratne premije, to je za din 40.— ali največ din 60.—, zavarovati za dvakratne
Ministrstvo za prosveto je v mesecu maju izvedlo agitacijo med prosvetnimi delavci za čim boljšo izvedbo Tedna matere in otroka. Večina prosvetnih delavcev se je z vso resnostjo vključila v tekmovanje, kajti lahko trdimo, da so v tekmovanju in Tednu samem prodrli z raznimi vzgojnimi sestanki in referati v najbolj oddaljene vasi in tako zainteresirali ljudi za vzgojna vprašanja. Posebno pozornost so posvečali proučevanju in reševanju vzgojnih problemov, ustanavljanju novih vzgojnih oblik ter populariziranju skrbi ljudske oblasti in družbe za mater in otroka. Nekatera poverjeništva za prosveto in učitelji pa niso pravilno razumeli pomen tekmovanja, zato so bili tudi uspehi teh le minimalni.
Ministrstvo za prosveto je med najboljšimi izbralo tri kolektive ter jim podelilo sledeče nagrade:
dov študijskega materiala, je bila to za izvedbo študija marsikje še vedno osnovna ovira.
Za bodoče šolsko leto se pripravlja okviren študijski program za množične organizacije. Program obsega najrazličnejše teme s tezami in literaturo. V ta okvirni program dodaja Republiški odbor SPD zaradi posebnih potreb in želje članstva še poseben program, ki obsega kulturno, umetniško in splošno vzgojno problematiko. Pri študiju bomo uporabljali material s Pedagoškega kongresa, Marx-Engelsovo knjigo: »O vaspitanju in obrazovanju« in letošnje izdaje Cankarjeve založbe: Marx-Engels: »O umetnosti in književnosti«, V. G. Belinski: »Članki in eseji o književnosti«, Lenin: »O kulturi in umetnosti«, G. V. Pleha-nov: »Umetnost in literatura«. Obenem bodo te knjige služile prosvetnim delavcem kot bogata kulturna zakladnica pri individualnem študiju.
Kako naj bo naš gojenček zbran pri še tako nazorno zanimivem pripovedovanju? 2e v mesecu maju nastopajoča vročina povzroči pri deci mnoge težave. Utrujenost, zaspanost, raztresenost jo docela prevzamejo. Toda ljubezen do mamice jih bodri. V mesecu juniju je Teden matere in otroka in vkljub vročim dnem korajžno nastopajo na prireditvah v veliko veselje vsem mamicam.
Zavest patriotizma je . že precej globoko prodrla v mlada srčeca. Zavedajo se skrbi in ljubezni ljudske oblasti do njih samih. Vsi vzgojno obvezni predmeti se vrše na kratko in to večidel na prostem, v hladu, da se njih misli lahko sproščeno koncentrirajo pri temi, katero vzgojitelj obravnava.
Toda tudi naši Cicibančki v Domovih igre in dela naj vedo, da so julija in avgusta nekakšne počitnice. Pri nas ni žuborečih potočkov, da bi se v njih osvežili in uživali kot male ribice. Toda kadi, napolnjene z vodo iz daljnih in globokih grap tudi dajejo dovolj užitka našim malim. Razprostrte bele rjuhe jih po kopeli vabijo na sončenje.
Tako uživajo nekaj minut. In smuk v hlačke in hajd v gozd po gobe. Uh, to je veselje!
Vzgojitelj! Ali si že videl lepšo sliko na filmu? Palčki med gobicami na zeleno svilenem mahu med mogočnimi bukvami, katere bi jim lahko pripovedovale resnične prav-
ali trikratne vsote osnovnega zavarovanja. To velja za pogrebne stroške, ki jih je mogoče z računi in potrdili dokazati, v nasprotnem primeru pa se tudi pri večkrat zavarovanemu izplača le pavšalni znesek din 5000.—.
Kampanjo bo treba zaključiti čimprej, da se ne bo delo zavleklo v nedogled, pa tudi, da ne bodo oškodovani učenci, ki bi se pozneje zavarovali. Zavarovanje traja od začetka tekočega ih do začetka prihodnjega šolskega leta. Čim pozneje se zavaruje učenec, tem pozneje nastopi jamstvo, konec zavarovanja pa je pri vseh isti. Vsaka zamuda je torej v škodo učencem. Za letos skuša DOZ temu odpomoči s podaljšanjem jamstva za en mesec pri vseh obstoječih policah iz lanskega leta, zato pa računa, da bo do poteka tega roka letošnja kampanja izvedena.
Glede prijavljanja nastalih zavarovanih nezgodnih primerov in obračuna odškodnine bodo dobila vsa šolska vodstva. enotne smernice v posebni okrožnici. Enotni postopek bo olajšal delo in pospešil razvoj zavarovanja.
Poverjeništvu za prosveto v okraju Ljutomer umetniško sliko, ker je v celoti izvedlo ozir. preseglo okrajni plan, zainteresiralo množice za reševanje vzgojne problematike, ustanovilo na vseh šolah roditeljske aktive, izvedlo pionirski dan in pionirski pevski festival, odprlo dve pionirski sobi, ter na novo otvorilo dve otroški igrišči, varuhinjam na igriščih pa nudilo pedagoške nasvete, razvilo dopisništvo v lokalne časopise ter doseglo zadovoljivo povezavo z AFZ organizacijo, s katero so skupno izvršili ostale tekmovalne točke.
Dalje sta bili nagrajeni osnovna šola Godoviči v okraju Idrija in nižja gimnazija v Preski pri Medvodah, ki sta prejeli radio aparat, in .sicer: šolski kolektiv v Godovičih, ki dela pod izredno težkimi pogoji je s svojim delom v tekmovanju daleč prekašal ostale kolektive, zato tudi uspeh ni izostal. Vzpostavil je dobro povezavo z AF2, utrdil pionirsko organizacijo, uredil pionirsko igrišče, obdelal pet pionirskih njiv, odred se je v celoti odzval udarniškemu delu, nabral 200 kg zdravilnih zelišč, večje količine papirja in starega železa, izvedel razstavo, fiz-kulturni nastop in pionirski dan.
Šolski kolektiv v Preski se je uvrstil med najboljše v ljubljanski oblasti, kajti vsi člani kolektiva so si po svojih močeh prizadevali za čim boljšo izvedbo tekmovalnih točk. Na terenu so imeli vzgojna in zdravstvena predavanja, ki so bila zadovoljivo obiskana. Uredili so pionirsko strelišče, organizirali pionirski dan, zaključno prireditev, preskrbeli predvajanje filma ter imeli lutkovno predstavo. Skupno s krajevnimi organizacijami pa so izvedli ostale tekmovalne točke.
S.	M.
Ijice o Matjaževih junakih in o lepi Alenčici!
Tudi na prirodopis malčki ne pozabijo. Njihovo budno oko pregleduje drevesa — takoj ko opazi gobe, pa je palček že na drevesu in goba je njegova. Krasila bo Domek kot cvetlični podstavek.
Po načelnikovem žvižgu na piščalko odlete naši palčki k malemu izviru, da si umijejo roke, nato pa k južini! »Tako so počivali naši partizani v šumah, ko so se borili«, se
Na poli h kvalllel.
Glasbeni pouk je na osnovnih šolah dolgo vrsto let potekal brez posebnih navodil in pripomočkov. Zato je bil tudi uspeh tega pouka dokaj problematičen, saj nepravilni pedagoški in metodični prijemi skvarijo otroku dober okus, občutje za odtenke pa tudi veselje do lepega petja. Vse naštete lastnosti so otroku prirojene in je pedagogova naloga le ta, da jih razvije in utrdi. Prof. Potočnik je zato ubral pravo pot, ko je napisal Metodiko za pouk petja na osnovni šoli, ki je pravkar izšla. Njegova učna metoda gotovo ni edino možna učna metoda, je pa v marsičem izvirna in močno prikupna.
Vse bolj pogosto izražajo učitelji željo po posebnih poglobitvenih tečajih. Zaradi velikega števila učiteljstva pa bi bili taki tečaji le prevelika finančna obremenitev državnega predračuna. Na ministrstvu so si zato pomoč zamisliti takole:
S 1. oktobrom bi organizirali na štirih osnovnih šolah vzorne glasbene ure. Učitelji teh štirih šol bi bili v stalnem kontaktu s prof. Potočnikom, vendar pa bi ohranili svoj individualni način dela. Ostali učitelji bi hodili k tem štirim na hos-pitacijo, ter bi od časa do časa tudi
Vsem starejšim prosvetnim delavcem v Sloveniji je znana zadruga »Učiteljska samopomoč«, ki je bila ustanovljena leta 1898 in je od takrat nepretrgoma delovala. Ker »Učiteljska samopomoč« kot zadruga po predpisih sedanjega zakona o zadrugah ne more več obstajati, je »Učiteljska samopomoč« na svoji poslednji skupščini 28. maja 1950 sklenila likvidacijo zadruge. Namesto nje smo ustanovili dne 16. julija letos društvo »Samopomoč prosvetnih delavcev v Sloveniji«. Tako preimenovanje se 'sklada s stanjem ustanove, ki v njej že dolgo vrsto let člani niso bili le učitelji, pač pa prosvetni delavci raznih vrst in ustanov.
Vzlic novemu imenu društvo ni novina; saj je »Samopomoč prosvetnih delavcev v Sloveniji« po svojih pravilih neizpremenjeni naslednik bivše »Učiteljske samopomoči«, ki mu je namen isti, kakor ga ima ustanova od svojega začetka in kakor je bil izražen v njenih prvih pravilih iz leta 1898, kjer je rečeno, da naj pomaga svojim članom in njih naslednikom v stiskah in nadlogah, predvsem ob smrti člana z izplačilom posmrtnine, sicer pa z brezobrestnim posojilom. Društvo »Samopomoč prosvetnih delavcev v Sloveniji« je po svojih pravilih tudi pravni naslednik »Učiteljske samopomoči« z vsem njenim premoženjem in z vsemi njenimi obveznostmi.
Posmrtnino izplačuje sedaj društvo z zneskom din 10.000.—; razen letne upravnine pa plača vsak član le članski prispevek din 5.— ob vsakem smrtnem primeru. Članski prispevki se obračunavajo četrtletno po številu smrtnih primerov v preteklem četrtletju.
Bivši zadružniki »Učiteljske samopomoči« so po društvenih pravilih avtomatsko postali člani društva »Samopomoč prosvetnih delavcev v Sloveniji«, v društvo pa vstopi lahko
OBVESTILA
Republiški odbor ima svoj poštni predal in prosimo, da odslej naslavljate vso pošto: Sindikat prosvetnih delavcev —• Republiški odbor za Slov. Ljubljana — Masarykova 14/1 — poštni predal 367.
Pri Narodni banki ima RO novo številko tekoč, računa: 604-95321-17. V kolikor posedujete stare položnice, popravite na njih številke.
Registracija prestopa iz enega sindikata v drug sindikat (n. pr.: iz Sindikata prosvetnih delavcev v Sindikat administrativnih) je ukinjena. Zato se ne obračajte več v tej zadevi niti na Centralno upravo SPDJ v Beograd za članske knjižice, niti na RO v Ljubljano za prepis sindikalne izkaznice.
Izgube članskih izkaznic ni treba več objavljati in izkaznic preklicevati za neveljavne. Republiški odbor bo izdajal duplikate izgubljenih izkaznic na zahtevo podružnic, ki
pomenkujejo med seboj. Zopet drugi se oglasi: »Naše delovne brigade tudi počivajo po težkem delu«. In tretji: »Vsak ima kos kruha, kdor dela.«
Zopet po osvežujoči kopeli se jim prileže dober obed in prijeten počitek v zračnih spalnicah.
Ganjena in polna ljubezni do njih si mislim: moji paglavčki. Počitnice so tudi vaše — uživajte! Sami si delate dnevni načrt in ga tudi temeljito izvajate.	T. S.
glasbenemu pouku
sami prevzemali pouk. Ker bodo hospitanti prihajali iz vseh okrajev, bi pozneje ti na svoji matični šoli organizirali slične vzorne šolske ure in na isti način prenašali metodo delat- na ostale tovariše. Tako bi se delo sčasoma strokovno poglobilo in osvežili metodični prijemi. Za letos bi ostali pri prvih dveh razredih, postopoma pa bi novi način glasbenega pouka uvedli tudi v višje razrede in razrede nižje gimnazije. Postopna uvedba je potrebna zato, ker bo za višje razrede potrebna posebna glasbena čitanka (priročnik z živimi glasbenimi primeri), ki je v pripravi. Novi način dela je zato tudi že nakazan v navodilih k učnemu načrtu za srednje šole. Odločitev Ministrstva za prosveto, da se razširi pouk glasbe na vse štiri razrede nižje gimnazije pomeni, da bo odslej učiteljski naraščaj, ko prihaja na učiteljišče, imel dobrp podlago za nadaljnje delo in ne bo treba na teh šolah mesece in mesece izgubljati s snovjo osnovne šole, in pa, da bo vsak absolvent nižje srednje šole imel dovolj osnovnega znanja za kvalitetno ljudsko-prosvetno delo na področju pevske kulture in nekaj pojma tudi o področju glasbene kulture.
vsak član sindikata prosvetnih delavcev in vsak prosvetni delavec v Sloveniji do svojega 45. starostnega leta.
Svoje poslovne prostore ima društvo v Ljubljani, Florijanska ul. 36, svoj tek. račun pa ima pri Narodni banki pod št. 604-92312-0.
LE PREBERITE...
Naši dnevniki so zadnje čase objavili več notic, ki so poročale o udeležbi naših znanstvenikov no, raznih mednarodnih kongresih itd. Znano je, da to število ni majhno, kakor tudi ni majhno število tistih, ki so bili poslani v zamejstvo za daljšo dobo na specializacijo. Med prvimi kot drugimi je tudi precejšnje število Slovencev. To je v redu in je prav. Ni pa prav, da širša javnost in zelo pogosto tudi ožji strokovni sodelavci od teh izbrancev ne dobe javnih informacij o tem, kaj je na določenem področju bilo v svetu medtem storjenega. Toliko let smo bili zaradi vojnih in obnovitvenih let odrezani od sveta in smo zaradi tako zelo pičle tuje strokovne literature, ki je zaradi pomanjkanja deviz ne moremo nabavljati, pravzaprav odrezani tudi še danes, da bi nam bila dragocena vsaka informacija, ki jo o tem razvoju in novostih s svojega področja dajo naši strokovnjaki, ko se vrnejo domov. Toda koliko takih informacij smo od njih doslej dobili bodi v tisku, bodi pri javnem predavanju? Večina od njih se ne zaveda svoje dolžnosti do javnosti in verjetno niti ne do pristojnih ljudskih organov, ki pričakujejo od takih povratnikov vsaj uradnega poročila, pa pogosto niti tega ne dobe. Res je videti, kakor da hodijo v tujino sami zasebniki, ki niso nikomur dolžni dajati računa o svojem delu in izkustvih. Tako stališče pa je v ljudski državi docela zgrešeno in tudi naša dolžnost je, da jih na to opozorimo.
naj dostavijo RO kartotečne liste in potrebne podatke prizadetih članov. Izgubo članskih knjižic (zamenjanih za člansko izkaznico) objavljajte še nadalje v »RAD-u«. Duplikate izdaja CU SPDJ.
Podružnice opozarjamo, da pošljejo stat. poročilo svojemu okrajnemu odboru SPD in ne RO-ju, kot se to stalno dogaja. Okrajni odbor mora poslati zbirno stat. poročilo vseh podružnic, ki spadajo v njegovo območje. To navodilo ne velja za okrajne podružnice. »Dopolnilo stat. poročila« dostavite torej s stat. poročilom svojemu okrajnemu odboru SPD, okrajni odbor pa zbirno stat. poročilo in »Dopolnila« vseh podružnic Republiškemu odboru do 5. X. 1950.
Prosvetni delavec je izrabil za letos mu določeno kvoto papirja. Zato bo do konca leta, ako ne bo dobil izrednega kontingenta, izhajal le na dveh straneh in to vsakih 20 dni.
Nezgodno zavarovanje šolske mladine
Nagraditev šolskih kolektivov za teden matere in otroka
Samopomoč prosv. delavcev Slovenije
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn. Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Telefon 45-86. Letna naročnina din 80.—. Številka čekovnega računa 604-90603-15
Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana