114 štev.
Vt?ija v Ljubljani ‘n po pošti:
' *u	.	K	84—
. ., 42 — ■rrt isu . „ tt—
'Hifftgi ,	.,	1'—
2p; ŽBoaemstvo:
‘t h’<t,	-tp.il*	K	M*—
** r*f tet«	,.-	,■	M»'-“
** V. i.1 '	,,	fiS*"
• J *» «'«ms	„	n	»•—
'S* SiliSiaefifl nuroeb« br« •••Ujtffe d m: »rja g* st ui«re«« ozirat',
Sifotssikt fiaj pošiljaj# šaro Batno n&kiuniol. '35®*
Vil/f	m	~ »sjopope*
la *i-
. Tok ter 45 sik
ate«*,,	'-'	s?	«*|i<
■"krat p^psii
»■-■-vrisiStve Je aa 8l#r<ia> trs«« Štev. 18. Telefon K.?.v. StS8. IfomntttTO je »s Marijine*« trga === , rfter« 8. Telefon štor. 44.	=~==£=^
Ish
ja
VeNUftftE
dan sjutraj-
§tevsl..fežf( velja 40 'vinarjev,
VpotcRnjeja *i*£e isserottr? L dr, te naj pri-M *■>. <;»%ot’oy dopisala*. «11 satnaka. - b»jflsi aaj ** fraBidrs.)?,*- BekopUi ?e no vrcfcžjf.
Jadransko vprašanje. — Pogajanja v Celovcu.
Celjski zarotniki v Kamniku. — Francoska zbornica proti Nemški Avstriji. Sladkorne manipulacije celjskega „Zucker-Uniona“. — Zabranitev shodov.
Sokolstvo - slovenskemu narodu.
Še enkrat je zavalovilo morje, predno se polože k mirnemu življenju. Valovi butajo razjarjenji in vsi peneči °b naie narodno telo in ga trgajo, *gajo ... V težki, najhujši bolesti te zaječal slovenski narod, še nikdar ?a ni tako zaskelela in zapekla nobena rana kakor ga boli rana, ki jo sekajo danes Nemci, jutri Italijani v na?. Udar na udar tolče naravnost na našo glavo — in mi kolnemo, obupavamo, Pada v naše duše potrtost in uhajamo se brezupni resignaciji. . . Pa poglej v druge narode l Še enkrat v tej ogromni borbi so [stisnili svoje pesti, vzdignili svoje glave in srce jim razburjeno tolče, ko padajo zadnji udarci kladiva, ki kuje njih narodovo bodočnost.
Slovensko ljudstvo! Svetovna vojska ie udarila Nemce močno po roki, da jim je k!$snil meč na tla, skrhan — pa meča niso spustili iz rok! Pri-tuhniil bo se k tlom in pod sabo so škripali z zobmi in popravljali prijem na meč in čakali, da pride čas, ko se worejo vzdigniti in napasti onega iz; Med narodov, ki je najslabejši, najbolj zapuščen. Udarili so po nas! Ob sierso našega naroda so se zaleteli y vsej svoji peneči jezi, ob steno, ki teče tam gori na Koroškem. Stena se je zamajala, padala in padla vsa surovost nemške podivjanosti se je razlila, kakor neusmiljen plaz iz gore čez ubogo, trpeče naše Koroško ljudstvo. Kakor so nekdaj kivoločnl Turki Pcmandrali pod sabo vse, kar je bito iivo in je hotelo živeti, tako danes Nemci na Koroškem tepiajo, mandrajo koljejo, oskrunjajo najsvetejše — brez usmiljenja.
Koroške naše slovenske žene in dekleta, stari možje so morali pred nečloveško nemško druhaljo uteči, zapustiti svoje domove, trud svojih žuljavih rok -- in se zateči k nam. Nimajo ne strehe, ne hrane, matere stiskajo revne, nedolžne otročiče na prsa in dali bi jim piti svojo srčno,, kri, da bi jih ohranili pri življenju. Tavajo bedni -in zapuščeni slovenski bratje med slovenskim ljudstvom. Slovenska mati, slovensko dekle, spomni se na svoje sinove in brate, ki so štiri leta tavali tudi izgubljeni in zapuščeni po svetu, brez domače strehe brez gorke ljubezni matere — in so našli usmiljenje in pomoč pri bednih ljudeh Galicije in široke Rusije. Tam so gališke in ruske matere in dekleta dajale vode in kruha tvojim sinovom, tolažile jih v trpljenju skelečih ran! Spomni se na dobrote, ki so jih dali tujci krvi tvoje krvi in danes poplačaj ti te tuje dobrote z dobrim usmiljenim slovenskim srcem na tistih koioških Slovencih, ki preganjanje trpe radi nas. Odprite srca in plačajte, kar dolgujete vzvišeni dobroti I
Slovenski fantje!	Ponos je v vas,
ki se meri z	visokimi	gorami! Jasen
In	odločen	je vaš	pogled in pest
močna kakor udar- z neba! Ali ste pozabili na svoje štiriletno trpljenje, ki so	ga vam	naložili	Nemci, ki so z
vašo krvjo in vašimi kostmi hoteli sezidati svoje trdo gospodarstvo? Ali ste kakor neusmiljeni oče, ki se boji truda in zapusti svojo družino v največji nevarnosti? Pomislite: Nemci hočejo Slovenijo s silo in barantanjem spraviti pod svojo oblast, da jo bodo storili zopet tako suženjsko in udano, da bodo vaši sinovi v nemški armadi korakali kol nekdaj proti slovanski Srbiji, vi sami pa bodete kot stari možje stražili nemške mostove in ba-
rake za nemško korist. — Zavedajte se, da je usoda koroških Slovencev, naša usoda, da se to trpljonje, ki ga trpe danes Korošci v kratkem more razliti tudi čez vas. Udarite se na prsa in pokažite, da niste manj vredni kakor Nemci, da tudi vi še kljub štiriletni vojski znate braniti to, kar je naše, samo naše. Nemci ropajo še to, kar ni njih.
Slovenski fantje maščujte štiriletno trpljenje, ki so ga vam naprtili oni Nemci, ki nas danes hočejo zopet imeti, da bi zopet mogli z nami zmagovati!	Sokolska	Zveza.
Na pomoč slovenskim koroškim internirancem.
Ko so pri Velikovcu zbrane nemške tolpe vsled premoči potisnile branitelje slovenskega Korotana čez Dravo, zavriščala in pobunila je zmage pijana nemška druhal v Celovcu. Trpljenje in žalitve, kojim so od tedaj Slovenci izpostavljeni v Celovcu, ni popisati. Na stotine Slovencev, žensk, otrok in starčkov so Nemci zapili in internirali. Kdor je bil na magistratu vpisan kot Slovenec, ta je izročen trpinčenju in preganjanju, če je še tako politično nedolžen jn ponižen. Nemška svojat jih je zasramovala, opljuvala, kamnjala in jih na vse mogoče načine trpinčila. Cele družine so izropane ter sedaj vzdihujejo in gladujejo po zaporih.
Kdor je bil kedaj interniran, temu so znane duševne in telesne muke, ki v zaporu podaljšujejo ure v cele dneve in tedne, v celo večnost.
Tem nedolžnim mučenikom je treba takoj pomagati. Kot prvo sredstvo je vpnrabiti nemudoma samopomoč.
Mi nismo več osamljeni, da bi smeli Nemci z nami tako grozotno
postopati. Spadamo v okvir Jugoslavije, ki šteje Čez 13 milijonov prebivalcev; medtem ko je Nemški Avstriji ostalo le okrog 6 milijorov Nemcev. V manjšini so Nemci ter je dolžnost merodajnih zastopnikov močnejše Jugoslavije, da ne pripuste, da bi oholi Nemci še naprej neopravičeno zapirali mirne ljudi, edino zato, ker so rojeni Slovenci.
V Jugoslaviji biva mnogo Nemcev, ki se dan na dan zagrešijo proti naši državi in ki so notorični sovražniki vsega, kar je slovanskega.
In ti elementi se prosto gibljejo med nami tef s predrznim vedenjem ščuvajo proti Jugoslaviji, ki jim celo nudi, da neovirano vrše svoj prejšnji poklic, ali pa verižijo ter s špekulacijami dvigajo cene blagu in se tako od slovenskega denarja bogatijo, kakor so to bili v stavi Avstriji navajeni.
Za vsacega Slovenca, ki so ga Nemci v Celovcu in po Koroškem zaprli ali internirali, treba je zapreti po 3 N c ni c e tako dolgo, da bodo Slovenci na Koroškem izpuščeni ter jim povrnjena vsa škoda, ki so jim jo. Nemci prizadjali. V Mariboru, Celju, Ljubljani in duli po Hr.atskem imamo dovolj Nemcev dvomljive vrednosti, ki naj s svojim životom in imetjem garantujejo za to, kar počenjajo njih nemški bratci nad ubogo slovensko paro, ki jim je izročena na milost in nemilost na Koroškem.
Kakor hitro deželna vlada v Celovcu obvesti deželno vlado v Ljubljani, da je izpustila vse po nedolžnem zaprte in internirane Slovence ter jim povrnila vso povzročeno škodo, šele tedaj naj se izpusti v ta namen internirane Nemce.
Naši bratje in sestre ječč v nemških zaporih, kjer so izpostavljeni nele gladu, mrazu in mrčesu, temveč tudi
VLADIMIR LEVSTIK.
87 nadaljevanje.
Toda grof ni slišal ničesar, ni gledel nikamor m ni opazil Marije, ki je tudi parkrat prišla na hodnik, vsa revna, bleda in objokana, kakor bi jo trlo težko gorje in bi iskala vsaj hipnega pozabljenja v tem, da se pridruži splošni radovednosti.
Vprašanje, ki je vrtalo po njegovi glavi, je bilo, kaj stori naš dični Smučiklas, kateremu grofova neteča ni mogla biti več neznana; mari se misli po-hib ni ti, 0n, ki si je tolikanj opomogel v solncu ^bnnigsbruške milosti, v zahvalo za vse častihlepne »Te, ki m« jih je grof obudil? Vsi so bili prišli, in Marsikomu se je poznalo na obrazu, da komaj čaka znamenja, naj pokaže svoje sožalje v obliki, kakršna ic v teh okolnosti edino zdrava in prava; le njega ni bijo ... Negotovost je trajala do dveh popoldne; takrat je prinesel Smučiklasov sluga pismo, čigar v,*cbinR je razjasnila grofov obraz.
»Vsled nujnega opravka pri sodniji« je bilo na-
*enau voditelju nemogoče, prihiteti osebno na lice
Mesta in povedati njegovemu visokorodju čuvstva, s katerimi ga je bil prešinil obžalovanja vredni dogodek. To in mnogo drugega je grof naveličano Preletel z očmi; šele ko je bral na koncu »ne samo zatrdilo neizpremenjene in neomejene vdanosti, am-Pak nujno, prisrčno prošnjo, naj se takoj potrudi 0 njega in mu naznani obseg v katerem se mu
sme dati na razpolago spričo nastale situacije«, se je zasmejal od ušesa do ušesa ter se pobožal z ne-aristokratsko milujočo gesto od prs preko želodca...
»Držim te!« je zamrmral pcluglasno »Grof Kiinnigsbruch se ne ušteje nikoli.«
Vstal je, izbočil prsi ter se naslonil k oknu; oči so se mu svetile mrzlo in trdo kakor dve jekleni zrni, in črte njegovega obraza so pričale, da sešteva sam pri sebi velik račun, v katerem pomenijo žrtve Smučiktasove zaslepljenosti zgolj neznaten drobec obresti.
»Izgubljeni so!« je ponavljal zmagoslavno. »Karkoli se dogaja, je nov dokaz, da je moja igra Že naprej dobljena. O, sedemkrat obzidana trdnjava zabite lopovščine, paradiž nadutih pijavk in tempel vsekrižem prodanega hinavstva! Kaj naj zahtevam od teh vlačug, da mi porečejo ,ne‘? Kako globoko naj jim pokažem v prah in blato, ne .da se povaljajo, Še preden zinem besedo? Kolikor svetinj so ponaredili,od pamtiveka, kolikor časti in zaslug so nalag&li osleparjenim množicam, kolikor denarja nagrabili s svojimi nečistimi rokami, vse leži pred menoj ,na razpolago*, ker vidijo v meni gospoda in zaničevalca... Tfej, hlapci, ki nc slutite, kaj vam gode podganji lovec na Čarobno svirel! Podle duše, ki ne slišite prasketanja grmade, na kateri sežigam vaše bogokletne svetinje, vašo smradno moralo in vaš naropani kapital 1 Vaše hčere se vlačugajo od groze nad poštenjem svojih očetov...«
S to mislijo se je utopil v spomin na Doro, ki
ga je snoči objemala, kakor bi si potiskala nož v srce. Razumel jo je docela, in koprena lepih besedi, s katerimi sta si odkraja ščuvala poželjenje, se je trgala zdaj nad brezdnom obupne toge, tako puste in neme, da ni bilo imena zanjo.
»Strahota mora biti, ako se pogrezaš v močvirje, in veš, kaj se godi, pa ne moreš izdreti nog, ker te drži z vso svojo lepko gnusobo; zate, uboga Dora, je ni rešitve razen takšnele.« In potipal se je za prsni žep, v kateremu je nosil vedno majhno stekieničico strupa. »Nikoli se ne naučiš Živeti med temi ljudmi, ki bi se le poboljšali, če bi postali navadni, odkriti lopovi, kakršne zapirajo v ječe!«
Obljubil ji je bil, da začne gojiti ožje stike z Grabunčevo hišo; to je bilo potrebno, ako sta se hotela videvati brez premnogih prič in ovir, ne glede na Smučiklasove, ki jih grof iz tajnih razlogov ni smel pustiti v veri, da so njegovi edini in najboljši prijatelji med jiami. Baš je ugibal, kdaj bi najpri-pravneje izpolnil Grabuncu že večkrat dano besedo, ko je dospelo »Kunnigsbruchovo milo« in trgovčev list. S posmehljivim zadovoljstvom je spravil pisanje v žep ter sklenil po kratkem preudarku prevzeti napovedani dan:
»Ako pridem takoj, bo dvakrat osrečen; kujmo železo, dokler je razbeljeno.«
Brez odlašanja se je oblekel z >. na ulico, kakor je znal, da najbolj ugaja Dori; toda sredi stopnic mu je prišel naproti Križaj s slovensko slovnico pod pazduho.	_________
zve;inskemu počenjanju od strani podivjanih nemških tolp. Za marsikaterega bede prišla pomoč že prepozno in če se bode še tako hitro ukrenilo vse potrebne protiodredbe.
Diplomatična pogajanja so znano nasproti Nemcem vedno prepočasna in težavna ter uprizarjajo našim mučenikom Tantalove muke; zato je treba najprej ostrih persekucij proti tu bivajočim Nemcem, ker šele potem je pričakovati hitrih in uspešnih pogajanj.
Koroška deželna vlada je za V3a ta grozodejstva odgovorna. Ako 3e ona izgovarja, da je brez moči nasproti počenjanju podivjanih nemških tolp, potem naj izroči svojo oblast entent-nim zastopnikom, da isti narede v deželi mir in red ter kaznujejo krivce.
Prevaljčan.
Ekonomična Srbija do katastrofe 1. 1915.
Po podatkih Koste Stojanoviča, bivšega ministra zn trgovino. (Konec.)
Do leta 1912 je dolgovala Srbija vsled vojnih stroškov leta 1876 in za zgradbo železnic ca 700 milijonov frankov. V sledeči vojni si je izposodila v inozemstvu še 250 milijonov frankov. Do svetovne vojne so torej znašali srbski državni dolgovi okroglo \ milijardo frankov. „llprava Fondova'1 in drugi kreditni zavodi so dolgovali tujezemskirn bankam 200 milijonov frankov. Srbija je bila torej v inozemstvu zadolžena skupno z eno desetino svojega narodnega premoženja. Vsako tujezemsko posojilo pa je bilo Srbiji v korist, ker se je z dolgovi povečalo tudi narodno premoženje, in to v mnogo večji meri kakor dolgovi. Po približno 10 letih mirovne dobe bi bila dosegla letna produkcija 2 in pol do 3 milijarde frankov, budget 400 milijonov frankov bi bil z lahkoto krit. Vse te račune je prekrižala svetovna vojna, ki je ustavila vsak razvoj.
Poglejmo še cirkulac jo denarja 1 Do svetovne vojne je imela Srbija 50 milijonov dinarjev denarja v srebru, niklju in bakru. Narodna banka je izdala z legalnim kritjem za 60 milijonov bankovcev. S pomočjo države se je zvišala ta vsoia na 100 milijonov dinarjev. Tekom vojne pa to nš zadostovalo. Vsa importna trgovina je plačevala importirano blago v čekih, ki so bili pod državno kontrolo. Pritok zlata v deželo je ponehal, ker je ponehal izvoz. To dejstvo je povzročilo visok agijo, ki je dosegel 25 do 30 % kakor v dobi velikih kriz 1. 1890. Bankovci, katerih vsota^se je zvišala na 300 milijonov dinarjev, so bili kriti z zlatom, ki se je nahajalo po večini v francoskih depojih, v obliki posojila srbske države. •
Pri umiku Srbov ni mogla rešiti narodna banka več kot bO milijonov v srebru in papirju. Ostalih 300 milijonov kovinskega in papirnega denarja je ostal med narodom v okupiranih krajih. Velik del te svote so
vzeli zmagovalci s siio ali z umetnim znižanjem kurza. Dohodki okupirane Srbije so bili cenjeni na btlo 6 mili-lijonov dinarjev letno. Koliko bankovcev je izdala a/stro-ogrska vlada v Srbiji brez krifja, se ne da natanko določiti. Po dveh letih okupacije se je računalo za 500 milijonov nepokritih avstrijskih bankovcev v Srbiji. Vsega skupaj je ostalo v rokah srbskih državljanov približno l*/a milijarde avstro bolgarskih bankovcev.
Srbske dežele so vsled vojne močno trpele. Samo na mestih, poškodovanih vsled obstreljevanja, izropanja in invazije se je cenilo škode najmanj za 600 milijonov dinarjev. Vse železnice in prometne zveze so bile poškodovane, vsa paroplovba po Donavi uničena, žetev je izostala. Škode je bilo ogromno, ceni se približno na 8 milijard dinarjev. Za vzdrževanje ubeglega prebivalsta je znašal srbski proračun v tujini 240 milijonov frankov. Armado so vzdrževali zavezniki.
Celokupne škode na materijalu, delavnem kapitalu in vojnih dolgovih znašajo torej okroglo 10 miljard dinarjev. Seveda je treba pomisliti, da se tiče to samo Srbije, ne pa ostalih, novo prirastlih krajev.
Vprašanje, koliko vojne odškodnine dobi bivša Ssbija, .je zato velikanske važnosti. Z racijonelnim delom, z razvito industrijo in pridnostjo vsakega posameznega državljana v kraljestvu SHS, bomo prebili prvo težko dobo. Ne bo dolgo, da bo rodilo naše narodno gospodarstvo stoterne sadove, da bomo ena najbolj cvetočih držav v Evropi. Potem bodo pozabljena vsa bremena vojne in spoznali bomo, da je prav, ker je prišla.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
j LDU Bel grad, 10. maja. Včerajšnja seja narodnega predstavništva se je otvorila ob 16. Zapisnik se je sprejel brez izpremembe. Med vlogami je bil predlog poslancev Kopača in Kristana, naj se da vsem javnim nameščencem enkratni nabavni "prispevek in naj sc jim štejejo vojna leta o.1 I, 1914 naprej dvojno. Posl. Kristan je vložil interpelacijo na ministra za pošto In brzojav, čemu še ni otvorjena poštna zveza z Madžarsko in Nemško Avstrijo. Posl. Keruhin Segvič je interpeliral predsednika glede vesti rimske »Idea Nazionale“, z dne 22. aprila, da je predsednik narodnega predstavništva izjavil glede italijanskih zahtev v Dalmaciji, da naš narod nima po njegovem mnenju mnogo razlogov, da zahteva Dalmacijo. Predsednik je nato izjavil, da tega nikdar ni rekel in da bo to vest de mendrala „Agenzia Stefani11 in Reuterjev urad. Piedr.o se preide na dnevni red, naznani predsednik, da je poslal predsedniku mirovne konference Clemenceauju in predsedniku Witsonu brzojavko ob priliki odhoda itahjan-
Mirovna pogodba z Nemčijo.
(Dalje.)
4. Omejitev oboroževanja. — Ker je glavni cilj zveze narodov vzdrževanje miru, se bo znižala oborožena sila vsake posamezne države na oni minimum, ki zadostuje za ohranitev notranjega miru in reda in za njeno varnost sploh. Pri tem se bo oziralo na geografični položaj vsake posamezne države. Program te omejitve določi svet zveze in ga predloži posameznim -vladam, ki brez privo • Ijenja sveta ne smejo prekoračiti določen.’; meje oboroževanja. Program se revidira najmanje vsakih deset let. Člani zveze se obvežejo, da se bodo brez pridržkov obveščali medsebojno o stanju svoje oborožene sile in o svojih vojaških in pomorskih načrtih. Svetu bo prldeljena posebna permanentna komisija za vsa vojaška in pomorska vprašanja.
5. Medsebojna jamstva --Člani zveze r>i zajamčijo medsebojno, da bodo v primeru napada od zunaj
varovali vzajemno svojo teritorijalno neokrnjenost in politično neodvisnost.
6.	Ureditev sporov. — V primeru, da izbruhne ali grozi vojna, mora zveza narodov ukreniti vse potrebno, da ohrani mir med narodi. Generalni tajnik skliče v tem primeru nemudoma svet, tudi Če to zahteva samo en član zveze. Vsak spor, ki se pojavi med člani zveze, se predloži svetu bodisi v razsodso, ki se ima izvršiti bona fide, bodisi samo v pretres; na noben način se pa ne sme začeti vojna, preden so potekli trije meseci po izreku razsodišča ali poročilu sveta. Za rešitev potem razsodbe pridejo v poštev zlasti spori, ki se nanašajo t?a tolmačenje pogodb, ra določbe mednarodnega prava, 'na vsak postopek, ki bi pomenil prekr-Šitev mednarodne obveznosti, ali pa na obseg ali način odškodnine za tako prekršitev. V primerih, kjer ne gre ia razsodbo, posreduje svet in sestavi poročilo po sporu. Ako je poročilo soglasno sprejeto se obvežejo člani zveze, da ne začno vojne proti nobeni stranki, ki se pokori zaključkom poročila. Ako pa poročilo ni sprejeto
ake delegacije z mirovne konference. V tem času je bila dolžnost našega parlamenta, da se zahvali predsedniku Wil50!Hi, ki sc je iskreno zavzel za naše teritorijalno zahteve in preprečil, da bi Italijani izrabili priliko, ko se sklepa mir z Nemčijo. Ker parlament ni bil zbran, je odposlal on sam brzojavki in ju predlaga sedaj parlamentu v odobritev. Nato je prečifal obe brzojavki, ki sta bili sprejeti z viharnim odobravanjem. Zatem so govorili poslanci, zastopniki raznih klubov in sicer v imenu Narodnega kluba Spinčič, v imenu Jugoslovanskega kluba Fon in v imenu Demokratskega kluba Bian-kini. Vsi govorniki so protestirali proti italijanskemu postopanju z našim prebivalstvom v zasedenem ozemlju. Nato je naznanil minister dr. Marko Trif-kovič v imenu vlade, da sprejema tudi vlada odredbe predsednika narodnega predstavništva na znanje Po ministrovi izjavi je predsednik zaključil sejo ob 17. iti določil prihodnjo sejo za danes ob 16.
Narodno predstavništvo bo od-godeno.
j LDU Belgrad, 10. maja. Kakor se zatrjuje, bo zborovati je narodnega predstavništva odgodeno do 16. t. m. Do tega časa morajo odbori narodnega predstavništva pripraviti svoja dela za nadaljnje zasedanje. Agrarni odbor bo moral predložiti do tedaj svoje poročilo o zakonskem načrtu za agrarno reformo, finančni odsek pa poročilo o vladnem zakonskem projektu glede davkov na vojne dobičke.
Interpelacija socijalnlh demokratov.
j LDU Belgrad, 10. maja. Poslanci Korač in tovariši so interpeli-rali notranjega ministra zaradi prepovedi proslave 1. maja. Poslanci zahtevajo, da se utemelji ta prepoved in vprašujejo, ali hoče vlada v bodoče dovoliti delavskim razredom svobodo sestajanja.
Godba kraljeve garde v Splitu.
j LDU Split, 10 maja. Predsi-
nočnjim je došla semkaj godba kraljeve garde, ki ji je meščanstvo priredilo svečan sprejem
Pod Italijanskim jarmom..
Pisatelj Viktor Car Emin na begu v Bakru.
pi „Hrvat“ poroča 7. maja: S Šu-šaka je pribežal po noči književnik Car Emin v Baker, pustivši na Sušaku bolno ženo. V Bakru je mnogo beguncev izpred italijanske strahovlade, mesto samo pa nima dovolj hrane ne stanovanj.
Preganjanja v Istri.
pi Iz Pazina so odvedli Italijani sodnijskega pisarja Gortana s celo družino, a njegova brata poslovodjo gospodarskega društva v Baderni zaprli. Iz Turviša so odpeljali zopet žu-
soglasnc, ohrani vsak član zveze prosto roko, če ena izmed obeh strank trdi in svet prizna, da sporno vprašanje v zmislu mednarodnega prava spada v območje te stranke. Svet izjavi to v posebnem izvestilu toda ne priporoča sam nikake razrešitve. Svet more predložiti spor tudi skupščini zveze narodov, ki posluje na enak način. Ako pride do spora med dvema državama, od katerih je samo ena ali nobena član zveze, se pozoveta vseeno obe slranki, da se pokorita razsodbi zveze. (Kratek del besedila v brezžični brzojavki manjka.) Ako član zveze prekrši svoje dolžnosti in samovoljno začne vojno, se smatra ipso fact :>, da je zagrešil sovražen čin proti vsem članom zveze, ki prekinejo vse trgovske in finančne odnošaje z njim in prispevajo v obsegu, ki ga določi svet, k sestavi oborožene sile, katere naloga je, zajamčiti izpolnovanje prevzetih obveznosti., - Svet ima nalogo, izdelati načrt za permanentni mednarodni sodni dvor in predložiti ga članom zveze Ta dvor*bo sodil o vseh sporih mednarodnega značaja, ki mu jih bodo predložile stranke. — Vsaka
pnika Pilata in pravnika Mirka Sito-niča, ki sta bila pred nekoliko dnevi spuščena na svobodo. Župnik Jsako Dežman iz Harija pri Idrski Bistrici. Trnovo, je bil še v svečanu prjet in obsojen na 13 mesecev temnice, ker je imel orožje in streljal na italijanske vojake, ali ob amnestiji je bil izpuščen. l.t. m. so ga pozvali na karabinjersko poveljstvo v Podgradu baje v vrlo važni zadevi, kjer ga je italijanski oficir proglasil za zaprtega in ga velel odvesti v Italijo. Župnik pa je pobegnil preoblečen v pastirja. Pripoveduje o grozotah, ki jih počenjajo Italijani na naših ljudeh, češ da se ne da opisati žalostnega stanja naših političnih zločincev v tržaških zaporih.
Italijani zaprli dra. Štefana Batona.
pi Na Grobniku so italijanski vojaki aretirali dra. Štefana Batona, ki se je nedavno vrnil z Angleškega, v čegar vojski je služil zadnji čas. Dr. Baton je mnogo pretrpel med vojno dokler ni končno v Rusiji, kjer je bil vjet, stopil v angleško armado. * Pri-šedši domov na oddih ie bil takoj od Italijanov zaprt, vendar na posredovanje tukajšne angleške posadke kot angleški vojak izpuščen.
Nase severne meje.
Nemci so zapustili Vrata.
n Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira dne 9. t. m. Našo četo, ki je korakala proti Vratom (ThOri? vzhodno od Spodnjega Dravograda so Nemci obstreljevali; prišlo je do kratkega boja. Nemci so Vrata zapustili in naši ta kraj zasedli-Na ostali fronti je položaj neizpre* menjen.
Nemška tolovajstva.
S Koroškega prihajajo dan na dan novi begunci, ki pripovedujejo grozne stvari o postopanju Nemcev napram slovenskemu prebivalstvu. — Tako so nekega 16 letnega fanta ii Leš, občina St. Jakob, ki je nosil slovenskim vojakom strelivo, sedaj izsledili in ga ubili, čeravno je na kolenih prosil milosti.
Častniškega namestnika Korena na Lažeh obč. St. Jakob so iskali. Posrečilo se mu je, da je še pravočasno pobegnil. Mesto njega so prijeli nekega diugega, ker so se zmotili v osebi in ga na grozen način ubili-S puškinim kopitom so ga pobili na tla in nato nanj streljali. Sedaj leži mrtev nad Bergerjem v gozdu na La*-zeh. Svoje ljudi hujskajo na ta naČifli da jim pripovedujejo najgroztiejŠe bajke o postopanju našega vojaštva z nemškimi vjetniki.
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo.
11 ;-.-'"?»!■ .Lil..... jg._IgggagBMg1^
pogodba dobi obvezno moč šele te' daj, ko je vpisana pri generalnem tajništvu zveze.
7. Mednarodne obveznosti* — Vse dosedanje pogodbe, ki se ne strinjajo s tem paktom, se razveljS' vijo. Izvzeti so oni mednarodni dogovori, ki temelje na razsodbah in p* gesla, kakor Monroejeva doktrina, ki nikakor ne nesprotujejo temu paktu*
8. Uprava na podlagi med' narodnega mandata. — PO' godba vsebuje določbe o upravi ko lonij in pokrajin, ki vsled vojne «c spadajo več pod suvereniteto držav, katere so jim vladale pred vojno, ln. pokrajin, katerih prebivalstvo še h' zrelo za samostojnost in samoupravo* Varstvo nad takimi narodi bo poverjeno drž vam, ki so v to najbolj2 vsposobljene tako po svoji geogr.'-fični legi, kakor po svoji politični D državniški izkušenosti. Varstvo bodo izvrševale kot mandatarji zveze narodov. Tak mandatar bo vposlal vsa*0 leto svetu poročilo o svojem varu-škem poslovanju; to poročilo bo proučila posebna permanentna konus1!3-Razume se, da bo značaj in obseg
Mirovna konferenca.
Jadransko vprašanje.
Italija proti podonavski federaciji. — Mejno vprašanje novih držav bivše Avstro-Ogrske.
k LDU Pariz, 10. maja. (ČTU) Opoldanski listi javljajo: lianja stopa zopel v ospredje. Danes sta imela konferenco Clemenceau in Ciespi. — Kakor javljajo, bo tudi Italija po zgledu drudih narodov stavila pogoje za pod pis rorovne pogodbe z Nemčijo. Ti pogoji so no nanašajo samo na j milanski problem, temveč* tudi na vso Avstrijo. Z ozirom na jadransko vprašanje zahteva Italija, da se ta problem prej reši, glode Nemško Avstrije pa Zah to v a garancijo, da bo nemogoča podonavska federacija, i
LDU Berlin, 10. maja. (ČTU) .Lokalanztiger" prinaša brzojavko iz Berna, da so se Lloyd George, Clemenceau in Orlando včeraj pečali z bodočimi mejami bivše Avstro-Ogr-ske in novonastalih držav, kakor tudi z jadranskim vpiašaniem. Peteio ministrov za zunanje stvari ententnih velesil je pregledalo in odobrilo poročila raznih komisij, ki določajo meje med Ogisko in Čehoslovaško, v Perziji, Romuniji in na Poljskem.
Nemška mirovna delegacija določila svoj odgovor.
k LDU (Berlin, 9. maja. (Dun. KU) .Berliner Tageblatt" javlja iz Versail essa: Konferenca nemških mi-rovrnih delegatov je včeraj določila v Vel kih obrisih svoj odgovor.
Politični pregled.
Francoski proletariat protestira proti mirovni pogodbi z Nemčijo.
p LDU Baselj, 9. maja. (ČTU) Pariško socijalistično časopisje protestira proti mirovni pogodbi. „Hu-manite" jo imenuje mir sile, imperi-jalizma in krivice. Francoski proletariat odreka svoj podpis pod ta dokument v Bismarckovem slogu, ki krši narodno pravo in moralo.
p Nova hrvaška pučka stranka. .Narodna politika" priobčuje obširen program nove hrvaške pučke stranke. Zanimivo je, da opušča program stališče centralizma in se znatno približuje avionomističnemu programu Star-Čevičeve stranke, izjavlja namreč, da smatra sedaj vsak centralizem škodljiv 'u nenraven in da je treba prepustiti niveliranje plemenskih, verskih in zgodovinskih razlik toku časa. Začasno uaj ostanejo v veljavi vse dosedanje samoupravne korporacije.
P Ponovna ustavitev dnevnika »Jadran*. Zaareb( jq maja. (Izv. por.) Dalmatinski listi javljajo, da je bil 6.
t. m ponovno po nalogu amerikanskega admirala ustavljen dnevnik rJadranu zaradi odločnega nastopa proti italijanskemu nasilju Uredništvo ie obsojeno na globo 1000 K.
p Hrvaško časopisje. Zagreb,
10.	maja. (Izv. por) .Rjtč SHS** javlja iz poučenega vira o fuziji hstov „Hr-vat“ in „Nuvo Vrijeme". Združitev se izvede 15 t. in.
p „Mali Žurnal" začne zopet izhajati. Bdgrad, 10, maja. V kraUem /ačne začne zopet izhajati ,,Mali Žurnal", ki je bil pred vojno ztlo ugeden belgrajski list. Ured lištvo vodi P. Savič.
p Jugoslovanska časnikarsko-izvestiteljska služba. Zagreb, 10. maja. (Izv. por) V Belgradu se mar Ijivo deluje na organizaciji izvestiteljske službe za vse jugoslovansko ozemlje Ministrski svet se bo v kratkem temeljito bavil z vprašanjem, kako urediti utade in razne ekspoziture na vsem ozemlju. Načelnika uradu bo imenoval regent na predlog ministra zunaniih zadev.
Pokrajinske vesti.
kr Cvetke s Štajerskega. Na
Grobelnem sem vprašal službujočega uradnika, kdaj gre prvi vlak proti jugu. Odgovor se je glasil v nemškem jeziku: „Ne razumem nobene slovenske besede." — Po Celju hodi še vedno prav oblastno zastopnik Gdtzove pivovarne, ki je ponosen na to, da se v teku 20 let ni naučil prav nič slovenščine. — V mariborski kolodvorski restavraciji še vedno najraje postrežejo v blaženi nemščini. — V Celju so dobili „Narodno kavarno". Dolgo ni bilo nobenega napisa, ker je nem čur posestnik najbrž pričakoval, da se vrnejo stari časi in sedaj je obesil table, menda da jih lahko sname kadar hoče. Zadnjič smo čitali, da svojevoljno navija cene. Ne samo to, ampak on tudi Slovence Nemcem na ljubo ven podi. Pri tem mu pomaga njega vredni plačilni natakar. Posestnik „Narodne kavarne", pa prav pridno pri nemških nacijonalcih poseda v intimnih pogovorih 1 Ali res ni zavednega Slovenca, ki bi kako „Narodno kavarno" res odprl? —So štanjski posilinemci tudi še vedno glavo pokonci nosijo. — Naši vladi bi v svrho zboljšanja finančnih razmer priporočali, da bi renegatom, t. j. Nemcem s slovenskim imenom, katerim se dokaže, da so v teku zadnjih 50 let po-nemčurili svoje ime, naložila lo% davek od njihovega celega premoženja. To bi bilo vsaj deloma zadoščenje naši Jugoslaviji.
- —- -----
Sladkorne manipulacije pri celjskem „Zucker-Unionu“.
Theodor Wagner na zatožni klopi.
Celje, 10. maja (Pos. por.) Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bila dne 8. t. m. senzacijonalna obravnava ^ proti knjigovodji celjskega „Zucker-Uniona", Theodotju Wagnerju in to-
varišem. Obravnava je trajala celi dan do 21. ure. Sodnemu dvoru je pred sedoval višji sodni svetnik dr. Bračič, sodniki: dr. Doljan, Levičnik in Ste pančič. Afera je svoje dni dvignila mnogo prahu in senzacije.
Glavni obtoženec je bil Theodor Wagner.
Bil je knjigovodja pri .Zucker-Unionu", ki je imel nalogo preskrb-ljevati sladkor za vse celjsko okrajno g avarst^o. Wagner te prodajal sladkor na svojo roko do avgusta 1918, s prva na drobno, a pozneje cele va gone v Trst in Gradec. Kakor je Wagner izpovedal, so d »hajale velike množine sladkorja od sladkorne centrale na Dunaju in nemška gospoda bivšega okrajnega glavarstva je dobivala velike množine sladkorja brez kart. Wag ter si je pri teh manipulacijah zaslužil ogromne svote de narja, tako, da si je kupil „vilo“ v Linču. Skupno je prodal 149.226 kg sladkorja iza povprečno ceno 8 K 50 h kg in pri tem zaslužil čistih 528.075 K 4 h. Sladkorja je prodal preko b vagonov v Trst.
Wagner je bil obsojen samo zaradil navijanja cen na 6 mesecev jede in 150.000 K denarne globe.
Kako je Wagner manipuliral.
Obtoženec Wagner je pošiljal vagone sladkorja skozi Laški Trg v Trst na ladjedelnico. Sladkorja pa ni poslal naravnost na ta naslov, ampak je fingiral naslov hekega trgovca v Laškem. Soobtoženec Be ghufer, po-stajenačelnik v Laškem, pa je potem vagon prekattiral v Trst. Manipulacije je opazil žel. asistent Jarc, ki je stvar ovadil sodniji.
VVagnerjevi pomagači
so bili razni uradniki južne železnice v Celju, pred vsem Stoper Jožef, bivši po^tajenačelnik v C lju Pomagal je Wagnerju pri vseh vagonih, za kar je zaslužil 115.000 K. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece ječe in 100 000 K globe.
Dalje višji revident Evgen Pour, ki je zaslužil 24.000 kron, obsojen na en teden zapora in 20000 K globe.
Tretji v družbi je bil posbjena-čelnik v Laškem trgu, Pavel Berg-hofer, obsojen na 14 dni zapora in
50.000	K globe. Ta se je zagovarjal, da je delal .vestno po pravilih južne železnice."
Tako je končala ta sladkorna afera, ki je temeljito posvetila v razne manipulacije nemškutarskih veljakov, ki so povsod izžemalt slovensko prebivalstvo in bogateli na njegove stroške.
Prosimo, ko vpošljete denar na
naSe upravništvo, zapišite zadaj na
odrezku namen pošiljatve, za kaj je.
/V. frr. naročnina za Jugoslavijo, ta
kakšno tn katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem
nepotrebnih reklamacij.
takega mandata različen in bo odvisen od kulturne stopnje in drugih posebnosti posameznega narodaa, ki naj užjva varstvo.
9.	Vprašanja, ki spadajo Pod nadzorsvo zveze narodov. — Zveza narodov bo nadzorovala: Pogoje dela, ravnanje z domačim prebivalstvom v kolonijah, trgovino z , °pijem in drugimi škodljivimi snovmi, bgovino z orož|em in municijo, svobodo prometnih sredstev in prevoza, boj proti bolezni, razvoj organizacij rdečega križa.
II. del: Meje Nemčije.
Meje Nemčije razen mej Vzhodne Rusije se določujejo nastopno:
1. Z Belgijo: Meja teče vzhodno ®d okrožij Moreantskega, Eupenskega, ^ontjoieja in Malmedyja. Od tu dalje meja ^UX9nburKu ostane v veljavi stara
n«! 2' Meia z Luxenburgom ostane "'•spremenjena.
.	3 S Francijo se vzpostavi od
ip ?e, ur8a do bvice nr-ja, kakoršna lc oda meseca julija .1870. dočim bo
carinska meja obsegala tudi saarsko ozemlje.
4. Meja s Švico ostane neizpre-menjena.
5. Z Avstrijo ostane v veljavi roeja, kakšna je bila leta 1914 od Švice do Čehoslovaške.
S Čehoslovaško meji Nemčija da velia tud' nadalje dosedanja ceškonemška in šIvzško- nemška meja do ostrega kota zahodno od Neu-stadta.
7- S Poljsko bo mejila Nemčija tako, da bo šla meja od omenjenega °*trega kota da je vzhodno od Fal-kenberga vzdolž meje med gornjo in srednjo Slez jo, potem ob zapadnem robu Poznanjske do ieke Barča, dalje vzdolž meje med okrožji Guhrau in Glugau, med okrožji Lis m in Frau-stadt, nato jugozahodno od Kopnitza in zahodno od Beutschena do najsevernejše točke Kloppskega jezera, dalje vzd M meje med Schvverinom in Birnbaumom, potem med Filehnom in Czarnik« wom, zahoduo in severno Schneidt mtiula; nato teče meja 8 km zahodno od železniške proge Schiei-demdhl-Konitz, dalje ob meji med
Konitzzem in Schlochauom, ob meji Zahodne Prusije, potem 8 km jugovzhodno Lauenburga, vzhodno od Hohenfeida in Čhozcovva in doseže obalo Baltiškega morja severovzhodno od Choczovva.
8. Meje z Dansko so določene v posebnem odstavku.
9. Meja Vzhodne Prusije teče od obale Baltiškega morja severno od P.Oobenaua do Elbinškega rokava, potem ob reki Nogaftn ob Visli, nato ob južni meji okrožja, potem od R > senberga dalje vzdolž ^dosedanje meje med Vzhodno in Zahodno Prus jo, ob meji med Osterode in Neidenburgom, ob reki Skotta in ob reki Neide severno od Bialuttena, potem ob nekdanji rusko pruski meji do vzhodno od Schmallen ngkena, nato ob reki Njemenu in ob rokavu Skiivvieth nie-gove delte do Kurskega zatoka. Meia prereže tod Kursko zemel|sko koso 4 km jugozahodno od Niddena.
Dnevne vesti
dn Vpoklic k 6-tedenskim orožnim vajam. Komanda dravske divizijske oblasti javlja, da ne more nikogar oprostiti 6-tedenske orožne vaje. Vse take prošnje so brezuspešne in naj se ne vlagajo. Izvzeti so seveda tisti, ki so glasom pozivnega razglasa oproščeni.
dn Proti nemškim pridigam so bile sinoči — demonstracije.
dn Velikodušen podpiratelj slovenskih knjižnic je g. dr. Ivan Bole, ravnatelj panke Siavije, ki je daroval javnima ljudskima knjižnicama dvorskega in šentjakobskega okraja vsaki po 250 K. Požrtvovalnemu narodnjaku, ki ve tako ceniti skrb za ljudsko izobrazbo, najlepša zahvala za njegov plemenit čin.
dn Primarij dr. Fr. Derganc se
je prostovoljno javil za vojaško službo, čeprav ima sedmero otrok, čeprav je služil do decembra 1918 ves čas vojske kot črnovojni polkovni zdravnik in je imel štiri leta sanatorij zaprt.
dn Dr. Ivan Lah, znani pisatelj in profesor ljubljanske realke, je dobil vsled leških vojnih posledic na svojem telesu od vlade dopust lin ponudbo, da se gre zdravit v Rogaško Slatino. Tekom njegovega kratkega učiteljevanja so ga učenci zelo vzljubili, pa so pri predsnočnji Vodnikovi proslavi Glasbene Matice porabili priliko, da dajo svojim čustvom javnega izraza. Izročili so mu na govorniškem odru kot svojemu vodniku in mučeniku za svobodo in junaku za prostost kiasen lovorjev venec.
dn Čudno, kako jc naenkrat .Naprej" vzljubil častnike. Kako toplo se zavzema za te ubožčeke, ki morajo vrniti predčasno izplačano odpravnino v obrokih. Pa to še ni najhujše. Najbolj ga boli, da so srbski častniki vsi sprejeti v našo narodno armado, naših pa le pet odstotkov. Prvič to ne od-govaija iesnici, ker so spiejeti skoro vsi, drugič pa konstatiramo, da naših jugoslovanskih soc. dem. koroška žalo-igra ni prav nič izučila — ravno nasprotno, v tem članku jasno povedo, da jim je vseeno, kaka bodi naša narodna armada, da jim je vseeno, če se vrne zopet cela vrsta nemškutarjev in avstrofilov v častniški zbor. To bi bilo gotovim gospodom še celo prav povolji, da bi lažje potem nemški koroški socialdemokrati .oprostili" slovensko ljudstvo.
dn V vednost naši vladi. Na Dunajski cesti pri lesni tvrdki J. Lorenzi, ima še svoj topel kotiček in si-nekuro, katero mu je preskrbela ranjka Avstrija neki Stuzzi, in kdor ga natančnejše pozna, ve, da je renegat, pred vojno in med vojno hud nemški nacijonalec, ki'je svoje otroke vzgojil v strogo nemškem duhu, bil sam kakor tudi sinovi član „Turnvereina ‘ in eden njegovih sinov služi kot častnik v Nemški Avstriji. Stara Avstrija je take vrsti ljudi rabila, a da tacega človeka podpira naša vlada, presega vse meje. Možakar se je v poletju leta 1916, poslužil vseh sredstev, da je postal oskrbnik posestev tvrdke J. Lorenzi, ki je bila takrat postavljena pod državno nadzorstvo. Takoj po imenovanju je pometal vse dolgoslužeče uradništvo in služabništvo iz službe, da je potem sam nemoteno gospodaril in upravljal milijonsko podjetje. Toda pod staro Avstrijo je bil še ponižen, ker se je bal za dobro stoječ stolček, da ga ne zamenja z vojaško suknjo (bil je namreč kot „neobhodno potreben" oproščen vojaške službe) toda sedaj se čuti varnega in mu je zrasel greben; piača, ki ju dobiva za svoje „naporno“ delo od deželne vlade, oziroma si jo kar sam izplača iz tvrd-kine blagajne, se mu zdi premalen-Kost.ia, zato se je pričel pečati kar na debelo z lesno trgovino ter kupuje les za neko tuje židovsko podjetje. Ker pa sam nuna obrtnega lista, pa se kratkumalo za njegove privatne kupčije bsii imena tvrdke, ker to se-eda bolj drži; če se pri teh kupčijah poslužuje tudi tvrdkinega premoženja, bi pokazala morebitna natančneja preiskava. Kaj pravi k temu izkoriščanju tvrdkinega imena obrtna oblast ozi-
roma trgovska in c bitna zbornica? Pred meseci je bil v Ljubljani sin lastnika in solastnik goii imenovane tvrdke ter je ob tej priliki preg’edal vse posestvo in med drugim tudi hišo na Glincah. Tam se mu stranke pritožijo, da se že daljšo dobo ne izvršujejo nikaka popravila v hiši, in to vkljub večkratnim prošnjam in pritožbam. Lastnik hiše Grassi ml. jim svetuje, naj dado popravila izvršiti, račune od dela pa naj predložijo v izplačilo g. Struzzl-ju; ta pa jih je kratkomalo nagnal, češ tu sem jaz gospodar in nima nikdo drug kaj ukazovati. Predrzno od njega je to, da poverjenega mu mesta ni takoj odložil, še bolj čudno pa je od vlade, da ga ne odstavi, in poveri to mesto, če že ne zaupa kakemu prejšnemu uslužbencu vsaj kakemu invalidu ali penzijonistu, saj dela itak ni nikacega, ker sicer se ne bi videlo g. Struzii-ja na vseh koncih in krajih, samo tam ne, kjer bi moral biti. Potrebno se mi je zdelo, da Vam malo osvetlim delovanje tega moža, ki je pred vojsko vedno le vabil v deželo najzagrizeneje ita!ijanske lesne trgovce, med vojno je bil kot zaupnik vlade ter v družbi Nemke Tauzher koval načrte proti nam, sedaj pa ko ne more ne eno niti drugo, pa dela na vse kriplje za židovske tvrdke ter tako škoduje naši domači trgovin in industriji.
dn Ženski politični kurz. Ker
se bliža čas, ko dobi tudi ženska enake politične pravice z moškimi, je ženstvo nujno potrebno političnega pouka Ako se zglasi zadostno Število udeleženk, se priredi v najkrajšem času politični tečaj za ženske. Tu bi se Slovenke poučevale o političnem položaju in bi se dalje učile tudi javno politično m-stopati s samostojnimi govori, interpelacijami i. dr. Menimo, da danes ne sme biti nobene ženske, ki bi jo politika ne zanimala. Priglase za politični tečaj sprejema tajništvo »Splošnega slov. ženskega društva8, Rinska cesta štev, 20., II. nadstr.
dn »Marionetno gledališče". V Ljubljani se pripravlja za naše otroke posebno gledališče z marionetami ali lutkami. Gledališče izdeluje akademični slikar Mlan Klemenčič, ki se je že dolgo let zanimal za to vrsto mladinske in gledališke umetnosti. Gotovo bo v nekaj mesecih in potem se bodo vršile vsak teden predstave v »Mesr. domu8. Vsa naprava bo stala nad 5000 K. Kot prvi mecen se je oglasil gerent in tovarnar v Domžalah Stop g. Fr. Cerar, ki je daroval 200 K. Upamo, da mu bodo sledili še drugi. Marionetna gledališča za otroke imajo vsa večja mesta. Posebno slavno je monakovsko. Na Češkem je ta umetnost zelo razvita, igra se po šolah, v družinah in v posebnih gledališčih. Pred časom smo čitali, da bodo Italijani v Mi anu zidali posebno gledališče za otroke. Teda marionetno gledališče je za otroke mnogo primernejše nego navadno gledališče, ker je marioneta, kot ig ača, otroški duši bolj sorodna. Novo podjetje bomo gotovo vsi z veseljem pozdravili.
dn Razpis služb. Za dvorazredne trgovske šole v območju deželne vlade za Slovenijo se razpisujejo za šolsko leto 1919/1920 4 mesta učiteljev knjigovodstva, dopisja, trgovskega računstva in trgovinstva. V poštev prihajajo tisti, ki imajo izpit za poučevanje naštetih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah. Ako bi pa teh ne bilo, se bodo upoštevale prošnje tistih, ki so izpolnili pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu. (Dovršitev nižje gimnazije, realne gimnazije ali realke in absolviranje popolne javne trgovske akademije. Zadostuje tudi dovršena srednja šola ih absolviranje abituri-jentstcega tečaja. Poleg tega se zahteva najmanj triletno praktično delovanje v blagovni trgovini oz. v banki.) Natančnejša pojasnila daje inieresentom ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
dn Prepoved udeležbe pri inozemskih zlasti tudi nemško avstrijskih državnih loterijah. V srmslu § 8 patenta z dne 15. marca 1813 zbirka pol. zak. 40 B št. 27 odnosno odloka finančnega ministrstva z dne
6.	marca 1856 drž. zak. št. 60, po katerem je igranje v inozemskih loterijah ter nakup in prodaja inozemskih srečk sploh prepovedano, se za območje poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo in Istro prepoveduje tudi vsaka udeležba pri nemško-avstrijskih državn h loterijah: dobrodelnih loterijah in razredni loteriji, ker o skupnosti teh loterij ne more biti več govora, temveč jih priredi Nemška Avstrija sama za se.
dn Lasničarski damski salon nasproti bivše Kazine v Ljubljani se je menda od tam navzel duha, v katerem še vedno nastopa zlasti voditeljica „Fraulein Mitzi“. Menda so po starem avstrijskem receptu tudi tam bili vpeljali svojo ,)Amtssprache“, katero rabijo naravnost izzivalno. „Kflss Hand“ sem, ;,K(lss Hand“ tja. Vsluž-benkam se ukazuje samo nemško. Na mizi leži seveda le „Interessantes“, ki pa menda v svoji razcefranosti predstavlja tudi „Fiiegende“. Da se tudi pridno zabavlja, je umljivo, ker se ( shajajo tam nemške in nemčurske j dame. Sicer bolj tiho, a iz bre/konč- ; nega šepetanja se vendar sliši prav | pogosto „diese Slovenen“ in sicer v naglasu, ki nam pove vsebino pogo- | vora. Opaža se, da so omenjeni salon slovenske dame že precej opu-tile, ostale bodo tudi vedele, kaj je njihova narodna dolžnost ampak dolžnost ljudi, ki so v Ljubljani rojeni in tam žive, bi pač b la, da upoštevajo predvsem jezik večine. Če jim je nemščina tako sveta, prosta jim pot med svoje bralce. Krvavo pa se motijo, ako štejejo ure, katere so po njihovem mnenju menda štete naši svobodi. Ne boš, Michell
dn Izpraševalna komisija Za
prehodno dobo do nove ureditve se je sestavila za učiteljske kandidate na dvorazredn h trgovskih šolah v območju deželne vlade za Slovenijo posebna izpraševalna komisija, ki sestoji iz sledečih članov: Franc Verbič, rnof.
I.	drž. gimn. predsednik in izpraševalec za prirodopisje, prirodoslovje in blagoznanstvo, Josip Gogala, ravnatelj Slov. trg. šole, izpraševalec za knjigovodstvo, dopisje, trgovsko računstvo in trgovinstvo, dr. Vinko Šarabon, prof. I. drž. gimn., izpraševalec za trgovsko zemljepisje. Prijave za izpit naj se vlagajo pri ravnateljstvu Slov. trgovske šole v Ljubljani.
dn Za koroške begunce sta darovala gospa in gospod dr. Munda K 30 —. Posnemajte!
dn Ukraden sladkor. Celjski čebelarski zad ugi so neznani tatovi ukradli en vagon sladkorja.
dn Verižnik. Verižnik Lampl Jožef je sedel v Pianinškovi gostilni v vasi Levec' pri Celju. Naenkrat zagleda orožnika in hoče skočiti skozi okno, da ubeži roki postave. Bil je vjet. Izdajal se je za potnika Gospodarskega urada v Celju. Na njegovem domu so našli velike zaloge sladkorja, riža in drugega živeža. Bil je velik verižnik in tihotapec.
Društvene vesti.
dr Javno predavanje priredi »Splošno slov. žensko društvo" priredi jutri, v pone- j deljek oh 20. uri v „Mestnem domu" sklepno i predavanje g. dr. Jos. Mantuanija o dolenjski in notranjski narodni noši.
Vozni red.
Proga Planica — Jesenice.
Odhodi iz Planice: 8 31. 16.59; prihodi v Jesenice: 9.20. 17.45. Odhodi iz Jesenic:	10.30, 22.05; prihodi v
Planico: 11.23, 22.58.
Proga Jesenice — Bistrica, Boh. jezero. Odhodi iz Jesenic: 10.35, 22 10; prihodi v Bistrico, Boh. jezero: 11.34, 2309 Odhodi Iz Bistrice, Boh. jezero: 906, 16.13; prihodi v Jesenice: 9.15, 17.39
Proga Jesenice - Ljubljana gl. k. Odhodi iz Jesenic: 5 19, 10 2o, 18 29; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7.36, 12.40, 20.44. Odhodi iz Ljubljane gl kol.: 0.57, 11 54 18 45; prihodi v Jesen ce: 9 30, 14 31, 21 18.
Proga Kranj — Tržič. Odhodi iz Kranja: 8.15. 13.05, 2025; prihod v Tržič: 9.12 13 59, 21 19. Odhod iz Tržiča: 5.31, 930, lb30; prihodi v Kranj: 6.18, 10.16, 19.19.
Proga Ljubljana drž. kol. — Kamnik. OJhodi iz Ljubljane drž. sol.: 7.48. 15 10, 19 30; prihodi v Kamnik: 9.02. 1634, 20.45. Odhodi iz Kamnika: 5.28, 12 00, 17.05; prihodi v Ljubljano drž. kol.: 6.44, 13.18, 18.26.
Proga Ljubljana gl. kol. — Novomeško — Karlovec in Kočevje.
O ihodi iz Ljubljane gl. kol.: 8 00, 14.36 v Kadovec in Kočevje, 19 04 v Kočevje, 23 40 v Karlovec; prihodi v Novomesto: 10 55, 17.52, 2 33; piihodi v Karlovec: 14.55, 20 59. 7.30. Odhodi iz Karlovca: 2 07, 9 30, 14 20; odhodi iz Novega mesta: 6.03, 13 21, 18 02; prihodi v Ljubljano gl. ko!.: 8.59, 16 30, 2103. Prihodi v Kočevje: 11.11, 17 46, 22 16; odhodi iz Kočevja: 5 50, 13.16, 17 46. — Na delni progi Trebnje — Novomesto:	Odhod, iz
Trebnjega: 6.42; prihod v Novo mesto: 7.16; odhod iz Novega mesta: 9.16; priht d v Trebnje : 9.50.
Pogajanja v Celovcu.
LDU Celovec, 10. maja. (Dun. KU) Med včeraj v Celovec dospelimi odposlanci belgrajske vlade in med nemško - avstrijskimi zastopniki so se vršila danes pri deželni vladi pogajanja o sklepu premirja. Z nemško-avstrijske strani se je predlagalo, naj se sovražnosti takoj ustavijo in da naj ostanejo čete v sedanjih postojankah, dokler ne dospejo sklepi mirovne konference, ki jih je pričakovati v malo dnth.
Zastopniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev so nato izjavili, da so samo pooblaščeni, pogajati se o modalitetah vzpostavitve vojaškega položaja pred 29. aprilom in da torej ne morejo uvaževati kakršnihkoli drugih predlogov. Nato so se prekinila pogajanja v medsebojnem sporazumu, da bi se dala,jugoslovanskim zastopnikom prilika, stopiti z njihovo vlado v stik glede eventualnih novih instrukcij.
Celjski zarotniki — v Kamniku prosti.
Kamnik, 10. maja. Kakor so javljala celjska poročila, so v Celju aretirali \eč nemških hujskačev proti jugoslovanski dižavni misli ter jih odvedli v Ljubljano. Resnica je, da sc celjski zarotniki mirno in svobodno sprehajajo po Kamniku, veseljačijo in nemškutarijo. Povprašujejo tudi, kod bi se najlažje in najbližje uteklo h koroškim roparskim tolpam.
Reka.
Rezerviranost Italije. — Reško vprašanje še vedno neodločeno.
LDU Pariz, 10 maja. (DKU Brezžično) „Echo de Paris“ poroča: Italijanski odposlanci se drže jako rezervirano. V poučenih krogih so na to pripravljeni, da predsednik WiIson ! ne bo izpremenil svojega stališča. Te-| daj bi Italijani sicer za trenutek opustili zahtevo po Reki, vendar pa bi zahtevali doslovno izvršitev londonske pogodbe, ki predvideva odstopittv Dalmacije kakor tudi Dodekaneza in velikega dela Male Azije.
LDU Pariz, 10. maja. (DKU) Glede Reke se ni nobene odločitve, ako tudi bi se moralo to vprašanje rešiti pred prihodom avstrijskih delegatov.
Berlinska borza in mirovni pogoji.
Berlin, 10. [maja. (Pos. por.) Težki pogoji mirovne pogodbe so zelo vplivali na tukajšnjo borzo, ki je sklenila poslovanje za tri dni ustaviti. Tudi odgovorni krogi stoje pod vplivom teh težkih pogojev. Nemška delegacija namerava [staviti stvarne proti-predloge. V slučaju, da jih zavezniki odbijejo, Nemčiji ne preostaja drugega kot z orožjem ^ublažiti pogoje miru.
Odhod avstrijske mirovne delegacije.
LDU Dunaj, 10. maja. Mirovni delegatje se odpeljejo v ponedeljek, 12. t. m. ob 19. uri 20 min. z Dunaja in dospo v sredo zjutraj v Pariz.
Proga Trebnje — Št. Janž na Dolenjskem. Odhodi iz Trebnjega: 1030, 14 10, 1857; prihodi v Št. Janž na Dolenjskem: 11.28, 15 07, 19 58. Odhodi iz Št. Janža na Dol.: 5.28, 12.44, 15. j5; prihodi v Trebnje: 6.32, 13 48, 17.05.
Proga Novo mesto — Straža-To-plice. Odhodi iz Novega mesta: 500,
11.12, 16 00, 18.10; prihodi v Stiažo-Toplice: 5 18, 11.30, 16.18 18.28. Odhodi iz Straže-Toplic: 5.27, 11 52, 17.20, 18 42; prihodi v Novo Mesto:
5 45, 12.10, 17.38, 19.00.
Proga Dravograd — Meža -Velenje — Celje. Odhodi iz Dravograda — Meže: 1202. 17.23; prihodi v Velenje: 13 32, 19 00; odhodi iz Velenja: 5 39, 16.40; pr.hodi v Celje:
6 58, 18.06. Odhodi iz Celja: 7 44, 13.20; prihodi v‘Velenje: 9.13, 14.48; odhodi iz Ve’enja: 9.43, 1453; prihodi1 v Dravograd — Mežo: 11.20, 16 30.
Francoska zbornica proti Nemški Avstriji.
LDU Pariz, 9. maja. (Dun. KU.) Proračunska komisija je z vsemi glasovi proti enemu odklonila načrt trgovinskega ministrstva, izposlovati pri Ameriki piedujem v znesku 45 milijonov frankov, ki naj bi se porabil za preskrbo Nemške Avstrije z živili.
Popolno zaprtje avstrijsko-ogrske mtje.
LDU Dunaj, 10. marca. (DKU) Državni urad za notranje posle je uvidel potrebo, da odredi popolno zaprtje ogrske meje, ne samo zaradi boljševiškega rovarjenja, ampak tudi zaradi poizkusov pučev proti Ogrskemu na nemško-avstrijsk h tleh. Nemška Avstrija ne sme biti kraj za katerekoli naklepe proti kaki sosednji državi.
Zabranitev shodov.
Bel gr a d, 10. maja. (Izv.'por.) Minister notranjih zadev je zabranil
vsako prirejanje ljudskih shodov.
Zarota proti Koburžauom v Bulgariji.
Curih, 10. maja. Pariški »Journal8 javlja o revolucionarnem gibanju proti Koburžanom. Med zarotniki in vladnimi četami je prišlo do krvavih spopadov.
Aretacije v Osijeku.
Zagreb, 10. maja. (Izv. poročilo) Člani levice socijalno - demokratične stranke, ki so v Osijeku pripravljali bol|ševiško gibanje, so bili včeraj odvedeni pod močno eskorto v Zagreb, kjer so jih izročili sodišču. Aretirancev je 20.
Državno posojilo nosi
Kulturni pregled.
ki „Jugoslavija in njene meje".
1. del: Koroška Spisal Carantanus-Z narodnostno karto Koroške. Vsebina: Zemljepisne opombe. Preseljevanje narodov in južni Sloveni. I del-Zgodovinski pregled: Pod svobodnim solncem. 1. Kdaj so se naselili Slovenci? Obseg prve Jugoslavije.
2. Slovenci nastopijo v zgodovini. 3-Samova država. 4. Meje prve slovenskei oziroma jugoslovanske države. --Zmaga nemškega meča. 1. Neme* dele slovensko posest. 2. Slovenci po<j frankovsko oblasijo. 3. Hipni sveti* žarek. II. del: Današnja slovenski nemška jezikovna meja na Koroške^ Še nekaj opazk k severni meji v Ju' goslaviji. Slovensko-koroško Šols£0^ Narodno razmerje na Koroškem. glavje o slovenski inieligenc! Cerkve« razmere na Koroškem, Vzroki naT0,e(\ nega nazadovanja. Sklep. Pff8 slovstva. Knjiga stane K 4—J™ ? dobiva v upravništvu »Jugoslavije
v vseh knjigarnah.
Najnovejše vesti.
Amerika za našo deco.
LDU Kakor pc drugih pokrajinah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava ameriška misija za prehrano tudi v Sloveniji zasnovati posebno akcijo v svrho zboljšanja prehrane revnih otrok v večjih mestih in ■industrijskih krajih. Ameriške Zedinjene države so določile v ta namen večji prispevek, s katerim se bodo nakupovala tečna jedila in oddajala brezplačno revnim otrokom. Ta akcija je namenjena le revnim otrokom do 14. leta. Razdeljevala se bodo nastopna živila: sladkor, kakao, kondenzirano mleko in po možnosti tudi riž. Vsak °trok dobi na dan 40 g sladkorja, 150 g mleka in 20 g kakava. Količina rlta še r»i določena, a se bo določila, ho bo znano, kol ko bo mogoče dohiti riža. Po določilih ameriške misije prehrano se raztegne omenjena akcija aa Ljubljano s predmestji, Jesenice, Ptuj in Celje. H konzumnemu ledišč". Celje se pritegnejo premogovniki v Zagorju, Trbovljah in Hrast-niku; konzumnemu središču Ptuj pa begunsko taborišče v StrniŠču. Številu vseh prebivalcev je cenila ameriška misija na 140.000 tv računa, da °dpade od števila 15% na otroke pod G. letom, ki so potrebni izboljšanja Prehrane. Pošiljatev za pivi mesec je *e v Trstu ter utegne tekom prihodnjih dni dospeti v Ljubljano. Vsa živila bo prevzel Žitni zavod v Ljub-*ia-ii, ki jitf bo po d dočenernu ključu ^poslal na določena mesta. Ameri-misija zahteva zanesljivo jamstvo, se poslana živila porabijo izključno potrebne otroke pod 14 leti. Zato se nameravajo oddajati živila vsak dan sproti v posebnih oddajališčih, kakor n. pr. v dnevnih zavetiščih, šolah ali ljudskih kuhinjah. Ta način r&zdeljavanja se je baje izborno obnesel v Belgiji, kjer se je že podobna akcija hvedia, in dajo jamstvo, da pridejo revnim otrokom namenjena ?.i v'Ia v resnici njim v prid. Kakor ču-
jemo, namerava naša vlada izvesti pomožno akcijo za ubožne otroke tudi za poznejšo dobo, ko bo ameriška pomoč prenehala.
-... - __ J..  .
Posledice boljševizma v ruski industriji.
Kakor je lazvidno iz uradne ruske statistike, je padlo od l.jan. 1917. do 1. aprila 1918. število delavstva v Petrogradu od 277.986 na 120.495, t. j. za 57%. V Moskvi ni nič boljše. Komisija, ki je v začetku meseca julija 1918 pregledala tovarne, je dognala, da je od 211 tovarn s 23.000 delavci zapriih 79 tovarn, a število delavstva je padlo od 86 531 na 43 000 v času od 1. febr. 1917. do do 1. aprila 1918. V tekstilni industriji v Moskvi so zaposleni samo 3% delavstva. V znanem industrijal-nem središču Ivanovo — Vozaeseaska (ruski Manchester) se je ob koncu 1.1918. delalo samo v 54 tovarnah. V tovarnah za gumi je padlo št. delavcev od 32.000 na 5000. Kakšen je položaj v sladkorni iadustriji je razvidno iz porčila sovjetskega davčnega upravitelja, ki poroča sledeče: V pokrajinah Kurska, Voroneža, Sambova, Grela in Tule je od 232 sladkornih tovarn v prometu samo 40. V tovar nah za s uk no v Torutulu, k jer so razmere še precej dobre, se je produciralo v oktobru 1918. celih 58 milijonov -ršinov (aršin-71-,lfl cm) su-kna, dočim se jc 1. 1917 pridelalo mesečno do 230.000 aršinov. Zatvo ritev tovarn, padanje število delavcev >n znižanje produkcije so najboljši dokazi, da se nahaja industrija v kri tičnem položaju. Pii tem pa je treba tudi upoštevati, da je uvoz surovin za posamezne industrijske izdelke zeio otežkočen, kar že samo na sebi ovira ra zvitek industrije. Toda znižanje produkcije se opaža tudi v onih industrijah, kjer se uporabljajo surovine iz Rusije. Produkcija nafte ja padla od
2.045.000	pudov, pozimi 1916-1917 na 60 000 pudov pozimi 1917-1918. V rudokopih v Donjecu, ki preskrbujejo celo Rusijo z ogljem, je padla produkcija od novembra 1917 do jan. 1918 od 1 025 000 na 491 000 pudov. Glavni vzroki te kiize v ruski industriji so v pretiranih zahtevah delavstva, v pojemanju individualnega produktivnega duha med ljudstvom in v notranji neureditvi tovarn.
Gospodarstvo.
g Zvišanje carine. Kakor poročajo listi, je povišanje carine za 60% v teku.
Uvoz manufakturnega blaga.
Z Reke je došlo 30 vagonov manufakturnega blaga.
g Trgovci »n obrtniki, ki bi se odločili otvoriti v Bitolju trgovine in obrtovališča, se poživljajo, da se zglasijo do 25. maja v pisarni trgovske in obrtnišbe zbornice v Ljubljani, kjer dobe glčde etabliranja važne informacije.
g Kako je minister Raštn spametoval hišne lastnike? Na Češkem bodo odvzeli 50% vsega premoženja v korist države in za regulacijo valute. Da se ustanovi višina premoženja, ga morajo posamezniki ceniti, Tu pa so ljudje seveda svoje premoženje nizko cenili, da bi se jim manje vzelo. Tako so hišo, ki je vredna en milijon kron, cenili z 200 000 kronami. Sedaj pa je Rašin izdal naredbo: Država ima pravico, da vsako posestvo takoj prevzame v svojo last po cenitvi lastnika. Tako bi država mogla tudi hišo, vredno milijon kron, a cenjeno 200 000 kron, kupiti za to nizko ceno. Zdaj seveda vsakdo ceni svoje posestvo po pravi vrednosti 1
g Obrtne priglasitve. Stranke, ki na novo priglašajo obrti pri mestnem magistratu, v številnih slučajih ne pred-lože vseh, po zakonu predpisanih listin, radi česar mora mestni magistrat take
stranke zavrniti. Da se ne bode s takimi slučaji tratilo časa uradu, in da si prihranijo stranke same nepotrebna pota in čas, se opozarjajo vsi oni obrtniki, ki menijo kak obrt priglasiti na novo, da morajo osebno predle-žiti mestnemu magistratu svoj rojstni list, domovnico in vojaško odpustnico oziroma odhod.iico in za vsak rokodelski obrt pa še posebej učno spričevalo, delavsko knjižico, vsa pomočniška spričevala, pomočniško pismo in pobotnico o plačani pridružnini zadrugi, kateri obrt pripade. Vsaka stranka mora prinesti seboj za vsako novo obrtno priglasitev kolek za 8 K. Za vse koncesijcnipne obrt! se pa morajo vlagati pri mestnem magistratu pismene prošnje, koiekovane s kole-kom za 8 K, katerim se morajo priložiti tudi zgoraj omenjene predpisane listine.
Bahtevajte „Jvgroslavijo“ vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah'1
Aprovizadia
a Amerikanski Špeh iz Miihleianovtga skladišča na Dunajski c. na prvi odrezek sladkornih Izkaznic, dobe stranke V. okraja v pondeljek, 12. t. m. štev. 51 pri Krivcu od 8. do 9., štev. 52 p:i Stanzerju od 9. do 10 štev. 53 pri Svetliču, štev: 54 pri Gospodarski zvezi, štev. C5 pri Zorcu, Dunajska c. od JO. do 11., štev. f>G pri Lehnertu, štev 57 p.ri Planinšku od pol 14. do 15., štev. :8 pri Stupicu, štev. 50 pri Megliču od 15. do pol 17-, štev. 60 pri Khamu od pol 17. do do poi 18., v torek 13. t. in. štev. 61 pri Sarku od 8. do po! 10, štev. 62 pri Stanzerju, štev. 6s pri Khamu, štev. «! pri Ver-bajsu od po! 10. do 11, ure. — Vi okraj v torek, 13. marca šiev. 05 pri jeršetu mi aV. Petra c. od pol 14. do pol 15., štev. 66 pri A. Mencingerju od pol 15 do 16., štev. 67 pri Simončiču, štev. 63 pri Zorčiču, štev. 69 pri Oman-BeguS od 16. do pol 18. Vsaka oseba dobi no! kilograma Špeha, kar stane 0 kron.
Izdajatelj tu odgovorni ure<t,i!k Amon Pesek,
Titi*s »Zvezna tiskarna* v • Ljubimi.
*^troda se:
Produ se liiša na Go-fenjskems 3 stanovanji, sad-ijakom ter z malo vodno •Uočjo, pripravno za obrt, Pol ure od mesta in 5 minut •d kolodvora oddaljena. --Ponudbe pod »Hiša št. 500“.
548
Izredna prilika. Kadi rodbinskih nenadnih razmer se ?r° *	Gla na Bledu z
ni-* ™	Sveta >'• 3 sad-
ile, cvetličnim vrtom, parkom (hrastje), poljem, vso setvijo, drvmi, Živinčetom za okroglo so.ooo K. Nadparter sobe, kuhinja, opravljene, j' nadstr. deloma opr. Elektr. kič povsodi. Voda, vse v dobrem stanu. 2 minuti od lezera olizu središča, krasen razgied. Ponudbe pod „Zora y." na upravo lista. 533
ČEVLJI. Večja partiji otročjih, dekliških, ženskih
moških, usnjatih, nekaj thdi gnkaenih zimskih čevljev
*e skupno v partiji proda. Naslov se izve pri uprav-ItlStvu Usta.	 Mj,
Tehtnice (namizne in de-S*u>alke) in uteže priporoča J-mon Koutnjr, Ljubljana, Kotorska ul. 37.	_&08
ri Živo apno se bo raspro-3*ialo, večja množina od 7 i6 t m. v Stranjah, {“tic Bodlaj trgovec, Kam-nik-	525	4-1
t|. ceni nudi večjo parkih Ce*.rja, modre in črne kambrika ženskih Pe^Vic, jos. Peteline, Sv. 'a nasip 7, Ljubljana. 499
biru^nska darila, vibaste in srebrne ure z ’\erivSm‘’ ,lhani> zavratne niJr,1?® srebrne in zlate z
'W«,’udi Fr- Cudcn Sin-ihiJ glavne pošte v Ljub-
 	459
dr..Krtr*>,due svetilke na 'n debelo razpošilja ■Po po K°. Povzetju, komad
torthm* in 42 K’ ka!i0r tudi Martfi c vaake vrste- Tvrdka .. J1 Sumer, Konjice. 414
'Uit a*£aw r,,l°srrafičen ana-P..G'.	t8. Naslov: Ivan
JiQh,'r’ Podsmreka 42, p. obrova pri Ljubljani.
K upi se: gjj
Vinske sode 50-500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo poc! „Vinski sodi”.
Bosanske pisemske znamke! Vse izdaje od 1912 se kupijo. Ponudbe z navedbo množine in cene poslati na Rudolf Kokoschinegg, Maribor. 540
Knpnjem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za ies naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONF.Tl, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.	419
Službi
_§
Prodajalka, izurjena v večji trgovini mešane stroke na deželi,išče primerne službe. Najraje nastopi v Zagrebu Por udbe je poslati pod »Slo-venka“ na upravo lista. 5:59
Iščem 50 tesatev ter za sekanje gozda podjetnika z najmanj 40 delavci Plača na akord po dogovoru. Gozdna .e£a .,u dievje zelo lepo. A. Kajfež, Kočevje. 630
Šivilje za porilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa e. 8.
Išče se 5 kotijažev za lastne konje za iz\oz klad iz gozdov. Mesečna plača 250 kron, hrana in stanovanje. -- Pismene prijave na „Hrvatska eskomptna banka, šumski odio, Zagreb. 547
Sprejmejo se dobri stavbni mizarji pri Jožefu Senica, Ljubljana, Dunajska cesta (za Bežigradom 6).	2—1 653
£j Razno: P?\
500 kron nagrade onemu ki oskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje 2—5 sob v sredini mesta. Isto se najame takoj ali za avgustov termin. Ponudbe na „0. S.“ kavarna * „Union“.	534
Srbski častnik išče četudi malo sobico za dobro najemnino. lina celo posteljno
opremo sam in bi rabil samo, da se mu namesti postelja in zjubaj postelje. Ponudbe pod »Stanovanje1* na upravništvo.	519
Žetim vzeti v najem žago ali mlin — Eventuelno tudi kupim. P. Pinca, Ptuj. 550
Iščem hišo z Titom In
nekaj zemlje v najem tudi za več let v ptujskem ali mariborskem okraju. Ponudbe pod „Hiša z vrtom1*, na podružnico »Jugoslavije" v Ptuju.	54'i
Ena ali dve sebi v pritličju, nublovani ali prazni, išče trgovec. Plača se dobro. Ponudbe pod »Tehnična trgovina", na upravo lista. 545
Stanovanje, obstoječe iz dveh sob in pritikiii ami na Dunaju, se zamenja za stanovanje v Ljubljani. Zamenja se tudi lahko pohištvo. Ponudbe pod »Dunaj", na upravo lista.	  .543
Kdo preskrbi trgovcu
tehnične stroke lokal ali kak drug prostor za zalogo in pisarno? Dopise pod »Stalnost" na upravo lista. 544
200 kron nngrudo onemu kdor oskrbi lep lokal v sredini mesta. Ponudbe pod »Takoj 200% poštnoležeče, Ljubljana.	522	3—1
»V vseli premoženjskih
•n gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 3 — Val, in od 3 — 5.“ 620
Lovro Rebolj, v Kranju
uljudno naznanjam p. n. občinstvu v mestu iu na deželi, da sem pričel poleg gostilne izvrševati zopet krojaško-obrt. Vsem eenj. prejšnjim odjemalcem je še gotovo znana moja solidna postrežba iz prejšnjih let. Ravnotako bodem tudi sedaj vsakega točno In solidno postregel. Imel bodem zopet po možnosti več blaga in izgotovljene obleke v zalogi. Priporočam se mojim nekdanjim odjemalcem, vsem novim naročnikom in kupcem.
503	L.	Rebolj.
Modni atelje za gospode
JK. Zabukošek
Celje, Krožna cesta i. Vojaško Iu uradniške uniforme po mori t najkrajšem času.
Karbid
v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch
trgovina z železnino,
Liubljana, St. Petra cesta 17
od l. 5. t, 1. dalje se nahaja trgovina ua Francovem nabrežju št. l, poleg trgovine 1. C Mayer pri frančiškanskem mostu. 991
Proda se trgovina
sredi mesta s popolnim iti-ventarom, radi prevzetja večje trgovine. — Naslov
pove: I.JugoslovanskianoRfini In informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje St. 5.	j	079
Živo apno, zidno in strešno opeko fcagmiih') fini mizarski lim
(od 100 kg višje) ponuja
Valentin Urbančič, Ljubljana, Blei\voisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Pile
1059
z ag
orodje
za vse svihe ptiporoča ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 37.
i. JL
staro in uovo,
slivovko, rum itd.
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
M. Rant, Kranj.
fBAN STRUPI
CeIje,U.raška cesta8. Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In razno vrstili!) šip. Prevzemanj o steklarskih tlel. »57
K. Linhart, urar
Murijs Terezija c. 7.
Veika zaloga zlatih, srebrnih in nikiastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše 990
T
v Ljubljani,
lliklošlčeva cesta št. 6 (v lastnem domu) obrestuje hranilne vloge po 01 |0 »
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotlsož kron rezervnih zakladov. 659 Posojila se dovoljujejo po. 4 do 6%. Ljudska posojilnica stoji pod enposred. drž. nadzorstvom.
2
»•©-
Modni salon za dame in gospode
S. Potočnik, Šeienburgova ulica 6.1.
na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. — Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov in športnih oblek. Cenjenim naročnikom likam obleko zastonj. — Sprejemam naročila tudi z dežele.
Obračanje iu renovlranje salonskih sukanj v najinodutuejš« jak«te za gospodo. Obleke in kostumi v osmih dneh tf smrtnem slučaju v 24 urah.
MdfhnilČP uspehe imajo oglasi v J J dnevniku »Jugoslavija44!
A ko iščete slu- jeHofa kaj naprodaj ozi-fcbe, ali pa če	roma nočete kaj
“Si v .Jugoslaviji'
Svežo koruzno moko in pšenične otroke
razpošiljajo na odprenine izkaznice, ki se f imajo naročbam priložiti
Sjedrnjcui paromliiii D. D. v Bjelovaru.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam j kot tvrdka z I* referencami.	j
t
Import in Ejtport	;
Ferdo Sert, Maribor.
1006	Koroška cesta 21.
2 bančna uradnika
z menjalnično prakso se sprejmeta za Ljubljano. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod znamko »Bančni uradniki 27“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Pisemski
iW
102
papir
priporoča
Marija Tičar. Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
Gospodarska zveza
v Ljubljani 100,
je ravnokar prejela krompir. Na zalogi ima tudi klajno apno in razne vrste mila. — Blagovolite se oglasiti pri njej.
Prostovoljna dražba.
Prostovoljno se bode prodalo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne pri »Zlati ribi" v Kranju na javni dražbi
248 smrek
v doprsnem premeru 30- 53 cm, stoječih v Zgorni Besnici pri Kranju.
Natančneje se izve istotam.
Ovojni paf
fin superior
f
Iga**
W
bel in ruja v, se proda.
Oddajo se le cele bale, oziroma roie ati ce| vagon. — Pisma pod »Ovojni papir*, Ljulv Ijana, poštni predal 74.
RAZPIS
silužb« irctje(>i» se«!ij»kt(ta Kluiatmibi1
za prosekturo in nntvašnico deželne bolnice v Ljubljani f sistemiziranimi dohodki deželnih služabnikov In draglnjsfet doklado.	*	i
Služba je provizorna. no dveletnem asdovoljlveit službovanju se bo kompetentni oblasti predlaeafa str!** namestitev.
j V času provizornega službovanja v prvih dveh i«# j velja za obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok j V smislu službenih določil za deželne služabnike pfO' j silec ne sme biti manj kakor 2:> let in ne več kakor SS let stal' Prošnje, katerim je prilagati dokazilo telesne sposob-j nosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo l*1 ; spričevalo o nravnosti, nadalje izkaz o dosedanjem službo-I vanju, naj se vlože osebno pri upraviteijstvu dežsiaib do-: brodelmb zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919
j Upraviteljstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani'
iEZSSiŠ
pozori
1032 3-1
m-iessKmasš
dobro idočo trgovino mešanega blaga, z vino-, pivo- ter žganjetočem čez ulico, z velikimi skladišči in hlevi ; oddam vse skupaj radi bolezni najraje takoj. Naslov v upravi.
S
KM i
Opozarjajo se s tem vse pne stranke, ki so svojčas sklenile vojno-posojilna zavarovanja, da imajo odslej pravico le-te spremeniti po zelo ugodnih pogojih
v gotovinska zavarovanja.
V korist vsakega zavarovanca je, da spremenitev nemudoma priglasi. V ta namen naj vrne vojno-
po-ojilno polico tu zadnjo plačano pobotnico. Prijave sprejemajo:
:: Osrednji zavarovalni oddelek za 5lovenijo ::
zaklada za voj. vdove in sirote v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, s podružnico v Muriboru in okrajni oddelki v vseh političnih okrajih Slovenije.	1081
ŠKODLJIVI MOLI!
Ne zamudite vašo kožuhovino oddati v poletno shrambo zoper škodljive mole v
prvo jugoslovansko krznarnico.
Obenem naznanjam slavnemu občinstvu da s 15. majem premestim mojo krznarsko delavnico
v Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
Ludovik Rot.
zojavne dr
iz borovega, smrekovega, h< jovega in mccesnoveg* lesa, 6—13 m dolge, 14—20 cm na tenkem koncu* kupi v večji množini
GiiiHn PiiisiArc naprava za lesno impregal' Vi Ul CIO KUlgerS, ranJe v Hočah p. Mariboru-
Prodaje
1080
Wertheimove
blagajne
vsake vrste, Skrinje za vzidati, železne omare in pulte, kasete, kopirne stiskalnice, prodava
zastopnik K. Florjančič, Ljubljana, Gradišče, št. 15.
e!
Opozarjamo na brošuro:
o
Sadno vino, vermut, sveče parafinke, večja množina čokolade, bukovo oglje v vrečah in razno^ drugo blago priporočam. I088
Naslov pove upravništvo.
na vagone i na matije — pšenice, brašno, kukuruzu, oves, grah, suhu sljivu, sljivov pekmez, konopljeno sjeme, niodru galicu, šumpor lukavački, 100% lužni kamen, kri-stalun sodu i svake veličino zdravih rablje-nih i novilil vinskih bačava.	iw»	3-1
Ivan Paič, Sisak.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železo#' tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hiticrjeva ulica št. , Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarn betonske In železobetonske jezove, mostove, želez*-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske t? zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse rirUF betonske in železobetonske konstrukcije. 933
: Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt* stavbeno snženerske stroke.
! Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadeval1'
»M naj se potegne pravična ineja meč Jugoslavijo in Italijo?*1
to
Spisal jtrof. P. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
 ~ Cena 1 krono, —- —
Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih »Jugoslavije44 v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuja in Novem mestu.
»ED
Trgovcem
z manufakturnim blagom
se priporoča tvrdka
J. Medved iz Gorice
sedaj -tptj
«Ljubljani, Sv. Petra nasip 7.
Traži se objekt, koji bi se mogao upotrij*' biti za tvornicu drvene robe. Tvornica nur iniati vodnu moč i mora ležati u neposre^' noj bližini željeznčke postaje. — Ponudb sa točnim opisom i cijenom treba poslati ^ naslov Javor d. d.“ prije I. lirvatska sto^f' ska i tapetarska udruga, Zagreb.
ek
E
Konfekcijska tvrdka
IVAN MASTNAK 1
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zalega vsakovrstnih oblek za gospode j■' dečke, kostumov za otroke In vseli krojaški i potrebščin. Postrežba In blago solidno.