Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 17 (332)
Udine, 15. oktobra 1965
Izhaja vsakih 15 dni
Zaželjeni stiki in razgovori
Vedno bolj tesno sodelovanje med deželama Slovenijo in Furlanijo-Julijsko Benečijo
Obiski slovenskih vladnih zastopnikov v Vidmu in Pordenonu - Župan iz Nove Gorice na lovu v Premariaccu Važen študijski seminar v Campoformidu o urbanističnem načrtovanju - Kdaj bo sestanek v Beneški Sloveniji ?
Zelo smo zadovoljni, ko ugotavljajo, da se odnosi dobrega sosedstva in jedsebojnega razumevanja med deže-Furlanijo-Julijsko Benečijo in socialistično republiko Slovenijo vedno “°lj utrjujejo in razvijajo. Vse to brez dvoma mnogo pripomore, da se ust-Varja tisto ozračje spoštovanja in zau-Panja, ki so ga vedno želeli ljudje, ki Zlve ob meji.
. Spomnimo se teh najzadnejših srebaj: predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole in podpredsednik Beno Zupančič sta obiskala Videm j Pordenone in ju je sprejel predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzan-l>; udeležba Furlanov na sestanku fi-Ltelistov v Mariboru; na povabilo lovske zveze v Premariaccu so prišli na 'ov župan Nove Gorice Jožko štrukelj |e.r poslanca Tine Remškar in Milan Vižintin; in končno se je udeležilo sejmarja za urbanistično načrtovanje v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji in s°cialistični republiki Sloveniji, ki se
Za trikotnik
Furlanija
Slovenija
Koroška
Izdelali v Vidmu en sam turistični prospekt
Občine Beljak, Jesenice, Radovljica n Trbiž so te dni stopile pred javnost ? zglednim primerom skupnega jezika in praktičnega uresničevanja prijateljskega sodelovanja na meji med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Omenjene občine so se dogovorile za skupno pospeševanje zimskega turizma in športa v območju čudovitega alpskega sveta Julijcev, Karavank, Domača in Osojščice. Pod naslovom “Tri dežele - en center zimskega športa » so pripravile, založile in razposlale skupni prospekt, v katerem Seznanjajo mednarodno javnost s kra-Ì* ter možnostmi zimskega športa in turizma v tem območju ter jo vabijo na obisk.
Načrt skupnega pospeševanja turizma je dozorel na vrsti skupnih posvetovanj občin, ki so jih imeli na avstrij-sk'. jugoslovanski in italijanski strani državnih mej. Stroške tega pospeševanja bodo omenjene občine nosile skupno, kakor bodo imele tudi skupne sofisti od uresničevanja tega načrte. Turisti, ki bodo prišli v enega od krajev tega prelepega območja zim-skega turizma z edinstvenimi gorski-te' cestami, žičnicami, smučišči, skakalnicami, sankališči in umetnimi drsališči, bodo s samim potnim listom tehko vsak čas šli preko meje v dru-9® kraje tega področja. S tem pa so zu«skemu športu v vseh treh obmejnih predelih odprte nadaljnje možnosti tezvoja, nadaljnje možnosti neposrednega sodelovanja podjetij in prebivalstva, skratka nedaljnje možnosti gospodarske krepitve obmejnih pokrajin Kolške, Slovenije in Furlanije-Julijske srajine.
Prospekt, ki so ga občine Beljak, Jevnice, Radovljica in Trbiž v ta namen vložile in razposlale, je grafično pra-Va umetnina in zelo obsežen. Prospekt ne prikazuje le čudovito panoramo obsoja Gorenjske, Furlanije in Koro-ske, marveč so v to panoramo vneše-ne vse ceste in žičnice do smučišč, nadalje smučarske šole, skakalnice, a,ikaHšča, umetna drsališča ter termalna zdravilišča in zabavišča. Tako te prizadevanje omenjenih občin in Prospekt kot sad tega prizadevanja 'stočasno temeljni kamen za vse širše Uristično sodelovanje med omenjeni-te' Pokrajinami, ki ga želijo uresničiti Predstavniki obmejnih dežel Koroške, ovenije in Furlanije-Julijske krajine, let a* Proučujejo načrt za izdajo po-teego skupnega prospekta, ki bi mo-. .. bhi še popolnejši, ker bo v njem pUučeno tudi področje tolminske ob->ne in verjetno tudi vsa Kanalska dote'18 do Pontablja.
je vršil dne 2. in 3. t.m. v Campofor-midu, veliko zastopstvo iz Slovenije.
Ta študijski seminar je brez dvoma eden najvažnejših dogodkov teh zadnjih časov; sledil je seminarju, ki je bil 17. julija t.l. v Lignanu in o katerem smo takrat na široko pisali.
Slovensko predstavništvo so sestavljali: predsednik Urbanistične zveze SR Slovenije inž. Boris Gabršček, segreta-rja Urbanistične zveze dr. Miroslav Saje in Vinko Mlakar, direktor Urbanističnega inštituta inž. Lojze Rojec. Sodelavec inštituta inž. Mušič, glavni inšpektor inštituta inž. Milan Jeran, profesor ekonomske fakultete Dolfe Vogelnik, arhitekt Edo Mihevc in Franjo Vetrih, član Urbanističnega inštituta v Mariboru.
Delu sta predsedovala izmenoma arhitekt Gino Vale, ki je zastopal venetsko sekcijo (sezione veneta) Državnega statističnega inštituta in inž. Boris Gabršček, ki sta vodila diskusijo z vprašalnim sistemom.
Tako prva skupina ekonomistov in urbanistov kot druga so se strogo držale teme. Program dela je vseboval dve točki: 1) upravnopravni položaji, metode načrtovanja, urbanistični zakoni in postopki; 2) deželna vesoljna pro-gramacija, demografski, ekonomski in urbanistični problemi ter posebni problemi področij in sektorjev.
Intervencije deželnega predstavništva, ki so bile prve, so imeli: arhitekt Tentori, arh. Costa, arh. Di Sopra, inž.
Foramitti, prof. Parmeggiani, prof. Bazo in inž. De Cillia; od slovenskega predstavništva pa dr. Saje, arh. Mušič, prof. Vogelnik, dr. Jeran, arh. Gabršček in dr. Mlakar.
Iz intervencij gostov se je moglo izvedeti, da je bilo leta 1765 v Sloveniji 800.000 prebivalcev in da se jih je 90% ukvarjalo s kmetijstvom, leta 1965 pa se je to število podvojilo (1.600.000), s kmetijstvom pa se jih bavi le 30%; leta 2000 bo gotovo več kot 2 milijona ljudi in na kmetijstva jih bo vezanih komaj 10%. Ne sme se pa pozabiti, da 70% ljudi opravlja dvojno delo in jih v Sloveniji zato imenujejo dvoživke. To so ljudje, ki so istočasno zaposleni v kmetijstvu in v industriji in v tem slučaju seveda trpi proizvodnja v obeh sektorjih.
Iz intervencij se je tudi izvedelo, da znaša v Sloveniji letni dohodek na posameznega človeka, ki je največji v socialistični republiki Jugoslavije, 480 tisoč lir; torej visok, saj je srednji italijanski dohodek le 386 tisoč lir. Vseeno izgleda način življenja brzdan, kajti dober alikvoten del dohodka je namenjen za investicije in del (5%) za manj razvita področja v drugih republikah.
Furlanski poročevalci so podčrtavali dvojnost struktur: ekonomske in urbanistične. Medtem ko dobiva Trst, ki je brez kmetijskih področij in ima velike industrijske komplekse, največ dobička od pristaniške in trgovske dejav-
nosti, more Furlanija računati, ki ima samo v Pordenonu razvito industrijo, samo na kmetijsko dejavnost, čeprav ima zelo razsežno ozemlje.
V bistvu so prisotni izjavili, da se je potrebno predvsem zateči na integracijo med ekonomijo in urbanistiko, da se bodo mogli rešiti vsi problemi. Socialistična republika Slovenija in zvezna republika korakata zatorej v to smer in se izenačujeta prav z zahtevami urbanistike, da dosežeta v vsakem sektorju kar največ produktivnosti.
To važno zasedanje se je zaključilo z obvezo, da se bodo zopet kmalu zbrali skupaj, da bodo nadaljevali z razgovori in pripravili teme najnujnejših problemov; za tretji študijski urbanistični seminar so zbrali prestolico Slovenije: Ljubljano.
Na tem mestu se sprašujemo: « Kdaj se bo vršil kakšen sestanek ne visoki ravni v Beneški Sloveniji? ».
« Kaj ima s tem skupnega Beneška Slovenija », bo kdo vprašal.
Ima skupnega prav zato, ker Beneška Slovenija nujno potrebuje — to velja tudi za dolino Rezije — da se obravnava in govori o njenih problemih, ki so stari in pereči; naj se govori o njih, da se bodo končno rešili, saj je že preveč časa, lahko rečemo od nekdaj, da nihče ne polaga na Beneško Slovenijo nikake pažnje, ki bi bila toliko potrebna za njeno ekonomsko obnovo in njeno preživetje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
ODISEJA ITALIJANSKIH EMIGRANTOV
SPET MRTVI V SVICI
Iz ledenega groba v Mallmarkii izkopali samo 29 trupel od JIH pokopanih - Grozi še drug plaz
v helvelski republiki 2335 delavcev
Druge žrtve v Erstfeldu - Od leta 1953 do 1962 umrlo
(od našega dopisnika)
BAZEL, oktober - Se je živ tesnobni vtis, ki ga je napravila v vsej Italiji strašna katastrofa v Mattmarku, v dolini Saas Fe, kjer je sedaj samo sneg, tišina in globoka otožnost, ki je terjala tudi življenje dveh pridnih sinov Beneške Slovenije.
Ta katastrofa, ki je pokosila 88 človečkih žrtev, od katerih so jih mogli izkopati iz te ogromne ledene gmote samo 29 (zadnji dve žrtvi, nespoznat-ni, so odkopali šele 6. t.m.), je vznemirila ves delovni svet zastran nevarnosti, katerim so izpostavljeni vsak dan številni delavci.
Oblasti štirih občin doline Saas Fee so prosile kantonalne oblasti, da naj se gradnja jezu v Mattmarku prekine, dokler ne bodo izkopana trupla vseh žrtev grozne nesreče, ki se je dogodila dne 30. avgusta t.l.
Te oblasti zahtevajo poleg tega tu-
di, da problem varnosti prouči še enkrat komisija izvedencev, kajti grozi zopet nov velik plaz, ki straši in zaskr-blja.
Ugotovljeno je bilo namreč, da je razpoklina, ki je nastala v ledeniku po katastrofi, široka 80 metrov. Gmota ledu, ki jo cenijo, da meri od 1 milijona in pol do 2 milijona kubičnih metrov, je popolnoma odtrgana od ostalega ledenika in se pomika proti dolini s hitrostjo 20 cm na uro. Poleg tega padajo vsaki dve uri kosi ledu, tako da ga pade od 20 do 30 tisoč kubičnih metrov na dan. Po približnih računih bi morala tista ledena gmota pridrseti v dolino tekom 60 dni.
Nadaljnje iskanje trupel je zaustavilo prav to pomikanje ledu in zato ga tudi niso raztalili, kot so prvotno imeli v načrtu.
Dne 22. septembra pa je bil terjan od emigrantov v Švici še en krvni
davek. Pri gradnji šole v Erstfeldu so se improvizirano podrli podporni tramovi in zasulo je delavce. Takoj so jim priškočili na pomoč, štiri od njih So rešili, čeprav so hudo poškodovani, medtem ko sta dva druga, italijanska emigranta: Rino Daneri in Antonio Jolli, stara 19 in 29 let, izgubila življenje pod ruševinami.
Lahko bi poročali še o drugih posameznih smrtnih primerih na delu, kjer so postali žrtve italijanski emigranti.
Da je slika nesreč v helvetski republiki zares težka in zaskrbljajoča, nam to dokazujejo statistike, ki jih je izdala švicarska zavarovalna blagajna proti nezgodam. Iz ene teh statistik je razvidno, da je v petletju 1958-62 (statistike objavljajo samo vsakih pet let) kar 2335 zavarovanih delavcev izgubilo življenje na delu, medtem ko se jih je ponesrečilo in so postali invalidi 23.721.
: '’yv-, -r
m
VM 7JK **'1, ■***%
f v
Čenta - biser Furlanije: na sliki vidima znameniti most, ki vodi preko reke Ter ob vhodu v Tersko dolino, v ozadju pa se mogočno dviguje Muško pogorje. Na drugi strani berite reportažo iz Terske doline.
Shod furlanskih zgodovinarjev
Preteklo nedeljo so je vršil 30. letni shod furlanske kulturne ustanove « Deputazione di storia patria per il Friuli ». Shod se je vršil v hotelu « Višarji » v Ovčji vesi pod predsedstvom prof. Carla Guida Mora. Udeležili so se ga tudi trbiž-ki župan, ki je prinesel prisotnim pozdrav, profesor Carlo Mutinello, ki je direktor čedadskega muzeja in ki je govoril o gotski arhitekturi v Furlaniji in prof. don Paolo Zovatto iz padovanske univerze, ki je razpravljal o trbižkih stolpih. Ob koncu razprav so si ogledali spomenike v Trbižu, predsedstvo turističnega društva pa je podelilo udeležencem brošuro, ki jo je izdal trbižki planinski klub.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ličja obmejni prehod prve kategorije?
2e večkrat smo pisali, kako bi bilo potrebno, da bi obmejni prehod v Učji, ki služi sedaj samo za mali obmejni promet, spremenili v prehod prve kategorije, to se pravi, da bi se ga lahko posluževali tudi tisti, ki posedujejo potni list.
Ta iskrica upanja, ki tli že dolgo časa, se je sedaj še bolj razplamtela, ko sta bila v Vidmu jugoslovanski konzul v Trstu Mihael Jurman in vicekonzul Milutinovič. Obiskala sta furlansko turistično ustanovo «EPT», kjer sta ju sprejela predsednik dr. Barbina in direktor dr. Boscarolli. Skupaj so proučevali razne probleme, ki zadevajo turizem v obmejnih krajih in med temi tudi odprtje obmejnega prehoda v Učji prve kategorije. Jugoslovanski konzul je ob tej priliki prosil, naj bi dali tiskati prospekt Furlanije tudi v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, sedaj je namreč ta tiskan samo v italijanskem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku.
Če bi bil v Učji obmejni prehod prve kategorije, bi prav gotovo podaljšali tudi avtobusno progo do Žage in naprej na Bovško. Učja ne bi bila več od sveta odrezana vas in tudi Terska dolina ne bi bila slepa ulica, ampak kakor drugi mejni kraji, ki so živahni in kjer dobro cvete trgovina.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kriza za šolske prostore v Trbižu
Poleg drugih velikih problemov, ki bi jih morali nujno rešiti, spada brez dvoma v prvo vrsto problem osnovne šole. Lokali te šole so bili zgrajeni še leta 1890 za časa habsburške vladavine in so zato ne samo stari, vedno potrebni popravila, ker pokajo stene, ampak so tudi nezadostni. Za časa stare Avstrije je Trbiž štel komaj 800 prebivalcev, danes pa jih ima kar petkrat več, to je okoli 4.000. Občinska uprava je morala rešiti ta problem tako, da je nekaj razredov namestila v občinski palači, nekaj pa pri nunah. Ljudje, posebno pa šolarji, nestrpno pričakujejo, da se jih bodo usmilili in da bodo zgradili tudi v Trbižu spodobno šolo, kakršne imajo v drugih manj važnih in manj velikih krajih kot je Trbiž.
Stran 2	   —.... '	....—....'	"■......  «	MATAJUR	»	————-
OKOLI PO NAŠIH ZAPADNIH VASEH
Morda obmejna vas ličja pozimi ne bo več odrezana od sveta
Kaj vse bi bilo treba narediti za napredek v Terski dolini : ustvariti industrijo in izkoristiti električno energijo — Postaviti zadružne hleve — Pogozditi goličave — Zaposliti tudi žensko delovno silo - Omiliti vojaške uslužnosti - Valorizirati Završke
jame — Urediti ceste in izboljšati javne lokale
DOMAČE NOVICE
Tokrat bomo spregovorili o Terski dolini, o področju, ki sodi med najbolj zaostale predele Beneške Slovenije; s primerno skrbjo pa bi se tudi tod lahko začel gospodarski in družbeni razvoj, ki bi ljudem prinesel nove možnosti za življenje.
Predvsem se moramo tu dotakniti tako imenovanega <■ primera Učje ». Zadevo imenujemo *■ primer » zaradi tega, ker se vleče že dolgo časa, pa še vedno ni prodrla skozi labirinte birokracije, čeprav bi bila njena rešitev še kako nujna. Že precej dolgo se namreč prebivalci Učje potegujejo za to, da bi se ločili od rezijanske občine in se priključili občini Brdo. Učja je sedaj administrativno vezana na rezijansko občino in dejansko jo na Rezijo priklepajo etnične in jezikovne vezi; ker pa je geografski položaj Učje precej specifičen in povsem iočen od Rezijanske doline, je ta kraj navezan na bližnjo Tersko dolino. Zato je razumljiva želja prebivalcev Učje, da bi se administrativno navezali na občino Brdo v Terski dolini.
Učja je kraj, ki leži prav na meji z Jugoslavijo; zaradi tega položaja velja Učja za mejni prehod drugega reda. Ob tem povejmo, da bi Učja prav lahko postala prehod prvega reda, seveda ko bi bila urejena sedanja cesta, ki služi samo za lokalne potrebe, in bi iz nje nastala primerna prometna žila. Potem mejni prehod v Učji ne bi več služil predvsem za krajevni maloobmejni promet, ampak bi pritegnil množico turistov, ki potujejo čez mejo v dolino Soče. Primernejša in krajša zveza bi privabila mnogo tujcev, ki so namenjeni prek meje, kar bi temu kraju vsekakor koristilo; zato lahko samo želimo, da bo Učja čimprej zares postala mejni prehod prvega reda.
Toda povrnimo se k « primeru Učje ». Sedaj je minilo že več kot leto dni, kar so na občinskem svetu v Reziji ponovno razpravljali o tej zadevi; vsakokrat, ko se Učjani oglasijo s svojo zahtevo, občina ustreže kakšni drugi potrebi tega kraja (elektrika itd.), toda glavni problem ostane slej ko prej nerešen. Poudariti je treba, da se prebivalci Učje ne potegujejo za odcepitev od rezijanske občine zaradi kakšnih separatističnih teženj, ampak jih v to silijo dejanske razmere: pozimi je ta obmejni kraj zaradi snežnih zametov in plazov skoraj vedno po tri mesece odrezan od sveta; najnujnejše stike dosežejo ljudje le z velikimi napori — kadar je nujna pomoč babice ali zdravnika, se ljudje prebijejo v Tersko dolino, običajno v Tarčent. Povsem drugačna pa je zadeva, kadar kateri od Učjanov potrebuje pozimi kakšen uradni dokument, kar v sodobni birokraciji ni nič manj nujna stvar kot, denimo, zdravniška pomoč; prebivalec Učje se mora tedaj odpraviti na dobrih sedemdeset kilometrov dolgo pot prek Tarčenta, Rtinja, Humina in Rezjute, preden prispe na sedež rezijanske občine, ki je v Ravenci.
Res je sicer, da vodi iz Učje v Rezijo še druga, krajša pot, toda kakšna pot je to! Treba se je odpraviti prek Muškega pogorja, in krepak pešec prehodi to gorsko turo v sedmih do osmih urah — seveda poleti, ko ni snega, saj je pozimi gorska pot	praktično	neprehodna.	Opišimo žalostni	dogodek,	ki se	je tod	zgodil
v zimi pred	nekaj leti; neki	Učjan,	ki se
mu je rodil	šesti sin,	se je	kljub zimi in
snegu odpravil prek Muzcev na občino v Rezijo; krajšo pot si je izbral, da ne bi zamudil s prijavo. Prehud napor in strupen mraz pa sta ga premagala. Povsem oslabel se je zgrudil in zmrznil sredi poti.
O « primeru Učje » se bo v kratkem spet sprožila razprava; dokončno naj bi o tem odločili na deželnem svetu v Trstu. Upajmo, da bo ta odločitev prišla čimprej, pa naj bo že kakršnakoli, saj problem teži vso Učjo.
V zvezi z občino Brdo v Terski dolini povejmo najprej, da se je obseg njenega območja povečal že pred leti, Ko se je vas Breg odcepila od matične občine v Gorjanih (Huminski okraj) in se priključila k tej občini. Tudi tej spremembi so botrovali podobni vzroki, kot smo jih omenjali v « primeru Učje » — predvsem bliže ležeči sedež nove občine itd.
Dejali smo že, da je Terska dolina eden najrevnejših predelov Beneške Slovenije: tod je zelo malo obdelovalnih površin, gozdovi so borni, goveje živine ljudje skoraj ne redijo, sena je malo, pa še tega je treba v butarah na ramah znositi s planinskih travnikov do domačije. V Terski dolini sta popolnoma neravziti obrt ali industrija, kakšne finančne pomoči za javna dela pa ni od nikoder ali je v najboljšem primeru smešno majhna. Vsem težavam se pridružujejo še okoreli predpisi oziroma prepovedi vojaških oblasti, ki zavirajo — čeprav živimo v atomski dobi — kakršenkoli napredek tega zaostalega področja. Na tem mestu omenimo možnosti za turistični razvoj, ki bi ga nudile naravne lepote Terske doline, ko bi jih lahko izkoristili; znane podzemeljske jame pri Zavrhu po svoji lepoti le malo zaostajajo za svetovno znano Postojnsko jamo. S primerno ureditvijo bi jih bilo
vsekakor mogoče izkoristiti v turistične namene.
Kaj bi bilo torej mogoče narediti, da bi se izboljšale sedanje težavne razmere v Terski dolini? Predvsem bi bilo treba najti pot za maksimalni izkoristek razpoložljive električne energije (ki jo daje električna centrala v Njivici) kar tu, v Terski dolini. V ta namen bi bilo seveda treba postaviti ustrezne industrijske obrate, ki bi hkrati lahko tudi zaposlovali krajevno delovno silo (ki se sedaj, kot znano, vse bolj odseljuje za možnostmi zaslužka). Vse to bi slej ko prej prineslo izboljšanje življenjskih razmer tako za posameznike kot tudi za vso skupnost.
In ko bi hoteli dejansko odpraviti vso revščino v Terski dolini, bi bilo treba neposredno pomagati tamkaj živečim kmetom; v vsakem zaselku bi bilo treba postaviti družbene hleve, kjer bi s sodobno živinorejo redili govedo čiste pasme, kmete pa bi bilo treba pritegniti v zadružništvo; nadalje bi bilo treba začeti s sistematičnim pogozdovanjem, ponekod po dolini (denimo v Teru in v Njivici) pa naj bi začele obratovati sodobne žage in sčasoma celo podjetja za obdelavo lesa. Po-
ŠTUPCA Mali obmejni promet
Mjesca septembra je bil mali obmejni promet skuoz prehod v Štup-ci zlo velik saj je šlo skuozi kar 18.226 ljudi an tuo 11.715 italijanskih državljanov an 3.466 tujih, z avtobusom, ki vozi iz Čedada v Tolmin pa se je prepejalo 222 ljudi, iz Tolmina v Čedad pa 2.813.
Skuoz druge obmejne prehode pa je blo takšnole gibanje: skuoz Učjo je šlo 679 ljudi, skuoz Most na Nadiži 494, skuoz Robedišče 154, skuoz Polavo pri Čeplatiščih 289, skuoz Solarje pri Dreki 358, skuoz Klinac 170, skuoz Most Mi-šček 363, skuoz Kau 12, skuoz Dreko pa je šlo 106 ljudi. Vse skupaj sešteto je blo par nas 34.436 prehodov, tuo je, lahko rečemo, rekordna številka, saj tajšne številke ni mali obmejni promet v desetih Ijetih še ankul dosegel v adnim mjescu.
A 2 L A Ugasnilo je mlado življenje
Globoko nas je presunila novica, ki se je kot blisk raznesla po vseh vaseh Nadiške doline, da je tragično preminul 22 letni Bepino Marinič, sin znanega rodoljuba Romilda. Bilo je v petek 1. oktobra zvečer, ko se je vračal z dela iz Vidma, kjer je bil zaposlen kot stavec pri znani tiskarni Del Bianco, ko je srečal smrt na cesti med Šenčurjem in Mostom pri Sv. Kvirinu.
Bepino je bil zaradi svojega mirnega, a veselega značaja zelo priljubljen tako med svojimi delovnimi tovariši v Vidmu kot v domači
trebno bi bilo tudi okrepiti stavbarsko dejavnost in ne nazadnje — nujno bi bilo najti možnost za zaposlovanje žensk, ki se sedaj odseljujejo v tujino ali v notranjost Italije, kjer se večidel zaposlijo kot služkinje.
Za manjšo industrijsko dejavnost bi lahko s pridom izkoriščali krajevno vodno energijo. Naj povemo, da v Teru že sedaj obratuje skromna industrija, pravzaprav delavnica z nekaj zaposlenimi, kjer izdelujejo lesno volno za potrebe embalaže. Ta obrat, ki je sicer finančno šibak, bi se lahko razvil v veliko podjetje, ki bi zaposlovalo precej ljudi in bi tako vsaj krajevno rešilo problem možnosti zaslužka.
Na koncu pa še omenimo, da je cesta Njivica-Brdo na nekaterih mestih tako hudo ozka, da po njej ni mogoč promet s tovornjaki in seveda še manj z avtobusi. Vsekakor bi bilo nujno misliti na njeno razširitev, hkrati pa bi to cesto lahko tudi povezali s tisto, ki vodi na Viskoršo ter v dolino Krnahte, s čimer bi dobili še novo prometno zvezo z Nemarni.
vasi, kjer se je kaj rad zadrževal v prostih urah. Že mlad je okusil grenčico življenja, saj je ostal brez staršev prav v letih, ko bi jih najbolj potreboval. Sam in s sestrino pomočjo se je s težavo prikopal do poklica, ki mu je odpiral lepšo bodočnost. Toda usoda je hotela, da je to mlado življenje, polno sanj in lepih načrtov, ugasnilo še pred-no se je razcvetelo. Odšel je od nas, a njegov lik bo ostal med na-
Zveza butigirjeu videmske province je nardi la nov zimski urnik butig, ki bo veljaven od 1. oktobra do 31. marca 1966. Urnik je tale:
Trgovine z jestvinami, delikatesami, sjerom, maslom, mljekom an z vinom an likerji za izvoz: ob dje-launikih od 8,30 do 12,30 an od
15 do 19,30; ob sredah popudan zaprto; ob nedejah zaprto cjeu dan.
Mesarije: pondejak, torak, srjeda an petak od 7,30 do 12,30 an od
16 do 19; četrtek od 7,30 do 12.30, popudan zaprto; ob sobotah od 7,30 do 12,30 an od 15 do 19,30; ob nedejah zaprto.
Ribarnice: ob djelaunikih od 7 do
12,30	an od 15 do 19 ure; ob nedejah zaprto.
Pekarije: ob djelaunikih od 7 do 13 an od 15,30 do 19,30; ob sredah popudan zaprto; ob nedejah cjeu dan zaprto.
Trgovine s sadjem an zelenjavo:
REZIJA Nov župnik v Stolbici
Za župnika je prišel v Stolbico pod Kaninom gospod don Giovanni Fuccaro, ki je bil do sedaj za kaplana v Varmu v Spodnji Furlaniji. Prejšnji župnik, ki je bil pri nas 13 let, pa je prevzel pastirsko mesto v Cabia v Karniji.
RAVENCA - Na mesto občinskega odbornika dr. Giuseppeja Farina, ki je podal ostavke in ki je zastopal v odboru manjšino socialdemokratske stranke PSDI, je bil imenovan Sabino Bobaz, tudi pripadnik socialdemokratske stranke. Iz občinske podporne ustanove E. C.A. je odstopil tudi Luigi Chinese, na njegovo mesto pa še niso imenovali nikogar.
PRAPOTNO - Dne 1. oktobra so zaprli stagionalni blok Melina, ki je bil sedaj odprt, de so ljudje po-spravli na tjem an drugem kraju konfina svoje pardjelke. Odprli ga bojo spet drugo pomlad za sezonsko djelo.
ČRNEJA - Maria Scubla, stara 57 Ijet, je takuò nesrečno padla na cjesti, de se je močno udarila po koljenih an so jo muorali pejati v špitau, kjer so ji dali parvo po-muoč.
SOVODNJE - Enajstljetni Rino Medveš je padu, kar je teku po starmi stazi an se je ves potolkel. Ozdravu bo v dvjeh tjednih.
TORLAN - Komunska administracija je sklenila, de bo uzela posojilo za do konca zgradit kanalizacijo v Torlanu an Nemah.
NEME - Koncem mjesca avošta je komun Neme štel 3.342 ljudi, ki formirajo 1058 familij.
KAU NAD PODBONESCEM - Dvanajstletna Dina Gujon je muorala v špitau, zaki jo je na tla podrù njek motociklist, kar je šla iz Ka-naliča. Ozdravila bo v treh tjednih.
PREPOT1ŠČE - Precej močno se je potouku po nogah an obrazu 57 Ijetni Valentin Velesič. Kar je hodu ob Idrijci, de bi vidu kulku škode je utarpel zavoj povodnji, mu je spuznilo an padu je kak meter globoko na prod. Ozdravu bo v 20 dneh.
ČAMPEJ - V nedejo 17. oktobra
mi svetel, kakor je bilo svetlo njegovo življenje.
B R I Š Č E Sistemirali bojo obrežje Nadiže
Prejšnji tjedan je ANAS (državno cestno podjetje) začelo strojit breg Nadiže od Brišč do Štupce. Kadar je zavoj daža Nadiža zlo na-rastla, je napravila veliko škodo, ne samo obrežju, ampak je načela na več krajih tud cjesto. De ne bi paršlo še do večje škode, bojo sada obrežje utardil.
ob djelaunikih od 8 do 13 an od 15 da 19,30; ob nedejah zaprto.
Trgovine z železnino: ob djelaunikih od 8,30 da 12 an od 14,30 do 19; ob sobotah popudan zaprto; ob nedejah zaprto cjeu dan.
Drogerije: ob djelaunikih od 8,30 do 12 an ad 14,30 do 19; ob sredah popudan zaprto; ob nedejah zaprto.
Trgovine z blagom, oblačili, s čevlji, kramarijo, z drobnim blagom, gospodinskimi stroji, s steklom, keramiko, zlatarne, urarne an papirnice: ob djelaunikih od 8,30 do 12 an od 14,30 do 19; ob ponedeljkih dopoudan zaprto; ob nedejah zaprto cjeu dan.
Trgovine z usnjem, avtomobili, motorji an električnim materialom: ob djelaunikih od 8,30 do 12 an od
14,30	do 19; ob sobotah od 8,30 do 12,30 razen trgovine s pohištvom, ki so odprte tud popudan; ob nedejah zaprto cjeu dan.
se bojo pomerili v fusballu oženjeni z neoženjenimi iz Fojde. Do sa-dà so na tjeh garah, ki so vsako Ijeto, zmagal nimar oženjeni. Ka-kub bo Ijetos?
MOST SV. KVIRINA - Devetnajst-Ijetnega Danila Beuzerja je cabni-la krava, kar jo je peju v klavnico. Prebila mu je zgornjo ustnico an zatuò se bo muoru puob zdraviti deset dni.
IBANA - Alojz Marinič se je pat trgatvi hudo ranu nad očesom. Ozdravu bo v desetih dneh.
DOLENJI BRNAS - Zvjedalo se je, de bo ENEL v kratkem postava nov transformator v naši vasi. Takuò bojo imjel tud v Dolenjem Br-nasu industrijski tok.
DOLENJI TRBIL - Domačin Alojz Drekonja je ušafu v hosti martve-ga srnjaka. Pravijo, de so ga obstrelil jagri an ga potlè njeso mogli ušafat an takuò je uboga žival izkarvavela. Srnjaka so dal domu onemoglih v Špetru.
GORJANI Konzorcij za razvoj industrije
U Gorjanih, kjer to je živenje hudo težko, zaki, to nje ta domah majednih entrat anu je zavoj tega emigracija buj velika ku u drugih krajih, so čuli bizunjo, de ustanovijo medkomunalni konzorcij za žvilup industrije u tjeh krajih. De so o tjem diskutirali, se je riuniu oreišnji tjedan ves komunski svet. Sklenil so, de bojo daržali tesne vezi z bližnjimi komuni, ke no lo-tajo za te škopo.
H L O D I Č Smrtna nesreča na jagi
Vso našo okuolico je zlo pretresla žalostna noticija, de so v hosti ušafal martvega 30 Ijetnega Jožefa Karliča. Gvišno je Karlič, kar je bil na jagi, stopnil krivo an mu je spodletjelo an takuò se je sprožila puško
TAVORJNA Pomuoč družinam žrtev
Družine Cecon an Speccogna, katjerih sinova je podsul ledeni plaz v Mattmarku, sta prejeli v denarju osebno pomuoč tud od predsednika republike Saragata. P° 100.000 lir je dau vsaki družini tud provincialni oficih za djelo, dnevnik « La Stampa » iz Torina pa je poslal vsaki družini en milijon lit' ki jih je dobil z nabiralno akcijo.
ČEDAD - Na konkorsu, ki je biu razpisan za narbuj cvetočo okno, je dobila parvo premijo Marija Mi' scoria, ki stanuje v Čedadu v kon-tradi Prepositura, drugo premijo je ! dobila Lidija Napoli iz placa XX Settembre, tretji pa Linda Casarsa iz Via Europa.
POLAVA - Zaki je nagobarno, de se utargajo plazovi med Čeplatišči an Polavo, so začasno zaprli ob; mejni blok druge kategorije. Odprli ga bojo, kar ne bo več nagobar-nosti.
FOJ D A Ni prostora za šuolo
Potlè ko so ustanovil srednjo šuolo tud u našem komunu, se je odpru nov problem: ni zadost šuol" skih lokalov. Zavoj tega je muorale komunska administracija spraznil nekaj svojih lokalov an jih dati šuoli, oficih za djelo pa bo v adnim lokalu starega ambulatorija na Oljski cjesti (Via degli Ulivi).
Komunska administracija je končno dala asfaltirat an postrojit v9e notranje cjeste (Via dei Molini) v Fojdi, Raščahu an Podcerkvi. ^ kratkem bojo dokončal tud cjesto, ki peje iz Fojde v Čenebolo.
IZ TERSKE DOLINE Za valorizacijo Terske doline
Prejšnji tjedan so se zbrali ne komunu u Njivici deputat Piergiot" gio Bressani, predsednik province Luigi Burtulo, regionalni odbornik za kmetijstvo Antonio Comelli en provincialni konsilir Beorchia, de so skupaj s komunskimi konsiliif diskutirali kuò to koventà narditL de bi se valorizirala Terska doline-Govorili so med drugim, ke to ko-ventà sistemati panoramično cjesto Njivica - Brdo - Sedlišče, 0 cjesti, ki peje u Brjeh, o valorizaciji Završkih jam an o napejavi telefona u Sedliščih.
j. t.
Pogled na ljubko vasico Muzac, kjer je tudi izvir Tera. Do tu sem vodi asfaltirana cesta in zato prihaja semkaj vedno polno nedeljskih izletnikov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVICE IZ NADIŠKE DOLINE
iiiiiii 1111 iiiiiii im n im um m iiiiii iiiiiiui iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiiui iiiiiii iiiiiiiiui m i im nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiniiiiu milil m,)
ČEDAD
Zimski umik butig
štev 17
« MATAJUR »
Stran 3
Rezijani in Rezijanski jezik
Rezijanska govorica je tako čudna in vsa prepletena s tujkami, zlasti furlanskimi, da je težko razumljiva. Vsled tega nekateri znanstveniki trdijo, da Rezijani niso Slovenci, ampak ostanek kakega drugega slovanskega plemena. Sami o sebi pripovedujejo, da so prišli iz Rusije. Njih prvi iz Rusije prišli starešina je bajé prebival na « Go-spodnici » blizu Bele in od njegove oblasti je ostalo kraju imé. Baudouin de Courtenay, ki je študiral Rezijane in rezijanščino, pravi, da je rezijanski jezik bajé nastal iz do sedaj še neznanega slovanskega narečja. Nemec Bergman, ki je mnogo pisal o rezijanski dolini, je tega mnenja, da so šele možniški menihi Rezijo naselili. Nekateri furlanski zgodovinarji (n. pr. prof. don Marchetti) pravijo, da je bila prvotno vsa dolina od Vencona do Pon-tebe naseljena od Slovencev, ki so se ohranili samò v rezijanskem kotu. To tudi drži, ker kdor dobro poznà narečje terskih Slovencev, mora spoznati, da je rezijansko istega izvora, le da se je vsled osamelosti prebivalstva, ki ni imelo nobene zveze z ostalimi Slovenci, razvijalo na svojo roko in kvarilo s tujkami, ki jih je zajemalo iz furlanščine, nemščine in drugih jezikov.
Znano je, da so za Napoleonovih vòjn, ko je prišel Suvorov v Italijo, fekvirirali Rezijane za svoje tolmače 'n da so se ruski Kozaki zelo začudili, ko so slišali malone svoj jezik iz ust ljudi, ki so v gorki Italiji naseljeni. Morda je pa to dalo povod, da je nastala govorica o ruskem izviru Rezijanov.
Gotovo je, da so se Rezijani naselili v te kraje istočasno kot ostali beneški Slovenci. Iz oporoke koroškega pala-tinskega grofa Kòcelj a (Chazilo), ki Je imel svoja posestva v porečju Bele 1 Fella) z glavnim gradom v Možnici (Moggio), izvemo, da so tudi Rezijani spadali pod njegovo oblast. Vsa svoja Posestva je daroval oglejskemu patriarhu Frideriku II. (1084-1085), s pogojem, da ustanovi na mestu možen-skega grada benediktinski samostan na čast M. D. in sv. Gola.
Samostan je bil ustanovljen leta 1115 in cerkev posvečena leta 1119.
Možniški opatje so imeli po vsem Porečju Bele, in torej tudi v Reziji, Posvetno knežjo oblast, cerkveno, civilno in mešano sodstvo s pravico na smrt obsojati, kakor prej grof Kòcelj.
Leta 1336 je sklical opat župane svojih zvestih podložnikov na opatijski vrt, ter jim ukazal priseči na sv. evangelij, da bodo zvesti in pokorni samostanu in opatu možniškemu. Na isti način so prisegli dne 29. septembra 1336. na Beli v cerkvi sv. Martina možje iz Rezije, Stòlvice, Osojan in Njive. Med možmi, ki se prisegali zvestobo v cerkvi sv. Martina, najdemo tudi lepa slovenska imena, n. pr. Godič, Rus, Sabadin, Siliboj, Moraš, Rados, Kutin, Stanigoj, Ivir, Černe, Mali, Danos, Lju-bigoj, Lic, Prodar, Vogrič, Jamec, Breg, Beli itd.
Rezijani so imeli, kakor vsi drugi beneški Slovenci, svojo domačo ustavo, t. j. zbirali so se v « sosednje ». Imeli so štiri « sosednje » ali komune: Sv. Jurij, Njiva, Osoje in Stòlvico. Vse štiri « sosednje » so se skupno zbirale na travniku pred cerkvijo M. B. na Ràvenci v « Veliko sosednjo », ko je šlo za skupne zadeve.
Na Ràvenci stoji lipa, pod katero so
se zbirale sosednje iz vseh štirih sosesk, ko je šlo za cerkvene zadeve, kakor izvolitev ključarjev, starešine (kamerarja), cerkovnika (muniha) itd.
Izvolitvi župnika so se morali po prvi svetovni vojni odpovedati.
V Reziji se je več ali manj ohranila tudi stara navada, da ima vsaka cerkev po šest pevcev; tedaj je vseh pevcev štirindvajset. Kadar umrje kateri teh pevcev, se poišče takoj drugi; ali nobeden ne more postati pevec, ako ga ostali pevci ne izvolé in potem še župnik ne potrdi. Ta volitev in to privoljenje se izvrši vselej tisti dan, ko pride vseh 24 pevcev vkup, kar se vsako leto enkrat zgodi. Ta dan so povabljeni vsi pevci od župnika in od kamerarja k obilnemu obedu, katerega plačata ta dva.
Tako vidite, da je tudi ta odročni kos slovenske zemlje po svoje lep in da na njem prebiva rod, ki v svojih starih navadah kaže, katerega velikega debla veja je.
p
Dobri nasvjeti za targatoli
Grozduje naj bo suho, ne smije bit mokro od daža ali rose. Če je grozduje mokro je rjes, de dà več vina, a je potlé slabše suorte an se tud rajši pokvar.
Par targanju je trjeba grozduje dobro očistit od te gnjilih jagod an tistih, ki njeso lepuo zdrjele al suhe. Slabo grozduje je trjeba posebej stiskat za vino al pa se z njegà nardi kis (ažejt). Če pa nardite iz ta slabega grozdu j a vino, mu dodajte pred moštenjem na usakih 100 kil 25 gramu trefosolfita ali
amonijevega solfosfata an pustile mošt
llllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||MIIIIUIIIINIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII»||||||||||||M»MMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NASE PRIPOVEDKE
KahuD so kozo pregnale kroljo milo
Po molitvi rožarja so otroci vzeli vsak' suoj stolic in sédnili okuole velike. pletenice graha (fižola). Stric Martin jim je biu objubu lepo pravco, če bojo kozlali grah. « Stric, povejte tisto od kralja Atila, ki je iméu pasji gobac in ki je trikrat zalaju prjet k’je spreguoriu», se je oglasila Toninca. « O ja, ja, o kralju Atili, ki ga je bila stuorla za norcà s kaznenikom pšenice tista slovenska kraljica tam v Lan-darski jami », je zaueku Perinac.
Stric Martin je biu veseu, de njega nevuòdaci so darèàli na pamet njega pravce, je nabasu fajfo, jo paržgau in potlé je začeu:
« Če bota brumni, in pridno grah kozlali, nacò vam povjem kakuò so kozé slovenskih pastiriu pregnale Atilo od Nediške doline. Kier kraljica Vida in njé ludjé v Landarski jami, se mu njeso 'tjel' podat', se je Atila uma-knu z njegà sudadmi dol na Laško.
Muško pogorje. Za njim poteka Rezijanska dolina. V načrtu imajo predor, skozi katerega naj bi peljala avtocesta, ki bi vezala Furlanijo z Avstrijo. Bodo ta načrt
uresničili?
Kier pa je mislu, de v Landarski jami je skritih kaduò v/e kulku ljudi in je vjedu, de gor po gorah se je skrivalo brez števila slovenskih pastirju, se je bau, de kadar ušafajo ku-rašo, ga nevjedič napadejo in preženejo se dol’ z Laškega. Zatuo je kvazu zazidat na skali pod Karkošan adan velik grad iz debelega kamanja. V tem gradu je postava suoj « komando », in iz tega grada je pošilju njega sudade rupat gor po Nediški dolini. Iz tega grada je varvu, de Slovenj ne bojo hodili po živeža dol na Laško, za de bi se muorli njemu podluošt’ al pa umrjet’ za lakotjo.
Sevjede, ubuozi Slovjenj njeso mogli daržat’ tarduò na duzim: njeso mogli po živeža dol na Laško in so muorli živjet’ njimar v strahu.
V takih stiskah je kraljica Vida sklicala veliko sosjednjo in vprašala ljudi, de kaj b'se imjelo stuort. Se poluošt’ Atilu in ga z močjo pregnat’ iz Kar-koškega grada je bilo nemogoče, kjier Atila je biu te narbuj močni kralj na svjete. In takrat je stopu naprej stari pastir Mateuž in je jau: « Atila je hudič v človješki podobi in hudiča se more pregnat' le z božjo pomočjo. Tam nad Karkošam je Stara gora, na kateri je kapelica sv. Mihaela, ki je pregnit Luciferja iz nebes. Njegà muormo prosit', de nam pomaga pregnat Atilo še iz Karkoša. Mateužovo govorjenje je bilo vsim všeč, in sklenjeno je bilo, de za praznik sv. Mihjela, vsi slovenski pastirji muorejo na božjo pot k sve temu Mihjelu na Staro gorò in pejat’ za sabo vse kozé. In takuò se je zgodilo: Na praznik sv. Mihjela se je zbralo na Stari gori vse puno pastirju in kozé vič kit Atilovih sudadu. Tri dni in tri noči so molili na golih koljenah in prosili sv. Mihjela, de naj jim pomaga pregnat Atilo iz Karkoša. Na četarto nuoč, je Mateuž ukuazu pastirjem, de naj vsaki kozi parpnejò po dno litčico gor za rogé in de vsi, pastirji in kozé naj grejò za njim, in de vsak pastir muore nest s sabo sekiro al vile. Kadar je bilo vse parpravjeno, Mateuž
koškemu gradu in za njim vsi pastirji s taužintmi kozami, z litčico gor za rogmi, kukar kadar je precesja.
V tem času, dol v Karkoškem gradu so jedli, pili in plesali; le vahte so hodile okuole grada in ga varvale.
Kadar so vahte zagledale tisto dugo precesjo lučic, ki se je vila dol po host od Stare gore, in v tami njeso vidle druzga ku rogé, ki so bli razsvjetljeni od lučic, so silno prestrašene teklé v grad pravit Atili, de se bližajo sovražniki, ki imajo rogé. Atila je leteu gor na oknò, in kadar je zagledu vse tiste luci dol po hosti, in je vidu par vsaki luči po dva roga, se je takuò prestrašit, de je trikrat srepuo zalaju in je začeu vpit’ takuò močnuo, de je od-mjevalo po vsi dolini. Pa tiste làjanje in upitje je prestrašlo kozé takuò, de so začele bazjat’ tjé in sem po host’, ku de b’ znorjele. Kàmani so se tačil' dol po čelah in nazadnjo še host je začela gorjet’. Bilo je ku tu paklu, in Atila je prestrašen zapustiu grad s svojemi sudadi in teku skuoze Kara-rijo dol na Laško. Mislu je, de je par-šld pruot njemu velika armada ljudi, ki so imjel’ rogé, in njé vjedeu, de so bli samuò slovenski pastirji z njih kozami.
Pastirji so že tisto vičer paržgali grad. Vse je notre zgorjelo: ostali so le štirje ziduovi iz debelih kàmanu, ki se še/e vidjo dol na skali, pod Kar-košom.
Takuò Atilu, kateremu se njé upu polouost nobedan na svjetu, so pregnale iz Karkoša kozé slovenskih pastirju!
Drugi dan so se vsi pastirji zbrali na ravnici pri Nediži, blizu Karkoškega grada, in za pokazat' svojo hvaležnost Bogu za takuò veliko zmago, so sklenili zazidat na tistem mestu adno lepò cjerku na čast sv. Kvirinu, ki je patron žvine, za takuò skazat hvaležnost še kozàm, ki so pomagale pregnat A-tilo.
Atila se nje vič odtuod povarnu v naše kraje.
potlé 48 ur u mjer, potlé pa mu dajte ajar s prelivanjem.
Če je hladno ureme, je trjeba kljet pogrjet. Kar mošt vre, naj bo u kljeti 15 do 20 gradu gorkuote. Če je temperatura buj nizka, je trjeba ogenj zakurit, če je pa buj visokà, je trjeba pa okna odprjet.
BOUNO AN GNILO GROZDUJE ■ Fjetos je precej tistega grozduja, ki ima boljezen oidij, zavuj dažd je začelo gnit an zatuo je dosti kmetu, ki mislejo ga potargat prej ku zdreleje, za ne zgubit pardjelka. Če je grozduje zlo gnilo, je rjes bujš, de se ga hitro potarga, čeglih nje še prau zdrjelo, če pa nje zlo gnilo, je pa buojš počakat, de zdreleje. Buojš je zgubit deset litru vina na usak hektoliter an da ima dva grada več, kakor pa imjet deset litru več vina, ki ima dva grada manj alkohola. Kislo vino, ki ima u sebi malo alkohola se ne skrani čez ljeto an se ga tud težkuo proda.
OBREZOVANJE BRJESKOU
U jeseni je narbujši cajt za obrezovanje brjeskou. Odrjezat je trjeba use stare poganke, posebno tiste, ki so ™ j eli sadje, zak' se takuo utardijo novi poganki. Tako obrezovanje an red- ‘ čenje varhou je še prau posebno dobro za zguodne suorte brjesk. S tjem djelom se tud poveča rodovitnost drevja. Duo bo obrjezou u jesen, bo imù brjeskve manj smolikove kot pa, če bo tisto djelo opravu pozim.
Gnojenje sadnega drenja
Rast drevesa, rodovitnost, tardnost pruot boljezni an mrazu an kualiteta pardjelka stoji u tjem, če je bluo sadno drevje prau an zadost pognojeno.
Sadnemu drevju je trjeba gnojit z domačimi an s kupjenimi gnojili. Od domačih gnojil je narbuojši hljeuski gnoj, gnojnica an pepeu. Od kupjenih pa dušična, fosforna an kaljeva gnojila.
Narbujši je, de se nucajo tud ku-pjena gnojila, zak' tele dost pomagajo: dušična gnojila pomagajo rast les an listje, fosforna rodovitnost an zdrje-lenje, kalijeva pa pomagajo djelat cu-ker u sadju. Dobro gnojilo je tud jap-no.
Narbujši cajt za gnojit je jesen, zak’ takuo do pomladi gnojila strohnijo. Gnoji se takuo, de se potrese gnojilo okuol drevesa an se ga podkopa. Starejšemu drevju pa ie trjeba okuol njega izkopat 50 do 70 centimetru široko an 30 do 40 centimetru globoko jamo, notre natrosit gnojila an jamo potlé zasut. Z gnojnico se pa gnoji takuo, de se zemlja okuol drevesa polije z njo. Ker gnojnica njema u se-bé fosforne kisline, je trjeba notre dat na usakih taužent litru 8 do 10 kil su-perfosfata. Duo pa njema gnojnice, lahko u jeseni an pozimi gnoji s pepelom, zak’ ta ima u sebi fosforno kislino.
Drevje je trjeba pognojit zlo dobro usakih štjer ljeta, umjes pa se po po-trjebi gnoji z gnojnico an s kupjenimi gnojili.
Ker je pravilno an zadostno gnojenje potrjebno za rodovitnost sadnega drevja an mjet dobro kualiteto sadja, muora gnojenje postati za usakega sadjarja važno opravilo.
Kaj zasluzi posebno pozornost
je šu naprej dol po robu, pruot’ Kar-
l|||iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia iiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiliii>i|i|i|iiii|>iiiiiiiiiiiiiit>iiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiimiiniiniiiii
šine; na njih se poleti pase približno 500 govedi, 300 koz in 400 ovc. Letna paša traja nekako 90 dni. V tem času je živina bodisi na višinski paši ali pa v planinskih stajah, kjer med pašno sezono prebivajo tudi pastirji.
V občini Brdo je pet zasebnih višinskih paš, ki ležijo na višini 800 m; vse skupaj zavzemajo 23 ha površine. V občini Tipana so štiri višinske paše na višini 1360 m; tri so občinske (Planina Kuntja, ki ima 20 ha,
Planina Skalar z 10 ha in Krnahtska planina s 30 ha), ena pa je zasebna (Planina na Bonih z 12 ha površine).
V občini Podbonesec je ena sama višinska paša na 800 m višine na Miji; ta višinska paša, ki je občinska, obsega 45 ha površine. Od vseh naštetih višinskih paš ima le slednja tudi poslopja.
Iz popisa živine (1961) v nižinsko gričevnatem področju omenimo naslednje skupne podatke: govedo (skozi vse leto) 10.605, konji 465, prašiči 3563, ovce 910 in koze 1363 (samo za Gorjane - Montenars - so ti podatki po istem vrstnem redu naslednji: 415, 0, 51, 55, 64).
Za hribovski predel (gornjo Beneško Slovenijo) pa daje ta popis naslednje podatke:
Slovenila in Rezila
Naziv, meje in razporeditev predgorja Julijskih ■4lp-Gorske kotline - Reki Ter in Nadiža - Pregled poljedelstva - Razmere v gozdarstvu in
v |
Zlvinoreji - Odseljevanje in zmanjševanje števila prebivalstva
3.
Nadaljujmo z opisovanjem in podrobnejšim razčlenjevanjem razmer v hribovskem predelu predgorja Julijcih Alp — v Beneški Sloveniji in Reziji — ki še posebno zanima slovenski živelj v videmski pokrajini. v. Zal moramo ugotoviti, da v tem hribovskem svetu živinoreja vse bolj nazaduje, čeprav bi bila lahko prav 2ivinoreja tisti vir življenjskih sredstev, ki bi prebival-?ehi Beneške Slovenije in Rezije veliko pomenil. Res pa •i6. da bi bilo treba živinorejo obnoviti in jo vzdrževati na sodoben način, ne pa se pri tem posluževati že zdavnaj zastarelih metod.
V hribovskem predelu Beneške Slovenije je že tako naalo višinskih pašnikov, zaradi težavnega dostopa pa C še ti bolj malo izkoriščeni za potrebe živinoreje. Več nribovskih paš je dobesedno zapuščenih; temu botruje didi precejšnja oddaljenost, razen tega pa so pašniki Cio borni, saj je zemljišče tod apnenčasto (apnene in dolomit), poletja pa so precej sušnata.
Izkoriščeni višinski pašniki zavzemajo 1266 ha povr-
Šempeter Slovenov
Dreka
Grmek
Srednje
Sovodnje
Podbonesec
Prapotno
Tipana
Brdo
Sv. Lenart skupaj
skupaj oba predela
govedo	konji	prašiči	ovce	koze
766	65	255	32	17
466	3	182	111	11
474	18	174	230	23
559	19	187	298	41
746	21	252	170	30
1422	33	424	222	121
656	50	389	86	10
1262	1	275	310	215
987	1	62	390	84
640	41	278	190	38
7969	252	2478	2048	590
18.574	717	6051	2958	1953
Kot vidimo, prevladuje povsod goveja živina, ki jo ljudje redijo bodisi zaradi mleka ali pa zaradi telet za zakol. V hribovskem delu Beneške Slovenije so nekaj časa redili skoraj izključno živino molthalske pasme (tako imenovano «noriško» govedo); to je drobna pasma rdečkasto lisastega goveda, ki izvira iz avstrijske pinzgauerske pasme. V nižinskem in gričevnatem predelu pa je bila nekoč priljubljena « formentinska » pasma; le-to je postopoma zamenjalo simmenthalska pasma, to je veliko govedo z rdečkastimi lisami. V hribovskem svetu pa se zelo uspešno uveljavlja še ena pasma govedi: to je tako imenovana « alpska rjavka », ki je dejansko najštevilnejša.
Za primer si oglejmo strukturo živine v Tipani: tam redijo ljudje izključno « alpske rjavke », ki jih je vseh skupaj 1262. Po vsem hribovskem predelu naštejemo danes 6682 « alpskih rjavk », furlanske rdečkasto lisaste govedi je 4727 glav, medtem ko je 2712 glav goveje živine «noriške» pasme (skupno 12.121 govedi). Leta 1938 je bila v hribovskem predelu Beneške Slovenije takšnale struktura goveje živine: 500 glav rdečkasto lisaste govedi (10%), 1920 glav «alpskih rjavk» (40%), 960 glav «noriške» pasme (20%) in 1440 glav živine mešane pasme med « alpsko rjavko » in « noriško » pasmo (30%).
Za razvoj živinoreje v teh krajih bi bilo vsekakor prav in koristno narediti nekaj dalekosežnih ukrepov: predvsem bi bilo nujno obnoviti oziroma urediti vse tiste hleve, ki že stojijo, razen tega pa bi bilo prav, ko bi na primernih krajih z družbenimi sredstvi postavili hleve za vzorno živinorejo. V teh hlevih bi res gospodarsko in z modernimi prijemi redili čisto pasmo govedi; tako bi dobili odličen zarod telic in junic, ki bi ga potem lahko odstopili višinskim kmetom.
TUTTO COMU PIUMA
Nel Friuli Te’
comune più’ disagiato
Xulle le risorse patrimouiiali - Scarse le entrate tributarie - una rete stradale abbandonata - Meta popolazione se n’ e andata - Finalmente si pensa ai cimiteri
I diritti di servitù sulle foreste demaniali
Battendo e ribattendo il chiodo, può darsi che qualche volta si ottenga qualcosa. Ad esempio il nostro giornale (parimenti ai Consiglieri di parte democratica) che da cinque anni si batte per la ricostruzione o messa a punto dei cimiteri, può finalmente annunciare che questo loro costante interessamento è stato, almeno teoricamente, ripagato con lo stanziamento, da parte dello Stato, di venticinque milioni.
Noi si avrebbe desiderato che anche altri problemi, sia grossi che piccoli, fossero venuti avanti con una certa favorevole soluzione, ma tant’è: la colpa non è affatto nostra. Nè per questo noi intendiamo sottovalutare certe difficoltà che realmente esistono e si frappongono all’esecuzione di una data opera e che a volte mettono a dura prova gli amministratori. Noi insistiamo soltanto su cose che si dovevano assolutamente fare — e per le quali ci siamo naturalmente sempre battuti — e che con un maggior interessamento e una maggior dose di volontà e anche di obbligatorietà nei riguardi degli amministrati, si potevano fare. Soprattutto al fine di evitare che dal territorio comunale di Taipana se ne andasse oltre la metà della popolazione: una fedele ed operosa popolazione che chiedeva solamente lavoro, strade, scuole.
A proposito di strade (il Comune di Taipana ha registrato un nuovo arresto della sua già modestissima attività in seguito alle abbondanti tardive nevicate: 50 cm. a Platischis, 40 cm. a Montemaggiore, 60 cm. a Prossenicco alla fine di aprile; e nemmeno le autocorriere hanno potuto funzionare) di comunali esistono ben 38 km. di cui sei in centri abitati. Nella provincia di Udine è questo il Comune che ha la più vasta rete stradale.
A proposito della citata rete stradale l’uomo della strada non può che meravigliarsi apprendendo che per la sua manutenzione il Comune di Taipana mette a disposizione solamente uno stradino. E’ mai possibile che un essere umano, fisicamente anche il più forte e il più robusto, possa adempiere scrupolosamente all' impegno di provvedere alla costante manutenzione di 38 km. di strade di alta montagna, difficoltose e naturalmente non asfaltate, specie durante i periodi invernali, durante i quali dovrebbero funzionare in permanenza gli spazzaneve? Platischis, Montemaggiore e Prossenicco durante lo scorso inverno sono rimasti bloccati, a causa appunto di insufficienza di uomini e mezzi adatti a liberare le strade, per parecchie settimane.
Prima di procedere riproduciamo un periodo tolto dal bilancio di previsione 1965 come figura dalla relazione della Giunta comunale: « La toponomastica generale del Comune di Taipana, per i suoi giri artificiosi, per la conformazione geografica e per la disagiatezza in cui sono costretti a vivere i suoi abitanti, la si può senza dubbio inserire fra le più disagiate degli altri Comuni della Provincia, di modo che, essendo nulle le sue risorse patrimoniali, scarse le sue entrate tributarie e nel contempo molteplici le opere eseguite e da eseguirsi, il quadro che ne risulta non può certo dirsi soddisfacente ».
Per incidenza riferiamo che vari capifamiglia ed emigranti, a quanto ci riferiscono, stanno in questi giorni lagnandosi per l’aumento della tassa di famiglia che in qualche caso risulta addirittura raddoppiata. Giriamo i lagni a chi di competenza.
Abbiamo parlato della messa a punto dei vecchi e abbandonati cimiteri che non tarderà molto, almeno si spera; ma è pure da rilevare che è necessario e urgente por mano all’illumina-
f	■	.
‘rity:
£1 Li » I >
Taipana (Tipana) sede di Capoluogo, appare come una regina tanto ne sembra ri sentire dalla meravigliosa cornice di monti che la circondano. Peccato che molta gente deve emigrare.
zione che in generale lascia molto a desiderare quasi ovunque. Basti pensare che la linea esistente è stata costruita appena dopo l’ultimo dopoguerra e con materiale residuato, quindi non buono, di provenienza bellica. Infatti i pali di legno — si noti bene spontaneamente offerti dalla popolazione unitamente al lavoro volontario — sono tutti da sostituire. L’illuminazione pubblica, poi, manca quasi del tutto. E per migliorare detta linea, pensiamo, si potrebbe ben far pressione al nuovo ente elettrico (ENEL) succeduto alle varie società private.
Ci sarebbe ancora molto da rilevare, ma per il momento ci limitiamo a suggerire che è doveroso promuovere ogni iniziativa atta a creare possibilità di lavoro in tutto il Comune ed in misura tale da creare le basi per una concreta rinascita economica che, di riflesso, porrebbe un deciso freno al preoccupante flusso emigratorio che sta spopolando borghi e vallate.
Per intanto, si potrebbe procedere
alla sistemazione del fabbricato del Municipio provvedendo anche ad un conveniente ampliamento. Ne trarrebbe maggior decoro il Comune e molte bocche troverebbero di che sfamarsi senza partire per ignote e lontane contrade abbandonando tutto: familiari, cose amate, ricordi di vita vissuta.
Altra prospettiva di lavoro è infine costituita dal Ponte sul Natisone che sta a cavallo della demarcazione tra Italia e Jugoslavia. Quanto abbiamo scritto anche noi su questo argomento e quanti consensi abbiamo sempre suscitati. Questo manufatto collega, o meglio, una volta ricostruito, collegherebbe in modo efficace e determinante ai fini dei traffici, il Comune di Taipana con il Caporettano. Esso, per di più, favorirebbe l’istituzione di una linea automobilistica che avrebbe il grande merito di far uscire dall’isolamento l’intera Valle del Cornappo ed in particolare le abbandonate e desolate frazioni di Platischis, di Prossenicco e di Montemaggiore.
Ecco un problema assai vecchio ma ancora di viva attualità: si tratta del problema delle foreste demaniali e precisamente di quelle della provincia di Udine con particolare riguardo a quelle del Tarvisiano che sono due: quella di Tarvisio, propriamente detta, della superfice di 23.036 ettari, di cui a bosco 14.897 ettari, e quella di Fusine Vairomana di 2,145 ettari dei quali 1.667 ettari boscati.
La prima è di proprietà dell’Azienda patrimoni riuniti ex economali, facente parte della Direzione generale del fondo per il culto presso il Ministero dell’Interno ed interessa i territori dei Comuni di Tarvisio, Malbor-ghetto e Pontebba. La seconda invece è di proprietà dell’Azienda di Stato per le foreste demaniali presso il Ministero dell'Agricoltura e Foreste e giace soltanto nel Comune di Tarvisio.
La storia della foresta di Tarvisio ha inizio dal lontano 1006. Da allora, si può dire, signorotti, feudatari e clero (vescovi dell’episcopato austriaco di Bamberga), hanno sempre avuto mano libera e quindi dettato legge (ultimo regolamento — il Waldund Fors-tordung — è del 18-6-1721 e reca la firma del principe vescovo Federico Carlo).
L’episcopato bamberghese, boicottato dalla casa regnante d’Austria, avida di domini e sempre accentratrice, e in conseguenza di mutati tempi che richiedevano nuove forme legislative, si decise, il 204-1675, a stipulare una convenzione con l’Imperatore Leopoldo II d’Austria con la quale l’episcopato rinunciava alla sovranità sulle terre dell’antico suo feudo conservando però i diritti dominicali sul possesso forestale.
Alla fine della prima guerra mondiale la foresta di Tarvisio, salvo una piccola parte (ettari 166,5) della frazione di Ugovizza gravitante nel bacino del Gail in territorio austriaco, passò all’Italia. Così dal 1818 in poi la foresta di Tarvisio fu, ed è tutt’ora, in precario possesso del Demanio italiano.
La seconda delle foreste demaniali del Tarvisiano, e precisamente quella di Fusine Vairomana, denominata sotto l’Austria « Weinssenfels », e che ha una storia alquanto diversa da quella di Tarvisio, in quanto essa si trovava posta anziché nella Carinzia, nella Re-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Baudoin de Courtenay fra gli Sloveni della Slavia Friulana
Nel novembre del 1930 moriva a Varsavia in tarda età, il prof. J. Baudouin de Courtenay, celebre linguista e filologo, studioso in particolare delle lingue slave ed assai apprezzato nei circoli della scienza europea. Egli era dotato di grande preparazione scientifica e di una straordinaria forza di produzione che fu continuata fino agli ultimi giorni della sua vita. Aveva insegnato in varie università: a Leningrado (allora Pietroburgo), a Cracovia, a Varsavia nella quale, dopo la rivoluzione bolscevica del 1918 rientrò per essere assunto professore onorario nella ricostituita Università insegnandovi fino alla morte.
Egli discendeva da una illustre famiglia francese che diede tre imperatori a Costantinopoli, un re a Gerusalemme. Uno degli ultimi discendenti si era stabilito in Polonia alla fine del secolo XVIII.
Perciò il nostro autore nacque a Radzy-min il 13 marzo 1845. Nella vita del suo paese egli occupava una posizione eminente: basti pensare che alla prima elezione della presidenza della repubblica
mezza costa del Gran Monte (Veliki vrh) giace il grazioso villaggio di Cor-ippo (Krnahta). Anche qui non molti sono i rimasti a causa del flusso emigratorio non certo volontario.
Polacca cui fu assunto Gabriele Naruto-wicz. un centinaio di deputati (parlamentari) si affermò sul nome del de Courtenay, che non era nè deputato nè candidato.
i.a sua attività scientifica comprendeva diversi campi: lo studio particolareggiato delle lingue slave, lo studio particolareggiato della lingua polacca, lo studio delle lingue indoeuropee.
E' inutile qui elencare tutta la sua produzione, eccettuata quella che interessa da vicino.
Il de Courtenay era una vecchia conoscenza del Friuli e quindi anche della Slavia Friulana perchè partecipò al congresso storico tenutosi nel 1899 a Civi-dale in occasione del millenario del celebre storico Paolo Diacono, trattandovi in un disinvolto italiano degli Slavi della Historia Longobardorum.
Questa nostra terra ha il non comune vanto di aver avuto molti illustratori di diverse nazionalità: italiani, sloveni, russi, cechi, polacchi, tedeschi e francesi. Il de Courtenay, appunto si distingue fra tutti. Egli aveva concentrato da molti anni la sua attenzione sulle parlate degli Sloveni del Friuli. Fu l’Accademia imperiale di Pietroburgo che gli fornì tutti i mezzi per le sue ricerche nella nostra terra.
Egli venne la prima volta in Friuli nel 1872. Fece allora il giro di tutte le valli e dei monti della Slavia Friulana per formarsene un’idea generale. All'università di Dorpat egli fece una relazione di quanto aveva visto e udito. E accenna anche a qualche curioso episodio accorsogli. Agli Sloveni del Friuli non abituati allora a vedere fra di essi gente civile che non venisse per questioni giudiziarie, o per commercio, sembrava strano vedere quest'uomo, venuto da lontano, che andava di paese in paese, che interrogava e ricercava. Alcuni lo ritenevano una spia austriaca, prussiana, russa, le guardie di finanza italiane, un contrabbandiere, altri ancora lo ritenevano un prete camuffato mandato dal papa. Ma col tempo la gente gli volle bene vedendolo apprendere a perfezione in poco tempo il dialetto locale.
Si fermò più a lungo fra i Reziani.
Nel 1877 e nel 1890 ritornò per con-
gione della Carniola della vecchia Austria, fino al 1925 era amministrata con proprio ufficio sedente a Fusine, ma dopo tale anno fu aggregata a quella di Tarvisio.
Presentemente i diritti di legnatico gravanti sulla foresta di Tarvisio risultano gli stessi dell’anno 1958.
Premettiamo che il diritto di legnatico consiste: 1) nel diritto di legnatico vero e proprio (da opera e da lavoro e legna da ardere); 2) di strama-tico per lettiere per il bestiame; 3) diritto di pascolo sulle superfici gravate di servitù; 4) diritto di prelevamento di pietrame e di sabbia; 5) diritto di raccolta di ramaglia, per il trasporto a strascico dei fieni dai prati di montagna.
A questo punto è bene informare che mentre da noi il grave problema della servitù è tuttora in buona parte da risolversi, altrove invece specie nel Tirolo, nell’Alto Adige e un po’ meno nel Trentino esso è pressoché scomparso, naturalmente a tutto vantaggio dell'economia montana di quelle regioni.
Nel mentre auspichiamo che nelle foreste demaniali del Tarvisiano tutto si risolva in meglio, a favore cioè, di una migliore politica economica che favorisca le popolazioni, vogliamo assicurare i nostri lettori che sullo scottante argomento ci ritorneremo quanto prima.
I
frollare e completare le sue note, prima di cominciare la pubblicazione.
Intanto era già uscito il «Saggio di fonetica della parlata resiana» corredata dal testo di un catechismo resiano » e nel 1876 « Alcune osservazioni intorno all’armonia delle vocali resiane ». Quando nel 1878 si tenne a Firenze il congresso internazionale degli orientalisti, il de Courtenay insieme ai contributi da lui esposti, inserisce anche i dialetti sloveni del Friuli, ossia i dialetti sloveni della Slavia Friulana.
Ma il nostro autore, quando si trovava tra gli Sloveni del Friuli, non si occupava solo di lingua, bensì anche dei costumi e degli usi, cioè del folklore. Egli non trascurò neppure le melodie resiane, che raccolse per lui la signora de Schultz-Adajevski. Di questo suo lavoro egli diede relazione nello « Slavijanski Zbornik » con lo scritto « Rezija i Rezijani » (Resia e i Resiani).
Nel 1895, dopo otto anni di faticosa compilazione, pubblicò sotto gli auspici dell'Accademia di Pietroburgo un grosso volume di 700 pagine col titolo: « Materiali per la dialettologia ed etnografia jugoslava », voi. I°: Testi resiani. Egli accumulò moltissimo materiale fra gli studiosi di letteratura popolare.
Per studiare gli Sloveni della Val Torre, nel 1901 fece un viaggio apposito di cui diede una breve relazione pubblicata nello stesso anno all'Accademia di Pie-trogrado. E nel 1904 pubblicò il secondo volume dal titolo: « Saggi di lingua degli Slavi del Torre nel nord-est d'Italia » comprendenti dialoghi familiari, racconti, indovinelli, orazioni ecc.
Nella introduzione egli mette in forse la continuazione dei suoi lavori nelle rimanenti parlate slovene della Slavia Friulana.
Questa dunque in breve l'attività di questo insigne slavista il quale non solo si preoccupò di stabilire il posto che occupano i nostri dialetti, ma denunciava anche al convegno storico di Cividale del 1899 gli eccessi del fiscalismo italiano e le trascuranze ed offese al sentimento di giustizia verso quelle genti.
Debellis (Debeleži) la frazione situata nella valle di Cornappo sulla strada Udi-ne-Nimis-Monteaperta.
■ Illllllllllllll III llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliniiiiiilllllll"
mirnàim.
p IM E Olii. Mlfflll
Beano ha o no origini Slovene?
Il dott. Alfeo Mizzau, Consigliere regionale, ci ha inviato la lettera seguente che ben volentieri pubblichiamo.
« Egregio direttore,
leggo sul numero del 30 settembre che il toponimo Beano sarebbe di origine slovena.	__
Probabilmente l’articolista di Colonie Slovene in Friuli ha erroneamente incluso Beano fra i toponimi slavi perchè al centro di una zona popolata de paesi (Goricizza, Lestizza, BiauzzO> ecc.) di origine indiscutibilmente slovena.
Beano invece ha una origine certamente romana. Il suo nome antico & « Bellianum » che sembra derivi do « Bellii » antichissima famiglia romana, forse una di quelle numerose f0' miglie inviate dal Senato romano nel 169 a. C. a colonizzare la pianura friulana.
Se lo scrittore di Matajur ha proVe sulla diversa origine di Beano sarò lièto di conoscerle.
Con i più cordiali saluti.
dott. Alfeo Mizzau »
Pur riconfermando la piena stiffi3 all’autore dell’articolo, che è un not° studioso, e pur convenendo che, Pur troppo, storia, laggenda e fantasia sovente si confondono e si sovrapponS0” no, assicuriamo il dott. Mizzau di pugnare tutta la nostra buona volontà per dare a Beano l’esatta qualifacazi°" ne sotto il profilo toponomastico.