TRST, četrtek 22. decembra 1955 Leto XI. - Št. 302 (3231) PRIMIiRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina platana v gotovini Tel. 94 638, 93*808, 37*338 UREDNIŠTVO: l)L. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON »3-10* IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Trt. MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 din St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak inm Pojtnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, yišine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 čin. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska P. ZOZ-Trst I ■ - - • - - —.................... _ . „------------------------------------------------- r- — - —----------- Profesorji ne popuščajo vladi: stavka zajema redovalne konference Poročilo šolske fronte pravi, tla vladni predlogi «potrjujejo najbolj črna predvidevanja» - Hudo nezadovoljstvo povzročajo tudi vladni načrti ureditve pravnega položaja državnih nameščencev (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Profesorji so danes izpolnili včerajšnjo Irožnjo; napovedali so, da ne bodo sodelovali pri ocenjevanju dijakov za prvo tromeje. Šolska fronta je o tem izdala naslednje poročilo: «Ker •o vesti, ki jih je vlada 20. 1. m. uradno sporočila medparlamentarni komisiji za zakon o pooblastilu, potrdile hajbolj črna predvidevanja, 'n ker določa na drugi strani Junistrski odlok, da morajo “iti redovalne konference za i Prvo tromesečje od 24. decembra do 3. januarja in da ' j'h torej pred 24. decembrom ni mogoče sklicati, proglaša šolska fronta odsotnost od redovalnih konferenc od 24. decembra do vključno 3. jaguarja. Dnevi dejanske stavbe bodo za posameznike tisti, *a katere so poklicani na redovalne konference po urniku, ki je že bil določen za 7sako šolo ali zavod«. Med vlado in profesorji se tako razvija prava borba na nož. Medtem ko vlada noče ; sPloh imeti stikov z organi-I z»cijami šolnikov, dokler traja stavka, in jih pri sestav-j banju in predlaganju načrtov I' enostavno ignorira, tudi šolniki nočejo popustili, zlasti Je, ker jih tudi vladni predlogi o njihovem bodočem Pravnem položaju ne morejo radovoljiti. Tako je mogoče reči, da so bili podrti mostovi na obeh straneh. Sliši pa se vedno več glasov, ali je vladi res potrebno, da na tak način *brbi za svoj ugled. Na drugi strani je bila najdena kompromisna rešitev ra univerzitetne asistente in •icer za njihov pravni položaj. Delegacijo asistentov je •Prejel sam minister Rossi (s “imer je hotel verjetno tudi Poudariti vladno naklonjenost do strok, ki se ne spuščajo v •tavko) in ji obljubil, da se “0 osebno zanimal, da bi bilo ■Udi vprašanje plač čim ugodneje rešeno. Danes so bile objavljene lestvice plaž osnovnošolskih Učiteljev, ki predvidevajo za Učitelje začetno plačo po pre-SKusnem razdobju (po četrtem letu dejanske službe) 50.900 lir, po 45 letih službe Pa 82.747 lir. Predstavniki sindikatov osnovnošolskih učiteljev so danes izjavili, da je njihova odobritev vladnih predlogov samo pogojna, se pravi, dokler ne bodo znane lestvice za vse stroke državnih nameščencev. Le če bodo te lestvice odpravile neenakomernosti v plačah, zlasti pa razne neupravičene doklade, ki jih uživajo nekatere stroke, bodo učitelji lahko dokončno pristali na vladne predloge. Poleg tega se bodo šele začela pogajanja za ureditev pravnega položaja. Prav vladni načrti za bodočo ureditev pravnega položaja državnih nameščencev pa povzročajo novo nezadovoljstvo. Osebje državnega obračunskega sodišča je ne glede na sindikalno pripadnost usta- novilo posebno «enotno fron-to», ki v svoji prvi resoluciji poudarja, da vladni načrti grozijo «spodkopati vse javne delovne odnese« in da so zaradi tega nesprejemljivi. Fronta prozi s sindikalno akcijo. Protestiralo je tudi združenje uradnikov posebnih začasnih stalezev, ker vladni načrt ne ureja njihovega položaja, V ministrstvu za delo so se danes nadaljevala pogajanja za ureditev spora zaradi doklade za menzo, ki pripada industrijskim delavcem. Sestanku med predstavniki in-dustrijcev in sindikatov je predsedoval podtajnik Delie Fave. Na sestanku niso dosegli nobenega napredka. Politično življenje je med- tem zaradi bližine praznikov, že skoraj povsem zamrlo. Kronika beleži celo vrsto obiskov in sprejemov za izražanje voščil, med političnimi dogodki pa še sestanek vodstva demokrist janske stranke, ki se je ukvarjalo s položajem na Siciliji in v Kalabriji. A. P. Gronchi bo povabljen v Brazilijo SAO PAULO, 21. — Časopis «Correio Paulistano« poroča, da je predsednik republik« Kubiček v brzojavu glavnemu uredniku lista potrdil svoj namen povabiti predsednika Gronchija na obisk Brazilije takoj, ko bo začel izvrševati predsedniške funkcije. Bul^anin In Hroščev sta se vrnila v Hostevo Na letališču so ju sprejeli vsi višji sovjetski voditelji - Velik sprejem na moskovskih ulicah - Sovjetska državnika poudarjata važnost sodelovanja z Indijo in ponovno napadata kolonialne režime MOSKVA, 21. — Predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev sta prispela danes z letalom iz Taškenta v Moskvo in se tako vrnila ■l dolgega potovanja po azijskih državah. Slovesnemu sprejemu na o-srednjem moskovskem letališču so prisostvovali vsi so- vjetski voditelji, med njimi Molotov. Mikojan. Kaganovič, Saburov, Vorošilov, Pervu- hin, Malenkov, Svernik, Su-slov in drugi, vsi ministri, načelniki diplomatskih misij ter sovjetski in tuji novinarji Na letališču se je zbrala tudi množica, ki jo cenijo na 10.000 oseb. Po prihodu sta Hruščev in Bulganin govorila zbrani množici. «Kolonialni režimi — je EDEM HOČE IMETI PROSTE ROKE pri vodstvu zunanje politike Dosedanji zunanji minister lUacIVlillan ga ni vedno rad poslušal - Negodovanje v sindikalnih krogih zaradi imenovanja MacLeoda za ministra za delo - Kutlerjevi finančni ukrepi niso ustavili inflacije in opazovalci napovedujejo nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja LONDON, 21. — Včerajšnja preosnova angleške vlade je v središču pozornosti londonskih političnih krogov, kjer skušajo ugotoviti temeljne smernice in namene te operacije. Na .splošno se opazovalci strinjajo v tem, da je Eden zadevo uredil na način, da se bo lahko svobodneje pečal z vprašanji mednarodne politike in prepustil večino ((notranjega« dela novemu vcaitelju večine bivšemu finančnemu ministru Butlerju. To se spravlja tudi v zvezo s sedanjim položajem v mednarodni politiki in z nujnostjo, (la Eden temeljiteje prouči vprašanja in razvoj zunanje politike zaradi svojega bližnjega potovanja v Washington, kjer se bo z Eisenhowerjem razgo-varjal o »kupni politiki zahodnih' držav v prihodnjih mesecih. Iz preosnove same se da tu- Burnsova obtožba proti Izraelu Načelnik komisije OZN prani, da je napad pri Galilejskem jezeru predstavljal «premišljeoo kršitev določil premirja* - Glasovanje o Japonski v Varnostnem svetu odloženo NEW YORK, 21. — Varnost- M svet bo jutri razpravljal o •'tskem protestu proti Izraelu *afadi napada, ki so ga 12^ ?6cembra izvršile izraelske ?®te vzhodno od Tiberijskega tčzera. V New Yorku je danes prijelo poročilo generala Burn-'a, načelnika komisije OZ.JN *a premirje v Palestini, o iz-faelskem napaau na sirsko °Jemlje. Poročilo bo osnova *a jutrišnjo diskusijo v Var-Ustnem svetu. General Burns ®ravi, da pomeni izraelska ak-c’)a ((premišljeno kršitev dogovora o premirju, tudi določi o demilitariziranem pod-J*JU, ki so ga izraelski odliki’ prekoračili, da so vdrli * Sirijo«. Nadalje pravi Burns, a se mu ne zdi...da bi bilo ']reljanje iz Sirije na izrael-'Kfi ribiške ladje ob Galilejskem jezeru edini razlog za !naident, in nadaljuje: «Vse- akor je ogromno nesoraz-^srje med izvršenimi represijami in med izzivanjem. M ga navaja izraelska vlada opravičilo svojega dejanja.« .Da bi se preprečili novi in-TMenti, priporoča Burns, naj izraelske patrolne ladje “•tajale v določeni razdalji sirske obale, naj Izrael dosoli napajanje sirske živine v •*Zeru, naj sirske oblasti zanosijo Izrael za ribiška dovn-Jienja in naj obe državi iz-‘benjata ujetnike. Burns te ^henja, da je treba strogo obhoditi uporabo sile in izvaja-lo represalij. . Danes pa je Varnostni svet ■ enkrat razpravljal o vprašaju sprejema novih članov OZN. Na dnevnem redu Ijiegove današnje seje je bila “titanska resolucija, ki pozi-,a Varnostni svet, naj «ugo-'°Vi dejstvo, da je Japonska Povsem kvalificirana za spre-!e.hl med Združene narode« ,P naj «izrazi upanje, da bo ‘hjprej sprejeta«. Takoj v začetku seje je so-letski delegat predlagal spre-plinjevalni predlog, ki dodaja * Japonski še Zunanjo Mongolijo. Predstavniki ZDA. rancije in Velike Britanije ,o zavrnili sovjetski predlog. *6r da ne gre postavljati Japonsko in Zunanjo Mongolijo “a isto raven in ((spravljati 'Prejem velike azijske države lo odvisnost od sprejema ma- znanega ozemlja, katerega Overenost je dvomljiva«. Varnostni svet je sovjetski hreminjevalni predlog za-riiil: zanj je glasoval samo °vjetski delegat, ostali pa so e Tzdrzali. Po zavrnitvi so- vjetskega predloga je britanski delegat sir Pierson Dixon zahteval, naj se o njegovi resoluciji ne glasuje takoj, da bi se tako izognil verjetnemu sovjetskemu vetu. Pri glasovanju o odložitvi se je sovjetski predstavnik vzdržal, Varnostni svet pa je odložil nadaljnjo diskusijo o Japonski sine die. Današnji londonski «Times» poudarja potrebo povečanja števila članov Varnostnega sveta. ((Združeni narodi — piše list — so ob svoji ustanovitvi nosili pečat velikega zavezništva, ki je premagalo Nemčijo in Japonsko. Zdaj. ko je bil ta položaj spremenjen s sprejemom bivših , sovražnih držav in držav, ki jih pred deseDmi leti sploh še ni bilo, šest nestalnih sedežev ne zadostuje več. da bi bila v Varnostnem svetu zagotovljena ona pravična zemljepisna razdelitev, ki jo zahteva listina OZN. Edini način, da se v bodoče preprečilo spori, je povečanje števila članov Varnostnega sveta. To je mogoče storiti, ne da bi bilo treba proučevati v celoti 'vprašanja revizije ustanovne listine, ki se mu je glavna skupščina preudarno izognila med pravkar končanim zasedanjem.« Glavna skupščina se je včeraj razšla, ne da bi določila, kje in kdaj bo 11. zasedanje. Prevladuje pa mnenje, da bo skupščina sklicana v novembru, da bo njeno zasedanje prekinjeno med božičnimi počitnicami in da se bo nadaljevalo jaruarja 1957. Ta neobičajni razpored zasedanja izvira predvsem iz tega, da bodo prihodnjo jesen v ZDA predsedniške volitve. Italija se je takoj zavzela, da bi bilo prihodnje zasedanje v Rimu, vendar je bila ta možnost izključena. Sedemnajst mrtvih pri letalski nesreči JACKSON VILLE, 21. — Danes zjutraj se je dogodila v bližini letališča Jacksonvil-le huda letalska nesreča. Potniško letalo «Constellation», ki je prihajalo iz Miamija v Floridi ter je bilo namenjeno v New York, se je zrušilo v plamenih in je nato eksplodiralo. Pri nesreči je zgubilo življenje vseh 17 o-seb, ki so bile v letalu. Vzroki nesreče niso še znani di videti, kakšne bodo temeljne poteze politike, ki jo namerava Eden predložiti Eisen-howerju: okrepitev vojaških ministrstev, večja oblast o-brambnemu ministru za koordiniranje delovanja ministrstev za vojno, mornarico in letalstvo, čemur naj v kratkem sledi popolna reorganizacija v rezervnih vrstah. Na splošno se ugotavlja, da je bila preosnova zelo obsežna: šest vidnih ministrov je zapustilo vlado, medtem ko je večina glavnih ministrstev menjala voditelja. Odkar so se konservativci vrnili na ob-iast, ni bilo še tako obsežne preosnove in zdi se. da ima Eden šele sedaj svojo ((lastno« vlado in ne več vlade, ki jo je sestavil njegov prednik Churchill. Razen tega pa je vJada tudi pomlajena, ker je povprečna starost ministrov padla od 58 let na 55. Zelo obširno pišejo o pre-osnovi tudi londonski listi. »Times« piše, da bodo spremembe »omogočile Edenu, Butlerju in MacMillanu. da se bolje sporazumejo pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, ki postajajo vsak dan številnejša in nevarnejša«. Po mnenju lista bo »MacMillan bolj koristil V finančnem ministrstvu nego kot zunanji minister«. Kar se tiče Selwyna Lloyda, pa pravi »Times«, da do sedaj «ni imel neuspeha pri nobeni nalogi, ki mu je bila poverjena, toda nobena od teh nalog ni bila tako obremenjujoča, kakor naloga, ki ga čaka v Foreign Otficeu«. »Financial Times« trdi, da bo imel Butler odslej nalogo Skrbeti, da ftse konservativna stranka ne predstavi na pri-noanjih volitvah z enakimi idejami kakor leta 1945». »Manchester Guardian« pravi. da premestitev Butlerja in njegova nadomestitev z Mac-Millanom pomeni splošno reorganizacijo ministrstva in da gre verjetno preko namenov ministrskega predsednika, ko je preteklo poletje nakazal možnost preosnove. Konservativni «Daily .Tele-graph« si postavlja vprašanje, ali je bil to primeren trenutek za tako obširno preosno-vo, in izraža mnenje, da bi bil moral Eden pustiti bodisi Selwyna Lloyda kakor tudi MacMUlana na njunem .mestu, »ker sta začela obvladovati vprašanja obrambe in zunanjih zadev«. «Daily Mail« predvideva, da bodo spremembe imele »učinek električnega dražljaja na koalicijo«. »Priznati je treba, dodaja list, da je to bilo potrebno. Spremembe so oile potrebne, potrebni so bili novi ljudje.« , . «Daily Telegraph« zatrjuje, da bolj kakor za preosnovo gre za pravi «New Deal«. Kar se tiče imenovanja Selwvna Lloyda za zunanjega ministra, ga list označuje za »izvrstno izbiro«. Liberalni «News Chronicle« sodi, da je preosnova razumljiva, upoštevajoč, da namerava Eden imeli bolj aktivno vlogo v zunanji politiki. Temu je posledica nadomestitev MacMillana, ki ni preveč rad poslušal »glasu gospodarja«. Uradno glasilo laburistične stranke «Daily Herald« ugotavlja s svoje strani, «da Butler zapušča finančno ministrstvo, potem ko je zapravil v štirih letih vse možnosti dežele z namenom, da ustvari raj za špekulante, volilno zmago in tako visoke življenjske stroške, kakršnih še ni bilo«, »Preosnova, nadaljuje list, ne bo povzročila velikih sprememb pri slabi politiki, ki jo vodijo konservativci. Je pač vedno vlada ki ji po sedmih mesecih Ede-novega vodstva primanjkuje idej.« Londonski opazovalci ugotavljajo tudi, da MacMillan ne bo kot finančni minister imel lahke naloge v sedanjem trenutku, da pa mu bo delo olajšano, ker se bo dosedanji finančni minister Butler, ki je praktično postal ministrski podpredsednik, še dalje bavil tudi z gospodarskim sektorjem, Glavno vprašanje je nevarnost inflacije ter vprašanje mezd in cen, k,i ustvarja nestalnost v angleški industriji in je že mnogo škodovalo zunanji trgovini. Nepriljubljeni finančni ukrepi, ki jih je jeseni odredil Butler, niso zaustavili inflacionističnih teženj. V političnih krogih so mnenja, da je uspeh nove Edeno-ve vlade v glavnem odvisen od naporov MacMillana in ministra za delo MacLeoda. Zdi se. da je MaeLeod manj elastičen, kakor njegov prednik VValter Monckton, kateremu so na splošno priznali njegove sposobnosti. V nekaterih konservativnih krogih, zlasti pa v sindikalnih krogih, so s skepso sprejeli imenovanje MacMillana za finančnega ministra in MacLeoda za ministra za delo in poudarjajo, da niti prejšnji izkušeni strokovnjaki niso uspeli preprečiti poslabšanja gospodarskega položaja. Razen tega niso v sindikalnih krogih z naklonjenostjo sprejeli imenovanja MacLeoda. ker so znane njegove simpatije do delodajalcev. To imenovanje bi utegnilo imeti hude posledice zlasti v sedanjem trenutku, ko se gospodarski položaj vedno bolj slabša in ko številni sindikati postavljajo nove mezdne zahteve. ka s spremstvom ustavila v Kviši, kjer sta bila gosta na kosilu pri rasu Sejemu, guvernerju province Tigre. Nocoj pa je ras Sejum v Adi-gradu priredil slovesno večerjo. V Asmari je bilo danes u-radno sporočeno, da je bil spremenjen program potovanja predsednika Tita in da bo visoki gost pris.oel v Asma-ro že jutri zvečer namesto v petek, kot je bilo prvotno določeno. Jutri predpoldne bo predsednik republike obiskal Aduo, kjer je vojska cesarja Menelika leta 1896 potolkla italijanske osvajalce. Asmara se pripravlja na slovesen sprejem predsednika republike in crsarja Halle Selusija. «Quotid.afto Eritreo«, asmarski list v italijanščini, pozdravlja prihod predsednika republike in piše: »Ponovno bodo skupno plapolale etiopske in jugoslovanske zastave. Maršal Tito bo odnesel v Beograd toploto sprejema in bo lahko rekel, da je v Etiopiji in Eritreji našel prijateljsko ljudstvo«. Predsednik republike bo v spremstvu cesarja v soboto odpotoval iz Asmare v Ma-sauo, kjer se bo vkrcal na »Galeba«, Tito prispe danes vAsmaroinAduo ADIS ABEBA, 21. — Predsednik republike Tito In cesar Haile Selasi sta prispela nocoj v Adigrad, glavno mesto pokrajine Agama, ki leži sredi evkaliptovih gozdov 2470 m nad morjem. Pri odhodu iz mesta Majčao je predsednik Tito obiskal zgodovinsko bojišče iz leta 1935, kjer se je etiopsko ljudstvo pod vodstvom svojega cesarja u-piralo tujemu napadu. Na po-i izvršni svet nadaljuje sejo ti v Adigrad sta se državni-1 jutri. BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvo Bdvarda Kardelja sprejel vrsto zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi zvezni ljudski skupščini v odobritev. Med drugim je zvezni izvršni svet sprejel zakon o ustanovitvi državnega tajništva za finance, ki bo ustanovljeno namesto dosedanjega tajništva za splošno upravo in proračun, zatem predlog odloka o začasnem finansiranju zveznih in republiških i’stP"ov do snreietjsi novega družbenega načrta. Poleg tega je podpredsednik Kardelj podal poročilo o svojem obisku v Veliki Britaniji. Zvezni Finančna pomoč Jordanu iz drugih arabskih držav Sirija, Egipt in Saudova Arabija ponudile enak znesek, kakršnega Jordan dobiva od Velike Britanije - Britanski laburisti obsojajo politiko vlade na Srednjem vzhodu dejal med drugim Hruščev — sc sramota za čas, v katerem živimo«. Hruščev je poudaril, da sta z Bulganinom, ko sta med svojim potovanjem kritizirala kolonialne režime, s tem samo «poudarjala ogromno škodo, ki jo ti režimi prinašajo narodom«. Nato je Hruščev poudaril pozitivne rezultate, ki jih bo njuno potovanje nedvomno imelo in prijateljski sprejem, ki sta ga doživela v vseh deželah, ki sta jih obiskala, zlasti v Indiji. Hruščev je tudi poudarjal vlogo sovjetskega ljudstva, «ki smo mu dolžni r.ašo veličino in ki je spremenilo našo deželo v največjo svetovno državo«. Ob zaključku je Hruščev opozoril, da uspehi, ki jih je ZSSR dosegla, še ne dovoljujejo spanja na lovorikah, temveč da so potrebni nadaljnji napori na vseh področjih. Končno je izrazil prepričanje, da bo komunizem v deželi kmalu zgrajen. Maršal Bulganin pa je v svojem govoru zatrdil, da je glavni rezultat potovanja zbli. žanje med ZSSR in azijskimi deželami. Omenil je ((živahne ugovore«, ki jih je bilo slišati na Zahodu, zlasti v Veliki Britaniji, po izjavah obeh sovjetskih državnikov, in nato zatrdil: »Prijateljstvo z vsemi državami, ki smo jih obiskali, krepi fronto miru, katere moč bo vsak dan večja in ki bo končno zmagala«. Bulganin je nato na dolgo govoril o sprejemu v Indiji, Burmi in Afganistanu, in dejal, da je bil to izraz prijateljstva do sovjetskega ljudstva. »Prijateljstvo narodov ZSSR, Indije, Burme in Afganistana pomeni enega izmed velikih činiteljev miru, ki ga nasprotniki sodelovanja med narodi ne morejo prezreti«, je dejal sovjetski ministrski predsednik in nato omenil »reakcije reakcionarnega tiska« in nekaterih zahodnih piedstavnikov na njegove irj Hruščevove izjave v Indiji. Dodal je: ((Najine iskrene izjave o kolonializmu in o prijateljstvu z Indijo, Burmo in Afganistanom jim niso ugajale. Nam pa ugajajo in se nam zdijo koristne«. Končno je Bulganin še opozoril na važnost petih načel miroljubne koeksistence in potrdil svoje prepričanje v zmago »fronte miroljubnih držav«. Po pozdravu predsednika moskovskega sovjeta Jasnova in delavca tovarne (Krasni proletar« sta se Bulganin in Hruščev odpeljala v Kiemelj. Kljub hudemu mrazu je ob cestah stalo več stotisočev ljudi, ki so navdušeno pozdravljali oba voditelja. Veličino sprejema je mogoče primerjati samo s sprejemom, ki jc bil prirejen Nehruju, ko je letos poleti prispel v Moskvo, in s sprejemom, ki ga je pred vojno doživel osvajalec Severnega tečaja prof. Papanin. Vsi sovjetski listi so danes objavili na prvih straneh fotografije Stalina ob obletnici njegovega rojstva. Članki so sestavljeni v precej zmernem tonu in ne vsebujejo hvalnic, k, so bile običajne, dokler je bil Stalin živ. Danes so se v Moskvi razširili glasovi, da bo zasedanje Vrhovnega sovjeta, ki bi se moralo začeti 23. decembra, odloženo do 26. decembra, da bi Bulganin in Hruščev imela čas pripraviti obširno poročilo o svojem potovanju. V Londonu so danes nekateri člani lordske zbornice zahtevali od vlade, naj še enkrat prouči vabilo Hrusčevu in Bulganinu, naj obiščeta Veliko Britanijo, in sicer zaradi njunih govorov v Indiji in Burmi. V imenu vlade je lord Reading izjavil, da je z angleške strani «položaj nespremenjen od takrat, ko je bilo vabilo izrečeno in sprejeto«. Dodal je. da ne gre za «dr-žavni obisk«, temveč «prepro. sto za vabilo sovjetskima dr-žavnikoma. naj obiščeta Veliko Britanijo«. kolovskega, načelnik generalnega štaba gen. Vučkovič pa od načelnika štaba ameriške vojske Taylora. Še o »avtonomni« Makedoniji Zanikanje grškega zunanjega ministrstva ATENE, 21. — Zastopnik grškega zunanjega ministrstva je izjavil danes, da vesti nekaterih atenskih in solunskih listov o domnevni akciji Jugoslavije za ustanovitev avtonomne Makedonije izhajajo iz tistih krogov, ki žele pokvariti prijateljske odnose med Grčijo in Jugoslavijo. ((Prijateljstvo narodov Grčije in Jugoslavije, je poudaril zastopnik zunanjega ministrstva. je tako iskreno in prepojeno z medsebojnim zaupanjem in prisrčnostjo, da nanj ne morejo vplivati udarci neodgovornih činiteljev. Mi odklanjamo take vesti, ki služijo samo trenutnim tujim interesom in ki so v nasprotju 7. ustvarjalnim sodelovanjem, ki obstaja med dvema prijateljskima državama«, je zaključil zastopnik grškega zunanjega ministrstva. Iz j ave solidarnosti s furlanskimi partizani Združene antifašistične sile naj take procese proti borcem osvobodilnega in odporniškega gibanja preprečijo Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline nam je poslal v objavo sledečo izjavo: «Odbor za obrampo partizanov Nadiške doline, ki je na svoji seji proučil razsodbo, ki jo je 14. t. m. izreklo porotno sodišče v Vidmu proti šestim poveljnikom garibaldinske divizije »Modotti«. izreka prepričanje, da ni sploh bilo dopustno uvesti kazenski postopek proti tistim, ki niso napravili nič drugega, nego ua so izvrševali ukaze svojih poveljnikov v času, ko so bile nacistične sile še v hudih borbah, ter odločno in z obsojanjem protestira proti tej razsodbi, ki je očitna žalitev in izzivanje odporniškega gibanja, ki je postavilo temelje italijanski demokratični republiki. Razsodba, izrečena proti tovarišem je tudi žalitev načel, za katera so se borili in dali življenje najboljši sinovi italijanskega ljudstva, in pomeni nov poizkus reakcionarnih sil. ki se istovetijo z ostanki fašizma, da spraviio pred sodišče borce odpora, ki so pisali najlepše strani zgodovine italijanskega ljudstva. Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline izreka obsojenim tovarišem svojo iskreno in globoko solidarnost tovarišev v borbi in je prepričan, da bo samo aktivna zdru- AMMAN, 21. — Državni uradniki, ki so se včeraj pridružili stavki študentov in delavcev iz protesta proti nameravanemu pristopu Jordanije v bagdadski pakt, so se danes vrnili na delo, toda položaj v Ammanu je še vedno napet. Danes so bile trgovine zaprte in bila je nova demonstracija z zahtevo, naj se izpustijo vsi aretirani in naj se zagotovi, da se Jordanija ne bo vključila v zahodna zavezništva. Medtem je bila nova vlada sestavljena in ministri so že prisegli. Vlada je takoj ukinila policijsko uro v Betlehemu ter je odredila izpustitev vseh, ki so bili aretirani med demonstracijami proti bagdadskemu jiaktu. Prosvetni minister pa je odredil, naj se šole zopet odprejo. Medtem ko je v Jeruzalemu bilo zjutraj mirno, so se nocoj ponovile demonstracije. Demonstranti so zahtevali, naj kralj Husein z uradno izjavo zavrne pristop Jordana v bagdadski pakt. Iz Damaska pa javljajo, da so sirska, egiptovska in saudska vlada sklenile, da bodo dale na razpolago Jordaniji enak znesek, kakršnega dobiva vsako leto od Velike Britanije kot pomoč. Ta sklep, ki naj bi spodbudil jordansko vlado, da odkloni pristop v bagdadski pakt, bo v kratkem objavljen v skupni izjavi treh vlad. V britanski spodnji zbornici je danes laburistična opozicija ostro kritizirala britansko politiko • na Srednjem vzhodu. Poslanec Robens je govoril o popolnem porazu britanske politike, ki jo označuje dejstvo, da se hoče prisiliti Jordanija, naj pristopi v bagdadski pakt, jn se s tem povzročajo enaki neredi, kakršni se dogajajo na Cipru. Robens je še izjavil, da po njegovem mnenju ni bil .obisk generala Templera v Jordaniji umesten, ker je povzročil vrsto incidentov. Državni podtajnik v Foreign Officeu lord John Hope je protestiral proti izjavam Robensa in dejal, da »lahko samo spodbujajo elemente, ki 50 sovražni Veliki Britaniji«. Hope je tudi sporočil, da bo Irak kupil v prihodnjih dveh letih v Veliki Britaniji orožje v vrednosti 2 milijonov šterlingov. Na podlagi sporazuma, ki je bil že sklenjen, se Velika Britanija odpoveduje plačilu 2.75,5.000 šterlingov, ki jih Irak dolguje za britanske vojaške naprave na nekaterih britanskih oporiščih, ki jih je Velika Britanija odstopila. S tem zneskom bo Irak v prihodnjih dveh letih kupil angleško orožje. Dan JLA Hraijnt/ka maršala Tita BEOGRAD, 21. — Proslav: ljanje dneva JLA se je nocoj začelo s častnimi salvami v glavnih mestih republik in s svečanimi akademijami. Predsednik Tito je iz Etiopije poslal pozdravno brzojavko pripadnikom JLA. «Na ta dan, ki ga jugoslovanska ljudska armada vsako leto praznuje, dobiva ideja svobode in miru, srečnej še in lepše bodočnosti, za katero so dali življenje stoti- FO SKORO 1 RIČET RT LEI KEM ČAKAISJV Vlada odobrila oba lokalna sporazuma Oba sporazuma Sla bila sklenjena že 31. marca t.l. in urejala lokalni trgovski promet med Trstom, Gorico in Vidmom z ene strani ter Bujami, Koprom, Sežano, Novo Gorico m Tolminom s druge RIM. 21. — Na današnji seji vlade je zunanji minister Gae-tano Martino med drugimi zakonskimi načrti predložil v odobritev tudi sledeče zakonske načrte. 1. zakonski načrt za ratifikacijo 111 izvršitev jugoslovansko - italijanskega sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu 31. marca 1955 s priloženo izmenjavo not za ureditev cestnoprometne službe za prevoz potnikov med italijanskimi in jugoslovanskimi kraji, ki niso povezani 7. železnicami ali pa ki so nezadostno povezani; 2. zakonski načt za ratifikacijo in izvršitev trgovinske in pomorske konvencije sklenjene v Rimu 31. marca 1955 s FLRJ s priloženimi izmenjavami not; 3. zakonski načrt za izvršitev sporazumov z Jugoslavijo, ki so bili sklenjeni v Rimu 31. marca 1955; ti sporazumi sestojijo iz: a) trgovinskega sporazuma. b) plačilnega sporazuma; c) sporazuma za olajšavo krajevnih izmenjav med ob- mejnimi področji, med Gorico in Vidmom z ene strani in Sežano, Novo Gorico ter Tolminom z druge, č) sporazuma za lokalno izmenjavo med obmejnimi področji Trsta z ene strani ter podroi lem .Buj, Kopra. Sežane in Nove Gorice z druge strani. Vlada je gornje zakonske načrte odobrila. Čolakovič v Švici BERN, 21. — Na vabilo švicarske skupine interparla mentarne unije je v Bernu sinoči predaval podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič o koeksistenci in zunanji politiki Jugoslavije. Predavanja so se udeležili med drugimi tudi predsednik švicarske konfederacije Petitpierre, zastopniki političnega, pravnega m gospodarskega življenja žitev vseh protifašističnih sil mogla v prihodnosti preprečiti podobne procese proti borcem osvobodilnega in odporniškega gibanja« Odbor Zveze partizanov Tr-iačkepa ozemlja pa je sprejel na svoji seji naslednjo soli-darviistno resolucijo: «Kot bivši partizani in aktivni pripadniki protifašističnega osvobodilnega gibanja na tem ozemlju smo z največjim presenečenjem in 0-gerčenjem zvedeli za razsodbo. ki jo je videmsko sodišče izreklo proti skupini bivših partizanov v Furlaniji, med katerimi je celo dva obsodilo na visoko kazen 20 let ječe z motivacijo, da sta z lastno roko justificirala nekaj fašistov Nevzdržnost tega do skrajnosti protidemokratičnega dejanja je tem večja, če upoštevamo. da so bili obsojeni prav oni. ki so skupno z vsemi ostalimi demokratičnimi Italijani največ prispevali v boju proti fašističnemu in nacističnemu nasilju ter v odločilni meri doprinesli, da je bila Italija osvobojena. Hkrati ugotavljamo in pripominjamo ne samo, da se z omenjenim dejanjem omalovažujejo. zaničujejo in cinično teptajo najbolj častne ter slavne tradicije iz sodobne italijanska zgodovine, temveč da se s tem tudi kršijo ustavna določila, ki se z njimi prepovedujejo vsi taki in podobni postopki, naperjeni proti neki osebi samo zato, ker se je bila ta v času osvobodilnega boja postavila na stran protifašističnih si! ter se tu aktivno borila za osvoboditev svoje dežele. Zdi se nam, kot bi bile na delu sile, ki bi znova hotele priklicati v sedanjost temno fašistično preteklost, smatrajoč za svojo nalogo, da najprej obsodijo ter umažejo vse. kar je pripomoglo, da se je reakcionarni fašistični režim zrušil in kaznovali temu zvesti zločinci. Mnenja smo, da bo, če se ima tako nadaljevati, izginilo iz italijanskega ljudstva sleherno upanje v zmago demokratičnih načel in razvoj .republike, sleherno upanje v pravičnost obstoječe sodne oblasti in demokratično poštenje njenih organov. H koncu pristavljamo, da je obsodba nevzdržna tudi s pravne plati, ker ni bilo proti obsojenim nobenega dokaza za kaznivost dejanja. Očitna je torej ost obsodbe, s katero se ni hotelo zadostiti pravjci. marveč samo obsoditi partizane, in to ne samo posameznike, ampak preko njih vse italijansko osvobodilno gibanje. Zato izražamo obsojenim tovarišem svojo solidarnost, smatrajoč, da so kot pošteni demokrati in antifašisti izvršili v času osvobodilnega boja samo svojo dolžnost, ter jim hkrati s tem pošiljamo Včeraj je švicarska zvezna . - vlada priredila kosilo na čast I iskren tovariški pozdrav; Smrt Rodoljubu Colakoviču. I fašizmu — svoboda narodu!« SPET SE SIRIJO na vsem alžirskem V zadnjih 24 urah je bilo ubitih 54 oseb - Alžirski nacionalisti zahtevajo, da se jim prizna notranja samouprava in splošne volitve za alžirski parlament - Amnestija v Maroku PARIZ, 21. — Koordinacijski odbor za severnoafriške zadeve je imel danes popoldne izredno sejo pod predsedstvom Faura in ob navzočnosti številnih vojaških osebnosti, da prouči vprašanja, ki se tičejo treh ozemelj v Severni Afriki. Čeprav ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, sodijo, da je bila seja v glavnem posvečena položaju v Alžiru, kjer se nemiri spet naglo širijo. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih 54 oseb, in sicer okoli 40 upornikov, 2 francoska vojaka in 12 muslimanskih civilistov. Vstaja alžirskih nacionalistov se je sedaj razširila skoraj na vse ozemlje. Zadnje dni so se v mestih ponavljali atentati. Zadnji teden je bilo ubitih ali ranjenih več ko 200 oseb. Francoski generalni guverner Soustelle je izjavil, da so efek-tivi sedanjih francoskih ob- oroženih sil v Alžiru »nezadostni«. V Boni se je danes izkrcalo 1400 mož. ki so prisil iz Francije, da okrepijo francoske vojaške oddelke v Alžiru, kjer je že sedaj razme-soči padlih borcev in žrtev »oen ih okrog 200.000 franco- vojne, še večji pomen. Temu ] ^ih voja . ^ idealu in uresničenju mirne- Toda položaj v, A z . J - v zadnjem casu poslab a tud. ga sodelovanja med narodi vseh celin je posvečena tudi naša pot v prijateljski državi Etiopijo in Egipt. JLA mora služiti tem velikim ciljem. Njena dolžnost je, čuvati mirni razvoj socialistične Jugoslavije, ki daje svoj prispevek k izboljšanju odnosov in tesnemu sodelovanju med narodi vseh držav«. Ob dnevu JLA je sovjetski obrambni minister Zukov poslal brzojavne čestitke maršalu Titu, medtem ko je državni tajnik za narodno o-brambo general Gošnjak pre-. jel čestitke od obrambnega ministra Poljsike maršala So- zaradi vedno večjih političnih nesoglasij med francosko vla do in alžirsko posvetovalno skupščino. Kakor je znano, so zaradi tega v štirih alžirskih okrožjih odgodili parlamentarne volitve za novo francosko Skup scino. Alžirski nacionalisti zahtevajo priznanje notranje samouprave in splošne volitve za prvi narodni alžirski parlament. V zadnjih dneh je odstopilo večje število splošnih m občinskih svetovalcev in če se bodo odstopi nadaljevali, bodo Alžir upravljali in zastopali samo evropski elementi brez udeležbe muslimanov, kar bi utegnilo imeti resne posledice. S francoske strani pa se govori o odločni resoluciji večine županov vsega ozemlja, ki a-htevajo ustanovitev neke vrste »odbora za javno blaginjo« za obrambo «francoske navzočnosti« ter pozivajo francoske oblasti, naj se formalno obvežejo, da bqdo ohranile «izk)jučno» francoski značaj Alžira. V Maroku pa vlada v zadnjih urah mir Danes se ;e generalni rezident razgovarjal s predsednikom vlade Si Bek-kaiem in z nekaterimi ministri o odnosih med rezidenco ir. maroško vlado. V Parizu pa je zunanji minister Pinav sprejel glavnega tajnika stranke Istiklal, s katerim se je razgovarjal o splošnih načelih, po katerih naj se ravnajo francosko-maroška pogajanja, ta se bodo začela, brz ko bo v Franciji sestavljena nova vlada. Včeraj je sultan Ben Jusef podpisal dekret o splošni amnestiji za politične obsojence. Amnestija velja za maroške državljane, ki so bili obsojeni ali ki »o v preiskovalnem zaporu »zaradi dejanj političnega ali patriotičnega značaja«, m za razsodbe, ki so bile izrečene v času od 11. januarja 1944 do 7. decembra 1950. Amnestija se tiče okoli 700 Marokancev, ki so jih obsodila maroška sodišča zaradi napadov v škodo domačinov. Marokance, ki so obtoženi dejanj proti Francozom, pa sodijo francoska vojaška sodišča. Pogajanja za sestavo posarske vlade PARIZ. 21. V običajno dobro obVeščenih krogih zatrjujejo, da so se v Saar- brueckenu začela neuradna posvetovanja med francoski, mi in nemškimi predstavniki o možnosti, da bi se v Posarju ustanovila koalicijska vlada, v kateri bi bile zastopane zmernejše Nemčiji naklonjene stranice jn Hoffman-nova demokristjanska stranka, ki zagovarja evropeizacijo. Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta možnost izključena, ker so nemške stranke med vso volilno kampanjo poudarjale. da ne morejo sodelovati s Franciji naklonjenimi stran, kami, toda ker Nemčiji naklonjene stranke niso dosegle tričetrtinske večine, ki so jo želele, da bi lahko spremenile ustavo v korist priključi-tve k Nemčiji, in ker bosta obe demokristjanski stranki skupno razpolagali s 27 sedeži izmed 50 v novem parlamentu, morda ne bo nemogoče sestaviti koalicijo teh dveh strank jn morda še kakšne Nemčiji naklonjene stranke. V korist te možnosti gbvo-rijo nekateri resni razlogi Predvsem bi se tako preprek čilo, da bi prišla v vlado sklajna desničarska Schnei-derjeva stranka. Sam Schnei-der je med volilno kampanjo govoril o Franciji s takšnimi izrazi, da se zdi zelo malo verjetno, da bi bili mogoči razgovori med njim in francosko vlado. Izključitev nemških šovinistov iz posarske vlade pa bi tudi koristila sedanji francoski vladni koaliciji med volilno kampanjo, zato je razumljivo, da se Pariz zavzema za takšno rešitev. Pariški neodvisni levičarski »Combat« pa zahteva v svoji današnji številki, naj se objavijo zapisniki nedavnih razgovorov med Pinajem in Brentanom. 22. decembra l*8® Ljudska prosveta »rOMIMUKI 1U6KVI Na današnji dan je bila leta 1947 sprejeta italijanska ustava, ki lamii v svojem 3. m 6. členu zaščito narodnih manjšin. ZA IZVEDBO POGLAVIJ VI. IN VII. VIDEMSKEGA SPORAZUMA Ideale. 16.00: «Gangsterjl v »• sedi«, F. Sinatra, S. Hayden, Impero. 15.30: «Očka DolgokraK«. Leslie Caron, , , ... Italia. 16.00: «Drzna dekleta«) Shelle.v VVinters. S. Marco. 16 00: «Cudežni m04*' D. Kaye, V Mayo, .... Kino ob morju. 16.00: »Zgodil® se je 20. julija«. , lw Moderno. 16.00: »Akcija dolarji*) N. Gray, E. Coostantime. Savona. 15.30: »Desi/ee«. Mario® Brando«. J Simmons. Viale. 16.00: «Princ z rdeto krinko«. F. Latimore, M. Flor«. Vittorio Veneto. 15.45: »ProtfV0" hunstvo«. Clark Gable. Lana Turner Azzurro. 16.00: «Nevidna patt'*" lja», J. Wayrie, A Quinn. Belvedere. 15.30: «Alarm na ^ gu», E. von Stroheim. G. Canale, Marconi. 16.00: »Pot zvezd«, B0-semary Cloonev. Massimo. 16.00: «Ukraden obra*»' L Scott. P. Henried. Novo cine. 16.00: «Dvoboj na l* diu», J. Bronfield A. Louis. Odeon. 16.00: «Pazi na žogo«. V-Martin. . Radio. 16.00: «Morilno kopje«. ®' Tracy, R. Widmark Venezia. 15.30: «Neron In M*** lina«, G. Cervi, Y. Šanson. Skedenj. 17.00: »G l an ni in Pino*' to med kovbojl«. .. Kino na Opčinah. 18.00: »Tot® išče mir«. Volitve v Aquili Včeraj so se začele v rafineriji Aquila v Zavljah volitve novega tovarniškega odbora. Volitve so redno potekale in je volilo že 411 delavcev od skupnega števila f>4:i delavcev. Od 206 uradnikov pa jih je prvi dan volilo 165. V dosedanjem odboru je imela Delkvska zveza 4 predstavnike med delavci in 1 med uradniki. Delavsko zbornico pa sta doslej zastopala 1 delavec in 1 uradnik. Včeraj je Delavska zbornica objavila vest, da je ravnateljstvo na njeno pobudo pristalo na to, da od bodočih poviškov ne odbije dodatka «ad personam«#, ki ga delavci že dobivajo. Delavska zveza pa sporoča, da je to zahtevo enotno postavil tovarniški odbor, to je predstavniki obeh struj. Da gre za volilno propagando v korist Delavske zbornice, kaže že pismo ravnatelja, ki v zvezi s tem pravi med drugim, da ravnateljstvo upa, da bodo uslužbenci pravilno ocenili to njegovo koncesijo. Sindikat petrolejskih delavcev tudi sporoča, da so predstavniki Delavske zbornice prekršili sporazum v prenehanju propagande na dan volitev, ker so včeraj zjutraj ob 7. uri širili letak, v katerem so obrekovali nekega kandidata struje Delavske zveze. ( GLEDALIŠČA | GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 «Fra Diavolo« za abonente reda C za parter in lože ter reda B za galerijo. V ponedeljek ob 16. uri četrta In zadnja predstava. Sindikat trgovinskih uslužbencev Delavske zveze sporoča : Gljede neke vesti, objavljene včeraj v nekem krajevnem listu, ugotavlja sindikat, da je odklonil zahtevo združenja trgovcev, da bi bile 24. in 31. t. m. trgovine jestvin ves dan nepretrgano odprte ter da bi druge trgovine podaljšale urnik do 21. ure- Zato poudarja, da je bila vest o protestu Delavske zbornice pri Delavski zvezi proti namišljenemu pristanku na podaljšanje urnika in nepretrgani urnik brez vsake podlage. Sindikat : trgovinskih uslužbencev je j samo pristal na podaljšanje urnika do 20.30, in sicer po prejšnjem sporazumu po telefonskem razgovoru z Delavsko zbornico. Zadovoljiv zdravstveni položaj Tržačanov v preteklem mesecu V novembru se je rodilo 195 otrok, umrlo pa je kar 284 oseb • Delovanje zdravstvenih in higienskih organov NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE je I zše' Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca. Včeraj so se v uradu za zveze gen. komisariata z zunanjim ministrstvom začeli razgovori med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati za izvedbo poglavja VI. člena 54, 56 videmskega sporazuma, k. določa sklenitev posebnih dogovorov za rešitev vprašanja dajatev socialnega zavarovanja za osebe, ki stalno bivajo v eni izmed obeh držav in ki so v rednem delovnem razmerju v drugi državi. Poleg tega predvideva člen 54. da bodo pogajanja za sklenitev dogovora vodili predstavniki zavodov za socialno zavarovanje obeh držav najkasneje v roku 30 dni po podpisu videmskega sporazuma. Dogovori naj omogočijo — kot določa naslednji člen 55 videmskega sporazuma — »da zavarovanci in oni, ki imajo pravice po njih, na področju svojega stalnega bivališča uživajo bolniško, ambulantno in hišno zdravljenje vštevši tudi zdravila in tudi terapevtična sredstva, ter prejemajo plačilo odškodnine in to v breme pristojnih zavodov drugega področja, ki so obvezani na dotične dajatve«. Clen 56 pa določa, da »morajo dogovori urediti tudi postopek za povračilo stroškov, ki so jih imeli zavodi enega področja za račun zavodov drugega področja«. Osebe, ki jim bodo sedanja pogajanja s posebnimi dogovori uredila socialno zavarovanje. stanujejo v večji skupini v Miljskih hribih; to so predvsem delavci, ki bivajo na področju Jugoslavije in prihajajo na delo v milj-sko ladjedelnico. Druga večja skupina je v Logu pod Mangartom in v Soči pri Bovcu: to so izključno delavci, ki odhajajo vsak dan na delo čez mejo v rabeljski rudnik. Manjša skupina prizadetih o-seb pa je na področju Gorice. Včeraj sta imeli delegaciji dva sestanka, prvega od 10. do 12. ure dopoldne, drugega pa od 17. do 19. ure popoldne. Na prvem sestanku je jugoslovansko delegacijo, ki ji načeluje Todor Vujoševič, načelnik Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, predstavil generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak. Italijansko šestčlansko delegacijo j (za vsako socialnozavaroval-, no ustanovo po en zastopnik) | pa je predstavil načelnik u-rada za Zvezo z zunanjim ministrstvom konzul dr. Fabiani; italijanski delegaciji načeluje dr. Raimondo Gambel — Benussi. ravnatelj »Istitu-to nazionale infortuni sul la-voro« v Trstu. Na včerajšnjem sestanku sta bila navzoča tudi odv. Gerin, podpredsednik italijanske delegacije stalne ' mešane komisije za obmejni I promet in dr. Augelli, za-1 stopnik ministrstva za delo iz , Rtma. Na obeh sestankih sta si delegaciji izmenjali informacije o zakonodaji socialnega skrbstva v obeh državah. Danes bodo jugoslovanski delegati obiskali socialno zavarovalne ustanove v Trstu, nato pa bo pred prazniki še , en sestanek. Pogajanja se bodi nadaljevala po praznikih, verjetno med 10. in 15. januarjem 1956. Istočasno se vodijo med jugoslovansko in italijansko delegacijo tudi pogajanja v Kopru za izvedbo poglavja VII. ' (čl. 57 do 61) videmskega : sporazuma, ki vsebuje določbe glede dobave vode milj- i skega vodovoda za koprsko i Slavka profesorjev Kot vse prejšnje dni je tudi včeraj dobro uspela stavka slovenskih in italijanskih profesorjev in ravnateljev srednjih šol. Stavka se še danes nadaljuje, jutri pa se v šolah po tednu dni zopet začne pouk. KI BO V PONEDELJEK 26. T. M. OB 21.30 V MALI ROSSETTIJEVI DVORANI Vstopnina: gospodje 400, dame in člani 300 lir Dvorana bo zakurjena! OBVESTILO KZ Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki posedujejo oljčne nasade, in ki želijo predelati ta svoj pridelek v oljarni v Plavjah, da se nujno zglasijo na sedežu KZ v Trstu, Ul. F. Filzl 191., kjer bodo dobili vse potrebne informacije. ČETRTEK, 22. decembra l»s> Tlte.1 rossiAJA A 11.30 Zabavna glasba: Predia vanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzofnirt 12.55 Leharjevi motivi; 13.30 stra operna glasba; 14.00 Orkf sier Mantovani; 17.30. Plesna "J! Janka; 18.00 Beethoven: Konceh za klavir In orkester št. 3; 1J-Gounod: Faust, prolog; 19.15 Prt" davanje; 19.30 Priljubljene lodilje; 20.00 Šport; 20.05 Vesa' ritmi; 20.30 Vokalnii oktet; .20.5® Čajkovski: Tema in variacije o* Mozartiansko suito; 21.00 Drama" tizirana zgodba; 22.00 Predava" nje; 22.15 Schumann: FantasieS" Stuecke; 22.40 Večerni ples. • »C IS . 11.30 Operna glasba; 12.10 Gr-kester Carlo Savina; 13.15 Glasbeni album: 14.45 Tržaška kulturna kronika; 21.05 Večer s sod®" lova n.lem Eduarda In Dolores r*" lumbo; 22.05 Havajske pesmi. ■i <> I« 10 It .Slovenska uuručila: 6.30. 13.30. 14.30 19.30 In 23.30. „ lil valili« poročila: vsak dan u' 20.20 Italijanska poročila: 6.15. 13™' 19.00 in 23 00 6.00 Jutranja glasba: 7.00 v°" zdrav jugoslovanski ljudski *r' madl; 7.10 Glasba za dobro % tro: 7.30 Za naše žene; 1*3® Boris Krnic: «Pr:gorska svatba«; 14.00 Od melodije do melodu*! 14.40 Kulturno pismo; 14.50 pevski zbori; 15.00 Borbene mi; 16.00 Dela JugoslovansK™ skladateljev; 16.20 Čestitke P1,1! padnlkom JLA; 17.35 Melodije filma «Rose Marie«; 18.15 Ce»®j kov koncert; 19.15 Šport: 20®" V ritmu sveta; 20.40 Naroda* pesmi iz Slavonije; 21.00 ne melodije; 21.30 Na odru «*? riške Opčra Comique» 19. * let.la: 22.30 Za ples. <•!.«* h« 327.1 m. 202,1 m. '212.4 11» # Rdi učila ob 5.00. 6.00 <-u ' 13.0(1, 15,00. 17.U0. 19.00. 22.00. 11.00 Radijski koledar; U-® Gospodinjski nasveti; 11.15 N* pevi iz glasbenih revij »n oper®*’ 11.45 Med mladimi pevci j z VJ' tanja: 12.00 Mali operni kooc®v* 12.30 Ing. Ferlič: Obdelava in Rnojenie sadovnjakov; 12 40 mi Alojzija Mihelčiča poje Sani zbor «Ljubljanski zvon** 14.35 Želeli ste — poslušajte-15.15 Zabavna glasba; 15 30 P®: pripovedki O. Hudalesa; >5,4 Mali glasbeni mozaik; 16.00 G®* spodlnjski omnibus; 16.10 Glasbene uganke; 18.00 Domače “K" tualnostl; 18.10 Pesem skozi stoletja; 18.45 Igra ansambel Bfjj' tov Gengler; 20.00 Mladinska daja; 20.20 «Cetrtkov večer« mačlh pesmi in napevov; 2>-Luč Izza temnih vrat letnici LH1 Novy); 21.30 C.. re: Tema z vari ari iamt Demus); L Janaček V mfEun (A. Trost). 11. r it vizija 17.30 Spored za otroke: Kotiček za modelarje: 18.30 Novi" iz književnosti; 20.30 Vesti; ■{?■" A. Cutolo odgovarja: 21.00 T1P1; k| Jih srečuiemo o praznik11’’ 22.00 Carducci: 22.20 Njih težavna pot, vzgojno kramljanje. Skupščina pomorščakov Zveza italijanskih pomorščakov (FILM) vabi vse pomorščake, ki čakajo na vkrcanje na daljah družb PIN («Italia», Tržaški Lloyd in «Adriatica»), da se udeleže skupščine drevi ob 18. uri v Ul. Zonta 2. Na skupščini bodo obravnavali vprašanja kategorije. DRUŠTVO SLOVENSKIH srednješolcev priredi v petek 23. t. m. od 20.30 do 3. ure v dvorani na stadionu »Prvi maja ŠTIRI DNI PO ODKRITJU ZLOČINA NA LONJERSKI CESTI Pod obtožbo umora prijavljeni sodišču Zorzinov brat, svakinja in njena sestra Igral bo orkester Morena Na razpolago bo dobro založen buffet. Pogajanja na uradu za delo Včeraj so bila na uradu za delo pogajanja za priznanje doklade 15 lir na dan za uporabo lastnega orodja delavcem kamnoloma Zaccaria. Sklenili so, da se bodo o stvari pogodili v okviru samega podjetja. Kladivo, s Katerim je bil Zorzin ubit, so našli v njegovi sobi-HaKo je policija izsledila zločince - Včeraj pogreb nesrečnega Zorzina Godbeno društvo s Proseka pri. redi 26. t. m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s pro-seka-Kontovela Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna člana, Karla Bukavca in Andreji Štoko. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel Sejo v petek 23, t. m ob 2«. uri na sedežu v Ul. Itoma 15. traj okoli 9.30 odkrila v neki jami truplo nekega neznanca, katerega so kasneje identificirali za 51-letnega Josipa Skera iz Mačkovelj, a brez stalnega bivališča. Policijski zdravnik dr. Nic-colini, katerega so poklicali na mesto, je ugotovil da je smrt nastopila približno 15 do 18 ur pred najdbo trupla in to po vsej verjetnosti zaradi srčne kapi. Po mnenju nekaterih je Sker poiskal zatočišče v jami, kjer je med spanjem izdihnil, Pokojnikove truplo so prenesli v pokopališko kapelo. Obvestilo županstva Županstvo sporoča, da je občinski svet na svoji seji 13. decembra 1955 odobril občinski obračun za leto 1952 in obvešča javnost, da je obračun na vpogled za 8 dni od 21. decembra naprej. V roku 30 dni, to je do 19. januarja. lahko vsak davkoplačevalec pošlje svoje pripombe ali pritožbe glede obračuna, na občinsko tajništvo. Huda nesreča na delu Med premikanjem kamnitih ploj£», ki so bile polože« ne ob steni delavnice kamnoloma Pizzul v Nabrežini, se je ena izmed 150 kg težkih plošč zvrnila na 2 /-letnega Antona Lisjaka iz Nabrežine št. 149 in ga podrla na tla, zaradi česar se je moral delavec zateči v bolnišnico po pomoč. Ker so mu zdravniki ugotovili poleg šoka tudi zlom leve noge ter verjetni zlom leve roke, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 70 ali 80 dneh na ortopedskem oddelku. • « * 36-letnemu Pietru Suganu iz Ul. del Friuli pa je med delom pri prenašanju železnih plošč v starem pristanišču ena izmed teh padla na nogo ter mu ranila prst leve noge. Sugana, kateremu so njegovi delovni tovariši priskočili na pomoč, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom nekaj dni počit- V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicolb 3/a Tel. 38-733 IZPRED POROTNEGA SODlSČA Obramba skuša zmanjšati odgovornost obtožencev Indelicatov zagovornik opira svoja izvajanja na obtoženčev značaj in njegovo delno slaboumnost ROJSTVA, smrti in POHOKE Dne 21. decembra 1955 se le v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb. po-rck pa je bilo 7. POROČILI SO SE: tapetnlk Raffaele Roberto Osmo In gospodinja Edda Jovino, ameriški častnik Parrent Kennet Le Rov in študentka Graziella Balbo, kovač Umberto Ferrara in gospodinja Lidija Gerbac, mehanik Antonio Degrassi in šivilja Erminija Tončič, mehanik Ferrocelo Benco !n gospodinja Adriana Toffolon. strugar Vincenc Gombač In gospodinja Antonia Richter, letalec EMseo Ortiz In uradnica bl-dia Divvorsk.v. UMRLI SO: 67-letni Domenico Ruzzier, 61-letna Dobriila Balla-rin vd. Rosteguin, 60-letna Mc-lania Copclanski pnr. Tuzov. 69-letnl Ivan Sluga, 62-letna Pleri-na Scaroa por. Fabiani. 34-lctni Marij Velišček. 67-letna Irene Todero, 63-letni Amerigo Massi-mi. 71-letna Gemma Oraschen, 64-letna Fiedler por. Kostoris Nessie Netty. 67-1 e t ni Anton Zorzinl, janje, ki ga je izvršil tistega večera, ko je bil aretiran na bloku pri Devinu. «Clovek se lahko obsodi le, če ima določeno inteligenco in voljo do kršitve zakona. Ge te volje ni, kakor je ni bilo pri Indelicatu, ki ima pamet 12-letnega otroka in č» je vmes še delna slaboumnost, potem se o kaznovanju. ne more govoriti. Sicer pa«, je odvetnik zaklju-či.1 i” š® obrnil k porotnikom, *če bi imeli pred seboj vašega 12-letnega sina na zatožni klopi, kaj bi vi naredili? Obnašali bi se kot očetje, kot možje, kot državljani. In prav to zahteva od vas obramba«. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z govorom odv. Poiluccjja, vendar ni mogoče predvidevati, kdaj bo izrečena razsodba, še posebno zato, ker namerava tožilec še enkrat spregovoriti v odgovor zagovornikov. Preds. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Tessier, obramba odv. Morgera, Caravelli, Pol-lucoi, Sblattero, Kezich, cher-V, Bologna, Carlrni, Arbanas-si, Presti, Borgna in Fast. PRI MOTOGUZZI: božični Pf pust 10.000 lir! Izkoristite P®11®:' nost: «Cardellino» 89.000 lir; 1“L golo 127.000 lir, luksuzni l«.^ lir. Tovorne trikolice. KarOUT' tor ji, nadomestni deli. Prlbf,, Delavnica za popravila Cr,eJln. scoll. avto, moto, Diesel. M", dialpiston. Ul. Fablo Severo razstava. Okoli 11. ure so morali pridržati na I. kirurškem oddelku 72-letno Marijo Gia-nelli iz Ul, Bartoletti 4, kateri so ugotovili poleg delnega možganskega pretresa, raznih ran na glavi in nad desnim očesom tudi verjetni zlom zapestja desne roke. Zenska, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavila, da se je poškodovala predvčerajšnjim zvečer pri padcu v lastnem stanovanju. Ce ne bo komplikacij, bo Gianellijeva okrevala v 10 ali v 30 dneh. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA ZA ZIMSKO POMOČ Zavetišče za upokojence bodo zgradili pri Lovcu V enem letu bodo pri Lovcu zgradili zavetišče za upokojence. Za gradnjo so v teh dneh že podpisali v Rimu potrebno pogodbo z združenjem upokojencev, medtem ko so zemljišče darovali tržaška občina, LOPI in vladni generalni komisariat. Poziv delavcem in delodajalcem za zbiranje prostovoljnih prispevkov Pomoč bodo deltlt brezposelnim družinskim glavarjem, samcem in starčkom Ul. sv Fran. črtka 20/111 1 J tel. 17-338 \]^ Sprejema tu- p . .• »erate mal« f oglase, osmrtnic« iu arat0 od 8. do 12.30 in od 18. 18. ure. Kot smo že pisali, bodo razdelili po 6.000 lir podpore vsem družinskim poglavarjem. ki so bili vpisani pri u-radu za delo pred 31. oktobrom 1955, ki so vsaj 30 dni brezposelni in ki ne dobivajo brezposelnostne podpore. Za vsakega svojca, ki jim je v breme, pa dobe po 500 lir. Samci brez družine, ki dobivajo pomoč ECA, in so brezposelni in ki ne dobivajo brezposelnostne podpore, pa dobe v Trstu po dva brezplačna obeda na dan za dobo enega meseca. Pomoč bodo delili tudi starčkom in starkam, in sicer moškim nad 65. letom starosti, ženskam pa nad 5>5. letom. Odbor upa, da bodo lahko razdelili še en obrok pomoči brezposelnim konec zime. Kot druga leta je odbor tudi letos poveril občini nalogo, prodajati drva po znižani ceni brezposelnim in upokojencem, in sicer .>0 2 stota na družino. Upravni odbor zimske pomoči končno ugotavlja, da je pri svojem podpornem programu upošteval vse najbolj potrebne kategorije in ponovno izraža upanje, da bodo vsi delavci in delodajalci vseh proizvodnih panog sodelovali za čim bolj uspešno uresničenje programa. Upravni odbor sklada za zimsko pomoč je izdal poročilo, v katerem pravi, da je tudi svojo dejavnost, da priskoči v najhujših mesecih v letu na pomoč brezposelnim in starčkom. V odboru, ki mu predseduje podprefekt Mac-ciotta, so zastopane vse delovne in proizvajalne panoge: industrija, trgovina, kmetijstvo, prosti poklici itd. Zastopstvo vseh teh kategorij mora biti jamstvo za čim večji uspeh te akcije. Kljub resnemu gospodarskemu položaju so bili zbrani vsako leto precejšnji prostovoljni prispevki in za letos u-pajo, da se bodo ti prispevki še povečali. Državni, r®1-državni in krajevni us’užben-ci bodo kakor vsako leto tuni letos prispevali pol dneva plače za sklad zimske pomoči Upravni odbor izraža upanje, da se Jim bodo pridružile tudi druge kategorije u-službencev. Tako sporoča, da bodo tudi delavci in nameščenci, zaposleni v industriji, trgovini in kmetijstvu, prispevali s polovico dnevne plače, industrijci pa bodo prispevali po pol dneva plače za vsakega zaposlenega u-službenca. Prav tako so se cbvezali, prispevati za zimsko pomoč tudi trgovci in zbornice raznih prostih pokli-««V. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,5, na|-nižla 4,5. ob 17. uri 8 stopinj, zračni tlak 1008,8 raste, veter severozahodni k 3 km na uro, vlaga 76 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11.1 stopinje. TRST — UL. COHI I 2 - TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin. avtugeno m električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pn pogonskih strojih In napravah na krovu. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biaooletto, Ul. Homa 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chlo. Ul. Glonastlca 44; Hovls, Trg Goldoni 8; Rossettl, Ul. Schlapparelli 58; Harabaglla v Barkovljah ln Nlcoll v Skednju TURISTIČNI URAD 69-letni Ivan Sluga iz Ul. Matteucci, ki ga je v torek opolnoči neki avtomobilist med vožnjo v avtom po Ul. Giulia podrl na tla, zaradi česar so ga morali sprejeti s pridržano prognozo v bolnišnici, je včeraj zjutraj ne da bi se prej niti za trenutek zavedel, podlegel poškodbam. Ul. Cieeronc. 4 - Tel- 29243 Koleno si je zlomil Med igranjem v notranjosti ezulskega taborišča v Ul. del-le Docce je 14-letni Tullio Miani iz taborišča predvčerajšnjim zvečer tako nerodno padel, da si je zlomil koleno desne noge. Ker je mislil, da zadeva ne bo huda, je ostal v domači oskrbi, a ker se je njegovo stanje včeraj poslabšalo, se je zatekel z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 25 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku. HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLORASE KNACKWURST EXTR AWURST - KRAKAUER ORIGINALNI in vsi ostali tipični dunajski proizvodi /htyMfee' vMtes ....... Vol produkti Fnlunilfirlit Vlenne-n« ho oprrml.|rni r. >. ilEiu z,v aCk« Načela jugoslovanskegadružbenega načrta za l. 1956 Proizvesti čim več in čim ceneje Dva predloga zveze sindikatov o zvišanju plačnih skladov s povečanjem proizvodnje in zmanjšanjem proizvodnih stroškov Zvezni izvršni svet ne bo rr.ogel do konca tega meseca predložiti skupščini v odobritev družbenega načrta za prihodnje leto. Zvezni zavod za gospodarsko planiranje namreč Šele proučuje razne ukrepe, ki naj bi zagotovili izvajanje smernic, ki jih je določil plenum zveznega odboia Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na zasedanju konec novembra. Poleg tega pa, zelo verjetno zavod za gospodarsko planiranje skuša pri postavljanju novega načrta upoštevati kritiko predsednika Tita in, kolikor je to v kratkem času mogoče, odstraniti dosedanje slabosti v planiranju že pri postavljanju družbenega načrta za 1956. leto. Zato bo morala zvezna skupščina na zasedanju, ki se bo pričelo 27. decembra, med drugim sprejeti sklep o začasnem finansiranju fedeiaci-je, ljudskih republik, avtonomnih in drugih politično-tn-ritorialnih enot, da bi zagotovila neovirano funkcioniranje državnega aparata do sprejetja novega družbenega načrta. Zvezni zavod za gospodarsko planiranje mora pri izdelavi načrta upoštevati sledeče glavne smernice: 1. da se mora zmanjšati obseg investicij in spremeniti njihova struktura tako, da se zagotovi skladen razvoj težke industrije z ostalo industrijo, da se poveča kmetijska proizvodnja in zagotove sredstva za povečano stanovanjsko in komunalno gradnjo. 2. da je potrebno zagotoviti Povečanje industrijske proizvodnje, zlasti blaga široke potrošnje, z boljšim izkoriščanjem, z rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih tovarn in maksimalnim izkoriščanjem domačih surovin: 3. proučiti način in predložiti najprikladnejše ukrepe za razvoj zaostalih področij: 4. s pravilno razdelitvijo dobička gospodarskih podjetij spodbujati delovne kolektive k povečanju produktivnosti, zmanjšanju proizvajalnih stroškov in razvoju podjetja, nadalje zagotoviti okrajem in občinam neobhodno potrebna sredstva za njihovo delovanje in razvoj ter zagotoviti sredstva za potrebe federacije in ljudskih republik; 5. zagotoviti zboljšanje pla- bilance -z inozemstvom. stajajo v drugih okrajih podobne tovarne, ki iz objektivnih razlogov niso maksimalno zaposlene. Javljale so se tendence in mišljenja, da je edini način za zboljšanje gospodarskega položaja okraja gradnja novih gospodarskih objektov, tendence, ki so trenutno ustrezale lokalnim potrebam, ki pa so v nasprotju s splošno gospodarsko politiko. Cilj gospodarske politike je izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva, to je znižanje življenjskih stroškov, povečanje kupne moči. Ta rilj je mogoče doseči s povečanjem proizvodnje in istočasnim zmanjšanjem proizvajalnih stroškov, to je s pocenitvijo blaga. Gradnja novih tovarn poleg že obstoječih sorodnih ne bi pomenila samo nepotrebno trošenje investicijskih sredstev, temveč bi l-niela za posledico zmanjšanje proizvodnje obstoječih tovarn, povečanje stroškov po proizvedeni enoti (zaradi fiks- Naloga zveznega zavoda- za planiranje je torej utrditi neobhodno potrebna sredstva za prihodnje leto in predložiti instrumente, ki naj zagotove ta sredstva in izvajanje smernic gospodarske politike. Instrumenti družbenega načrta za 1956 morajo med drugim odstraniti tudi nekatere f-egativne posledice dosedanjega sistema razdelitve dobička gospodarskih podjetij Po dosedanjem sistemu so o-kraji in občine po odvajanju 50 odst. dobička gospodarskih Podjetij za splošne potrebe 'za potrebe federacije) odrejali podjetjem, koliko odstotkov morajo od preostalega dobička vplačati za potrebe o-kraja (občine). Nekateri o-kraji so to pravico zlorabljali. Odvzeli so podjetjem skobo ves preostali dobiček in s Itm ne samo dezinteresirali delovni kolektiv, da se bori za večji uspeh podjetja, temveč kopičili sredstva, ki jih iesto niso rentabilno uporab- nih stroškov) in skok cen. Novi instrumenti skupno z novim plačnim sistemom morajo spodbujati delovne kolektive k povečanju proizvodnje, k racionalnejši, cenejši proizvodnji. Po dosedanjem sistemu je podjetje lahko povečalo svoj plačni sklad brez povečanja proizvodnje s povečanjem števila zaposlenih ali pa s povečanjem cene. Pri sedanjem sistemu delovni kolektivi niso dovolj neposredno zainteresirani za povečanje produktivnosti in za zmanjšanje stroškov. Zato so mnogi ravnodušno gledali na razmetavanje sredstev. Po novem predlogu sindikatov zveznemu izvršnemu svetu bi delovne-mu kolektivu pripadal v bodoče sedanji plačni sklad. Ta sklad pa se ne bi mogel povečati s povečanjem števila zaposlenih, temveč samo s povečanjem proizvodnje oziroma dohodka. Delovnemu kolektivu, katerega plačni sklad znaša na primer 10 odst. dohodka, bi tudi v bodoče pri- padalo 10 odst, Ce bi podjetje povečalo dohodek s povečanjem proizvodnje, bi delovnemu kolektivu od povečanega dohodka pripadlo 10 odst za povečanje plač. Ce oi s*> pa pokazalo, da je en del dohodka podjetje povečalo s povečanjem cen, tedaj bi od tega dela delovnemu kolektivu pripadel mnogo manjši odstotek. Po drugem predlogu pa bi se za vsak izdelek določile plače po merni enoti (po metru, kg, toni itd.). Oba predloga imata za cilj, da se plačni sklad lahko poveča samo s povečanjem proizvodnje, z zmanjšanjem proizvodnih stroškov in samo v neznatni meri s povečanjem dobička na podlagi povečanja cene. Novi plačni sistem bi spodbujal delovne kolektive, da sproste nepotrebno delovne silo, da z zmanjšanjem stroškov in povečanjem produktivnosti povečajo gospodarski učinek in izboljšajo svojo življenjsko raven. BOZO BOŽIC I (• Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda HVALE VREDNA POBUDA ČLANICE RIMSKEGA SENA1A MRL1N0VE Kaj nam pove zbirka «Pisein iz javnih hiš Prostitucija prikazana v živi besedi samih njenih žrtev »Bojim se iti iz te hiše za- vorjeni. V marcu je prišlo ne- Znani pevec Beniamino Gigli je pred časom sicer izjavil,! radi lakote, ki me čaka, in zaradi tega, ker moram prositi odpuščanja svojo družino, ki jo sestavljajo pošteni bratje in sestre. Toda v C. bi bila srečna, saj sem tam rojena, tam je zrak zdrav, tam so oljčni gaji in trgatve. In tudi kmetje so me imeli radi. Gospa poslanka, pomagajte mi, rešiti hočem svojega sina.# To beremo v enem izmed 70 pisem, ki jih je znana ita- da ne bo več Javno nastopal.! ji j anska javna delavka in čla-Toda pred dnevi je prišel k|r;ca rimskega senata Merli-njemu direktor londonske! nova Obrala iz velikanskega BBC s skupino televizijskih I števUa pisem ki jih je v svo-operaterjev in ga pripravil dol jj doigoietni borbi proti jav-tega, da je za praznike pel ne-|nim hišam dobila od prosti-kaj priložnostnih pesmi, ki soltutk jn objavila v knjigi z jih tehniki posneli na trak zal nasiOVom «Pisma iz javnih Londončane. Poleg tega je Gi-I hiš». gli izjavil, da bo v bodoče še| preden spregovorimo nekaj nastopal ZA KULTURNI IN STROKOVNI RAZVOJ DELAVCEV V JUGOSLAVIJI Prva višja delavska sola v Zagrebu Šola bo poslovala v okviru delavske univerze • V njej bodo tri skupine, in sicer kolegij za ekonomsko izobrazbo, kolegij za družbeno - sociološko izobrazbo, in kolegij s področja pri-rodnih znanosti • Posredovala bo delavcem potrebno znanje za uspešnejše delo v proizvodnji Razvoj jugoslovanske stvarnosti, posebno na gospodarskem področju, postavlja vse večje zahteve tudi glede ravni splošnega, kakor udi strokovnega znanja državljanov. Zahteve so v tem pogledu od dne do dne bolj občutne, Odgovorni čimtelji podvzema.iu vse potrebne ukrepe, da se to vprašanje postopno in c rgar i-2:1 ano reši. Tako bodo na pr. v Zagrebu v kratkem odpili višjo delavsko šolo, kjer se do delavcem posredovalo neko višje zaključeno znanje tako glede splošne izobrazbe kot v strokovnem pogledu. Ta višja delavska šola bo organizirana v okviru zagrebškega delavskega vseučilišča, V njej se bodo delavci usposabljali za opravljanje svojih-družbe-no-ekonomskih nalog v upravljanju in organiziranju proizvodnje v pogojih socialistične demokracije. Njena naloga ne bo v tem, da bi delavci izšli iz nje kot inženirji ali vsaj bodoči univerzitetni študentje ipd., ampak da se jim tu nudi čim več znanja, ki ga bodo zatem lahko praktično uporabili v svojih kolektivih in družbenem življenju na sploh. Na osnovi programskega načrta, ki ga je izdelala posebna komisija delavskega vseučilišča, bi bila višja delavska šola razdeljena v tri skupine. Študij bi bil organiziran tako, da bi gojenca potegnili iz proizvodnje samo prvo leto, v drugem pa bi se, potem ko bi uspešno obvladal predpisano snov, vrnil na staro delovno mesto, a bi s študijem sistematično nadaljeval v okviru specializiranih večernih seminarjev. V tretjem šolskem letu bi se delo gojencev nadzorovalo v obliki konzul- pri čemer bi imel vso podpo- kolegij s področja prirodnih ro od strani predavateljev. Omenjene tri skupine bi bile: 1. kolegij za ekonomsko izobrazbo; 2. kolegij za druž-beno-sociološko izobrazbo; 3. znanosti. Učno gradivo v prvi skupini bi bilo sledeče; 1. Ekonomika FLRJ (družbeno-ekonom-ska struktura, narodno-gospo- ljali. Nekateri okraji so sku- tacij in posvetovanj med prežali na ta način zbrati veli- davatelji in gojenci. Konec teka sredstva za gradnjo novih ga leta bi bil slušatelj tudi ob-tovarn, ne glede na to, da ob-1 vezan napisati zaključno delo, Južnovietnamski predsednik vlade Ngo Dinh Dien se Je lotil vrste »puritanskih« akcij. Zatreti namreč hoče pijančevanje, kvartanje in tudi tajenje opija. Na sliki vidimo 2000 pip za kajenje opija in vrtje število šopov igralnih kart, 'ki so jih organi Javne varnosti pobrali v Sajgonu in razstavili na nekem mestnem trgu Velikanski gozdni požari v Uralu odkrili bogata ležišča železne rude Na predpolarnem Uralu po-| Na opustošenih področjih I požar, še danes lahko ločijo Costo besnijo velikanski gozd- so se gozdovi počasi obnav- oc' starih gozdov, Silni poža-ni požari. V. poletnih mesecih | ljali. Najprej so se pojavljale | ri, ki so v času ruske revolu- ti živega. Na teh predelih torej povsem umljivo gozda ne bo več. > tod taka suša, da je za po-iar dovolj le najmanjša iskra, ki nato povzroči požar na velikanskih gozdnih področjih, ki zagorijo kot bi bili posuti * smodnikom. Povsem razumljivo, da te Požare povzročijo predvsem ljudje, ki v poletnih mesecih Prihajajo v te gozdove na delo, toda dovolj je že najmsnj-*• iskra, ki jo povzroči strela, pride do katastrofe. Zato Povzročajo strele požare tudi *>n področjih, kamor ljudje b« zahajajo. Pred drugo svetovno vojno so bili tod izredno veliki požari. Ti so se z neverjetno naglico širili in trajali tudi po cele tedne ter Uničili na milijone dreves. Po-Rosto jih je pogasil le močan dež. Veter je dim teh požarov nosil po okolici, po gorah in dolinah, tako da so bila velika področja v polmraku, kot bi nenadoma nastopila noč. Na temelju nekih pričanj in 'udi na temelju raziskav na kraju samem so znanstveniki ugotovili, da je v bo letih Zadnjega stoletja divjal na Predpolarnem Uralu izredno 'elik požar, ki je zajel vso vzhodno stran te pokrajine. tod breze. Po pričanju lovcev je na področju reke Nižnji Tasem divjal pred kakimi 30 do 35 leti požar, ki je uničil vse. Posamezna stebla v ob-rovljenem gozdu pa so že doslej dosegla povprečno vhino desetih metrov, vendar se meje področja, ki jih je zajel «Tr2a$ha Hnligarna» Ul. Sv. Frančiška 20 nudi zadnje novosti iz slovenskega izvirnega in prevodnega slovstva; Vladimir Levstik; Zbrana dela, IV. del, ppl, 730 Ur, Mika VValtari: Egipčan Sinuhe, pl, 1050 lir. William Shakespeare: Rihard III., pl, 680 lir. Zerotnski; Zvesta reka, br., 290 lir. cije besneli v raznih predelih predpolarnega Urala, so zapustili za seboj puščavo, ki še danes ni povsod pokrita z gozdovi. Na teh ogolelih področjih ovira rast in pogozdovanje močan veter, ki doseže tudi nam nesluten obseg. Zanimivo je poudariti tudi delovanje požarov na zunanje lice tal. Na nekih področjih kjer peščena tla vsebujejo turi. posamezne sestavine železa so gozdna tla po požatu dobila rdečkasto barvo. To je bilo za raziskovalce teh predelov najlepši dokaz, da je v tej zemlji precejšnja kohčina železne rude. In na temelju teh znakov so dejansko prikrili velike zaloge železne ruda Na nekih področjih, kjer so bili požari že pred davnim časom, se gozdovi sploh ne obnavljajo. Sovjetski strokov njak Beljakov zatrjuje, da je zaradi gostega drevja požai dobesedno izžgal vse do ko renin in da je nato voda odplavila še vrhnjo plast zemlje. Ker je nato prišlo še do hudega mraza in do, globokega ledenega sloja, je zamrlo vse, kar je sploh moglo osta- Arbeološka odkritja na Bližnjem vzbodu Nedavno so bili objavljeni rezultati naj novejših arheoloških odkritij na Bližnjem vzhodu. Na vzhodnih obronkih Amtitaurusa, na 2150 metrov visokem bregu Nimrud Dagha so že v preteklem stoletju odkrili grobnico kralja Antioha I, ki je živel v prvem stoletju pred našim štetjem. Ta grobnica je obdana z velikanskimi kamnitimi kipi, ki «0 baje zelo podob-n onim na Velikonočnih otokih Ze stari grški zemljepisen Strabo je pisal o bogastvu te zemlje in to potrjujejo tudi neki zgodovinski dokumenti. Podrobna raziskovanja grob nice kralja Antioha v zad njih dveh letih so odkrila bogastvo te arhitekture, ki je okrašena predvsem s simboli orla in leva. Gre tu za terasaste gradnje in zu cel niz skulptur v sedečem stanju le skulpture so vifoke tudi do sedem metrov. Posameznim kipom manjkajo glave, ki pa so jih našli v pesku im so ostale zelo dobro ohranjene več o tem, bomo na kratko omenili zgodovino javnih hiš na sploh. Prva javna hiša v sedanjem pomenu besede je bila ustanovljena leta 1802 v Franciji. To seveda velja za novejšo zgodovino, ker je zgodovina javnih hiš mnogo starejša, saj sega že tjg> v dobo stare Grčije, le da je bil pojem tedanje javne hiše vse nekaj drugega. Toda že ob sami ustanovitvi javnih hiš leta 1802 ali malo pozneje, se je vprašanje javnih hiš postavilo tudi v drugi luči in se je že tedaj začelo gibanje proti njim. V 150 letih je gibanje zavzelo različne oblike in svo-. jo dejavnost temeljilo na raz-darske kapacitete, bilance na-lojnih postavkah. Končno je rodnega gospodarstva, družbe-1 zavzel0 vendarle kolikor toni produkt in razdelitev, eno-ljiko pravilno osnovo in vprav stavna in razširjena repro-|temu je treba pripisati dej-dukcija, ekonomska politika); I stvo, da je prostitucija v taki 2. Ekonomika podjetij (odnosi obliki praktično ukinjena po podjetja do skupnosti, Pre*|vsem svetu, razen v dveh dr-gled funkcij v podjetju in nji-1 žavah; v Italiji in Španiji. O hove medsebojne vezi, planira I torbi senatorke Merlinove ne nje proizvodov-študij in vpliv I bomo mnogo pisali, saj je tržišča, proizvodnja in razvoj I njena borba bila obdelana z proizvodov, priprava dela, štu-l vieh plati. Edino, kar mora-dij dela, kontrola kvalitete I mc Merlinovi očitati je to. da itd.); 3. Statistika; 4. Osnove I st. je lotila tega vprašanja s knjigovodstva v podjetju; 5.1 ;,icer pohvalno vnemo, ven-Politična ekonomija; 6. Kia-|dar ie preveč površno, tako tek prikaz svetovne ekonomije I dt ni skušala reševati tega s financami in proračunom: 7-1 vprašanja v njegovih vzrokih, Komunalno gospodarstvo injampak v glavnem v posledi-javne službe; 8. ®*kmka «-|Cah, kar vsekakor ne more re-pravljanja; 9. Delavsko samo-1 jjti vprašanja, ki terja vse upravljanje. J I bolj odločne posege V samo S pomočjo programa iz dru-1 družbeno ureditev. Zato se je ge skupine bi. se slušateljem I njena borba, žal, praktično posredovala neka, rekli bi. po-1 zreducirala na reševanje popolnejša marksistična izobraz-l sameznikov. Vsekakor pa bi ba. Gradivo bi obsegalo sle-1 ne bilo pošteno odrekati Mer-deče predmete: 1. Družbeno-1 hnovi, kakor tudi Carli Bar-politična struktura sodobne I beris določene uspehe in uči-družbe; 2- Socialistična pba-ljjgk. ker je v vsakem takem nja v svetu in borba narodov I pcsegu, v vsaki taki akciji za socializem: 3. Splošna zgo-1 vendarle nekaj pozitivnega in dovina 19. in 20. stolet ja; 4.1 vodi h končnemu cilju. Po-Zgodovina jugoslovanski 1 na_|sehno velja to za Italijo, kjer rodov 20. stoletja, s posebnim I je. znana tradicionalnost jav-ozirom na r e'avsko gibanju v I njb bij tako zakoreninjena, da Jugoslaviji; 5. Jugoslovanska I ;jb prj sedanji družbeni ure-ljudska revolucija; 6. Estetska I dl^vj ne bo lahko ukiniti, po-izobrazba v industriji; 8. Ebjsebno zato, ker se doslej še lozofija (nekatera • osnovna I nikoli ni podvzela večja ak-vprašanja). I cija v tem smislu, razen V tretjo skupino bi se vjri-jdveh primerih, in sicer v Mo-sali delavci, ki kažejo smisel I deni in Bologni, kjer je občin-za tehnično in strokovno de-lska uprava v levičarskih rolo, a iz nje bi izšli kor sied-lkah. Ker pa pričujoči članek nji strokovni kadri. V učnen- I n.ma namena obravnavati programu b:. bili naslcc'rji I vprašanja javnih hiš kot ta-predmeti; 1. Fizika; 2. Vpliv I kega, ampak skuša le prika-zemljepisnih činiteljev na go-|zati stanje v njih na temelju spodarsko življenje v Jugo-lže prej omenjenih pisem, pre-slaviji in v svetu; 3. Materna-1 pustimo besedo-kar njim sa-tika; 4. Biologija; 5. Kemija. J mim in si iz žive besede o- V prvem letu bi moral o-1 glejmo, kakšno zlo predstav-stati gojenec, ki bi ga poteg-1 Ijajo javne hiše za one ne-nili iz proizvodnje, ves dan I srečne ženske, ki so v njih v šoli in se podvre-i posebne-I in tudi za javnost samo mu režimu dela ter učenja ! Ze prej omenjeno podežel-Določiti bi bilo treoa potem-Iško dekle iz kraja C. pravi v takem potek delovnega dne. I svojem pismu, da je bila sltiž- a bo verjetno razporejen ta-lkinja v mestu M. Redkokdaj ko, da bo predpoldne tedni I je šla v mesto, ker se je ba-pouk, popoldne pa skupinsko! la prometa. Nekoč pa je ven ir individualno učenje. Zve-ldarle nasedla vsiljivemu mo-čer pa bi bile kulturne in dru-1 škemu, ki jo je izkoriščal in žabne prireditve. I nato zapustil. Ko so gospodar- Nadzorstvo nad razvojem in I ji, kjer je bila zaposlena kot pompč pri učenju hi prvi čas I služkinja, zvedeli, da bo ime-r.udili slušateljem stalni pre-|ia otroka, je niso hoteli več davatelji. Kasneje, ko bi sel držati v službi, pa «čeprav so šola programsko in organizs-| bili enaki kot jaz ali celo še cijsko utrdila in bi se vanjo I slabši«. Končala je seveda v lahko sprejelo višje število I javni hiši. slušateljev, pa bi se stalnimi V tretjem pismu beremo predavateljem dalo v pomoč I sledeče: «Ko mi je bilo 15 let, še ustrezno pomožno učno o-lse me je svek s silo polastil sebje. I v neki baraki in mi nato gro- Preden bi šolo dovršil, bil/il, da bo povedal sestri, čim moral slušatelj napisati di-lbi kaj izdala. Ko sem opazila plomsko delo, v katerem bi! da sem noseča, sem zbežala obdelal določen praktičen pro-jod doma in postala služkinja blem s področja, ki se mul v neki gostilni. Ko so uvideli, namerava posvetiti. V tem I da bom imela otroka, so me zaključnem delu bi se mora-1 zmerjali in zahtevali, da delo izraziti, ali je bilo sluša-llam brezplačno... Neki gost, teljevo obiskovanje te šole u-|ki je zahajal v gostilno, mi spešno ali ne. I je obljubil, da bo on preskr- V teku zadnjega leta, ko bil bel denar za otroka, toda za se posvetil individualnemu I to je zahteval, da ne grem le študiju, bi slušatelj bil v sti-lz njim, ampak tudi z njegovi-ku s šolo, tako da bi vanjo I mi prijatelji. Nekega dne se prihajal na konzultacije, kon-lje pojavila še neka ženska, ki ference, posamezna predava-1 je bila dogovorjena z njim, nja. Tu bi se posluževal tudi I in ki mi je rekla, da sem ne-literature in dokumentarnega I umna, če dopuščam tako iz gradiva, ki bi ju potreboval I koriščanje. Končala sem v za svoje zaključno pismeno I javni hiši — in ves zaslužek delo. Ze v prvem letu pa bi I si razdelijo gospodarji in on, slušatelji začeli tudi s prou-lki je z njimi v dogovoru. Ko čevanjem jugoslovanske druž-| hočem zbežati, mi grozilo da bene prakse. Na ta način bi I mi bodo vzeli otroka in me teoretično in praktično de-1 rpravili v zapor.# lo izpopolnjevalo, tako da bi I Kako se živi v javnih h slušatelj zapustil šolo resnič-1 šah? Na to vprašanje odgo-no pripravljen, da z uspehom I varja pismo štev. 13. «. . . Zdi poseže v praktične naloge, ki I se mi smešno, ko pridejo or-se jim bo moral zatem Dosve-1 gani za kontrolne preglede titi. 1 Povečini so med seboj dogo- ko lepo dekle, staro 21 let Začela je z delom. Pregledali so ji kri in po desetih dneh je bil odgovor pozitiven. Koliko sifilitičnih bo samo zaradi nje . . .» Mnoge prostitutke si želijo ven iz javnih hiš, toda kako najti zaposlitev, ki naj jim o-mogoči normalno življenje, ko pa policijske informacije m zdravniška knjižica onemogočajo vsako zaposlitev! Zakon sicer predvideva, da v primerih, ko organi javne varnosti zvedo, da se neka taka ženska hoče rešiti, jo pokličejo, da bi ji »vlili poguma za ta korak# in ji «omogoč’li vrnitev k poštenemu življenju#. Toda v 28 pismu beremo sledeče: »Mnogi se smejejo mojemu sklepu in želji, da bi zamenjala življenje, celo dva funkcionarja kvesture sta mi odgovorila; «Cemu vztraiaš na tem, da bi umrla od lakote. Vrni se tja vsaj za nekaj časa.# V pismu štev. 49 pa be- remo tudi sledeče: »Munda je kvestura razdelila neke formularje, na katerih naj bi tako mi, kakor tudi klienti izjavil, če smo za ali proti ukinitvi javnih hiš. Premetene gospodarice pa nas skličejo, da v njihovi prisotnosti izpolnimo formularje .. .» Tu smo pustili samim dekletom, da izrazijo svoje mnenje in ta dekleta, ki ;ih sicer splošna javnost smatra 23 skrajno pokvarjene, .<0 v svojih pismih, za katera prav gotovo niso vedela, da bodo objavljena, preprosto, nkr.iti pa dovolj jasno prikazala vzroku, zakaj so v javnih hišah. Prikazala so tudi življenje v njih in ovire, ki jim onemogočajo, da bi se tega življenia lešile. Res je, da se iz teh nekaj citatov ne da prikazati vpraša-nie kot celota, toda slika ki jo omenjena zbirka pisem prikazuje, je že taka, da terja mnogo bolj resno obravnavanje tega problema, kot pa se v praksi izvaja. Lep zimski plašč s krznenim ovratnikom Sovjetsko zdravilo proti raku Sovjetski znanstveniki so, sc-deč po poročilu moskovskega radia, izdelali iz ekstrakta neke na Kavkazu rastoče rastline novo sredstvo proti raku. Z njim so baje že odstranili na nekaterih bolnikih novotvorbe, ne da bi bil količkaj prizadet ostali organizem človeškega telesa. Sovjetska zveza ima razen tega baje š« novo zdravilo proti tuberkuloznemu vnetju možganska mrene. Znamo pravilno počivati? Predvsem se moramo otresti napetosti in si ohraniti potrebno dozo energije • Odpočijmo se takoj, čim smo utrujeni in ne čakajmo do skrajnosti Pravilen način počivanja je dandanes važnejši kiot kidaj koli prej. Naša generacija živi v času velike naglice. E-lekitrika, radio, različno časopisje, kino, hitra prevozna sredstva, vse to nam pomaga, da dobimo od življenja čim več, zahteva pa tudi več naporov od naših živcev in obenem od vsega organizma. Ce smo čez mero aktivni podnevi, smo seveda zvečer čez mero utrujeni. Marsikdo vzame poleg tega še svoje skrbi in napetost iz službe domov. Napetost dopoldneva se nadaljuje v napetost večera, življenje postane neprijetno za prizadetega in za njegovo družino. Po željo po dobrem delovanju dejal, da ima komisija samo posvetovalni značaj. Izvajala so se dela brez pravilno izdanega gradbenega do. v oljenja, druga dela pa so bi. la izvedena s številnimi, spremembami odobrenega načrta. »Upamo, pravi pismo, da' odbor ne bo zgh.te.vaj specifičnih primerov; zadostovalo bi, če mu tehnični urad napravi seznam del, ki so se pričela brez gradbenega dovoljenja. Tudi predsednik Avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP) inž. Cacese je dejal, da širitev mesta ni organsko povezana. »Z današnjim poročilom smo dovolj dokumentirali prva dva dokaza, obenem smo pripravljeni vedno povsem zadovoljiti formalni poziv žu. ptna Bernardisa na občinski seji 1«. t. m.». Občinski odbor se je potrudil odgovoriti po časopisju že naslednji dan. V odgovoru se nikjer ne dotika navedenih primerov, ampak polemizira okoli odstavka, češ da se odbor ni pritoževal, ker se o sporu javno razpravlja, ampak da je samo obžaloval, da ni zbornica istočasno poslala poročila listom in občinskemu odboru. Nobene besede o zapostavljanju inženirjev v gradbeni komisiji, nobene besede o dveh zanimivih konkretnih primerih in o šoli v Stražicah, ki naj bi po izjavah inženirske zbornice stala dvojno ceno kot navadna šola! «Odbor je mnenja, da ne namerava z nadaljnjimi članki prispevati k romantičnim dogodivščinam, ki jih je uprizorila inženirska zbornica«. Za ko iko lir znamk damo na voščilne razglednice' Pokrajinsko poštno ravnateljstvo opozarja občinstvo, da se ilustrirane voščilne razglednice kakor tudi odprte voščilne dopisnice za notranjost frankira z znamko za 10 lir, ako vsebina voščil ne presega 5 besed. Na voščilne razglednice za inozemstvo pa je treba dati znamko za 12 lir Pošfenanajdifeljica izročila kvesturi najdeno i ato venžco V ponedeljek dopoldne se je zglasila na kvesturi 24-let-na Liliana Zanetti iz Svuto-gorske ulice št. 99, in tamkaj izročila zlato verižico in obesek, ki ga je našla isti dan v Ul. Mamelli. Včeraj pa je pri.šia na kvesturo 17-letna Ana Peteani iz Podgore, Ul Attimis 33, ki si je ogledala najdena predmeta in jih spoznala za svoja. Tako je izgubljena verižica spet prišla v roke lastnice. Občnski svetovalci prispevali za nakup reši neqa avtomobila Vodstvo ustanove Zelenega križa v Gorici je že pred časom razpisalo nabiralno akcijo za nakup novega rešilnega avtomobila. Prispevale so že razne ustanove in podjetja, vendar je nabrana vsota še vedno nizka. Na pobudo svetovalca Bratuža so na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji torek, dali svoj prispevek člani občinskega sveta. Skupno so nabrali 15-000 lir, ki so jih v torek dopoldne izročili adboru Zelenega križa. ‘Jitihe in Plimothki dnevnik I Zemlja ga je zasula Včeraj dopoldne se je pri delu v Ul- Leoni ponesrečil 48-letni Gaetano De Marchi iz Korza Italia 3. Leonija, ki je delal v nekem jarku je nenadoma zasula zemlja in na po-n.oč so morali klicati Zeleni križ. V bolnišnici Brigata Pavia so De Marchiju ugotovili zlom desne stegnenice. PIPI! si! " m ! V M -‘Sil! !!;!;;!!! 'S fei 1 ' ■ i. . -HlPln" ' I- m MBMi -h:tt:lil:i I1L iHit! PRED ZIMSKO OL1MP1ADO Na letošnji prvi skakalni tekmi je zmagal mladi Tolin iz Asiaga Trener Roessner objavil imena avstrijskih reprezentantov OEZIJHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Travnik 27 - tel. 93-49. a i n o CORSO. 16.30: ((Posebni agent Pinkerton«, R. Scott. VEHDI. 16.30: »Cilj: Piovaro-lo», Tot6. CENTRALE. 17.00: »Vihar«. M. Britton. VITTORIA. 17.00: »Madona z vrtnicami«. Eva Nova. MODERNO. 17.00: »Smo vsi najemniki«. PRELAZ ROLLE, 21. — Tu kaj je bila skakalna tekma ki so se je udeležili tudi kandidati za reprezentanco, ki jih trenira zvezni trener Tor-leif. Tekma ni bila brez presenečenj. Pennacchio, ki so ga imeli po pravici za favorita je sicer dosegel skoraj največje dolžine skokov (48,5 in 49 m) toda je obakrat padel. Pri tem je izgubil toliko točk, da se je plasiral šele na enajsto mesto. Italijanski prvak Tri-vella je bil šele četrti. Pred Pertilom in Pruckerjem, ki sta zasedla drugo in tretje mesto, pa je mladi Tolin iz Asiaga, ki je s čudovito sigurnostjo, čeprav ne v najboljšem stilu, dosegel obakrat po 49,5 metrov. Tekmovali so za »Pokal Nicolaucich« in za kvalifikacijo za državno reprezentanco. Rezultati: 1. Tolin Tito, U.S. Asiaghe-se (49,5 in 49,5 m) 214 točk: Prucker, Sci Qal Monza (48—48,5), 213,8; 3. Pertile Fiamme gialle Predazzo (48— 48.5), 210,8; 4. Trivella 46,5— 47), 207,2; 5. De Zordo. prvi II. kategorije (47,5—49), 206,3; De Zordo Dino, Fiamme gialle Predazzo. prvi III. kategorije (45—47), 199,4. Klasifikacija v skokih nordijsko kombinacijo: 1. Prucker 213,8 točk: 2. Pe-rin 299,2: 3. Pedrana 197.1. Jutri bodo tekmovali v teku na 15 km za nordijsko kombinacijo. CERVINIA, 21. — Danes dopoldne so avstrijski alpski smučarji zapustili Cervinio, kjer so bili na treningu, ter dpotovali v Milan. Od tod bodo odšli v Innsbruck, kjer se bodo razšli; sestali se bodo zopet v Innsbrucku po praznikih. Pred odhodom je še trener Roessner objavil imena reprezentantov za olimpiado v Cor-tini. Moško reprezentanco bodo sestavljali sledeči tekmovalci: Andrae Molterer, Ernest Hintersser, Ernest Oberreig-ner, Kajetan Schuster, Joseph Rieder in Tony Sailer; dve rezervi tosta določeni pozneje. Žensko 'čkipo pa bodo sestavljale tekmovalke: Geltrude Klecker. Regina Schoepf. Eli-sabeth Blattl, Dorotea Hoch-leitner, Hilda Hofherr, Josepha Frandl. Glede na podano ostavko na mesto trenerja avstrijske reprezentance je Roessner dejal, da še nič ne ve. kaj bo storil v prihodnosti. Ni izključeno, da bi vodil moštvi še do konca olimpiade. Tekmovalci, ki so bili na treningu v Cervinii. pa so zatrjevali, da nihče ne bo razpoložen za tekmovanje, če ho Roessner zapustil svoje mesto pred Cor-tino. Obe avstrijski ekipi se bosta udeležili mednarodnih te-V kem, ki bodo po božiču v Wengenu v Švici. CORT1NA D’AMPEZZO, 21 — Heinz Schlosser, tajnik olimpijskega odbora Vzhodne Nemčije, si je v družbi predsednika in tajnika smučarske komisije v olimpijskem odboru podrobno ogledal vse priprave za VII. zimske olimpijske igre. Po obisku je Schlosser dejal, da se mu zdita Ledni stadion in skakalnica najbolj moderna na svetu. Pohvalil je srečno združitev najbolj moderne tehnike in drzne arhitekture, ki je tako rodila čudoviti športni napravi. SOFIJA, 21. — Funkcionarji bolgarskega olimpijskega odbora so sporočili, da je zimskošportna zveza izbrala za nastop v Cortini vsega 13 tekmovalcev, 9 moških in 4 ženske. Vsi ti tekmovalci so smučarji, drsalca ni med njimi nobenega. Moški bodo tekmovali v teku, smuku, veleslalomu in slalomu, ženske pa samo na 10 km in v štafeti. Tekme akademikov v Sestrieru SESTRIERE, 21. — V lepem vremenu je bil tukaj začetek tekmovanja za Meduniverzi-tetni pokal. Italijanski akademiki so tekmovali z angleškimi akademiki univerz Cam- bridge in Oxford, ki so se združili v eno moštvo. Tudi danes je bil daleč najboljši študent iz Cambridgea, sicer Američan Goodwin. Tekmovanje je veljalo tudi kot dvoboj med moštVobia CUS Bologna ter Oxford in Cambridge; za ta dvoboj so samo dodali še tekmo v slalomu. Rezultati: Slalom - posamez.: 1. Good-win (Cambridge) 1’40”2; 2. Vi-gliani (Sai Milano) in) Bertolaria (Sci club «18») 1’45"8; 4. Du-razzo (Sci club «18») in Bini (Sci club «18») 1’48"4; 6. Viola (Cus Bologna) r52"; 7. M Strauss (Cambridge) r55"5; 8. Morselli (Cus Bologna) 1’55”7; 9. Ferri (Cus Milano) 1’56”; 10. P. Miller (Cambridge) r56”7. Moštva: 1. Sci club «18» 5'22"6; 2. Oxford-Cambridge 5'34”4; 3. Cus Boogna 5’47"5; 4. Cus Milano 6’00”7; 5. SAI Milano 6’05”5. Dvoboj Cus Bologna - Ox-ford in Cambridge: 1. Cus Bologna 68.65 točk; 2. Oxford -Cambridge 93,81 točk. Potem ko je ruska hokejska reprezentanca v Moskvi premagala Švico z 11:1, je še ruska B-reprezentanca dosegla skoraj enak rezultat. Zmagala je z 9:0 (4:0. 4:0, 1:0). Odigrani dve zaostali tekmi Lep vzpon Sampdorie Atalanta - Bologna 1:0 Novara - Sampdoria 1:2 Sampdoria ima sedaj 13 točk kakor Torino, Inter. Roma, Lanerossi, zaradi razmerja golov pa Je na šestem mestu za imenovanimi moštvi. Atalanta ima 11 točk kot Milan, a je zaradi razmerja golov za njim, na 10. mestu. NOVARA, 21. — Tudi danes je megla močno ovirala tekmo med moštvoma, ki sta pred časom že pričeli igrati, pa sta morali tekmo prekiniti. V vodstvo je najprej prišla Sampdoria z golom Arrigoni-ja v 24! Devet .minut kasneje izenačil Marzani, ko pošlje z glavo v mrežo žogo, ki se je po strelu Arceja odbila od stebra. Novara napada, da bi prišla v vodstvo, pa tudi Sampdoria se ne štedi. Tudi v drugem polčasu je megla in v 22’ sodnik kontrolira, ali je igra še možna. Tekma ni posebno zanimiva, ker moštvi igrata, kot da sta z rezultatom že zadovoljni. Po lepi kombinaciji Rosa-Firma-ni pade v 40’ še drugi gol za Sampdorio Na tekmi je bilo kakih 1000 gledalcev. BERGAMO, 21. — Megla tu-di današnji tekmi ni popolno- ma prizanesla: trajala je ves čas tekme, vendar se je le videlo toliko, da ni bilo mogoče prekinjati. V prvem polčasu je bila tekma zelo hitra in tudi lepa. Pri Atalanti je bil dober zlasti obrambni blok, v napadu pa se je odlikoval Longoni, ki je tudi dosegel edini gol tekme. • » * MILAN, 21. — Nogometna liga je spet naložila vrsto kazni klubom in igralcem. Globo morajo plačati Sampdoria 45 tisoč, Genoa 60000, od igralcev pa Cardarelli (Roma), Opezzo (Juventus) in David (Lanerossi) po 6000, Burini in Di Veroll (Lazio) po J2000. Vstopnine za tekmo Italija -Nemčija se je nabralo čez 92 milijonov. Gledalcev je bilo 80.000, od tega pa jih je 63.000 plačalo vstopnino. Na tej tekmi je bilo 12.000 gledalcev manj kot na tekmi Italija -Argentina. • • • V Addis Abebi bo 29. januarja nogometna tekma med Etiopijo in Egiptom v okviru eliminacijskega turnirja za olimpijsko nogometno prvenstvo. Etiopija in Egipt sta edini afriški državi, ki «ta se prijavili za olimpijsko nogometno prvenstveno tekmovanje. Najboljše jugoslovanske atletinje Nedavno smo objavili imena desetonc najboljših jugoslovanskih lahkoatletov v posameznih disciplinah. Te dese-torice je sestavil Marko Rož man, objavil pa jih je ljubljanski «Polet», ki sedaj objavlja enake desetorice še za ženske. Z željo, da bi se tudi pri nas lahka atletika zaie la razvijati tudi med dekleti, objavljamo te desetorice še mi in sicer danes še za skoke in mete, medtem ko smo jih za ostale discipline objavili že včeraj. višina 158 Panng (Sen) 156 Tuce (Sar) 153 Jovanovič (CZ) 152 Sima (O) 151 Leposavič (CZ) 147 Stanuilovič (Voj) 147 Jug (Ml) 146 Matijek (D) 146 Šumak (Kil) 145 Juranič (Ml) 145 Porčič (IV.g) 145 Despot (MNS) Povpreček 150.1 (1468) daljina 5.68 Stamejčič (O) 5.48 Tuce (Sar) 5.42 Majcen (KI) 5 28 Bajželj (O) 5.18 Babovič (Ml) 5-15 Butja (Ml) 5.15 Galič (D) 5.15 Stanulovič (Voj) 5.14 Grubič (CZ) 5.13 Panič (Sen) Povpreček 527.6 (524) krogla 14.34 Usenik (O) 13.54 Kotlušek (O) 12.75 Tuce (Sar) 12.60 Perovič (Sen) 1247 Hudobivnik (O) 12.46 Borovec (V) 12.41 Radosavljevič (P) 12.00 Matej (Voj) 1190 Celešnik (KO 11.45 Cvijetičanin (CZ) Povpreček 12.59 (1212) disk 4610 Matej (Voj) 45-28 Borovec (V) 44.55 Celešnik (KI) 43.60 Homolja (Ml) 40.99 Cvijetičanin (CZ) 40.71 Kotlušek (O) 40-56 Hudobivnik (O) 38.84 Capek (D) 37.96 Grbac (D) 37.52 Vesin (PZ) Povpreček 41.61 (40.50) kopje 45.34 Kaluševič (CZ) 43-47 Perovič (Sen) 40.75 Koška (Voj) 40-72 Kotlušek (O) 39.13 Orehek (O) 39-02 Nožinič (Voj) 35.B8 Capek (D) 35.20 Radosavljevič (P) 34.64 Škrjanec (O) 34.38 Janušovski (Ml) Povpreček 38.85 (37-70) 4 x 100 m 48.3 Repr- Jugoslavije 49 2 Mladost 49.6 Odred — komb. 50.3 Kladivar 52.0 Odred 52.4 Maribor 52.6 Repr. Srbije 53.0 Crvena zvezda 53.6 Seota 53.7 Dinamo 53.8 Varaždin 541 Partizan KRATICE POMENIJO O — Odred, Ljubljana Ml — Mladost, Zagreb Mar — Maribor Voj — Vojvodina, Novi Sad KI — Kladivar, Celje PZ — Proleter, Zrenjanin Sar — Sarajevo CZ — Crvena zvezda, Beograd —■ Partizan, Beograd ASK — Ask, Split D — Dinamo, Zagreb MO — Metalac, Osijek B — Branik, Maribor Sen — Senta IV. g. — 4. gimn. Beograd MNS — Mladost, Novi Sad V — Varaždin Jugoslovanska moštva na poti skozi Trst Včeraj so potovala z Orient-ekspresom tri jugoslovanska moštva skozi Trst. Beograjski Partizan je na poti v Španijo, kjer bo v Madridu nastopil proti Real Madridu, BSK potuje na Malto, košarkarji Crvene zvezde pa se bodo u-stavili najprej v Bologni, kjer bodo igrali proti Virtus, por* neje pa bodo nastopili še V nekaterih tekmah. Tehnična komisija Košarkarske zveze je potrdila vse rezultate 11. kola. Reyer iz Benetk je dobil 10000 globe Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst M PIO SKEIIHN.I predvaja danes 22. t. m-ob 17. uri Universal film: med Moji Tuiw na Ojičijiah predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus film: Tolo išče mir Nastopajo: ISA BARZIZZA, AVE NINCHI Ne zamudite tega filma če se hočete razvedriti 1 T** ,1 MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: dežne plašče POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, montgomery ________ za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREKOSLJIVIH CENAH! Obiščite nas In ae prepričajte 1 MAGAZZINI del CORSO TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-043 =GUY DE MAUPASSANT J) el cin tl 56. (LEPI STRIČEK) Njena hči Suzanne, vsa v rožnatem, Je bila podobna na novo lakirani Watteaujevi sliki; starejša sestra pa je nali-kovala učiteljici, postavljeni temu ljubkemu drobnemu dekletcu za druščino. Pred Rivalovimi hišnimi vrati je bila že zvrščena kača voz. Du Roy je.ponudil gospe Walterjevi komolec in vstopili so. Turnir je bil prirejen v korist sirotam šestega pariškega okraja, pod zavetništvom vseh žena tistih senatorjev in poslancev, ki so imeli zveze z *Vie Frangaise». Oospa Walterjeva Je bila obljubila, da pride s hčerama vred, za naslov pokroviteljice pa se Je bila zahvalila, ker je s svojim imenom podpirala samo dobrodelne prireditve duhovščine, ne morda zato, ker je bila zelo pobožna, marveč, ker jo je njen zakon z Judom po njenem mišljenju silil, da je v vsem nekako poudarjala versko stališče; in slovesnost, ki jo je prirejal časnikar, je dobivala bolj ali manj republikanski pomen, ki se Je utegnil videti protiklerikalen. 2e tri tedne so brali po časnikih vseh odtenkov in smeri: ♦Našemu odličnemu tovarišu Jacquesu Rivalu se je porodila prav tako duhovita kakor plemenita misel, da priredi v konst sirotam pariškega šestega okraja velik turnir v lični borilnicl, ki jo ima poleg svojega samskega stanovanja. Vabila so podpisale gospe Laloigne, Remontel in Rissolin, žene senatorjev teh imen, ter gospe Laroche Mathieu, Per-cerol in Firmin, žene občeznanih poslancev. Med oddihom v turnirju bo navadno pobiranje prostovoljnih prispevokv; vsota zbirke se bo neutegoma oddala v roke župana sestega okraja ali njegovega zastopnika.« Bila je velikanska reklama, ki jo je bil spretni časnikar zamislil sebi samemu v prid. Jacques Rival je sprejemal prihajajoče pri vhodu v svoje stanovanje, kjer je bila pripravljena okrepčevalnica; stroški zanjo so se imeli pokriti iz dohodkov prireditve. Potem je vsakemu ljubeznivo pokazal male stopnice, ki so vodile v klet, kjer je imel nameščeno borilnico in strelišče: »Spodaj, milostive, spodaj«, je ponavljal. »Turnir bo v podzemeljskih prostorih.« Ravnateljevi ženi je jadrno pohitel naproti; potem Je stisnil Du Royu roko: «Dober dan, lepi striček.« Ta se je zavzel: «Kdo vam je povedal, da...« Rival mu Je segel v besedo: »Gospa Walterjeva tukajle, ki se Ji zdi ta priimek zelo mičen.« Gospa Walterjeva je zardela: «Res, priznam, ko bi vas bila prej poznala, bi bila storila kakor mala Laurine in bi vas takisto imenovala lepega strička. Prav dobro vam pristojt.« Du Roy se je smejal: «AIi, prosim, milostiva, kar dajte me.» Pobesila je bila oči: »Ne. Premalo prijatelja sva.« Zamrmral je: »Ali mi dovolite upati, da bova kdaj bolj V« »No. tedaj bomo videli«, je rekla. Ob vhodu na ozke stopnice je skromno stopil v stran; svetil je plinski gorilnik, in v naglem prehodu z belega dne v to rumeno svetlobo je bilo nekaj žalostnega. Duh podzemlja Je prihajal po teh polžastih stopnicah navzgor, zadah po sparjeni volhkobi, po plesnivem, za to priložnost obrisanem zidovju; kdaj pa kdaj tudi vonj kadila, ki te je spomnil cerkvenih opravil, ali ženskih izpuhtin od Lubina, dišava spo-riša, perunik in vijolic. Iz tega brloga je bilo slišati velik hrup glasov; razburjena množica je šumela. Vsa klet je bila razsvetljena s kitami plinovk in beneških lampijonov, skritih med zelenjem, ki je zastiralo kamnitne, od solitra se iskreče stene. Samo vejevje si videl; strop je bil okrasen s praprotjo, tla potresena z listjem in cvetjem. Ljudem Je bilo to na moč pogodu, zdelo se jim je narejeno s čudovito domišljijo. V mali kleti na nasprotnem koncu se je dvigal oder za borilce, med dvema vrstama stolov, ki so čakali sodnikov. In po vsej kleti so bile po deset in deset, na desni takisto kakor na levi, zvrščene klopi, na katerih je bilo prostora za blizu dve sto oseb. Povabili so jih bili štiri sto. Pred odrom so se že nastavljali očem gledalcev tenki, dol-goudi mladi ljudje v borilski obleki, sloki čez pas in z navzgor zavihanimi brki. Pravih so si njih imena, kazali mojstre in ljubitelje, vse same znamenite borilce. Okrog teh so se raztovarjali gospodje v dolgih suknjah, mladi in stari, na oko podobni preoblečenim mečevalcem, kakor da so jim sorodniki. Tudi ti so sl prizadevali, da bi jih občinstvo videlo, spoznalo in imenovalo; bili so knežje borilnega meča v civilu, izvedenci v rabi orožja. Skoraj vse klopi so bile zasedle ženske; prekladanje njihovih oblek in mrmranje njihovih glasov je povzročalo obilo hrupa. Pahljale so se kakor v gledališču, kajti v tej listnati votlini je bilo že zdaj zadušljivo vroče. Neki šaljivec je kdaj pa kdaj zaklical: »Mandeljnovo mleko! Limonada! Pivo!« Gospa VValterjeva in njeni hčeri so prišle na svoje pridržane prostore v prvi vrsti. Du Roy, ki jih je bil spravil na mesto, je zamrmral, hoteč oditi: »Zdaj vas moram zapustiti, kajti moški se ne smemo pola-ščati klopi.« Ali gospa Walterjeva je obotavljajoč se odgovorila: »Mene pa le mika, da bi vas zadržala. Imenovali mi boste borilce, kdo je kateri. Lejte, če bi stali tu-le ob koncu klopi, bi ne bili nikomur napoti.« Tako govoreč, ga je gledala s svojimi velikimi, blagimi očmi, Prigovarjala je: «Dajte, ostanite pri nas... gospod... lepi striček Potrebujemo vas.« Odgovoril je: «Ubogal vas bom... z veseljem, milostiva.« Od vseh strani je bilo spet in spet slišati vzklike: «Pre-zabavna reč, tale klet, zelo mična!« Georges je to obokano borilnico dobro poznal! Spominjal se je dopoldneva, ki ga je bil dan pred svojim dvobojem tu prebil, samcat sam nasproti majhne tarče iz trdega papirja, J® strmela vanj daleč iz druge kleti kakor velikansko grozeče oko. S stopnic se je razlegel glas Jacquesa Rivala: «Spoštovane gospe, precej pričnemo!« In šest gospodov, stisnjenih v tesno se prilegajoče obleke, da so jim prihajali prsni koši do večje veljave, se je vzpel0 na oder in posedlo po stolih, določenih za razsodišče. Njih imena so poletela od ust do ust: general de RaynaldL predsednik, majhen možic z velikimi brki, slikar Josčphin Roudet, visok, plešast človek z dolgo brado; Matthčo de Uj»J> Simon Ramoncel, Pierre de Carvin, tnje elegantni ml&°1 gospodje, in Gaspard Merleron, učitelj borjenja. Na straneh kleti so obesili dve lepenki. Desna je imela napis: Crčvecoeur, leva pa: g. Plumeau. To sta bila dva učitelja borjenja, dobra učitelja druge vrste. Pokazala sta se, oba suha, vojaških obrazov in nekoliko togih kretenj. Ko sta, gibajoč se kakor samodejna stroja, * °™zJem pozdravila, sta jela naskakovati drug drugega, v svoji obleki iz platna in belega usnja podobna dvema pavlihcema-vojakoma, ki se bijeta, da bi se jima smejali. Zdaj za zdaj si začul besedo: «Zadet!», in šestorica gospodov od razsodišča je s strokovnjaškim pogledom sklonila glave naprej. Občinstvo ni videlo nič drugega kakor dvoje živih lutk, ki sta se naglo gibali in stezali roke; razumelo ni nič, ali bilo je zadovoljno. Vendar sta se mu zdela tista dva možica dokaj malo mična in takisto ko nekam smešna. Ljudem s° nehote prihajali na misel leseni borilci, kakršne ob novem letu prodajajo po bulvarih. Za prvima borilcema sta nastopila gospoda Planton 111 Carapin, eden meščanski, drugi vojaški učitelj borjenja. Gospod Planton je bil čisto majhen, gospod Carapin pa zelo debel. Človek bi bil rekel, da mora ta balon ob prvem sunku z mečem splahniti, kakor slon iz napihnjenih črev. Smejali s° se mu. Gospod Planton je skakal ko opica. Gospod Carapin j® gibal samo s komolcem, ostalo telo mu Je ostajalo zaradi debelosti nepremično, in vsakih pet minut je s takšno okor nostjo in takim naporom izpadel naprej, da je bilo podobe, kakor da gre pri tem za najsilovitejšo odločitev v njegovem življenju. Potlej ga je stalo vsakič nemalo muke, da se je spet vzravnal. (Nadaljevanje siedO