' Leto XXXIV. Številka 6 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje G Ima Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej 2alar V ponedeljek se bo v gorenjskih šolah spet oglasil zvonec. Otroci izkoriščajo zadnje dni počitnic za brezskrbne igre na snegu. Tega je letošnjo zimo dovolj nasulo tudi v nižinah, kjer so ga bili veseli predvsem najmlajši. Posnetek je z Rupe pri Kranju. Tu so se v torek cicibani iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pomerili v teku med slalomskimi vratci in v smuku. — H. J. Kranj, torek, 27. 1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Bistričani soglašajo Te dni se občani v tržiških krajevnih skupnostih pogovarjajo o predlogu za četrti samoprispevek — Bistričani so ga prvi podprli, saj bi z njegovo pomočjo radi dokončali dom družbenih organizacij Trtic — Čeprav se tretji občinski ~i samoprispevek Se ni iztekel — zaradi I nepotrebnosti gradnje dveletne šole i usmerjenega izobraževanja bo skle-d njen konec maja — že od lanskega J poletja teče široka družbenopolitič-4 na akcija za uvedbo četrtega. |j| Pripravljalni odbor je po predhodnih dogovorih in usklajevanjih izdelal dokaj obširen program gradnje komunalnih in družbenih objektov v vseh trinajstih tržiških krajevnih skupnostih ter izoblikoval tudi predlog za zbiranje denarja, ki ae od sedanjega bistveno ne razlikuje. Kot novost je treba omeniti predvsem 40-odstotno solidarnost, ki naj bi jo bolj razvite mestne in primestne krajevne skupnosti — Tržič, Bistrica, Pristava, Kovor in Ravne - odstopile manjšim sosedam, da bi lahko speljale svoje načrte gradenj komunalnih objektov in naprav. Glede na to, da je predlog za uvedbo četrtega občinskega samoprispevka že doslej naletel na široko družbeno podporo, se je občinska konferenca socialistične zveze odločila za akcijo v kraievnih skupnostih. Od tega pa do naslednjega torka se ljudje na zborih občanov pogovarjajo o predlogu. Prvi zbor je bil v največji tržiški krajevni skupnosti, v Bistrici. Na njem se je zbralo prek šestdeset Apetiti po najboljši zemlji Podatki, ki sta jih posredovali republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveza zemljiških skupnosti Slovenije na nedavni novinarski konferenci, so zaskrbljujoči! Kljub zakonski prepovedi gradnje na najboljši obdelovalni zemlji je to nekaterim bore malo mar. Zveza zemljiških skupnosti opozarja na skokovito zginjanje obdelovalne zemlje v jeseniški občini, kjer se zgubljenim hektarjem v dolini pridružujejo Se umirajoči pašniki v višjih legah zaradi zaraščanja gozda in gradenj počitniških hišic. Primeri nespametnega zapravljanja obdelovalne zemlje se pojavljajo v Sevnici, v Domžalah, v občini Ljubljana-ftiftka, kjer vztrajajo med Jeprco in Medvodami odpreti novo gramoznico na okrog 120 hektarih, v Vrtojbi, v Tacnu, v Tolminu, Velenju, v Kamniku oziroma Podgorju, v Ajdovščini, Strunjanu itd. Se bi lahko našli takšne primere. Zveza zemljiških skupnosti je bila seznanjena z le prej omenjenimi primeri, ki pa niso edini, ampak lahko skoraj na vsakem koraku najdemo primere trajnega zgubljanja najboljše kmetijske zemlje. . Obilo vprašanj se ponuja ob takšnem ravnanju. Kako bo na primer naša republika zagotovila 550.000 hektarov ornih površin, da bo lahko sama sebe prehranila, kot smo načrtovali, 85-odstotno. Kako je mogoče, da kljub zakonom izdajamo lokacijska dovoljenja za gradnjo najrazličnejših objektov brez soglasja kmetijskozemljiške skupnosti. Le-ta postaja vedno bolj skupnost, ki se mora na več frontah boriti za ohranjevanje obdelovalne zemlje, še zdaleč pa ni mesto, kjer se bodo uporabniki prostora v občini enakopravno dogovarjali o zemljiški politiki. Prav tako preseneti podatek, da so bile ob načrtovanju našega razvoja za prihodnjih pet let tako redke besede o smotrni izrabi prostora in pridobivanju novih zemljišč za kmetijstvo, ki pa ne morejo več nadomestiti že zgubljenih, pozidanih ali drugače zapravljenih. Ob tem srečujemo očitne kršitve zakonov, pa nihče ne ukrepa in odgovornih za takšno početje ne pokliče na zagovor. Omenjena vprašanja niso posledica nekakšne pretiraneilustvene navezanosti na kmečko zemljo, ampak povsem realni pomisleki, saj nobena ekonomska računica ne more nadomestiti škode, ki jo povzročimo z uničenjem najboljše obdelovalne zemlje. Ce bi imeli po vseh občinah osnovne prehrambene bilance, potlej zanesljivo ne bi tako ravnali in bi se raje odločali za gradnjo na manj kvalitetni zemlji, kar je sicer nekoliko dražje, z ohranitvijo kmetijske površine pa bi dolgoročno iztržili veliko, veliko več. Za takšno spoznanje pa bo treba marsikaj premakniti v naši miselnosti, ki pa žal pogosto kaže tudi naš odnos do kmetijstva in kmetijske ter zemljiške politike nasploh. Dokler nam bo vonj po gnoju odvraten, toliko časa bomo zanesljivo Se srečevali že prej omenjene primere zapravljanja kmetijske zemlje. Socialistična zveza delovnega ljudstva je v zadnjem času že dvakrat obravnavala problematiko zemljiške politike. Enako bi morali delati tudi po občinah, kjer ne kaže ostajati na ravni splošnosti, ampak je treba obravnavati konkretne probleme z vso družbeno ostrino. Pridelati čim več hrane doma je naš vedno bolj pomemben in vedno težje uresničljiv cilj. Z varovanjem najboljše zemlje, z ukrepi, da bo vsa zemlja obdelana in z napredno zemljiško politiko združevanja ter zaokroževanja zemljišč nam bo to uspelo, pri tem pa naš boj za hrano ne bo oviral razvoja industrije in drugih področij gospodarskega ter družbenega življenja. J.Košnjek občanov, kar kaže, da jih razprava o četrtem samoprispevku zanima, saj jih običajno ne pride niti toliko. Bistriška krajevna skupnost, ki se počasi prebuja iz mrtvila, ima za to petletno obdobje kup načrtov. Med njimi je ob izgradnji še enega poslovnega centra, podobnega Deteljici, rekreacijskega središča v Ro-čevnici, hortikulturni poživitvi kraja in ureditvi dohodnih poti vsekakor najzanimivejša zamisel o gradnji doma družbenih organizacij. Tega potrebuje za svoje delo tako krajevna skupnost kot njene družbenopolitične organizacije, razen tega pa bi se v njem lahko razmahnila tudi pestra kulturna in družabna dejavnost. Osnovna šola sicer rada odstopi svoje prostore, žal pa za vse vrste prireditev, zlasti take, ki jih Bistričani najbolj pogrešajo, res ni primerna. Krajani so predlog za uvedbo četrtega občinskega samoprispevka, o katerem bodo maja glasovali na referendumu, podprli. Z denarjem, ki ga bodo dobili iz tega vira, bodo lahko že naslednje leto dogradili dom družbenih organizacij. Soglašali so tudi s 40-odstotno stopnjo solidarnosti, saj vedo, da so problemi manjših krajevnih skupnosti prav tako njihovi, tržiški. H. Jelovčan Obisk delovne skupine CK ZKS na Jesenicah - V torek in sredo, 27. in 28. januarja, seje i jeseniški občini mudila delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK za organiziranost in razvoj Bojan Klemenčič, pa skupina občinskih sekretarjev ZKS iz Celja, Slovenj Gradca, Kam nika in Ribnice. V obeh dneh se je sestala s predstavniki več osnovnih organizacij Zveze komunistov po delovnih kolektivih in krajevni skupnosti jeseniške občine. Prvi teh sestankov je bil v jeseniški osnovni šoli Tone Cufar, kjer so se gostje seznanili predvsem z uvajanjem celodnevne šole in prizadevanji za čim kvalitetnejšo vsebino pouka. (S) - Foto: S. Saje Kažipot novim generacijam V jugoslovanskem centru za teorijo in prakso marksizma so ob 71-letnici rojstva velikega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja pripravili dvodnevno posvetovanje »Samoupravljanje — pot osvobajanja dela« na dediičina Edvarda Kardelja bo ostala temeljni kamen, neizčrpen vir energije in kažipot Samoupravljanje — pot osvobajanja dela, je bila letošnja tema dvodnevne teoretične razprave o misli in revolucionarnem delu Edvarda Kardelja, ki je bila v Ljubljani ob 71-letnici rojstva velikega revolucionarja in misleca. Pripravil jo je Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja. Znanstvenega zbora se je udeležilo okoli 150 znanstvenih in javnih delavcev iz vse države. Med drugimi so na zboru sodelovali tudi Pepca Kardelj, Lazar Mojsov, France Popit, dr.Tihomir Vlaftkalič, Mitja Ribičič, Milan Kučan in Zvone Dragan. Delegacija , sestavljena iz predstavnikov vseh naiih republik , pa je v torek popoldne položila lopek cvetja na grobnico narodnih herojev, kjer počiva tudi Edvard Kardelj. Udeležence je najprej pozdravil direktor centra Peter Tos, ki je poudaril, da se je pred 71 leti rodil Edvard Kardelj, jugoslovanski revolucionar, družbenopolitični delavec, državnik in marksistični teoretik, ki je v neposrednem sodelovanju s tovarišem Titom bistveno prispeval k gradnji socialističnega samoupravljanja, notranje in zunanje politike. Marksistična ustvarjal- novim generacijam samouprav-ljalcev in znanstvenih delavcev v naii deželi in v svetu. Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja nosi njegovo ime in to je po ne-sedah Petra Toša velika obveznost in odgovornost. V centru si zato prizadevajo, da postane * nova oblika delovnih aktivnosti za ustvarjalno raziskovanje Titove in Kardeljeve misli stalna praksa in da se na ta način ustvarjajo možnosti za jugoslovansko znanstveno sodelovanje v družbenih znanostih. Uvodni referat na zboru jugoslovanskih znanstvenikov je pripravil predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov, potem pa so delo nadaljevali na treh okroglih mizah. Udeleženci letošnjega zbora niso opisovali sedanjega stanja samoupravne ureditve in slabosti, ampak so v svojih razmišljanjih iskali nove poti in reiitve, ki izhajajo iz Kardeljeve teoretične in revolucionarne dediičine. Razprave so izhajale iz njegovega ustvarjalnega povezovanja teorije in prakse, ki pomeni neizčrpen vir teoretične prodornosti in revolucionar- ne moči nase misli. Hkrati je iz razprav moč izluščiti, da se niso obračali v preteklost ali statično obravnavali sedanjosti, temveč so težili, da v sedanjosti odkrijejo elemente prihodnosti i h naše povezanosti, kar je že sedaj dajalo možnosti za boljše življenje. Hkrati z zborom so ob obletnici rojstva velikega revolucionarja potekale po vsej Jugoslaviji številne prireditve. Med drugim so v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili plošče in kasete z odlomki govorov velikega revolucionarja, ki jih je izdala produkcija kaset in plolč RTV Ljubljana. L. Bogataj O LAS 2.STRAN PETEK. 30 JANUARJA PO JUGOSLAVIJI JESENICE Več o problemih delavcev Sedanji položaj na področju informiranja, v vseh informacijskih glasilih kakor tudi v družbi v celoti, nas sili, da hitreje dosežemo in izoblikujemo celoten in enoten sistem na temeljih zakona o združenem delu, ustave„ in jasnih idejnopolitičnih smerne in stališč zveze komunistov. To je pogoj in izhodišče, da bo naše informiranje postalo še boljše, je v uvodni besedi na seji predsedstva zvezne konference SZDLJ poudaril predsednik sekcije za informiranje in javno mnenje Jan Sirka. V razpravi so poudarili, da morajo javna glasila še bolj podpirati delovnega človeka pri načenjanju in razreševanju vsakdanjih in dolgoročnih vprašanj in mu pri tem pomagati. Da bi to dosegli je potrebno pogumneje in odločneje uveljavljati nove metode dela, zboljševati delo redakcij in odgovornost informacijskih glasil. Češkoslovaška delegacija v Sloveniji V Sloveniji se je mudila delegacija KP Češkoslovaške, ki jo je vodil član predsedstva in sekretar CK KP Češkoslovaške Josef Kemp-ny. Goste iz Prage je sprejel sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in jih seznanil z osnovnimi usmeritvami našega družbeno- . ekonomskega razvoja, z načrti družbenega planiranja in aktualnimi napori za gospodarsko stabilizacijo. Gostje so si ogledali tudi Iskrino tovarno na Laborah, ki ima s podjetji v ČSSR tri pogodbe o kooperaciji, obstajajo pa dobra volja in ugodni pogoji za nadaljnji razvoj in poglabljanje sodelovanja. Danes, 30. januarja, ob 16. uri bo seja sveta Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah. Udeleženci seje bodo obravnavali poročilo o lanskoletnem delu občinskega sveta in se odločali o sprejemu začasnega finančnega načrta sveta za prvo četrtletje letos. Med drugim bodo tudi sprejeli program dela za letoSnje prvo polletje in se dogovorili za priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, za kar bodo imenovali poseben odbor. (8) Svet v tem tednu Lepoti trjeni ceniki Po režimu za oblikovanje cen na podlagi novega zakona o sistemu in družbenem nadzoru cen so cene 44 odstotkov izdelkov in storitev v pristojnosti federacije. Pri tem za največ izdelkov še vedno veljajo ukrepi neposrednega nadzora cen. Z drugimi besedami to pomeni, da je za večino izdelkov in storitev, o katerih so ozdi dolžni obveščati skupnost za cene, ker jih ta mora spremljati, predpisana obvezna potrditev cenikov. Za naftne derivate, umetna gnojila, nekatera osnovna živila, cigarete in prevoz blaga v železniškem prometu bodo še vedno določali najvišjo raven cen. Pol milijona kubikov lesa Po ujmi, ki je od 4. do 6. novembra prizadela širše območje Brkinov in je bilo vse področje vkovano v led, je ostalo veliko opustošenje, ki je ponekod spremenilo podobo pokrajine. Po zdajšnjih podatkih republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znaša vsa škoda okoli 700 milijonov dinarjev, ki jih tamkajšnje področje ne bo moglo zbrati. Led je zajel okoli 15,600 ha površin in je ponekod popolnoma uničil tudi do SO odstotkov sadnih dreves. Uničenih je U0.000 dreves, poškodovanih 12.865 ha gozdov, od tega jih bo potrebno popolnoma prenoviti več kot 3500 ha, skupno pa je uničenega več kot pol milijona kubikov lesa. KRANJ_,___ V sredo, 28. januarja, je bila v Kranju 141. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so obravnavali spremembe in dopolnitve resolucije o izvajanju letošnjega družbenega plana, financiranje proračunske porabe v letošnjem prvem tromesečju, poročilo delegacije kranjskih gospodarstvenikov v Senti, priprave na reorganizacijo Iskre Elektromehanike in informacijo o omejevanju porabe kurilnega olja. Izvršni svet je obravnaval tudi letošnje delovne programe organov izvršnega sveta ter nekatere urbanistične zadeve Z delom se potrjujejo mladi Mladi ne potrebujejo mentorstva, ampak predvsem posluh za njihove težave — Okrepiti idej-nopolitično izobraževanje vedno preslabo nagrajevani v primerjavi z režijskimi, za katere meril za nagrajevanje po delu ni, osebna ocena, ki je najpogosteje v veljavi, pa je zelo subjektivna in nespodbudna. Naslednje pomembno vprašanje, ki so ga izpostavili na seji, je odnos med mladinsko organizacijo in zvezo komunistov. V tržiški občini je med približno osemsto komunisti okrog 25 odstotkov mladih, vendar pa je njihov prispevek zelo pičel. Zaradi strožjih meril upada tudi število na novo sprejetih, kar je sicer prav, saj, nedelaven mladinec redko postane dober komunist. Lani sta imela predsedstvo občinske konference ZSMS in komite občinske konference zveze komunistov dve skupni seji. Prva je izzvenela domala kot klic mladih na pomoč. Drži pa, da se z delom potrjuje vsak posameznik ali organizacija. Mladinska organizacija je samosvoja in mora taka ostati. Predvsem na področju idejnopo-litičnega izobraževanja tržiški komunisti gradijo sodelovanje in pomoč mladim, tudi nekomunistom, ne pa z nekakšnim mentorstvom ali celo vodenjem politike njihove organizacije. Tovrstno izobraževanje, za katerega, žal, ni veliko zanimanja, bo treba še okrepiti, saj se lahko le usposobljen in z družbenimi dogajanji seznanjen mladinec enakopravno vključuje v razprave o pomembnih vprašanjih. Res pa je, da bi morali mladinski problemi večkrat priti na dnevne rede drugih družbenopolitičnih organizacij, ne samo v občinskem merilu, ampak predvsem v osnovnih organizacijah, kjer mladi delajo in živijo, kjer težave so. H. Jelovčan Tržič — Izhodišče za razpravo na četrtkovi seji koordinacijskega odbora za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti v tržiški občini, ki sta se je udeležila tudi člana republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije, je bila ocena, sicer še nepopolna, obiskov predsedstva občinske konference ZSMS Tržič med mladimi v organizacijah združenega dela. Osnovna nit spoznanj, dokaj nespodbudna in zaskrbljujoča, je, da so mladi bolj ali manj nezainteresirani za delo, razočarani, ker se v praksi družbeno dogovorjena stališča ne uresničujejo, ker njihova beseda ne velja. Na seji so se posebej dotaknili težav pri zaposlovanju. Veliko m ladih Tržičanov namreč po končanem študiju ne dobi izobrazbi primernega mesta oziroma ima malo možnosti za napredovanje med delom. Kadrovska struktura zaposlenih v tržiški občini je izredno slaba. Le odstotek delavcev ima visoko izobrazbo, po drugi plati pa strokovnjaki, zlasti mladi, odhajajo ven, kjer imajo boljše pogoje za uveljavitev "in so tudi bolje nagrajevani. Temu vprašanju bo morala mladinska organizacija, skupaj z zvezo komunistov in zvezo sindikatov, posvetiti več pozornosti. Tesneje bo morala sodelovati s klubom študentov in s štipendisti, jih seznanjati s tržiškimi problemi in možnostmi razvoja, usmerjati in navdušiti za delo doma. Pri tem pa ne bo smela zapostavljati poklicnega usmerjanja, ne samo šolajoče mladine, ampak tudi delavcev za izobraževanje ob delu in iz dela. Spremeniti bo potrebno tudi odnos do proizvodnih poklicev. Velika fluktuacija ne tem področju opozarja, da so proizvodni delavci še Problemi gradbeništva Tudi v radovljiški občini se pripravljajo na problemsko konferenco o gradbeništvu — Temeljito o vseh vprašanjih najprej vse osnovne organizacije Zveze komunistov Radovljica — Da bi izboljšali učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi v gradbeništvu in v vseh spremljajočih dejavnostih ter krepili družbenoekonomski položaj delavcev, se tudi v radovljiški občini temeljito pripravljajo na problemsko konferenco o gradbeništvu. Vsi komunisti bodo tako spregovorili o aktualnih vprašanjih od dejavnosti prostorskega planiranja do vključijo komunalnega opremljanja zemljišč, o aktualnih vprašanjih gradbenih, instalacijskih in končnih del ter industrije gradbenega materiala do aktualnih vprašanj stanovanjske, predvsem pa usmerjene stanovanjske gradnje. Ta aktivnost je temeljni pogoj za ustvarjanje idejne in akcijske enotnosti med komunisti oziroma za njihovo učinkovito delovanje v vsem političnem sistemu, zlasti še v organih upravljanja in v delegatskih skupščinah za preobraz- Programska zasnova Radovljica - Izvršni svet skupščine občine Radovljica bo skupaj z Zvezo arhitektov in Zvezo urbanistov Slovenije razpisal javni republiški natečaj za programsko in urbanistično ter arhitektonsko zasnovo centralnega območja Radovljice. Tako naj bi v Radovljici dobili kar najboljšo programsko in urbanistično zasnovo območja in tako kar najhitreje izdelali zazidalni načrt. Na tečaj ne elaborate bodo javno razgrnili od 15. maja do 15. junija. D. S. bo odnosov v gradbeništvu oziroma v stanovanjski gradnji. Tako bodo vsi komiteji občinskih konferenc v Sloveniji organizirali posebne delovne skupine, ki bodo usmerjale in spodbujale delovanje osnovnih organizacij ZK v projektantskih, svetovalnih, urbanističnih, gradbenih, komunalnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih. Osnovne organizacije Zveze komunistov pa bodo z razčlenjevanjem aktualnih vprašanj sprejemale ocene razmer v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter oblikovale ustrezne naloge. Delovne skupine pri komitejih naj bi predvsem spodbujale akcijsko povezovanje med osnovnimi organizacijami ZK v teh dejavnostih in pripravile iz ocen osnovnih organizacij ZK skupno oceno razmer na področju gradbeništva, spremljajočih dejavnosti in stanovanjske gradnje. V njih bodo opredelile predvsem ključna idejnopolitična vprašanja ter skupna stališča. Tako bodo že na sami programski konferenci lahko potrdili stališča in usmeritve, ki jih bodo pred tem že sprejele osnovne organizacije Zveze komunistov ter predvsem povečali učinkovitost komunistov pri preobrazbi odnosov v gradbeništvu, spremljajočih dejavnostih in v stanovanjski gradnji. Priprave na problemsko konferenco se tako ne bodo omejile le na gradbeništvo, temveč morajo vključiti vse tiste člene družbene reprodukcije, ki s svojo dejavnostjo odločilno vplivajo na učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi. D. Sedej Zaključni del Madrida V glavnem španskem mestu se je začel d) zaključni del konference o evropski varnost in sodelovanju — Priprave na srečanje neuvrščenih v New Delhiju — Srečanje islamskih držav v Taifu MADRID — Predstavniki 35 držav, udeleženk madridske konf renče o evropski varnosti in sodelovanju, so v madridskem kongresnem središču začeli drugi in zaključni del evropske konference o evropsk varnosti in sodelovanju, ki naj bi trajal do maja. Prva plenarna seji nadaljevanja je potekala za zaprtimi vrati, kar potrjuje, da so blokov ska nasprotja prisotna tudi na tem srečanju. Pot do skupno dogovor jenega sklepnega dokumenta torej ne bo lahka. Iz Madrida poročajo, da so nasprotja med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zveto precej ostra. Stari problemi niso milejši, mnogi od njih pa se vlečejo h od sprejema zaključne listine o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Helsinška projekcija Evrope je lepa in za vse sprejemljiva, vendar njeno sedanjo podobo vse preveč kazijo blokovska nasprotja. Skupna želja vseh je, da bi bilo le-teh vedno manj, da bi bilo manj kriznih žarišč na stari celini in da bi resnično zavladal helsinški duh. V takšnem položaju, s kakršnim se srečuje sedanja Evropa, je uresniče vanje sklepov iz Helsinkov še bolj potrebno. Naloga Madrida j« nadaljevanje kontinuitete Helsinkov. Ce bo sedanji sestanek dosegel vsaj to, bo to, upoštevajoč sedanji položaj, veliko. Poročila z Madrida govorijo, da so bila nasprotja tudi na prvem plenarnem zasedanju izrazita. To se je pokazalo v govorih delegatov Sovjetske zveze in združenih držav Amerike, ki tudi sodelujejo v delu evropske konference o varnosti in sodelovanju. Predstavnik Sovjetski zveze je izrekel določeno mero upanja, da bo madridski sestanek uspešen, vendar je menil, da v zaključnem delu ne kaže pogrevat vprašanj iz prvega dela konference. Zavrnil je nekatere ameriški predloge, za katere je menil, da povečujejo konfrontacije v Evropi it pomenijo tudi napad na integriteto zveze. Soglašal je s predlogom poljske delegacije o sklicu evropske konference o razorožitvi, menil pt je, da imata tudi jugoslovanski in švedski predlog določene pozitivne prvine. Posebno pozornost je vzbudil nastop zastopnika Združenih dria» Amerike, prvega po zamenjavi administracije v Washingtonu. Zdro žene države, je dejal predstavnik te države, so za nadaljevanje uresm čevanja listine iz Helsinkov, prav tako pa tudi za neprekinjen prow prizadevanj za evropsko varnost in sodelovanje. Vendar, je dejal, drur kršijo helsinško listino. Odprto je povedal in opozoril na kršenje člow kovih pravic v Sovjetski zvezi. Prav tako Združene države tudi nt morejo soglašati z sovjetsko okupacijo Afganistana. Iz glavnega indijskega mesta Nevv Delhija so sporočili, da je dosk»; že 65 držav potrdilo udeležbo na ministrski konferenci neuvrščenih,! bo med 9. in 12. februarjem v indijskem glavnem mestu. Pričakujejo.os bo udeležba na tem sestanku še veliko številnejša, saj je Indija ko gostiteljica srečanja povabila nad 90 neuvrščenih držav. Izjema je Kampučija, ki vabila ni prejela, saj je bilo na vrhunskem srečanju \ Havani dogovorjeno, da ne bodo vabili ne enega in ne drugega režinu ampak je bila določena politika »praznega sedeža«. Neuvrščene drža^ posvečajo pripravam na delhijsko konferenco posebno pozornost. IV velja $udi za Jugoslavijo. Povsod upajo, da bo sestanek v Indi uspešen, da bodo ohranjena izvirna načela neuvrščenega gibanj« in S bo gibanje enotnejše kljub nekaterim notranjim nasprotjem. Vojna med Iranom in Irakom, ki se nadaljuje z nezmanjšan srditostjo, je v ospredju razprav na sestanku voditeljev držav in Vit islamskega sveta. Vedno več držav, Iran na tem sestanku ni zastopa« meni, da bi bila Alžirija najprimernejši posrednik v sporu med držan ma. Ugled Alžirije je po uspešnem posredništvu ob ameriških talc| porastel. Po najnovejših vesteh se predstavniki Alžirije do predloga 1 niso opredelili. Na islamskem vrhu so objavili tudi predloga d«t sklepnih dokumentov. V prvem terjajo brezpogojni umik sovjetskih iz Afganistana, v drugem pa pravico palestinskega ljudstva do izbn svoje poti razvoja in oblikovanja samostojne države. ^ Košnjet Opozorilo centralnega komiteja ZKS Administracija se bohoti predpise, ki pogosto terjajo tirano razraščanje admim. KRANJ — Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je v zadnjem času nekajkrat opozoril na pretirano širjenje administrativnih služb in števila zaposlenih v njih v primerjavi s proizvodnjo. Kljub širjenju administracije le-ta še vedno ni dovolj učinkovita in racionalno organizirana, na kar vedno pogosteje kažejo tudi delovni ljudje in občani. V občinah so začeli ugotavljati stanje na tem področju in analizirati vzroke za razraščanje administracije. V kranjski občini je bila imenovana pri izvršnem svetu posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki izvršnega sveta, skupščine, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in združenega dela. Njena naloga je do 1. maja pripraviti oceno stanja na tem področju s predlogi za učinkovitejšo organizacijo administrativnih služb in za zmanjševanje administrativnega dela, ki se je zadnje čase na raznih področjih družbenega življenja razširilo. Ocenjevanje tega področja pa ne sme biti enkratna naloga, ampak zadolžitev trajnejšega značaja, saj bomo le tako dobili administrativne službe, racionalno organizirane in sposobne za naloge, ki jih družba od njih terja. Delovna skupina, ki so jo oblikovali v Kranju, bo analizirala celovito področje tako imenovane družbene režije od združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti do krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih ter družbenih organizacij. Njenega dela in celotnih družbenih prizadevanj na tem področju ne gre jemati kot napad na administrativna dela, ki so v vsaki družbi, če so dobro in gospodarsko organizirana, potrebna. Gre na primer za našo zakonodajo in cije, dvojnost dela in poaV Prav tako bo treba oceniti' drovsko in strokovno plat lavcev v administraciji, uw nost podatkov, ki jih te i' ponujajo, prav tako pa tudjl nos delavcev v a dm i ni strta delovnih ljudi in občanov njihovih potreb. Seveds a veljala največja pozorno« dročjem in dejavnostim, kk je število administrativnih v in delavcev v njih najbolji večalo. J.Kofci Seznanitev izvršnega svet^ Kranj — Kranjski izvršni s\ je na sredini seji seznanil z infi cijo o*pripravah na reorgani; Iskre Elektromehanike Kranj, je po ocenah iskrašev nujna | izredno hitrega razvoja Elekt hanike v zadnjih letih. W organizirana Elektromehanifc lažje kos obvladovanju pom sistema, prav tako pa bo un| tejša v uveljavljanju samoupj in dohodkovnih odnosov. V Iskri so razmišljali pred« štirih možnostih nove samoui] organiziranosti: da se ElektrcJ nika organizira kot sestavljeni] nizacija, da se v Elektron«: oblikujejo skupnosti temeljni)} nizacij, da se Elektromehaik naprej razvija kot delovna | zacija ali da se Elektrom*| razdeli na več delovnih orni} Razprave kažejo, da ima 1 inačica največ možnosti za m tev. Leto 1981 naj bi bilo nami organizacijskim pripravam, pa bi sledila javna razprava V tromehaniki posebne delovn* ne temeljito obravnavajo to matiko Več znanja za prakso Marksistično izobraževanje je le del splošno družbenega izobraževanja, ki mu gre v sistemu usmerjenega izobraževanja pomembnejše mesto — Na Gorenjskem, kjer je v preteklih dveh letih in pol bilo vključeno v razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja okoli 3500 komunistov, poudarjajo večjo uporabnost znanja v praksi Sezona družbenopolitičnega izobraževanja, ki ga ne Gorenjskem vodi in usklajuje Medobčinsko Studijsko središče, se je z januarjem prevesila v svojo drugo polovico. Medtem ko so se nekatere oblike izobraževanja, kot so trimesečni seminarji iz teorije in prakse marksizma, za jeseniško in radovljiško občino že zaključili, prav tako seminarji iz samoupravljanja v združenem delu, pa bodo ostale oblike po predahu med zimskimi počitnicami znova zastavile delo v februarju. V pretekli sezoni, v Šolskem letu 1979/80 je sodelovalo v več oblikah družbenopolitičnega izobraževanja, ki ga organizira Medobčinsko Studijsko središče Politične Sole CK ZKS za Gorenjsko, in v drugih oblikah, ki jih organizirajo občinski komiteji ZK, več kot 1200 članov ZK iz vseh gorenjskih občin, sem pa so šteti tudi slušatelji na seminarjih za kandidate ZK in za novosprejete člane ZK. V dobrih dveh letih in pol, kolikor traja marskistično izobraževanje po novem dopolnjenem programu, je na Gorenjskem zaključilo nekatere zahtevnejše in padagoško vodene oblike več kot 3500 članov ZK. To pa tudi pomeni, da gorenjski komunisti uresničujejo zahteve po takšnem izobraževanju članstva, ki poglablja poznavanje naše družbene prakse, zakonitosti družbenega razvoja ter gospodarskega in političnega sistema samoupravne socialistične demokracije. »Najvažnejša naloga v sedanjem trenutku,« meni Jože Bohinc, predstojnik Medobčinskega študijskega središča, »je učinkovito uresničevanje ukrepov za gospodarsko ustalitev, vendar pa pri tem ne gre le za ekonomsko stabilizacijo, pač pa tudi za stabilizacijo celotnih družbenih odnosov. To pa je dolgotrajna naloga ne le članov zveze komunistov, pač pa vseh delovnih ljudi. Zato ni dovolj, da se s potrebnim znanjem za obravnavanje in razreševanje problemov na vseh področjih dela in življenja oborožijo le komunisti; nekatera pomembna področja gospodarjenja, kot je pridobivanje in razporejanje dohodka, delitve po delu, prednosti dohodkovnih odnosov, planiranje in investicijska politika, mora razumeti in pravilno razčlenjevati sleherni delavec v delavskem svetu, delegaciji ali drugje.« Brez dvoma je znanje največja materialna sila za preobrazbo samoupravnih odnosov: vendar pa je Prispevki skupnostim tisoč dinarjev presežkov. To je v primerjavi z oceno višine prispevkov zadnjih devetih mesecih lanskega leta ugodno, saj so v enem mesecu prispevki porasli za 963 tisoč dinarjev. Organizacije združenega dela so lani decembra izplačale precejšnje zneske v korist delavcem, kar se pa seveda tudi odraža v pokritju prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Slabše pa je v interesni skupnosti zdravstva in zaposlovanja, saj znaša skpen primanjkljaj 2.439 tisoč dinar- Radovljica — Lani so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini zbrale po letnih veljavnih stopnjah 340.841 tisoč dinarjev, kar predstavlja 99 odstotkov od planiranih sredatev. Masa bruto osebnih dohodkov lani je bila za 20 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju in je bila višja od planirane za odstotek, i.'Odstopanja od planiranih sredstev K niso bila velika, pri oceni mase bruto ■ osebnih dohodkov po domicilnem principu, na kar pa opozarja tudi višina prispevkov za tiste interesne skupnosti, ki pridobivajo sredstva na osnovi svobodne menjave dela iz bruto osebnega dohodka po domicil -• nem principu. Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture in socialnega skrbstva so ustvarile okoli 1.240 i- jev. To je prva ocena zbranih prispevkov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, proračuni pa bodo zaključeni v prvem kvartalu letošnjega leta. Tedaj pa bodo lahko^ postavili izhodišče za ponovno proučitev akontacijskih stopenj in njihovo spremembo, če bo potrebno. D. Sedej Zdravstvo v izgubi J V zdravstvenih domovih radovljiške občine so se K zavzeli za dosledne varčevalne ukrepe, vendar pa J so ponekod občutne težave — Visok odstotek zaposlenih žena in visoka umrljivost in obolevnost Radovljica - Tudi v zdravstvenih domovih radovljiške občine so se zavzeli za odločne varčevalne ukrepe in omejili vse vrste stroškov. Se posebej ta ugotovitev velja za Zdravstveni dom Radovljica, vendar pa varčevalni ukrepi povzročajo ponekod občutne težave. Potrebe po zdravstvenem varstvu očitno presegajo odkupljene programe, prekoračitev pa zdravstvena skupnost ne plačuje. To je tudi vzrok, da sta bila zdravstvena domova Bled in Bohinj v lanskih dveh mesecih v izgubi. Delež občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za republiško strokovno službo znaša 1,8 odstotka porabljenih sredstev ali več kot 3 milijone dinarjev. Porasli pa so tudi stroški investicijskega vzdrževanja v zdravstvenih domovih in presegajo flanirano rast materialnih stroškov, z redno visok je tudi dvig stroškov za storitve, ki jih zdravstveni dom naroča v drugih zdravstvenih delovnih organizacijah. Da bi omilili materialne težave osnovnega zdravstva, bodo morali nujno povečati njegovo učinkovitost, uveljaviti pa se mora tudi strokovna in laična nega bolnika na domu. Le takšen način bo lahko bistveno vplival na porabo sredstev zdravstvenega varstva, saj se bodo tako znižali stroški bolnišničnega zdravljenja, ki v skupnih stroških zdravstvenega varstva .pomenijo polovico izdatkov. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je že predlagal združenemu delu, da se za občinsko zdravstveno skupnost sprejme za letošnje leto povečanje stopnje rasti za 0,4 odstotka, v nadaljnjih letih pa naj bi upotevali prednost za osnovno zdravstvo in neposredno participacijo povečevali. Povišanje prispevne stopnje za 0,4 odstotke je namenjeno za pokritje predvidene izgube lani. Akontacijska prispevna stopnja za leto 1981 bo znašala 11,01 odstotka, vendar je vprašljivo, če bodo prihodki pokrili odhodke, ker zdravstvena skupnost z novim letom sprejema tudi nove obveznosti. Zdravstvena skupnost Radovljica je tako bila v republiki v nezavidljivem položaju, saj je po sredstvih zdravstvenega varstva za 21 odstotkov pod republiškim povprečjem. Na Gorenjskem ima občinska zdravstvena skupnost Radovljica najvišji izdatek na aktivnega zavarovanca in tudi na zavarovano osebo. Ugotovili so, da je to posledica neugodne starostne strukture prebivalstva in visokega odstotka zaposlenih žena, saj jih je zaposlenih kar 52 odstotkov. Rezultat tega pa je tudi najvišja obolevnost in umrljivost. D. Sedej marksistično izobraževanje le ena od možnih oblik splošno družbenega izobraževanja. Ob sistematičnem usposabljanju komunistov morajo teči vzporedno tudi oblike idejnopolitičnega usposabljanja delavcev, delegatov, nosilcev družbenopolitičnih funkcij. Vključevanje delavcev v samoupravljanje nudi izredno velike možnosti za razvoj zavestne sa-moupravljalske misli in akcije, za oblikovanje osveščenih jeder delavcev samoupravljalcev, ki globje razumejo zakonitosti razvoja in poti samoupravljanja ter dolgoročne cilje našega razvoja. »Ko je o tem razpravljal na decemberski seji tudi medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, je ugotovil, da usposabljanje komunistov še ne daje zaželenih rezultatov, ni še dovolj prilagojeno potrebam široke politične aktivnosti, ki ljudi osvešča in mobilizira,« pravi Jože Bohinc. »Prav zato je bilo sprejeto stališče, da bi moralo splošno družbeno izobraževanje poleg idejnopolitičnega usposabljanja, marksističnega izobraževanja in obrambe vzgoje dobiti v usmerjenem izobraževanju enakovredno mesto.« • Seveda pa bi splošno družbeno izobraževanje moralo imeti posebno mesto tudi v programih temeljnih organizacij združenega dela. Pri idejno političnem usposabljanju in delu pa je potrebno še naprej širiti spoznanje, da je ekonomska stabilizacija, dosegljiva z delom in napori vsakega posameznika na delovnem mestu, v skupnem delovanju, razvijanju samoupravnih odnosov; boljše in uspešnejše gospodarjenje pa zahteva tudi razvijanje in uporabo lastnega domačega znanja na vseh področjih in uporabo raziskovalnih dosežkov v ekonomski in družbeni praksi. Prav zato je naloga idejnopolitičnega usposabljanja pri poudarjanju pomembnosti domačega ustvarjalnega dela in izkušenj Se toliko večja. Nadomestila za meso Radovljica — Po navodilu o uveljavljanju kompenzacij za pokrivanje tekočih izgub klavnicam je treba zagotovoti kompenzacije vsem upravičencem za prodane količine svežega junčjega in svinjskega mesa do konca lanskega leta. Upravičenci do kompenzacije so klavnice in obrtniki mesarske stroke, če so včlanjeni v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije. Kompenzacija za junčje meso znaša 7,20 dinarjev za kilogram, za svinjsko meso 8,40 dinarjev za kilogram, sredstva pa zagotavljata občina in republika. Do zdaj so vložili zahtevke za izplačilo tistega dela kompenzacije, ki ga zagotavljajo občine za prodane količine za svežo uporabo na območju občine Radovljica ABC Po-murka, mesna industrija TOZD Trgovina Murska Sobota, MIG -TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mercator, Specerija - TOZD Veleprodaja in klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica. ABC Pomurka je na območju radovljiške občine prodala decembra lani 472 kilogramov junetine in 899 kilogramov svinjine in ji za te količine pripada kompenzacija v višini 10.000 dinarjev; temeljna organizacija Mesoizdelki Škofja Loka je prodala 6.618 kilogramov junetine in 7.000 kilogramov svinjine in kompenzacija znaša 56.000 dinarjev; Mercatorjeva temeljna organizacija bo dobila za 1.700 kilogramov ju-nečjega in 753 kilogramov svinjskega mesa 9.000 dinarjev, Specerija — TOZD Veleprodaja za 22.000 kilogramov junetine in 16.000 kilogramov svinjine 148.000 dinarjev in Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica za 6.000 kilogramov junec-jega in 6.000 kilogramov svinjskega mesa 50.000 dinarjev. Tako skupni znesek kompenzacije za lanski december znaša 274.000 dinarjev, izvršni svet pa je odobril izplačilo kompenzacij. rj Sedej Test za združeno delo Februarja prihodnje leto se bo prva generacija učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju vključila v proizvodno delo in delovno prakso — Naloge zveze sindikatov pri ustvarjanju organizacijskih, kadrovskih iti materialnih pogojev v združenem delu Kranj — Potem, ko je skupščina republiške izobraževalne skupnosti 25. decembra lani končno presekala dolgotrajne in šolčne razprave o mreži šol srednjega usmerjenega izobraževanja, smo se tudi Gorenjci temeljiteje lotili iskanja drugih rešitev oziroma pogojev, potrebnih za čim manj boleč in nemoten prehod s starega na nov način izobraževanja. Zelo pomemben element povezovanja učenja in dela v srednjem usmerjenem izobraževanju je proizvodno delo in delovna praksa, ki bo za prvo generacijo učencev stekla v začetku februarja prihodnje leto. Iz ankete, ki jo je izvedla medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, je moč razbrati, da v združenem delu še niso pripravljeni na to zahtevno nalogo. Šepa celo v nekaterih večjih organizacijah, saj so odločitve prepuščene v glavnem strokovnim službam, ki pa, žal, Se dostikrat razmišljajo preveč po starem. No, bojazni, da učencev v prvem letu srednjega usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem ne bi mogli sprejeti na proizvodno delo in delovno prakso, trenutno ni. Na spisku, ki ga je izdelala medobčinska gospodarska zbornica in ga je že prečesala večina splošnih združenj, je blizu sto organizacij združenega dela, večjih in manjših, ki so nalogo pripravljene sprejeti, čeprav vzgojnoizobraževalni programi še niso znani. Vse najbrž ne bodo prišle v poštev, po drugi strani pa je premalo ponudb tistih organizacij, ki bi lahko usposabljale učence v deficitarnih usmeritvah. Zato bi kazalo med izvajalce vključiti tudi nekatere zasebne obrtnike zlasti s področja storitvenih dejavnosti. Na ponedeljekovem posvetu v Kranju, ki sta ga sklicala medobčinski svet zveze sindikatov in medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, odgovorna za politično in strokovno plat priprav na izvajanje proizvodnega dela ter delovne prakse v temeljnih organizacijah, so se dogovorili, da bodo seznam najprej preverili v občinskih koordinacijskih odborih, kjer možnosti vsake organizacije najbolje poznajo. Delo bo moralo biti opravljeno v teh dneh, saj bodo posebne izobraževalne skupnosti sezname za vso Slovenijo, skupaj z vzgojnoizobraževalnimi programi za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, sprejemale predvidoma 15. februarja. Tedaj se bodo težave pravzaprav šele pokazale v pravi luči. Treba bo izbrati primerne inštruktorje in jih usposobiti, se dogovoriti o virih in merilih za nagrajevanje učencev, ki naj bi bila po mnenju gorenjskega združenega dela enotna za vso republiko, za varnost učencev pri delu in podobno. Pri tem bo vsekakor potrebna precejšnja aktivnost občinskih svetov in predvsem osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki bodo morale prek kadrovskih, izobraževalnih in drugih strokovnih služb v združenem delu ustvariti organizacijske, kadrovske in materialne pogoje za nemoteno ter kvalitetno izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. H. Jelovčan Delo potrošniškega sveta Vodovodni stolp Nujna povezava na občinski ravni Vodovodni stolp — Pri krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju deluje že četrto leto potrošniški svet, ki je med najaktivnejšimi v kranjski občini, vendar člani ugotavljajo, da je ta aktivnost pogosto brez haska, saj manjka povezava potrošniških svetov na občinski ravni. Zato bi kazalo čim prej ustanoviti občinsko konferenco svetov potrošnikov. Potrošniški svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp je namenil zadnje čase največ pozornosti problematiki trgovin na območju, na katerem deluje. Na skupni sestanek so se sešli predstavniki potrošniškega sveta, krajevne skupnosti, veletrgovine Živila in samoupravne stanovanjske skupnosti in razpravljali o problematiki trgovine Oskrba, za katero skrbijo Živila. Trgovski lokal je pretesen. Na sestanku so se dogovorili, da sredstva za modernizacijo trgovine niso problem in da je le-ta mogoča ob soglasju prizadetega hišnega sveta in svetov v bližnji okolici. Hišni sveti so z načrtovano modernizacijo trgovine soglašali, vendar so menili, da kaže trgovino širiti proti glavni cesti in hkrati poskrbeti za parkirišča, primerno prometno ureditev in celovito notranjo in zunanjo ureditev poslopja. Živila so prav tako že pripravila ustrezno tehnično dokumentacijo, zato je računati, da bo problem pretesne trgovine v krajevni-skupnosti Vodovodni stolp rešen. Člani potrošniškega sveta so obravnavali tudi problematiko založenosti v osrednjem potrošniškem središču krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Menili so, da prostorske možnosti trgovine še niso popolnoma izkoriščene. Zadostovala bi manjša adaptacija in razporeditev blaga v trgovini bo boljša in preglednejša ter kupcem dostopnejša. Na dnevnih redih sej potrošniškega sveta pri Vodovodnem stolpu se je pojavljala tudi problematika oskrbe s plinom. Kranjski plinarni so predlagali, da bi boljša evidenca čakajočih na plin odstranila vrste. Vsak čakajoči naj bi dobil listek z datumom in uro, kdaj je njegova vrsta za plin. Dobrodošlo je bilo tudi opozorilo potrošniškega sveta, da napetost električne energije pogosto niha. Pomanjkljivost je že odstranjena. Potrošniški svet Vodovodnega stolpa je tudi pobudnik za sklenitev samoupravnega sporazuma med krajevnimi skupnostmi in Zivilino temeljno organizacijo Maloprodajo. Predlog sporazuma je za zdaj vzorčnega značaja, sprejeti pa bi ga morale vse krajevne skupnosti v občini. Potrošniški svet tudi sprotno sodeluje z inšpekcijsko službo in kranjsko Pekarno. Slednja je bila opozorjena na dotrajano embalažo za kruh. Pekarna je potrošniški svet obvestila, da bo embalaža kmalu zamenjana s sodobnejšo in primernejšo — plastično. Zanimiva je tudi pobuda za ureditev manjše tržnice, na kateri bi lahko krajani Rupe prodajali kmetijske pridelke. Za uresničitev ideje bo treba najti sredstva in primeren prostor. J. Košnjek 1. FEBRUAR Praznik finančno-računovodskih delavcev Jugoslavije Vsem računovodskim in finančnim delavcem Gorenjske čestitamo ob 1 februarju ter jim želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. DFRD JESENICE DFRD KRANJ DFRD ŠKOFJA LOKA DFRD TRŽIČ O L* A S4.STRAN. Zadovoljstvo ob jubileju Delovna organizacija Domplan iz Kranja bo danes proslavila 25. obletnico delovanja na družbeno izredno pomembnem področju stanovanjske gradnje in urejanja prostora — Podatki pričajo o uspešnem delu KRANJ — Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo. Zavod za izgradnjo Kranja in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo so pred- KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ K razpisu prostih del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE, objavljenem v Glasu 27. januarja 1M1, se doda popravek: Kandidati morajo imeti: 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah. hodniki danainjega Domplana iz Kranja, podjetja za urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje, ki bo danes proslavil 25 obletnico obstoja. Domplan in njegovi predhodniki so orali ledino stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v kranjski občini, prav tako pa so imeli in imajo pomembno vlogo pri urejanju prostora v kranjski občini nasploh. Kranjčani so med prvimi v republiki te leta 1968 sprejeli urbanistični program občine in urbanistični načrt Kranja, kmalu pa so drug za drugim sledili ie urbanistični dokumenti drugih krajevnih skupnosti in naselij v občini. Problematika, ki jo obravnava Domplan, je zahtevna, kar nasploh velja za stanovanjsko gradnjo in urejanje prostora. V zadnjih desetih letih na primer izda Domplan letno od 400 do 800 lokacijskih dokumentacij, od katerih jih je polovica za zasebno stanovanjsko gradnjo. Temu primerno zahtevna so geodetska dela. Nič manj zahtevna ni pro- blematika stavbnih zemljišč. Nacionaliziranih zemljišč, primernih za gradnjo, praktično že nekaj let ni več. Nujni so posegi na zasebno zemljo, bodisi na osnovi kupoprodajnih pogodb ali z drugimi oblikami pridobivanja zemljišč. Obdržati sedanji tempo gradnje stanovanj bo tudi zaradi tega zahtevna naloga, zato bo nujno še tesnejše sodelovanje vseh, da bo graditelj, bodisi družbeni ali zasebni, čim prej lahko začel z gradnjo. Veliko povedo podatki o stanovanjski gradnji v kranjski občini. Okrog 21.000 stanovanj je trenutno v občini in od leta 1971 dalje se je število stanovanj povečalo za 42 odstotkov. Nad 70 odstotkov vseh stanovanj v kranjski občini pa je bilo zgrajenih po vojni. Leta 1971 je na stanovalca odpadlo 17,18 kvadratnega metra stanovanjske površine, konec lanskega leta pa nad 21 kvadratnih metrov. To je nad slovenskim povprečjem. Povečevalo se je tudi .število letno zgrajenih stanovanj: do leta 1955 so jih v kranjski občini zgradili 64 letno (upoštevana je blokovna gradnja), potlej pa je število naraščalo in sedaj dosega 316 stanovanj v blokovni gradnji in 200 stanovanj v zasebni gradnji. Velik je bil tudi prispevek Domplana in njegovih delavcev pri graditvi stanovanjske samouprave. Uspešni so bili dogovori o cenah stanovanj, prav tako pa se lahko kranjska občina pohva- VteSMJskem Elanu so poslali na tržišče 50. vezna jadralna letala, ki jih pripravljajo tudi v aianu - Visoka kvaliteta in odlične tekmovalne sposobnosti štirih mesecev. Največ letal prodajo v Nemčijo, Švico, Avstrijo, Holan-dijo in v Britanijo, material za izdelavo jadralnih letal pa je večinoma iz uvoza. V jadralnih letalih begunjskega Elana so tekmovalci dosegli že odlične rezultate, saj letala slovijo po tekmovalnih sposobnostih. Lani so v standardnem razredu jadralna letala Elana na državnem prvenstvu Švice dosegla prvo, tretje, četrto in peto mesto, na državnem prvenstvu Avstrije drugo mesto, Nizozemske prvo mesto, Nemčije sedmo mesto in na našem republiškem in državnem prvenstvu prvo mesto. Pri proizvodnji letal pa uvajajo yedno nove in nove izboljšave. Ze za letošnjo pomlad pripravljajo boljšo inačico jadralnega letala, ki bo dobila ime DG 101 Elan in bo imela enodelni pokrov kabine, vzmeteno podvozje in še druge izboljšave. Korak naprej v ponudbi pa bo dvo-sedežno jadralno letalo, za katerega je že zdaj precejšnje zanimanje. Znanje tistih, ki se bodo učili na tem letalu, bo precej večje kot do zdaj, razen tega pa bo to jadralno letelo tudi varnejše. D. Sedej Petdeseto Elanovo letalo 11 z enim naj> 5e 50. pobranih stanar... jadralno letalo - Veliko'zanimanja za dvose- Sg^odS^SSS Za zadovoljstvo ob jubileju je torei veliko vzrokov. J. Košnjek Begunje — Pred dvema letoma je na Brniku poletelo - prvo jadralno letelo, ki so ga skupaj z zahodno-nemškim izdelovalcem letal Glaser-Dirksom izdelali v begunjskem Elanu, v temeljni organizaciji plastika, kjer izdelujejo tudi čolne. Doma kljub precejšnjemu prizadevanju niso mogli dobiti zrele konstrukcije za redno proizvodnjo, odloČili pa so se za letalo DG-100, saj je med poznavalci slovelo kot najboljše v standardnem razredu. Zahtevna tehnologija obdelave epoxy smol pri letalih jim ni predstavljala večjih težav, saj so imeli že precej izkušenj pri izdelavi čolnov. Pred nedavnim so v begunjskem Elanu slavili pomemben delovni jubilej, saj je poletelo petdeseto jadralno letalo, ki so ga sami izdelali. S proizvodnjo letal so teko uspešno nadaljevali, saj je zanje v svetu in pri nas precejšnje zanimanje — v svetu zato, ker je Elan konkurenčen zaradi visoke kvalitete, doma pa je za jadralni šport vse večje zanimanje. Tako tri četrtine proizvodnje izvozijo, pri nas pa jih kupujejo predvsem klubi — letalo velja okoli 300.000 dinarjev, z dobavnim rokom GORENJSKA OBLAČILA KRANJ n. sol. o. Cesta JLA 24/a Komisija za delovna razmerja D88S objavlja oglas za opravljanje del in nalog za nedoločen čas KUHARICE Pogoji: KV kuharica ali priučena kuharica z nekaj let delovnih izkušenj Delo se opravlja v dveh izmenah (čas izmene po dogovoru) Kandidati naj prošnjo s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev dostavijo v 15 dneh po objavi oglasa v splošno kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a. i NA DELOVNEM MESTU pranju molznih strojev je. Zgodaj, že ob štirih zjutraj,prične z delom. Ob treh je treba vstati. Iz Bitenj, kjer stanujeta z ženo, ki je tudi zaposlena na ekonomiji, čez polje sem k sreči ni daleč. Najprej čiščenje jasli, pa krmljenje živine, čiščenje hleva, za vsem tem pa pride njegovo glavno opravilo — molža. Ni majhna stvar pomolsti 160 krav. Osem molznih strojev ima stalno v rabi. Najprej je treba skrbno oprati vime, spustiti nekaj brizgov mleka v prazno, če se pri kravi morda ni pojavil mastitis; vodeno, rjavkasto ali sirasto mleko bi ga izdalo. Potem šele nastavi prostore. Tudi tople vode jim zmanj njikrat zmanjkalo, so do dveh ponoči molzli. Pa živina trpi! Pa ne samo molža! Ko je lansko poletje le za kratek čas zmanjkalo elektrike in ni bilo toka v žicah električnega pastirja, je živina ušla iz ograde po polju in kmetom v škodo. Nujno bi za take primere potrebovali agregat v hiši. / Tudi tale mraz jim dela preglavice. Ko je zadnjič kazalo 22 stopinj pod ničlo, so jim zamrznili molzni stroji in trajalo je, preden so jih toliko odtajali, da so lahko molzli. Bolje bi _morali ogrevati stranske Razrez materiala opravljajo delavci Kovinskega podjetja Kranj točno \ delovnih načrtih, v ločenem prostoru in delavci v njem zanj tudi odgovorit - Foto: D. Dolenc Nobenih odpadkov več Avtomatska vrata Kovinskega podjetja Kranj \ iskana doma in v svetu - Stabilizacijski ukn na vsakem koraku — Pri osnovnih surovim skoraj ne poznajo več odpadkov — V novem srt^ njeročnem obdobju glavni poudarek moden zaciji proizvodnje in večji produktivnosti Kovinsko podjetje Kranj je de- in že se kažejo nove potreb« lovna organizacija, ki še vedno dela novem srednjeročnem obdobju le po naročilu, za znanega kupca. Najbolj poznan njihov izdelek so kovinska industrijska vrata na avtomatsko zapiranje, pa harmonična vrata na ročno odpiranje, transportna, skladiščna, galvanska oprema, izdelava jeklenih konstrukcij, pa praktično vsa nestandardizirana oprema, ki jo potrebuje kranjska industrija. Zraven pa opravljajo tudi vrsto storitev za družbeni in zasebni sektor, kot so razrezi materialov, struženje, rezkanje, upogibanje materialov itd. Tudi njih je lani prizadelo pomanjkanje raznih materialov, kot so vroče valjani profili, pločevine, elektromotorji in drugo. Pa vendar so celotni prihodek v primerjavi z letom poprej dvignili za 27 odstotkov in plan presegli za 4 odstotke. Pesti pa jih tudi pomanjkanje delavcev: veliko je pri njih terenskega dela po vsej Jugoslaviji, pa tudi normirano je. Zato beže drugam, v režijo. Leta 1976 so imeli 148 zaposlenih, januarja letos pa 139. V prihodnje računajo na 3-odstotno povečevanje zaposlovanja, kajti njihovo delo je pretežno individualno, obrtniško in brez večjega zaposlovanja tudi ne bo večjega dohodka. In vse kaže tako, da bo delavce v bodoče lažje dobiti. Ze dalj časa si prizadevajo, da bi za njihovo mrtvo sezono, to je prve tri mesece leta, uvedli nek serijski izdelek, ki bi ga lahko delali na zalogo. Njihova zamisel so kovinska vrata za stanovanjske objekte, kotlovnice, shrambe, kot so že v rabi po vsej zahodni Evropi. S prostori zaenkrat niso na tesnem, saj so leta 1978 pridobili 1500 kvadratnih metrov proizvodne površine, 800 kvadratov poslovnih prostorov in še delavsko restavracijo. Tudi drago strojno opremo so kupili. Pa vendar nova organizacija dela, ki so jo uvedli prav zaradi stabilizacijskih ukrepov — razrez materiala opravljajo centralno — zahteva tudi odgovarjajoč prostor meravajo dograditi del proi prostorov, sanitarije in zal ter lakirnico in skladišče mat Glavna naloga pa bo zai dotrajane strojne opreme. Varčevanje z osnovnimi mat so vgradili tudi v program ukra vse, kar so doslej oddajali na oi hranijo, ob prvi priložnosti pa rabijo naprej, pa naj bodo to profili, pločevina ali karkoli dnu Zavedajo se, da prav pri njih k največ prihranijo. Prav tako rtw s pomožnimi materiali, z ene) celo na porabo pisarniškega mi ala gledajo z enakimi očmi. Pravkar proučujejo tudi uvti tehnično organizacijskih met*] sistemov v delovni proces, i\ standardizacija delovnih posti določanje potrebnih časov i drugo. Vse za povečanje p nosti! Osebni dohodki niso visoki, a njihov direktor dipl. ing. Jože kajti te zadnje investicije so' pobrale veliko denarja in * takšnih razmer ne morejo v povečati osebnih dohodkov. 1} pa na boljše čase. Ze res, & največ odvisni od investicij dom te pa v bodoče ne kaže najbolj«! stroj. Zadnji dve leti imajo v rabi molzne stroje z dvojnim vakuumom, ki avtomatično preneha molsti, čim pri kravi zmanjka mleka. Nobene molže na suho ni več in zato tudi manj primerov mast i tisa. Od vsega dela ima najraje molžo. Saj je tudi osnova za njegovo nagrajevanje konec koncev. Več litrov mleka, večji osebni dohodek. Zato je tudi v njegovem interesu, da so krave zdrave, da je čim več molznic v hlevu. Najtežje se mu pa zdi . , napajanje telet, ki sledi molži. Leden mraz je vel okoli poslopij Dobro jih je treba napojiti in če je živinorejske farme na Sorskem polju tele bolno, ga mora napajati z to jutro. Noče in noče popustiti, vedrom. Takrat se ti pa loti Aiye duše ni videti zunaj,razen prstov... delavca,ki pravkar pometa streseno Veliko skrb seveda posvečajo čile rmo pred hlevom. Popoldne pa bo stoči molznih strojev. Po vsaki molži Mirko Adamovič — molzač kuje v najbolj mrzlih dneh. Obnove bi bili potrebni že njihovi hlevi, menijo delavci. Osebni dohodek molzača se giblje okrog 7.000 dinarjev. Z vsemi dežurstvi ob nedeljah, s priznano po eno nočno uro v dopoldanski izmeni. Ni veliko, če pomisliš, da je to natančno, odgovorno, pa umazano delo obenem. In paziti moraš, da si pri svojem delu vedno čist. Ena delovna obleka na leto ni dovolj. Iz Bosne, iz Bronzanega Majdana pri Banjaluki je doma Mirko. Z majhne kmetije, tako da je vajen živine. Stanovanje je dobil tudi s tem delovnim mestom pri KZK. Stara hiša je to, toda vseeno zadovoljivo stanovanje. Prav stanovanje ga najbolj priklepa na to delo. tod okoli oživelo. Tekaške steze jih operejo s posebnim pomivalnim prizna. Zagotovo bo ostal tu vsega Sorskega |>olja so speljane prav okrog farme. V samem hlevu, pri živini, pa je prijetno toplo. Čeprav se velika drsna vhodna vrata ne zapirajo najbolje. Mirko Adamovič, ki je na farmi že dobrih sedem let molzač, pravkar končuje svoje delo. Pri strojem, vsak četrtek pa jih temelji to očistijo. Predobro se zavedajo, kaj pomeni čisto, zdravo mleko. Ko bi se le rezervni deli zanje malo lažje dobili. Pa se zatakne že pri navadni tesnilki... Najbolj pa se v hlevih boje. da bi merilo, zmanjkalo elektrike. Ko jo je zad- naprej. Vajen je trdega dela ir skromnosti. V bistvu je zadovoljen Morda bi se pri osebnih dohodkih moralo malo bolj poznati osebno zalaganje delavca. Osebna ocena, ki je sedaj v veljavi pri njih, ni pravo D. Dolenc svojo proizvodnjo usmerjajo t% tuja tržišča. Lani so posredi!} vozili večje število avtomatskih v Sovjetsko zvezo, Libijo. In Vzhodno Nemčijo. Sicer pa je za družbeni stat njihovih delavcev dobro posti no: nobenega perečega stan« skega problema nimajo, v o| razdeljujejo tople malice, u) čitnikovanje pa ravnokar išfe morju zapuščeno večjo hišo, kij sami uredili v prijeten pora dom. Morda še to, da je pni udarniško delo še vedno živo: \ je pred Novim letom teko I mudilo za odpremo pošiljke ri tem pa imamo velike težave^ saj ahko zaposlujemo le upokojence in druge, ki niso redno zaposleni. Težko je namreč dobiti toliko ljudi. Sicer pa se trudimo, da delamo skrajno racionalno in z zadovoljstvom že lahko ugotavljamo, da je lanski rezultat zadovoljiv.« »Kako pa se financirata?« »Večino stroškov, razen amortizacije, pokrijemo s ceno pensiona. Lani je ta znašal v počitniškem domu v Portorožu 180 din za člane in 220 za nečlane, v Strunjanu za člane 170 in za druge 200, ter na Rabu 270 za člane in za nečlane 290 dinarjev. Vse cene so precej nižje od pensionov v približno enakih domovih drugod. Kar je ostalih stroškov, predvsem gre tu za amortizacijo, oziroma kar zmanjka, pokrijejo članice. Računali smo sicer, da se bomo vključili v srednjeročni plan kot posebna interesna skupnost, vendar je zadeva padla v vodo in bomo najbrž morali financiranje reševati v okviru sporazumov s članicami. Seveda, to še enkrat poudarjam, ni naš cilj ustvarjanje dohodka, temveč le omogočanje cenejšega letovanja.« L. Bogataj G LAS 6.STRAN PETEK. 30 JANUARJA 1«! Pregled gledaliških dosežkov Teden slovenske drame bo ponudil dvanajst izbranih uprizoritev preteklega leta - Za nagrado Slavka Gruma se poteguje več kot trideset dramskih besedil - Prešernovo gledališče se sooča z že tradicionalnimi organizacijskimi težavami ditve nedvomno govori poleg Števila prispelih predlogov tudi dosedanji izbor, saj je bila prvič podeljena Danetu Zajcu za Vo-ranca in drugič Dušanu Jovano-viču za Karamazove, ki jih je kasneje prenaslovil v Prevzgojo srca. Dva teksta torej, ki sta bila kasneje uprizorjena in doživela močan odmev. V Tednu slovenske drame pa je vselej posebej mikavna okrogla miza, za katero se zberejo ustvarjalci in poznavalci gledališkega dogajanja. Letos jo bo vodil esejist in režiser, asistent na Akademiji za gledališče. KRANJ - Teden slovenske drame, ki ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto v Kranj prinese kvalitetni vrh slovenske gledaliike ustvarjalnosti, bo letos tekel od 4. do vključno IS. februarja in ponudil dvanajst izbranih uprizoritev Ereteklega koledarskega leta. >eset jih je Dimitrij Rupel ob loči Matije Logarja izbral led več kot tridesetih uprizoritev slovenskih dramskih besedil. Eno predstavo je priporočila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, gostje kranjskega festivala pa so tokrat sarajevski Sledallščniki, Kamerni teater arajevo, ki se bo predstavil z uprizoritvijo Lepe Vide, kranjskega dramatika Rudija Šelige. Ob izbor lahko zapišemo, da je kranjski Teden slovenske drame ži. dodobra utrdil svojo vlogo, saj so že zdavnaj mimo leta, ko je bilo Se moč predstaviti vse in da že nekaj let gre za kvalitetni izbor, ki kranjskemu gledalcu ponudi celovito informacijo in ga za teden dni postavi v središče dogajanja. Gostom iz Sarajeva bo pripadla čast otvoritvene predstave. S po dvema uprizoritvama sta tokrat zastopana: SNG Drama iz Ljubljane s Hlapci Ivana Cankarja in z Vorancem Daneta Zajca; SLG iz Celja pa s Prevzgojo srca DuSana Jovanoviča in Odprite vrata, Oskar prihaja B.Wudlerja. Cankarjeve Hlapce bomo lahko videli tudi v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Mariborska Drama bo zastopana s Partljičevim delom Za koga naj Se molim, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice radio, film in televizijo Tone Periak, ki bo pripravil uvodni referat o sočasnih vprašanjih gledališča. Prešernovo gledališče pa se tudi tokrat — Se vedno — sooča z že kar tradicionalnimi organizacijskimi težavami. Vsako leto znova pišemo, da je oder Prešernovega gledališča premajhen in tudi letos se bo Teden odvijal na treh odrih. Gledalci se bodo vozili v Ljubljano, ena od predstav pa bo v Zadružnem domu na P rimsko vem. Polovica predstav bo odigranih izven matične hiSe. Gledališča pač nočejo priti na oder, ki bi skrajšal ali osiromačil predstavo. Poleg skromnih tehničnih možnosti se kranjski gledaliSčniki ob pripravi festivala že dolgo vrsto let soočajo s skromnimi kadrovskimi možnostmi in Teden organizirajo z veliko dobre volje in prostovoljnega dela. Finančno bo Teden slovenske drame pokrila Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Kranj, pokroviteljstvo pa je tokrat prevzela kranjska Planika. M. Volčjak Prešernovo mesto ob slovenskem kulturnem prazniku Gostje Tedna slovenske drame so letos sarajevski gledaliSčniki, Kamerni teater iz Sarajeva, ki se bo predstavil z uprizoritvijo Lepe Vide kranjskega dramatika Rudija Šelige. Odprta tribuna z G rumovi m Dogodkom __r v mestu Gogi, Eksperimentalno Crpfcoriie slovenskih peSniKOV gledališče Glej iz Ljubljane z ore^aujc o uprizoritvijo besedila 1. Prijatelja Lisice, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo z uprizoritvijo 2ab Gregorja Strnile, Pionirsko kulturno umetniško druStvo »Bratov Polančič« iz Maribora pa bo uprizorilo Kolaričev Salon ex-pon. Gostitelji, Prešernovo fledaliiče iz Kranja, pa je v 'eden slovenske drame uvrščene z Grčo Frana Govekarja. Letos bomo torej lahko videli uprizoritve vseh slovenskih poklicnih gledaliških hii, izostalo je le Slovensko primorsko gledališče iz TrsU, ki je bilo v preteklih letih skorajda redno zastopano. Seveda ne moremo reči, da tržaški gledaliSčniki tokrat niso posvetili pozornosti domačim dramskim besedilom, saj je razlog njihove odsotnosti ver-jetodsotnosti no terminološki (Teden slovenske drame zajame uprizoritve v koledarskem letu, ne v gledaliiki sezoni). Ustvarjalni pregled bodo spremljale Se druge prireditve. Na prvem mestu moramo omeniti podelitev nagrade Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Tokrat bo podeljena že tretjič in zanjo se poteguje več kot trideset tekstov. V prid njene dokajšnie utr- Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku bo obogatilo Srečanje slovenskih pesnikov, mikavna novost kranjskih kulturnih dni. Pesniki, literarni kritiki in zgodovinarji se bodo v Kranju zbrali v ponedeljek, 2. februarja. Dopoldne, s pričetkom ob 9. uri, bo v kadilnici Prešernovega gledališča tekel simpozij na temo Poezija, pesniki in zgodovina, ki bo odprt za javnost. Zvečer ob 19,30 pa se bodo v dvorani Prešernovega gledališča pesniki, udeleženci srečanja predstavili v literarnem večeru. O pripravah na prvo srečanje slovenskih pesnikov, čigar organizator je Osrednja knjižnica Kranj, smo že pisali, zato smo tokrat v pogovoru s Francetom Pibernikom, ki bo vodil simpozij, strnili zadnje obrise priprav. Koliko referatov ste doslej prejeli za simpozij in kakšen bo literarni večer? Referate so nam poslali: Niko Grafenauer, Boris Novak, Denis Poniž, Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Jože Snoj in Samo Simčič, pričakujemo še prispevke Andreja Medveda, Iva Svetine in Daneta Zajca. Vsi Koncert mladih glasbenikov - V praznovanje slovenskega kulturnega praznika se bo vključila tudi kranjska Glasbena šola. V Rene-senčni dvorani Mestne kise v Kranju bo v četrtek, 12. februarja, ob I H. uri priredila koncert, ki ga je naslovila: Mladi glasbeniki se predstavijo, ljubitelji glasbe bodo lahko poslušali mlado flavtisko Majo Gogala (na sliki) in pianistko Majo Bezlaj. Skupinsko in posamezno pa bo nastopilo več solopevcev. Glasbena šola bo pripravila tudi več nastopov po šolah, ki bodo tako deležne kvalitetnih kulturnih prireditev oh Prešernitvem dnevu. Omenimo naj dva nastopa za učence Tekstilnega šolskega centra, ki bosta v soboto, 7. februarja, v Delavskem domu. Koncerta bosta nekakšen pregled dejavnosti glasbene šole. Podoben program bo dan preje pripravila za sindikalno organizacijo Skupščine občine Kranj. - Foto: F. Perdan referati bodo razmnoženi, da jih bodo udeleženci srečanja dobili v roke. Svoj nastop na literarnem večeru pa so napovedali: Valentin Cundrič, Franc Černigoj, Marij Cuk, Milan Kleč, Milan Jesih. Matjaž Kocbek, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Tone Kuntner, Janez Ovsec, Tone Pavček, Bojan Pisk, Samo Simčič, Ivo Svetina, Saša Vegri, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Denis Poniž in Andrej Medved. Literarni večer bo trajal uro in pol, vodil ga bo Franc Drolc, ki bo na kratko predstavil avtorje, pesniki pa bodo sami brali svoje pesmi. Kakšni so referati? Iz prispelih referatov je razvidno, da se pretežni del avtorjev, pesnikov loteva teme zelo osebno, iz pesniških stališč. Manj prisoten je odnos poezija — zgodovina, avtorji izpostavljajo predvsem svoj osebni odnos do poezije. Vendar se zgodovina vendarle pojavlja v manjšem delu, v Hribarjevem in Grafenauerjevem referatu. To je po svoje razumljivo, pesniki pač govore iz sebe in o svojem času. Nekateri referati so izrazito načelnega značaja, drugi pa so zelo subjektivni, oprti na lastno pesniško izkušnjo. Kakšna podlaga so za razpravo? Vsak referat dovolj jasno postavlja problemske točke, ki bodo zmogle vzbuditi zanimanje prisotnih. Seveda pa pričakujemo, da posamezni diskutanti ne bodo le polemizirali s stališči referatov, temveč tudi samostojno dopolnjevali problematiko, ki je predstavljena v temi simpozija. Radi bi dosegli, da bo pesniški simpozij odprta tribuna, na kateri bo lahko vsak izrazil svoje stališče. Upam, da bodo povabljeni v veliki meri izkoristili to možnost. Prirediteljskih izkušenj ni? Prvi simpozij bo tudi priložnost, da organizatorji svojo zasnovo izpostavijo kritični presoji udeležencev, kajti na ta način bo kasneje prišlo do ustreznejše oblike te prireditve. Pesniki, ki se udeležujejo srečanj v drugih republikah, imajo osebne izkušnje. Dobrodošle bodo, saj smo že v pripravah na srečanje marsikaj spoznali. Od vsega začetka je bilo postavljeno, naj bo to srečanje čim širšega kroga stališč in že dejstvo, da bo v Kranju toliko avtorjev govori usmeritvi v prid. Končno, ne gre prezreti tudi tega, da bo to prvo tako široko srečanje slovenskih pesnikov, ki bo priložnost za plodne osebne stike. M. Volčjak Prešernovo gledališče Kranj Spored tedna slovenske drame Sreda, 4. februar, ob 18.») Otvoritev III. razstave fotografije »Gledališče« v Mestni hiši v Kranju ob 19.30 Otvoritev Tedna slovenske drame. Otvoritveni govor bo imel predstavnik pokrovitelja. Planike iz Kranja. Predstava v Prešernovem gledališču — Kamerni teater Sarajevo -R. Šeligo: Lijepa Vida. Četrtek, 5. februar, ob 16. uri PiKUD »Bratov Polančič« Maribor - J.Kolarič: Salon ei Zaključena predstava za Osnovno šolo Planina, predstava v šemovem gledališču v Kranju. ob 19,30 SNG Drama Ljubljana - I. Cankar: Hlapci. Predstava v SN( Drama Ljubljana (organiziran prevoz - odhod izpred hotela Creina ob 18. uri), ob 19,30 PiKUD »Bratov Polančič« Maribor - J.Kolarič: Salon exj Predstava v Prešernovem gledališču. Petek, 6. februar, ob 16,30 AGRFT Ljubljana - G.Strniša: Žabe. Zaključena predstava TOŠC Kranj, predstava v Prešernovem gledališču. ob 19,30 AGRFT Ljubljana - G. Strniša: Žabe. Predstava v Prešerna gledališču. Sobota, 7. februar, ob 19,30 SNG Drama Ljubljana - D. Zaje: Voranc. Predstava v SI, Drama Ljubljana (organiziran bo prevoz - odhod izpred hotela Creti ob 18. uri). Nedelja, 8. februar, ob 19,30 EG Glej Ljubljana - I. Prijatelj: Lisice. Predstava v Prešernov««! gledališču, ob 19,30 Podelitev Nagrade Slavka Gruma za najboljši slovenski tekst. Ponedeljek, 9. februar, ob 15,30 PDG Nova Gorica - S. Grum: Dogodek v mestu Gogi. Zakljufe na paredstava za EAŠC Kranj, predstava bo v Zadružnem domu-* Primskovem. ob 19,30 PDG Nova Gorica - S. Grum: Dogodek v mestu Gogi. Predstav bo v Zadružnem domu na Primskovem. Torek, 10. februar, ob 19,30 MGL Ljubljana - I.Cankar: Hlapci. Predstava v MGL Ljubljtm (organiziran prevoz — odhod izpred hotela Creina ob 18. uri). ob 19,30 PG Kranj - R. Svoboda (F.Govekar): Grča. Predstava v PreS* novem gledališču. Sreda, 11. februar, ob 10. uri Okrogla miza Tedna slovenske drame 81. Vodil jo bo Tone Peršal — v kadilnici Prešernovega gledališča. f ob 19.30 SNG Drama Maribor - T. Partljič: Za koga naj še molim. Pmi stava v Prešernovem gledališču. Četrtek, 12. februar, ob 19,30 SLG Celje — D.Jovanovič: Prevzgoja srca (Karamazo Predstava v MGL Ljubljana (organiziran prevoz — odhod r hotela Creina ob 18. uri). Petek, 13. februar, ob 15. uri SLG Celje - B. VVudler: Odprite vrata, Oskar prihaja. ZakljiuV na predstava za Gimnazijo Kranj, predstava bo v Prešernovem sle« lišču. oh 19.30 Zaključek Tedna slovenske drame 81. Zaključni govor bo imel pral stavnik pokrovitelja — Planike iz Kranja. SLG Celje — B. Wudk Odprite vrata, Oskar prihaja. Predstava bo v Prešernovem gledil šču. Kulturni koledar JESENICE - Gledališče Tone Čufar bo v ponedeljek. 2 februarja, ob 16. uri uprizorilo Linhartovega Matička za dijake Sole za zdravstvene delavce in Železarskega izobraževalnega centra Jesenice. V torek, 3. februarja, ob 16. uri bo uprizori£rv Matička namenjena dijakom Centra srednjih Sol Jesenice. V sredo, 4. februarja, ob 16. uri bo predstava zaključena za učence osnovnih šol Kranjska gora, Mojstrana in Žirovnica. V petek, 6. februarja, ob 16. uri za učence osnovne flole Tone Cufar z Jesenic, v soboto, 7. februarja, ob 19,30 pa bodo jeseniški gledaliSčniki z Matičkom gostovali v Ribnem. PODNART - V soboto. 31. januarja, ob 20. uri bo v Podnartu gostoval Akademski komorni zbor Kranj. V koncertnem programu bo predstavil slovenske narodne in umetne pesmi, ki jih je naštudiral za četrti uspešni novoletni koncert v Kranju. Zbor ima v letošnjem programu koncerte po Sloveniji in tujini, kjer želi, tako kot vsa leta doslej, poslušalcem predstaviti slovensko, jugoslovansko in tujo narodno in umetno pesem. RIBNO - DPD Svoboda Rudi Jedretič bo v dneh od 30. januarja do 8. februarja pripravilo Teden kulturnih večerov. V petek, 30. januarja, ob 19,30 bo imel koncert moški pevski zbor iz Zasipa. V soboto, 31. januarja ob 19,30 bo odrasla dramska sekcija domačega kulturno umetniškega društva uprizorila komedijo »3 šale«. V nedeljo, 1. februarja, ob 19. uri bo z igro Veselo popoldne nastopila dramska skupina pri Kulturnem društvu Ljubno. V petek, 6. februarja, ob 19. uri bo godba iz Gorij izvedla koncert godbe na pihala. V soboto, 7. februarja, ob 19,30 bo z Linhartovim Matičkom gostovalo amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic. V nedeljo, 8. februarja, ob 19,30 pa bo domača mladinska dramska skupina uprizorila Zgodbo iz stare Kitajske — Rdeče in modro v mavrici. VISOKO - V nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri bodo v dvorani na Visokem mladi igralci Kulturno umetniškega društva Velesovo gostovali z dramo Marjana Marinca Odmev je vedno zadnji. Po uspešni premieri na domačem odru se bodo tako predstavili v več sosednjih krajih. Gorenjski muzej Priložnostne razstave v kranjskih galerijah Gorski reševalci: Bienalna razstavna prireditev Gledališka fotografija: Janez Bogataj, član fotogrupe Solt iz Ljubljane - »SKUC marec 80/1 Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, in spominu na 132. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna bodo v sredo, 4. februarja, v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo »Prešernovi nagrajenci 1947- 1&49« Z razstavo začenja Gorenjski muzej obširen ciklus prikazov, s katerim želi predstaviti ustvarjalce na področju kulture in njihova dela, ki so bila nagrajena v preteklih letih z najvišjim slovenskim priznanjem: Prešernovo nagrado. Letos bodo na razstavi prikazani prešernovi nagrajenci in njihova dela v letih 1947, 1948 in 1949. Prešernove nagrade so prejeli likovni ustvarjalci Božidar Jakec, Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, Gabrijel Stupica, France Mihelič! France Pavlovec, Božidar Pengov in Frančišek Smerdu, arhitekt Jože Plečnik, literati Matej Bor, Igo Gruden, Ivan Potrč, Tone Seliškar, Vitomil Zupan, Karel Grabeljšek, dr! Bratko Kreft, dr. Anton Slodnjak, France Bevk, Anton Ingolič, Vladimir Levstik in Ciril Kosmač. S področja gledališke umetnosti pa so bili nagrajeni: Mira Danilova, Ivan Sever, Mileva Zakrajšek, dr. Branko Gavella, Slavko Jan, Hinko Les-kovšek, Ivan Cesar, Stane Sever, Milan Skrbinšek, Branka Verdonik, Valerija Havbal, Elza Karlovac, Vekoslav Janko, Rudolf Franci, Ladko Korošec, Samo Smerkolj, Pia in Pino Mlakar, Anton Neffar, Ernest Franz in Viktor Molka. Glasbeno umetnost pa predstavljajo: Blaž Arnič, Lucijan Marija Sker-janc, Jakov Cipci, Samo Hubad, Marjan Kozina, Marijan Lipovšek, Uroš Krek, Rado Simoni t i in Anton Spored prireditev Ponedeljek, 2. februar, ob 9. uri Srečanje slovenskih pesnikov v kadilnici Prešernovega gledališča. Razstava fotografij spominskih plošč in obeležij literatov, ki so živeli in delali na področju občine Kranj - v veži Prešernovega gledališča, ob 19.30 Literarni večer v dvorani Prešernovega gledališča. Sreda, 4. februar, ob 18. uri V Prešernovi hiši razstava: Prešernovi nagrajenci od 1947 do 1949. ob 18.30 V Stebriščni dvorani Mestne hiše bienalna razstava fotografije »Gledališče«. ob 19. uri V Mestni hiši razstava del Franceta Mesarica iz Murske Sobote. V Mali galeriji Mestne hiše razstava »1989 - važnejši dogodki in dosežki«. Petek, 9. februar, ob 18. uri V Radovljici podelitev Prešernovih nagrad za leto 1980. Sobota, 7. februar, ob 18. uri V Prešernovem gaju poklonitev pesniku. ob 18,30 Podoknica pred Prešernovo hišo - Moški pevski zbor Iskra, ob 19.30 V domu DPO Stražišče podelitev Velikih in Malih Prešernovih plaket. Četrtek, 12. februar, ob 18. uri V Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju koncert: Mladi glasbeniki se predsta vi jo. Tro8t. Razstava bo odprta do 1. marca. Po zaključku otvoritvenega programa v Prešernovi hiši bodo v Stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo »leto 1980 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske«. Razstava ima namen, da dragocena zgodovinska dokumentacija, ki nastaja pred našimi očmi, ostane ohranjena in dostopna kasnejšim rodovom. Drugi namen razstave pa je, da vzgaja v smislu pravilnega vrednotenja tovrstne kulturne dediščine in prispeva svoj delež h kulturi in zavesti slehernika. Razstava ne more podati še prave zgodovinske podobe leta, ki se je pravkar izteklo in ki mu bo čas dodal dogodke in dosežke, ki jih morda nismo opazili, ali pa bo bolj kritičneje presojal dosežke, ki jih tu predstavljamo. Razstava tudi ne predstavlja načina življenja, dela in mišljenja, ter je s svojimi izbranimi eksponati bližje našim željam po bogatejšem in lepšem življenju. Program kulturnega večera se bo nadaljeval z otvoritvijo bienalne razstavne prireditve Gledališke fotografija, ko jo je skupaj s Fotokino klubom Janez Puhar in Gorenjskim muzejem iz Kranja organiziralo Prešernovo gledališče v Kranju. V Mali galeriji Mestne hiše se bodo na temo gledališča predstavili fotografi iz vse države, seveda tisti, ki so se odzvali na natečaj Prešernovega gledališča. Ob tovoritvi bodo podeljene tudi diplome. Prireditev se veže na ostala dogajanja v Tednu slovenske drame v Kranju in postaja tradicionalna sestavina Slovenskega kulturnega tedna. Večer bo zaključila otvoritev razstave del slikarja Franceta Mesarica iz Murske Sobote. Avtor sodi med najpomembnejše likovne delavce v severovzhodni Sloveniji, uvrščamo ga med predstavnike tako imenovanega novega realizma. Njegova dela niso znana samo pri nas, temveč zaradi številnih razstav, na katerih je sodeloval, po vsej Jugoslaviji. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška 53 c objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA SAMOUPRAVLJANJA za določen čas — 1 leto, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Nastop dela je možen takoj. Pogoji: — upravno administrativna šola. — 18 mesecev delovnih izkušenj, — predhodni preizkus znanja strojepisja * Kandidati naj pošljejo prijave v IS dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. »Ne prispevkov, sistemsko rešitev hočemo!« Hvaležni so za pobudo, ki jo je dala naša bralka L. P. iz Škofje Loke, da bi zbirali prostovoljne prispevke za opremo njihovih postaj, toda tako, pravijo, ne gre. Dovolj jim je prosjačenja, dovolj izkoriščanja prijateljskih zvez za pridobivanje potrebnega denarja za njihovo opremo, izobraževanje in delo. Zadnji čas je, da naša družba to vprašanje sistemsko reši. Kranj — Vsak dan je več obiska v naših gorah. Planinarjenje postaja rekreacija množic, kajti najcenejša je. Lani je slovenske gore obiskalo že milijon tristotisoč obiskovalcev. To je ogromno število. Seveda pa je tudi iz dneva v dan več gorskih nesreč, kamor kličemo — koga drugega, če ne gorske reševalce. Izkušene, srčne fante in može, ki pohite k ponesrečenim na prvi klic. Pa čeprav postavljajo vsakokrat v nevarnost svoja lastna življenja. Ze letos, v teh nekaj dneh januarja, so imeli tri večje intervencije: dve v kamniških planinah, eno med Stolom in Golico. Vsakokrat je šlo na teren od tridesetih do petdeset reševalcev s helikopterjem. In koliko je dela, ki ga nikjer ni videti: spremljanje izletov, pohodov, tečajev za gorske stražarje, planinske vodnike, mladinske, pionirske, alpinistično šolo, izdelava potov, markiranje. Pa preventiva! Člani GRS Kranj brezplačno dež u rajo vso sezono na Krvavcu brez dinarja nadomestila. Lani so imeli preko dvesto posredovanj samo na tem smučišču. In koliko je preventive, ki ni nikjer zabeležena! Njihova oprema je draga. Zelo draga. Samo ena stenska gorska nosila stanejo dva stara milijona, ena najlon vrv sedemsto starih tisočakov, pa v dveh letih dotraja. Tri stare milijone so lani kranjski reševalci dali samo za sanitarni material. O pobudi naše bralke nismo sklicevali skupaj vseh gorskih reševalcev Gorenjske. Obrnili smo se na najbližje, kranjske gorske reševalce, in vprašali za mnenje načelnika GRS Kranj Emila Herleca. Prepričani smo, da so istih misli tudi gorski reševalci iz Mojstrane, Rateč, Jesenic, Tržiča in od drugod. »Lepa gesta je to, kar je predlagala tovarišica P. L. iz Škofje Loke,« je dejal tovariš Herlec, »toda tako ne gre. Naša družba se mora zavedati, da smo alpska dežela, kjer planinarjenje raste iz dneva v dan in da je vsako leto več nesreč v gorah. Doslej so bile posamezne postaje GRS pri denarju, kakor so se pač same znašle. Ce si imel dobre zveze, če si naletel na razumevanje pri pravih ljudeh, si prišel do potrebnega denarja, sicer pa ne. Večina naših postaj životari. Da bi opremili pošteno samo eno postajo, je pol stare milijarde premalo. Iz nas nočejo narediti društva. Toda tako ne gre. Ne moremo se prilagajati programom, kot je to običaj pri društvih, ampak, ko nas pokličejo, moraš iti za vsako ceno na pomoč. Le sistemska rešitev je tu sprejemljiva in nobena druga. Ce smo tej družbi potrebni, potem naj prispeva za naše delo, za naša prizadevanja, sicer lahko tudi popustimo.« i Zunaj, v Švici, Avstriji, prav tako alpskih deželah, kot je naša, imajo to drugače urejeno. Gorski reševalci so profesionalci, reševanje v gorah je njihov poklic. Ne gredo v akcijo, dokler stroški reševalne akcije niso Emil Herlec, načelnik postaje GRS Kranj: »Zadnji čas je, da naša družba vprašanje gorskih reševalnih služb reši sistemsko.« vnaprej pokriti. Usedejo se celo na premoženje ponesrečenca ali koga • drugega, ki zanj jamči. Od naših gorskih reševalcev pa samo zahtevamo našo varnost brez zaslužkov, brez plačil. Pri tem pa morajo takoj plačati rešilca, takoj plačati zdravniški recept... Fantje pridejo seveda iz služb. In če so tu mojstri, ki imajo dovoljno mero razumevanja, gre brez negodovanja, sicer so pa tudi tu težave. Oboje bi morali resiti, poudarja tovariš Herlec: v delovnih organizacijah izostanke z dela za akcijo ali trening s samoupravnimi sporazumi, finansiranje gorskih reševalnih postaj pa sistemsko v okviru republike. Devet postaj GRS imamo na Gorenjskem od šestnajstih v Sloveniji, pa vsem se približno enako godi. Le da nekatere, kot Mojstrana, Rateče in druge dobe še veliko več klicev na pomoč. Mojstrana jih ima, na primer, preko trideset na leto. In te postaje bi morale dobiti tudi temu primeren večji delež. »Doslej smo se, kot sem že rekel, oskrbovali z denarjem, kakor smo se pač znašli,« nadaljuje tovariš Herlec. »Kranj je, na primer, lani dobil nekaj sredstev od Civilne zaščite, nekaj od Zavarovalnice Triglav, nekaj od TKS. Toda, človeku se že neumno zdi, da dobesedno prosjačiš. Prosjačiš za druge! S tem moramo prekiniti! Še sreča, da smo helikopter dobili vedno na voljo, kadar smo ga rabili. Rabili smo ga pa kar v 60 odstotkih primerov. Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve gre za to res velika zahvala. Veseli smo, da ljudje vidijo, razumejo, da potrebujemo več sredstev za naše delo. Toda, žal, to vidijo le posamezniki, ki poznajo naše delo. Žalosten pa si, ker tega ne spre vidijo posamezniki v republiki, ki so za to odgovorni.« D. Dolenc TEMELJNO SODIŠČE KRANJ Predsedništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE za enoto temeljnega sodišča na Jesenicah, za katere se pri opravilih zahtevajo naslednji pogoji: - 4-letna srednja administrativna šola, ali 2-letna administrativna šola, - delovne izkušnje z najmanj 300 udarci na minuto, - delavka brez delovnih izkušenj najmanj 200 udarcev na minuto in 3 mesece poskusne dobe Delavka, ki bo sprejeta na delo na temeljno sodišče, enoto na Jesenicah, bo združevala delo za nedoločen čas. Interesen tke naj v 15 dneh po objavi vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pijadeja 2. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 15 dneh po preteku roka sa prijavo. C L* AS 8.STRAN PETEK, 30 JANUARJA iS Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Ura na zvoniku odbije polnoč .. . Topla, vlažna, mastna noč, na nebu medlijo tuje zvezde. Moj prihod na glavni trg nikogar ne zmoti. Opazim le nekaj pogledov, potem vse kriči po svoje naprej. Užaljen sem. Psi, ki me slede že s hriba, me ujamejo ob Bolivarjevem spomeniku. Skoraj vsak krevsa, kroha ali škili. Vsi so suhi. Laježi so leni, nekam poluradni. Vohajo motor, eden dvigne taco potem ležejo po tleh. Čakam. Pričakujem, da se bo od kod vzel kdo, ki me bo povabil na dom. Na večerjo, na prenočišče ... Vsaj v Afriki je bilo tako. »De donde viene, gringo?« »Nisem gringo, iz Jugoslavije sem!« »Koliko dni pa si se vozil na motorju iz Jugoslavije sem?« »Ej, ti tam, ali veš, kje bi lahko spal? Nimam preveč denarja.« »Ja, mogoče ... si, si.«, mi zleze na vrh moje 50-ki-logramske prtljage majhen živ možiček v belem panamskem klobuku. Naravnost, na vogalu levo, potem natančno pred barom Los muchachos stop. »Najprej bova spila aperitiv, zgodaj je še. potem se laže spi.« »Dva viskija, plačaj gringo, dobrodošel v Ekvadorju!« »Te zanima zgodovina, vse ti lahko povem, učitelj sem. Tale naša usrana vas Portovieho ... Nekoč so bili naši očetje doma ob morju. Stoletja nazaj so nas napadali gusarji; bogati smo, rodovitna zemlja, transport po morju, trgovali smo ... Zato smo se pred njimi umaknili na tele griče. Boš videl zjutraj.« Razumem ga samo vsako peto besedo. Na ladji se nisem učil kaj dosti špansko, vendar se da razumeti tudi, če ga samo gledam. Za svoje roke potrebuje precej prostora. »Se en viski, kako se imate kaj gori v Estado Unidos, bogata zemlja, niste imeli gusarjev. Pravzaprav ste vi gusarji,« mi zvito pomežikne. »Jaz sem iz Jugoslavije!« »Cehoslovakije?« »Ne, Tito, Bel grade, a ne razumeš, saj nas še bušmani poznajo.« »Hm, no plačaj tole, pa greva!« Velike jame na cesti, okleščene papaje med barakami, vonj po prezačinjenih riževih omakah, pod slabotnimi žarnicami na dolgih žicah ... Vleče me po trohnečih stopnicah navzgor, z glavo udarim ob streho, vsa koliba se maje ob koraku. V kotu pomete meter tal, odpne hlače in me, slineč se, prijazno vabi. Mačka nekje gori z otroškim vekanjem oznani svoje sentimentalne želje po ljubezni. Hudiča me boš! Ko se vrnem na Avenido central, se ulije dež. Ljudje se v gručah vračajo iz kina. Curki vode jih polivajo. Nihče nima dežnika. Nikomur se ne mudi. Otroci veselo skačejo v luže, da vroča voda škropi na vse strani. Rezidencial, piše na tabli nad vrati. Više gori je nekaj balkonov, nekaj deklet se hihita v utrujeni svetlobi. Tu bom spal. Deset dolarjev. Drago kot žefran, vendar je prepozno, da bi še stikal okrog. »Kje je soba?« »Izberi, katero hočeš!« Odprem vrata. Velika in suha, zanemarjena ženska nekam azijskih potez sedi na postelji. »Oh, oprostite ...« Druga vrata — zaklenjeno, zasedeno. Tretja vrata, debelušna mešanka bere strip. Četrta, stranišče na počep s kupčki, v bližnji in daljni okolici luknje. Peta soba, oh darling, gringo, vamos muchacho ... Bila je taka, da je tudi, če bi bil vse leto na morju ... Potem so bila še tri vrata. Ko so osladno navalile tudi one z balkona, mi je vžgalo. »Sem preveč zmatran! Denar nazaj, senorite, ali pa bom zažgal kuplaraj!« V največjem hotelu v Portoviehu mi strežaj pomaga poriniti motor po betonskih stopnicah v sobo. Nočem, da mi ga prvo noč ukradejo. S stropa viseči žici zvežem skupaj in prižge se luč, ventilator zaropota, veslajoč v premočenem zraku kot traktor. .. Vržem se na posteljo, na varnem sem. Preveč je bilo za en dan. Nimam več kondicije. Miru, pokoja. Stokanje se prihuli v sobo čez vrhnji del stene, odprtina za zračenje je zabita le z nekaj lesenimi kolci. Potem se začno gnjaviti tudi na drugi strani. Postelje škripljejo, ženske cvilijo, oni hropejo. . . Mižim, štejem becke, pa ... potem me nekaj ugrizne pod ramo. Žival bega po rjuhi gor in dol. Ščurek ali kaj. Še nikdar nisem videl podobnega. Komarji navale šele proti jutru. Latinske lepotice Počasi se peljem, nagnjen naprej, z levim komolcem oprt na spalno vrečo nad rezervoarjem, z desnico pozdravljajoč ljudi. Vsi so svetlo oblečeni, toliko obrazov, vseskozi imam občutek, da je nedelja. Cepe za cesto, kraj velikih smetišč, po katerih posedajo jate urubujev. Nabit nosorogast tovornjak, predelan v avtobus, ki vozi brez voznega reda. Čakajo. Na njem se večina vozi na strehi. Kako lepe očke mladih deklet, starejše žene so videti zelo materinske, otroci kažejo gole trebuščke, prebitim motorista z vsaj 80 kilogramskim prašičem na prtljažniku. »Turist! Kam greš?« »Gor v glavno mesto v Quito.« »Potujva skupaj, vodič ti bom.« Griči, plantaže kave, kakava, banan, skromne vasice, konji na stezicah, ki vodijo v hribe. Više gori postanejo banane pritlikave. Svetlo sonce mi zasmodi nos. Sredi roja velikih muh od krijem gostilno. Lesena stavba z balkonom in sodčkom za bruhanje pred vrati, podobna kot vse ostale, me spominja na one iz filmov o divjem zahodu. Koruzna juha, riž z mesom, kava in koka kola za slabih naših 15 dinarjev. Quevedo je središče te kmetijsko najbolj bogate pokrajine Ekvadorja. Ob reki se tare ljudi. Na trgu se ponuja vseh vrst tropsko sadje, meso, ogledalca, glavniki... iz ZDA uvožen kič. Cerkev je nabito polna. Nova je. Tudi pridigar je nov. Kristus, nabit na betonski križ, je nekam čudnih potez. Tak je kot mešanec. V kotu čepi nekaj ljudi širokih obrazov, napol odprtih ust in začudenih oči, sodčastih postav v capah in s culami čez rame. To so prvi andski Indijanci Ivan Jan: odred « Vendar pa so te množične aretacije in krvavo uničevanje aktivistov tudi pokazale, da je bilo NOG na Gorenjskem od jeseni 1941 organizirano na resnično široki fronti. Delovanje na terenu je bilo prilagojeno razmeram nasilja in prvi hudi zimi, a se je zvitemu gestapu pač posrečilo, da ga razdere. In še nekaj! Take množične aretacije so tudi pokazale, da na Gorenjskem organizacije OF spričo velike okupatorjeve moči ne smejo zajemati preveč ljudi v eni skupini. Pokazalo se je spet, da je v takih okoliščinah nujno treba dosledno spoštovati konspiracijo. Predvsem pa je bilo treba v vodstvene organe pritegovati le preverjene, skromne in predane aktiviste. Ob koncu vojne se je Ivan Urbane, bolan od tuberkuloze, vrnil iz taborišča domov in bil takoj aretiran. Nekaj mesecev kasneje je bil v dramatičnem sodnem procesu zaradi težine krivde obsojen na smrt. Ugotoviti moramo tudi, da je bil boj proti gestapu povsem nekaj drugega kot boj proti italijanski kvestu-ri. Italijansko zasledovanje NOG v Ljubljani še zdaleč ni bilo tako načrtno in širokopotezno kot nemško na Gorenjskem in Štajerskem. Zato tudi prenašanje oblik NOG iz Ljubljane na Gorenjsko ni moglo biti uspešno. Posledice šablonskega prenašanja teh oblik iz Ljubljane na Gorenjsko so bile naravnost katastrofalne, kar potrjujejo primeri Ivana Urbanca, Darinke Močnikove, Pavla Kerna in drugih. Zaradi teh izdajstev se je normalni razvoj terenskih organizacij na Gorenjskem mogel organsko nadaljevati šele konec 1942 in v začetku 1943, in to v skladu z usmeritvami Borisa Kidriča. Razvoj (NOG na terenu ni upadel le po dražgoški bitki, temveč že po decembrski vstaji, ko se je veliko novincev vrnilo domov, Nemci pa so jih potem aretirali. Toda aretacije niso zajele vseh krajev in žarišč OF, temveč predvsem tiste po mestih in večjih krajih, od koder so v prve partizanske enote odšli skoraj vsi predvojni komunisti, konec leta 1941 pa je po zgledu organizacij NOG na hitro nastala nova mreža odborov OF in skojevskih skupin. Ta kader pa še ni bil zadosti prekaljen in konspirativen, zato je hitro postal plen nekajmesečnega sistematičnega zasledovanja po gestapu in SD — to je Varnostni službi. To potrjujejo opisana izdajstva. Takšno množično delovanje organizacij NOG na terenu torej ni ustrezalo gorenjskim razmeram. Terenske organizacije so imele preveč članov in so se hitreje kompromitirale kot npr. trojke. Prav zaradi te množičnosti je bila uničena vsa organizacijska mreža od Medvod prek Kranja do Jesenic in Bohinja. Gorenjske partizanske enote pa so iskale različne organizacijske in taktične oblike: od okrepljenega Cankarjevega bataljona pa do njegove razdelitve na manjše skupine po dražgoški bitki. Res so te skupine in čete prek zime utrpele nekaj izgub, vendar je bilo na spomlad 1942 na Gorenjskem le še toliko partizanov, da je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet moglo ustanoviti 1. grupo odredov, čeprav tudi ta ni bila številna. KONEC PRIHODNJIČ BOMO ZAČELI OBJAVLJATI: JOŽE V1DIC: VOJNI ZLOČINEC FRANC FRAKELJ J LESNINA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, n. sub. o. razpisuje po 98. členu statuta TOZD Tapetništvo sklepu delavskega sveta z dne 26. 1. 1981 dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev nju je še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — najmanj pet let delovnih izkušenj od tega tri leta na vodil delovnih mestih, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralnopolitične kvalitete in sposobnosti za razvijanje socialističnih in samoupravnih odnosov Vlogi priložite življenjepis in dokazilo o strokovnosti. Vlogo pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Lesi TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41, z ko »za razpisno komisijo«. # CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH dr. Antona Kržišnika Stara Loka 31 Skorja Loka razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi stili in odgovornostmi: 1 TEHNICNO-KOMERCIALNEGA VODJE MIZARSKE IN KLASIČNIH DELAVNIC 2. VODJE OSKRBNEGA ODDELKA Kandidat mora poleg splošnih z zakonom in druž dogovorom o kadrovski politiki določenih pogojev njevati še naslednje pogoje: pod 1.: - lesno industrijski inženir I. stopnje in 5 let de\o\ izkušenj, - komercialni tehnik in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: — višja gospodinjska šola in 5 let delovnih izkušenj, — višja šola za socialne delavce in 5 let delovnih ij šenj Kandidata bosta imenovana za štiri leta, mandata pa sta lahko ponovno izbrana. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na gornji naslov pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po k< čanem zbiranju ponudb. Po pot p= zavarovalna skupnost triglav Kranj ■J Odbor za medsebojna delovna razmerja v Delovni skupnosti 1* varovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skuša* Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. ZA OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNOJMANIPULA1 NIH DEL IN NALOG UM s polnim delovnim časom za nedoločen čas 2. ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU MANJA PODATKOVNA AOP s polnim delovnim časom za določen čas (za čas nadoi nja delavke na porodniškem dopustu) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še m nje posebne pogoje: pod 1.: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri. — 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: — da imajo dvoletno administrativno šolo, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrebno predlo) kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. Prošnjo je treba nasloviti na naslov Zavarovalna skupnost1 glav. Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor aa stav upravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošenj pot*, 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najl roku 30 dni po poteku objavnega roka. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Jutri srečanje turističnih delavcev Gorenjske Gorenjska turistična zveza Kranj in Skupščina občine Tržič prirejata jutri, v soboto, 31. januarja, že enajsto srečanje turističnih delavcev Gorenjske, v Tržiču, ki je bilo predvideno za oktober preteklega leta, vendar zaradi različnih razlogov to niso mogli organizirati. Pričetek srečanja bo ob 15. uri v kinodvorani Cankarjevega doma v Tržiču, kjer bo sprejem udeležencev, srečanje bo otvoril predsednik GTZ Zvone Teržan, spregovorila pa bosta tudi predsednik Skupščine občine Tržič Milan Ogris in predsednik MK SZDL za Gorenjsko Slavko Osred-kar. V kulturnem programu bo kviz turističnih podmladkov o poznavanju Tržiča in okolice ter podelitev priznanj najzaslužnejšim. Srečanje se bo nadaljevalo v prostorih tovarne Peko, kjer bo kulturni program, nato pa bo sledilo veselo rajanj* D. Papler BREZGLAVA KORAJZA V teh dneh smo smučali pa še vedno smučamo po naših smučarskih poljanah. Tokrat se ne mislim spuščati v obisk ali cene ali črti ti naše žičnica rje ali urejenost smučišč, tokrat mi gredo na živce predvsem neodgovorni smučarji osebno. Vsak dan se na smučišču zgodi, da treščita skupaj dve smu carski glavi in prihaja do večjih, manjših ali nikakršnih poškodb. Se pač dogaja, da smučarija terja tudi svoje žrtve in svoj davek in da moramo biti vsi prej ali slej pripravljeni, da bomo temeljito telebnili po snegu ali da nas bo pojahal dri^eči smučar. Kljub temu pa bi se marsikateremu trku lahko izognili, če bi imeli nekateri smučarji več pameti v svoji bu tiči. 90 Črni se je vdal. Po umiku trdnajve s pete vrste, npr. 13. ... Te8 sledi 14. Td5. Sb4 15. Th5 h6 16. Dg5 z matiranjem, na umik trdnjave na polje h5 pa se igra tudi po 14. Tel Sd4 15. Te8 Se6 16. Tf8: + konča z matiranjem. VIDETI- ZMAGATI Izvrstno poznavanje Šahovske teorije še ni dovolj za uspešno igro. Igralec mora biti vztrajen borec, stalno pripravljen. Spremljati mora nasprotnikove načrte, zasledovati njegove namene. Skratka, videti mora številne možnosti, ki jih po vsaki potezi omogoča pozicija. Se več, videti mora bolje in dlje kot nasprotnik. Tedaj se posreči igro pripeljati do konca, ki ga nasprotnik ni pričakoval, podobno kot se je zgodilo v partiji VIDMAR EUWE (Karlovi Vari, 1929), diagram 161. i. i i + A a * m sp A & ■ A Kako bo moj nasprotnik gradil mat, sem takoj videl. Kako naj zgradim svoj sklepni napad, dolgo nisem vedel in videl. Nazadnje pa se mi je le posvetilo: zagledal sem odločilno žrtev dame v 37. potezi. Tako je nastal konec partije, ki mu ne najdeš zlepa para v šahovski zgodovini.« 1. Sd6:! Lg2: + 2. Kg2: Tc24- 3. Khl Df4 Črni je odigral svojo kombinacijo. Nasprotnikovega kralja je postavil pred neubranljiv mat. Zdaj je beli na vrsti. 4. Te8 + Lf8 5. Tf8:+ Kffi: 6. Sf5 + fKg8 7. Dffl + !! Dama potegne bežečega kralja nazaj, na polje f8. 7. ... * Kf8: 8. Td8 mat Tudi rešitev položaja na diagramu 162, iz partije ZUC-KERTORT—BLACKBOUR-NE (London, 1883) lahko porabimo na tem mestu. Prva naloga belega je razmeroma očitna, zaradi slabosti črnega na liniji je možen sunek s kmetom f. Diagram 161 . Profesor Vidmar je v komentarju k poziciji zapisal naslednje: »Pozicija se je dejansko tako zaostrila, da sta oba igralca prisiljena igrati na mat. KI lili + AJL« A A % A k* i a B * m % • m A s Diagram 162 3< Zgodilo se mi je — kajpak, zadevo jemljem zato še bolj resno kot neprizadeti — da je sredi snežnega Krvavca priletel vame smučar tako močno, da se mi je zdelo, da mi odtrga nogo. Koleno je pretrpelo najhujše muke in jih še trpi, a bi se dalo prenesti, ko ne bi trka povzročil smučar, ki se mu o smučariji in previdnosti, niti ne sanja. Taisti soudeleženi povzročitelj se je namreč spustil smuk z vrha hriba, ne da bi znal levi ali vsaj desni plužni zavoj — kar tako, za korajžo in kar bo. pač bo. In bilo je, kar je bilo: ni se znal ustaviti in ga je vrglo naravnost v mojo, stoječo osebnost, ki si ni niti v sanjah mislila, kakšna usoda ji s to brezglavo korajžo smučarskega tesla 'drvi naproti. Trk je bil neizogiben, mene je vrglo, sam pa se je pobral hitro in nadaljeval: v enakem stilu, le da je tokrat za/ahal smreko. Bilo mi je, da se poženem za njim in mu krepko prisolim štiri okoli butice. In takih na smučiščih niti ni tako malo, to vedo vsi, ki zdaj nosijo — ne po svoji krivdi — mavec ali pa šepajo po tem ljubem svetu. In takim bi zares ^ morali prepovedati takšne vrste \ rekreacijo, saj ogrožajo prav vse, ki jim previdnost in obzirnost na smučišč-u nista tuja . . . VARČEVANJE PA TAKO! Kranj — Zdaj, ko na vseh koncih in krajih varčujemo z električno in drugo energijo, so jo v Kranju usekali prav po svoje, vsem varčevalnim ukrepom navkljub. V sredo, 28. januarja, ob 9. uri dopoldne so še vedno gorele vse luči javne razsvetljave na Jelenovem klancu. Pa je bil lep in svetal januarski dan in še sonce je posijalo sem in tja izza oblakov. In da ne boste mislHi, da je takšna javna razsvetljava poceni: povprašate lahko vsako in sleherno krajevno skupnost, koliko težkih milijonov mora odšteti za stroške javne razsvetljave, če imajo krajevne ali mestne ceste dostojno javno razsvetljavo. Upamo lahko le, da jih bo izučilo in da bodo ob jutranjem svitu obrnili stikalo ter pogasili luči. GARANTIRA KANDIT Garancija kakovosti po Kandilu: ... »Kontrola kvalitete vedno je prisotna pri procesu izdelkov tovarne Kandit. Tudi prav sveži izdelki grejo van iz tovarne na tržišče. Ampak je pomanjkana pridna manipulacija ali pridno skladišče, mogoče je pri potu artikel spremeni svojstva. Kot povišene toplote kakao maslo se topi in čokolada na površini sivi Takži izdelek ni kvaren, se eno kupec ne bo z voljo kupil. Če imaste vszrok za prigovarjanje, prosimo, da pošljete načeti izdelek z ambalažo in ispoljeni listek. V primeru upravičene reklamacije Vam bomo blago zelo radi zamenjali. Hvala lepa in želimo nadaljše kupcov Kandit izdelkov...« Kakšna kolobocija, kako neizrekljivo sočen prevod ali sožitje slovenščine s kaj veš katerim jezikom in celo dia lektom. Le kako se jim je to posrečilo? (61. zapis) Preden še kaj povem o življenjskem delu zaslužnega Smokučana (naglašen u!) Toma Zupana, moram omeniti tudi časten pomnik pod cesto pri Skokuču, ki izpričuje, da je tu dne 19. februarja 1945 omahnil v smrt partizan — borec Kokrškega oreda Vinko Hrovat. (Včasih so rekali znamenjem, ki so jih postavljali ob poteh, kjer se je kdo ponesrečil do smrti — »Bridke mar-tre«. Vsiljuje se mi primerjava s sodobnimi partizanskimi pomniki, ki stoje ob cestah in na poljih, v gozdovih in na gorah; tudi ti pričajo o nesrečni smrti tolikerih mladih fantov ...). Velja še obuditi spomin na »Titovo vas«, leseno taborišče za Smo-kuščim vrhom, v katerem se je v zimi 1944—1945 zadrževal bataljon borcev, katerih akcijsko območje je bilo pod Stolom. Složnost (ali pa dobro sosedstvo) vasic pod Pečmi izpričuje tudi v teh krajih zelo veljavna paša na planinah. Tako, n.pr. na Smokuški planini (1364 m), južno od visoke Vrtače (2180 m), pasejo svojo goved poleg Smokučanov tudi Rodinci, na Doslovški planini (1180) pod Stolom pa pasejo poleg Doslovčanov tudi Brezničani. Prešernova sestrična Mina Frtin mati Toma Zupana PREŠERNOV SORODNIK Starejši Kranjčani pa tudi domačini z Okroglega in Na-klanci se še dandanes spominjajo vselej skrbno oblečenega, častitljivega belolasega starčka, ki je redno prihajal v mesto s svojega gradiča na Okroglem. Prihajal pa je prav gotovo vselej, če je bila v Kranju kaka narodna prireditev. Tomo Zupan (1839-1934), ki-je učakal skoraj sto let, si je za jesen svojega življenja zgradil lep dom na Okroglem - pravcati gradič; od tod njegov polšegavi naziv »vlastelin«. Okroglo pa si je izbral zato, ker leži nekako v srcu Gorenjske, njegove in Prešernove ožje domovine. Mož je živel kot upokojeni profesor na Okroglem od leta 1904 pa vse do smrti v letu 1934 - torej celih 30 let! Ves čas do zadnjih ur pa izjem no dejaven, živahen in življenski, ne le kot učenjak in narodnjak, pač pa tudi kot skrben, moder gospodar kar precejšnje zemljiške posesti. Kot daljni Prešernov sorodnik (Zupanova mati Mina roj. Frtin (1814—1858) je bila pesnikova sestrična in po izpričani pripovedi po vnanjem neki zelo podobna svojemu umrlemu bratrancu) si je naš Smo-kučan že v rani mladosti zastavil veliko nalogo: napisati o Prešernu kar najbolj resničen življenjepis. Sicer je res, da se je Zupan v teku svojega dolgega življenja loteval tudi drugih nalog in se spuščal v kaj pestre dejavnosti. Tako se je uveljavljal na slovstvenem, pedagoškem, publicističnem, organizacijskem, zgodovinarskem in celo na slikarskem področju. A je vendar vse svoje moči v glavnem posvetil Prešernu. PROFE80R V KRANJU Za pesnika seje navdušil še kot gimnazijec. Se ni minilo-deset let od Prešernove smrti, že se je v svoji mat uri tet ni nalogi (leta 1858!) odločno postavil za Prešerna — in proti votli Koseškega slavi. To je bilo za oni čas, ko so vsepovsod na Slovenskem častili Koseškega, pozabljali pa na Prešerna, zadosti pogumna poteza. Vsekakor je bil Tomo Zupan eden prvih Slovencev, ki je odklonil hrup mečev in bobnov v pesmih tako slavljenega Koseškega in raje prisluhnil nepriznanim nežnim zvokom Prešernove lire. Leta 1868 je Tomo Zupan nastopil službo profesorja slovenščine in verouka na kranjski gimnaziji. Tu je Ostal celih enajst let, do leta 1879. Sam pravi, da je šele v Kranju začel sistematično »nabirati Prešerna«. Zupan pa je v Kranju rad služboval (in se na jesen življenja tudi rad vrnil) še prav posebej zaradi Prešernovega groba. Kajti najdragocenejše kar hrani zemlja mesta Kranja, je pesnikovo neiztrohnjeno srce ... Večkrat je Tomo Zupan vzkliknil: »Blažena zemlja, blaženo pokopališče, bolj blaženega slovenska domovina ne premore!« Profesor Zupan je bil znan kot pokonci mož; vselej se je postavil na stran po krivici preganjanih. Svojih prijateljev tudi v stiskah ni zapustil — raje je tvegal zamero pri oblasteh. — Vselej je zagovarjal dijake, če so se v svoji mladostni prešernosti zamerili prestrogim učenikom — bil je slej ko prej prijatelj mladine. ZUPANOVA »PRESERNINA« Tako je rad sam pravil svojemu »delu za Prešerna«. Vestno si je zapisoval v posebne zvezke vse, kar sta mu na občasnih obiskih pripovedovali o pesniku njegovi takrat še živeči sestri (Urška 1809 do 1878 in Lenka 1811-1891). V odlomkih je Zupan zbrano gradivo objavljal sproti v takratnem periodičnem tisku. Lepo zaokroženega in preverjenega pa je zbral v znameniti knjižici (izšla je leta 1933) »Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje«. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Rise; Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 115. V tem splošnem vretju med zidovi stilkega samostana pa nI prav nihče pomislil na zaprtega ciganskega dol-gina. Tistih nekaj hlapcev, ki so ostali doma in niso odšli na Turke, je imelo preko glave svojega posla in se ni niti malo brigalo za to, da bi varovali tega hudodelca. Tako nekega jutra ptička ni bilo več v gnezdu. Kako je cigan Samol pobegnil, tega ni vedel nihče in tudi iskali ga niso, ker so imeli zares veliko drugega posla ... 116. Glavar Jurij Senk je imel pod svojim poveljstvom le majhno vojsko — vsega skupaj kakšnih dva tisoč mož. Njegovi izvidniki so kmalu potem, ko so se približali na-značenemu kraju, naleteli na njene prednje straže. Ko je bil Senk o tem obveščen, je bil povsem prepričan, da je to vsa turška vojska, ki ropa po tem področju, zato je svoje hlapce hrabro povedel nadnjo. 117. Boj je bil silovit in sorazmerno kratek. Slovenski konjeniki, ki so imeli ie precej izkušenj v dosedanjih številnih bojih s turško drhaljo, so se hrabro pognali v naskok. Preden je sovražnik lahko ugotovil, da je napaden, je padlo že veliko število njegovih vojakov, ne da bi sploh uspeli poseči za orožjem. Ko je sonce naposled zahajalo, je na bojnem polju obležalo čez dvesto Turkov, drugi pa so se brezglavo umikali... 7508 7330 V Iskrini tovarni Elektromotorji Železniki deluje več kulturnih sekcij in njihova izredna aktivnost .dokazuje, da so v tem kolektivu znali v najboljšem pomenu besede izpeljati akcijo »kultura delavcem« »Osnovna organizacija sindikata je dala pobudo, da bi poleg dela v tovarni razvijali različne kulturne dejavnosti, v katere bi se vključevali delavci, vendar ne samo kot uživalci kulturnih dobrin, temveč kot ustvarjalci. Naredili smo anketo o željah in potrebah delavcev in tako dobili prvo sliko o tem, kje naj začnemo. To je bilo maja 1979, že jeseni istega leta pa je deloval pevski zbor, likovna, foto in recitacijska sekcija. Želeli smo ustanoviti tudi godbo na pihala, vendar so jo hkrati ustanavljali v Alplesu, zato smo to zamisel opustili.« Tako je pripovedoval Mirko Polajnar, sekretar TOZD Elektromotorji Iskre Železniki, izredno aktiven kulturni delavec v tovarni in član likovne ter foto sekcije.V tem kolektivu- so v najboljšem pomenu besede uresničili pred leti v sindikatih zastavljeno akcijo kulturo delavcem, a ne tako kot marsikje, ko se je vsa akcija končala z nakupom abonmajev v operi ali drami, temveč so delavci postali ustvarjalci in aktivni udeleženci kulturnih dogajanj. »Pobuda je naletela na izredno ugoden odmev v samoupravnih organih, drugih družbenopolitičnih or-organizacjjah in pri vodstvu temeljne organizacije,« je nadaljeval Mirko Polajnar,« zato tudi z materialno pomočjo nimamo težav. Res pa je, da se vsi skupaj trudimo, da so stroški čimmanjši. Vse skupine delajo izredno zagnano in v svoje vrste vključujejo tudi druge, čeprav niso delavci Iskre. Ze dobro leto izdajamo svoj časopis Elektromotor, ki razen problematike, ki se pojavlja v tovarni pri delu in v samoupravnih organih, objavlja literarne prispevke delavcev. V njem najdejo svoje mesto tudi zapisi o kulturni in drugi dejavnosti iz domače in drugih krajevnih skupnosti, iz katerih so doma Iskrini delavci. Zelo dobro sodelujemo s Šolo in prav v zadnji številki objavljamo prve tri nagrajene spise, ki so jih učenci osnovne šole Železniki pisali ob krajevnem prazniku in imajo naslov: ,Naš kraj pred sto leti.' France Cufar je vodja pevskega zbora. Po poklicu je brusi -lec, sicer pa je navdušen glasbenik. O svojem delu in delu zbora je povedal: »Imamo mešan zbor, v katerem je 30 članov. Zbiramo se enkrat na teden. Z vajami smo začeli leta 1979, prvi nastop smo imeli ob odprtju slikarske razstave naših amaterjev, ob dnevu republike iste- Ana Cotar Jože Pintar: Škrilje ga leta. Potem smo še precej nastopali — v Davči, Lajšah, v Sorici, v gosteh smo bili pri zboru Rupa-Peč v pobrateni občini Sovodnje ob Soči v Italiji, nastopili smo na občinski reviji pevskih zborov in sodelovali še na vrsti drugih proslav. Prvi samostojni koncert pa smo pripravili letos, 10. januarja, v okviru praznovanja krajevnega in občinskega praznika, Menim, da smo s svojim delom lahko zadovoljni.« »Kakšen je vaš program?« »Pojemo borbene, narodne in druge pesmi. V začetku smo izbirali lažja dela, sedaj pa se že lotevamo zahtevnejših skladb. Nekoliko težav imamo včasih z vajami, saj imamo pravzaprav Še najmanj pevcev iz Železnikov. K vajam hodijo pevci iz Podlonka, Zalega loga, Sorice, Selc, Škofje Loke in od drugod.« »Načrti?« »Ob kulturnem prazniku bomo sodelovali na proslavi v Železnikih, program pripravljamo za 8. marec, naš glavni cilj pa je sodelovanje na občinski pevski reviji in če bo mogoče, se bomo udeležili pevskega tabora v Šentvidu. Sodelovali bomo tudi na proslavi 35-letnice kovinar-stva, ko bo konec aprila in za katero bomo ves kulturni program pripravili delavci Iskre sami.« »Naša skupina je začela delati " predlani spomladi, kot vse druge kulturne skupine v tovarni. Imamo 25 članov,« pripoveduje vodja foto sekcije Jože Pintar,« redno pa nas hodi h krožku približno 15. Vodi nas mojster fotografije Vlastja Simon-čič, ki je delo zastavil zelo načrtno in vestno. Najprej smo pripravili foto tečaj in že ob tečaju smo delali takoimenovane »foto izlete« po okoliških krajih in iskali motive za fotografiranje. Običajno smo se zbirali ob nedeljah dopoldne. Takoj po tečaju smo začeli zbirati gradivo za razstavo gorenjske fotografije v Gorenji vasi, ki je' bila ob dnevu republike leta 1979. Čeprav smo bili začetniki, smo se dobro odrezali in osvojili prvo mesto — prehodno Pu-harjevo plaketo, štirje člani pa so bili nagrajeni za posamezne slike.« Po tej razstavi- so pripravili še samostojno razstavo v jedilnici naše tovarne, lani pa so se udeležili razstave umetniške fotografije Gorenjske, ki je bila na Jesenicah. »To pot smo se slabše uvrstili in so nam Jeseničani prevzeli Puharjevo plaketo. Jaz pa sem dobil bronasto medaljo za fotografijo z naslovom »škrilj«. Ob tem pa moram povedati, da je morda slabšemu uspehu botrovalo dejstvo, da se je dolgo govorilo, da razstave sploh ne bo in smo šele teden dni pred otvoritvijo zvedeli zanjo. Na hitro smo pripravili nekaj Marjan PetemeU Urban Dolenc slik, kar seveda ni moglo prinesti uspeha.« »Imate pogoje za delo, saj za svoje dejavnost nujno potrebujete posebne prostore?« »Res smo imeli ves čas težave, ker nismo imeli primernih prostorov, sedaj pa nam je tovarna Niko odstopila sobo, da bomo v njej uredili laboratorij. Takoj, ko bo to urejeno, bomo organizirali foto tečaj za delavce Iskre in za vse druge iz Železnikov in okolice, ki se želijo spoznati z osnovami fotografije. Ob 35-letnici kovinarstva v Železnikih in otvoritvi nove tovarne bomo pripravili samostojno razstavo o poteku gradnje. Seveda bomo sodelovali na razstavi gorenjske fotografije, če bo letos organizirana.« Lojze Tarfila vodi likovno sekcijo.»Po poklicu sem oblikovalec in se s slikanjem ljubiteljsko že dalj časa ukvarjam, zato sem tudi prevzel vodstvo likovne sekcije,« je povedal. »Dela smo se lotili načrtno, tako da se v krožku izobražujemo in se seznanjamo z osnovami slikarstva. Naš mentor je likovni pedagog iz osnovne šole Železniki Janez Hafner. Dokler se nismo vključili v krožek, smo delali vsak po svoje, eden bolj, drugi manj uspešno, sedaj pa vsi skupaj pridobivamo znanje, oziroma osnovo iz katere bo potem vsak gradil naprej po svojih nag-nenjih. • Začeli smo s študijskim risanjem, potem je bila na vrsti risba, poleti smo slikali v naravi in sedaj smo začeli s študijem figure. Problem pa je v tem, da imamo za delo premalo prostora. Delamo v šoli in moramo vedno vse pospraviti za seboj, vse prenašati in s tem izgubimo veliko Časa. Sedaj pa smo dobili prostor za atelje v bivši Jugovi hiši. Prostora je toliko, da bo vsak imel svoje stojalo in prostor za druge _pripomočke.« »Ste že razstavljali?« »Prvo razstavo smo pripravili že maja 1979, takoj, ko je bila sekcija ustanovljena. Vsak je razstavil tisto, kar je delal prej. Drugo smo pripravili ob dnevu republike istega leta in ta je že bila tematsko zastavljena. Naslednja, bila ie odprta 22. junija lani v muzeju v Železnikih, je bila že dobro ocenjena. Kot risba je bil na vse načine obdelan čevelj. Tudi zadnja, bila je ob lanskem dnevu republike, je bila dobro ocenjena. Predvsem je bil pohvaljen napredek v izrazu. Naslednjo razstavo pa bomo pripravili ob otvoritvi nove tovarne pred 1. majem.« »Ce ne bi imeli mentorja in se dela ne bi lotili študijsko, ne bi imelo pomena, da skupina sploh obstaja,« je na vprašanje, kaj pomeni skupinsko delo, odgovoril Stane Zgaga, član likovne sekcije. »Meriini, da je nujno potrebno poznati osnove likovne umetnosti, če hočeš slikati ali risati, zato je mentorstvo še kako potrebno. Pa tudi delo v skupini te privlači in delaš, če tudi drugače mogoče ne bi. Za primer naj povem, da naša kolegica Jožica Rejc že trideset let ni slikala, sedaj pa se je vključila v skupino in je ena najboljših med nami. Podobno je z večino članov.« »Vsi, ki smo člani likovne sekcije, smo vsak zase že prej nekaj ustvarjali,« je dodal Štefan Bertoncelj, »vendar je vprašanje, če smo kaj napredovali. Ko smo začeli delati po programu, ki ga je pripravil Lojze Tarfila — povedati moram, kar je on prej skromno zamolčal, da je nekaj časa sam vodil likovno sekcijo — smo se veliko naučili in šele sedaj bo vsak lahko delal v svojem izrazu. Jaz se navdušujem za risbo in se bom najbrž izpopolnjeval v tej smeri.« Rant Franc: Dopoldne za ifr \ jem, popoldne s čopičem ^ Ana Cotar je članica rečit ske skupine. »Že v šoli sen recitirala,« je povedala, »zato s« z veseljem pridružila recitat skupini v tovarni. Sedem nas nastopamo največ skupaj s pe\ zborom na raznih proslavah in reditvah. Prav sedaj pripravlj program za prireditev ob letni k ferenci sindikata, sodelovali pa 14 mo tudi na vseh drugih prireditvi! tovarni in kraju.« Pobudnik vse te dejavnosti je I dikat in predsednik komisij«! kulturo pri osnovni nrga nuni sindikata Marjan Peterneh] delo ocenil: »V tovarni se sne jemo ljudje iz vse doline z različa potrebami in interesi, kar je pot zala tudi anketa. Hkrati pa' je n| pokazala, da se ljudje žele ukvar^ z ljubiteljsko kulturo in to v i resnično pritegne k delu. 1 , skupina je prva organizirana likoj skupina v Selški dolini in podobno I _ ----- — m tO 1 ganizirani obliki, saj skupinsko 4 delu. Likovv nizirana lik tudi v drugih krožkih. Rad bi ob tem povedal, da je ta manje za delo v krožkih in uspeW tega dela upravičilo pričakov»r| Želimo pa, da bi začeli organizm obiskovati predstave osrednjih R dališč in drugih kulturnih usttr Pisali smo v Dramo,4 Opero Mestno gledališče v LjuP' vendar nam je edino slednje ou| rilo. Drugod pa* se za naš dopis < zmenili, kar se nam ne zdi prit, delavci dajemo denar za nj dejavnost. Želimo tudi, da bi se v naše ki več vključevali tudi delavci iz -republik, ki jih je v Železniki precej. Lep zgled je Dragica \ doma je iz Bosne, ki redno sode! s svojimi prispevki v glasilu El motor. Lahko pišejo v svojem ja\ ali pa slovensko, kakor hočejo.! bi jih videli tudi v zboru in dnjj sekcijah.« Pobuda se je izkazala zt dobro,« je za konec povedal ■ predsednik sindikata Urbai lene.»Začetni zagon še ni poj*) Nasprotno! V krožke in sekcije^ vključujejo le naši delavci, tat tudi drugi krajani, kar dokazu* ljudje razen dela v tovarni ini želijo sprostitve v zboru, za ar skim stojalom, na odru ali v ni\ kjer iščejo novih motivov za tm fotografijo ali pa v športnih ^ nostih. V tovarni imamo na tudi športno društvo, ki je tek tivno.« Tekst in slik« L. Bogataj Prikolice na snegu Avtomobilski kamp v Gozd-Martuljku je tudi pozimi dobro obiskan — Zadovoljiva ponudba in zmerne cene — V bodoče bodo zmogljivosti kampa še povečali G o »d-Martuljek - Obisk smučišč je iz leta v leto večji. Tudi mnogi lastniki avtomobilskih prikolic ae vse raje odločajo za dopust na snegu s »potujočim domom«. 2e pred leti so zasedli znaten del vznožja kranjskogorskih smučišč. Neorganiziranemu zimskemu kampiranju pa so nasprotovale jeseniške inšpekcijske službe, ki so vse lastnike prikolic lani napotile v bližnji letni kamp v Gozd-Martuljku. To je bila obenem pobuda za nastanek našega frvega zimskega avtomobilskega ampa. Delavci temeljne organizacije Gostinstvo Gozd-Martuljek, ki so združeni v ljubljanski delovni organizaciji Golf Turist in sestavljeni organizaciji Sap Viator, so se odločili za temeljito ureditev avtomobilskega kampa. Z iztržkom predlanske sezone, pomočjo celotnega kolektiva in bančnimi posojili so zbrali 2,68 mili- jona dinarjev za obnovo stavbe, kjer je nekdaj bila šola. V njej so lani uredili sprejemališče, dnevni prostor s točilnico za goste, umivalnico posode, kopalnico s tuši in sanitarije. Kamp so opremili tudi z okrog 60 električnimi priključki, gasilnimi aparati in ograjo, popravili pa so vse<^ poti. Tako prenovljen kamp je že sredi lanskega poletja sprejel množico gostov. Seveda je zanimanje zanj zraslo tudi pozimi. Medtem ko so stale v njem predlansko zimo le štiri prikolice, lani pa jih je bilo nekaj prek 30, je sedaj kamp popolnoma zaseden. V 62 prikolicah biva poprečno okrog 50 gostov na dan, ob koncu tedna pa znatno več. Vodja kampa Vojkan Radivojevič, ki ga najdete v sprejemališču vsak dan med 9. in 13. pa 17. in 21. uro, v počitniških dneh pa skoraj kadarkoli, nas je seznanil tudi z uslugami in cenami kampa. KnomeseĆna stojni-na za prikolico je 750 dinarjev, odrasla oseba plača bivanje 45 dinarjev na dan, otroci pa polovico manj. Poprečni stroški za elektriko, toplo vodo in druge dajatve znašajo dnevno okrog 30 dinarjev na osebo. Razen uporabe naprav v kampu-je gostom na voljo urejena proga za tek s smučmi do Kranjske gore, te dni pa pripravljajo draslišče. Blizu so tudi smučišča v Martuljku in Kranjski gori, sankaška proga na Srednjem vrhu in mnogi izletniški kraji. Razvedrilo med drugim najdejo v diskoteki bližnjega hotela Spik, ki je odprta med 21. in drugo uro zjutraj. V kampu, kjer so okrog 600 tisoč dinarjev dohodka izpred treh let doslej kar za petkrat povečali, načrtujejo več nalog za bodoči razvoj. Ze letošnjo pomlad bodo dogradili 50 električnih priključkov, uredili več športnih objektov in otroško igrišče ter polepšali okolje. Ko bodo dobili še telefon, si bodo prizadevali za pridobitev druge kategorije, obisk gostov pa bodo povečali s sodelovanjem domačih in tujih turističnih a*enciJ- S.Saie ola smuke s sposojeno opremo Precej gostov kranjskogorskih hotelov se odloča za izposojo smučarske opreme — Največ jo ima zposojevalnica hotela Kompas — Tesna povezava s smučarsko šolo Kranjska gora — Ze dolgo je te-kar se je z izposojo smučarske opreme gostom začelo ukvarjati kranjskogorsko turistično društvo. Ko je 1975. leta del njegove dejavnosti prevzela tamkajšnja poslovalnica Kompasa, so se odločili za organizacijo kompletnega smučarskega servisa; torej, za oskrbo turistov z opre-SJmo in njihovo šolanje v smučarskih veščinah. Predvsem tujcem so v pogodbah ponudili tudi te usluge. Gostje so se vse bolj odločali zanje. Izposojevalnica Kompasa, kjer so na začetku lahko obiskovalcem ponudili okrog dvesto kompletov smu- čarske opreme — smuči z okovjem, palic in čevljev, ima danes 604 parov smuči vseh kvalitet za alpsko smučanje in 80 parov smuči za teke. Poprečno je na dan približno polovica te opreme v obtoku, ob koncu tedna, praznikih in počitnicah pa si jo morajo zaradi večjega popraševanja celo izposojati iz svoje blejske poslovalnice. Nekaj opreme, okrog 300 parov smuči skupno, je na voljo tudi v drugih kranjskogorskih hotelih, turističnem društvu in pri Elanovem serviserju Tomažu Berniku. Izposoja opreme pri Kompasu, poudarja vodja kranjskogorske in blej- u„ i,Jv nredvsem za začetnike, je prostor H\ Za številne skupine smučarske šole, P™av™™_ Lj~ g Saje kranjskogorskih smučiščih tesno odmerjen roto. s. aaj v ko* bno ske turistične poslovalnice te delovne organizacije Martin Merlak, stane polovico manj kot v tujih smučarskih centrih. Alpske smuči si tujec lahko sposodi za 165 dinarjev na dan, tekaške pa za 120; domači gostje plačajo še 45 oziroma 30 dinarjev manj od tujih. Gostje, v tem obdobju je največ tujih, si opremo najpogosteje sposodijo za ves teden. Povečini so zadovoljni z uslugami izposojevalnice, ki v sodelovanju z Elanom vsako leto zamenja skoraj polovico opreme. Pri Kompasu se zavedajo, dodaja vodja smučarske šole Marjan Lavti-žar, da je prva dejavnost tesno povezana z organizacijo smučarskih tečajev za turiste. Enotedenskega tečaja, karta stane za tujega gosta 650 in za domačega. 500 dinarjev, se poprečno udeleži okrog 200 slušateljev, največ začetnikov. Sola ima 25 smučarskih vaditeljev in učiteljev, ki v domačem, srbohrvatskem in štirih tujih jezikih poučujejo tečajnike smučarske veščine po dve uri dnevno; po ocenah strokovnjakov dokaj kvalitetno, saj se mnogi vračajo po znanje v naslednjem smučarskem razredu v isto šolo. Tod poučujejo tudi smučarske teke, učitelja za smučarje pa je prav tako moč najeti na uro. Pri Kompasu obenem skrbijo za razvijanje dejavnosti gostov po smučanju. Po končanih tečajih prirejajo smučarska tekmovanja — paralelni slalom med turisti iz Švedske in Finske je postal že tradicionalen, enkrat na teden imajo zabavni smučarski večer, vsako popoldne pa gostom prikazujejo turistične in športne filme. Kot načrtujejo, bodo s preureditvijo kleti izboljšali ne le pogoje za delo izposojevalnice in smučarske šole, ampak poživili tudi klubsko dejavnost smučarjev. g gaje Avtomobilski kamp v Gozd-Martuljku lahko pozimi sprejme okrog 60 prikolic — Foto: S. Saje Smučarska čustva in počutja Smučanje se loči po načinih drsenja, kakovosti opreme in po stroških. Konec je smučanja zaradi vsakodnevnih potreb, konec je smučarske romantike in izdelovanja opreme pretežno na rokodelski način, ki je bila uporabna za zimski vsak dan. Danes usmerja razvoj smučanja tekmovanje za razne pokale, prvenstva in uvrstitve, s smučanjem složno sodelujeta industrija in turizem, ki usmerjata ljubitelje te dejavnosti na znana, bolj ali manj varna in urejena smučišča. V boju za nakupovanje opreme se uveljavlja ekonomska propaganda, ki vpliva na nakupovalno vedenje in odločanje. Vendar je znano, da današnji način smučanja pri nas in v tujini ni dostopen vsem slojem, za mnoge je smučanje nedosegljiva športna rekreacija. , p* Na smučiščih prevladujejo otroci in mladina, ki jim slede odrasli, a se z leti poslavljajo od hitre smuke, postajajo zvesti smučarskim sprehodom in strminam, na katerih so se urili v prvih zavojih. Otrokom in mladini smučarsko opremo in ostale izdatke plačujejo starši. Manj je takih, ki smučajo na lastne stroške. Ko pa smučarji prekoračijo tretje desetletje in se pomikajo v četrto, peto in tako naprej, jih pričakuje nakup opreme za potomce, saj bo njihova oprema do tedaj že gotovo izrabljena in zastarela. Pred nakupovanjem se oglašajo uvodna smučarska čustva in počutja. Ko otrok vidi nove čevlje in dele opreme pri sovrstnikih, jih želi imeti tudi sam. Nekateri starši take želje uresničijo, mnogi pa jih ne morejo. Jok, prepir in besedni boj s starši so v takih pri- merih znani odzivi. Otrok še ne pozna gmotnih razmer in ne ve, da je potrebno zadovoljevati še druge življenjske potrebe. Iz vagojnih vidikov pa otrokom ni dobro zmeraj uresničiti ielja, ki se rade stopnjujejo in jim starši niso kos. Iz vidikov metodike smučanja pa prav tako nf umestno otroke utesniti v zajetno obutev, ki jim onemogoča gibljivost v sklepih in povzroča poškodbe. V samovšečnem prikazovanju opreme, ki se kdaj pa kdaj širi med otroci in mladino, je videti podobo družbenega razlikovanja. Zakaj ima ta vse, jaz pa ne? Res je, da dober smučar ne more uspevati s slabo opremo, vendar veliko smučarjev s prvovrstno opremo s težavo lovi ravnovesje na dragih smučeh in ne zna izkoriščati njihove kakovosti. Manj bi bilo neugodnega počutja, jeze in zavisti, če bi bili na tečajih, šolah v naravi ali bolje v hotelih in domovih enako ali podobno oblečeni. V ozadju zadovoljevanja potreb po smučanju so zmeraj čustva, ki se lahko razvijejo v ugodna in neugodna, zadovoljiva in nezadovoljiva, osebno cenjena in tudi škodljiva. Smučarska čustva in počutja naj bodo bolj odsev sposobnosti in manj odjek opremljenosti in samovšečnosti. V sodobnem smučarskem svetu se prepletajo številni ekonomski, turistični, športni in vzgojno zdravstveni tokovi. Upoštevati bi morali predvsem tiste, ki omogočajo veselje smučanja vsem, se vračati k cenejšim načinom tega koristnega zimsko športnega udejstvovanja. Nadaljevanje sledi Jože Ažman SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA Dežela tri tisoč prinčev ke; Kralje v »ki šport; služabnik noti sokola, dremiranega ta lov na drobno divjad S kakšnimi težavami se srečuje Saudska Arabija, dežela, ki je stopila v moderno ero z domala fevdalno družbeno ureditvijo »Mi smo privlačen kolač,« je dejal saudski minister za informacije doktor Mohamed Ja-mani, »od katerega bi marsikdo rad odrezal zajeten kos.« Pod peskom monarhije na Srednjem vzhodu se nahaja okrog 30 odstotkov doslej znanih svetovnih zalog nafte. Z deviznimi rezervami okrog 40 milijard dolarjev je Saudska Arabija do pred nekaj meseci držala drugo mesto na svetu; ni izključeno, da je vodilno Zvezno republiko Nemčijo že prehitela. Do padca iranskega šaha Reze Pahlavija je Saudska Arabija živela dokaj mirno. Hitra modernizacija in bogatenje do tedaj nista ogrozila njene srednjeveške fevdalne ureditve. S Homeinijevo revolucijo pa tudi ta dežela preživlja resno krizo. Februarja 1979. leta je bibprekinjen naftovod pri Ras Tanuru. Delo pripisujejo tako-imenovani Osvobodilni fronti za Arabski polotok, ki ga menda podpira radikalni saudsko-arabski sosed. Mesec dni kasneje je bila napadena skupina, ki je blizu oaze Hufuf iskala nafto, medtem ko je bil poleti uničen še naftovod med vasjo Abkeijk in obalo Perzijskega zaliva. Skoraj hkrati je začelo vreti tudi v vojski, ki ima okrog 60.000 vojakov. Komandant kasarne Mohamed Suvaili Karadž in 37 njegovih vojakov ni hotelo streljati na stavkajoče delavce. Dosti nevarnejši pa je bil "drugi dogodek: zavzetje Velike mošeje v Meki. Sveti hram so osvojili oboroženi verski fanatiki. Razlog za to spektakularno akcijo niso socialnopolitični motivi, ampak izključno verski; fanatiki so Veliko mošejo zavzeli zato. da bi prisilU"i vladajoči razred Saudske Arabije, naj spodbudi narod k doslednejšemu spoštovanju Korana. V glavnem mestu dežele so prepričani, da se za akcijo skrivajo Homeinijevi somišljeniki. V bistvu so islamski fanatiki hoteli upočasniti hitro modernizacijo Saudske Arabije, v kateri so šele 1962. leta ukinili suženjstvo in v kateri policaj še vedno lahko brez naloga aretira kateregakoli državljana. Tudi nekatere kazni, ki so se uveljavile v prvih stoletjih islamske ere, še obstajajo: lopovom, na primer, odsekajo desno roko, tisti, ki prevara zakonskega tovariša, pa je v nevarnosti, da ga bodo javno kamenjali. Saudska Arabija je edina država na svetu, ki ima ime po vladajoči družini (Arabija Sauda, ustanovitelja sedanje dinastije). Po neuradnih podatkih ima nič manj kot tri tisoč članov. Klan upravlja deželo kot družinsko podjetje. Nima niti parlamenta niti strank, še manj volitev. Odločitve o usodi države se oblikujejo za zaprtimi vrati; odgovorne funkcije prevzemajo izključno člani dinastije. Na družinskem zasedanju se sporazumejo, kako bodo razdelili dobiček od prodane nafte. Najbolj priljubljena zabava tri tisoč prinčev je lov s sokoli, financiranje dirkalnih avtomobilov formule 1 in nogometnih Moštev. Prvi konjiček je najbolj pošten, kat jr tudi najbolj tradicionalen, medtem ko druga dva spodbuja želja po uvrstitvi osebnega ugleda in s tem ugleda v klanu. Kljub hierarhiji pa gre dobršen del prihodka od nafte tudi za potrebe ljudi, ki ne pripadajo dinastiji. Doslej je bilo vloženih prek enajst milijard dolarjev v naprave za čiščenje morske vode; v Saudski Arabiji stane liter vode toliko kot liter bencina. Samo do konca 1978. leta je v pustinjskih predelih zraslo 300.000 hiš, v katerih živi četrtina vsega prebivalstva, ki tu plačujejo smešno nizke stanarine ali dobivajo ugodna posojila za gradnjo stanovanj, ki jih država po vselitvi praktično izbriše. Modernizacija dežele zahteva tudi domače strokovnjake. Vlada pošilja tisoče mladih na študij v tujino, največ v ZDA. Trenutno v tujini študira prek 20.000 mladih, katerih štipendije so višje od plač uslužbencev ameriškega State departmenta. Po mišljenju domačih in tujih poznavalcev je eden -od najresnejših problemov Saudske Arabije ta, da ima »preveč prinčev in premalo običajnih ljudi«. Pomanjkanje delovnih rok je čutiti povsod. Zato se vse bolj uveljavljajo »gastarbajterji«, v glavnem Kgipčani, ki jih je že okrog 800.000, Pakistanci, Južnokorejci in Filipinci, ki »čistijo zlate kletke« in stanujejo v umazanih četrteh. Pred letom dni so prvič stavkali in šele tedaj so vladajoči krogi '/»<*utili, da so tudi v njihovi deželi prisotni /cialni problemi. Zato želi vlada v tem negotovem času pridobiti naklonjenost mladih. Zgovoren je tale primer: ko so zaradi slabe organizacije sole v Riadu in Džedi ostale brez hrane za učence, so princi takoj vzpostavili zračni most s Parizom. Denarja niso štedili; vsak dan so letala prevažala dvesto tisoč obrokov hrane, narejene po okusu Saudijcev. OLAS12.STRAN PETEK, 30 JANUARJA 191 Svetovni alpski pokal Uspehi naših alpincev odmevajo KRANJ - Kratka švicarska smučarska turneja v alpskem smučanju je r tej sezoni prinesla največji uspeh jugoslovanskemu alpskemu smučanju. V slalomaki tekmi v Wengnu smo ponovno dosegli prvo mesto, v veleslalomu y Adelbodnu pa drugo. Svetovni tisk obširno piše o skoraj neverjetnem uspehu in zmagi Bojana Križaja na težkem slalomišču v Wengnu, nič manjše publicete pa ni dobil Boris Strel za drugo mesto v Adelbodno. Na obeh tekmah je bila zbrana v slalomu in veleslalomu vsa svetovna alpska smučarska elita. Moški setovni pokal se je prevesil v drugo polovico in vsaka točka je sedaj še kako pomembna. Za osvojitev največje lovorike Kristalni globus v končni razvrstitvi svetovnega pokala je sedaj skoraj vsak spodrsljaj tistih, ki lahko vsakega tekmovalca, ki računa na visoko uvrstitev na koncu dolge sezone, potisne na nižje mesto. Do letošnjega finala, ki bo od 26. do 29. marca v Kranjski gori, je na sporedu še sedem veleslalomov, pet slalomov in trije smuki. Smuk v soboto v St. Antonu in ponedeljkov veleslalom štejeta še za zadnjo kombinacijo. Za osvajanja točk so sedaj na vrsti specialisti za veleslalom in slalom. Naši alpski smučarji so v nedeljo in ponedeljek v Wengnu in Adelbodnu dosegli letošnje najboljše uvrstitve. Bojanu Križaju je uspelo, da je v odličnem nastopu v drugi vožnji na težkem slalomišču v Wengnu kljub desetemu mestu v prvi vožnji premagal vie svetovne slalomiste. To je Bojanov uspeh, ki mu v primerjavi z ostalimi v športu ni para. Čeprav ostalim ni šlo tako kot Bojanu Križaju v Wengnu, so vseeno dokazali in zaprli jezike tistim, ki so že obupovali nad uspehi naših alpincev. Tudi ponedeljkov veleslalom na najtežjem veleslalomišču na svetu je dokazal, da so naši fantje v odlični formi. Boris Strel je dosegel z drugim mestom svojo najboljšo uvrstitev odkar nastopa v svetovnem pokalu. Doslej je bil dvakrat četrti. Tako se je tudi Boris Strel povspel na zmagovalno stopnico. Borisu je drugo mesto prišlo v pravem trenutku, saj mu to sezono v veleslalomu ni šlo najbolje. Vse do Adelbodnu ni ujel tiste forme, ki naj ga bi uvrščala med najboljše veleslalomiste na svetu. V letošnjih nastopih je nihal v formi m komaj se je obdržal v prvi jakostni skupini. Toda Boris je zagrizeno treniral in dosegel tisto formo, ki mu bo še prinašala take uspehe kot v Adelbodnu. V sedmih veleslalomskih nastopih, ki so še pred njim, ga bomo še videli med prvimi petnajstimi. Kaj lahko bi se v Adelbodnu zgodilo, da bi bdi med prvo deseterico kar trije Jugoslovani, med prvo petnajst m <> pa kar štirje. Tak je bil namreč razplet po prvem nastopu. Strel je bU drugi, Kuralt osmi, Križaj deveti in Franko sedem najsti. Zaostanki so bili minimalni. Toda sreča je tokrat Jugoslovanom obrnila hrbet. Le Strel je obdržal drugo mesto, Kuralt je bd po napakah še vedno na solidnem enajstem mestu. Največjo smolo je imel Bojan Križaj. Tako kot Idnije Bojan napravil enako napako tik pred ciljem. Tudi letošnja ga je stala uvrstitve med najboljših pet. Skoraj enaka usoda je doletela Jurija Franka. Na najzahtevnejšem delu proge je napravil napako, izpustil vratica in konec je bilo upov za prve letošnje točke. Vseeno smo še kako lahko zadovoljni z izkupičkom naših v dveh dneh tekmovanj za svetovni pokal. Prepričali smo se, da takih uspehov in dobrih mest v nadaljevanju sezone ne bo malo. Jugoslovanski alpinci so sedaj v taki formi, da bodo na vsaki slalomski in veleslalomski tekmi med favoriti za najboljša mesta. D. Humer Trinajste zimske sindikalne igre občine Kranj V Martuljku vse pripravljeno SMUČARSKI TEKI Po pričakovanju Čarman prvak SRS MARTULJEK - Obe veleslalomski progi, tekaška smučina in sankalka proga v Martuljku so dobro pripravljene na jutrišnje in nedeljske občinske sindikalne igre Kranja. Na Štirinajstih občinskih sindikalnih igrah bo v soboto in nedeljo nastopilo nad tisoč štiristo sankačev, velenlalo-miatov in tekačev is osemintestdesetih sindikalnih organizacij občine Kranj. Organizacijski odbor je pod pokroviteljstvom Ezoterma, Triglav konfekcije in Elektrotehničnega podjetja Kranj in ob pomoči Mojsterčanov pripravil vse potrebno, da bodo igre organizirane na takem nivoju kot so bile vse trinajste doslej. Na čelu organizacijskega odbora je Darko Segula, ki je ob pomoči članov odbora delal tako kot je treba. V soboto ob 8. uri bo start sankačev. Ta Sroga je speljana na znani progi v bližini lartuljka. Ženske bodo nastopile v kategoriji D v starostni skupini nad 30 let, v skupini A do SO let in motki v skupini B nad M let in skupini A nad 55 let. Tekači bodo imeli pet kilometrsko smučino s startom in ciljem v blizini depandanse hotela Spik. Start žensk v skupini A do 30 let bo jutri, v soboto, ob 14. uri. Takoj za to prvo skupino bodo »ta rta le ženske v skupini C v starosti od 30 do 40 let in tenske skupine C nad 40 let. Za temi se bodo v smučino pognali motki skupine A v starosti do 30 let, zs njimi pa se skupina B od 30 do 40 let in kot zadnji motki C nad 40 let. Rokomet Preddvorčanke v Mostarju KRANJ - V Mostarju bo konec tedna letošnje državno mladinsko prvenstvo v rokometu. Za ta najvišji državni naslov se bodo potegovali republiški in pokrajinski prvaki. Iz Slovenije bo na turnirju za driavni naslov med mladinkami nastopalo mlado žensko moštvo iz Preddvora. Preddvorčanke so v Kranju osvojile mladinski republiški naslov in s tem naslovom dokazala, da so najboljša mladinska vrsta v Sloveniji. Barve Preddvora bodo v Mostarju branile Ivanovičeva, Trnikova, Smrtnikova, Vrečkova, Vese-lova, C. Savs, Krišelj, D. Savs. I. Savs, M. in B Tiftler. Karničar in Stular. Pod vodstvom trenerja Boža Crijeviča in tehničnega vodja Stefanoviča bodo mladinke Preddvora skušale kar najbolj uspešno reprezentirati slovenski, gorenjski in kranjski rokomet. Lahko pričakujemo, da se bodo Preddvorčanke med devetimi moštvi, ki se bodo potegovala za najvišji mladinski državni nslov, zaigrale tako kot znajo in se z dobro uvrstitvijo vrnile iz Mostarja. Realno računajo, da bi bilo peto mesto že uspeh, kar pa bo več, bo to že pravo presenečenje. Preddvorčanke dolgo sploh niso vedele, ali bodo v finalu v Mostarju nasploh lahko nastopile. Pesti jih pomanjkanje finančnih sredstev. Toda vse se je srečno končalo, aaj so pri TKS Kranj naleteli na posluh in si zagotovili nastop. Na pomoč so jim priskočile tudi delovne organizacije Planika iz Kranja, Slovenijašport, delovna organizacija hotela Bor iz Preddvora in Kinopodjetje iz Kranja. Prepričani smo, da bodo Preddvorčanke v Mostarju zaigrale tako kot znajo in se domov vrnile z boljšo uvrstitvijo kot jo same pričakujejo. -dh SANKANJE Jože Nemec zmagovalec ŽLEBE - V asica Žlebe pri Medvodah je bila pred dnevi prizorišče letošnjega slovenskega prvenstva v smučarskih tekih. To tekmovanje je bilo hkrati tudi Isteničev memorial. V testih kategorijah se je za republitke naslove borilo sto tekačic in tekačev iz vseh slovenskih smučarskih tekaških kolektivov. Borili so se v testih kategorijah, prvič pa so se jim pridružili tudi tekači republitkega sekretariata za notranje zadeve. Največje zanimanje je veljalo za nastop članov, ki so morali premagati petnajst-kilometrsko smučino. Po pričakovanju je med vsemi najboljšimi slovenskimi člani največ uspeha imel prvi favorit Ivo Čarman iz kranjskega Triglava, saj je zmagal z minutno prednostjo pred Cvetom Podlogarjem iz Gorij. Branilec naslova Tone Djuričič iz Mojstrane se je tokrat moral zadovoljiti s šestim mestom. Ta republitki naslov je tudi prvi Cannanov uspeh na republiških prvenstvih. Metka Munih iz ljubljanske Olimpije je bila najhitrejša v teku članic, pri starejših mladinkah je naslov osvojila Smolnikarjeva iz Kamnika, Vrhovčeva iz Olimpije je bila najhitrejša pri mlajtih mladinkah. Jani Krtinar iz Dola je republitki prvak pri starejših mladincih, pri mlajtih mladincih je slovenski prvak Kranjskogorec Kustec. SMUČARSKI SKOKI Ferlan tretji v Zahomcu ZAHOMEC — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih za Ziljski pokal na 60-m skakalnici so poleg avstrijskih skakalcev nastopili tudi Kranjčani, Zirovci in Ljubljančani. Po pričakovanju so imeli največ uspeha domačini. Med člani sta bila najboljta Za homčana Millonig in Wallner. Od natih je bil najuspešnejši Križaj (Ilirija), ki je zasedel četrto mesto. Odličen pa je bil tudi Kranjčan Brane Finžgar, ki je bil peti. Med mlajtimi člani je bil Sink (Triglav) četrti. V konkurenci starejtih mladincev se jr najbolje uvrstil Ferlan iz Zirov, ki je bil tretji. Kranjčan Bernard pa je zasedel osmo mesto. Šinkovec iz Zirov pa je bil dvanajsti. Med mlajtimi mladinci je bil Česen (Triglav) osmi, Cimžar pa petnajsti. i i Česen republiški prvak Zanimivo bo v soboto tudi na veleslalomišču. Start bo ob 10.30. Na krajši veleslalomski progi se bodo za najboljšega »sindikalista« Kranja '81 prve pomerile tenske v skupini D nad 45 let starosti in tenske B od 25 do 35 let na daljti veleslalomski progi. Motki G nad 50 let in v skupini E od 40 do 45 let bodo startali v soboto na krajti progi, motki v skupini C od 30 do 35 let so tisti, ki bodo nastopali na daljii progi. Tekmovanje v veleslalomu se bo nadaljevalo v nedeljo s startom od 0. ure. ženske v skupini od 35 do 45 let bodo nastopile na krajti progi, skupina A do 25 let bo pri ženskah v tej kategoriji imela daljšo progo. Na krajti progi bodo nastopili v nedeljo tudi motki v kategoriji F od 45 do 50 let in motki v skupini D od 35 do 45 let. Kategorija B od 25 do 30 let in motki A do 25 let bodo imeli daljšo veleslalomsko progo. Razglasitev rezultatov v sankanju bo predvideno v soboto v ciljni areni pred startom veleelalomistov, v veleslalomu pa pol ure po končanem tekmovanju na istem mestu. Podelitev kolajn in diplom v teku bo na startu pri Špiku pol ure po končanem tekmovanju tekačev. Enako bodo razglašali zmagovalce in najboljše tudi v nedeljo, mottveni vrstni red in priznanja za desetkratno udeležbo in za kombinacijo pa bodo podeljevali v nedeljo ob 13. uri pred hotelom Spik v Martuljku. I). Humer Rete č ani uspe šni RETEČE - Čeprav so nogometna igritča pokrita s snegom, so nogometati NK Reteče aktivni. Pred dnevi so imeli občni zbor. Izvolili so novega predsednika in izvrtni odbor ter pregledali delo v letu 1980. V tem letu so priredili t rim ligo v malem nogometu. Sodelovale so ekipe Tehnouniona, Gorenjske predilnice. Iskre iz Reteč, ekipa iz Senice ter A in B ekipa NK Reteče. Prvo mesto je osvojila ekipa Tehnouniona. Članska in pionirska ekipa sta nastopali v občinski ligi in odigrali vsaka po 10 tekem. Člani so zasedli 7. mesto, pionirji pa tretje. Ob krajevnem prazniku je NK Reteče organiziral turnir, ki so se ga udeležile ekipe iz Bohinja, Poleta, .Jezera in Reteć. KRANJ - Na 50-m skakalnici na Gorenji Savi je bilo v soboto letošnje prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih za mlajše mladince. S prednostjo več kot test točk je zmagal Kranjčan Bojan Česen, ki si je s to zmago priboril tudi te naslov pokalnega prvaka SR8. To je največji uspeh v njegovi karieri in si je s tem priboril tudi mesto v državni mladinski reprezentanci. Od Kranjčanov velja te pohvaliti pionirja Skrianca, ki se je uvrstil na četrto mesto. Rezultati: 1. Česen (Triglav) 223,1 (49, 49,5), 2. Eržen (Žiri) 217,0 (46,5. 50), 3. Debelak (Ilirija) 215,7 (49, 49), 4. Skrjanc (Triglav) 208,8 (46,5, 46), 5. Dolar (Jesenice) 267,2 (46, 47), ... 10. Melin (Triglav), 12. Polanc (Tržič). 13. Stirn (Triglav), 14. Cimžar (Triglav), 16. V ttafetnih tekih so bili pri članih naj-hitrejti Gorjanci, kranjskogorski mladinci so osvojili naslov pri mlajtih mladincih in mladinkah, pri starejtih mladinkah pa je naslov v rokah tekačic ljubljanske Olimpije. Rezultati — člani — 1. Carman (Triglav) 44:43,53, 2. C. P odloga r (Gorje) 45:53,79, 3. Cvajnar (Olimpija) 46:29,46, 4. Piber (Gorje) 47:17,24, 5. Jelene Trig.) 47:30,04, 6. T. Djuričič (Kranjska gora) 47:33,58; st. mladinci - 1. Krtinar (Olim.) 46:14,23, 2. Klemenčič (Dol.) 46:55,66, 3. Sutnik (Kamnik) 48:23,11; ml. mladinci - 1. Kustec 27:04,90, 2. Gracer (oba Kranjska gora) 28:22,45, 3. Pustovrh (Olimpija) 28:23,26; članice - 1. Munih (Olimpija) 38:11,82, 2. Jelovčan 38:42,43, 3. Pogačnik (obe Triglav) 46:46,31, str. mladinke - 1. Smolnikar (Kamnik) 17:40,20, 2. Sutina 18:14,76, 3. Cebulj (obe Olimpija) 18:17,30. ml. mladinke - 1. Vrbovec (Olimpija) 17:16,87, 2. Martinovič (Kranjska gora) 17:25,11, 3. Krničar (Triglav) 18:13,13; štafete - člani - 1. Gorje l;31:48, 2. Olimpija 1:32:08, 3. Triglav 1;43:19; st. mladinci - 1. Olimpija 1;41:39, 2. Kamnik 1;46:41, 3. Triglav 1:52:51; ml. mladinci — 1. Kranjska gora 46:56, 2. Ihan 49:07, 3. Olimpija 49:58; mladinke - 1. Kranjska gora 56:50, 2. Triglav 59:31, 3. Ihan 1:01:48. -dh Zdaj so na vrsti domača tekmovanja KRANJ — Smučarski skakalci imajo sedaj premor v mednarodni konkurenci. Prihodnja dva vikenda sta po mednarodnem koledarju namenjena za domača prvenstva. S švicarsko turnejo pa se je končal tudi prvi del tekmovanja za svetovni pokal, kjer pa je bera natih ob polčasu bistveno slabta kot lani ob tem času. Le Ulagi je uspelo osvojiti sedem točk. V nadaljevanju tudi ne bo lahko osvajati točke. Se najlaže bo v drugi polovici februarja na tekmah v ZDA, Kanadi in na Japonskem. Ko se bodo skakalci,preselili v začetku marca na sever, bo precej težje osvojiti kako točko za svetovni pokal. V prihodnjih dneh bodo zato na sporedu vsa domača prvenstva. Najprej se bodo v Delnicah pomerili za naslov državnega prvaka starejši mladinci. Prvenstvo bo v soboto, 31. januarja na 70-m skakalnici v Gorskem Kotarju. Že naslednji dan, v nedeljo 1. februarja bo na 80-m skakalnici v Logatcu republiški) prvenstvo za člane in starejše mladince. Osrednji domač dogodek v smučarskih skokih pa bo 7. in 8. februarja v Planici. V dolini pod Poncami se bodo pomerili člani za naslove državnega prvaka. V soboto, 7. februarja bo najprej prvenstvo na srednji skakalnici (90-m), v nedeljo, 8. februarja pa na veliki skakalnici (120-m). Naslov državnega prvaka na srednji skakalnici brani Ulaga, na veliki pa Kranjčan Brane Benedik. Semenič (Triglav). .1. J Druga zmaga Alples vodi ŠKOFJA LOKA - Začelo se je tekmovanje v novoustanovljeni mednarodni karavantki rokometni ligi. Le-ta je bila ustanovljena na pobudo korotkih rokometnih delavcev. Ta predlog so Gorenjci sprejeli in tekmovanje je že steklo. V tem tekmovanju nastopajo po tri kvalitetnejta moštva obeh strani meje. Dogovor je tak, da bodo v tej zimski sezoni spravili pod streho tekmovanje žensk, moških in mladink, mladinci pa bodo svoje tekmovanje imeli pozneje. V športni dvorani Poden v Skofji Loki je bil te prvi turnir žensk. Nastopala so moštva Alplesa, Duplje in Preddvor z Gorenjske, iz Koroške strani pa moštva SC Borovlje ter TV Celovca. Najboljšo igro so na prvem turnirju pokaiaAa tenska gorenjska motiva. Izidi - Alples: SC Borovlje 18:3 (9:2), Duplje : TV Celovec 16:13 (7:6). Preddvor : SC Borovlje 18:5 (11:3), Alples : TV Celovec 19:8 (13:3), Duplje : SC Borovlje 17:16 (9:9). Preddvor : TV Celovec 17:10 (8:3). Vrstni red — V. Alples 4, 2. Preddvor 4. 3. Duplje 4, 4. TV Celovec 0, 5. SC Borovlje 0. Povratni turnir žensk bo 22. februarja v Celovcu. Prvo naslednje tekmovanje bo nastop mladink na Planini, motki pa bodo svoj turnir imeli v dvorani Poden v Skofji Loki. K. l*oreni:i ANDRAŽ - Na tretji tekmi za pokal SRS v smučarskih skokih za mlajše mladince je imel spet največ uspeha Kranjčan Bojan Česen, ki je tako že drugič zmagal in zanesljivo vodi v pokalnem tekmovanju. Odličen pa je bil tudi Jeseničan Dolar, ki je bil drugi, vendar je nastopil le za kategorizacijo, za točke SRS pa nastopa v svoji starostni kategoriji-starejti pionirji. REZULTATI: 1. Česen (Triglav) 209,3 (43, 44), 2. Dolar (Jesenice) 206,7 (42,43), 3. Debelak (Ilirija) 201.1 (41, 42,5), 9. Cimžar (Triglav). ^ Bumbar prvak Kranja Odprto člansko Aahovsko prvenstvo Kranja za leto 1980, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Kranj v novih prostorih v Prešernovi ulici v Kranju, seje končalo s presenetljivo in prepričljivo zmago Bum-barja, ki je ponovno dokazal veliko nadarjenost. Sicer z nekoliko športne sreče \ spopadih z Mazijem in Simončičem je vendarle osvojil vse možne točke. Premagal je vse nasprotnike. Igralo se je po skrajšanem tekmovalnem sistemu 9 kol. Na turnirju je osvojil drugo kategorijo Marko. Bender in Ostanek sta osvojila tretjo in Rotič četrto. Turnir je pritegnil nove Sa-histe, omeniti pa velja tudi nastop Simone Peklaj, ki je v motki konkurenci osvojila 4,5 točke. Nastopilo je 22 tahistov. Končni rezultat: 1. Bumbar 9 točk. 2. Mazi 6,5 točke, 3. Simončič 6 točk, 4.-8. Božič, Marko in Jokovič 5,5 točke. 7. - 9. Lazar, Berce in Krek 5 točk itn. planinCeva Šahovska Sola za mladince V Kranju se tudi v tahovski sezoni 1980/81 organizira mladinska .šahovska iola pod okriljem SZ Gorenjske in v izvedbi S0 Kranj, ki jo vodi velemojster Albin Planine. Sola se je pričela novembra, obiskuje pa jo 16 perspektivnih mladincev in mladink z Jesenic, Radovljice, Lete, Tržiča in Kranja, in sicer Bumbar Rado, Kecič Stevo, Soklič Robert, Kosmač Primož, Kokotar Janko, Mrvar Srečko, Dri-novec Alet in Ivo, Bajželj Primož, Kogoj Boris, Vehovec Samo, Peklaj Simona, Erjavec Andreja, llastelic Alenka in Borater Simona. Udeleženci tole lepo napredujejo. Delovni program obsega predvsem teoretični pouk iz strategije otvoritev in središnjice ter praktično delo v obliki mnogoboja z velemojstrom, ki mu sledi analTaa posameznih partij. Seveda pa se morajo mladinci za aktivno delo v toli primerno usposabljati s pripravami doma. s Havriek TrŽičan Jože Neme, zmage** sankaške turneje — Foto: J. Kii TRŽlC - V organizaciji sanku sekcije pri TVD Partizanu Tržič in S««* tkega kluba iz Sveč na avstrijskem K« tkem je bila pred dnevi izvedena cel tradicionalna mednarodna Karava« sankatka turneja. To tekmovanje i zine* ma pripravljajo v Tržiču oziroma na J* nicah, v Avstriji pa se prav tako menja* pri organizaciji tekmovanja dva kluba. Letošnja četrta tekma je bila za s* predstavnike te posebej uspetna. saj S prvič primerilo, da je tekmo dobil J up* van. To je uspelo Jožetu Nemcu. Na a* tekmah je nastopilo več kot 100 sankt v posamični konkurenci in 18 posadk i sedov iz Švice, Avstrije in Jugoslavije. Tekma v Tržiču je bila izvedena nt metrov dolgi progi Kozorog v Podljube 14 odstotnim povprečnim padcem n ttela obenem tudi za drugi pokal Kes preizkušnja v Svečah pa je ttela se n pokal Karavantki medved in je pot* na 1200 metrov dolgi progi s 15 odstoe povprečnim padcem. Obe preizkušnji bili odlično organizirani, progi pa late" dobro pripravljeni, tako da se organla* ji niso srečali z nobeno težjo poškodbo REZULTATI - Tržič: članice: l.M lar (Železniki), 2. Petelinkar (Med** mladinke: 1. Steiner (A), 3. T.Tolar veterani: 1. Wieltacb (A), S. 1 (Trtic); člani: 1. Neme, 2. Kalitnik, i' ko, 4._Cesen, (vsi Trtirt-. —i —1~"~< •J. slavornik Več kot 80 cicibanov v Besnici BESNICA - Najmlajši skakalci so imeli v soboto letošnje prvo tekmovanje za pokal SRS. Udeležba na prvi tekmi je bila presenetljivo velika, saj je nastopilo več kot 80 starejtih in mlajtih cicibanov iz vseh slovenskih klubov. Med starejšimi je bil naj-boljti Putnik iz Velenja, med mlajtimi pa Jesenčan Knafelj. Med ekipami so bili med starejšimi cicibani najboljši Velenjčani, med mlajtimi pa Kranjčani. Tekmovanje je odlično izvedel kranjski Triglav. Rezultati: MLAJŠI CICIBANI - 1. Knafelj (Jesenice) 170,5 (18, 17,5), 2. Jagodic (Triglav) 155,0 (17, 17), 3. Lajevec (Ilirija) 147,0 (16, 15,5), 4. Gostita (Logatec), 5. Štele (Triglav), 6. Zupan (Triglav), 7. Oratem (Ihan), 8. Ankele (Triglav); STAREJŠI CICIBANI - 1. Putnik (Velenje) 203,0 (20,5, 20), 2. Oman (Dolomiti) 197,5 (19,5, 19,5), 3. Batistič (Triglav) 174,5 (18,5, 18), 4. Krapež (Predmeja), 5. Knific (Triglav), 8. Ketar (Triglav), 12. Globočnik (Triglav), 14. Mezek (Triglav) in Gatperin (Jesenice). Dolar prvak LOGATEC - Okoli 40 starejših pionirjev je nastopilo na letošnjem prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih na 50-m skakalnici v Logatcu. Naslov prvaka je zasluženo osvojil Jeseničan Tomaž Dolar, ki je zmagal s prednostjo več kot osem točk. Odličen uspeh pa so dosegli kranjski skakalci, saj se je uvrstilo v deseterico najboljših kar pet tekmovalcev. Najbolj se je odrezal Martin Skrjanc, ki je zasedel tretje' mesto. Pohvaliti pa velja tudi Melina, ki je komaj okreval po poškodbi ključnice, pa se je uvrstil na solidno testo mesto. REZULTATI: 1. Dolar (Jesenice) 207,3 (43,5, 44.6). 2. Jelenčič (Ilirija) 199,7 (43, 45,5), 3. Skrjanc (Triglav) 196,4 (41, 44), 4. Blatko (Predmeja) 192,1 (41, 43), 6. Horvat (Ilirija) 191,8 (42. 43,5), 6. Melin (Triglav) 191,0 (41,5, 43), 7. Stirn (Triglav), 8. Semenič (Triglav), 9. Ferenc (Logatec), 10. Silar (Triglav), U. Mur (Žiri), 12. Smid (Jesenice), 13. Gorjup (Triglav), 14. Slatner (Triglav). 16. Dolenc (Triglav). ■I, Jh\ ornik Pred ciljem ANDRAŽ - Na 45-m skakalnici je bila četrte tekma za pokal SRS za starejše pionirje. Tudi tokrat je bil najboljši Jeseničan Dolar, ki si je s to zmago praktično že zagotovil naslov pokalnega prvaka Slovenije. Kranjčani so bili tokrat nekoliko slabti, saj se jih je večina uvrstila od šestega mesta dalje. Kljub vsemu pa po četrtem kolu zanesljivo vodijo kot ekipa v pokalu SRS in so podobno kot Dolar praktično te pred ciljem osvojitve letošnjega naslova prvaka. Izmed Kranjčanov se je na tej tekmi najbolje uvrstil Skrjanc, ki je bil sesti. Starejši pionirji bodo nadaljevali s tekmami za pokal SRS 14. februarja, ko se bodo srečali v Kranju na 50-m skakalnici. Zadnjo tekmo pa bodo imeli teden dni kasneje v Predmeji, kjer bo finale letošnjega tekmovanja sa starejše pionirje. I lavornik Trtic); ml. rnladantl ...... ,..-.v,, b. meglic (Jesenice), l* mene (Tržič); st. mladinci: 1. Tome* (A), 3. Tušek (Železniki); dvosedi: l.oi Kalitnik (Tržič), 3. Lautižar-Meglic i> Sveče - članice: 1. M.Tolar (2eU Petelinkar (Medvode); mladinke: 11 ner (A), 3. T. Tolar (Zel.): veterani: ll gartner (A), 3. Bahun (Tržič); čU* Scheik (A), 2. Neme, 3. Kalitnik, 4. t' (vsi Tržič); ml. mladinci: 1. Liptisch^ Meglic (Jesenice); st. mladinci: 1. T* litsch (A), 8. Tušek (Železniki); dvoad Česen-Kalitnik (Tržič); Končni vrstni red 4. mednarodne l* vantke turneje: ženske: 1. Steiner, 2. Jerolitach (sV 3. T. Tolar, 4. M. Tolar (obe Železniki Petelinkar (Medvode); motki: 1. Na* Kalitnik (oba Trti«), 3. Tomelitack (* Česen (Tržič). 5. OHpitz (A). j. ki Podbrežani na smučeh PODBREZJE - Smučarska sekt* telovadnem društvu Partizan te vr* prireja tekmovanja krajanov v sani* ki so namenjena ne le preverjanja pri ljenosti posameznikov, ampak tati* žični rekreaciji na snegu. Letos so n* vanju v smučarakih skokih in tekii«* v nedeljo, 25. januarja. Tekmovanj* slalomu no zaradi pomanjkanja one*1 ložili za štirinajst dni; če do takrat", novega snega, bodo prireditev organ? drugje. Tekmovanja na 20-metrski skakat* je udeležilo 27 skakalcev, povečini n* Na tekih so sodelovali tudi startjs' carji, skupno pa je od 800 do 4061 * dolgo progo preteklo 37 tekmovale* Rezultati skokov - cicibana: L* Salej (208,00 točk), 2. Janko Jama('» 3. Rudi Urbane (149,46); mlajti piead Simon Perč (176,66). 2. Peter J* (170,00), 3. Marko Toman (161,45): t« pionirji: L Janez Drinovec (212,6*1,M jan Perko (199,25), 3. Peter Dri«-(102,30); mlajši mladinci: 1. Janko k« (219,00), 2. Tone Šuštar (218,56), M* Golba (206,66); starejši mladinci: 1 I Gregorc (205,80), 2. Dušan Kant; (202,70), 3. Janez Aljančič (196,1»; 1 1. Franci Jeglič (227,00), 2. Ton« 1 (208,55), 3. Darko Mihelič (196.26); 4 ni: 1. Franci Drinovec (214.00). Rezultati tekov - cicibani (11* l.Aiet Jerala (8*20*'), 2. Marjan iN (8.22), 3. Mirko Salej (9.16); cica, (800 m): 1. Mojca Finžgar (4.42), 1* Gomzi (4.45); pionirji (3200 m): L* Drinovec (13.57), 2. Ivo Crnih* ffi 3. Marjan Perko (15,44); pionirke (iS 1. Mojca Drinovec (7.20), 2. Irena I čan (8.18); mladinci (4000 m): 1 Šuštar (16.07), 2. Ibin Golba (V" Albin Gregorc (19.01); mladinke ( 1. Irena Košir (\V\»), 2. Barbara Dr* (12.46); člani (4000 m): \. Jeratj. (14.07), 2. Tone Jeglič (14.SIV 5 Mihelič (15.16); članice (2400 m): 1-1 Korenčan (12.60); veterani od 31 dv (3200 m): 1. Franc Fister (12.36), I Selak (15.17), S. Tone Jelene (1641 rani nad 41 let (1000 m): 1. Min (7.16), 2. Stene Črnile« (7.20), 3. lan) novec (7.42). Kombinacija - cicibani: 1. Mirt* 2. Rudi Urbane; pionirji: 1- Jama l vec, 2. Marjan Perko. 3. Pettr Jj mladinci: 1. Toni Suiter, 2. Albinf Albin Gregorc, člani: 1. T« Franci Jeglič, 3. Jernej Jeglič. KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA HERCEGNOVI - Praznik Mimoze, 3 dni, 5. 2.81 »SLOVENSKE ŽENE NA KOROŠKEM« z JANO, 2 dni. 6 in 7. 3.81 MUNCHEN - »Slovenska noč«, 2 dni - avtobus, 19. 2. 81 PARIZ - 3 dni, 27. 2., 6. 3. 81,6 dni 8. 3. 81 LONDON - Posebno letalo, 8 dni, odhod 7. 2. 81 KOPENHAGEN IN MALMO, 4 dni, 26. 2. 81 RDI SKOZI STOLETJA, 5 dni, 4. 3., 29. 4. 81 ZAMBIJA IN MAURITIU8,17 dni, 20. 3. 81 KAIRO - LUXOR - ALEKSANDRI A - AS8UAN - ABU 8IM»EL,9dni, 24. 4., 29. 4. 81 NBW YORK- FLORIDA -WA8HINGTON, 10 dni, 24.4.81 SMUČANJE ZIMA 81 BREZPLAČEN POUK SMUČANJA V TIVOLIJU, 9-13.2. za šoloobvezne otroke KRANJSKA GORA, 1 dan, sobota-nedelja, 7. in 8.2., cena z žičnico 360.— din FINSKA - smučarski tek »Finlandia hiihto 75 km«, 5 dni 19. 2. 81 SPOMLADANSKA IN PRVOMAJSKA SMUKA PAMPEAGO, 8 dni, 14., 21. in 28. 3. 81 COURCHEVEL, 8 dni, 14. 3. 81 AVORIAZ, 8 dni, 7. in 14. 3. 81 LA TOU8SUIRE, 8 dni, 7., 14. in 21. 3. 81 CH AMONIX, 8 dni, 14. 3. in 25. 4. 81 VAL 8ENALE8, 8 dni, 26.4. 81 MARMOLADA, 8 dni, 25. 4.81 STROKOVNA POTOVANJA BERLIN - Turistična borza, 4 dni, 2.3.81 PARIZ - Mednarodna kmetijska razstava »SIMA«, 6. 3. 81 FRANKFURT - Mednarodni sejem glasbil, 4 dni, 9. 2. 81 KOLN - strokovni sejmi »DOMOTEHNICA, GOSPODINJSKI APARATI IN 2ELEZNINA, 4 dni, 10. 2. in 13. 2.81 BA8EL - Razstava gradbenih strojev in gradbeništva, 4 dni, 90 2 24 2 81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 3 dni, 15.3.17. 3., 19. 3.81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 1 dan - letalo, 19. 3. 81 KOPENHAGEN - Gradbena razstava, 4 dni, 23. in 26. 2. 81 BIRMINGHAM - Mednarodni razstavi »EVVT« urejanje odpadnih in čistih voda »ENPOCON« nadzor nad onesnaževanjem okolja, 4 dni, 24. 2. 81 ___ FRANKFURT - Mednarodni spomladanski sejem, 4 dni, 20 2 81 FRANKFURT - Mednarodni usnjarski sejem OFFENBACH, 4 dni 20 2 BA8EL - DIDACTA - Razstava učil. letalo 2 dni, 26. 3, letalo 4 dni, 23. 3. in 26. 3.81 avtobus - 4 in 5 dni, 22.3. in 26. 3. 81 Z DfRZOM NA SEJME Ljubljanski Inez organizira obisk naalednjih sejmov: »Sima 81« v Parizu srn 4 dni z letalom, »Building 81« v Kopenhagenu za 4 dni z letalom, »Inhorgenta« v Munchnu za 1 dan z letalom, »Obrtniški sejem« v MUnch-nu za 3 dni z avtobusom, »Med-navrodni sejem glasbil« v Frankfurtu za 3 dni z letalom in »ISH« v Frankfurtu za 4 dni z letalom. »SLOVENSKA NOC« v olimpijski dves-asrf ▼ Mtaefcam Kompas organizira dvodnevni avtobusni izlet v MUnchen na prireditev: Slovenska noč, na kateri bodo sode »ovali: ansambel Slavka Avsenika, Plesni orkester RTV Ljubljana, Aka-ilasiiaia folklorna skupina France Marolt, Meri Cetinič, Moni Kovačič, Oto Pestner, Milo Kovač, napovedovalca Nataša Dolenc in Ssndi Golnik, kulturni program pa pripravljajo tudi člani Kulturno športnega društva Triglav iz Munchna. Odhod izleta je 19. februarja, stane pa 2.900 din po oaebi (z vstopnico) in 2.500 din brez vstopnice za prireditev. Med programom na prireditvi bo žrebanje vstopnic za nagrade. Program bo trajal od 19.30 do 02.30 zjutraj. PRAZNIK »MIMOZE 81« VHRRCEONOVIM Obisk te tradicionalne prireditve v Hercegnovem organizira Kompas. Štiridnevno potovanje z letalom se bo začelo v četrtek, 5. februarja, izletniki Ksi bodo ogledali Hercegnovi in _slo, svečano povorko, koncert ansambla »Praznik mimoze« z Nedo Ukraden, Minimaiom, sekstetom Skandarlija, Dubrovniikimi trubadurji in drugimi. Ogledali si bodo razstavo cvetja in nabirali mimoze, prisostvovali veliki maškeradi v veliki dvorani v Igalu, si lahko tudi ogledali jadralno regato in še marsikaj. ALPETOUR Turistična agencija ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI: Vogel Krvavec Kobla Stari vrh Sori&ka planina BEOGRAD, odhodi vsako soboto v mesecu marcu, letalo OBRTNIŠKI SEJEM v Munchnu OBISK PO USPELEM »NASKOKU LIPICE« SKUPAJ PRAGE 8 KOMFASOM PRIPRAVLJAMO: IN KARLOVIH VAROV - 2 DNI - 5. IN 6. MARCA -POSEBNO LETALO - - OGLED PRAGE IN KARLOVIH VAROV - OBISK STEKLARNE IN BRUSILNICE KRISTALA »MOSER« - OBISK NARODNO UMETNIŠKE PROIZVODNJE - - CENA PO OSEBI: 4.400 din - ZA NAROČNIKE GLASA: 5 % POPUSTA (220 din) - V ceni je že vračunana zadnja podražitev goriv! Prijave sprejemajo vse Kompasove poslovalnice. Naročniki morajo ob prijavi predložiti tudi odrezek časopisa, kjer je vtisnjeno njihovo ime in naslov, da uveljavijo popust, ki velja tudi za njihove najožje svojce. O PROGRAMU IZLETA VAS BOMO PODROBNEJE SEZNANILI V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH GLASA. Sneženi Bedanec v Kranjski gori — Akademski slikar Jaka Torkar z Jesenic je na pobudo kranjskogorskih turističnih delavcev izdelal načrt in nato iz snega postavil štiri metre visok kip Bedanca. Snežaka, ki ponazarja »hudega moža« iz Kekčeve povesti izpod peresa doma -čina Josipa Vandota, so kiparju pomagali postaviti domačini iz Kranjske gore. Zunanja podoba skriva leseno ogrodje, da bo Bedanec časa zdržal, saj je te dni prava paša za oči obiskovalcem, ki jih je v Kranjski gori veliko. — A. Kerštan Lično izdelana kažipota turističnih in kulturnih zanimivosti na področju krajeime skupnosti Žirovnica, ki sta postavljena v Mostah in Rodinah, sta nov rezultat prizadevanj turističnih delavcev iz Žirovnice. Kažipota predstavljata Pot kulturne dediščine, opozarjata pa tudi na bližnji spomenik talcem in Završnico. Foto: B. Blenkuš Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, strica in tasta MIHAELA 2UNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in poklonili cvetje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Marija, sinovi Bojan; Srečo in Miro z družinama ter drugo sorodstvo! Kranj, 29. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, MmMešIp *jM starega očeta, pradeda, brata, strica ter tasta FRANCA FAJFARJA Kovarje vega a ta iz Sp. Brnika št. 34 se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki so se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom. Posebno zahvalo smo dolini častiti duhovščini iz Cerkelj in Sp. Brnika za opravljeni obred, vsem pevcem za žalostinke, nosilcu prapora društva upokojencev Cerklje, nosilcu gasilskega priznanja društva Sp. Brnik in Vopovlje, Gasilskemu društvu Sp. Brnik in Vopovlje za podarjeni venec ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala velja tudi vsem zvonarjem in tov. Juhantu za požrtvovalnost. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavkam in sodelavcem tovarne Iskra - TOZD Števci trak E-7 in Vhodne kontrole ter tovarni Tekstilindus - Obrat I., sodelavkam in sodelavcem Predilnice ter sodelavkam ekspedita Obrat I. Zahvala gre tudi Servisnemu podjetju Kranj in vsem sodelavkam Živil - Poslovalnica Šenčur. Vsem Se enkrat in vsakemu posebej, iskrena hvala! f Žalujoči vsi njegovi! Sp. Brnik, 19. januarja 1981 O LAS M.STRAN. PETEK, ^^^^^^ ABC kuhanja in pečenja NAVADNO KUHANJE Kuhati in peči se pravi izpostavljati surova živila živalskega in rastlinskega izvora toploti in jih tako pripravljati za uživanje. Živila postanejo zaradi tega lažje prebavljiva in okusnejša. Poznamo pa več načinov kuhanja in pečenja. Prav pa je tudi, da vemo, kaj se tedaj z živili dogaja. . Pri navadnem kuhanju, to se pravi tedaj, ko kuhamo jed v vodi, ki vre, dovaja toploto živilu samo voda. Če kuhamo na ta način, recimo meso, se odvijajo pri tem različna dogajanja: Beljakovine v mesnih celicah zakrknejo. Če pristavimo meso v mrzli ali mlačni vodi, preide del beljakovin pred zakrknjen jem iz mesa v vodo. Te belakovine se v obliki sive pene zbero na vrhu mesne juhe. Kakor hitro pa beljakovine v površinskih plasteh mesa pod vplivom vročine zakrknejo, so notranje plasti mesa zavarovane pred tem, da bi se iz njih izločale beljakovine. Če hočemo torej skuhati močno mesno juho, moramo pristaviti meso v mrzli vodi. Če pa želimo, da bi bilo meso čimbolj sočno in okusno, ga denemo kuhat v vrelo vodo. Tudi mast se pri kuhanju izloča iz mesa v vodo in splava v tekoči obliki na površje mesne juhe. Vendar se le redkokdaj zgodi, da bi se iz živila izločila vsa mast, kajti pri mesu, pre-preženem z maščobnimi plastmi, ostanejo te plasti tudi se po kuhanju ohranjene. Škrob v celicah se pri kuhanju navzame vode, naraste, postane lepljiv in zato laže prebavljiv. Cukrovine se pri kuhanju ravno tako tope, kakor se topi v vodi navadni sladkor. Seveda se tope cukrovine samo v tistih celicah živila, v katere lahko pronica voda. Čim več je takih celic, v katere zakrknjenih beljakovin ne more pronicati voda, tem manj cukrovine se med kuhanjem razstopi v živilu. Rudninske snovi, kot sta na primer kalcij in železo, se tope pod podobnimi pogoji kot sladkor. Vonjave in barvila se tudi bolj ali manj izločajo v vodo, v kateri se živilo kuha. Zato je mesna juha vedno nekoliko obarvana in ima značilni okus po mesu, južni zelenjavi in dišavah. Stene celic in vlakna se med kuhanjem mehčajo, in to tem bolj, čim dalj so izpostavljene vročini. Ko se zmehčajo do ustrezne stopnje, pravimo, da je živilo kuhano. Vitamini, ki so občutljivi za vročino, kot sta Bi in C, in topljivi v vodi, kot so Bi, B2 in C, se med kuhanjem uničijo ali postanejo manj vredni; to dogajanje pri njih ni enakomerno. Kratkotrajne visoke temperature jih v splošnem manj poškodujejo kakor pa dolgotrajnejša zmerna vročina. Trapist lahko naredimo doma Na Gorenjskem še ni v celoti organiziran odkup mleka. Zelo veliko je še naselij brez zbiralnic mleka. Zato imajo kmetje občasno večje viške mleka. V takih primerih se lahko lotimo izdelave sira kar sami. Iz 10 1 mleka dobimo okrog 1 kilograma trapista. Takole gre ta reč: Najprej pripravimo posode, ki morajo biti povsem čiste in pred uporabo poplaknjene z mrzlo vodo. Mleko večerne in jutranje molže segrejemo pozimi na 33 stopinj, poleti pa na 30 stopinj. Sirišče, ki ga dobimo v lekarni z navodili za mešanje, razredčimo v kozarcu s pol decilitra vode in vlijemo v segreto mleko, nakar mleko 3 minute mešamo. 30 do 45 minut ga pustimo mirovati, da se zasiri, nakar zgornjo plast z zajemalko obrnemo, ker je mehkejša, da se po dveh, treh minutah še vrhnja plast utrdi. Nato celotno količino zasirjenega mleka z lesenim nožem (sabljo) na približno 5 kvadratnih centimetrov velike kocke razrežemo. Potem celotno količino mešamo toliko časa, da vso spodnjo plast dobimo na vrh. Če vidimo, da je sirotka zelo bela, mešamo bolj počasi ali z mešanjem celo malo počakamo. Nato 41 začnemo zasirjeno maso drobiti, da dobimo drobijenec, to je za grah debela zrna. Drobljenec mešamo zelo počasi 20 do 25 minut, nakar ga pustimo, da se usede. Po desetih minutah začnemo drobljenec ponovno mešati in dogrevati do 40 stopinj in sicer ga mešamo toliko časa, da je vsak drobljenec za sebe. Do 40 stopinj dogrevamo zelo počasi, najmanj 20 minut, sicer pa čas mešanja ni vedno enak. Ko je drobljenec zadosti trd, mu odstranimo sirotko in ga damo v model, to je posodo brez dna in položimo na čisto desko. Tu ga v 20 minutah trikrat obrnemo, nato ga damo v prtiček. V prtičku ga čez 30-minut zopet obrnemo in obtežimo z 2 do 4 kilogrami težkim predmetom na kilogram sira. Prvič ga obtežimo z isto težo, ko ga damo v prtiček. V modelu ostane hlebček 16 do 24 ur, v tem času pa ga štirikrat do sedemkrat obrnemo. Nato hlebček vzamemo iz modela in,ga 24 do 26 ur pustimo v prostoru, ki ni hladnejši od 13 in ne toplejši od 22 stopinj in tudi v tem času ga je treba dvakrat obrniti, da se mu utrdi povsod enaka koža. Nato damo hlebček, če ni težji od kilograma in pol, za 24 ur v slano vodo, sicer mora biti v ajani vodi nekoliko dlje. Slanico pripravimo tako, da v 10 litrov vode prevremo 3,3 kilograme soli in na vsak kilogram sira dodamo še 3 dkg soli. Slanica je dobra 6 mesecev, če pazimo, da so siri čisti in ne pride v slanico kakšna druga umazanija. Predno damo sir v slanico, ga z mlačno vodo umijemo. Sir zori 5 do 8 tednov. Med zorenjem ga vsaj trikrat na teden obrnemo in namažemo s slanico. Ko je sir dozorel, ga damo v hladnejši prostor (vseh pet do osem tednov je bil na temperaturi od 13 do 22 stopinj), po možnosti bolj vlažen in še po dvakrat na teden ga s slanico umijemo. Ciril Rozman Sirovo slano pecivo SIROVI POTREBUJEMO: 80 g moke, SLANI SO 8* maala, 50 g na riba nega ROGLJIČKI ementalca, 30 g na riba nega par- mezana; za posipanje 100 g zmletega parmezana, papriko in sol. Iz sestavin zamesimo testo, ki naj počiva na hladnem 30 minut. Nato ga zvaljamo v obliko valja in razrežemo na rezine. Posamezne rezine povaljamo v 5 cm dolge svaljke. na sredini nekoliko debelejše, in jih upognemo v rogljiče. Premažemo jih z rumenjakovim premazom in potresemo /. zmletim parmezanom. Spečemo pri temperaturi 160 stopinj C. % SIROVE MIŠKE POTREBUJEMO: 125 g moke, 60 g masla, 250 g mleka, 5 jajc, 250 g ementalca (narezanega na 7 mm velike kocke), sol in maščobo za c vrenje. Iz sestavin, razen sira, pripravimo paljeno testo. Testo ohladimo in mu primešamo na kocke narezan sir. Z malo žlice oblikujemo miške. Med oblikovanjem pomakamo žlico v segreto maščobo, da se testo ne prime na žlico. Miške vlagamo v segreto maščobo. Hkrati položirno toliko kosov, da pokrivajo vso površino maščobe, ne da bi se med seboj stikali. Med cvrenjem posamezne miške večkrat obrnemo. Cvremo jih tako dolgo, da dobijo zlatorumeno barvo. Ta mesec na vrtu Suho listje na sadnem drevju moramo odstraniti, ker lahko upravičeno domnevamo, da so to goseničja gnezda. Za odstranjevanje goseničjih gnezd z višjih vej uporabljamo posebej za to pripravljene nože, ki odščipnejo vejico na poteg z vrvico. Takšnim goseničjim gnezdom tudi z energičnim zimskim škropljenjem težko pridemo do živega, zato je mehanično zatiranje najboljši izhod. Zapredke z mrčesom sežgemo. V zvitih listih ali v manjših goseničjih gnezdih prezimujejo (posebno v Pomurju) napol dorasle gosenice giogovega belina. Gosenice poznamo po tem, da imajo po hrbtu vzdolž telesa tri črne in dve rdeče rjavi progi. Ob množičnem pojavu giogovega belina gosenice obžro listje do reber in sadno drevje močno oslabi. Metulji so beli in se ločijo od kapusovega belina po tem, da na krilih nimajo temnih lis, temveč močne črne žile. Prstančar odlaga aivo rjava jajčeca okrog drobnih vej v obliki prstana; jajčeca prezimijo. Pozimi porežemo vejice, ki so obložene z jajčeci, ter jih sežgemo. Pred cvetenjem škropimo s kakšnim fosfornim škropivom. Spomladi najdemo gosenice prstančarja v redkih pajčevinastih za pred-kih na vejah sadnega drevja pa tudi na nekaterih gozdnih listavcih. Zaradi monilije posušene plodove, imenovane mumije, pozimi odstranimo in sežgemo. Monilija se pokaže na plodovih, ko sadje dozoreva. Rjave nagnite pege se hitro večajo, dokler ne segnije ves plod. Na površini zrastejo sive ali rumene blazinice, plod, pa se posuši v mumijo. Zgodaj spomladi se razvijejo na blazinastih plodiščih mumij trosi, ki lahko okužijo celo cvetje nekaterih sadnih vrst. Mali rimski pedic (Operophthera brumata) je zelo razširjen 'škodljivec vsega sadnega drevja, le breskev ne mara. Pri nas so najbolj prizadete jablane in čenjevi nasadi; pogosto se spomladi pojavljajo gosenice v tako velikem številu, da uničijo na drevju vse zelenje (tam, kjer ne škropimo niti pozimi niti poleti)! Samice so brez pravih kril in imajo le krilne nastavke, s katerimi ne morejo leteti. Gosenice se premikajo s pednjanjem ter se zabubijo v zemlji. Metulji prilezejo iz zemlje v celinski Sloveniji konec oktobra, ko je že hladneje, zato jim pravimo tudi zmrzlikarji: na Primorskem pa se pojavijo proti koncu novembra. Samice plezajo po deblu v krošnjo, kjer vsaka odloži blizu 300 jajčec. To jyn preprečimo z nastavljanjem lepilnih pasov, s katerimi opašemo ne samo debla, temveč tudi kole ob drevesih. Januarja pa te pasove, s katerimi smo jeseni preprečevali plezanje samicam malega zimskega pedica, snamemo in sežgemo. Snežna plesen (Fusarium nivale) je bolezen, ki povzroča škodo na vrtnih tratah, kjer zaradi tega nastajajo preslege « premerom pol metra ali celo več. Kjer je nevarnost snežne plesni, škropimo jeseni in pozimi z bakrenim apnom ali orto-cidom ali zinebom v običajnih koncentracijah, brž ko se sneg stopi. S škorpljenjem ne moremo popolnoma zatreti snežne plesni, saj je njen povzročitelj v zemlji stalno navzoč. Mnogo lahko dosežemo samo s pravilnim gnojenjem trate: trate jeseni previdno gnojimo z dušikom, da ne pridejo prebujne v zimo. Tudi sestava travne mešanice je pomembna; za snežno plesen so posebno dovzetne šopulje in 1 juljke. Naš dojenček Zaradi pretiranega oblačenji« dojenčku pogosto vnanep znojnice, kar povzroča na kot' drobne, rdeče pikčaste izpufeji (mozoljčke), ki hitro izginejo,* A otroka manj oblačimo, kolo pO ^-kopanju posujemo s posipanoj tako izgine vnetje kože v pieas t" če te dele skrbno umivamo in 4 negujemo. Sednost, to je vnetje kože na zadnjici in okrog spolovili j se kaže v obliki močne rdečice, izpuščajev, včasih odrp« f ali manjših okroglih ranic. Nastane pri slabi negi, pridi* j, in če predolgo puščamo otroka v mokrih ali umazanih m plenicah, kjer imajo črevesne bakterije možnost razbij* seč in učinkovati na kožo. Otroka je treba previjati, vnf* predele pa umivati in mazati z zdravilnimi mazili. Poa* tudi obsevanje s kremenčevo lučjo, sončenje ali kanuN* obkladki. Koprivnica, ki nastaja pri otrocih kot znak preobčutlji" h za nekatere vrste hrane, mazil, volnenega perila in Jen JJ mnoge druge stvari, se pri dojenčkih navadno kaže kot drobnejši izpuščaj v obliki trdih mehurčkov, razsutih m na redko v manjših skupinicah pretežno po rokah in do*" r pa tudi drugod. Izpuščaj ni nevaren in kmalu izgine,k r dojenček ne pride več v stik s povzročiteljem, ki ga P"v ti dolgo ne odkrijemo med toliko možnimi. Včasih je M* b občutljivost večja, tedaj nastajajo po vsem telesu mV» d srbečepege in lise, možne so otekline vek, ustnic, stopa* J; Priše težjih oblikah občutljivosti, katero sprožijo m«* h « okužbe dihal ali nalezljive bolezni, dobimo celo krvivit* n' po koži ali v notranjih organih. Takrat je treba otroki i, zdraviti v bolnišnici. k Pri močnem znojenju glave slabokrvnih, rahitičnih «li drugače slabotnih dojenčkov rade nastajajo turom po*«* tvorbe na koži glave, zlasti zatilja. Zahtevajo zdravn* £ oskrbo. Preprečujemo jih s skrajno čistočo in pazimo,«' U otrok preveč ne poti. Vsa gnojna mesta naj bodo med d zdravljenjem pokrita, da se jih otrok ne more dotikati ml K ne prenaša gnoja s perilom po zdravi koži, ki se hitrooM E Z gnojem zamazano perilo je treba prekuhavati, roke 8 umivati v razkužilu. Predvsem pa otrok nikoli preveč ne oblačimo! Zraku^E morata najti pot do otrokove kože, ker ga varujeta | povzročiteljev bolezni. Pri nepravilni prehrani in pomanjkanju vitaminov je otrok tudi občutlivejši abi 1 okužbe. 1 k Moda Mlade so z navdušenjem^^ sprejele novo športno modo — pajace, kombinezone ali kQkr-šen izraz že hočete. Zunaj jim pravijo »overalU, kar pomeni\ obleko, ki jo nosimo čez vse drugo. No, mladi jo korajžno nosijo na ulici, v šoli, na družabnih večerih, sila pripravno pa je takšnole oblačilo tudi za doma, če je sešito iz mehkega blaga, mešanice bombaža in volne. Namesto trenirke. Saj je dovolj Široko, mehh -no. Zadnji sejem mode je pokazal, da so ^ ogreli tudi naši modni kreatorji in predmn tažna industrija. Pokazali so vrsto takihlei za doma, ki ne bodo prišli prav samo m/ao imamo primerno blago (lahko je tudi frotir},; takle pajac za doma lahko tudi same seiij^* pasu ga stisne elastika, odpenja se daleč fejl stranskih šivih ima žepe, rokavi so raglan. mo ga lahko z gumbki ali zadrgo. Nov kotiček v stanovanju Je že tako, da je prostora v stanovanju vedno premalo, posebno še danes, ko gradimo resnično majhna stanovanja: vsak kotiček, vsako steno, je zato treba koristno uporabiti. Velikokrat nam dela preglavice prav stena, kjer imamo okno. V dnevnih sobah ga navadno puščamo, da sameva v steni, le na debelo ga prekrijemo z zavesami, v sredini tankimi, prozornimi, ob straneh pa dekorativnimi. Morda postavimo, v kot še stojalo za rože. Na eno steno.postavimo seveda omaro do stropa, ki zapolni prostor, da komaj dihamo, na drugo stran sedežno garnituro, v sredino pa mi- zo ... Zakaj ne bi prostora izkoristili drugače, da bi naša dnevna soba, čeprav je majhna, »dihala« vse drugače. To 1 dosegli, če bi namesto visoke in široke omare ob steni za police in zaprte dele omare uporabili prostor ob oknu. Sobi j izgledala veliko bolj prijetna in tudi veliko več prostora bi nam ostajalo na voljo za gibanje v njej. Naš stroko opremo stanovanj, si je to dnevno sobo zamislil takole, kot vam prikazuje skica. Ni nujno, da bi morali za opremo k mizarju. Danes se v naših trgovinah s pohištvom dobi vrsta »komponibilnih« programov, iz katerih lahkot stavimo takšnole opremo. Okno bo imelo zdaj le rolo iz platna (Induplati Jarše izdelujejo enobarvnega, črtastega, častega ...); Res, le zakaj bi morali imeti čez dan vedno zavese na njem? Pogled ven, v naravo, bo dostikrat p ši kot na belo, brezizrazno' zaveso. Toliko, kot mi zakrivamo okna, jih menda nikjer. Na severu, pri Švedih, Not Dancih tudi zvečer ne zakrivajo oken. Še bolj prijetna, pa tudi bolj topla bo soba, če bomo stropobili z lesom. RADIJSKI SPORED » 5 tj* a t mi SOBOTA, 31. JAN. Prvi progTtm 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.06 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti -10.06 Panorama lahke glasbe - 11.06 Za pojmo pesem - OPZ OS Polhov Gradec - 11.20 Svetovna reportaža - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domsči nape vi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Za jallNBvna glasba - 15.50 Radio ft. danes, radio jutri! - 16.00 g} Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo ^ »vet in domovino - Kotlje -. 18.30 Iz dela Glasbene mladi mm* Slovenije - 19.25 Obvestila ■ |ln zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobot-H i ni zabavni večer - 21.00 Za jjnrijetno razvedrilo - 21.30 Hpddaja za nafte izseljence -•«3.06 Lirični utrinki - 23.10 Z ^ItaRkimi notami po nafti I domovini - 00.05 Nočni pro-tiffiigram - glasba ctU Drugi program \ B.00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem ogramu - 13.05 Radi ste jih slušali - 13.35 Glasba iz tinske Amerike - 14.00 Srenja republik in pokrajin -J^30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Branko Kraner -16.00 Nas podlistek - Ota Pavel: Najdražji v srednji Evropi - 16.15 Lepe melodije g # 16.40 Glasbeni casino - 17.35 B Lahka glasba jugoslovanskih ■avtorjev - 18.00 Pol ure za ■chanson - 18.35 Nafti kraji in Bpudje - 18.50 Glasbena med |Kra - 18.55 Razgledi po kul-^Kri - 19.25 Športna sobota Kghrenosi in komentarji) -1.15 Mala nočna glasba -45 SOS - V soboto obuja-spomine • 22.45 Zrcalo va - 22.55 Glasba za ko-programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR _JESENICE DELJ A, 1. FEB. program Dobro jutro! - 6.15 Daje nedelja - Rekreacija -Jutranja kronika - 7.30 vo, tovarifti vojaki! - 8.07 ijska igra za otroke -nka Goljevšček: Hifta miera) - Skladbe za mla-o - 9.06 Se pomnite, tova-i! - 10.06 Nedeljska mati - 11.00 Pogovor s poslu-Cl - 11.10 Nafti poslušalci itajo in pozdravljajo -10 Obvestila in zabavna aba - 13.20 Za kmetijske izvajalce - 13.50 Pihalne Ibe - 14.05 Humoreska te-tedna - Branislav Nušič: "AH u m oreške - 14.25 S popev-toi'kami po Jugoslaviji - 15.10 MPri nas doma - 15.30 Nedej-Iva reportaža - 15.55 Listi iz W>tesa - 16.20 Gremo v kino -"—- 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radij-~^»ka igra - Johan Dicksson \Carr: Hudobni gostje - 18.00 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noć, otroci! -.19.45 Glasbene razglednice -^■0.00 V nedeljo zveier - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skupni program JRT - studio - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 9.00 Nedelja na valu 202 -0.00 V nedeljo se dobimo - Sport, glasba in fte kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Karakteristike 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM PONEDELJEK. 2. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa -raja - 8.40 Izberite pesmico -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v februarju - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih sporedov - Iz naftih krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.50 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke 21.06 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi reviJ8kimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno- 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partltur »Londonskega festivalnega orkestra« in Orkestra »Marty Gold« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Lionel Hampton - 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa "-"-N kovinotehna OPREMA MENGEŠ TOREK, 3. FEB. Prvi program , 4.30 Dobro jutro! - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila -6.10 Prometne informacije -6.50 Dobro jutro, otroci! -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naših sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Operne arije -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Mojmir Wondra: Pospešeno bistrenje mosta oziroma mladega vina v velikih posodah - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih ČADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi - Čestitke ali Izbor domače glasbe Torek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Delegati sprašujejo Oddaja o NNNP čestitke Sreda: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila • 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo > Čestitke Čotrtek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti • obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nafti odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili • Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotoč je (iz studia Radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privftka -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Johan Ru-ganda: Črna mamba (prva izvedba) - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 1.3.a5 Iz obdobja dmelanda - Viking Jazz-band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Pob James in ansamblom - George Duke -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jj»zz na II. programu - Pork Pie George Duke - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 4. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za - 11.35 Znano in Knljubljeno (prenos Radia laribor) - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Ivan Ma-rolt: Uporaba zemljiftč pod daljnovodi - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi Stevana S. Mokranjca v izvedbi APZ »Tone Tomšič«, dirigent Jože Fiirst - 18.15 Naft gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Koncert za besedo - sonet - 20.25 Med komornimi skladbami za pihala in trobila Jeana Francabta - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere OTELLO - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - The Jazz Composers orkestra -Terje Rvpdal - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov -18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 5. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila -6.10 Prometne informacije -6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje -MPZ OS Trnovo-Ljubljana -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Fer-čej: Pridobivanje in vrednotenje telet - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade posluftalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . »Četa, v boj!« -18.35 Lucijan Marija Sker-janc: Druga sonata za klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Podoba našega NOB - II. (ob 40. letnici revolucije) - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub - Kurt Edelhagen - Robert Patterson Singers -VVes Montgomerv - 17.40 Iz partitur orkestrov »Monte-matti« in »Herbert KUster« -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Besede v rocku - 20.50 10 minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - XXI. Mednarodni festival jazza Ljubljana 80 V. del: Markovič -Gut sekstet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 6. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.43 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 I z glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Šile: Nadomestitev neposejanih ozi-min z drugimi primernimi poljftčinami - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih sporedov - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Richard Strauss: Suita valčkov iz opere »Kavalir z rožo« - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Marijan Lipov-fteč: Orglar - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu • 13.05 Jazz v komornem studiu - Fats Waller -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - To in ono s planinskega sveta - 17.45 Glasbena medigra - 17.55 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ a 19 ■ 1 21 22 ■ 23 r ■ 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ 1 41 42 43 44 ■ 46 47 ■ - 49 50 ■ 53 r 55 56 57 58 • 59 60 Vodoravno: 1. zvočilo strunskih instrumentov, žica na godalu, 7. avgust v italijanščini, 13. krepostnost, 15. gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo,, 17. avtomobilska oznaka za Rijeka, 18. kdor se ukvarja s prerokovanjem, 20. mesto v Estonski SSR, rusko Jurijev, 21. otočje v ameriškem jezeru Erie in otoki v skupini otočja Tubuai v Polineziji. 23. naš kartograf, priznan risar zemljevidov, Ivan, 25. zdravilna travniška rastlina, 26. telesna ali duševna neodpornost, slabota, 28. Stane Sever, 30. kazalni zaimek onile. 31. pripadnica Ilirov ali ilirskega gibanja, 32. najstarejši del Reke na hribu nad usekom Riječina. 34. splošnoveljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti, 36. vojak v začetku služenja v oboroženih silah, 39. kratica za Avstrijsko poročevalsko agencijo, 40. Ondina Otta, 42. kdor piše članke, 44. novozelandska ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi, 46. francoski kraj blizu Oise, severovzhodno od Pariza, 48. velik snop i/, omlatene slame, 50. ime plavalke-maratonke, Bojadžijeve, 52. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar. 54. kratica za voltamper. 55. prejemnica, potrdilo prejema, 57. rimski cesar, Avgustov pastorek, zmagoviti vojskovodja, 59. šaljiv izraz za uš, 60. glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice. Navpično: 1. briga, 2. najstarejša geološka doba srednjega veka, triada. 3. znak za kemično prvino renij, 4. staro univerzitetno mesto na Švedskem, severno od Stockholma, 5. psevdonim češkega književnika J. Kavane, tudi neumen, 6. prisednik, član sodnega zbora, 7. tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč, alko, 8. znak za kemično prvino galij, 9. konica, zelo zožen, priostren končni del česa, 10. zvezda, zvezdnik, zlasti v ZDA, 11. priprava za reguliranje toplote, 12. vsak osmi dan ponavljajoča se mrzlica, 14. tresket, treskot, 16. musliman, ki hkrati s koranom priznava tudi sune, 19. majhen oltar, 22. sluz v stoječi vodi, slini podobna, 24. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 27. pisarna, urad, poslovalnica, 29. strnina. njiva po požetem žitu, 33. hrvaški izraz za rokomet, 34. glavno mesto, glavno pristanišče in letališče afriške države Senegal, 35. povrhnica, plast celic na površini kože ali sluznice, 37. angleški pesnik ameriškega rodu (drama: »Umor v katedrali«), Thomas Stearns, 38. hribovje v severozahodni Hrvatski z gozdovi, travniki, vinogradi, 41. kratica za opus citatum, navedeno delo, 43. okrožje, omejeno področje, delovno območje, 45. mestece v vzhodnem delu ameriške države ZDA Kentuckv. 47. resasta dlaka, resina, 49. skrajšano srbsko moško ime, Pavle. 51. kratica za Associated Press of India. 53. širok pas pri japonskem kimonu. 56. Ivan Cankar. 58. egipčanski bog Sonca. Rešitev nagradne križanke z dne 23. januarja: I. sproti. 7. gnomik. 1.1. Stentor. 14. Kosari«. Iti, arh 17. opereta. 19. str. 20. GATT. 22. Snaga. 23. okan. 24. Ohid. 26. Amor. 27. Bara. 2H. Asam. 30 arkiiH. 32. at. 33. KK. 35. Kranj. 37. Arta. 39. Nata. 41. Ream. 43. horda. 4«. ukor. 47 osnik. 49. lan*. 50. tar. 51. Antares. 53. Ler. 54. Antonio. 56 Trieste. 5H. jantar. 59. antika Prejeli amo 218 reiiteV. Izžrebani ao bili: I nagrado (150 din) prejme KRIŽAJ JANI. Trala 9. 64220 Škofja Loka. 2 nagrado (120 din) prejme KRAJNIK FRANCKA. Gorenja vas - Reteče I. 64220 Skoti« Loka. I nagrado iMMt dim prejme KOVAČ JOŽE.Taleška 6. 6424H Les«-e. Nagrad«-bomo poslali po pošti Rešitve pošljite do srede, 4. februarja, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. r IZBRALI SOZMflS Tudi tole ljubko otroiko oblekico amo posneli v Murki nem IIN IONI; na Jesenicah. Bogato izbiro imajo tudi v otroški konfekciji, prav zares. Gornji model ae dobi v velikostih od 6 do 14 let, barve so pa rdeča, bordo in temno modra. Cena: od 7Mdo 1.340 din Pri jeseniškem FUŽ1NAR-JU ao te dni dobili iz uvoza spet iakane jenake poaode s pokrovi za pečenje v pečici. V treh velikoatih jih imajo. (ena: I H5.tr> do 2 44.96 din V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 54. letu starosti po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče. brat in stric FRANC POTRATA izčirč - Smledniaka 122, Kranj vodja oddelka mazne službe v Iskri Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 31. januarja 1981, ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena, sin in drugo sorodstvo! Kranj, 2«. januarja 1981 O L A S16. STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 30 JANUARJA1 | TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, SI. JAN. 8.30 Poročila - 8.56 Minigodci v glasbeni deželi - 9.06 Seba stijanova babica, danska risana serija - 9.20 Z besedo in sliko - J. Tomaži«: Pohorski steklar - 9.40 Tovarisija. mladinska nadaljevanka TV Skopje - 10.10 Mali svet, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb - 10.40 Slike s samotnih kmetij, dokumentarna oddaja - 11.00 Od refleksa do logike: Otrokov svet -11.30 Blbanez: Trsje in bla to, španska nadaljevanka - 12.25 St. Anton: Smuk za moške, prenos - 13.40 Poročila 15.40 Poročila - 15.45 Dajmo, naši! italijanski mladinski film - 17.15 Košarka Crvena zvezda : Cibona, prenos - v odmoru propagandna oddaja - 18.66 Naš kraj 19.10 Zlata ptica - 19.15 Ri sanka - 19.?4 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečanja -21.45 Povej jim, da je Willy tukaj, ameriški film - 23.15 TV kažipot - 23.35 Poročila Italijanski film Dajmo, naii nas bo popeljal v svet dvanajstletnikov. V ospredju pripovedi je deček, ki pride k teti na počitnice. Na deželi spozna veliko prijateljev in novih iger. Svoj prostor si otroci najdejo v okolju etruščanskih grobov, kjer si utrdi svoje gnezdeče tudi čudaški slikar. Nekoč deček iz mesta zboli. Vsi ga imajo radi in so zaskrbljeni. Ponoči celo straži/o, da smrt ne bi upala blizu. Čeprav film Povej jim, da je Willie tukaj sodi v zvrst vesterna, je Abraham Polonsky z odličnim scenarijem in režijo ustvaril svojevrstno dramo, ki sodi V vrh hol-lyu •< >odske produkcije. Zgodba se odvija leta 1909, ko šerif — igra ga Robert Redford — zasleduje mladega Indijanca. Gre pa tudi za enega redkih vesternov, ki se dotakne problema, kako belci obravnavajo Indi jance. Oddajniki n. TV mre*«: 17.30 Ljudska ustvarjalnost -18.00 Iz sporeda TV ... 18.30 J.Horvat: Maček pod čelado, TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 21.20 Poročila - 21.25 Športna sobota - 21.45 Feljton 22.15 Glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 9.00 Zimski šolski spored -10.00 Zimski šolski spored -12.25 St. Anton: Smuk - 13.40 Zimski šolski spored - 14.45 M. Smo je: Veliko mesto -16.00 Poročila - 16.05 TV koledar - 16.15 TV studio, otroška odd. 17.15 Košarka CZ : Cibona - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Oliver Mandič in Beograd ponoči, zabavno glasb, oddaja - 21.00 Zupan v Casterbridgeu 21.50 TV dnevnik - 22.05 Polnočna promenada kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM NEDELJA, 1. FEB. 9.10 Poročila - 9.15 Južina, madžarska mladinska oddaja - 9.56 J. Horvat: Maček pod čelado, nadaljevanka TV Zagreb - 10.56 St. Anton: Slalom za moške, prenos 1 teku 12.00 Kmetijska oddaja - . 12.55 St. Anton: Slalom za moške, prenos 2. teka - 14.00 TV kažipot -14.50 Poročila - 14.55 Bijelo polje, dokumentarna oddaja TV Beograd - 15.25 Igre na snegu, posnetek iz Cavalese-ja (Italija) - 16.25 Prisluhnimo tišini - 16.45 Športna poročila 16.55 Norica iz Chaillota, angleški film 19.15 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M.Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.05 Dr. Ivan Ribar, dokumentarna oddaja TV Zagreb - 21.50 V znamenju -22.00 Športni pregled Grofica Aurelia živi V moderni četrti Pariza, vendar je s svojimi misli mi v preteklosti, v času. ko je izgubila svojega ljubega. Oklica jo spoštuje, sicer pa jo obkrožajo tri starejše prijateljice, ki prav tako živijo v preteklosti. Zarota, ki jo kujejo V sosednji kavarni, in prijatelj grofico končno postavijo v stvarnost. Igrata Katherine Hep burn in Charles Boyer. Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 15.30 Test - 15.45 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - kovinotehna TOZD Tehnična trgovina 20.00 Večer z »gledališčem na Terezijah« - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Imitacija življenja, ameriški film (do 23.25) TV Zagreb I. program: 9 50 Poročila - 10.00 Po jutru* se dan pozna - 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Po sledi divjega lovca, češkoslovaški mladinski film - 15.45 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Smoje: Veliko mesto - 21.10 Dnevi pod vodo, dokumentarna re- -portaža - 21.40 TV dnevnik -22.00 Športni pregled PONEDELJEK, 2. FEB. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Geometrijska igra, Kultura govora in branja. Slovenščina - 10.00 Zimski šolski spored (od 13.15) - 14.56 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.15 Poročila - 17.20 Vrtec na obisku: Šviga, švaga -17.35 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena serija -18.00 Sestanek - Razprava, oddaja iz cikla Metodologija političnega dela - 18.20 Spekter: Smeti - vir energije -18.35 Obzornik - 18.45 Pop godba: »Sedmina« - 19.15 Risanka - 19.24 T V nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 F. Slak: Krizno obdobje, TV drama - 21.25 35 mm, oddaja o filmu - 22.25 V znamenju Pa i Ue K omel, gla vni junak Kriznega obdobja, je študent psihologije, doma iz Pirana. Po enoletni prekinitvi študija se vrača v Ljubljano in tu se začne filmska zgodba. Spremljamo ga nekaj dni, bolje rečeno noči, ko slučajno sreča dekleti, ki ju mečejo iz stanovanja, ostane z njima čez noč, naslednji dan pa se odpravi na deželo delat anketo o TV programu. Srečuje in opazuje ljudi, najrazličnejše predstavnike družbe, ki mu vsak po svoje »sporočajo« življenjske izkušnje in nazore. Nepredviden zaplet dogodkov slednjič pripelje Pavleta v dvom, kaj naj počne sam s seboj, S študijem in z vsem, kar ga je vodilo po običajni, »preizkušenim poti mla dega človeka. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pravljica -18.15 Znana, neznana Jugoslavija - 18.45 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama -21.15 Družina Polanieckih, poljska nadaljevanka • 22.35 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Pravljica - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac -18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Koncert Iva Pogoreli-ća, prenos - 21.35 Srečanja, kulturna oddaja - 22.20 TV dnevnik - 22.35 En avtor, en film - Aleksandar Jokič: Prva točka dnevnega reda ho te »scenariste« poiskali, da hi povedali, do kam so prišli v raziskavah, kakšen je položaj v gospoda rstvu, prostorskem planiranju in družbenih odnosih danes in kaj lahko, samo v načelnih predvidevanjih, pričaku jemo v naslednjih dvajsetih letih. kovinotehna kovinotehna OPREMA MENGEŠ TOREK, 3. FEB. 9.40 Schladming: Veleslalom za moške, prenos 1. teka -10.45 Zimski šolski spored, vkjučitev -N 12.25 Schlaming: Veleslalom za moške, prenos 2. teka - 15.45 Veleslalom za moške, posnetek iz Schlaminga - 17.06 Poročila - 17.10 Seba stijanova babica, zadnji del danske risane serije - 17.25 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec, 6. del - 17.66 Pisani svet: Dopoldne fabrika, popoldne kmetija 18.35 Obzornik 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost -19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme -20.00 Odprto za ustvarjalnost: Slovenija leta 2000 -20.50 W.Reymont:' obljubljena dežela, zadnji del poljske nadaljevanke 21.40 V znamenju - 21.55 Iz koncertnih dvoran: D. Šoštakovič Simfonija št. 8 Pred časom so bili dokončani prvi scenariji, ki dajejo načelne usmeritve razvoja Slovenije do leta 2000. Avtorji oddaje Odprto za ustvarjalnost ŽELEZNINA JESENICE Oddajniki II. TV mreže. 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Imprivizirali smo, otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.65 Zgodbe iz muzeja revolucije - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Cas podvigov, dokumentarna oddaja (do 22.35) TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Moja hiša je ob morju, Zima, Dnevnik 10 - 10.00 Zimski šolski spored (do 13.15) -15.00 T V v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.40 Poročila -17.45 Improvizirali smo, otroška oddaja - 18.15 T V koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Obramba in samozaščita, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik -20.00 V žarišču, notranje politična oddaja - 21.00 Dr. Norman Bethune, kitajski film -22.40 TV dnevnik san scenarij, torej v pozna trideseta leta. S tem pa ni nič izgubil na sodobnosti zgodbe, kajti prepoznavnost problema je danes prav tako jasna kot je bila nekoč. Jezovi med sloji v angleški druž bi obstajajo in v tem je izpovedni pomen tega filma. Odlikuje ga izredna režija in odlična igra, predvsem Roberta S ha-wa in Sarah Miles. Oddajniki II. TV mreže: 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Majske igre, otroška oddaja - 18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Vojvodinski zbori - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M.Avmee: Mož, ki je hodil skozi stene, francoska drama - 21.00 Zagrebška panorama - 21.20 Innsbruck: EP v umetnostnem drsanju - pari, posnetek in vključitev v prenos (do 23.00) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Majske igre - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospić 18.45 Danes v skupščini -19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Portreti revolucionarjev - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Pop godba kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ SREDA, 4. FEB. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Za učitelje. Od Zlatibora do Beograda - 10.00 Zimski šolski spored (do 13.15) - 17.35 Poročila - 17.40 Z besedo in sliko - S. Makarovič: Leva roka desna roka - 17.50 Velike razstave, francoska kulturno dokumentarna nanizanka - 18.20 Okrogli svet -18.30 Obzornik - 18.45 Vojvodinski zbori - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Zabloda, angleški film -21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.45 Sodobniki: Zdenko Kalin - 22.10 V znamenju Alan Bridges je film Zabloda postavil v čas nastanka samega romana, po katerem je napi- ČETRTEK, 5. FEB. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Matematika, Kemija, Lastnosti živih bitij - dihanje, -10.00 Zimski šolski spored (do 13.15) - 15.05 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.30 Poročila - 17.35 Tovarisija, mladinska nadaljevanka TV Skopje - 18.05 Mozaik kratkega filma: Frizija je vaša, nizozemski film - 18.30 Obzornik - 18.40 Mačva, dokumentarna oddaja TV Beograd - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -22.00 V znamenju - 22.15 Innsbruck: EP v umetnostnem drsanju - moški, posnetek in vključitev v prenos (do 23.00) Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Jelenko, otroška serija - 18.15 Šola zelene- ga načrta - 18.45 H* show - 19.30 T V dal* 20.00 Teleskopija: Z#* nar V a sa Čubrilović - J Po izbiri - 23.0024» TV Zagreb I. progna: 17 40 Poročila - 17.46 JaV? 18.15 TV koledar I Kronika občine Spih f Muppet show - 19 JI dnevnik 20.00 Ara* 81, zunanje politična <* - 20.50 Kvizkoteka - 21 Sf dnevnik - 22.06 Inna* EP v umetnostnem dn* moški, posnetek in vkl;. v prenos kovinotehrv Blagovnica FUŽINAR JESENIC: I PETEK, 6. FEB. 8.45 TV v šoli: TV koal. TV vrtec. Ruščina, iV rekreacija in zdravje. V bolnika - 10.00 Zimski ■ spored (do 13.15) - 14.55 V šoli - ponovitev (do lil 17.15 Poročila - 1720 M piada smeha, ameriški I na serija - 17.45 Donu" sambli: Miha Dovian Obzornik - 18.25 Kaj sj stva, 1. oddaja iz cikli stva - 18.55 Ne prezrite Risanka - 19.24 TV - 19.26 Zmo do zrni J TV dnevnik - 19.56 V - 20.00 Prešernova prenos iz KDI-a A. Marodič: Naša skupnost: Fraki pt zdravljenje - 21.45 V nju - 22.00 Innsbruck: umetnostnem drsanju u ni pari, posnetek in * v prenos (do 23.00) Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV v madžarščini -dnevnik - 17.45 Na»\J\ - 18.15 Namesto U» mladinska oddaja -Naše zgodbe: Deset niji dni - 19.30 TV dnevnik Dokumentarna oddfc 20.45 Zagrebška panon| 21.10 Narodna glasbi Predstavljamo vam 23.40 Festova kronika T V Zagreb I. progru 17.40 Poročila - 17.61 pesniki - 18.15 TV keU 18.25 Kronika občin«! - 18.45 Namesto top] oddaja TV Beograd TV dnevnik 20.00 ftj lahkonogi, ameriški 21.45 TV dnevnik Innsbruck: EP v umi nem drsanju - plesni m snetek in vkjučitev v p| r NOVO V KINU s* Priljubljena dvojica Bud Spencer in Terence HM v filmu Šerif v dolini Nil« nastopata kot čuvaja v živalskem rezervatu. Da bi preprečila velike kraje ilegalnih trgovcev z divjimi živalmi, vodita pravcato malo vojno, polno smešnih in nemogočih prizorov, proti uglednemu oblastnežu, ki organizira turistični safari. Rdeča nit ameriškega vojnega filma Plamen n« Pacifiku je boi' za 16 milijonov srebrnih pezosov, ki jih je general Waynarth potopu, da ne bi prišli v roke Japoncev. Ti se hočejo dokopati do potopljenega zaklada, na prizorišče pa stopijo tudi člani filipinskega odporniškega gibanja. Komu bo uspelo? Zlata fanta in ljubko dekle je zahodnonemška seksi komedija. Pripoveduje o dveh fantih in dekletu, ki potujejo v Hong Kong, kjer je ona nasledila podjetje s taksiji in več restavracij. Na poti doživljajo številne pustolovščine. KINO Kranj CENTER 30. januarja amer barv. dokum. TA AMERIKA II. det ob 16., 18. in 20. uri 31. januarja amer. ban dokum. TA AMERIKA II. det ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. voj. PLAMEN NA PACIFIKU ob 22. uri 1. februarja amer. barv. ris. KJE STA TOM IN JERRY ob 10. uri, amer. barv. dokum. TA AMERIKA II. del ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv. pust. ŠERIF V DO LINI NILA ob 21. uri 2. in 3.februarja amer. barv. vojni PLAMEN NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri 4. in 5. februarja UaL barv. akcij. ŠERIF V DOLINI NILA ob 16.18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 30. januarja UaL ban: pust. AFRIKA EXPRESS ob 16.. 18. in 20. uri 31. januarja angL barv. krim. GOLDFIN GER ob /&, 18. in 20. uri 1. februarja hongkon. barv. karate BRUCE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 14. in 18. uri, UaL barv. dokum. SVET PONOČI -DANES ob 16 uri, prem. nem. barv. ZLATI FANTJE IN LJUBKO DEKLE ob 20. uri 2. februarja amer. barv. dokum. TA AMERIKA II. del ob 16.. 18. in 20. uri 3. in 4. februarja nem. barv. erotič. kom. ZLATI FANTJE IN LJUBKO DEKLE ob 16.. 18. in 20. uri 5. februarja UaL barv. vojni PROSTOR V PEKLU ob 16.. 18. in 20. uri Trtic 31. januarja amer. barv. akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 20. uri, prem. UaL ban: pust. ŠERIF V DOLINI NILA ob 22. uri /.februarja amer. ban: akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 15. uri. angL barv. krim. srhlj. SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO ob 17. in 19. un, prem amer. ban: voj. PLAMEN NA PACIFIKU ob 21. uri >Mw»»JSfr angL ban. krim. SKRIV NOSTNO NASLEDSTVO ob 17. uri, amer. ban: LJUBEZENSKA ZGODBA NA LE DU ob 19. uri 3. februarja angl. ban: krim. GOLDFIN GER ob 17. in 19. uri 4. februarja hongkon. ban. karate BRU CE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 17. in 19. uri ^,}Jf*'IuarJa prem. nem. ban entt. RES NIČNE ZGODBE III. del ob 17. in 19. uri Kamnik DOM cvLFŽZŽ'70 ital han'- pust. AFRIKA e-XPRESS ob 16. uri, franc. barv. erotič. EMANUELA ob 18. in 20. uri, prem. nem. ban: ZLATI FANTJE IN LJUBKO DEKLE ob 22. uri 1. februarja angL ban: krim. GOLDFIN GER ob 15. uri. franc. ban: erotič. EMA- NUELA ob 17. in 19. uri, prem. amer. ban' ljub. LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 21. uri 2. februarja ital. ban: vojni PROSTOR V PEKLU ob 18. in 20. uri 3. februarju amer. ban: ljub. LJUBEZEN SKA ZGODBA NA LEDU ob 18. in 20. uri 4. in 5. februarja amer. ban: vojni PLAMEN NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri Duplica 31. januarja nem. ban: erot. kom. ZLATI FANTJE IN LUBKO DEKLE ob 20. uri 1. februarja amer. ban: ris. KJE STA -TOM IN JERRY ob 15. uri, ital. barv. vojni PROSTOR V PEK L U ob 17. in 19. uri 4. februarja angl. ban: krim. GOLDFIN GER ob 20. uri 5. februarja hongkon. ban: karate BRUCE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 20. uri Komenda 30. januarja angl. ban: krim. GOLDFIN-GER ob 19. uri 31. januarja amer. ban: kom. UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY ob 17. uri. angl. ban krim. srhi/. SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO ob 19. uri Ceanjica 30. januarja amer. ban: vojni PLAMEN NA PACIFfKU ob20. uri 1. februarja amer. ban: ris. SNEGU UČI-CA IN 7 PALČKOV ob 17. uri, amer. ban: kom. UŽIVAJ Ž1VUENJE. JERRY ob 20. uri Radovljica 30. januarja amer. ban: ris. TOM IN JERRY DOBRA PRIJATELJA ob 18. uri, amer. ban: zabavni LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20. uri _ 31. januarja Omer.~han: glasb. SERVIS ZA PRANJE AVTOMOBILOV ob 18. uri. amer. ban: fant. znanst. BLIŽNJA SREČA ■ NJA .% VRSTE ob 20. uri I februarja amer. ban: fant. znanst. BLIŽNJA SREČANJA .1. VRSTE «/> 18 uri amer ban. glasb. SERVIS ZA PRANJE A VTOMOBILOV ob 20. uri 2. februarja amer. ban: zobat: LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20. uri 3. februarja avstral. ban: ZADNJI VAL ob 20. uri 4. februarja amer. ban: zabav. LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20. uri 5. februarja amer. ban: akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 20. uri Bled 30. januarja slov. ban. UBIJ ME NEŽNO ob 20. uri 31. januarja amer. ban: zabav. ŠTIRJE POTEPUHI ob 18. uri. slov. ban. UBIJ ME NEŽNO ob 20. uri 1. februarja angl. barv. zabav. DOŽIV LJAJI V A VTO KAMPU ob 18. uri, amer ban: MOČNI IN ZLOČINCI ob 20. uri 2. februarja amer. ban: zabav i ŽENSKE IN DRUGE ZGODBE a) 3. februarja amer. ban: fant BLIŽNJA SREČANJA 3. VRSTE ot, 4. februarja amer. ban: kom. /Si ZLATA ob 17. uri, avstral. bani; VAL ob 20. uri 5. februarja amer. ban: fant BLIŽNJA SREČANJA 3. VRSTE «J Bohinj - Boh. Bistrica 31. januarja amer. ban: MOČNI 1\ ČINCI ob 18. uri /.februarja amer. ban: zaba POTEPUHI ob 18. uri. slov. ban. ti' NEŽNO ob 20. uri 5. februarja amer. ban: fant. BLIŽNJA SREČANJA 3. VRSTE ti Škofja Loka SORA 30. januarja nem. satira PLOCEVh BOBEN ob 17.30 in 20. uri 31. januarja in 1. februarja angl'V LEZNI KRIŽEC ob 17.30 Ui20.uri \ 2eleaaiki OBZORJE 30. januarja angL vojni ŽELE2S ŽEC ob 20. uri 31. januarja nem. satira PLOČEM BOBEN ob 20. uri 1. februarja amer. akcij. STROJI oh 18. in 20. uri Jesenice RADIO 30. januarja amer. družb, d rasta MALA ob 17. in 19. uri 31. januarja in I. februarja a SKRIVNOSTNI UGRABITELJ d) 19. uri 2. in 3. februarja angL krim. IACK - JAVNA H IS A V SINGA ob 17. in 19. uri 4. februarja nem. pust. SLOVO V GA POGLAVARJA oh 17. in 19.uri Jeaenice PLAVŽ 30. januarja ital. POLICIJA GANGSTERJEM ob 18. in20. uri 31. januarja in 1. februarja angLv.n, JACK - JAVNA HIŠA V SlNG.d ob 18. in 20. uri 2. in 3. februarja nem. SKRI\ UGRABITELJ ob 18. in20. uri 5. februarja nem. SLOVO VELlEt\ GLA VARJA ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 31. januarja amer. ČAROVNIK iW I. februarja nem. POROČILO II PA U LIJA ob 19. uri \ Kranjaka gora POROČILO \ 31.januarja nem. P AULU A ob20. uri 4. februarja angl. VELIKI JACE, NA HIŠA VSINGAPURJUobM^ JI KOM PAS „„„ JUGOSLAVIJA Kranjska gora Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE STREŽNIH OBRATOV HOTELA ALPINA izobrazba: srednja ali višja posebni pogoj: izpit za VKV natakarja, — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov, — izpit iz higienskega minimuma, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece, — soba s sanitarijami zagotovljena 2. ELEKTRIK ARJ A izobrazba: K V delavec Pogoji: f — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca 3. INSTALATERJA, KLJUČAVNIČARJA izobrazba: K V instalater ali K V ključavničar, pogoji: — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. — poskusno delo 2 meseca 4. VODJE IZMENE V KUHINJI — nedoločen čas 1 posebni pogoji: — izpit za VKV in izpit iz higienskega minimuma, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca PERSONALNEGA VRATARJA — nedoločen čas izobrazba: osnovna šola pogoji: — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. — poskusno delo 1 mesec, — delo v dveh izmenah v času od 6.00- 14. in od 14. do 22. ure Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi in strokovnih ter delovnih izkuinjah pošljejo komisiji za delovna razmerja. f INEX ljubijana Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta mesta oziroma naloge v Sektorju vzdrževanja letal 1 ČIŠČENJE NOTRANJOSTI LETAL Zaposliti želimo 3 delavce za nedoločen čas s polnim delovnim časom, akontacija OD približno od 5.300 do 6.200 din. Delavec bo opravljal delo na Brniku. Pogoji: - dokončana ali nedokončana osnovna šola, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju, - predvideno je trimesečno poskusno delo 2. ČIŠČENJE ZUNANJOSTI LETAL Zaposliti želimo 1 delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom, akontacija OD približno od 5.600 do 6.580 din. Delavec bo opravljal delo na Brniku. Pogoji: - dokončana ali nedokončana osnovna šola, - izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju, - predvideno je trimesečno poskusno delo Vloge naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Titova 48, v 15 dneh po objavi. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ ponovno objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE MONTAŽE STIKAL Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne, elektro ali organizaeijsko-proiz-vodne smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje 2. VODJE MONTAŽE STIKALNIH NAPRAV Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektro smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, kadrovska služba, Savska loka 4, 640*0 Kranj. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VPISUJE V II. SEMESTER ŠOLSKEGA LETA 1080/81 V 6., 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE SOLE ZA ODRASLE. - Prijave zbiramo do 20. februarja 1981. Prijavite se lahko pismeno na naslov Delavska univerza Škofja Loka, Mestni trg 38, ali osebno v pisarni Delavske univerze v osnovni šoli Peter Kavčič (za Namo) od 14. do 19. ure. Pričetek predavanj bo v začetku marca. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 30. l.do 6.2.81 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 28-618 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 28-816 Za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 68-280 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 Za občini Radovljico in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zaaip, Stegne 24, tel. 77-638 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-778 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE B- špeceriua _ ©©©© dne 31 1 1981 MARKET BOHINJSKA BISTRICA Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA, Bled. Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GORJE 11 a SAMOPOSTREŽBA RADOVLJICA, Kranjska 1 1 Čevljarna RATTTOVEC Železniki Objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA OBUTVE Pogoji: - KV prodajalec, - delo je v dveh izmenah in se združuje za določen čas Prijave, sprejemamo 15 dni po objavi, katere pošljite pismeno z dokazilom na gornji naslov. AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽlC vabi kandidate za voznike motornih vozil A in B kategorije na tečaj iz cestno prometnih predpisov in praktično vožnjo. Tečaj se prične v ponedeljek. 2. februarja 1981 ob 17. uri v Tržiču, Ulica heroja Bračiča 4. Vse informacije dobite v društveni pisarni ali na telefonu 50-045 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DEBATNEGA STENOGRAFA za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko Kranj, Cesta JLA 16. Pogoji: - stenodaktilograf - administrativni tehnik ali ekonomski tehnik, - znanje stenografije in strojepisja in 1 leto delovnih izkušenj Oblikovanje osebnega dohodka je urejeno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev GZ8. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, Kranj, JLA 16. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Občinska popisna komisija vabi k sodelovanju ŠTUDENTE, UPOKOJENCE in OSTALE OBČANE, ki so pripravljeni sodelovati kot POPISOVALCI IN INŠTRUKTORJI pri izvedbi popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Škofja Loka Za pripravo na popis in sodelovanje pri popisu si morate rezervirati celodnevni čas od 25. 3. do 20. 4. 1981. Za popisovalce je pogoj srednja strokovna izobrazba, za inštruktorje pa višja. Delo bo nagrajeno po kriterijih, ki so enotni za SR Slovenijo. V kolikor želite sodelovati, pošljite Popisni komisiji pri SO Škofja Loka, najkasneje v 10 dneh po objavi tega razpisa v rokopisu sestavljeno vlogo, ki naj vsebuje: 1. Priimek in ime 2. Rojstni datum Naslov prebivališča Podatke o izobrazbi Ali kandidirate za popisovalca ali za inštruktorja Ali ste pripravljeni sodelovati kot popisovalec, če bo kandidatov za inštruktorje preveč, 7. Lastnoročni podpis Občinska popisna komisija ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA JESENICE TOZD ENERGETIKA Jesenice Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Energetika z dne 21. 1. 1981 in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela oziroma naloge: STROJNIKA STIKALNIČARJA HE GORJE, šifra 3125, D-3, 7. ktg., 1 oseba Pogoji: — poklicna šola elektro ali strojne smeri, , — 5 let ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni na kad-jvaki sektor Zele-zar, ° Jesenice z oznako za TOZD Energetiko. Posel e prijavnice dobite v sprejemni pisarni kadrovskega sekt ■ ia ali pri kadrovnikih. G L, A S18. STRAN PETEK. 30 JANUARJA 3 ■ ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in starega očeta ANDREJA KOSCA Tomaževega a ta a Sp. Brnika "V*^™ zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali v najtežjih dneh in se tako Številno poslovili od njega. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom in sodelavcem Save m Iskre za izraze sožalja in podarjene vence, ter duhovniku in pevcem za pogrebni obred. Hvala vsem. ki boste naSega ata ohranili v lepem spominu! Žalujoči vsi njegovi: Sp. Brnik, Cerklje, Zapoge, Trboje, 23. januarja 1981 Nenadno je v 84. letu starosti odšla naša draga, skrbna in skrom na sestra, teta in sestrična HELENA ZEVNIK p. d. Jožkova iz Mavčič Z bolečino v srcu smo jo 21. januarja 1981 pospremili na pokopališče v Zg. Bitnje. Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in vence. Za skrbno nego in zdravljenje se Še posebej zahvaljujemo osebju Travmatolo-♦ f »i i V yubIJani T°P,a zahvala g. kaplanu iz Šmartina za lep poslovilni obred, g. župniku za tolazilne besede pevcem za žalostinke in zvonarjem iz Drulovke. S hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki ste drago pokojnico spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Vsi njeni! Orehek, Mavčiče, Godešič, Reteče ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame. tete in sestre IVANKE MARKUN roj. Vilfan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zanvala pevcem Zupan iz Tržiča in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi g. župniku iz Tržiča. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, sin Matevž, hčerka Ivanka z družino, sin Janko z ženo in drugo sorodstvo! Križe, 27. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. sestre in tete FRANČIŠKE LOMBAR Knetove mame iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivoma VGP Kranj in Planike Kranj — obrat Šivalnica za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Beleharju in sestri Anici za njeno zdravljenje ter častiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! i . Cerklje, 19. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta LOVRA MARKOVICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje ali denar v dobrodelne namene in ga pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem iz Podnarta, godbi iz Gorij, lovskim družinam Kovor, Kropa in Begunj-Sčica, PD Radovljica, govornikom, delovnim kolektivom: Alpetour iz Kranja, Elmont Bled, Kemične tovarne Podnart, Oblačila Novost Tržič; Se posebej KS in DPO Ljubno. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Ljubno, Ovsiae, Bled, 27. januarja 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM — Prodam BIKCA z n rejo. Letenie 1 Prodam velik kombiniran električni ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 064-61-374 504 Prodam gradbeni ŠTEVEC, TROFAZNI - dvotarifni z vsemi priključki in 15 m KABLA. Kuraltova 4. Šenčur 511 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 5, Šenčur 254 Prodam nove KASETE angleščina 2000 S, za 1500 din. Musulin, Gradnikova 11, Kranj - Zlato polje 636 Prodam dobro ohranjen VOZIČEK, s sedežem za v avto. Mlakar Francka, C. na Klanec 61, Kranj 637 Prodam dobro ohranjen športni VOZIČEK, s sedežem za v avto. Frantar Franc, Zupanova 2, Šenčur 638 Prodam KRAVO, s 4 tedne starim TELETOM. Nasovče 10, Komenda 639 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 640 Mlado KRAVO za zakol, zamenjam za plemensko. Luže 12, Šenčur 641 Prodam PRAŠIČA. Zalog 38. Cerklje Prodam dva zvočnika IN FTN Y 2X 200 W (ameriška). Tel. 27-132 HI-FI - center stereo garnituro, gramofon dual, radio, kasetofon, znamke nordmende, 2 x 60 W in zvočnika, 60/100 VV, novo, prodam. Ponudbe pod: Nerabljeno 642 Ugodno prodam 3200-litrsko pločevinasto CISTERNO in nov GO-RILEC na olje ter 80-litrski pocinkan BOJLER. Pristava 31, Tržič 643 Prodam delovnega VOLA. Zg. Besnica 10 644 Prodam prenosni TELEVIZOR sharp z radiom in kasetofonom, ekran 15 X 20 cm. Perko, Begunje 58/a na Gorenjskem. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure 645 Prodam industrijske PLETILNE STROJE, 1-2/100 in 8/80. Prelesnik, Reteče 49, tel.60-309 646 Ugodno prodam čistokrvnega PSA - BOXERJA, starega 7 mesecev. Telefon 27-431 popoldan 647 Prodam BUTARE in obrana JABOLKA. Potoče 5, Preddvor 648 Prodam PRAŠIČA za zakol. H rastje 55, Kranj 649 Prodam mesnato SVINJO, težko 140 kg. Podreča 4, Mavčiče 650 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 38 pri Šenčurju 651 Prodam marmornaste STOPNICE, 102 x 35. Zapuže 36, Begunje 652 Prodam novo PEČ Stadler, 30.000 C.cal., komplet SMUČARSKO OPREMO, od 13 do 16 let. Zg. Brnik 136, Cerklje 653 Prodam italijansko POROČNO OBLEKO, št. 36-38, primerno za zimski čas. Smledniška 6, Kranj 654 Prodam 4 kub. m hrastovih suhih DRV. Zg. Besnica 68 655 Prodam PRAŠIČA za zakol. Okroglo 6, naklo 656 Prodam 6 tednov staro TELICO. Sp. Besnica 151 657 Prodam rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 658 Prodam mladega VOLA. Zg. Dobrava 13, Kamna gorica 659 Prodam dve leti starega OSLIČKA. Naslov v oglasnem oddelku. 660 Prodam dva meseca starega BIKCA. Senično 4, Golnik 661 Prodam PRAŠIČA za zakol in trajnožarečo PEČ kiippersbusch. Olševek 12, Preddvor 662 Prodam novo termoakumulacij-sko PEČ, 4 kVV. Ogled v soboto dopoldan. Britovšek, Moša Pijade 3, K ran j 663 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 23, Kranj 664 Prodam plemenske ZAJKLE. Cesta na Golico 10/a, Jesenice . 665 Prodam nov kombiniran MIZARSKI STROJ hoby-77 z mlinom (10-1 ceneje). Kos, Betonova 20, Kranj — Kokrica 666 Prodam POHIŠTVO za v dnevno sobo. Ristevski, Šorlijeva 23, Kranj 667 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. Rogelj Franc, Drolčevo naselje 21, Kranj 668 Prodam 40 k v. m DESK, širina 9 cm, primerno za obijanje stropov. Kogovšek, Repnje 46, Vodice 669 Prodam približno 20 kg težkega PRAŠIČA. Kranjc Ludvik, Ljubno 60, Podnart 670 Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK in otroški NAHRBTNIK. Hafner, Pristava 55, Tržič, tel. 50-051 - int. 002 dopoldan 671 Prodam 20 PRIZEM, 24 X 24 in temno moder BIDE in GORILEC colmat. Informacije po tel. 74-834 672 JU Prodam sobni 200-litrski A10 RIJ z ribami. Torkar Anton.! gunjska 23, Lesce, tel. 75-320 § < Prodam STROJ za v rezo« S navojev. Telefon 82-487 Ugodno prodam ŠTEDlU EMO 4, Partizanska 44, Kranj I Ugodno prodam dobro ohm ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 \% x Kidričeva' 33. Kranj, pritličje | j Prodam PRAŠIČKE, težke«] do 35 kg. Virmaše 42. Škofja L Prodam AVTOSEDEZ za o»\2 (do pet let) s tremi varnosO 1 pasovi. Telefon 064-60-819 Prodam več PRAŠIČEV. \ mernih za rejo, težkih od JI * 40 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Sprejemam naročila za JA hiseks, odlične, rjave, nesnice. Lij naročite pismeno. Ivan Zminec 12, akofja Loka Prodam HLADILNIK * Ogled po 15. uri. Strniša, Vrečk Kranj Poceni prodam prosto st emajlirano KOPALNO KAD, 75. Šempetrska 43, tel. 21-502 Prodajam SVEZA DOM!! JAJCA, vsak dan. Visoko 41, Sati (Zormanov mlin) Prodam 240-litrsko HLADI OMARO, električni RADIA' otroški NAHRBTNIK in dvi ski VENTILATOR. Švegelj. brezje 70, Duplje Prodam ELEKTROMOTOR 5AZ/80B-2, 0,86 KM/2750 o/ni EKSPANZIJSKO POSODO 11 flex, 35-litrsko, 0,8 atmosfer in' m lamelnega hrastovega PA! TA. Sajevic, Predoslje 115/a Prodam TELETA. Sušnik Besnica 14, tel. 40-503 Prodam PRAŠIČA za zakol 15, Kranj Prodam KRAVO pred teli Sp. Laze 11, Zg. Gorje Prodam težkega PRAŠIČ^ zakol. Zg. Brnik 56, Cerklje Prodam 130 kg težkega PRA in JABOLKA: voščenke in bok Zalog 43, Cerklje Prodam 180 kg težkega PRA za zakol. Velesovo 25, Cerklje Prodam plemensko TELIČK zijko, staro 14 dni. Luže 16. S Zamenjam brejo KRAVO *s LICO za mlado jalovo. Lahov Cerklje \ Prodam 4000-litrsko CISTI za olje Lahovče 64, Cerklje 1 Prodam 5 tednov starega BI Cerklje3 28 rej°- Vek*°"i kt&I0^0? ZAMRZOVALN0vl NJO. Kokrica - Kranj, Groe« 7i^amn ^okpTROŠKl ZlCfciK. Oman Lihjana. Z* 201 ^ Prodam ELEKTRIČNE Q CE, dolžina 90 cm, navoj 5/4 ( snežne VERIGE, 12-colake, ne. Bidovec, Srednja vas 7* i Prodam termoakumuli PEČ, 3 kVV in črnobel TELEV Hafnarjeva pot 12, StražiSf Kranju Prodam novo dolgo PORt OBLEKO, št. 38. Omeic S« 21, Kranj Prodam francosko POSTEl omaricama, kombiniran ST) NIK in električni RADU Omejc, Šorlijeva 21, Kranj Ugodno prodam trajno; PEC kiippersbusch, odlično oh no. Švarc, Bled, C. v VintgaM Prodam dobro ohranjen PR STROJ gorenje. H rastje 12 tel. 21-815 Prodam TELICO simenti bo čez en mesec teletila. Sti Naklo Prodam termoakumuk PEČ, 3 kVV in plinsko PEČ. Ni\. oglasnem oddelku. Prodam žensko POROČNti LEKO, št. 38 in belo h JAKNO. Naklo 71 Ugodno prodam rabljeno NICO. Telefon 26-638 •Prodam kombiniran OTR VOZIČEK. Ravnikar, Hri Preddvor Prodam 600 kg KROM igorja. Križe 76, Tržič Prodam PSA dobermana, t eno leto in pol. Telefon 77-0281 do 20. ure Ugodno prodam nov RADli SETOFON grundig 8000 avu in nove SMUČARSKE Cl san marco, št. 42-43. Telefon — Lesce Izdaj« CP Glas, Kranj, Stavek Tt renjski tiak Kranj, tisk: ZP ij pravica, Ljubljana. Naslov arnti in uprave lista: Kranj, Mesa PSji - Tekoči račun pri SDK v Kr»v vilka 51600-SOS-Sim - TalaftsJ 23-341, glavni urednik, odgovei« nik in uprava 21-MS, redakcij«! komerciala - propaganda, aan mali oglasi in racunovodstv« I Individualna polletna 250, — din, sa inozemstvo p v valuto vključno a poštnino. Oproščeno prometnega pristojnem mnenju 421-1/72. PETEK. 30 JANUARJA 1981 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (moder žamet). Kalan. Virma-se 10. Škofja Loka 760 Prodam globok otroški žametni VOZIČEK, italijanski. Informacije po tel. 40-150 761 Prodam mlado KRAVO, v devetem mesecu brejosti in 5 tednov starega BIKCA. Golmajer Janez-Riavc Ljubljanska 24. Radovljica 762 Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjen 170-litrski HLADILNIK zanussi Končar super de lux. Mur-nik Justi, Hrib 8. Preddvor, tel. 064-45-066 763 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in črnobel TELEVIZOR. Šnajder. Vešter 17. Škofja Loka 764 Prodam dva plemenska OVNA. težka 70 do 80 kg in dve OVCI. eno z jagnjetom. Ahačič. Podljubelj 18, Tržič 765 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO in ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. 210-litrsko. Informacije po tel. 28-190 792 Prodam PSICO - NEMŠKO BOKSARKO, z rodovnikom, staro 7 mesecev. Kolarič, C. JLA 1 l/a. Kranj pri vrtnariji 793 Prodam 80 do 100 kg težke PRAŠIČE. Praprotna polica 4. Cerklje 811 KUPIM R| Kupim nerjaveča VRATCA za "V krušno peč. Benedik, Benedikova 10, { Kranj , 675 Kupim STROJ za izdelavo plastike. Telefon 24-977 676 Kupim dve ZIMSKI GUMI 13 x 640; in prodam 3 kub. m suhih bukovih DRV. Poljšica 13, Zg. Gorje 677 Kupim rabljen betonski MESA--LEC in 2 kub. m smrekovih DESK-lUCOLARIC, lahko tudi rabljene. Jetra j Franc, Jelovška 31, Kranj, te-Ulefon 21-751 678 Kupim 3 BIKCE simentalce, stare 10 do 20 dni. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič «79 <• Kupim javorjeve, lipove, hrušove, češnjeve, bukove in jesenove DESKE ali HLODE. Umetna obrt V1ŠNAR, Jesenice, Murova 6 680 • Kupim SILOREZNICO EPLLE f800 ali 900. Oblak Jože, Zalog 13, p. Golnik I Kupim rabljen PISALNI STROJ, , primeren za učenje strojepisja v srednji šoli. Ponudbe po tel. 49-041 795 Kupim GRADBENO BARAKO, lektrični priključek in ohranjen tonski MEŠALEC. Telefon 064-7-290 796 Kupim enoosno kiper PRIKOLI-flfCO za traktor, do 5 t, KULTIVA-\§TOR, vse dobro ohranjeno. Oster-Wman. C. na Klanec 19, Kranj 797 ft?" Kupim kakršnokoli še uporabno i i"PEČ na drva. Voglje 43, Šenčur, tel. %9-07] 798 VOZILA R 4. letnik 1976 ugodno prodam, in nedeljo. Jezer- *aka 46, Kranj Prodam FIAT 126, letnik 1978. Matevž Jenkole, Bistrica 181, Tržič Prodam KOMBI ZASTAVA, letnik 1976 in ZASTAVO 750, letnik 1970, oba registrirana. Rožič Boris, Ribčev laz 42, Bohinj, tel. 76-388 617 Ugodno prodam dobro ohranjeno in garažirano ZASTAVO 101, letnik 1975, prevoženih 62.000 km. Ogled llpopoldan. Okom, Hosta 11. Škofja Hloka 634 Za VVV - HROŠČA, prodam nove Iprednje LUČI. Gregorc, Hraše 26, dJSmlednik 635 >Hf Prodam FIAT 1100 R, celega ah fpo delih, ter dele karoserije VW 'Ki 1200 Breg ob Savi 28, Kranj 681 Prodam ZASTAVO 750 lux, liletnik 1975. Zg. Duplje 41 682 m Prodam ZASTAVO 750, letnik ^ §1972, registriran do konca leta. »Partizanska pot 12/a, Kokrica - IJKranj 683 m Ugodno prodam AUDI 80, Tene-fltifte 16, Golnik 684 i*r Prodam ZASTAVO 101, oktober \Jl978, 40.000 km. Ogled po 15. uri; ali 4) fpo 15 uri po tel. 24-554. Teran Jože, fPoženik 43, Cerklje 685 tT Prodam GOLF-J, letnik 1977 in 4 »^PLATIŠČA za VW z gumami trajal, #155 x 15 ter nov pokrov prtljažnika )lh.za fiat 850. Telefon 22-669 po 20. uri 686 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1971. Telefon 47-336 po 20. uri 687 DIANO, letnik 1977. Pot I Prodam na Jošta letnik 9' 25, Kranj, Mra/. Edvard 688 1977. Log 689 etnik 1981. 690 novo Prodam GOLF 20, Železniki Prodam ZASTAVO 750 S, 1977, registrirano do avgusta Mohorič, Ziganja vas 59, Tržič Prodam dve ZASTAVI 101: staro dve leti. Telefon 25-055 691 Prodam VW KOMBI BUS, letnik n 1969, z novim strojem in obnovljeno karoserijo. Kos, Betonova 20, Kokrica - Kranj 692 Prodam 126-P. prevoženih 27.000 km. Križnarjeva pot 5, Kranj 693 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 in 2000-litrsko CISTERNO za olje. Pivk Majda, Križe n.h., telefon 57-004 dopoldan 694 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Kropivšek Bojan. Strahinj 101. Naklo 695 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1977, z neparno registracijo. Ogled možen vsak dan. Slak Ivica. Žeje 10, Duplje 696 Prodam ZASTAVO 750 LC, staro eno leto, za 8,5 SM ali ZASTAVO 750 SC. skoraj novo, kasko zavarovano, za 10,5 SM. Telefon 79-436 697 Prodam ZAPOROZCA, po delih. Zanski Tone, SP. Laze 11. Zg. Gorje 698 Prodam R-4. letnik 1974 , 78.000 km. Lukanc Marija, Trg svobode 33, tržič, tel.064-50-382 699 Prodam dobro ohranjen 125-P, letnik 1971. Telefon 79-686 700 Prodam 125-P. letnik 1980. Telefon 74-710 701 Prodam DJEEP, letnik 1970, v voznem stanju. Razgledna 14, Bled 702 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, dobro ohranjeno. Hafner Brane, Zasavska C. 2, Orehek, tel* 21-315 766 Prodam R-4. Milje 26, Šenčur 767 Po ugodni ceni prodam ŠKODO, letnik 1970, registrirano do 15. septembra 1981. Telefon 22-249 768 Prodam AMI 8, letnik 1975, v dobrem stanju. Bizjak, Pristava 58, Tržič 769 Prodam 126-P. letnik 1977.- november. Pavla Peternelj, Škofja Loka, Novi svet 9 — popoldne od 14. do 18. ure 770 Prodam GOLFA-J, letnik 1977. Beton, Hotemaže 70, Preddvor 771 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1968, registriran do 27.10.1981. Kavčič Ivan, Šempetrska 49, Kranj 772 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, cena 8.500 din. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 773 Prodam 15 let starega »FICKA«, registriranega do januarja 1982. Zalaznik, Predoslje 177, Kranj 774 Prodam avto RENAULT 8. Voglje 45, Šenčur 775 * Prodam komplet VRAT z mehanizmi, stekli, streho in celotni zadnji del za Z-101. Telefon 28-396 776 Prodam dobro ohranjen VW. Mazi, Zabukovje 12, Besnica 777 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1974. Informacije po tel. 21-116 778 Prodam ZASTAVO 101 - nujno! letnik 1974. Dolinšek Franc, Tupa-liče 55. Informacije po tel. 28-547 779 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Čadež Franc, Delnice 7, Poljane nad Škofjo Loko 780 Prodam GS CLUB, letnik 1975. Bohinc Janez, Partizanska 44, Škofja Loka, tel. 064-61-558 781 FIAT 126-79, črn, prodam ali zamenjam za večji avto. Možno doplačilo po dogovoru. Telefon 064-60-435 782 Ugodno prodam ohranjen R-4, letnik 1977, z radiom. Štular, Lesce, Savska 2/a 783 Prodam osebni avto ZASTAVA 101 mediteran, letnik 1980. Gubina Ivan, Kranj, Grosova 14, Kokrica 784 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, starejši letnik. Telefon 42-008 zvečer 785 Prodam R-4 special, zelene barve, letnik oktober 1978, prevoženih 14 200 km. Češnjevek 16, Cerklje 786 ZASTAVO 750, letnik 1975, prevoženih 57.000 km, registrirano do novembra, ugodno prodam. Ahačič. Podljubelj 38, Tržič 787 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in nove SMUČI elan MC z, VEZMI ter GOBELIN. 60 x 120 (lovski). Ptiček Bojan, Lesce, Alpska 57, tel. 74-130 788 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. prevoženih 40.000 km, garažirano in zaščiteno. Naglic Miran, Hotovlja 48, Poljane 789 SIMCO 11000 LS, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 77-477 790 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Jerala. Ješetova 12. Kranj 812 jM stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 Prodam dobro ohranjen osebni avto PRINZ 110 SC. prevoženih 100.000 km. registriran do januarja 1982. Cena po dogovoru. Golčman. Jelovška 18. Radovljica 791 Prodam NSU PRINZA 1200 c. letnik 1971, celega ali po delih. Ogled v soboto po 14. uri. Golnik 58/a 794 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Telefon 064-62-581 807 STANOVANJA V ogrevano SOBO. sprejmem dva fanta. Kuri Frančiška. Cirilova 6. Kranj 703 V Kranju ali bližnji okolici iščem dvosobno, neopremljeno STANOVANJE za eno ali dve leti. Telefon 064-28-071 704 Dve prijateljici iščeta SOBO. po možnosti s souporabo kopalnice, v Kranju. Jelenčeva 8, Kranj 705 Na STANOVANJE vzamem starejšo žensko v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 706 STANOVANJE nudim ženski, ki bi bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Telefon 27-189 707 Mlada zakonca z enim otrokom, nujno iščeta STANOVANJE ali SOBO s souporabo sanitarij od Krama do Tržiča. Plačamo tudi v naprej. Telefon 50-418 - Mile 799 Oddam opremljeno SOBO s souporabo sanitarij, dvema moškima. Ponudbe pod: Predplačilo - Kokrica 800 Mlada mamica z otrokom išče primerno STANOVANJE v Skofji Loki. Ošaben Suzana, Partizanska 45, Škofja Loka 801 Mlad diplomirani matematik išče opremljeno SOBO v bližini kranjske avtobusne postaje. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod: Soba za matematika - na uredništvo Glasa 802 Mlajši inženir išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod šifro: Iskra 81 803 Kupim GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Logar Vlasta, Suška 17, Škofja loka. Tel. 62-274 804 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Radovljice. Ponudbe oddajte pod: Gotovina - parcela 297 V najem vzamem manjšo KMETIJO, pozneje odkupim. Ponudbe oddajte pod šifro: Pomlad 708 V najem vzamem ZEMLJO od Cerkelj do Britofa. Naslov v oglasnem oddelku. 709 Prodam nekaj hektarov GOZDA v Udenborštu. Naslov v oglasnem oddelku. 710 Kupim GOZD v okolici Kranja. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 711 V okolici Tržiča kupim HIŠO v gradnji. Telefon 75-140 int. 310 v dopoldanskem času 712 Prodam montažno GARAŽO. Pintar, Škofja Loka, Stara c. 21 713 Kupim HIŠO v okolici Radovljice ali Bleda. Ponudbe z opisom in ceno pod Devize ali denar 714 V Žirovnici oddam v najem POSLOVNI PROSTOR, primeren za manjšo obrt. Tel. 89-465 715 Starejšo adaptirano HIŠO s 1100 kv. m zemlje v bližini Kranja, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 805 Prodam večjo nedograjeno stanovanjsko HIŠO v okolici Bleda, Primerno za obrt ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelku. 806 ZAPOSLITVE Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 630 Iščem ŠIVILJO, za delo na domu. Modeli izkrojeni. Okolica Bleda in Jesenic. Tel. 81-504 ali naslov v oglasnem oddelku. 716 SPREJMEM na dom kakršnokoli popoldansko delo. Lahko tudi administrativno. Šifra: Železniki 717 Zaposlim delavca za vlivanje aluminija v kokile. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v okolici Škofje Loke ali Poljanski dolini. OD po učinku in pravilniku. Primožič Stane, Zminec- 30, Škofja Loka 808 obvestila; ČISTIM talne obloge. Zupan Krika, Tomšičeva 40, Kranj, telefon 25-242 - Jelovčan 10916 TERMOAKUMULACIJSKE PEČI, čistim, popravljam in montiram. Telefon 061-737-466 189 ROLETE: naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9. Radovljica, telefon 064-75-610 585 INSTALACIJE centralne kurjave, vam naredim hitro in strokovno. Jože Kleindienst, Brezje 27 718 Popravljam vse vrste TRANSI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONOV, KASETOFONOV. Mulej Silvo, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 719 GRADITELJU Če potrebujete načrte za novogradnje. Pišite pod šifro: Ugodno — pravočasno 720 1 •~> 1 m m \ j EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navdnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! 19.STRAN G sLA ostalo m Iščem VARSTVO v dopoldanskem času. za 10-mesečno hčerko, v bližini sodišča. Ožek. Moša Pijade 9, Kranj 814 Iščem žensko za nekajurno pomoč* v 4-članskem GOSPODINJSTVU v Kranju. Informacije po tel. 22-620 809 Nujno potrebujem 7-urno VARSTVO za 3 mesece starega dojenčka, v dopoldanskem času. Informacije po tel. 21-672. Kajfež Moša Pijade 6. Kranj 810 PRIREDITVE KUD IVAN CANKAR - Sveti Duh, priredi v KULTURNEM DOMU v soboto. 31. 1. 1981, ob 19.30 in v nedeljo 1.2.1981, ob 16. uri veseloigro JANEZ S HRIBA. VABLJENI! 721 NAJDENO POZNANSTVA 13. 1. 1981 smo našli mlado PSIČ-KO svetlo rjave barve pri kasarni Stane Žagar. Lastnik naj se javi po tel.23-905 722 Razvezan moški, star 49 let, želi I spoznati sebi primerno žensko, zaradi poroke. Ponudbe pod: vikend na deželi 813 OBLETNICA 29. januarja mineva leto dni/>dkar nas je tiho, a za vedno zapustil naš dragi mož in oče JOŽE RŽEK iz Srednje vasi v Poljanski dolini Čas beži svojo pot, a grenka bolečina v srcih ostaja. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Vsi njegovi! Srednja vas, Gorenja vas, Letence, Tenetise, Mlaka, Vavta vas V 80. letu življenja je tiho odšel od nas naš ljubi mož, oče, staji oče, brat in stric JOŽE JERMAN Štirnova ul. 10 — Primskovo Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 30. januarja 1981, ob 14.30 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Francka, sinovi Franci, Cveto, Marjan in hčere Jožica, Marija, Cvetka z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 28. januarja 1981 Ob prerani in boleči izgubi dragega očeta ZAHVALA a moža, sina, očeta in starega JOŽETA DOKLAst. se zahvaljujemo delovnim organizacijam: Živila, ABC Pomurka, Kokra, restavracijama Jelen in Stari Maver, posebno sodelavcem iz Globusa, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, pomoč in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, mama. sinova Jože in Dušan ter hčerki Nada in Vera z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 26. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE ERŽEN roj. Šiler se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in pomagali. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Bajžlju, ki se je še posebej trudil za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Stražišča za lep pogrebni obred. Vsi njeni! Stražisče, 23. januarja 1981 jK MEP X 1981 ŠKOFJA LOKA NESREČE Deveto mladinsko evropsko prvenstvo v alpskih disciplinah Starovrška smučišča pripravljena na start ŠKOFJA LOKA - V Skofji Loki in na prizorišču letošnjih obračunov za evropske mladinske niaalove v smuku, veleslalomu in slalomu je vse narod za pričetek devetega evropskega mladinskega prvenstva v alpskih disciplinah. Na današnji start smuka moških in žensk čaka nad stosest-deaet tekmovalcev in tekmovalk iz ZRN, Norveške, SZ, Švedske, Bolgarije, Poljske, ČS8R, Avstrije, Finske, Monaka, Velike Britanije, Italije, Kanade, Liechtensteina, Španije, Nizozemske in Jugoslavije. Organizator SK Alpetour iz Skorje Loke je pod pokroviteljstvom IMP iz Ljubljane pripravil vse, da se bodo alpski upi v času prvenstva v Loki počutili kar najbolje. Tudi proge na Starem vrhu so odlično pripravljene. Ves teden je na progah delalo nad stodvajset zagnanih loških smučarskih delavcev, v pomoč pa so jim bili tudi vojaki iz loike in kranjske kasarne. Mladi alpski smučarji Evrope in Kanade naj bi na teh smučiščih dokazali, da bodo odlični nasledniki že priznanih asov smuka, veleslaloma in slaloma. Vsi med njimi naj bi bili nasledniki Stenmarka, Wenzla, Popangelova, Križa-ja, Strela, Prolleve, Wenzlove, Nadigove, Serrajeve, Peleno-ve, Orlainskega, Mullerja, Planka, Podborskega in drugih. S temna rk, Popangelov, Orlainsky, Križaj, Strel so bili namreč že evropski mladinski prvaki v slalomu in veleslalomu! Kot nam je na tiskovni konferenci povedal predsednik mladinske komisije pri mednarodni smučarski FIS organizaciji Avstrijec Hubert Pircbner, bodo na majskem kongresu FI8 v Niči razpravljali, da bi naj se evropsko mladinsko prvenstvo v bodoče prelevilo v svetovno pr-"•"•♦»n fc* sedai na teh ev- ropskih prvenstvih nastopajo tekmovalci in tekmovalke iz Amerike, Kanade in Japonske. Te dni torej lahko na staro-vrikih smučiščih pričakujemo lepe in srdite spopade za evropske naslove. Favoritov je veliko, prepričani pa smo, da bodo tudi jugoslovanski mladinci in mladinke posegli po vidnih mestih in ili po poti že evropskih mladinskih prvakov K rita j a in Strela. Jugoslovanske barve bodo na tem devetem prvenstvu branili med fanti: Tomaž Jemc, Robi Klakočer, Luka Kniflc, Jože L avti žar, Matej Oblak, Uroš Peternel, Rok Petrovič, Jure Planinsec, Igor Podboj, Matjaž Sarabon, Tomaž Cižman, Denis Dolinsek in Dušan Grašič, Med dekleti Ca Nataša Blažič, Andreja eskovsek, Alenka Mavec, po-lona Pehare, Darja Porenta, Mateja Ravnikar in Metka Jerman. Ze včeraj so organizatorji v športni dvorani na Podnu vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter njihovim trenerjem in ostalim pripravili prisrčno otvoritev. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina iz Sarajeva, mesta, ki bo leta 1984 organizator zimske olimpijade, godba na pihala, oktet Cvetko Golar iz Škofje Loke, folklorna skupina z gorenjskimi plesi in tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Spored prvenstva — danes, petek, bo ob 10. uri prvi nastop moških v veleslalomu in ob 11.30 prvi veleslalom za ženske; ob 13. uri bodo zaključni boji moških v veleslalomu in ob 14.30 za ženske; sobota — ob 9.30 prvi slalom za moške in ob 11.30 druga vožnja; nedelja — ob 9.30 prva vožnja žensk v slalomu in ob 11.30 sklepni slalomski nastop za ženske. Triglavski narodni park V radovljiški občini se s predlogom zakona o Triglavskem narodnem parku povsem strinjajo, vendar z nekaterimi dopolnili. — Financirale naj ne bi le občine na območju parka — Sedež na Bledu? Radovljica - Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so na eni minulih sej že obravnavali predlog zakona o Triglavskem narodnem parku in posredovali več pripomb. Še posebej so o predlogu zakona temeljito in obširno spregovorili v krajevnih skupnostih Stara Fužina, Bohinjska Bistrica, Gorje, Srednja vas v Bohinju in nekatere druge krajevne skupnosti. Na vseh sestankih, kjer so organizirali razpravo o Triglavskem narodnem parku ter tudi v delegacijah ter konferencah delegacij za skupščino občine Radovljica so razpravljala dali podporo že dolgo pričakovanemu zakonu. Vendar pa so poudarili, da je treba nujno urediti financiranje v širšem slovenskem prostoru, ne da bi bile finančno najbolj obremenjene občine, v katerih sega območje Triglavskega narodnega parka. Delegati so predlagali, da se ponovno prouči možnost, kako bi se popravila meja robnega območja s tem, da se nekatera naselja kot so Stara Fužina, Studor, Podjelje in Ribčev laz izločijo iz območja parka, kar so v osnutku zakona že predlagali, a do zdaj to vprašanje še ni popolnoma urejeno. Družbenopolitični zbor je obravnaval vprašanja ustanovitve organizacije za varstvo Triglavskega narodnega parka in izoblikovalo se je mnenje, da mora ta organizacija imeti sedež na območju občin Triglavskega narodnega parka. Delegacija krajevne skupnosti Gorje in izvršni svet skupščine občine Radovljica sta vnesla v razpravo predlog skrajšanja dveletnega roka za izdajo posebnega akta o zavarovanju naravnih znamenitosti ali kulturnih in zgodovinskih spomenikov na eno leto. Radovljiški delegati z amandmajem niso mogli nastopiti v republiški skupščini, ker je bil predlog zakona o Triglavskem narodnem parku umaknjen z dnevnega reda seje. V Radovljici so zato ustanovili posebno delovno skupino, ki naj bi v sodelovanju s sorodno republiško skupino pomagala pri oblikovanju novega predloga zakona. V Radovljici so že razpravljali o mejah osrednjega in robnega območja, o financiranju, sedežu in spremembah nekaterih členov zakona. Dogovorili so se, da dodatna razprava ni potrebna, vendar naj bi o predlogih skupine razpravljal še izvršni svet skupščine občine. Pripravili so predlog mej robnega območja in osrednjega območja in se zavzeli za to, da je nesprejemljivo vsako zakonsko določilo, ki bi finančno obremenjevalo le prizadete občine in dajalo parku značaj lokalnega pomena. Zato naj bi bilo financiranje zagotovljeno v proračunu republike ali z družbenim dogovorom. Sedež organizacije Triglavskega narodnega parka naj bi bil na Bledu, saj je največ območja parka prav v radovljiški občini in tudi ' največ gospodarske dejavnosti. Osrednje območje obsega 137 kvadratnih kilometrov v radovljiški občini, robnega območja pa je v radovljiški občini 168 kvadratnih kilometrov. Razen tega pa je blejski Zavod za gojitev divjadi že opravljal nekatere naloge, ki bodo tudi v prihodnje sestavni del nalog organizacije Triglavskega narodnega parka. D. Sedej Precej škode ob drsenju zemlje Lani novembra se je sprožil zemeljski plaz na Selu pri Bledu — Denar iz sredstev za elementarne nesreče — Ustrezno zavarovanje območja V smuku zmagi favoritov STARI VKH, 29. JANUARJA - Ker so se prireditelji, SK Alpetour, devetega evropskega mladinskega prvenstva v alpskem smučanju na Starem vrhu bali poslabšanja vremena so te danes organizirali prvi tekmovalni dan. Na odlično pripravljeni smuk progi se je za prve mladinske evropske naslove potegovalo v obeh kon-kurencah, mladinci in mladinke, nad sto tekmovalcev in tekmovalk iz enajstih držav. Na 2300 metrov dolgi smuk progi, ki je bila odlično pripravljena in ob izrednih snežnih razmerah ter lepem toda mrzlem sončnem vremenu, v obeh konkurencah ni priilo na zmagovitih mestih do pravih preseneienj. Tako kot pri mladincih so tudi pri mladinkah najbolj Ah prva tri mesta zasedli tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so že pred prvenstvom veljali za favorite. Pri fantih je z zanesljivo in tvegano vožnjo, povprečna hitrost je bila 98 km na uro, zmagal komaj sedemnajst letni Švicar Bernhard Fahner, ki je startal kot prvi od štiriinpetdeseti. Le za triinpetdeset stotink sekunde je za njim zaostal Avstrijec Rudolf Huber in nekaj vef tretji Avstrijec Gunther Fracaro. Nasploh je bilo med prvimi petnajstimi kar pet Avstrijcev in itirje Švicarji. Med to petnajsterico so se vrinili še Francozi in reprezentanta ZRN in Italije. Naši so bili povpreCni. čeprav »o nastopili tisti miaai Jugoslovani, ki jm pripravljamo za nastope v mednarodni areni prav v smuku. Najhitrejši od naših je bil Denis Dolinsek na devetindvajsetem mestu. Za zmagovalcem je zaostal nekaj već kot pet sekund. Enaka slika se je ponovila tudi pri ženskah. Francozinja Catherine Quitet je h startno številko dvanajst na progi delovala res najhitreje in imela tudi najboljšo smukaiko držo in vožnjo. Drugouvrftceno ftvicarko Marili* Wittenwiller je prehitela skoraj za sekundo, tretja je bila Avstrijka Svlvia Eder. Da je zmagala Francozinja ni nobeno presenečenje, saj je to tekmovalka iz prve ženske Francoske garniture »mu kacic. Tako kot pri moških so bile Jugo-slovanke solidne, najhitrejša pa je bila reprezentantka Meta Jerman. Rezultati — moški — 1. Fahner (Švica) 1:34,05, 2. Huber 1:34,58, 3. Fracaro 1:35,22, 1:34,87, 4. Sdlle (vsi Avstrija) 1:36,00, 5. Genolet (Švica) 1:35,22, 29. Dolinsek 1:38,10, 31. Planinsec 1:38,70, 42. Jemc (vsi Jugoslavija) 1:39,98; ženske — 1. Siiitet (Francija) 1:42,53, 2. Wittenwiller vica) 1:43,49, 3. Eder (Avstrija) 1:43,51. 4. Kiehl (ZRN) 1:44,16, 5. Merle (Francija) 1:44,32, 24. Jerman 1:47,03, 29. Pehare 1:48.24, 30. Blažit 1:48,02, 32. Porenta (vse Jugoslavija) 1:49,35. I) Humer Radovljica — Lani, ob koncu novembra, se je v zgodnjih jutranjih urah, okoli 60 metrov nad traso kanalizacije Jarše —Selo odtrgal zemeljski plaz in zasul očiščeno in pripravljeno traso, pretrgal električni daljnovod in ogrozil nekaj stanovanjskih hiš in transformatorsko postajo. Po nasvetu predstavnika Geološkega zavoda iz, Ljubljane je podjetje Grad Bled začelo z najnujnejšo sanacijo ali odvozom na-nagrmadenega materiala, temeljna organizacija združenega dela Elektro Žirovnica pa je poskrbela za normalno obratovanje elektro naprav. Izvršni svet skupščine občine Radovljica je imenoval posebno komisijo za ugotovitev škode. V akciji za umiritev zemeljskega plazu je nastalo za 927.000 dinarjev škode, največ je veljala odstranitev plazu in zavarovanje. In zakaj je plaz sploh zdrsel? Na območju plazu je znašal nagib terena okoli 30 odstotkov, plaz pa je DEŽURNE TRGOVINE bodo trgo- Varčno s kurilnim oljem KRANJ f- Delovna organizacija Petrol — temeljna organizacija združenega dela Trgovina na drobno Kranj je izvršni svet kranjske občinske skupščine seznanila s problematiko dobave in prodaje kurilnega olja gospodinjstvom in večjim porabnikom. Petrol obvešča izvršni svet, da je preskrba s kurilnim oljem precej kritična, zato je bilo treba prodajo za gospodinjstva kot tudi za večje porabnike omejiti, navodila za omejevanje pa je izdal repu-YA\mkA komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo. V Kranju prodajajo kurilno oje za gospodinjstva na dveh bencinskih servisih. Količina je omejena na 25 litrov. Omejitev velja tudi za večje porabnike. Pekarne in bolnice ao izjema, sicer pa sme letošnja poraba večjih kupcev za januar doseči le 90 odstotkov lanske januarske potrošnje. Zanimiv je podatek, da ima Petrol za kranjsko področje na voljo 122.0O0 litrov kurilnega olja. Za izvajanje teh določil je zadolžena tržna inšpekcija, prav tako pa Petrol ne omenja, koliko časa bo omejitev trajala. V soboto, 31. januarja, odprte naslednje dežurne vine: KRANJ: Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček Duplje, Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na Klancu. Opreš-nikova 84, Kranj Živila: trgovine so odprte od 7. do 19. ure: prodajalna PC Globus, Koroška cesta, prodajalna SP Prim-skovo, Jezerska cesta 41, prodajalna PC Planina, Planina 63 V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur JESENICE: Emona Market, Prešernova 1 a in Rožca, samopostrežna trgovina na Jav., O. Novaka 8 ŠKOFJA LOKA: SP Podlubnik RADOVLJICA: Market Bohinjska Bistrica, Trg svobode 1, Samopostrežba Bled, Prešernova 48, Market Zgornje Gorje 11 a. Samopostrežba Radovljica. Kranjska U nastal na mestu, kjer je bila prej ravnica med dvema grebenoma. Tako je nastala nekakšna skleda, kjer je bilo precejanje pobočne vode lokalno intenzivnejše kot na ostalem delu pobočja. V tem času so bile tudi obilne padavine, zato se je plaz tudi sprožil. Vzrok plazu je tako povsem naravnega izvora. 750.000 dinarjev, kolikor so znašali stroški, bo izvršni svet skupščine občine Radovljica namenil iz sredstev za elementarne nesreče, škodo na zemljišču in na drevju pa bodo lastniki uveljavljali sami v okviru postopka za morebitno spremembo kulture zemljišča ali katastrskega razreda. D. Sedej Višje cene geodetskih storitev Radovljica — Geodetska uprava skupščine občine Radovljica je predlagala nove, višje cene za geodetske storitve. Višje cene od radovljiških so že veljala v drugih gorenjskih občinah, medtem ko se v Radovljici niso spremenila od leta 1979. Za uro geodetskega terenskega dela bo treba odšteti 200 dinarjev, medtem ko je prej ura veljala 140 dinarjev. Za uro geodetskega pisarniškega dela bo treba odšteti 180 dinarjev ali 60 dinarjev več kot do zdaj, za uro figurantskega dela 110 dinarjev ali prej 70 dinarjev, ura risarskega dela pa bo veljala 90 dinarjev. LE GMOTNA ŠKODA OREHEK - V torek. 2' ja. okrog pol devetih dopoldne i na magistralni cesti Kranj— i na Orehku pri Kranju pripetil*] metna nesreča zaradi neprin hitrosti in premalo oznai stoječega tovornega avtomobila^ sreča je minila brez težjih gmotna škoda pa znaša okrog | dinarjev. Voznik tovornjaki meške registracije Jože Bevc, i let, iz Šmarjete pri Novem je tega jutra vozil od Kranj Ljubljani. Zaradi okvare na je ustavil, vendar pri postavlja! opozorilnega znaka ni upošteval] dostne varnostne razdalje, pravi pa tudi luči na zadnjem avtomobila zaradi zamazanih niso bile vidne. Za njim je prip neprimerno hitrostjo voznik njaka kragujevške registracije domir Nešič, star 41 let, iz Topokv trčil v Bevčev tovornjak. Trčenj bilo precejšnje, vendar je "L povzročena le gmotna škoda. NEVARNO IZSILJEVANJE j PREDNOSTI KOKRICA - Huda telesni škodba voznika kolesa s pom motorjem je posledica proi nesreče, ki se je pripetila v 28. januarja, opoldne na Kokrie lokalni cesti. Voznik kolesa z nw jem Drago Klemenčič, star 21 Golniške ceste na Kokrici je vidno zapeljal z dvorišča na 1 cesto v trenutku, ko je po njej 1 jal voznik osebnega avtoi Bojan Valjavec z Rupe, star 23 Klemenčič je trčil v prednji del nega avtomobila in se je zaradi , hudo telesno poškodoval. Pogrešeno naši Kranj - V torek, 27. janu okrog dveh popoldne so v * Save v bližini kranjskega seji našli truplo pogrešane Eme Si stare 28 let, iz Kranja. PogreJs odšla od doma lanskega 13. d* bra, ko se je za njo zgubila sled. Republiški sekretariat a tranje zadeve je sprožil akcijo. Nesreča v furnirnici ŠKOFJA LOKA - Skofj postaja milice je v sredo, 28., arja, obvestila kranjsko Upraw' ne varnosti, da se je v obra nirnica škofjeloške temeljne nizacije združenega dela pripetila obratna nezgoda. V furnirnica sta bila na praksi. v gospodarstvu Anton Paturki 17 let, in Zoran Kneževič, star Oba začasno stanujeta v F naselju v Skofji Loki. V sredo devetih dopoldne drugi delavv na malico, Anton in Zoran ostala v delavnici. Splezala približno 2.5 metra visok . desk, kjer je stala električna žaga. Paturica jo je položil na dober meter od tal in pognal, tresljajev je žaga padla na koder se je odbila in ranila po obrazu, Kneževiča pa nogi. D. S. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 70 do 120 din. cvetača 70 din. korenček 33 din, česen 70 din. čebula 28,60 din. fižol 53,60 do 60 din, pesa 10 do 14 din, paradižnik 45 din, paprika 128 din, slive 57,60 din. jabolka 15,80 din, hruške 45 din, grozdje 35 do 45 din, limone 41 din, ajdova moka 41,80 din. koruzna moka 17,15 din, kaša 33,90 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,30 din, skuta 66,15 din, sladko zelje 20 din, kislo zelje 16,50 din, kisla repa din. orehi 317,40 din, jajčka 5.40 do 6,20 din, krompir 13,10 din. Zavarovanji zivah Radovljica — Na osnovi na o varstvu živali pred boleznimi so tudi v i občini sprejeli odredbo o nih preventivnih ceplj preiskavah. Proti vrani prisadu bodo cepili kopita veda in ovce v P red trgu v ljici do 30. aprila letos. P mečemu prisadu bodo cepili da in ovce, ki se bodo letos planinah Krme, Goške R Pungarta in za Rebrom d dni pred odgonom na paSo ventivno cepljenje proti je obvezno za vse pse. start) kot 4tiri mesece. cepljen* bodo opravili do 30. aprila. Proti prašičji kugi naj bi« vse prašiče, ki se hranijo jami iz obratov družbene pni ne, proti slinavki in parkljev« bodo preventivno cepili os« govejo čredo na družbenem i| tu Poljče in Bledu. Razen bodo izvedli še druga preve« cepljenja živali in opravil) preiskav. Med drugim ! skrbeli tudi za čebelje druia so bile na pašah v drugih reaB kah, saj jim grozi varoatois § gledali pa bodo tudi ribe ii gojnice Bled in Bohinjska Bij ca ter krape v blejskem ja] I