Ameriška Domovina fommmmMGM i%i—home AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 171 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER Igf- CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1975 LETO LXXVH.—VOL. LXXVH Splošno zdravstveno zavarovanje letos ne prihaja več v poštev WASHINGTON, D.C. — Lani so govorili, da bo Kongres prav za gotovo letos uzakonil splošno narodno zdravstveno zavarovanje, sedaj je očitno, da Kongres tega ne bo storil. Manjkalo mu bo časa celo za druge zadeve, ki jih že dolgo obravnava, pa jih ne more rešiti. Vremenski prerok Delno oblačno, toplo z verjetnostjo dežja ponoči in jutri. Najvišja temperatura okoli 70 F (21 C). Verjetnost dežja čez dan danes 20%, zvečer in jutri 50%. _ Sthlesingerjev odhod naj bi olajšal dosego sporazuma s Sovjeti jo! Fordova odslovitev obrambnega tajnika Schlesinger-ja naj bi imela namen olajšati sporazum z ZSSR o SALT IL WASHINGTON, D:C. — Na Kapitolu, pa tudi v političnih krogih ZDA in v tujini prevladuje misel, da je bil obrambni tajnik J. R. Schlesinger odstavljen, da bi ZDA lažje dosegle sporazum o omejitvi strateškega orožja, s čemer se že mesece in mesece pogajajo v švicarski Ženevi. Schlesinger se je upiral vsakemu ameriškemu popuščanju, ki bi pomenilo prednost ZSSR. Vztrajal je na stališču, da je treba sporazum, ki ga je sklenil Nixon leta 1972, dopolniti tako, da ZSSR ne bo imela prednosti, ki jih je tedaj dobila. Državni tajnik Kissinger, glavni zagovornik zbliževanja ZDA z ZSSR in ustvarjanja ter ohranjanja dobrih odnosov z njo, je v tem. pogledu “prožnejši”, zato sta prišla s Schlesinger j em v tem vprašanju ponovno navzkriž. Predsednik Ford naj bi se bil odločil za Kissingerjevo stališče in je zato Schlesingerja odslovil. Predsednik je sicer to sam na svoji tiskovni konferenci v ponedeljek zvečer zanikal, toda tega nihče ne jemlje preveč zares. V krogih NATO v Evropi, zlasti pa v Bonnu smatrajo odslovitev Schlesingerja za “pravo nesrečo”. V njem so gledali trdnega zagovornika ameriške vojaške prisotnosti v Evropi in močnega NATO. -----o----- CeausesGK svaril Lizbono pred Moskvo? PARIZ, Fr. — V diplomatskih krogih v Evropi krožijo govorice, da je predsednik Romunije Nicolae Ceausescu tekom svojega nedavnega obiska na Portugalskem svaril portugalske-vojaške vodnike, naj “ostanejo socialisti” in se ogibljejo krajevnih komunistov. Ceausescu je bil prvi komunistični državni poglavar, ki je o-biskal Portugalsko po njeni revoluciji lani v aprilu. Portugalcem je dejal, da so portugalski komunisti “preveč podložni” Moskvi. Poleg romunskega državnega vodnika se je mudil nekaj dni na Portugalskem tudi podpredsednik vlade in zunanji, minister SFR Jugoslavije Minic. V Beogradu so pisali, da so bili Miničevi razgovori v Lizboni pomembni in važni za “obe državi”. Novi grobovi Angela Drobnich V Charity bolnišnici je umrla v ponedeljek 79 let stara Angela Drobnich z 917 E. 73 St., roj. Debelak v Dvorski vasi pri Velikih Laščah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1920, žena Josepha, mati Elsie Zaborowski, Gabriela in pok. Franka, 2-krat stara mat, enkrat prastara mati, sestra Antona, Mici Ryavek in Louisa. Pokojna je bila članica ADZ št. 4, The Maccabees 493 L. SŽZ št. 25 in Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega v petek ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Cecilia Pobega V torek je po kratki bolezni umrla v Willowwood negovali-šču v Brunswicku 83 let stara Cecilia Pobega, rojena v Trstu, od koder je prišla v ZDA pred nekako 55 leti, vdova po 1. 1934 umrlem možu Johnu, mati Mary Ann Lapka, Wilme Erdelyi, Nellie Keller, Dorothy Csaszar in Johna, 13-krat stara mati in 7-krat prastara mati. Predno je odšla v negovališče, je živela pri svoji hčeri na 3751 E. 95 St. Bila je članica ADZ št. 10 in SŽZ št. 15. Pogreto bo iz Fer-folia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road v soboto v cerkev sv. V Lizboni skušajo omejiti moč rdečih Portugalska vlada skuša previdno, počasi, pa načrtno omejiti moč komunistične partije v javni upravi, oboroženih silah, unijah in javnih občilih. LIZBONA, Port. — Vlada adm. Azeveda dela počasi in previdno, ko omejuje komunistični vpliv in moč v vseh delih javne uprave, oboroženih sil, pa tudi na splošno v javnosti. Pri tem uživa trdno podporo .Vrhovnega revolucionarnega sveta o-boroženih sil ter socialistične in ljudske demokratske stranke. Po šestih tednih napornega dela je vlada še daleč od cilja, komunističen vpliv je viden povsod in njegovo omejevanje le počasi napreduje. Da je uspešno, dokazujejo glasni komunistični protesti. Vlada mora “spraviti tigra nazaj v kletko”, je pripomnil k položaju neki diplomat. Rdeči se močno upirajo demobilizaciji oboroženih sil, iz katerih hočejo odpustiti do 20 G moštva, ki ni več potrebno, ko se je Portugalska umaknila iz svojih nekdanjih prekomorskih pokrajin. Portugalske čete bodo 11. novembra zapustile Angolo kot zadnjo portugalsko pokrajino v Afriki. Vodstvo oboroženih sil orga- V Eudidu Suslarsic p£RK ODLIČNO ZMAGAL Pri volitvah za mestnega župana Clevelanda je v torek sedanji župan Ralph J. P'erk odločno in prepričevalno zmagal nad svojim tekmecem Arnoldom Pinkneyjem. V pretežno slovenski 23. vardi j'e R. Novak zmagal s pičlo večino 80 glasov, v močno slovenski 32. vardi pa D. Trenta s trdno večino. V Euclidu je bil za župana izvoljen naš rojak A. Šuštaršič. A. J. Suslarsic V Euclidu je zmagal v volitvah za župana slovenski rojak Anthony J. Šuštaršič, dosedanji mestni upravitelj, nad Josephom Farrellom, demokratskim mestnim odbornikom. Sustarsiceva skupina je dobila tudi pet drugih zmag: izvolila je sodnika R. F. Niccuma, predsednika mestnega sveta M. Kosmetosa, mestne svetnike W. DeMora v 1. vardi, J. Dallosa v 4. vardi in Eda Šušteršiča med skupnimi odborniki. V mestni odbor Euclida so bili izvoljeni tudi p. E. Talty, F. J. Chukayne in E. J. Eckart. Ronald J. Šuster, ki je kandidiral za mestnega župana Eucli- R. J. Ferk CLEVELAND, O. — Pri volitvah za župana mesta Clevelanda je pretekli torek zmagal sedanji župan republikanec Ralph J. Perk s skoro 10% več glasovi nad svojim tekmecem črnim demokratom Arnoldom Pinkneyjem. Perk je dobil skupno 97,892 glasov ali 54.7% vseh, Pinkney pa 81,028. Volivna udeležba je bila tokrat soraz- da, je dobil 10,332 glasov, toda memo zelo velika, saj se je vo- Lovrenca, kjer bo pogrebna sv.; nizh‘a kljub odporu rdečih po-maša ob 9. “ dopoldne', nato na sebne vojaške enote, ki bodo po-Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo magale pri vzdrževanju miru in položena danes popoldne ob reda> kadar bo potrebno in vla-dveh. (da tega ne bo mogla izvesti z ______n______ j drugimi sredstvi. Komuniste Humphrey znova izjavil, da ne bo kandidat za predsednika ZDA WASHINGTON, D.C. — Sen. H. H. Humphrey je v nedeljo na programu “Meet the Press” ponovno izjavil, da nima namere potegovati se za imenovanje predsedniškega kandidata demokratske stranke. Zato se ne bo prijavil v nobeni državi za i primarne volitve in bo tam, kjer bi ga prijavili drugi, urad- ! no izjavil, da ni kandidat in da ne misli biti. Sen. Humphrey je izrazil prepričanje, da je le malo možnosti, da bi na narodni demokratski konvenciji ne mogli izbrati nobenega od onih, ki bi se za imenovanje potegovali in se o-brnili nanj. potiskajo iz javne uprave in jih nadomeščajo s socialisti in ljudskimi demokrati, komuniste skušajo izriniti iz javnih občil, televizije, radia in časopisja, kjer so se usidrali ob samem začetku prevrata in zlasti letošnjo pomlad s podporo predsednika vlade Goncalvesa po poskusu desničarskega prevrata gen. Spi-nole. zmagal je R. F. Niccum, za terega je glasovalo 13.588 livcev. ka- litev udeležilo okoli 70% vseh v0~ volivnih upravičencev, med tem ko je pred dyemi leti pri župan-(skih volitvah volilo manj kot polovico vpisanih volivcev. Oba kandidata sta napela vse moči, da bi spravila na volišča čim več svojih podpornikov. Beli voliv-WASHINGTON, D.C. — V ci 50 pretežno glasovali za R, J. Beli hiši pravijo, da je podpred- Perka, črni v še večji meri za sednik ZDA N. A. Rockefeller A- Pinkneyja. Rockefeller bo v volivni kampanji 1976 podpiral Forda Concorde ne bo tišji LONDON, Vel. Brit. — Načelnik British Airways David Nicholson je dejal, da ni verjetno, da bi bilo mogoče hrušč letala Concorde zmanjšati. Njegova izjava je v nasprotju z obljubo British Aircraft Corp., ki je skupaj s francosko družbo letalo Concorde zgradila, da bo letalo v bodoče pri vzletih tišje. obljubil predsedniku Fordu, da bo prihodnje leto sodeloval v njegovi kampanji za izvolitev, za predsednika ZDA. četudi je izjavil, da ne bo na njegovi listi podpredsedniški kandidat. Demokratski kandidat A. Pinkney je dobil uradno podporo demokratske strankine organizacije, ki pa v belih volivnih okoliših ni bila posebno dejavna. Od zunaj mu je prišel na pomoč Vesti iz okolice Rockefellerja sen. H. Humphrey, pa vse sku- priznavajo, da je ta dal tako obljubo Fordu, pa dodajajo, da se to ni zgodilo z veliko vnemo in da te tudi ne bo v volivni kampanji. Podpredsednik N. A. Rockefeller bo odločal, kot bo to odgovar j alo nj egovim političnim načrtom. Včeraj je bil predsednik G. R. Ford z ženo, hčerko in sinom Jackom na obedu pri podpred-isedniku N. A. Rockefellerju. paj ni dosti zaleglo, ko mu ni uspelo pridobiti večje podpore med belimi volivci. Teh bi se moralo odločiti zanj okoli 18%, da bi zmagal, če bi ga istočasno podprlo nad 90% črnih volivcev, lastnim Med volivnimi upravičenci Clevelanda je nekako 40% črnih, so torej še edno manjšina, četudi številna in močna. Pri volitvah v mestni odbor sta v slovenskih varda zmagala MODERNO ŽIVLJENJE PREZAPLETENO ZA 23 MILIJONOV AMERIČANOV sedanja mestna odbornika R. Novak in D. Trenta. R. Novak je imel v E. Golubu močnega in nevarnega tekmeca. Od sedanjih mestnih odbornikov so štirje bili pri volitvah poraženi, med njimi C. Carr, ki je v mestnem odporu 30 let. V tej dobi je veliko storil za svoje črne volivce in bistveno pripomogel leta 1967 do izvolitve C. Stokesa za prvega črnega župana Clevelanda. Voditelji demokratske stranke v Clevelandu so lahko ob izidih torkovih volitev prišli do zaključka, da Cleveland za enkrat ni voljan izvoliti svojega drugega črnega župana. A. Pinkney je to uvidel in je zato izjavil, da ne bo več kandidiral. Njegov tabor se hudo jezi na sen. J. Glenna, ker Pinkneyja pri torkovih volitvah ni podprt Priznavajo sicer, da bi Glen-nova podpora morda ne bila dovolj močna za dosego Pinkney-jeve zmage, pa kljub temu tega J. Glennu ne mislijo pozabiti. Predlog za podaljšanje poslovne dobe župana in mestnega odbora od sedanjih 2 na 4 leta je propadel, tokrat že sedmič po vrsti od leta 1914, ko je bil predložen prvič. D. Kucinich izvoljen za upravnika sodišča Dennis J. Kucinich je zmagal nad svojimi tekmeci in bil izvoljen za upravnika mestnega sodišča. Izjavil je, da bo na novem položaju vneto delal v korist skupnosti. “Jaz bom ta urad napravil socialno in politično odgovoren”, je dejal D. J. Kucinich. Nekateri napovedujejo, da bo skušal s tega položaja ustvariti ugodne okoliščine za svojo kandidaturo za župana Clevelanda v prihodnjih letih. Za mestnega odbornika v 7, vardi je bil namesto Dennisa izvoljen njegov brat Gary Kucinich, ki je napovedal, da bo sodeloval z demokratsko večino v mestnem odboru in ne bo ubiral svojih lastnih poti, s čimer je Dennis J. Kucinich iznenajal in dražil svojo politično okolico. Iz Clevelanda in okolice Prenekateri v naši deželi so prepričani, da smo Američani med najboljše izšolanimi ljudmi na svetu, ker so naše šole najboljše. Za te so ugotovitve poročila, ki ga je koncem preteklega meseca izdal Zvezni prosvetni urad, hudo presenečenje, skoraj resnično zaprepaščenje. Iz poročila je razvidno, da ima ena petina vsega našega odraslega prebivalstva — 23 milijonov — resne težave v vsakdanjem življenju pri nakupovanju s temeljnim računanjem, pri iskanju vozniških dovoljenj, pri razumevanju zavarovalnih polic, pri pridobitvi in ohranitvi zadovoljive zaposlitve. .. Drugih 39 milijonov odraslih ljudi v naši deželi komaj izhaja s svojim znanjem in s p os obnostjo na navedenih področjih ter pri vršitvi svojih državljanskih in roditeljskih dolžnosti in pravic. Manj kot polovico vseh odraslih v ZDA je po podatkih omenjenega poročila, ki so ga sestavili na temelju 4-letne študije, ki jo je izvedla po naročilu zvezne vlade Univerza v Austinu v Teksasu. Študija je sposobnost proučevala na različnih poljih človekovega življenja, njegovih vsakdanjih potreb in njihovega r e š e v anja. Obsežno preskušanje je razkrilo: da 28% tistih, ki jim je bil dan seznam nakupa različnih predmetov z dodanimi cenami, ni bilo sposobnih izračunati, koliko to stane in koliko bi morali dobiti nazaj, če bi račun plačali z 20-dolarskim bankovcem; da 14% povprašanih ni bilo sposobnih izpolniti pravilno običajen bančni ček; da jih 27% ni vedelo, da je normalna temperatura zdravega človeka 98.6 F; da jih 34% ni vedelo, da jih policija nima pravice zapreti do enega tedna, ne da bi jih obtožila. Študija prihaja do zaključka, da obstoji v naši deželi resno vprašanje ‘pismenosti-, to se pravi, da ljudje, ki so bili deležni redne šolske izobrazbe, znajo brati, da to razumejo, da znajo pravilno pisati in se izražati tako, da jih soljudje razumejo. Na nesrečo je med odraslimi v naši deželi veliko ljudi, ki niso sposobni jasnih misli in še manj njihovega jasnega in točnega izražanja. Takih ne manjka tudi med onimi, ki so končali redno “višje šole”. Doslej smo mislili, da naše šole dajo mladim ljudem vsaj osnovno znanje, kolikor ga v vsakdanjem življenju potrebuj ej o, sedaj postaja očitno, da tudi te naloge ne vršijo u-spešno, med tem ko se za resnično vzgajanje sploh ,ne me- nijo. Naš šolski sistem je v resni in hudi krizi in omenjena študija ugotavlja, dh je potreben obsežnega izboljšanja. V današnjih šolah je vse preveč pozornosti obrnjene na ugodje, sproščenost in zabavo otrok, pa vse premalo na resno delo, na vztrajen napor. 'Stari slovenski rek pravi: Brez muje se še čevelj ne o-buje. Izobrazba je potrebna danes bolj, kot je bila kdajkoli v preteklosti, ko postaja življenje zapleteno bolj in bol], nekateri si jo pridobijo morda res z lahkoto in “mimogrede”, velika večina mora za njeno dosego vztrajno in pridno delati. Življenje ni igra, zato tudi naše šole ne morejo in ne smejo biti igrišča in zabavišča, ampak kraji resnega in načrtnega dela. To velja za vse stopnje in vrste šol in šolskih ustanov! Rhodesov natri pogorel Državni guv. J. A. Rhodes je v 4 predlogih (issue 2,3,4,5) ponujal volivcem Ohia načrt za gosparsko rast, v okviru katerega je hotel novim industrijskim podjetjem za 15 do 20 let znižati ali celo odpustiti del davka ter najeti 4.5 bilijonov dolarjev v obliki bondov, ki bi naj bili plačani s povečanjem davka na gasolin in prodajo. Guverner je trdil, da bi njegovi predlogi ustvarili v nekaj letih do pol milijona novih delovnih mest v Ohiu. Volivci se niso dali pridobiti za ta načrt, odklonili so ga v razmerju 5:1. To je močno omajalo guvernerjev politični položaj, okrepilo pa politični položaj podguver-nerja demokrata R. Celesteja, ki je od vsega začetka guvernerjev program odklonil in vodil proti njemu obsežno kampanjo. Volivci so z malo večino odobrili predlog za dovolitev igranja binga v dobrodelne namene. Brezplačno cepljenje— Jutri, v petek, 7. nov., ob 11. dopoldne bo v telovadnici pri Calvary Presbyterian Church na 2020 E. 79 St. brezplačne cepljenje proti škotski , influenci za stare in bolehne, v ponedeljek, 10. nov. pa v St. Paul Community Center na 1486 E. 55 St. (obi strani spodaj). Za vse podrobnosti kličite tel. 694-2321. Več živahnosti v / vodstvu Clevelanda— G. Forbes, predsednik mestnega sveta, je napovedal sestavo lastnega programa za izboljšanje splošnih razmer v mestu, pa tudi lastnih rešitev perečih vprašanj. Med drugim je napovedal poskus ukinitve doiočila o najvišjih plačah mestne policije in gasilstva. Župan R. J. Perk se je izjavil proti ukinitvi te uredbe. Nixon čestital Perku— K volivni zmagi je županu R. J. Perku včeraj čestital bivši predsednik ZDA R. M. Nixon. Zupan je dejal, da je bil Nixo-nov glas na telefonu čvrst in jasen. Na vprašanje novinarjev, če je dobil kake čestitke od predsednika Forda, teh med brzojavkami ni bilo in župan je dejal, da mu bo predsednik Foiyi verjetno čestital osebno, ko bo nekaj dneh pri njem sprejet. Zadnje vesti MADRID, šp. — Gen. Francisco Franco je bil v nevarnosti zastrupitve, ko niso ledvice v redu delovale. Včeraj so mu začeli kri očiščevati z umetnimi ledvicami. Njegovo stanje se je vidno poslabšalo in je močno shujšal, saj tehta le še 88 funtov. AGADIR, Mar. — Kralj Hasan II. je napotil svoje prostovo-Ijice na “neoborožen osvajalni pohod” v Špansko Saharo, pam pa je ostal na “poveljniškem mestu”, četudi je preje napovedal, da bo korakal v Špansko Saharo na čelu 350,-000 svojih prostovoljcev. Glavni tajnik ZN Waldheim je dejal, da bo maroški pohod ostal simboličen in da se bo ustavil pred španskiki obrambnimi črtami, kakih 15 milj od meje. Španska vlada je namreč izjavila, da se bodo Španci uprli z oboroženo silo pohodu preko te črte. WASHINGTON, D.C. — Župan mesta New Yorka Abraham Beame je dejal včeraj tu v govoru pred National Press Ciuhom, da predsednik Ford “uporablja mesto New York kot orožje za politične gesla od Beograda do San Francisca”. To je sprožilo “sovraštvo, neslogo in zmedo”. WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da predvideva v letošnjem letu porast cen hrane na letni ravni 9%, prihodnje leto pa na letni ravni 4.5%. COLUMBUS, O. — Volivci v Ohiu so pri volitvah v torek od 91 predlogov za povečanje davkov za šole, izglasovali le 21, torej komaj 23.1%, vse ostale pa odklonili. Prav tako so zavrnili večino predlogov za izdajo bondov za gradnjo ali obnovo šolskih poslopij. Odobrili so vendar vse predloge za obnovo sedanjih davčnih naklad za potrebe šol. <5f» » National and International Circulation PubUabed daily except Wed., Sat, Suit, and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: 923.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra 3 mesece * Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: °” United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 tor 8 months Janada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 171 Thursday, Nov. 6, 1975 Novi verski zakon v Sloveniji I. V ljubljanskem Delu smo brali: “Osnutek zakona o pravnem položaju verskih skupnosti je te dni, potem ko je bil pripravljen v ustreznih organih skupščine, v koordinacijskem odboru pri RK (Republiški komite) SZDL, in v slovenskem duhovniškem društvu, izročen v javno razpravo.” (Delo, 8. oktobra 1975.) Ker je novi zakon dan v javno razpravo, smo se odločili tudi mi povedati nekaj misli o tem zakonu, ker se tudi mi čutimo del slovenskega naroda in slovenske Cerkve. Osnutek novega zakona o verskih skupnostih za Slovenijo sprejema skoro v celoti dosedanji zakon o istem predmetu, ki je veljal za celo Jugoslavijo. Poleg tega ima novi zakon še dva člena, ki sta njemu lastna. Predvsem je tu člen 5, ki pravi: “Prepovedano je v okviru verskih skupnosti ali njihovih organov organizirati in opravljati dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena in ustanavljati organizme za tako dejavnost.” V enem nadaljnjih členov je določeno, da se prekrški zoper določila v verskem zakonu kaznujejo z zaporno kaznijo do treh mesecev, dočim so se po starem zakonu kaznovali z globo. Tone Poljšak, podpredsednik komisije SRS za vprašanja verskih skupnosti v Sloveniji takole razlaga člen 5: “Z določitvijo, da verska skupnost ne more opravljati dejavnosti, ki je splošnega ali posebnega družbenega pomena, je z generalno klavzulo postavljena meja tako imenovanemu prodoru verske skupnosti na razna področja družbenega dogajanja in vpliva, ki se mu del cerkva in cerkvenih krogov pri nas še ni ali pa ne povsem odrekel. Naša zakonodaja namreč predvideva in uveljavlja za vse pomembnejše družbene dejavnosti, kot so npr. organizacije osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter izobraževanja na delovnem mestu, kulturne dejavnosti, zdravstvenega in socialnega varstva, otroškega varstva, športne in rekreacijske dejavnosti, komunalnih uslug in določenih gospodarskih ter drugih dejavnosti, ki so splošnega ali posebnega družbenega pomena. Vse dejavnosti, ki jih posebna zakonodaja opredeljuje kot dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena, so torej področja, kjer verske skupnosti ne morejo organizirano delovati. V zvezi s tem bi veljalo še posebej omeniti karitativno ali dobrodelno dejavnost, ki je eminentna za večino verskih skupnosti. Tudi za to dejavnost velja, da verske skupnosti zanjo ne morejo ustanavljati posebnih organizmov, služb in podobno. Nihče pa ne bo preprečeval dobrodelnega delovanja vernikov, ki se lahko pokaže predvsem v vseh javnih akcijah solidarnosti, pa tudi v neposrednem intimnem odnosu do tistih, ki so pomoči potrebni. Dosedaj nas je motilo in tudi v bodoče družba ne bo dopustila takšnih oblik karitativne dejavnosti verskih skupnosti, ki je z javnim nastopanjem po svojih oblikah in enostranski usmerjenosti izgubljala svoj temeljni namen in že mejila na politično propagando.” (Nedeljski dnevnik, 28. septembra 1975.) Rudi Čačinovič, predsednik verske komisije, je pa izjavil: “Smo in bomo proti javnemu nastopanju verskih skupnosti v organizirani karitativni dejavnosti, ki je enostranska in meji na politično propagando.” (Delo, 9. oktobra 1975.) Iz besedila zakona in iz razlage obeh veljakov verske komisije je dovolj razvidno, kaj je namen 5. člena v novem zakonu o verskih skupnosthi. Delovanje Cerkve hoče še bolj kot do sedaj omejiti na strogo versko področje ter preprečiti kakršno koli pojavo Cerkve in vernikov izven svetišč. Toda pojdimo po vrsti. 1. Kako je nastal osnutek novega zakona? Pripravili so ga v raznih zaprtih krogih, tudi v duhovniškem društvu. Kaj so o novem zakonu rekli duhovniki v tem društvu, ni znano. So zakon sprejeli, kot jim je bil predložen? So mu oporekali? So zahtevali, da se popravi? Ne vemo. Eno drži: Slovenska vlada v Ljubljani se ni posvetovala o slovenskimi škofi o novem zakonu in ne z voditelji ostalih verskih skupnosti v Sloveniji. Vsaj javnosti to ni znano. Pač pa je dala osnutek v razpravo duhovniškemu društvu. S tem je slovenska partija znova pokazala neobčutljivost za realnost v katoliški Cerkvi. Jugoslovanska zvezna vlada je ob sklepanju konkordata s katoliško Cerkvijo vedela, da se mora obrniti na Sv. sedež, ljubljanska vlada noče vedeti, da slovensko Cerkev predstavlja in zastopa konferenca slovenskih škofov in ne kako duhovniško društvo. Zato vidimo v načinu, kako je prišlo do osnutka novega zakona o verskih skupnostih, ponižanje slovenske Cerkve in s tem slovenskih vernikov, ki še vedno tvorijo ogromno ve-činp slovenskega naroda. Vlada ni smatrala, da je slovenska Cerkev zmožna dialoga z oblastmi v Sloveniji. In to v času po drugem vatikanskem koncilu, ki je tako močno u-veljavil samostojnost in odgovornost krajevnih Cerkva. Za sobesednika si je vlada izbrala duhovniško društvo in ne slovensko škofovsko konferenco ali vsaj škofijske duhovniške svete. (Dalje sledi) tMiiiovanje Belokranjcev CLEVELAND, O. — Deset let je, odkar smo prevzeli vodstvo in knjige od nalših očetov in dobrih starih naseljencev. Kako lepo narodno dediščino zapuščajo stari Slovenci svojim otrokom in nam. Ali bomo mi sposobni zapustiti našim otrokom toliko bogastvo? Leta tako hitro teko. V teh letih smo izgubili prvega predsednika ih ustanovitelja starega Belokranj skega klub a J oh n a Smuka, ki je bil dobro poznan med starimi naseljenci. On je bil oče ge. Vide Rupnik, Milana “Predragi bratje v Kristusu! Danes je zame dan velikega veselja. Kot je pisal apostol Pavel svojim prijateljem, tistim, ki so se z njim trudili, da bi vsi prišli v znamenje Boga, pišem jaz Vam to pjsmo. Pišem tistim dobrotnikom, ki so darovali v moj namen, da se je nabralo $522, in tudi tistim, kateri nam pomagajo z molitvijo. Naj ljubezen Boga Očeta vedno spremlja te dobre duše, ki znajo slišati besede Učitelja. Bil sem lačen in so mi dali jesti ... Denar, ki sem ga prejel, bo porabljen za gradnjo enosobnega studia za pripravo radijskih in televizijskih progamov, za in Toneta Smuka in nas vseh audiovisuale, za material in apa- dober prijatelj. Od nas so odšli še trije drugi člani: Stanley Zagorc, ki je bil mestni odbornik v Euclidu, njegova mama Agnes Zagorc in dobro poznani Joe Nemanich, ki je bil mnogo let predsednik velike slov. katoliške organizacije KSKJ; Tem našim dragim članom se klanjamo v njihov spomin, vedno jih bomo ohranili v naših molitvah. V teh letih smo darovali v mnoge dobre namene, podprli razne organizacije, priskočili na pomoč mnogim, tukaj in v domovini. Mi sami pa smo imeli tudi nekaj od svojega dela. O-biskali smo razne kraje v tej naši lepi deželi. Prijetna so taka potovanja, kakor če potuje velika družina. Ali vsa ta pomoč in razvedrila bi ne bilo mogoča, če Vi, dragi Slovenci, ne bi obi- rate. Petnajstega oktobra , bom imel končan vsaj glavni del za te h nič no službo, čeprav mi manjka še veliko materiala, bomo z božjo pomočjo že prišli skoz. Prvi korak je storjen. Že zdaj bomo začeli gravirati ves audiovisual Stare zaveze. Ta program bo zaposlil 15 ljudi. Tako bomo razširjali božjo besedo z Mass-Media, kot hočeta zadnji koncil in papež. Tukaj navajam nekaj dela, narejenega v teh štirih letih, odkar smo začeli Mass-Media program. 1) Na leto 60 duhovnih vaj, 1200 mož v 5 dneh, po metodi sv. Ignacija, v katerem dajemo ■audiovisualo iz različnih tem. 2) Večerne pridige z audio-visualom, v 5 nočeh 5,000 ljudi. 3) Berilo za duhovne vaje; različne teme za 80 ur. 4) 18 sestankov študija Sv. skovali naših prireditev. Kakor : ste prišli na naših dosedanjih 1 . _ , , • .j., - pisma Nove in Stare zaveze v o devet martinovanj, pridite se na f v , n , , D , , , in 6 nočeh, 2,000 v dveh letih, deseto. Prijetno bo, kakor vsako: _ . ’ ’ , . leto. Hrana dobra; saj tako ste 5) Vsak teden °-mmutni ra' se izrazili vsako leto sami, tudi!dijski program, kateremu smo postrežba bo po vseh naših mo-1 dali ime No™ zlvlJfJe ’ P0' Čeh v vaše zadovoljstvo. Delo ! se,bno Pripravijenza bolnike. za ibaro je vedno na tekočem traku. Pridite, veseli bomo vsakega od vas! Že sedaj se vam zahvaljujemo za vaš obisk. Naše martinovanje bo v sobo- radiu 6) Duhovne vaje po 15 dni skupaj. In še več drugega dela je bilo storjenega, pa ga ne bom navajal, da ne bom predlog. Vse to je duhovniki. Tukajšnje daljave VIST! 'm z tc, 8. novembra 1975 v veliki. delo opravlja pet bratov in štir-dvorani Slov. nar. doma na St.! Clair Ave. Večerjo bomo pričeli deliti ob 7. uri. Imeli bomo svinjsko pečenko v omaki s prikuho'. Vsak bo dobil k večerji tudi kos štruklja in kavo. Za ples bo igral orkester “Veseli Slovenci”. Za parkiranje vaših avtov je parkirni prostor zadaj za Slov. nar. domom in pri Central National banki ob St. Clair Ave. Poskrbljeno je tudi za varnost vaših vozil. Najet je policaj, ki bo kontroliral parkirne prostore. Če še kdo želi dobiti vstopnico, lahko pokliče št. 361-4632. Samo še nekaj jih je na razpolago. Na svidenje v soboto pri Belokranjcih! Za odbor: Olga Mauser so velike, z avto prevozimo na leto kakih 80,000 km. Morda še ne veste, da mi živimo od dobrodelnosti. Vse apostolsko in nadnaravno delo 0-pravljarho zastonj, ker je Jezus rekel: “Zastonj ste dobili, za- stonj dajte.” To je ibila ena glavnih misli našega Ustanovitelja. , Vsako sredo imamo sv. mašo za vse dobrotnike — žive in mrtve, zato ste vsak teden vsi pričujoči v naših molitvah. Združeni se borimo, da bo ta svet postal boljši. Matevž Štirn C.P.C.R.” Imena darovalcev: $130: Jože Miklavčič; $50: Janez Prosen. Po $20: Mary Bubnič, Ivan Zupančič, Stane Ferkulj, France Kuhel, Neimenovana. Po $10: Tone Košir, Lojzka Zabukovec, Franc Dolinar, Jože Kristanc, Lovro Rozman, France Hren, Frank Vehovec, John Petrič, Lojze Kosmač, Frank Brinšek, Rezka Zupančič, Štefka Smolič, Tone Lavriša. Po $5: Vili Bitenc, Francka Tomšič, Ani Petrič, Lojze Mohar, Lojze Petrič, Marjan Jakopič, Ciril Štepec, Vinko Štefančič, Milka Krulc, Malka Jarc, Tili Špehar, Ciril Vehovec, Slavka Žitnik, Lovro Frank, Franc Kaštigar, Lojze Jarm, Jože Smolič, Mimi Režonja, Tone Štepec, Karl Zajec, Milan Zajec, Joe Križman Sr., John Osredkar, Joe Grčar. • $4: Mrs. Tomc. Po $3: Jernej Slak, Matija Hutar. Po $2: Vincent Povirk, Ivanka Povirk, Miro Erdani, Antonija Erdani, Neimenovani. Po $1: Mrs. šištar, Andrej Strojin, Mrs. J. M., Neimenovani. Darovi preko č.g. Wolbanga: Po $50: Sadie A. Kočevar, Harrisburg, Pa., Rudi Knez od Mladih harmonikarjev. Po $30: Clevelandska Misijonska znamkarska akcija; $25: Mrs. Mary A. Quigley Steelton, Pa.; $20: Mrs. Mary Kočevar, Steelton, Pa., in $15: Sr. Marija Andreja Šubelj - č. g. Wolbang Če bi kdo želel še kaj darovati, naj prosim pošlje na moj | spodnji naslov. Iskrena hvala vsem in vdan pozdrav! Mary Miklavčič 20871 Trebeč Ave. Euclid, Ohio 44119 France Kunstelj: Butara Slovenska Kulturna akcija v Buenos Airesu je kot 93. publikacijo- izdala novele in črtice pisatelj a-duhovnika Franceta Kunstlja, ki je bil kot domobranski kurat vrnjen iz Ve-trinja, zverinsko mučen in nato ubit v Teharjih. V slovensko besedno umetnost ni zagorel nenadno kakor Balantč ali Hribovšek. France Kunstelj je raste! skoz Vrtec, Mentor, Vigred tja v Mladiko in tudi v Dom in svet. Človek, tesno zraščen z zemljo in s kmečkimi ljudmi, je iskal v njih svetle in temne strani, rad razkrival skrito trpljenje majhnih, ob stran porinjenih in znal v svojih najboljših črticah ubrati v čudovito soglasje najbolj skrite tiiiPi Bog povrni! EUCLID, O. — Pred kratkim sem zbirala darove za mojega brata, ki je brat-jezuit v Rosario, Argentina. Pred dnevi sem prejela od njega zahvalno pismo. Lepo prosim cenjeno uredništvo, če bi objavilo bratovo in mojo zahvalo v Ameriški Domovini, ker je preveč imen, da bi 'moj brat pisal posebej vsakemu dobrotniku. Priložena so , tudi imena vseh. darovalcev. Ker je bil moj brat Matevž Štirn star komaj dve leti, ko je odšel s starši v Argentino, je njegova slovenščina bolj trda, pa Vas prosim, da jo malo ogla-dite, da ko razumljivo. Pismo se glasi takole: Nova misijonarja Slovenskim misijonarjem sta sč pridružila lazarist Rado Sušnik in minorit Miha Drevenšek. Misijonski križ jim je podelil ljubljanski nadškof Pogačnik ob misijonskem slavju na Rakovniku. -Slovesnosti ob 100-letnici odhoda prvih salezijanskih misijonarjev v Južno Ameriko so poleg nabite cerkve vernikov pri- „„________CJ sostvovali tudi mnogi slovenski i lala bo preko 2 milijona značk V avgustu imajo doma vsakoletni folklorni festival, kjer se srečajo z mnogimi domačimi in sosednjimi skupinami. Ob koncu vsakega festivala zaplešejo plesalci vseh skupin znano prekmursko “Marko skače”. Značke za olimpijske igre Zlatarna Celje je zmagala na licitaciji za uradno značko olimpijskih iger v Montrealu. Izde- misijonarji iz Afrike in Azije, ki so trenutno v domovini. Novo jezero v Braslovčah Novo akumulacijsko jezero ped Žovnekom bo v glavnem služilo za namakanje kmetijskih zemljišč in hmeljišč. Ima tudi odlične možnosti za turizem in ribolov, čolnarjenje, pozimi pa za drsanje. Zajelo bo 40 -do 50 hektarjev površine. Prekmurska folklora Beltinci v Prekmurju so že skoraj štiri desetletja središče prekmurske f o 1 k 1 o re. Izvirne ljudske plese so pričeli domačini gojiti na pobudo pokojnega mentorja slovenske folklore Franceta Marolta. Beltinska folklorna skupina je dosegla visoko umetniško raven in imela že preko 300 nastopov doma in v tujini. in milijon obeskov. Prvo serijo 50,000 je že dala v prodajo. Spominska plošča Puharju Na hiši v Regenčevi ulici, kjer je bil leta 1814 rojen Janez Puhar, duhovnik in izumitelj fotografije na steklo, so odkrili spominsko ploščo. Puhar je ob rojstvu fotografije prispeval velik delež in je i znan v svetovnem merilu. Ploščo je vzidal kranjski Foto kino klub, ki nosi ime po svojem slavnem rojaku-izumitelju. Nova tovarna v Lendavi Podjetje “Nafta” v Lendavi gradi novo tovarno formalina. Ta je osnovna surovina za izdelavo umetnih lepil. Pridobivajo ga iz naftnih derivatov. S tem dosega podjetje nov korak v gradnji naftnega in rafinerijskega koncerna v Lendavi. KULTURNA KRONIKA strune duha. Naj omenim Košakovo Štefo, ki je gotovo najboljša črtica v Butari. Res je, kar poudarja dr. Tine Debeljak v Besedi o pisatelju, da je konec v črtici prilepljen in da zavoljo tega zgubi pletenje lepe zgodbe veliko na svoji moči. Notranje trpljenje nosečega dekleta pa je vendar razčlenjeno s tolikšno pisateljsko silo, da črtica vendar ostane naj lepša v zbirki. Zbirko je dr. Tine Debeljak, ki je knjigo uredil, razdelil v štiri dele. Med manj močnimi v tem delu je Jesenska burja, pa so zato v tem delu poleg Košakove Štefe še dve res močni črtici — Vdovec Gašperin in na Stopah. Posebno ta zadnja kaže, kako je bilo Kunstljevo umetniško iskanje obrnjeno k betežnim in na svoj način zaznamovanim 1 j u d e m. Pohablj enec Žanč in slepa Marinka najdeta košček človeške sreče. Dva za-znamovanca kakor Kunstelj zapiše. Drugi -del je nemara po umetniški sili malce šibkejši od prvega. Koroški Njeni spomini, Odpoved in Eksekutor so morda najmočnejši. Tretji del pričenja črtica Butara, po- kateri je urednik zbirko krstil. Te črtice so močno naslonjene na kmečke običaje v cerkvenem letu in na majhne, trpeče ljudi. Zelo dobro je napisana Ta grba in Trije kralji. Iz obeh diha neka posebna preprostost, s katero je Kunstelj znal tako lepo- obarvati svoje majhne ljudi. Kako moli grbasto dekle za veliko noč! “Da bi ne bila več žalostna, da bi bila lepa, da bi ne imela grbe ..., o, ta moja grba ... in da bi Janci še dolgo živel, sveta Marija, Mati božja ...” Spominčice in Marija sta verjetno v tem delu naj šibkejši. Morda je v njih poseben spomin, bolj se mi zdi, da je za revijo Vigred, kjer je Marija izšla, France zapisal zgodbo s sentimentalnim nadihom. V zadnjem delu so prav za prav duhovniške zgo-dibe, zgodbe tistih, katerih eden je bil France sam. V sebi je nosil skrivnosti ljudi, prepade in višine mnogih duš, skušal pomagati, skušal lajšati težo tegh življenja, skrivati bridkosti kakor Zemljakovki v Pismu. Z Gospodom šimnom, ki si je jetiko nakopal,- pa domala do zadnje ure pri vernikih ostal, zaključi urednik Kunstljevo Butaro. Kunstelj France je bil umetnik. Dobrih trideset let starega so komunisti s tisoči drugih pobili in za njegov grob nihče ne ve. V semeniški pisateljski družini sem bil z njim. Nekajkrat sva šla skupaj v Sibirijo, v naselje “ponižanih in razžaljenih”. Tisto občutje, da življenje prav v teh ljudeh strašno valovi, da niha z viška v neznanske prepade, bogoslovca in duhovnika Kunstlja ni nikoli zapustilo. Dobršen del njegove umetnosti je rastel iz tega občutja. Hvaležni moramo biti Slovenski kulturni akciji, da je za tridesetletnico Vetrinja izdala Kunstljevo zbirko. Da je k tisku knjige prispeval v počastitev spomina svojega kurata domobranec v Argentini svoj dar, je ganljiv simbol in zelo si želim, da bi ta zbirka našla pot v vsako slovensko hišo. Knjiga je opremljena zelo o-kusno, slika Franceta Kunstlja 'z bogoslovskih let ji daje še poseben čar. Spremna beseda dr. Tineta Debeljaka zbirki mnogo doda. Knjigo je mogoče dobiti v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Ave., Cleveland. O. 44103. Vezana v platno stane $4, nevezana je $3. Poštnina v ceni ni vključena. Karel Maušer Nove katehistinje Ljubljanski nadškof je v stolnici pri posebni maši podelil diplome šestim katehistinjam, ki so uspešno končale šolanje na teološki fakulteti. Pomagale bodo duhovnikom, predvsem v župnijah z velikim številom o-trok, poučevati verouk in prinašati življenje milosti. Katehistinje živijo samo od darov vernikov. Zato je njihovo delo veliko vredno, ker je prežeto z idealizmom. Jez na Sotli V Vonarju ob Sotli ibodo zgradili veliko vodno pregrado, ki bo dolga 100 m in 15 m visoka. S tem bo nastalo veliko umetno jezero, dolgo 8 km in 350 do 400 metrov široko. Doseženih bo več namenov: Sotla, ne bo več poplavljala, Hrvaško Zagorje bo dobilo pitno vodo, ustvarila se bo zaloga industrijske vode, novo umetno jezero pa bo dajalo tudi možnost za razvoj turizma. Zaravne brez bodočnosti Na vzhodni strani, nad Pod-sredško kotlino na Kozjanskem, leži zaselek Zaravne. V štirinajstih domačijah živijo samo ostareli ljudje. Šest zakoncev sploh nima naslednikov,- dvema so se rodili invalidi in pohabljeni o-troci, ostalim so se sinovi in hčere raztepli po svetu. Le ena domačija ima 30-letnega gospodarja, ki še ni poročen. Vaščani še nimajo ceste, po vodo pa morajo daleč v dolino. Predmestje Ljubljane šiška raste V izjemno lepem, z gozdom obkroženem prostoru nekdanje Gmajne v šiški so odprli novo šolsko poslopje s 14 učilnicami, kabineti, telovadnico in kuhinjo. V njej se vsak dan zbira 560 otrok. V šiški živi 82,000 prebivalcev. V enajstih osnovnih šolah je vpisanih 8000 otrok. Zaradi hitrega razvoja tega dela mesta že sedaj pripravljajo gradnjo še dveh osnovnih šol. Nov most Novi Karlovški most v Ljubljani bodo začeli graditi to jesen. Obenem bodo z nadvozom na dolenjsko železniško progo izravnali nevaren ovinek ob vpadnici v Ljubljano. Ureditev mostu terja rušenje 16 hiš na desnem bregu, med njimi znanoi gostilno “Češnovar”. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro "Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” vsak večer od ponedeljka de petka na postaji WXEN-FM nc 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Drobtinice z leiiioitlskega hribčka VICE Ker je mesec november posvečen spominu vernih duš, bo prav, ako premišljujemo o njih očiščevanju. Da so vice, je nauk sv. Cerkve. V njih duše zadostujejo za svoje grehe. Pri sv. spovedi ali s popolnim kesanjem so jim bili grehi odpuščeni — a ne kazen, ki jo greh zasluži. S pokoro je kazen izbrisana. Kdor vso kazen odsluži v življenju, sme takoj v Pebesa. Kdor pa živi lahkomiš-^jeno in se ne briga za zadosto-vanje božji pravičnosti, mora v Večnosti odplačevati svoj dolg. Kje so vice? Nekateri svetniki, ki so se jim duše prikazovalo po smrti, so učili, da so vice v osrčju zemlje. To pravi med drugimi tudi sv. Terezija, ki je Večkrat videla duše, ki so iskale Pri nji pomoči, prihajati iz zemlje. Tudi sv. Tomaž in Belarmin sta istega mnenja. Prejšnji pravi, da so dvojne vice: spodnje to zgornje. Spodnje so strašnej-se. Bog ne dovoli nobeni teh duš, da bi smela iskati pomoči Pri živih. Iz zgornjih vic pa včasih dopusti, da se sme kaka du~ prikazati ljudem in jih prositi pomoči. To izredno milost so si v življenju zaslužile s kakim Bogu posebno dopadljivim dejanjem. Nekatere duše, ki so golile posebno veliko ljubezen do Evharistije, smejo imeti pred tabernakljem svoje vice. Molijo Jezusa, ga ljubijo in hrepenijo P° njem. A ga ne vidijo in to je njih najhujša muka. Isto velja vse duše v vicah. Vleče jih k Eogu z vso silo, a božja pravičnost jih odbija, dokler niso očiščene vsakega praška. Vice pred tabernakljem pa niso za take, ki s° se nespoštljivo obnašali v corkvi in se niso brigali za Jetnika v tabernaklju. Vice pri njem so nagrada za ljubezen do njega. V spodnjem oddelku vic so duše, ki so smrtno grešile in so Se rešile pekla s popolnim kesanjem, ako je kdo molil za nje. jh se očiščujejo tudi duhovniki jn redovniki, ki niso živeli, kot It njih poklic zahteval; duše, ki ao bile v pohujšanje drugim v življenju. Tudi laiki, ki so brezbrižno živeli, niso prejemali sv. 2akramentov. Tu so duše obso-teUe na najhujše muke, brez o-t^jšanja na dolge čase, na sto-etja, do sodnega dne. Trpljenje Izal takoj po smrti sv. Luitgardi. [“Obsojen sem na več stoletij zaradi treh napak, za. katere sem zaslužil pekel. Po posredovanju Marije so mi bili grehi odpuščeni, a moram sedaj zadostovati. Strašansko trpim! Pomagaj mi!” (To je bil papež, ki je utrdil cerkveno državo. Bil je več na konju kot pred oltarjem in mu je sv. Luitgarda že v življenju očitala, da “je bolj kralj kot papež”.) Neki princ, ki je padel v dvoboju, je imel milost, da je obudil popolno kesanje in se rešil pekla. Prikazal se je sestri Denise in jo prosil pomoči. Obsojen do sodnjega dne! Sestra se konic, ki so' bile razbeljene v ognju in so se zadirale v meso, ker je bila lena za izpolnjevanje pravil in za delo. “Moje srce se trga in povzroča strašne muke, ker sem nasprotovala v mislih prednici. Moj jezik razjeda mrčes in se mi zdi, da mi ga nekdo trga iz ust, ker sem govorila proti sestrski ljubezni in nisem držala pravil tihote. O, da bi mogle Bogu posvečene duše videti mene, kako Bog kaznuje lenuhe, mlačneže v njegovi službi!” (Duše v vicah nimajo teles, a trpijo, kot bi jih imele.) Kazen je primerna grehu. Ud ali organ, ki je pomagal grešiti, mora tudi zadostovati. Pijanci, je darovala Bogu kot žrtev zanj. j požrešneži trpijo žejo in lakoto. Več let je prenašala strašanske Obrekovalci, lažnivci, prekli-bolečine, se postila, bičala in na- : njevalci trpe z jezikom. Za gle-zadnje je tudi sama umrla zanj. j dan j e pohujšljivih slik in čita- žev pot v njih korist. To je posebno Všeč Jezusu. Pošljimo v vice kak očenaš in zdravamarijo za najbolj zapuščene, najbolj pozabljene, za najdalj obsojene, za najbolj trpeče duše. Kratke molitvice kot “Gospod, daj jim večni mir in pokoj!” tudi lajšajo in krajšajo vice. Nobena molitev ni zastonj, samo, da pride iz srca. sovega, na drugi Marijin. Dekleta pridno obiskujejo evharističnega Gospoda, kadar niso- v razredu. V oktobru in maju pa molijo ali v skupinah ali posamezno rožni venec. Se menjavajo, tako da ni kapelica nikoli prazna. Ta program je zasnovala s. Edwardine in gleda, če se ga mladenke drže. Vse je tako urejeno, da pouk ne trpi Verne duše sebi ne morejo | da vsaka skupina gre v kapelo, pomagati, a za nas smejo moliti. Kako hvaležne nam bodo, če jim bomo pomagali v nebesa. Ne smem pozabiti omeniti, da so duše v vicah srečne. Potrpežljivo trpijo in ljubijo Boga, ker vedo, 'da enkrat bo konec ječe. Molijo za tiste, ki jim lajšajo in krajšajo trpljenje. Neko dekle v Nemčiji je plačalo vsak mesec eno sv. mašo za Preden je umrla, je razodela se- nje nemoralnih knjig morajo verne duše v vicah. Izgubila je stri prednici, da mu je bila duše gotovo plačevati z mukami vsled njenega trpljenja skrajša-1 v očeh. Bog ve, kakšno trpljenje na kazen za nekaj ur . .. Ali se- j je odmerjeno pisateljem takih daj razumemo, kaj je greh in j knjig, če po usmiljenju božjem kako- ga Bog kaznuje? Kazen kateri uide peklu. službo. Z zadnjimi markami je še enkrat plačala sv. mašo za kadar nima predavanj. Nič prisiljenega, vse je prostovoljno. Eno je gotovo: Če nič drugega, ljubezen do sv. Evharistije in Marije bodo dekleta odnesla s seboj v življenje. Da bi le ostale zveste! Uboga mladina v javnih šolah! Nima sv. Evharistije, nima Marije, ne pozna Boga.. . Rožni venec nadomestuje včasih samokres ... Ni povsod tako, a v več mestih je. Treba bo še veliko političnih borb, da bo Bog zopet dobil vstop v šole. s. M. Lavoslava VOZ!, PUSTI ŽENO! Prepiri med vožnjo z avtom so odvisni od znamke vozila, pravi psiholog. — “Spaček” je neranljiv, ker ne pozna zakonskih parov. Kolnski psiholog Klaedtcke, ki grajal ženo, ker je potrošila to- MALI OGLASI Off E. 185 ST. 2 family for sale on 19315 Pawnee Ave. 5 down. 4 up, 2 bedrooms eacn suite, basement, garages. 19410 PASNOW 3 bedrooms up, dining room, basement, garage. Strekal Realty 692-1020 481-1100 405 E. 200 St. _____________________(172) SOBE IŠČE starejša ženska bi rada dobila v najem 4 sobe spodaj, furnez in kopalnica. Kličite 881-6167. -(172) tu je hujše kot v zgornjem od- delku. Tu so duše, ki niso v življenju ^Pravile pokore za male grehe. Eidi tu je trpljenje Bogu popečenih duš daljše in hujše od T'uk laikov, ker so prejemali ^eč milosti. (Ko je avto ubil na-sestro Judith, nam je dobra ■T^ska poslala sožalje češ, da je Sestra gotovo šla “topla v nebe-^a’- Tako sodimo ljudje, se tola-Jttlo in upamo. A malo je duš, bi šle “tople v nebesa”. Zato Moramo še posebno moliti za [■ajne duhovnike in sestre. Ima-i° Več milosti in priložnosti za s'vetost, zato tudi večjo odgo-^0rnost. Talar in habit nista ^stopnici v nebesa. Sem v zgornje vice pride vsa-0 soboto Marija po duše, ki so fosile njen škapulir in jo Ijubi-e' 2 njo pride nadangel Mihami- Dokler je Marija med njimi, v>uiijo vse duše olajšanje bole-Cltl- Marija pride tudi na vse sv°je praznjke po duše, ki so jo Tosebno častile. Največ duš jo sPremlja v nebesa na praznik jenega Vnebovzetja. Nadangel mael navadno vodi duše v vi-ki iz njih v nebesa. Tudi on iskuje večkrat svoje častilce, >ko angeli varuhi, a duše ne p Bo tolažbe in olajšanja muk °t med Marijinim obiskom. V aP°dnje vice pa Marija nikoli ne E-ttfco dolgo trge duše v vicah? Nekatere za celo življenjsko bo; najbolj pobožne morda j p ur, dni, mesecev, par let. < aPež Inocent III. se je prika- ' vic se ne da primerjati z zem-skimi kaznimi. Z eno uro trpljenja na zemlji si lahko odkupimo leta in leta v vicah. Kaj trpijo duše v vicah? Sv. Margareti se je po smrti prikazal benediktinec iz Cluni-ja, ki j o; je nekoč spovedoval. Bil je ves zavit y ogenj, da jo je kar peklo. Povedal ji je, da trpi zato, ker je bolj deloval za svoje interese kot za božje; da je preveč dal na svoje dobro ime; da je premalo ljubil sobrate. Prosil jo je, naj trpi zanj tri mesece. Zmerom je bil pri nji in je strašno trpela vsled vročine, katera ga je obdajala. Jokala je od bolečin. Vse vrste drugih telesnih muk je trpela zanj. Po treh mesecih je zagledala dušo vso o-žarjeno v nebeški slavi. Smel jo je prositi pomoči, ker ji je enkrat dovolil prejeti sv. obhajilo. Sv. Margareta je tudi imela videnje neke redovnice v vicah. Ležala je na postelji iz železnih Premislimo' malo, kako rabimo mi svoj j ezik ... Kako moremo pomagati dušam v vicah? Največjo pomoč nakloni dušam v vicah sv. maša. Ako so si v življenju to zaslužile, da je niso zanemarjale. Ne kupujmo cvetlic! Porabimo denar za sv. maše! Udeležujmo se sv. maše v prid dušam v vicah. Prejemajmo za nje sv. obhajilo! Darujmo večkrat za nje Jezusovo Kri, po zgledu sv. Terezike, ki je rada “zbirala sv. Kri za duše”. Oče nebeški, darujem Ti presv. Kri Tvojega Sina za verne duše v vicah (ali' za to ali za ono dušo). Podarimo revežu mi-lodar za verne duše. Podprimo kako dobro delo. Odpovedujmo se pijači ali slaščicam in daruj-mb Mariji, naj ona obrne vse to v prid dušam, ki so jo najbolj ljubile. Odpovejmo se v novembru TV in zmolimo rožni venec v ta namen. Opravimo sv. kri- je precej časa proučeval vzroke prometnih nesreč, pravi, da se j vsaj 12 odstotkov nesreč na cesti nje. Bila je tudi v cerkvi, ko je pripeti zato, ker sta se voznik duhovnik opravil sv. daritev. In jn nekdo med sopotniki poprej potem se je napotila v mesto iSp0rekla. Ta “nekdo” je najpo-iskat službo. Srečala je mlade-;gOSteje avtomobilistova žena... niča, ki ji je povedal, naj po- j Ni znano, koliko časa je psi-zvoni pri hiši na drugi strani; polog raziskoval, da je prišel do ceste; tam rabijo uslužbenko, jte ugotovitve. Razne avtomobil-Dekle je ubogalo. Odprla ji je stične organizacije že priporo-gospa. V sprejemnici je zagle- čaj o voznikom, naj se v avtomo-dala sliko mladeniča, ki ga je bilu ne pričkajo in naj se ne ravnokar srečala. Vse je povedala gospe. Ta jo je objela in pritisnila na svoje srce: “Ne boste moja uslužbenka, ampak moja ljuba hčerka.” Mladenič je bil njen sin, ki je umrl pred dvemi leti. Tiskar N. na Bavarskem je natisnil knjigo o vernih dušah v vicah. Sto izvodov je zastonj razdelil med ljudi. Njegov sinček je bil čudežno ozdravljen, gotovo na priprošnjo vernih duš. Tiskar je vedel, komu se ima zahvaliti. Ko je čez par let njegova žena nevarno zbolela, je ponovil svojo darežljivost. Sedaj je razdelil brezplačno 200 knjig. Žena je ozdravela .. . * V Mt. Assisi Academy imamo razburjajo, zlasti pa naj. pazijo, da žene ne bodo slabe volje, ko bodo prisedle. ' Znanstveno dokumentarna a-naliza naj bi ugotovila, kakšni so prepiri v avtomobilih, ki so kmalu potem zapleteni v nezgode na cesti. . Med pregledom sodnih spisov in med prisluškovanjem pogovorom v avtomobilih raznih znamk, ki so stali na uličnih križiščih pred rdečo lučko, je psiholog Gunther Kiaedt-cke ugotovil marsikaj. V “Volkswagnu” se zakonca najpogosteje prepirata radi denarja. Klaedtckejevi pomočniki so večkrat ugotovili, da se je največ prometnih nesreč pripetilo zato, ker je bila na zadnjem sedežu tega avtomobila draga kapelico. Majhna je, a zelo lepa. [luč ali kak drug dragocen pred-Na oltarni mizi je tabernakelj, met, ki sta ga zakonca pravkar Na eni strani je kip Srca Jezu- kupila in zaradi katerega je mož HOWS YOURj, COTTON CROP'S EXPANSION IN THE U.S/ WHEN ROT DISEASE THREATENED TO WIPE OUT COTTON (M THE EARLY (800'3, A RE- a SI ST ANT STRAIN WASjj INTRODUCED BY hAISSISSIPPlAN WALTER BURLING WHO SMUGGLED THE SEED FROM MEXICO M DOLLS BROUGHT BACK FOR MIS GRANDCHILDREN. NEOBIČAJNA MASKA? — To je neke vrste kadilnica z azteškim, bogom dežja Tlalokom iz Mehike. Tam so gospodarili Azteki, dokler ni prišel Cortez in Mehiko osvojil in podvrgel Španiji v 16. stoletju. St produced . A SUPERIOR COTTON THAT'S THE PARENT OF MOST OF TODAY'S UPLAND -VARSBTSBS f liko denarja. V “Oplu” mož ponavadi kara boljšo polovico, češ da zanemarja otroke in se prepogosto sprehaja po mestu. Mož nekako zviška bere levite v navzočnosti otrok, ki so na zadnjem sedežu in ki jih vse skupaj nič ne zanima, saj so “že velikokrat slišali to ploščo”. V vozilih BMW, zapletenih v prometno, nesrečo, se zakonca najpogosteje prepirata zaradi nezvestobe: ali je on prevaral njo ali pa ona njega. Ona na sedežu zraven vozniškega joka, on pa se znaša nad motorjem, pravi Klaedtcke. Najpogosteje imata oba slabo vest, v bolnišnici pa se po navadi vse srečno konča. .. Pred prometno nesrečo “Mercedesa” je običajno vse tiho in mirno. Ona zgubljeno gleda skozi desno okno, on se krčevito oklepa krmila. Žamet in razkošje sta neke vrste ovira za dotik in neposredno zdraho. Ob vsem tem pa sta razburjenje in nestrpnost naj večji, zato so tudi nesreče kot posledice prepira ustrezno hujše. In končno: v spačku Citroen ni psiholog nikoli opazil prepira. Morda zato ne, ker se v njem le redko vozijo zakonski pari. Psiholog Klaedtcke je opazoval evropske avtomobile na evropskih cestah. To opazovanje velja tudi za avtomobilske nesreče v naši deželi. Tudi pri nas so trenja v zakonih, pri mladih ljudeh pogostejša kot pri starejših, ki so se že privadili in ustalili. Različne vrste avtomobilov so znak različne vrste ljudi in j njihovih različnih okusov in pogledov na življenje, zato je razlika v številu in vrsti nesreč utemeljena in razumljiva. Proučevalci prometnih nesreč na splošno svetujejo: Kadar si jezen, razburjen, tesnoben in žalosten, ne hodi na cesto, ker je možnost nesreče veliko večja, kot kadar je človek pri normalnem razpoloženju. Tudi preutrujeni ne smemo na cesto, če nočemo v nesrečo ali morda celo v prezgodnjo smrt. ENA POSLEDNJIH ČRED — Slika kaže. čredo 'zeb er v Kruger narodnem parku v Južni Afriki. To je eden izmed zadnjih krajev, kjer črede zeber in dru gih živali še prilično svobodno živijo. Biggsova žena pred kamero Brazilka Raimnuda Castro, sedanja žena britanskega poštnega roparja Ronalda Biggsa, edinega med udeleženci znanega poštnega ropa v avgustu 1963, ki se še izmika roki pravice, bo v kratkem kot igralka nastopila pred filmsko kamero v Parizu. Scenarij je napisal Fernand Legros, o filmski zgodbi pa ni znanega nič podrobnega. Biggsa, ki je ostal v Riu de Janeiru, so angleški časopisni poročevalci odkrili lani februarja v Braziliji- Britanske oblasti so zahtevale izročitev roparja, obsojenega na 30 let, Brazilija pa je zavrnila zahtevo, ker je Raimunda pričakovala njegovega otroka. Kot cee v Braziliji rojenega otroka Biggs ne bo izročen britanskim oblastem. Carst Memorials Kraška kamnoseška obd EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Kd. iSl-mi FOR RENT One bedroom, bath, large kitchen for single person or couple on 7027 St. Clair Ave. Call 881-1037 -(173) SOBE SE OBDAJO tri sobe se oddajo, spodaj, svoj uhod, zimska okna, pet minut hoda do cerkve sv. Vida. Pripravno za novoporočence. 431-3373 (172! LASTNIK PRODAJA hišo za dve družini na E. 64 St. bakrene cevi, lijak iz nerjavečega jekla, zavese, karpetirano, dvojna garaža. Kličite 361-5887. -(1721 FOR RENT off Lake Shore Blvd. on E 145 St. 4 rooms suite, down, $115 per month. No pets. Couples only. Call 729-1155, 2 months I’ent and 1 month security deposit. (174) SOBE SE ODDA tri čedne sobe se oddajo z garažo, spodaj, mladim ali srednje starim ljudem. Nič živali. V okolici Grovewood. 481-8735. -(172) Large Corner Lot Rolling Rock Shores, beautiful view of the lake, all improvements in. $5000. Will finance at low interest rates. Call 731-3178 after 5 p.m. (172) EUCLID zidana hiša za 2 družini, lo let stara, tri spalnice, kuhinja s posebnostmi. Na prvem je klima-tična naprava in rekreacijska soba. Dvojna garaža. Prava cena. EUCLID ZIDAN BUNGALOW v lepem stanju, dve spalnici spodaj, ena spalnica zgoraj, velika kuhinja, klet, garaža. V lepi okolici od ‘E. 260 St. Zapuščinska prodaja. NOVA NA SEZNAMU ranč hiša, z aluminijem obita, eno leto stara, tri spalnice, jedilna soba, llž kopalnice, moderna kuhinja, velika klet. Dajte ponudbo. NA VELIKO IZBIRO novi domovi, za 2 družihi v Euclidu, po tri spalnice, colonials, ranči in splits od Route 91. Kličite za informacije. mm REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (172) UNIQUE 2 FAMILY HOME for a shrewd buyer, a good investment - for a home lover, a beautiful environment. Only 3 car garage in this area, sliding glass doors open unto porch. Separate thrash compactors and heating units. Plush area $70,000 CIRINO REALTY 942-4)900 (171) Help Wanted Male & Female Help Wanted Couple for cleaning small business, part time, on east side of Cleveland Call 231-8464 or 283-7216. (172) Cook Wanted Cook to assist Chef (nights) small exclusive restaurant on east side. Call 231-8464 or 283-7216. , a. (172) JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM ,^0oooooottoooo(x»ooooaoo&3oooooooooei0ooo&ooooo0ocs Udarnega je -Brkati zviška po- j ‘Tod Snežne gore. Čez leta bo gledal. Za malo- se mu je zdelo, prva žena v rodu Kozorogoveev.” da bo moral razpravljati z mladcem. Dokaj bolj prav bi mu bilo,, da je stal pred njim mož zrelih let. Mimogrede ga je obšla nejevolja na Karpa, ki si kar nič ne upa tvegati. Sta pa ta mladec in Ostrorogi vsa drugačna. Kaj bi vse lahko dosegel, da jima je Neokretni vsaj [podoben'. In kakor bi hotel Kiarpa povišati, je namrščil obraz: ih spregovoril: “Kdo si, ki ti Jbrada komaj poganja, pa si 'iirzneš klicati na razgovor mogočnega kolišča glavarja?” Karp, ki je stal tesno poleg očeta, kakor atrok, kadar se iz strahu tišči matere, se je privoščljivo nasmehnil. Udarni je že stisnil pest, dat ga udari v obraz, pa se je spomnil Sinjeoke in se premagal. Ponosno je odgovorih “Udarni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika iz rodu Kozorogoveev', ki jih kar gotovo še nisi pozabil.” Brkati je sprevidel, da se je bil z besedo nerodno zaletel in da ne kaže gorjanov dražiti. Požrl je prikrito izzivanje in mirno vprašal: “In kaj iščeš o-krog naših kolišč?” “Dobro sem vaju harpuniral, Som in Karp,” si je mislil Jalan. Odgovoril je pa še bolj prisek-Ijivo: “Ljudi sem prišel reševat s svojimi mladci izpod volčjih zob, ko si jih sami ne upate, ali pa nočete.” “Mrrrhmmm!” “Nič ne renčita,” je zrasel Udarni: “Kar je res, jej res.” “Za svoje kolišče naj se Ostrorogi sam briga,” se je branil očitka Som. “Če ga pa ni doma.” “Tak ooo —” sta se začudila Brkati in Neokretni. Som je še pristavil: “Da sem to vedel, bi bil drugače ravnal.” Udarni se je nagnil naprej in poočital: “Si se izdal, mrki Som, da Qstrorogemu Jelenu želiš smrti.. Hkrati pa tudi, da ti za SinjeiDko Kodrolasko nič ni. Tudi mjo bi strgali volkovi. Prav, da vean.” “Tein nič mar,” je revsnil Som, da so mu zanihali dolgi, povešeni brki. “Ho! Pa še kako mi je mar,” se je zravnal Jalan: “Prav ponjo sem bil prišel.” BrHati se je začudil, da je zazijal, Karpu je pa kar sapo za- “Prav. In kaj boš dal zanjo?” “Sem že rekel, da nič.” Udarni je spet zatrmoglavil. Som je glasno pogoltnil slino: “Če .bi moji smeli odreti volkove, ki ste jih pobih?” Jalan bi bil Somu prav gotovo rad prepustil kožuhe, pa jih je dal Nosatemu Losu za plačilo, ker mu je rešil ženo Sinjeoko. Nazadnje so se tako pogodili, da je Los odstopil Brkatemu za vsakega otroka po enega volka, za ženo pa dva. Nosati pa se sme preseliti z vso družino na kolišče Ostrorogega Jelena. Pred kratkim je komaj za las manjkalo, da se niso spopadli. Sedaj so si pa voščili srečo in se mirno razšli. Vsem je bilo nekako prav, samo Karpu ne. Spočetka ni mogel drugega, kakor da je grdo gledal. Ko sta pa z očetom ostala sama, je pričel godrnjati, dokler ni bruhnil: “Kako naj pa sedaj jaz dobim Jezerno, ko si več Sinjeoke, da bi menjali?” Jezen na Neokretnega in njegovo mater Redkozobo Ščuko, ki sta mu ponoči ubranila, da ni sel preganjat volkov, in ga spravila v zagato, iz katere se je pravkar kar nič častno izmotal je Som revsnil v Karpa: “Še vprašuješ. Mar ti ni Udarni Jalan dovolj jasno pokazal, kako si drzen mladec vzame ženo.” “Prav. Ugrabim Jezerno; Neokretni je zacepetal po zamrz njenem snegu. “Hm. Tih —?” Brkati se je obrnil in zamišljeno stopal po poševnem pristaj-nem mostu nazaj na mostišče. Karp je pa še malo postal, kakor bi ne vedel, ne kod ne kam. Potem je pa brez cilja odšel v prostrano zasneženo jezerno ravan. Škripal je z zobmi in s pestmi togotno zamahoval predse. Raz mostišče so ga opazovali mladci in se, mu smejali. So pa že težko čakali, kdaj odidejo Kozorogove! s Sinjeoko, da pohite gledat pobite in poklane volkove. Udarni Jalan se je na kolišču Ostrorogega Jelena samo še toliko pomudil, da so si mladci oprtali že pripravljena in zvita Sinjeokina oblačila. Da bi hodil s svojo ženo nad vse varno, je razdelil Kozorogovce v dve vrsti. Eno je vodil Krivokljun, drugo pa Orel. Korakali sta vz- prlo: Šele čez čas je goltnil: poredno. Sredi med njima je pa “Ngakh!” Ud arni Jalan je pa udaril s tdpoi hščem sulice ob zmrzei sneg. Zalbliskale so se mu oči in zpbjei. Neodjenljivo je pribil: “Ne 'bom nikogar več vpraševal. Je i le jemljem vašemu rodu. Ugrabil sem jo volkovom. Za vedno je moja.” Neokretni je pihal kakor v past ujeti jazbec. Krivokljun se je pa obrnil nazaj, čeprav ni verj-el v spopad, je namignil mladcem, naj bodo pripravljeni. Kozorogovci so brž sneli loke in segli v tule. Završalo je tudi na kolišču. Pa še preden je utegnila sikniti prva puščica, je pritekla pod pristajni most Sinjeoka Kodrolaska in zaklicala: “Nikar krvi zavoljo mene!” Kodrolaska sama ni vedela, koga prosi. Ali očeta. Brkatega Somia, ki se doslej nikoli ni oziral na njeno besedo, ali moža, Udarnega Jalana, ki ga je še kaj malo poznala. Ustregla je obema. Dokaj bolj pa Somu. Prej ni vedel odgovoriti Udarnemu. Sedaj mu je pa kar sama ušla beseda iz ust, s katero se je ognil boja in se ni ponižal. Rekel je: “Nisem jaz začel izzivati.” Jalan je ukazal svojim mladcem, naj se umaknejo. Brkati se je pa začel pogajati: “Kam odpelješ mojo hči Sinjeoko Kndro-lasko?” šel Jalan s Sinjeoko. Kolišča in zasneženo jezerno planjavo je obsevalo jasno sonce. Kodrolaska se je ozirala na- PRUETEN POGLED - Susan O’Hara pelje na kolesu Michele Smith po vrvi na predstavi Tallahassee Recreation oddelka v Tallahassee v Floridi. zaj. Kakor je rada šla z Udarnim pod Snežne gore, se ji je vseeno milo storilo, če je pomislila, da bo komaj še kdaj videla mostišča in kar gotovo nikoli več veslala po prostranem jezeru, na katerem je preživela svojo mladost. Dokaj veselih dni je užila, precej pa tudi grenkih bridkosti. Največ jih ji je prizadejala Redkozoba Ščuka. Neokretni Karp pa nič manj. Naj marala več videti. Sinjeoka je postala spet, vesele volje. Hodila pa je čimdalje teže. Neprespana noč in prestani smrtni strah sta jo bila hudo zdelala. Obraz ji je pričel postajati lesen. Pod oči so se ji pa zajedali temni kolobarji. Kar nič več ni mogla dohajati utrjenih mladcev, ki so komaj vedeli, da so včeraj urno prehodili dolgo pot, zadnji njen konec celo v naglem diru pre- že bo kakor koli, teh dveh ni i tekli, se nato spopadli na življe- nje in smrt z volkovi in vso noč prebedeli. Udarni jih je moral opozoriti, naj počasneje hodijo. Sinjeoko je pa pričelo skrbeti, vzdrži skozi vso Dolgo dolino in nazadnje še navkreber v Golo goro. Reči pa ni marala nič. (Dalje prihodnjič) Dosti lesa Douglasova jelka da lahko do 40,000 kubičnih čevljev uporab-nega. lesa. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je, zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. samo Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne io novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” The car makers Car production,1974 O million 1 ? GENERAL MOTORS ---- FORD------- CHRYSLER - VOLKSWAGEN FIAT--------fg TOYOTA---- RENAULT--- NISSAN------ PEUGEOT*- '//>/////////////////////■//////, FRANCE —| BRITAIN CANADA — fc5S25SS2-lm AUDI,NSU-Y brazil SPAIN ES3SŠ3l'7m CITROEN* BRITISH ___ LEYLAND '///////////S,//, ///////////////. |0-9m 1-3m 1-2im *PfluQfcOt owns part ofCitroeh;trving to get control GENERAL MOTORS out-distances all other auto manufacturers and accounts for more than 3.5 million in sales in the United States alone. Ford and Chrysler, lag behind in JfcrSdata5* bBt d0Se m>S *** “ &rel£a 58168 88 evident London Economist News PRI TEKU — Tekači z University oj Missouri na križišču atletskih prog. Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 0117 St. Clair Avenue 431-0628 TEMELJITO PRANJE —- Stari kovanci, medalje in kosi kovine morajo skozi temeljito kopel v kovnici Franklin, Franklin Center, Pa. Slika kaže to pranje. h vsakovrstna tiskarska dela »e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3> Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovin^ za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, iistki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE