Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1930,

Cena posamezni številki 1*50 Din.
XII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
UredniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Pregled dela kr. vlade v letu 1929.
Ko se je poslavljalo staro in je vstajalo novo leto 1930., je predsed* mk ministrskega sveta igeneral Pe* ter Živkovie čestital N j. Veličan* stvoma kralju in kraljici novo leto in podal obenem kratek pregled dela kraljeve vlade v letu 1929.
Iz tega pregleda objavljamo nekaj posebno značilnih in za naj* širše kroge zelo zanimivih odstav* kov, iz katerih bo že Irazvidna vsa živahna in plodonosna delavnost sedanje kr. vlade v prvem poslov* nem letu:
Utrditev narodnega in državnega edinstva.
Srečen sem, da morem v imenu kraljevske vlade pred Vašim Veli* čanstvom zanesljivo izjaviti, da je narodno in državno edinstvo, ta prva skrb Vašega Veličanstva, že globoko ukoreninjeno v srcih na* šega naroda, ki z vseh strani naše prostrane kraljevine baš te dni po* laga pred kraljevski prestol sveča* ne zaobljube svojemu vzvišenemu vladarju in narodnemu edinstvu. Veliki zamah Vašega Veličanstva je mogočno dvignil narodni duh ši* rom vse naše lepe zemlje in okrepil vsa srca. Naš narod gleda z zaupa* njem v svojo veliko bližnjo bodoč* nost in s'ponosom sledi svojemu kralju. Kraljevina Jugoslavija pred* stavlja s svojim imenom in s svojo upravno razdelitvijo na devet ba* novin sintetično rešitev našega na* cionalnega in državnega vprašanja. Ta modra odločitev Vašega Veli* čanstva pomeni začetni datum v zgodovini našega preporoda ter je bila sprejeta z vso dušo od vsega naroda ter (odobrena s pravim ras* nim 'oduševljenjem. Državna upra* ya je prejela najjasnejšo direktivo in silno vzpodbudo za nesebično delo. Kraljevska vlada pričakuje zanesljivo v naj bližji bodočnosti najugodnejših uspehov za dobro upravo in notranjo konsolidacijo. Opirajoč se na /prepričanje, da je za popolno državno in narodno edinstvo največji pogoj enakost zakonov, je kraljevska vlada (storila vse, da se čimprej izvede izenače* nje zakonov v kraljevini. Dober del tega velikega in važnega posla je bil storjen ,v najkrajšem roku in bo ta posel dokončan. V najkraj* šem času se bo čutilo njegovo delo* vanje...
Verska politika vlade.
Popolno svobodo in strpnost napram veroizpovedim je kraljev* ska vlada ustvarila z zakonsko ure* ditvijo odnošajev države napram priznanim veroizpovedim. To delo se sedaj vsestransko izvaja. Z do* vršitvijo te državne naloge bo iz* polnjena zdrava moralna misel vseh religij v korist verskega miru, vse to pa v znanem duhu naših tra* dicij.
Za blagor poljedelskega in delav* skega stanu.
Socialna pravičnost in harmo* nija je bila od nekdaj največji in* teres in’plemenita odločitev Vašega Veličanstva. Sledeč temu je kra* Ijevska vlada posvetila posebno Pozornost interesom vseh socialnih slojev. Ona vidi v socialnem ravno* težju in harmoničnem razvoju bit* ni pogoj narodnega blagostanja in zadovoljivega družabnega reda. Ka* kor je kraljevska vlada bila čvrsta ter odločna v obrambi državne av* toritete in javnega reda, tako je
tudi temu primerno čutila dolžnost, da v smislu zakonov in racionalne pomoči učvrsti vse družabne sloje.
Prva skrb vlade je namenjena našemu poljedelcu in njegovemu še vedno težkemu položaju. Zave* dajoč se, da bo najbolje služila vzvišenim nameram Vašega Veli* čanstva, bo kraljevska vlada ne* umorno delovala na uspešnem iz* vajanju gospodarskih zakonov ter bo s potrebnimi ukrepi stremela za tem, da učvrsti tudi kreditno spo* sobnost poljedelca, tako da lahko mirno gleda v bodočnost in z za* upanjem izvaja svojo delovno moč. Poljedelec, kakor tudi vse narodno gospodarstvo bo obvarovalo narod pred možnimi nevarnostmi nekih organizacij in smeri mednarodnega gospodarstva, ki čedalje bolj ogro* žajo slabejše gospodarske edinice, zlasti pa agrarne države. Naše de* lavstvo se je 'obvarovalo razdiral* nih vplivov protisocialnih in proti* državnih stremljenj. Njegova na* rodna zavest in naše sodobno so* cialno zakonodavstvo sta dvignila delavca na dostojno lin priznano višino. Kraljevska vlada ne bo za* mudila prilike, da ne bi posvetila temu dejstvu svojo popolno pažnjo.
Okrepitev našega gospodarskega položaja in financ.
Izboljšanje gospodarskih raz* mer in delavnosti bo omogočilo popolno sodelovanje državnih fi* nanc in vztrajno finančno politiko, ki jo bo vlada tudi v bodoče z vso odločnostjo izvajala. Popolno iz* enačenje davčnega zakonodavstva je šele v izvajanju. V najkrajšem času se bo pokazala pravičnost raz* delitve davčnih bremen in možnost eventualnih 'razbremenitev brez škode za državne potrebe in pro* računsko ravnotežje, ki ga je treba najskrbneje varovati in pospeše* vati. Sledeč tej finančni politiki kraljevske vlade lahko že pred za* ključkom proračunskega leta izja* vini, da gledamo ts popolnim za*» upanjem v bodočnost državnih fi* nanc. Z zaščito pravnega reda in javne varnosti ter ' gospodarske okrepitve in urejevanja financ je kraljevska vlada prepričana, da bo notranja konsolidacija države uspe* šno napredovala, da bo gospodar* ska kriza prebrođena in da bo javni kredit dvignjen na dostojno višino. To izjavljam že zdaj na koncu prvega leta dela pod novim sestavom z vso zavestjo in vero v gospodarski polet in močni duh vseh elementov občega ‘gospodar* skega življenja. Poglobitev med* narodnega ugleda kraljevine in priznanje njenemu aktivnemu so* delovanju na velikem delu medna* rodnega miru se občuti posebno v varnosti in v notranjem zaupanju.
Vlada dela v zavesti popolnega kraljevega zaupanja.
Vaše Veličanstvo prosim za dovoljenje, da izjavim, da je kra* Ijevska vlada hvaležna za neizmer* no čast, ki jo uživa s trajnim in najpopolnejšim zaupanjem, ki ji ga je poklonilo Vaše Veličanstvo. S tem 'zaupanjem Vašega Veličanstva se je mogla vlada z vsemi svojimi silami posvetiti državi in njenemu napredku. S tem bo najbolje in po svojih najboljših močeh odgovo* rila svoji visoki in težki dolžnosti. Velika misel in ideja, izrečena V manifestu Vašega Veličanstvo z dne
6. januarja in silni akt z dne 3. okto* bra sta povezala v enotno idejno skupnost ves naš narod brez raz* like vere, plemen in prošlosti. To narodno edinstvo in odobravanje velikih nalog, ki nam jih je posta* vilo v dolžnost Vaše Veličanstvo
Dr K D Poglavje o
Mislim, da smo vsi, ki služimo dr* žavi, edini v tem, da ni nobene bist* vene razlike med aktivnimi in upoko* jenimi državnimi nameščenci. Prepri* čan sem tudi, da so potrebo složnega nastopa in skupnega zagovarjanja vzajemnih interesov celotnega stanu državnih uslužbencev uvideli vsi — aktivni in upokojeni — brez izjeme. Posledice tega edino pravilnega nazi* ranja se kažejo v tem, da so upoko* jenci svoje stanovske organizacije tesno naslonili ob stanovska združenja aktivnih tovarišev, ki jim spet s svoje strani nudijo vso podporo in pomoč, kot svojim enakovrednim in enako upravičenim ter prav tako pomoči in podpore potrebnim drugovom.
Tega naziranja smo vsi državni uslužbenci, brez izjeme stroke. Vsaj mislili smo doslej tako. Zato se mora vsakomur zdeti tem bolj čudno, če iz lastnih vrst čuje glasove, po katerih bi mogel nepoučeni soditi, da postoje v tem vprašanju še različna mišljenja.
V »Poštnem glasniku« od 11. dec. prošlega leta, torej iz časa, ko je še bil glasilo »Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani«, beremo pod naslovom »Kako se odmerja pokojnina avstrijskim državnim uslužbencem«, sledeči odstavek:
»Kakor imajo avstrijski tova* riši (p. t. t. stroke) mnogo višje plače in dosti ugodnosti pred na* mi, tako pa pokojnine niso tako kavalirsko odmerjene, kakor pri nas, da dobiva državni uslužbenec po polni službeni dobi za nika* kršno delo (slovenščina!) prav iste prejemke, kakor v aktivni službi za polno zaposlenost. Sodimo, da je ta ukrep sosedne avstrijske re* publike znak naprednosti in dobro preračunan. Saj pokojnina je kon* čno samo nekaka podpora, da si preskrbljen na stara leta ali v slu* čaju invalidnosti. Za to bi ne bilo potrebno, da je tolikšna, kakor najvišja aktivna plača.
Razume sc, da privoščimo upokojencem čim višje pokojnine, po možnosti višje od sedanjih, to* da v onih državah, v katerih rav* no vsled milijardnih pokojnin ni mogoče zvišati prejemkov aktivnim uslužbencem, bi bilo treba pravil* neje regulirati prejemke aktivnih in neaktivnih uslužbencev. Gotovo jc anomalija, če prejema samski uradnik po navršenih službenih le* tih več pokojnine, nego je znašala njegova zadnja aktivna plača. Kajti končno je plača nagrada za storjeno delo in jamčeno odgo* vornost, dočim je pokojnina samo preskrbnina za stara leta.« .
Človek, ki to bere, res svojim očem ne veruje, da je to tiskano v na* ših težkih časih, pa še v stanovskem glasilu državnih nameščencev. Da smo taka izvajanja brali pred 6. januarjem 1929. v kakem strankarsko zagrizenem političnem ali državnim nameščencem neprijaznem fanatično * stanovskem li* stu, bi se nam niti čudno ne zdelo. Da* nes si ni mogoče razlagati tega pojava drugače, nego da je to ali predpustna šala, ali pa da so ta izvajanja zašla v list brez vednosti urednika.
Če bi bila, kakor pisec navedenega članka sklepa, pokojnina res samo ne*
kakor tudi sestav uprave, ki je bil uveden z gornjimi zgodovinskimi odločitvami Vašega Veličanstva, bodo ostale jasne smernice za vse naše delo in za vse akcije kraljev* ske vlade za srečo države in blago* stanje vsega naroda.
pokojninah.
kaka podpora za stara leta. torej ne* kaka milostna ali zasilna preskrba v državni službi obnemoglih uslužben* cev, zakaj so pa potem na primer vsi takozvani staroupokojenci vplačevali ves čas službovanja pokojninske pri* spevke v mirovinske sklade, in to v zlatu? Očividno je, da piscu organiza* cija pokojninskih prejemkov v bivši Avstriji, pa tudi v. drugih državah, ni znana.
Res je sicer, da pri nas v Jugosla* vi ji doslej še ne plačujemo državni na* meščenci posebnih pokojninskih pri* spevkov, vendar se je pa to dejstvo nedvomno upoštevalo že ob sprejemu sedanjega uradniškega zakona pri do* ločitvi višine službenih prejemkov. Ra* zen tega smo pa že večkrat čuli iz naj* bolj zanesljivih virov, da odločujoči činitelji z vso resnostjo premotrivajo vprašanje ureditve pokojnin, katero nameravajo rešiti analogno vzornim rešitvam, kakor jih vidimo po drugih modernih državah pa tudi v nekdanji Avstriji. Gre namreč za to, da se usta* novi poseben pokojninski sklad, v ka* terega naj bi vplačevali državni name* ščenci določen odstotek svojih pre* jemkov (čuli smo celo «e številko) in katerega bi, vsaj v prvem času, z iz* datnimi subvencijami zalagala država sama. Sedanje stanje moremo tedaj smatrati za provizorij, ker morda ni več daleč dan, ko izide poseben zakon, ki bo uredil to vprašanje. Sicer pa, za* kaj so ljudje posebno v prvih letih po vojni, rajši vstopali v državne, često znatno nižje plačane službe, nego v neprimerno bolje nagrajene privatne službe? Brez dvoma samo zaradi zna* čaja stalnosti državne službe in — kar je še važneje — zaradi zagotovljene jim pokojnine. Zaradi tega zagotovila so se zadovoljevali z nižjimi prejemki, ker so upoštevali, da so ti odmerjeni v določeni višini z ozirom na bodočo starostno preskrbnino; da so, drugače povedano, od plače že odbiti zavaro* valni prispevki, katere bi kot privatni nameščenci morali plačevati za pokoj* nino.
To bi bila ena stran; kaj pa člove* čanska plat? Vsi stanovi, posebno roč* ni delavci, zasebni nameščenci in hišni posli si že dolga leta prizadevajo, da dosežejo zase obvezno starostno oskr* bo, kakor jo naš zakon o zavarovanju delavcev že pozna, dasi doslej starost* no zavarovanje razen za neke vrste višjih zasebnih nameščencev z uradni* škim značajem, splošno še ni uvedeno.
Tu je pa treba predvsem ugotoviti in jasno povedati, da zasebni name* ščenci, zavarovani za pokojnino, prej* mejo po določenem številu odsluženih let svoje polne, stoodstotne najvišje zavarovane aktivne prejemke kot po* kojnino. Prejmejo torej vso tisto vso* to, od katere so plačevali pokojninske prispevke, kot pokojnino. Zakaj naj to stališče ne velja tudi za državne na* meščence, kateri naj bi bili torej na slabšem nego zasebni nastavljenci? Za* kaj naj bi zanje veljalo načelo^nekake zasilne starostne podpore, nekake mi* loščine, nezadostne preskrbnine za sta* ra leta? Mar bi bilo socialno pravično, da človek, ki vse življenje prebije v vestni, požrtvovalni službi v prid celo* kupnosti, za to prejme na starost ko*, maj zasilno podporo? Mislim, da P0= kojnina državnih nameščencev nikdar
ni bila, in tudi danes ni nekakšno ne* zasluženo darilo, temveč da je pošteno pridobljena, pošteno zaslužena nas grada.
Kako naj državni uslužbenec po* sveti vse svoje umske in telesne sile zgolj svoji prečesto odgovorni in po* gostoma naporni službi, če bi ga spremljala pri tem zavest, da ga na starost čaka skopo odmerjena skorja kruha, skoraj pomanjkanje? Državni uslužbenec, ki ve, da bo za svoje po* šteno in marljivo delo prejemal na sta* rost zadostno pokojnino, res lahko z vso vnemo vrši delo za blagor države, ne da bi mu bilo treba misliti na razne postranske zaslužke.
Če je republika Avstrija zares uvedla tak sistem v določevanju po* kojnin kakor ga »Poštni glasnik« tako pohvalno navaja, nas to prav nič ne moti v prepričanju, da ta način ni pra* vi, da je nesocialen in za blagor držav*
ne uprave, za občo dobrobit in za urad* ništvo škodljiv.
Radovedni smo pa, kaj o teh izva* janjih sodijo bralci lista in člani »O. P. O.«? Mar so v njej včlanjeni le aktivni p. t. t. uslužbenci? Mar danes še aktiv* ni člani poštne organizacije ne bodo morda že jutri upokojenci? Bodo po* tem tudi še odobravali to — milo re* čeno — egoistično, netovariško stališče svojega glasila?
Za nas — in mislim, da smem go* voriti v imenu ogromne večine vsega našega državnega uslužbenstva — je jasno: med aktivnimi in upokojenimi državnimi uslužbenci ni in ne more biti bistvene razlike. Kar koristi nam, ko* risti njim, kar njim škoduje, škoduje nam. Če zagovarjamo aktivni državni uslužbenci pravice naših upokojenih tovarišev, jih zagovarjamo v zavesti, da gre za naše zadeve, za naša lastna prava.
Razdelitev poslov kr. banskih uprav.
Po zakonu o banski upravi se de* Hjo kr. banske uprave na sledeče od* delke:
I.	Splošni oddelek: osebne zadeve, glavna pisarna, ekonomat in urejevanje uradnega lista banske uprave.
II.	U p r a v n i o d d e 1 e k: posli po zakonu o notranji upravi.
III.	Oddelek z1 a .polj edel* stvo: poljedelstvo in živinoreja, vrt* narstvo, agrarna reforma, gozdarstvo, lovi, hudourniki.
IV.	Prosvetni oddelek: osn. in srednješolske prosvetne ustanove, nadzorstvo nad šolskimi nastavniki, nadzorstvo nad prosvetnimi društvi.
V.	Tehnični oddelek: držav* ne in bivše oblastne samoupravne ce* ste, mostovi, državna in bivša oblastna
samoupravna poslopja, stavbni pred* piši.
VI.	Oddelek za soci'alno politiko in narodno zdravje: vojni invalidi, siromaki in sirote, upra* va v kopališčih, zdraviliščih in huma* nitarnih ustanovah, dovoljevanje splo* šne zdravniške prakse, izdajanje kon* cesij za lekarne, za otvarjanje in pro* dajanje lekarn, higienski zavodi.
VII.	Finančni oddelek: se* stoji iz računovodstva in banovinske blagajne. Opravlja tudi vse posle glede sestavljanja banovinskega proračuna.
VIII.	Oddelek za trgovino, obrt in industrijo: sem spada tudi rudarstvo, toda do izenačenja ru* darskih zakonov vrše rudarska pogla* varstva svoje posle naprej kot oblastva prve stopnje.
Delovni čas v monopolskih ustanovah.
Z razpisom predsedništva ministr* skega sveta A. D. št. 5943 od 24. sep* tembra 1929. je bil urejen delovni čas za vse državne urade in ustanove. Po tem razpisu se vrši delo v vseh držav* nih oblastvih. Mnoge monopolske usta* nove morajo pa že po prirodi svojih posebnih poslov imeti drugače urejen delovni čas, ki je reguliran med dru* gim tudi s pravilnikom o prodaji to* bačnih izdelkov in z drugimi odloki sa* mostojne uprave državnih monopolov. Da se uvede enakost glede delovnega časa tudi po vseh monopolskih usta*
novah glede navedenega razpisa pred* sedništva ministrskega sveta, je uprav* nik monopolov izdal koncem novem* bra odredbo, da se po tem splošnem razpisu ima urediti delovni čas le v ti* stih monopolskih ustanovah, ki so po* vsem upravnega značaja. Za druge pa, ki so tehnično*pridobitnega znača* ja, kakor tobačne tovarne, skladišča izdelane robe, skladišča nepredelanega blaga, soline itd., ki morajo zaradi po* sebnih poslovnih razmer imeti druga* čen delovni čas, pa veljajo tudi še na* prej dosedanji specialni odloki.
Zastopanje strank pred državnimi upravnimi oblastvi.
Kabinet ministrstva za finance jc prejel od odvetniške zbornice dopis od 9. oktobra 1929., št. 1005, ki se glasi: »Zakon o odvetnikih stavlja pod kazensko sankcijo zastopanje strank po nepooblaščenih osebah — zakotnih pisačih — pred sodišči ali drugimi dr*
žavnimi in samoupravnimi, oziroma javnopravnimi oblastvi. Po navedenem zakonu so za zastopanje strank poob* laščeni samo odvetniki, ki so kot taki vnešeni v imenik pristojne odvetniške zbornice. Opazilo se je, da nekatera oblastva še danes navzlic jasnim in ka*
tegoričnim določbam zoper zakotne pisače te in njihovo nedovoljeno po* slovanje tolerirajo. Da se to še naprej ne bi dogajalo več, je čast tej zbornici zaprositi ministrstvo za finance, da podrejenim organom najstrože zabrani vsako sprejemanje spisov od zakotnih pisačev, kakor tudi dovoljevanje ka* kršnihkoli intervencij in zastopanj po drugih osebah. Kot zakotni pisač se mora po zakonu smatrati vsaka taka oseba, ki se ne more izkazati, da je od* vetnik, oziroma član katere odvetniške zbornice v naši državi, ali advokatski pripravnik, uslužben pri odvetniku, ka* teri pa mora imeti legitimacijo.«
Ta dopis je kabinet finančnega mi* nistra dostavil tudi samostojni upravi državnih monopolov na znanje in da se po njem ravna.
Kod radiooddajna postaja imamo
na tem,
da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem pa viljonu na Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanesljivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil.
Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke.
RADIO Ljubljana
Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190.
Vestnik.
Tajništvo Zveze posluje za stran* ke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. — Tele* fon Zveze ima številko 3473.
Odborova seja Zveze. Dne 22. ja* nuarja t. 1. se vrši v lokalu Zveze seja odbora z važnim dnevnim redom. De* legati, člani odbora, so vabljeni, da se odborove seje, ki se prične ob 20. uri, zanesljivo udeleže.
Za sejo širšega odbora Glavnega Saveza. Na pobudo naše Zveze so sc tudi druge pokrajinske stanovske or* ganizacije, in sicer Savez javnih name* štenika i umirovljenika u Zagrebu, Udruga javnih činovnika u Zagrebu ter Savez staleških organizacija držav* nih nameštenika u Splitu obrnile, enako kakor naša Zveza na Glavni Savez s prošnjo in predlogom, naj čimprej skliče sejo širšega odbora, na kateri bi se razpravljala razna pereča stanovska vprašanja državnih nameščencev.
Spremembe pri »Poštnem glasni* ku«. S koncem leta 1929. je dotedanja lastnica lista »Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani« odsto* pila lastninsko pravico novp osnova* nemu konzorciju za izdajanje »Pošt* nega glasnika«. S prvo letošnjo številko je prešel list v last tega konzorcija, ka* terega tvorijo gg. Joško Jakše, Joško Čampa in Franjo Martinšek. Odgovor* ni urednik in izdajatelj je kakor prej Joško Jakše. — Zaradi spremembe iz* dajatelja je »Poštni glasnik« spremenil glavo ter izločil označbo »Glasilo ob* lastne organizacije p. t. t. uslužbencev v Ljubljani«. V listu samem pa bere* mo, da imena članov organizacije »jam* čijo, da bo ostal naš list tudi v bodoče veren tolmač želj in zahtev slovenskih p. t. t. uslužbencev in zagovornik nji* hovih pravic.«
Pregled naše zakonodaje. Beograj* ski listi objavljajo zanimiv pregled na* še zakonodaje od 1. 1924. do konca lanskega leta. Leta 1924. smo dobili 21 novih zakonov, naslednjega leta samo 13, leta 1926. jc zakonodajno delo zo*
pet nekoliko napredovalo in dobili smo 19 zakonov, toda 1. 1927. jc zopet nazadovalo, tako da smo dobili samo 14 zakonov. Predlanskem je bilo naše zakonodajno delo dokaj uspešno, kajti dobili smo 51 zakonov. Po 6. januarju lanskega leta je pa naša zakonodaja rapidno napredovala in do konca leta smo dobili 192 novih zakonov, dočim so jih spravile vse prejšnje vlade in parlamenti od 1. 1924. do 1929. skupaj Samo 118. Lani je izšlo iz predsedni* štva vlade 13 zakonov, iz ministrstva ver 1, iz vojnega ministrstva 7, iz mi* nistrstva javnih del 3, iz zunanjega mi* nistrstva 40, iz poštnega 1, iz pravo* sodnega 31, iz prosvetnega 7, iz mini* strstva za poljedelstvo 6, iz trgovin* skega ministrstva 7, iz notranjega 19, iz prometnega 9, iz ministrstva za so* cialno politiko 10, iz ministrstva za šume in rudnike 2 in iz finančnega mi* nistrstva 40. — Strankarstvo in nepre* stane krize prejšnjih vlad, tu in tam tudi osebni momenti — vse to je v ve* liki meri oviralo zakonodajno delo nekdanje Narodne skupščine. Novih zakonov smo od nje dobili malo, a vse nujne zadeve sq se reševale začasno z uredbami, naredbami, odloki, razpisi in sličnimi zasilnimi ukrepi, kar je na eni strani oviralo funkcioniranje dr* žavnega aparata, na drugi strani pa ustvarjalo splošno nezadovoljstvo.
Preveč inteligenčnega naraščaja. Prav kakor pri nas je tudi v češkoslo* vaški republiki naval na srednje in vi* šoke šole v zadnjih letih tako silno narasel, da na vseučiliščih že primanj* kuje prostora za toliko število dijakov. Zaradi pomanjkanja prostora so se češki dijaki celo uprli in zahtevali, da je treba tuje dijake pregnati, da bo za domačine dovolj prostora. Ko je bil
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Mikloiiieva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
O darovih in darovanju.
Od predavnih časov do naših dni so darovi igrali veliko vlogo v usodi celokupnih narodov, kakor tudi posameznikov, posebno kot darovi, ki se dajejo ob sklepanju kupčij in pa kot znak prijateljstva.
Pri plemenih, ki so ostala na nižji stopnji, se je ohranil običaj dajati darove ob sklepanju kupčij, kakor na primer kadar vzame mož dekle za ženo, in si jo nekako kupi z darovi. Prijateljski darovi so pa sicer v mnogo čem postali drugačni, po smislu so pa podobni onim v davnini. Naš običaj prinašati darove, je torej prastar.
Količina, vrednost in način daru so se seveda spreminjale. Vladarji so se med seboj obdarovali, da bi na ta način dosegli dobre odnošaje med seboj in stare utrdili. Ljudstva poklanjajo svojim kraljem dragocene darove, da z njimi ppdpro svoje želje, da najdejo uslišanje svojih prošenj, da izprosijo olajšave in da izrazijo spoštovanje in hvaležnost. Pri krstnih darovih je že iz davna ta običaj postal pravilo: podariti moraš jedilni pribor ali pa hranilno knjižico, srečko, in tudi novo-poročencema je treba pokloniti »kaj srebrnega«.
Toda to je v današnjih časih prišlo v precejšnji meri že iz navade. Obubožani srednji sloj si ureja življenje skrajno skromno in praktično, mladi zakonci si sestavijo seznam potrebnih ali zaželjenih predmetov, po katerih se darovalci lahko ravnajo in s tem sebi in drugim prihranijo razočaranje. Izbor pravega darila je pa vselej nekako prirođen dar, ki ni vsakomur dan, prava umetnost, ki je ne zna vsakdo. Vzick je v globoko vkoreninjeni nezmožnosti večine ljudi, da bi se popolnoma vživeli v bistvo soljudi, v njih mišljenje in čutenje. Zakaj v bistvu je vsak človek navzlic ljubezni, prijateljstvu in materinski sreči vendar čisto sam in samoten v najglobljih globinah svojega bistva.
Da je dar smotren in da doseže svoj namen je treba, da se ga obdaro-vanec tudi veseli. Premnogi ljudje imajo grdo navado, da drugim podarjajo od lastnih reči to, kar njim samim ne ugaja več. To bi samo po sebi še ne škodilo. Označuje pa darovanca, ki se najbrže ne bo imel prilike pritoževati zaradi preveč toplega sprejema daru. Drugi spet darujejo to, kar si sami žele, neglede na to, če ugaja tudi okusu in nagnenjem obdarovanca. Mnogi pa sploh nič ne pomislijo. Vzamejo zne-
sek, ki so ga za to določili in ki je po možnosti čim nižji, in naglo kupijo karkoli, samo da je stvar pri kraju. Tako nastanejo vsa tista brez ljubezni darovana darila, ki često obdarovanca bolj užalijo kakor razvesele. Neveste vzdihujejo pod bremenom nepotrebnih predmetov, dočim bi jim bil prtiček za pod steklenico, posodje za kavo, čajna ročka lali posteljna svetilka izpopolnitev iskrenih želja.
Napačno je misliti, da samo bogata darila povzročajo pravo radost. Tudi z malenkostmi je mogoče doseči isti uspeh, samo če so z njimi izpolnjene najtisje želje obdarovanca. V tem je pa skrit pravi način, kako je treba dajati darila. Nesmiselno in nepotrebno je, darovati svilene nogavice, če si človek želi snežke; rdeče vezeni kuhinjski prt, če je v kuhinji sicer vse modro; blago za obleko, ki njej, ki jo bo nosila, ne pristoja. Gotovo nikomur ne bo padlo v glavo, da bi nekadilcu podaril smot* ke. Ljubitelji knjig pa dobe često roman, ki je baš v modi, katerega pa nikdar ne prebero do konca, dočim bi jih lepa izdaja mojstrskih novel, katere radi prebiramo vsak čas, zelo vzradostila. Previdni darovalci si torej že poleti zapisujejo, poslušajo tod, povprašujejo tam, in kadar pride Božič,
niso nikoli v zadregi, vedo, kaj kedo želi, in se le tiho smehljajo, kadar jih kdo vpraša: »Od kod neki le veš, da sem si to tako zelo želel?«
Koliko praktičnih in dražestnih malenkosti je mogoče napraviti, če znaš klekljati ali kvačkati, podstavki za čajne ročke, ročne torbice, košarice, pasovi, ali pa če znaš plesti volno, pri čemur se tako lepo posluša radio ali pa prijetno kramlja. Barvani trakovi, pisane rutice, umetne cvetlice ali pa ljubke živalice iz blaga. Vsakdo ima
rad sedež v operi ali za koncert, na* ročnino zanimivega časopisa. Marsikdo je srečen, če dobi v dar material, iz katerega lahko napravi volnen jopič, telovnik, in se v drugič veseli, ko si dela zaželjeno.
Težje je najti pravo darilo za moške in često morajo služiti v ta namen torbice za spise, listnice in neizogibni robci. Kdor kadi pipo, mu je užitek, če mu podariš novo lulo, potem morda likerji, konzerve, izbrane knjige, pleteni športni telovnik ali pa kravata nudi mnogo, seveda večinoma prav dragih prilik za darove.
Tudi način, kako je darilo povezano, lahko vrednost daru zelo povzdigne in poveča napetost obdarovanca, ko odpira zavoj. Kako torej opre-
>>oj za prostor na češkoslovaških vh šokih šolah (prav za prav boj za po* zncjši košček kruha) najhujši, so vpra* šali tudi predsednika Masaryka za mnenje. Predsednik je rekel: »Ljudje dandanes navadno mislijo, da duševno delo ni nobeno delo, ampak smatrajo za delo le telesno delo. To ni res. Res* nično in pravo duševno delo je mnogo težje kakor telesno. Res pa je, da za pravo duševno delo ni vsak sposoben. Zato priporočam čim strožjo izbiro študentov, da bodo študirali le res sposobni fantje. Meni je mnogo ljubši dober delavec ali pa dober kmet, ki svojo stvar razume, kakor pa slab advokat!« — Tudi pri nas razmere ni* so dosti boljše in zato bi bilo prav ko* -istno, če bi odločujoči činitelji, prav posebno pa še roditelji sami resno razmišljali o teh modrih besedah. Hi* perprodukcija šolanih ljudi narašča in ni več daleč dan, ko tudi za akadem* sko izobražene ne bo več dovolj mest in služb na razpolago.
Ustanovitev finančnega inšpekto* rata v Mariboru. Z odlokom ministr* stva financ z dne 20. decembra 1929., št. 114.850 je bil ustanovljen inšpekto* rat v Mariboru, ki je začel poslovati dne 1. januarja 1930. Ta inšpektorat zaenkrat rešuje vse posle, ki zadevajo neposredne davke bivše mariborske oblasti, izvzemši odmero družbenega davka in kazenske zadeve po čl. 142. zakona o neposrednih davkih. Stranke, ki spadajo v področja davčnih uprav v Celju, Dolnji Lendavi, Gornji Rad* goni. Gornjem gradu, Konjicah, Ljuto* meru, Mariboru, Murski Soboti, Ormo* žu, Prevaljah, Ptuju, Slov. Bistrici, Slo* venjgradcu, Šoštanju in Šmarju pri Jel* Šah naj naslavljajo vse vloge prej na* vedenega značaja, ki so jih dosedaj na* slavljale na finančno direkcijo v Ljub* jjani, oddelek za neposredne davke, na naslov: »Dravska finančna direkcija, finančni inšpektorat v Mariboru«.
Imenovanja pri mariborskem fi* nančnem inspektoratu. Za šefa je ime* novan fin. svetnik Avgust Sedlar, dosedanji vodja davčne uprave v Ma* riboru. Za šefa davčne uprave v Ma* riboni je imenovan višji blagajnik Ferdo Kocuvan. V službovanje pri fin. inšpektoratu so dodeljeni rac. in* spektor Josip Majhen, višji davčni kontrolor Avgust Cejan in Ferdo Prelog. Nadalje knjigovodja Fran Meglič in glavni arhivar Oroslav M a k u š a.
Podpore invalidom. Minister soci* ■.dne politike in narodnega zdravja je odredil, da se razdeli iz dohodkov na* rodnega invalidskega fonda za božične praznike potom osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov 350.000 Din. Poleg tega je dobil oblastni odbor voj* nih invalidov v Beogradu 40.000 Din, udruženje rodbin padlih in umrlih častnikov 8000 Din, vojni invalidi in sirote v ortopedičnem zavodu v Beo* gradu pa 2000 Din.
Uredba o likvidaciji telovadnih društev. Dne 4. januarja t. 1. sta pod* pisala ministra prosvete ter vojske in mornarice uredbo o likvidaciji jugo* slovanskega Sokola, Orla, hrvatskega
miš darilo, ni povsem postranskega pomena, temveč zahteva mnogo razmiš-janja in tudi humorja.
Res je, pravilen način dajanja darov je mnetnost, — toda pravilno sprejemanje darov, koliko ljudi pa zna to morda še večjo umetnost? Nekateri sprejmejo vsako darilo z neprijetnimi občutki: precej mislijo, da bo treba nekaj darovati, da se obdolže za darilo, in to tudi takrat, kadar to ne bi bilo niti potrebno. Drugi zopet vrte in obračajo dar in najdejo samo napake na njem. Tretji pa spuste na darovanca cel slap praznih besed, da naj ta precej natančno spozna, da darilo ni bilo pravo in da ni napravilo prav nobene radosti. Ali pa začno tožiti o sitnostih m stroških, katere si je darovalec nakopal, in vendar bi človek vse to tako rad storil, če bi bil dar vsaj malce bolj dobrodošel. Zakaj dajanje darov naj bo vendar tudi temu, ki jih daje, v veselje, nikoli pa v breme: To je pa zopet ■udi od nas samih odvisno, da spremenimo dajanje darov v radost, katere nam nihče ne more zmanjšati, niti czeti,- tudi ne misel, da se je vsak od nas že kedaj zmotil pri izbiri daru.
in srbskega Sokola. Glede lastnine li* kvidiranih društev določa čl. 3. te ured* be tp*le: Lastnina društev Jugosloven* skega sokolskega saveza, Hrvatskega sokolskega saveza, Jugoslovanske or* lovske zveze in srbskega Sokola »Du* šan Silni«, ki so ukinjena z določbo § 12. zakona o ustanovitvi Sokola kra* Ijevine Jugoslavije, pripada svrhi, ki je predvidena v pravilih dotičnih dru* štev.
Lastnina društev ostane nedotak* njena. Uradno poročajo: V javnosti se razširjajo tendencijozne govorice, da bodo storjeni ukrepi, s katerimi bo poseženo v lastnino nekih hrvatskih in slovenskih društev. Pri tej priliki so neka društva prodala svojo lastnino pod ceno. — Pooblaščeni smo izjaviti, da so te govorice popolnoma neres* nične, ker sploh ni obstojal tak namen in tudi ni nikakega povoda za tako postopanje. Te govorice, se zdi. da razširjajo oni, ki bi hoteli na ta način priti do lastnine teh društev. Zato se tem potom opozarja, dg so te govorice absolutno neresnične in izmišljene.
Poslopje »stare gimnazije« v No* vem mestu. Pred nedavnim je to ča* stitljivo zgradbo, kjer se je izobraže* valo iz izobrazilo na tisoče naših od* ličnih mož inteligentov, izpraznila osnovna šola, ki je bila v zadnjem času nastanjena v stari gimnaziji. Preselila se je v svoje novo moderno šolsko po* slopje, staro gimnazijsko zidovje je pa ostalo prazno. Razsežno poslopje, ki je državna last, je zaradi starosti in pomanjkljivega vzdrževanja sicer v precej slabem stavbnem stanju, vendar bi se pa z neprevelikimi stroški moglo preurediti in obnoviti za nastanitev nekaterih državnih uradov, ki so zdaj nastanjeni v zasebnih hišah. Komisij* ski stavbni ogled se je že vršil.
Pravilnik za ureditev katastra. Fi* nunčni minister je izdal pravilnik za ureditev katastra v krajih, kjer še ni izvršena katastralna izmera, to je v severni in južni Srbiji ter Črni gori.
Zakon o elektrifikaciji Jugoslavije je bil nedavno v načrtu doposlan zbor* nicam za trgovino, obrt in industrijo, da podajo o njem svoje mišljenje.
Pristojbine za zahteve, da se ne* dostavljeni, že ocarinjeni paketi izroče drugemu naslovniku. Uradno se raz* glasa, da je vsaka vloga, s katero se zahteva, da se kak ocarinjen predmet pretaksira, ker se mora na zahtevo po* šiljatelja izročiti komu drugemu, ne pa prvotnemu naslovniku, podvržena pri* stojbini 5 dinarjev; če se za tako vlogo izda še formalno rešenje, pa še pristoj* bini 20 dinarjev.
Mešane luksuzne cigarete. Up ra* va državnih monopolov je uvedla novo pakovanje luksuznih cigaret v zbirkah po 80 komadov v eni škatli. Vsaka škatla vsebuje po 10 komadov cigaret »Karagjorgje«, »Jadran«, »Kosovo« in »Šumadija« ter po 20 komadov »Stru* mica» in »Vardar«. Cena taki škatli je 70 dinarjev.
Organizacijske vesti.
Udruženje nižjih državnih usluž* bencev v Ljubljani sklicuje občni zbor na dan 2. februarja 1930. ob 2. uri popoldne v restavraciji Miklič v Ljubljani, Kolodvorska ulica. — Ob pol štirih se vrši prav tam ustanovni občni zbor posmrtnega sklada. Vse gg. tovariše pozivamo, da se ob* enih zborov udeleže. — Odbor.
Društva državnih pisarniških urad* nikov za Slovenijo v Ljubljani MII. red* ni letni občni zbor se bo vršil dne 9. fe* bruarja 1930. ob 349. uri dopoldne v kletni sobi hotela »Miklič«, vhod z Ma* sarykove ceste, in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo in nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. po* ročilo blagajnika. 4. Poročilo pregled* nikov računov. 5. Poročilo delegata Zveze. 6. Volitve: a) predsednika, b) ostalega odbora, c) dveh pregledni* kov računov in d) delegata Zveze. 7. Slučajnosti. — Odbor.
Občni zbor. — 'Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. ob 14. uri v beli dvorani hotela LJnion v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nad* zorstva. 3. Volitev novega odbora.
4. Slučajnosti. — Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kesneje prav tam, ne gle* de na število prisotnih članov. — To* varišem in delegatom se priporoča, da se točno ob napovedani uri udeleže občnega zbora. — Odbor.
Občni zbor Udruženja davčnih uradnikov, sekcija Ljubljana. Ponovno obveščamo vse p. n. člane, da se vrši občni zbor v nedeljo, dne 26. januarja ob 10. uri dopoldne v poslopju justič* ne palače v Ljubljani (L nadstr., soba št. 79). K obilni udeležbi vabi odbor.
Državni upokojenci in upokojenke — novo pristopivši člani »Društva dr* žavnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani« se naprošajo, da se poslu* žijo v svrho plačila članarine za leto 1930. položnic, ki so bile priložene ‘od* poslanim članskim izkaznicam. — Po možnosti naj se članarina plača vsaj za pol leta naprej, če že ni mogoče za celo leto, ker je s tem manipulacija olajšana in precejšnji stroški prihra* njeni. — Položnice, ki se glase še na prejšnje ime društva (Društvo upoko* jenih javnih nameščencev za Sloveni* jo), so v veljavi še zanaprej, ker osta* ne številka čekovnega računa — 12.131 —• neizpremenjena; iz tega vzroka bo torej društvo v svrho varčevanja naj* prej uporabilo celotno zalogo položnic, ki se glase na prejšnje društveno ime. —• Vse tovariše(ice), ki so v zadnjem času pristopili(c), oziroma ki še pri* stopajo, prosimo, da naj potrpe za iz* kaznice, ker pustimo tiskati nove iz* kaznice šele po potrditvi pravil.— Dru* štvo državnih upokojencev in upoko* jenk v Ljubljani.
Okrožna skupina državnih name* ščencev v Kamniku. Dne 5. januarja t. L se je vršil 8. redni občni zbor kam* niške okrožne skupine. Izvoljen je bil naslednji odbor; predsednik g. Janko Starc, podpredsednik g. Lovro Horvat, tajnik g. Ignacij Kifnar, blagajnik g. Alojzij Šegula, odbornika gg. Franc Bokalič in Vinko Ržen, namestniki gg. Franc Strmole, Adolf Justin in Julij Cencič, a pregledovalca računov gg. Fran Kratnar in Hinko Brajnik, na* mestnik pa g. Matija Božič.
Enotna organizacija drž. računskih uradnikov. Državni računski uradniki so imeli, tako poroča »Slovenski Na* rod«, nedavno v Beogradu zborovanje, na katerem je bila ustanovljena enotna organizacija pod imenom »Udruženje državnih uradnikov računske stroke kraljevine Jugoslavije«. Doslej so bili državni računski uradniki organizirani po pokrajinah. V Sloveniji so imeli »Društvo državnih računskih in blagaj* niških uradnikov za Slovenijo v Ljub* ljani«. V nedeljo so pa delegati pokra* jinskih organizacij sklenili ustanoviti enotno organizacijo. Za predsednika je bil izvoljen Todor Ilič, v odbor pa zastopniki vseh pokrajin. Računske uradnike iz Slovenije bo zastopal v od* boru enotne organizacije g. Viktor Bi* schof. Članarina bo znašala 10 Din mesečno.
Pravni vestnik.
Odprava smrtne kazni na Angle* škem. V angleškem parlamentu je sta* vil neki poslanec vprašanje vladi, kaj je s predlogom o odpravi smrtne ka* zni. Minister notranjih zadev je odgo* voril, da vlada to vprašanje stalno proučava in da bo svoj predlog glede odprave smrtne kazni, oziroma vsaj glede omejitve iste na najožji krog de* liktov, predložila čimprej parlamentu.
Novi menični zakon. Dne 19. de* cembra 1929. sta stopila v veljavo novi menični in novi čekovni zakon. Podpi* sana sta bila dne 29. novembra 1928. in v »Službenih Npvinah« objavljena dne 19. decembra 1928. Naš menični zakon, ki je sestavljen na osnovi me* ničnega pravilnika, katerega je spre* jela mednarodna konferenca za izena* cenje meničnega prava v Haagu leta 1912. je izenačil vsa v naši državi do* slej zelo različna m,enično*pravna pod* ročja. Z njim se je izvršil važen korak za zjedinjenje vseh gospodarskih pod* ročij naše države.
Razdelitev kaznencev po zavodih. V smislu § 7. zakona o izvrševanju kazni na prostosti, ki je dobil obvezno moč 1. januarja, je minister pravde predpisal osnovo o razporedu obsojen*
s patent, odpiračem
davno priznana krema za čevlje
V 5 barvah.
Za tevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA.
cev na poedine kazenske zavode. Po tem predpisu bodo prestajali kazen dosmrtne in časne robije v naslednjih kazenskih zavodih: polnoletni moški v Zenici, Mariboru, Nišu, Lepoglavi, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Pod* gorici in Požarevcu (Zabeli); starejši moški maloletniki (t. j. nad 17 let sta* ri): v Zenici, Mariboru, Sremski Mi* trovici, Podgorici in Požarevcu; polno* letne in starejše maloletne ženske v Begunjah, Zagrebu in Požarevcu. — Kazen zatočenja bodo prestajali polno» letni moški obsojenci v Beogradu. Ze* niči, Mariboru, Nišu, Lepoglavi, Skop* lju, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Podgorici in Požarevcu; starejši moški maloletniki v Zenici, Mariboru, Srem* ski Mitroviči, Podgorici in Požarevcu; polnoletne in starejše maloletne žen* ske v Begunjah, v Zagrebu in Poža* revcu, — Strogi zapor in zapor, in si* cer od enega do petih let bodo presta» jali obsojenci: polnoletni moški v Beo* gradu, Zenici, Mariboru, Lepoglavi, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Pod* gorici in Požarevcu; starejši maloletni moški v Zenici, Mariboru, Sremski Mi* trovici in Požarevcu; polnoletne in sta* rejše maloletne ženske v Begunjah, Za* grehu in Požarevcu. — Strogi zapor in zapor od sedmih dni do enega leta bo* do prestajali obsojenci pri pristojnih prvostopnih (sodečih) sodiščih. Na ozemlju apelacijskega sodišča v Beo* gradu in Skopi ju ter velikega suda v Podgorici bodo izjemoma prestajali obsojenci kazen pri policijskih oblast* vih po dosedanjih predpisih, dokler se ne zgradijo posebni sodni zapori.
Udeležbe pri licitacijah za državne nabave. Z odlokom ministrstva je spremenjen Pravilnik za izvrševanje odredb o pogodbah pri nabavah po za* konu o državnem računovodstvu. Po teh spremenjenih določilih bo moral v bodoče vsak udeležnik licitacije izro* čiti pred pričetkom le=te pismeno po* trdilo, da je sposoben za izvršitev na* bav in opravljanje zakupov, da ima obrtni list, ali da zastopa protokolirano tvrdko, da je priglašen pri pristojnem oblastvu in da sc stalno bavi s posli, za katere je bila odrejena licitacija. Tako potrdilo obdrži svojo veljavnost 3 mesece. Odslej torej ne bo treba več predlagati potrdil, katera so doslej iz* dajale pristojne gospodarske zbornice za vsako licitacijo posebej.
Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH.
Zadrugarski vestnik.
Stanovanjslcja kriza na Grškem. Na Grškem pripravlja vlada ,zakon. ki bo omogočil, da bodo člani stavbin* skih zadrug državnih uslužbencev lahko prejemali za zgradbo lastnih hiš posojila iz javnih državnih skladov. Posojila se bodo dovoljevala iz rezerv poštne hranilnice, državne novčan* ske banke, pokojninskega fonda itd. Posojila se bodo vknjižila kot prva hipoteka na novo zgradbo. Posojila se bodo dovoljevala v najvišjem zne* sku do 50.000 drahem.
Visoke naklade zadruganskih g la* sii. V izdajanju zadružnih glasil je opaziti naglo napredovanje, kar pri* čajo sledeči primeri: Zveza švicarskih konzumnih društev izdaja svoj tednik
»Genossenschaft!. Volksblatt« v 210 tisoč izvodih, poleg tega izdaja orne* njena Zveza še 3 nemške, 3 francoske in 1 italijanski zadružni list v nad 155.000 izvodih. Glasilo francoskih za* drug »Le Cooperateur de France« iz* haja v 230.000 izvodih, nemški zacfruž* ni list »Konsumgenossenschaft. Volks* blatt« pa celo v neverjetno visoki na* kladi nad 1,125.000 izvodih. Napram tem številkam je naše zadružniško časopisje, med katerim prvači ljub* ljanski »Zadrugar«, katerega izdajajo slovenski železničarji v nakladi od 6100 izvodov, še pravi pritlikavec.
Nova zadruga v Črni gori. V Pod* gorici se je osnovala zadruga državnih nameščencev, v katero se je doslej vpisalo 427 članov.
Ustanovitev zadružnih šol. V naj* krajšem času s,e otvorita v Beogradu in Zagrebu zadružni šoli, kjer .se bodo strokovno izobraževali poslovodje in upravni organi zadrug. Zagrebška za* družna šola bo nastanjena v prostorih šole za narodno zdravje. Znano je namreč, da je bil poglavitni vzrok mnogih neuspehov naših zadružnih ustanov ta, da funkcionarji zadrug ni* so bili dovolj strokovno usposobljeni za svoje posle. Novi zadružni šoli bo* sta za razvoj in učvrstitev zadružnega gospodarstva mnogo mogli koristiti.
Razširjajte „NAŠ GLAS“!
Socialna politika.
Iz statistike ljubljanske bolnice.
V	letu 1929. je bilo v ljubljansko javno bolnico sprejetih nad 17.800 bolnikov, več nego 5000 bolnikom je pa morala bolnica zaradi pomanjkanja prostora odkloniti sprejem. Leta 1928. je bilo sprejetih le 16.218 bolnikov.
Osrednji higijenski zavod. Sredi decembra je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo uredbo o ustanovitvi in delokrogu cen* tralnega higijenskega zavoda v Beo* gradu. Le*ta bo strokovni organ ime* novanega ministrstva in se bo njegovo delovanje raztezalo preko vse države.
V	vsaki banovini bo po en higijenski
zavod, ki bo spadal pod nadzorstvo centralnega zavoda v Beogradu.. V okviru tega bodo:	bolnica za kužne
bolezni, šola za dojilje, za pobijanje raka, za zaščito mater in dece, razne šolske poliklinike itd. Slični zavodi se ustanove in bodo prideljeni higijen* skim zavodom po posameznih bano* vinah.
Avstrijska inteligenca in vojaška služba. Znano je, da ima republika Av* strija samo najemniško vojsko, ker po mirovnih pogodbah ne sme vpeljati splošne vojaške dolžnosti. V prošlem novembru se je vršil nabor za avstrij* sko dobroveljsko armado. Sprejetih je bilo samo 1200 novincev, priglasilo se je pa nad 20.000 mladih ljudi, ki bi se
radi posvetili vojaškemu stanu. Med priglašenci je veliko število pripadni* kov inteligence. Posebno številno so pa zastopani razni obrtniki. Tako se je priglasilo okoli 1600 ključavničarjev, 1100 mizarjev, okoli 1000 čevljarjev itd. Med 20.000 vseh kandidatov za voja* ške novince je bilo nad 2000 maturan* tov. Že doslej je v avstrijski armadi službovalo približno 3000 maturantov, razen teh pa še precejšnje število viso* košolskih dijakov, pa tudi absblviranih akademikov, posebno inženjerjev. — Smatrajo, da znaša skupno število pri* padnikov inteligenčnih stanov, ki šlu* žijo v avstrijski armadi, nad 5000 oseb.
Zdravilišče za bolne na pljučih na Golniku je ministrstvo za socialno po* litiko in narodno zdravje uvrstilo med zdravilišča prve vrste.
Delavski obratni zaupniki. Mini* strstvo za socialno politiko in narodno zdravje je določilo, da se veljavnost mandatov že izvoljenih delavskih za* upnikov v obratih podaljša do konca leta 1930. Dotlej se volitve delavskih zaupnikov ne bodo vršile.
Zagreb dobi novo veliko bolnico. Po sporazumu med zastopniki zagreb* ške občine in ministrstvom za socija'* no politiko bo zgrajena v Zagrebu no* va velika moderna bolnica. Stroški za zgraditev so preračunani na 60 mili* jonov dinarjev. Stavba bo gotova v štirih letih. Staro bolniško zgradbo na Jelačičevem trgu bodo porušili.
Naši izseljenci v Franciji. Med vsemi evropskimi državami je Fran* cija za naše izseljence najbolj privlač* na. Po številu izseljencev v Franciji je Jugoslavija za Italijo, Poljsko, Španije in Čehoslovaško na petem mestu. V Franciji je okrog 30.000 naših delav* cev. Večinoma so se izselili v Francij-neposredno iz Jugoslavije, mnogi pa tudi iz Nemčije, kjer je nastala po inflaciji občutna brezposelnost. Med našimi izseljenci v Franciji so v veči* ni slovenski rudarji, zaposleni v rud* nikih v Lotaringiji in Severni Francij:. V samem Parizu je okrog 500 naših delavcev. Hude preglavice delajo na* šim delavcem v Franciji osebne izkaz* niče, za katere morajo plačevati letno po 375 frankov (t. j. približno 825 di* narjev.)
Promet.
Trgovska pogodba s Španijo. Dne 27. septembra je bila podpisana v M a* dridu trgovinska pogodba med naša kraljevino in Španijo. Dne 21. novembra jo je pa kralj sankcioniral ter je bila vzakonjena. S to pogodbo se je naši izvozni trgovini odprl nov trg, ki bo posebno za našo lesno industrijo velikega pomena.
»Naš Qlas« je edini res nepristranski list vseh drž. nameščencev. Širite ea!
I Ivan Perdan nasl., Ljubljana
J Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic.
1 Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
— ■	= (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ..=
Krofaški atelje
FRAN IGIIĆ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
III C. J. HAMANN
Hill	Uubllana
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo.
e'*#*'*'*******«**»**»«)»*
L. Mikuš
jiijana, Mesini Irg 15
riporoča svojo zalogo
tttDvliingieliiiali nalil
Popravila se izvršujejo točno in solidno
UGODNO KUPITE
razne fine kamgarne in doubl za gospode, modno blago za damske plašče in obleke, volneno in svileno blago pri obče znani tvrdki
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU“ LJUBLJANA
Pred Škofijo 3. Lingarjeva ulica.

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
n. i •	mr ni “	j.i. n
najmodernejše konstrukcije
THE REX CO.
lijnbljana. Gradišče lO
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z«
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Vam nudi raalsolidftaiši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov* perja, modnih ootrehščin - Predtlskarifa modernih ročnih del- IIH
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskar niška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. ♦ Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. *'»• Lastna tvornica šolskih zvezkov. ♦♦ Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
Izdaja Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Zanjo odgovarja nač. dr. J. Ferjančič. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskamo Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.