3 nč.
20. številka.
Izdanje zet soboto 15. febvuvarja 1896
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 15 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t Šestih iz-danjih ob torkih, četrtkih in Dobotah. Zjutranjo izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za JeilenmoHec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za trt mesec. . „ 8 — , , . 4.50 za pol leta , . . 6,— . , • 9.— m vse loto , .	, n »1« —
Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez ptiiozen« naročnine se uprava n« ozira.
PoKamične Atevilke ae dobivajo v pro-
dajaluicah tobaka v lr*tu po 3 nvč., Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račniie po tnrifu v petitu; za nanlov■.' z debelimi Črkami po plačajo prostor, kolikor obsega iavadnih /rutic, Poslana. osmrtnice in j^vno sahvalo, domači oglasi itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj 30 poAiljajo uredništvu: ulica CaHorma 13. Vsako pi'juio mara. biti frankovano, ker uofraukovaaa bo o« sprejemajo. Rokopiui no no vračajo.
Naročnino, reklamacijo 111 oglato sprejema upmvnt/itvo uiioa Molino j»ii>-rolo hftt. II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklama oije *o proste poštnino.
GI
ko.
•„* ndlnmati je imm".
Žalostno stanje Slnvannv v Istri.
(Konec.)
Mi se moramo povsodi boriti za osnovo ljudskih sol, dasi zakon sam jasno pravi, kje povsodi bi morale biti šole. Šolske oblasti nam delajo vsa-koršne zapreke, sedaj glede šolskih poslopij, sedaj glede vrat, oken itd. Naši sodeželani Italijani bi hoteli, da se lepo razdelimo glede na stoške za Šolstvo, potem ko so za-se ustanovili šol, kolikor so hoteli. Italijani previdjajo sami, da bi bilo zanje slabo, ako bi se izobrazil naš narod. Oni se tega budi bojć. Rogajo se nam, da smo neuki, a oni izobraženi, ali če je tudi res to: neuki smo, ker nam ne dajo šol, a oni so se izobrazili — n a-i i m denarjem. Da so bili oni dosedtg pravični nasproti nam ob vprašanju šolstva, danes ne bi bilo neprijateljstva med nami in njimi, kajti šola bi bila popravila mnogo zla. Nam pa je sveta dolžnost, da zahtevamo Sole povsodi, kjer imamo toliko otrok, kolikor jih zahteva zakon. V tem pogledu omeniti nam je le, da je v Istri preko 20 tisoč otrok hrvatske oziroma slovenske narodnosti, ki ne zahajajo v šolo, ker je ne imajo. V nekaterih politiških ali sodnih okrajih je polovica otrok brez šole. Naši sodeželani drugega jezika osnovali so si — kakor že omeujeno — zadostno, ali cel6 preveč šol. a to ne samo tam, kjer živi italijanski živelj, ampak tudi v čisto slovenskih krajih. Oni imajo v obilici italijanskih ljudskih šol, vsakoršnih srednjih šol, dva gimnazija, jednega v Trstu, drugega v Kopru, a sedaj hoteli bi imeti še italijansko vseučilišče v Trstu.
Česar ni storila javna šolska uprava, pa hoče doseči v najnoveji dobi tista nesrečna in zloglasna .Lega Nazionale*. Lega nazionale je italijansko šolsko društvo (Dasi smemo trditi, oprti na lastne skušnje, da tudi politiško sodelovanje, zlasti volitve, spadajo v nje delokrog, v zmislu, če tudi ne od vlade potrjenih, ali v resnici veljavnih jej pravil. Op. ured,), kojemu ni naloga ta, da bi snovala iole tam, kjer jih Italijani res nimajo. Te naloge
PODLISTEK. T
Novela. Spisal Dobr&veo.
(Dalje).
Bralčevo potrpežljivost mučimo že dolgo s tem, ker ne povemo kaj več o „njem". To je stara navada, katere pripovedovalci še do danes niso opustili, da-si sploh ni nikomur do imena, marveč do značaja.
Uradnik v tobačni tovarni — podpisaval se je Vilko Zalesnik — je živel o dohodkih svojega truda in se nadejal boljše bodočnosti, čim zleze v svoji službi za klin višje. Na oni klin je bil že davnu obesil vsaj polovico nad, recimo : o bogastvu, o skrbni ženici, o družinski sreči in blagostanju in — tega ne smemo zamolčiti — tudi o tem, da bo ondaj lažje deval novčič za novčičem na stran za stara leta, morda tudi za boljšo srečo... Srce človeško je pravi volk, ko začne sanjati o sreči in udobnosti.
In res! Nekega lepega pomladnega dne je bil Zalesnik povišan v službi. Hkrati je postal v bližnjih in daljnjih ženskih krogih zanimanja vredna oseba, katero so doslej poštovale samo zato, ker je bil ž njim jeden možki več na svetu. Nekdo je
tudi nikakor ne more imeti italijanska Lega, kajti Italijani imajo ljudskih šol kolikor hočejo tudi brez privatnih sredstev.
Glavna naloga navedenemu šolskemu društvu je ta, da snuje in zida italijanske šole po Čisto s 1 o v a n s k i h k r a j i h, da raznaroduje Slovence in Hrvate, hoteča, da isti pozabijo, da so Hrvati in Slovenci, ter da se spremene v izdajice svoje domovine. Z jedno besedo: Lega širi italijansko propagando in izraelitizem v Istri! Pomoči dobiva, kakor vse kaže, iz blažene (Ali niste hoteli reči — lačne?! Opomba stavčeva.) dežele tam onkraj morja. Kjer-koli zahtevajo Hrvatje ali Slovenci kake šole, hitro ti je tu lisica Lega, da sezida svojo šolo, tudi če je ista potem zaprta vse leto.
Z ozirom na tako tužno stanje narodnega šolstva po Istri, povzdigali so naši dični zastopniki ob vsaki priliki — svoj glas v deželnem zboru, da bi vendar jedenkrat bilo konec tem kričečim krivicam in da bi se zadovoljilo zakonu in pravu. Zahtevali so v vsakem zasedanju deželnega zbora, da se ustroje ljudske šole za naše otroke povsod tam, kjer je po zakonu zadostno število otrok, godnih za šolo. Zahtevali so nadalje, da se v takih šolah nameste učitelji, sposobni za poučevanje v materinem jeziku, in konečuo, da se ustroje slovanske vsporednice povsodi, kjer je prebivalstvo mešane narodnosti. Žal, da se je dosedaj le bore malo zadovoljilo zakonu in pravični želji naroda.
Italijani ne pravijo : Vi nimate šol, zato pa tudi ne treba, da bi doprinašali za šole; ampak velč nam : Plačaj in m o 1 č i 1 Nadalje pravijo, da se je že mnogo potrošilo za ljudsko šole ter da več se ne more trošiti itd. Ne povedo pa: da so trosili le — za-se! In s tem, da je sit kdo drugi, še ni rečeno, da jaz nisem lačen.
Poleg ljudskih šol potrebuje naš narod po Istri silno tudi srednjih šol. On treba svojih duhovnikov, učiteljev, uradnikov, odvetnikov, zdravnikov itd., koji vsi morajo biti izučeni na temelju materinega jezika. Ono malo hrvatske in sloven-
bil stvar vtaknil celo v novine. Iz teh je izvedela njegovo srečo tudi Kalčeva Milka.
Ni ji vsled tega zaplapolalo v srcu brezmejno veselje, tudi se ji ni srce najmanje vznemirilo, vendar je mislila več dnij samo o povišanju Vilka Zalesnika.
Tisto nedeljo potem so prijatelji priredili Vilku v ožjem krogu malo veselico v neki restavraciji zunaj inesta. Prijateljska izjava raznih znancev in sošolcev je Vilka razveselila, vendar ga je nekoliko žalilo to, da svoje sreče ni mogel razkriti oni deklici, katero srečuje sleherni dan na ulici. O, ko bi vedela, kaj čuti za njo! Ona pa ne kaže nikake hvaležnosti, da, niti zanimanja.
Bilo je lepo vreme tisto nedeljo.
Vse je vrelo popoludne iz mesta na šetališča in v bližnj o okolico. Tudi Milka je pregovorila mater, da sta šli v sveži pomladni zrak, in dolgo sti se mudili v cvetoči naravi. Še-le proti večeru, j ko se je ohladilo ozračje, sta se vračali po naj-I bližji poti v mesto. Glasen šum se je razlegal iz i bližnje restavracije. Na vrtu je bila zbrana pre-! cejšnja družba mladih ljudij, ki so se zabavali s petjem, godbo in različnimi dovtipi. Našima znankama je prišel do ceste nasproti sam Vilko Zalesnik. Naglo, kakor more le strastno ljubeči človek, je pozdravil Milko in se skoro v isti sapi pred-
ske inteligencije, kolikor je imamo po Istri, iskati je morala svojo izobrazbo v sosednjih deželah in v takih zavodih, kjer so se dotičniki morali boriti s tujim jezikom. Tudi v tem pogledu so dobro preskrbljeni naši sodeželani italijanske narodnosti. Oni imajo svojih srednjih šol doma in v sosednjih pokrajinah.
A ne samo Italijani, tudi Nemci imajo tu srednjih šol v svojem jeziku, da-si so tujci v Istri. Onih 1B.000 Nemcev imajo dva državna gimnazija z nemškim učnim jezikom, in to jednega v Trstu in druzega v Pulji, dočim Hrvatje in Slovenci, kojih je preko 180.000, nimajo niti jedne srednje šole. Taka-le ravnopravnost vlada po tej naši Istri, tako se teptajo z nogami državni temeljni zakoni, koji ja*no proglašajo ravnopravnost vseh narodov v monarhiji. Za nas Hrvate in Slovence so zakoni o ravnopravnosti samo na papirji, in ako bi bilo mogoče ustvariti takih zakonov, ki bi veljali le za pojedine narode, ustvarili bi jih za nas, brez vsacega dvoma, kolikor le možno stroge.
Pregovor pravi: Pomagaj si sam, če hočeš, da ti pomore tudi Bog. Hrvatje in 81ovenci po Istri, videči, pri čem so, ustanovili so si pred par leti šolsko družbo „sv. Cirila in Metoda*, ki ima to svrho in cilj, da ustanovlja ljudske šole po mogočosti povsod tam, kjer drugače ni pričakovati hrvatske oziroma slovenske šole. Jasno je torej, kolike važnosti je ta družba za nas, ako ponovimo še enkrat, da je preko 20.000 naših otrok, ki ne poznajo šole niti ed zunaj. Z druge strani pa smo pripomnili, kako nesrečna „Lega* ustanovlja italijanske šole v čisto hrvatskih in slovenskih krajih, kjer vabi naše otroke na lima-nice, da bi jih prestrojila v izdajice svojega naroda in svoje domovine, ki bi danes ali jutri proklinjali svojo slovansko mater.
Omenjena šolska družba sv. Cirila in Metoda nadela si je jako teško nalogo, da reši zanemarjene otiočiče istrske iz preteče jim nevarnosti. Družba napreduje prav lepo, in nadejamo se, da bode napredovala čim dalje, tem bolje.
stavil njeni materi, ki je zadnje dni že slišala o njem, a poznala ga ni Vdova mu je potem čestitala na povišanju, Vilko ji je kakor v zahvalo pripovedoval, kako se je seznanil z njeno hčerko. OČitaje in proseče je gledal deklico, ko je pripovedoval njeni materi znano dogodbo.
„In gospod Zalesnik je bil te dni povišan v službi, Milka, ti mu pa še ne čestitaš !", jo je karala mati; hčerka je pa zardela, da je sama čutila pekočo rdečico v licih ter tiho segla Za-lesniku v roko. Tako jo je bilo sram kakor nedo-letno gojenko pri prvi skušnji.
.Oprostite, gospod!", je dejala, a čedalje očitneje se je kazala njena zadrega, da išče, pa ne more zbrati primernih besed.
„Ne, ne; prosim" — se je obrnil Zalesnik k obema — „to je le moja krivda, ker sem doslej odlašal, čakaje ugodne priložnosti, da sam raz-odenem gospici Milki svojo srečo".
Nekoliko začudeno ga je pogledala vdova, a hvaležno hčerka.
Zalesnik iu je povabil k sebi na voz, ki je zdrčal izpred restavracije še le dobri dve uri pozneje ; zakaj tudi vdova Kalčeva in Milka sta morali v družbi okusiti ono veselje, kakor so ga priredili prijatelji Zalesnika.
(Dalje pride).
Istra sama za-se je relativno mala, zato pa je sveta dolžnost vsakemu hrvatskemu in slovenskemu rodoljubu širom domovine, da doprinese svoj obolus za rešitev svojih zanemarjenih in tlačenih bratov na Zapadu. To pa stori najlepše, ako podpira vele-
zaslužno družbo sv. Cirila in Metoda!
*
* *
V teh člankih dobil je čitatelj dobro sliko o žalostnem stanju istrskih Slovanov toliko v gmotnem kolikor v materijalnem pogledu. Slika sicer še ni popolna, ali kar je povedano, zadošča menda v popoln dokaz, da odnošaji v Istri niso dostojni moderne in pravne države in da uprav kričijo po ozdravljenju. Ne domišljamo si, da smo povedali kaj novega ali izvirnega ; vse to je bilo povedano že mnogokrat, tu pa tam morda celo bolje. Ali ponoviti je trebalo vse to v odgovor onim, ki govore o tem, kako izborno umejo čuvati italijanska gospdda življenske koristi te pokrajine; onim, ki kar občudujejo blago čutstvovanje one in iste gospode, o kateri istrski Slovani dosedaj ne vedo drugega nego da jih tišči ob tla gospodarskega in kulturnega zanemarjenja. Gori našteta dejstva nam kažejo, kako italijanska gospdda ume poštevati človekoljubne in etiške m o ti v e. Kaj menite, gospoda pri „Triester Ztg."?
Tisočletnica in polom.
Ako je kje in kedaj veljal rek o b 1 e s t e -čem siromaštvu, velja to v polni meri za sedanje odnošuje na Ogerskem. Kdor vidi le pojave bretprimern« bahatosti, meniti bi moral, da žive na madjarskem globu najsrečneji ljudje pod božjim solncem in da je ni zemlje v vsej Evropi, ki bi bila tako razvita v gmotnem in kulturnem pogledu, kakor je oni blaženi kos zemlje, na kojem prebivajo brkati sinovi Arpadovi. Tak je videz ali kaka je resnica P Videz je pač sijajen, ali istina je žalostna, tožna, obupna. Lupina je zlata, jedro je gnilo. To še ne bi bilo najhujše zlo, ako bi se pod zlato ali, bolje rečeno, pozlačeno površeno skrivalo samo siromaštvu; ali stvar je hujša: poleg gmotnega siromaštva skrivajo se tudi znaki moralnega in kulturnega propadanja.
In kakor da je hotel Oni, ki določa narodom njih usodo, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, ki hoče, da pravica zmagaj nad krivico — saj je sam utelesjena pravica - kakor da je hotel, pravimo, večnopravični Bog še posebno kaznovati krivični in preširni narod madjarski, kakor da je hotel podati človeštvu posebno svarilen vzgled, kakovo ne sme biti in kako nobena krivica slednjič ne uide zasluženi kazni: zgodilo se je, da ravno sedaj, ko so Madjari od vseh strani nanesli v Budimpešto za milenijsko razstavo vse one dragocenosti, ki so jih izposodili tekom časov od vseh dr uzi h narodov v kulturnem pogledu, ko se hočejo odičiti blestečini pavivora perjem, ko hočejo prirediti pred svetom prave orgije gorostasne domišljavosti in nebrzdanega šovinizma — zgodilo se je ravno sedaj, pravimo, da so začeli lezti na dan pojavi grozne notranje korupcije in popačenosti.
Ti pojavi pričajo, da je madjarska uprava gnila skozi in skozi; razkritja o sleparstvih pji gradnji vicinalnih železnic kažejo, da so podkupljivi in nečistih rok prvi dostojanstveniki v deželi; razkritja o velikem županu Svaticsu pričajo, da možje, stoječi na čelu uprave, jemljejo denar tam — kjer je: v državnih blagajnah; a škandalozna afera ravnatelja galerije slik, Pulszkyja, kaže slednjič, da se je rja demoralizacije oprijela že tudi najugledniših krogov naroda.
Vsi ti žalostni in usodni pojavi kar drve na dan jeden za drugim ravno sedaj, ko stoji narod madjarski na vratih svojih milenijskih slavnosti. Govoreča o vzrokih takemu moralnemu propadanju na Ogerskem izrekla je te dni zagrebškega „Hrvatska Domovina" nekoliko besed, o katerih bi hoteli, da jih slišijo v posvarilo vsi tlačitelji in krivičniki.
.Obračun je pred vratmi. Ali pa je bilo pričakovati česa druzega ? Ali se niso odnošaji onkraj Drave razvili tako, da so renegati svoje narodnosti, svojega materinega jezika, povsodi predpostavljeni poštenim sinovom lastnega naroda ? Med temi renegati so na prvem mestu novoskovani Madjari židovskega pokoljenja. Kjer taki življi vodijo
posle, ni pričakovati druzega nego popolnega nev-speha in ni čuda, da je opozicija v poslanski zbornici kričala „Pauama, Panama", ko je bil razgovor o aferi Pulszkyja".
Kako gnila je uprava na Ogerskem, in kako gorostasno je finančno gospodarstvo, osvetlil je te dni kaj umestno dunajski list „Deutsches Volks-blatt". Budimpešta sama sklepa posojilo 50 milijonov, za milenijsko razstavo hočejo najeti 100 milijonov, a poleg tega se pogajajo z Rotšildom še za posebno posojilo 300 milijonov. Dejstvo torej, da hočejo kar hkratn najeti blizu 500 milijonov posojila, je pač najbolja ilustracija, kako drzno lažejo oni, ki govore o procvitu Ogerske pod vladanjem Žido-Madjarov. Verjetno je torej, kar trdi .Bud. Tagblatt", da so najnoveja razkritja o korupciji na Ogerskem izzvala na Dunaju najneugodneji utis.
Največ hrupa pa je vsakako izzvala afera Pnlszkyja, kojo ima sedaj kazensko sodišče v svojih rokah. Vsa dežela je razburjena, a v parlamentu izreka se najostreja obsodba o sedanjih odnošajih. Kakih 8 dni bo razpravljala zbornica o tem škandalu in opozicija zahteva baje, da se postavita na obtožno klop prejšnje in sedanje ministerstvo. Vodja „narodne stranke", grof Apponyi, zahteva le za sedaj, naj se imenuje parlamentarna komisija, ki naj bi preiskala to stvar. O tej zahtevi ni smeti reči, da je pretirana in vendar se poštenjak Banffy odločno upira tudi tej zahtevi. Ne verujemo pa, da bi se upiral tudi ted«y, ako bi vedel, da vlade ne zadeva nobena krivda. Kdor se čuti nedolžnega, ta mora le želeti stroge preiskave, ako se je tako ali tako zaplel v kojo neprijetno stvar. Upiranje Banffya ne kaže torej o čisti vesti in le sam je kriv, ako je bilo čuti v poslanski zbornici vsklikov: Tatjel P r i k r i v a 1 c i tatov! Krasti se ne sme! itd.
K%j drastično označuje vse te dogodke list ,Magyar Allarn": „Danes ali jutri doživimo, da se pri vsaki razpravi o ministerijalnem proračunu pokaže nov Panama. Danes pričakujemo že, da jutri, ko primemo zjutranje liste v roke, izvemo glasovito vest, da je zopet nekaj — izginilo I Oger-skaje postala domovina sleparjev inponeverjevalcev.kjer si vsakdo polni žepe do meje mogočosti. Prišli smo tako daleč, da, ako vidimo koga, ki deluje v javnosti in ni obogatel pri tem, mu skoro očitamo, da je strahopetec, ničvrednež, ki ni v stanu sezidati si palače ali pridobiti si koncesije za kojo vicinalno železnico".
„Taki odnošaji morajo navdajati strahom Vsako dobro dušo. Vera je napadena, nravnost uničena, značaje in prepričanja je možno kupiti, brezbož-neži in Židje so se zvezali z vladnimi možmi, a vsi ukupno delnjejo za notranje peruše-nje monarhije. Moj Bog! Kako dolgo še bodo zaupali naDunaju ta k im ljudem?*
Tako piše o ogerskih odnošajih — madjarski list! Ogerska je postala domovina sleparjev, kdor le more, si polni žepe z javnimi denarji. A Madjari se pripravljajo sedaj na svoje milenijske slavnosti. To bo šumeče veselje na — gnilih tleh. A česa ima pričakovati oni, ki pleše na trhlenih tleh? Da, da: za slavnostmi tisočletnice pride — polom!
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 14. februvarja. 1896.
Deželni zbori. Poročilo o poslednji seji deželnega zbora goriškega nam je nekoliko popolniti. Pred prehodom na dnevni red je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo posl. Rojca radi prostorov nove slovenske šole v Gorici. Povedal je, da je ministerstvo za nauk že razsodilo, daje Katinellijeva vojašnica nesposobna za šolo, ter da je zaukazalo, da mora mesto goriško še v tem letu ali prirediti druge prostore ali pa sezidati novo poslopje.
Dospeli smo torej srečno do nove postajanke na tem trnjevem potu: do novega ukaza vlade na adreso mestnega zastopa goriškega. Sedaj seveda moramo čakati znatiželjno : kako se zasuoejo gospoda, da se izognejo izvršenju tega novega ukaza !! V tem pogledu so gospoda mojstri, kakor znano. Vsakako moramo biti pripravljeni na nova presenečenja.
Na to se je zaključil deželni zbor kakor
naznanjeno. Dvignivši se, izjavil je namreč vladni zastopnik, da mu je zaključiti deželni zbor po nalogu cesarjevem, dasi isti ni še dovršil svoj« naloge. V popolnjenje te izjave vladnega zastopnika je potem še deželni glavar govoril v svojem zaključnem govoru o — oblakih, ki so se prikazali na o b n e b j u 1 Vendar je prišlo slednjič tudi do vspesnih sklepov.
Škoda, da nam njegova ekscelenca gosp. Fran Coronini ni povedal, od kod so prihajali ti oblaki in kdo je bil vzrok v svoji srboritosti, da delovanje deželnega zbora ni bilo vspešno! Ravno njegova ekscelenca bi nam lahko dal nekoliko pojasnila iz svoje lastne skušnje, saj so se tudi nad njegovo glavo nedavno temu zbrali slični „oblaki" in izpod oblakov je potegnil vetrič, ki ga je odnesel iz državne zbornice na Dunaju. Da, daf nestrpnost izvestnih ljudij, ki bi hoteli živeti 1« sami in ki nočejo pripoznati nobene pravice in ki nočejo pripoznati nikake svobode drugim — to je tisti oblak, ki zatemnuje naše obzorje in provzroča viharje v deželni zbornici goriški. Xa srečo imamo Slovenci sedaj tam zastopnikov, ki se ne plašijo vsake sapice in morda tudi viharjev ne.
V deželnem zboru nižjeavstrijskem je govoril posl. Lueger jako ostro proti Ogerski. Glede na obnovljenje pogodbe z Ogersko se je predložila resolucija, nasprotna Ogerski in so se tej resoluciji pridružili tudi liberalci- Posl. Schaffel je rekel, da je Avstrija zavisna od Ogerske, upravljana pa po Poljakih. Ta govornik je izjavil, da že kakor častnik mora glasovati za resolucijo, če že ne zavoljo druzega, že radi časti zastave. Preveč smo že zašli v sužnjost Madjarov.
Med razpravo je bil na galeriji neki Madjar, ki si je dovolil raznih vsklikov, na kar je navstal tak ropot v zbornici, da je predsednik moral pretrgati sejo. Drznega Madjara so vrgli iz dvorane ter ga slovesno pretepli.
Glejte, kaj delate 1 V «adnji seji mestnega sveta tržaškega je svetovalec Ivan N a b e r g o j sprožil interpelacijo, s kojo je opozoril našo gospodo, da i mi Tržačani živimo še vedno pod milim žezlom slavne rodovine Habsburgov in pod krili avstrijskega orla, ne pa pod sijajem kakoršne si bodi zvezde, tudi one ne na pet vogalov. Povod interpelaciji Nabergojevi dalo je dejstvo, da bliščiti na tabli okrajnega načelnika na Prošeku — torej na slovenskih tleh, slovenskih ne le po krvi, ampak tudi po mišljenju svojega prebivalstva — dve svitli italijanski zvezdi. Gosp. župan ni hotel ničesar vedeti o teh zvezdah, g. svetovalec Veaezian pa je hotel stvar kar jednostavno potajiti, češ :na vsem tem ni nič resnice. Zabeležiti treba torej, da niti italijanska gospdda si niso upaii odrekati velike važnosti dejstvu, navedenem po g. Nabergoju in so važnost potrdili posebno še s tem, da so hoteli potajiti dejstvo samo! Važnost je torej pri-poznana od vseh strani, resnica podatkov gosp. Nabergoja pa je dokazana s tem, da s t i še mi-nole nedelje bleščali oni zvezdi na tabli g. okrajnega načelnika na Prošeku. Važnost te zadeve pa je pripoznana tudi s tem, da radikalna glasila italijanska še do včeraj niso vedela, na kako stališče se jim je postaviti uasproti interpelaciji g. Nabergoja. Stvar je res sitna za gospodo. Srce in prepričanje, ljubezen in tradicija jim ne dopuščajo, da bi zatajili peterovoglato zvezdo; na drugi strani pa je stvar zopet nekoliko kočljiva, ker bi utegnila imeti zlih posledic. In tako bo molčali iti ugibali do včeraj. Včeraj pa jo je .L' Indipendente" pogodil tako, da je jel briti norce iz g. Nabergoja, kako šteje zvezde in kako slab astronom da je on, g. Nabergoj. Slab astronom je ta proseški gospod, da ne ve, da tudi zvezda združenih držav severoameriških in pa ona — turškega sultana imati po pet vogalov. Tu imaš sedaj, ti Nabergoj, ki nič ne veš: na italijansko zvezdo uiti misli ne nikdo, ampak jedna onih dveh zvezd na tabli okrajnega načelnika na Prošeku naj nas spominja na svobodo, ki pa je doma onkraj oceana, druga pa -- na naše turške razmere. Res ni slab ta dovtip, ki ga je napravil naš ljubi »Indipendente"! Le škoda, da ga je potem pokazil z izjavo, da oni dve zvezdi pravo za pravo niste zvezdi, ampak le plošča iz naslikano kovine v okras table. Slabi astronomi, kakoršen je g. Nabergoj, seveda ne vidijo naslikane — kovine.
Toda pustimo šalo. Zakaj se povraćamo danes k tej stvari ? Zato, ker sti tudi oni dve zvezdi člen v velikem kompleksu tržaških čudnih odno-šajev in ker ti dve zvezdi pričati, pod kakim uplivom živi tudi naš slovenski živelj po okolici. In nasledki tega upliva se že sedaj kažejo tu pa tam med našim ljudstvom. Tako smo izvedeli od moža, kateremu moramo verjeti absolutuo in brezpogojno, da se je izjavil neki okoličan, kakoršnih je, žal, le preveč med nami: „Mi moramo držati z Italijani, ker tu so italijanska tla !* To izjavo moramo še le razumeti, ako prav razumemo vso nrav tukajšnjih narodnih bojev. Moti se, kdor meni, da gre iredenti le za to, da bi okoličani govorili med seboj italijanski, da bi se razuaroJili, marveč iredenti je glavni cilj ta, da se isti z jezikom nasrčejo tudi italijanskega duha, njenega duha, onega duha, ki hrepeni po združenju z „m a t e r j o • z e m 1 j o" onkraj morja. Golo slepenje je to, ako se »likajo tukajšnji boji Je kakor domači narodni in jezikovni boji; marveč resnica je ta, da so ti boji d r-iavno-pravnega in mednarodnega pomena ter da vzroki, ki vodijo zatiralce Slovencev na tržaškam ozemlji, segajo preko mej te nafie države. Ti boji niso le tržaško-lokalnega pomena, ampak zaslužijo vso pozornost z državnega stališča.
To je resnica, vse drugo je slepenje. In če je tako, vprašati moramo: kam pridemo, ake se tudi med našim slovenskim ljudstvom razširi oni duh, ki se zrcali v gori navedenih besedah nekega okoličanskega kmeta, ako se izvestnim krogom posreči zasejati tudi med našim priprostim ljudstvom nazore, kakor da Trst spada k Italiji v državnopravnom pogledu? Ni še prepozno. Še imati država in dinastija v naši okolici bogat zaklad podauiške lojalnosti in dinastiške zvestobe. Glejte, da vam sovražnik ne odnese tega zaklada, ker mu morda ne gledate dovolj ostro na prste. Še znači naša okolica trdnjavo avstrijske misli in avstrijskega čutstvovanja. Glejte, da se vam v to trdnjavo ne prikrade sovražuik, ker niste bili dovolj pazni. Iu ne pozabite, da najbolje varstvo temu zakladu je narodnost in materini jezik prebivalcev okolice. Glejte, kaj delatel — tako vam kličeti glasno in svarilno: zvezdi na tabli okrajnega načelnika na Prošeku. Iu hvaležni bodite „Indipendente'-jevemu astronomu, našemu poštenjaku in avstrijskemu rodoljubu, Ivanu Nabergoju, da vas je opozoril na — peterovoglate zvezde !
Pravilnik dež. zbora istrskega ima svojo krpico. To prihaja od tega, da so bil: gospoda prenagli. Z odlokom dne 14. januvarja 1895. pognati so hoteli naš jezik iz zbornice. Ta sklep se je storil v dodatek k §. 13. deželnozborskega pravilnika. Z ozirom na ta sklep menda dal je deželni odbor na novo natisniti pravilnik deželnega zbora. Pri koncu §. 13, dal je tiskati dva odstavka, zadevajoča ono določbo glede razpravnega jezika, pridodavši v oklepu: sklep deželnega zbora od dne 14. januvarja 1895.
Ali, kakor rečeno, prenaglili so se: na Najvišem mestu na Dunaju so bili drugačnega mene-nja. Sklep, tako lepo natisnen v praviluiku, je razveljavljen po Najviši volji. Kjy storiti ? No pomagali so si s tem, da so prilepili košček papirja čez ona dva odstavka ob koncu paragrafa 13. To je torej tista krpica v pravilniku deželnega zbora istrskega. V praksi ao sicer izvajali oni po Najviši volji razveljavljeni sklep, ali v praviluiku se je moral vendar-le skriti pod košček nepopisanega papirja.
Dogodki v Bolgarski. Odposlanec cara ruskega, general Goleniščev, je že dospel v Sre-dec. Na kolodvoru so ga pričakovali princ, dostojanstveniki, javni funkcijonarji, poslanci in pa ogromna množica. Po prisrčnem pozdravu predstavil je general novega diplomatskega zastopnika Rusije v Sredcu, diplomatskega agenta Carikova. General se je peljal v mesto na desni strani princa. Množica je entuzijastiški pozdravljala ruska dostojanstvenika. — Župan pa je naprosil poročevalce ruskih časnikov, naj se smatrajo gosti mesta.
Ko so razvili rusko zastavo na palači ruskega odposlanstva, prirejala je množica impozantne oyacije. V ruski kapeli je bila služba božja, pri koji so blagoslovili zastavo. Množica pa je klicala: Živel car Nikolaj! Celih 10 let je stal drog
zastave prazen, odkar je bila namreč pričela nesrečna doba — črne narodne nehvaležnosti. Sinoči je bil banket pri princu, na koji so bili povabljeni zastopniki Rusije, Francije in Srbije. O ceremoniji krizmanja so se pač obvestili diplomatski zastopniki, ali povabljeni niso, ker hočejo varovati strogo cerkven značaj te slavnosti. — Za spravo med Bolgarsko in Rusijo si je baje najbolj prizadeval zastopnik Francije.
Sobranje je votiralo malemu princu Borisu narodni dar: jeden milijon frankov. Denar se založi obrestonosno, dokler ne bode princ polnoleten.
Italija v Afriki. Današnje vesti, došle iz Rima, soglašajo v teu>, da Baratierijeva poročila iz Eritreje nikakor ne morejo napraviti ugodnega utiša. Vzrok temu je ta, ker Baratieri v svojih poročilih opisuje položenje sovražnikov in njih taborišča, da s tem nekako izpričuje lastno svojo nedelavnost. Pravijo, daje tabor Mene-lika in ras Alule oddaljen od italijanskega taborja kakih 7 kilometrov (To so povedali že pred 14 dnevi!); v sredi da se razširja taborišče Meneli-kove vojske. V središču šatorov videti je šator Menelikov in oni njegove soproge Taitti. Na okolo je utaborjena vojska pod poveljstvom načelnikov: ras Olič, Atikim in na skrajnem desnem krilu MangašA, proti Adui pa da se razteza tabor vojske pod poveljstvom ras Mihaela in Tekla Aimanota.
Nadalje zatrjujejo, da je italijanska vlada popolnoma opustila misel, da|zasede deželo Harrar. Italijani baje mislijo, da, ako premagajo Menelika, bodo tako in tako mogli staviti pogoje, kakor se jim bode zljnbilo. Seveda, iko ga premagajo! Ako pa Menelik premaga njih? Namesto da bi zasedla Harrar, misli Italija baje odposlati, če treba, do 100.000 (??) mdž na abesinske in šoan-ske planjave. Tega pa ni povedal še nihče, kdo plača ogromne stroške za tako silno vojsko. Dvomimo, da bode italijanski parlament spora-zumljen s tem, da Italija zaradi svoje nespametne kolonijalne politike napravi naravnost — ban-k ero t!
Omeniti nam je še, da zasebne brzojavke sanikujejo, da bi se bil Menelik 2e dal kronati v Aksumu cesarjem Etijopije.
Različne vesti.
Postna poslanica ikofa Strossmayerja. Pastirski listi biskupa Strossmayeija so od nekdaj prava mojsterska dela: plod velike učenosti in pobožno-sti. Ti listi se odlikujejo po verski gorečnosti, ki se zrcali v njih in tudi po izredni duhovitosti. V zadnjem svojem pastirskem listu, namenjenem za predstojeći postni čas, pravi med drugim, da kazen zadeno ne le pojedine grešnike, ampak tudi cele narode, ako puščajo v nemar božje zakone iu božje spomine. Zgodovina narodov sestoji iz dveh zakonov. Jeden je zakon božji, a drugi je zakon ljudske svobode. Kjer se ta dva zakona združita ter delujeta v soglasju, tam je sreča svoboda, napredek in slava. Ta pastirski list zaključuje: „V Bogu, v veri, v vestnem vršenju svojih verskih dolžnosti leži bodočnost, pro-sveta, moč, svoboda, napredek in slava našega naroda".
Bog nam ohrani tega moža, ki poleg svojega božanstvenoga poklica nikdar ne pozablja ljubljenega naroda svojega, ki se ob vsaki priliki ljubko spominja tega svojega rodu in ki toli divno spaja svoj pastirski poklic z dolžnostmi rodoljuba. Blagor njemu, ki se more ponašati takim srcem in blagor tudi narodu, ki tacega moža more imenovati svojim sinom !
Doneski za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. V veseli družbi v Trstu je nabral gosp. Val. Kofol iz Kanala 6 kr.»n. Pri razprodaji vstopnice k maškaradi „Lege" je skupila vesela družba pospic in gospodov pri Panorami v Skednju 6 kron. Dne 18. januvarja so nabrali plesalci v gostilni g. Kravosa 1 krono 80 stot. Openska omladina je nabrala v gostilni gospoda Mičela na Opčinah 4 krone 8 stot. Vesela družba v gostilni g. Katalanii v Rojanu je nabrala dne 3. februvarja 6 kron: veleč. g. Milko Šašelj je daroval za darovano mu knjižico „Čuvajmo svoje prasta-rine" 2 kroni. Izletnik, in eden ki ne pleše sta
darovala na Prošeku vsak po 1 krono, g. B. je daroval 1 krono, ker so drugi plačali vino, ki ga je pil. Kajfež s Prošeka je daroval 1 krono, ker je pozabil plačati vstopnino k plesu. Frančiškani pri „petelinu" so darovali krone, G. Ivanovič kot preostanek naročnine „Edinosti* 20 stot. Štirje prijatelji v gostilni pri Kobc.u pri sv. M. M. Spod. nabrali so 80 stot.
Podpore dei. zbora kranjskega. Družbi sv.' C i r i I a i n Metoda dovolil je deželni zbor kranjski 1000 gld. podpore; graski podpiralni zalogi 150 gld., „Podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaju" 200 gld.; „Radogoju* 200 gld. itd.
Zlato poroko obhajala bodeta v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri predpolndne v rojanski cerkvi naš vrli slovenski rodoljub in bivši starašina g. Mihael Venuti in njegova soproga M. Venuti. Na ni no gaj a leta!
Poroka. Gosp. Josip Volk v Podgradu, poslovodja dičnega tamošnjega župana Jenka, poročil se je z gospico Amalijo Vaišel, hčerko gosp. V a i š e 1 a, učitelja v HruŠici. Bog daj obilo sreče!
Spomenik razkrijejo dne 16. t. m. v Opatiji bivšemu ravnatelju južne železnice, Frideriku S c h tt 1 1 e r j u. Schttllerjeva je namreč zasluga, da je Opatija danes svetovno zdravišče. Prav je torej, da se proslavi spomin moža, ki je postavil temelj temu, kar je danes Opatija. A tudi na drugo stran e bil Schtiller poštenjak: v narodopisnem pogledu smatral je Opatijo za to, kar je: hrvatsko zemljo. Redki so taki tujezemci. Pri svečanosti odkritja zastopal bode občino župan dr. Andrej S t a n g e r.
Bolezen drja. Ante Star&evICa. Kakor čitamo v Zagrebških listih, je poslednje dni nekoliko odlegla bolezen hrvatskega prvaka, dr. Ante Starce viča, dasi ga posebno po noči nadleguje huda vročina. Dični starec vživa vsak dan nekoliko mleka in kčnjaka.
Hrvatski ban pojde v Italijo na dopust. „Pester Lloyd" poroča, da odpotuje ban K h u e n - H e d e r-viry v kratkem v južno Italijo, kjer ostane na dopustu kakih 4-6 tednov. Vzrok temu popotovanju je baje ta, ker si želi ban pod milejšim obnebjtm zdraviti svoj bolni želodec. Hrvatsko deželno vlado bode vodil za časa banove odsotnosti sekcijski načelnik S t a n k o v i č.
Trst za ranjene italijanske vojake v Eritreji. IV. izkaz milodarov, ki ga priobčuje italijanski geralni konzulat v Trstu, izkazuje Is 1065*69 avstrijskih goldinarjev in 4953 49 italijanskih lir. Kakč je to, daje svota avstrijskih goldinarjev kar h krati preskočila tisočak ? Mar za - to, ker po zatrdilu „Triester Tagblatta" nabirajo milodare le v Trstu živeči italijanski podaniki med seboj? Nikakor ne; predsednik tržaške trgovinske zbornice baron Karol Reinelt, daroval je j e d e n tisočak. (Prosimo modri „Tr. Tagbl.M, naj nam vendar enkrat že odgovori, da-li je tudi baron Reinelt italjanski podanik?) Vse to nabiranje nam dokazuje v novic, da nekateri gospodje znajo jako dobro, da je v avstrijskem Trstu plačilno sredstvo v prvi vrsti avstrijski denar, v tem ko drugi gospodje načelno ne marajo poznati druzega denarja, nego italijanske lire. In vse take darovalce vzel je že v naprej pod posebno svoje zaščitje — „Triester Tagblatt".
Iredenta na Reki. V Zagrebškem „Hrvatskem Pravu" čitamo: Tržaška „Edinost" opazila je u-mestno, kako simptomatično je za Italijane nabiranje lir v Trstu,no, niti „najzvestejše mesto" ue mara zaostati za Trstom, ter je že glasom prvega izkaza italijanskega konzulata na Reki nabranih tu (na Reki) nad 500 lir. Kko bode takč najiveu, da bode smatral ta čin golim znakom huraauitete? .. Sinoči (11 t. m.), ko je šla po mestu vojaška glasba pričeli so nekateri Italijani klicati „Viva Baratieri", uo to klicanje pa bržkone ni ugajalo nekaterim Rečanom nižih slojev, kajti Italijani dobili so batin. (Sedaj bodo dotičniki bržkone kričali o „hrvatski surovosti44.)
Avstrijski Lloyd nima ničesar opraviti z Italijo.
Z ozirom na vost, ki jo je bila prinesla „Neue Fr. Presse" gledd tega da se italijanska vlada pogaja z ravnateljstvom avstrijskega Loyda, da bi jej isti stavil nekoliko velikih pamikov na razpoloženje, ako italijansko parobrodno društvo ne bi moglo zadovoljiti svoji nalogi gledč prevažanja
vojakov v Afriko, izjavlja ravnateljstvo avstrijskega Lloyda. da je ta vest povsem neutemeljena.
Finančni parnik „Adrla" na prodaj. Finačno ravnateljstvo v Trstu nameruje prodati finančni parnik .Adria* z vsemi podrobnimi predmeti vred, pripadajočimi k notranji upravi parnika. Te predmete razvideti je iz listine, ki je na ogled na parniku samem. Ponudbe, v katerih je napisati svoto, za katero bi hotel ponudnik kupiti parnik (gotov denar), uložiti je do najdalje 29. t. m. opoludne pri zapisuiku e. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Parnik je zasidran v tukajšnjem pristanišču v takozvani „sacchetta", ter si ga sme ogledati vsakdo. Pobližna pojasnila dobiti je pri tukajšnjem c. kr. finančnem ravnateljstvu (nova poštna palača, uhod od zadej) v sobi št. 79.
Velika maikarada „Tržaškega Sokola". Opozarjamo vse one, ki namerujejo priti maskirani na maskarado Sokolovo, da si p o p r e d preskrbe vstopnice, da ne bode sitnosti pri kasi. Isto-tako opozarjamo še enkrat, da vstopnina za nečlane, došle nemaskirane, znaša 1 gl.
Vstopnice se dobivajo v uredništvu „Edinosti", via Caserma št. 13. V nedeljo popoludne pa ae bodo dobivale v telovadnici, ulica Farneto, na voglu ulice Amalia, Maske, došle brez vstopnice, razkriti se bodo morale pred odborom.
Platni odsek ,Tri. podp. in bralnega društva" priredi jutri v (nedeljo) zvečer v Mallyjevi dvorani, ulica Torrente hšt. 16, že oglašeni plesni venček.
Na veselico pevskega drufttva „Adrija" v
Barkovljah opozarjamo vse mestne Slovence. Veselica se bode vršila nocoj.
Tr2aftki .korzo". Nekdanji sijaj tržaškega predpustnega „korza" propadal je zadnja leta očevidno, letos pa bi bila mogla sleherna vasica nadkriliti tržaški »korzo" izza minolega četrtka. Tn ni bilo videti drugega, neko gnječo na pol pijanih, gnnsnih šem, počrnenih lic, itd. Je-li to propadanje morebiti tudi znamenje hiranja ItaliSke , kol ture" v Trstu?
Grof Lev Tolstoi obolel. Iz Moskve javljajo, da je sloveči pisatelj Lev Tolstoi nevarno obolel; prijela ga je huda influenca. Poleg tega je grof grozno nervozen.
Štrajk v Oreherjevi pivovarni. V tukajšnji pivovarni milijonarja A. Dreherja, po svoji človekoljubnosti in darežljivosti obče znanega obrtnika, služilo je med ostalim osobjem tudi kakih 30 ubogih težakov, ki so dobivali za llurno delo borno mezdo — 90 nč. na dan! In od te pičle mezde naj bi preživljali sebe in svoje obitelji. Ker ti siromaki nikakor niso mogli dobiti poboljška svoji plači, ustavili so minoli četrtek zjutraj delo. Kakor čnjemo, zahtevali so omenjeni težaki mezdo f. 1*10 na dan, toda pivovarna da jim nikakor ni hotela povišati mezde nego na f. 1,— na dan, kajti ravnatelj tovarne je baje rekel, da „dobi delavcev po 90 nvč. na dan, kolikor jih hoče". Štrajkovci so prijavili svoj sklep Sv. Ivan-Vrdeljskemu policijskemu komisarijatu. Došlo je na to mnogo policijskega aparata h tovarni, kjer so uboge štraj-kovce jednega po jednega odpustili iz dela. Štrajkovci razšli so se mirno, kakor ovčice. Želeti je, da človekoljubni pivovarnar g. A. Dreher vstreže opravičeni, skromni želji teh siromakov.
.Požrtvovalen" veteran. Ogerski državnik Fran Deak pripovedoval je baje neljubim obiskovalcem to-le „dogodbo" : »Nekega dne obiskal je cesar Napoleon I. vojaško bolnišnico. Med ostalimi ranjenimi bil je tam star vojak, ki je imel samo jedno roko. Napoleon ga je vprašal: „Kje ste izgubili roko?" — .V bitki pri Waterloo, Veličanstvo". — .Potem morate .gotovo preklinjati cesarja in domovino, kadar-koli pogledate na odsekano roko P" — »Nikakor ne, Vaše Veličanstvo; za cesarja in domovino žrtvoval bi še drugo roko!"
—	„Tega ne morem verovati", rekel je Napoleon in šel dalje. Vojak pa je na to potegnil meč in si odsekal še drugo roko v dokaz, da je mislil resnično. — Tu je Deak obmolknil in ostro pogledal svojega obiskovalca. „Kaj mislite o tem činu?" Seveda je obiskovalec odgovoril: .Zares, to je redka požrtvovalnost, jako plemenit značaj!«
—	»No. žalibog pa', dodal je potem Doak, povest je nekoliko pogrešena! Prosim Vas, Vi ki ste menda pameten človek, povejte m«, kako naj si Človek z jedno roko odseka drugo,
j a k o j e nima?" Ni treba omeniti, da je dotični »pametni" obiskovalec vselej odšel osramočen.
Sodnijsko. 561etr»i krošnjar Anton Artini iz južne Tirolske bil je že večkrat obsojen zaradi žaljenja Nj. Veličanstva. Dnč 22. januvarja t. 1. se je nekaj jezil v svojem stanovanju, in v svojih kletvah izustil je znova besede, žalujoče našega vladarja. Predvčerajšnjem obsodilo ga je tukajšnje sodišče na 8 mesecev težke ječe.
371et.na babica Ana Svetina iz Trsta, pristojna v Sežano, omožena. mati 2 otrok, imela je poslednji čas ljubovno zvezo s 25letniin gostilni-ničarjem, vdovcem Antonom Bortoluttijem, kateremu je dala tudi potrebnega denarja, da si je kupil gostilno v ulici Commerciale. Svetina pa je postala hkrati ljubosumna in hotela se je maščevati nad Bortoluttijem. Dn6 6. januvarja zlila mu je, kakor smo že to omenili svoječasno, karbolne kisline v lice. Bortoluttija odpeljali so v bolnišnico, ker je bil hudo opečen na nosu, levem licu in vratu. Predvčerajšnjem bila je razprava proti Svetini, obtoženi težkega telesnega poškodovanja. Obto-ženka je trdila, da si je hotela zavdati s karbolno kislino, toda Bortolutti da ji je odtrgal steklenico od ust in pri tem da se je po naključju oblil sam. Bortolutti ni hotel pričaM slabo proti njej in zato je izjavil, da se ne spominja več, kako se je takrat zgodilo. Ker pa se je bila Svetina po izvršenem zločinu sama hvalila in se cel6 grozila, da prihodnjič umori Bartoluttija, spoznalo jo je sodiiče krivo ter jo obsodilo na 2 meseca ječe.
Koledar. Danes (16.): Favstin in Jovita, mu-čenca. — Jutri (16.): III. predpep. nedelja. Ju-lijana, dev. muč. — V ponedeljek (17.): Silvin, škof; Konštancija, devica. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. ari 10. min., zatoni ob 5 uri 18 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6'B stop., ob 3 pop. 12 5 stop. C.
Najnovejie vesti«
Dunaj 14. Najviši dvornik princ Hohenlohe umrl je minolo noč nenadoma. Zadela ga je kap na srcu.
Praga 14. Adresna komisija deželnega zbora odklonila je predlog, da se odpošlje državnopravna adresa na krono. Določila pa je razna državnopravna načela, na temelju katerih naj komisija nadaljuje svoje delo.
Berolin 13. V državnem zboru razpravljali so danes o dogodkih v republiki Transvaalski. Posl. Hammacher je izjavil, da mora biti državni zbor hvaležen vladi, ki je znala tak6 energično in spretno čuvati interese Nemčije, brzojavka cesarja Viljelma predsedniku Krtigerju da odgovarja nemškemu čutstvovanju. Državni tajnik Marschall je na to naglasil, da Nemčija o Transvaalskem vprašanju ni došla v protislovje z nobeno državo, tudi odnošaji nasproti Angleški niso prenehali biti nikdar normalni, dobri in prijateljski. Rekel je: »Mi(spoštujemo tuja prava, tuje interese, toda pričakujemo brezuvetno vzajemnosf". Poslanca Lieber in Hanteuifel izrekla sta državnemu tajniku zaupanje v imenu centra in konservativcev, posl. Kardoff pa v imenu državne stranke. Posl. Richter pa je izjavil, da cesarjeva brzojavka sicer izraža simpatije Nemčije do Transvaala, vendar pa bi bilo želeti, da take pojave cesarjeve ne postanejo stalna naprava. Poslanec Bebel zopet je konstatoval korektno postopanje vlade, toda cesarjeva brzojavka da je bilo nekako neposredno izzivanje Angleške. Posl. Hausmann pobijal je nazore poslanca Bebla, in slednjič je zatrdil še antisemit posl. Liebermann, da je bila cesarjeva brzojavka izraz Čutstvovanja vsega naroda.
Bratje Sokoli !
Onim bratom, ki ne pridejo maskirani na veliko maskarado, priti je kolikor le možno v d r u š t v e n i o b 1 e k i in sicer že ob 8. uri zvečer, kjer brat starosta določi vsakemu nalogo za ta večer. Prosimo še enkrat: pridite točno ob označeni uri. Pripomniti je še, da je Sokolom v društveni opravi priti v g 1 a g e-r o lc o v i c a h.
Na z ar!	ODBOR.
ZAHVALA.
Podpisano se srčno zahvaljuje vsem obiskovalcem veselice, vršivse se dne .9, t. m., posebno društvu „Kolo" in „Del. podp. društvu", kakor tudi vsem gg. darovateljem. Slednjič bodi izrečena srčna zahvala onim, koji so sijaj veselice povzdignili, kakor vrlemu tamburaškemu zboru, gg. igralcem igralkam in deklamovalki. „ Bratski pozdrav" !
J Skednju, dne 13. februvarja 181)6.
Za predsediiiStvo pevsfcega drnStva „Velesila".
Ivan Godina-Ban,	Anton Pižon,
predsednik.	tajnik
Trgovinsko bnojAirk«.
Et dlmpeita. Pšenica aa jesen 7.18—7.19 r a nica ta spomlad 189« «98 -.— do 6.99". Oves zn spomlad 6.99-6.—
—.— K* za spomUd ts.51 6.52 Koruza za oictober —__
maj-juni 1896 4.37-4.38
PSenioa novu od 7H kil. f. 7'05-7'lS 79 HI t 715-7.26.. od «0 kil. f. 7.20-730 od 81.ki f 730 - 7 35. od 82 kil. for. 7.35-7.40. —	.V40-7 80
proso 6 00—6 40.
Pšenica: Trg boljo, povpraševanje dobo. Prodaja 30000 mt. št. 2'/t do 5 n«. dražje. Vreme : lepo.
Praga. N«n»tiniri»ni sladkor f. 15.60. --.—., za maj 15.92. Oktober-december 14.n5. Zopot stalno.
Praga. Ce»rrifu«al novi, postavi j ?• v Trut wd carino vrn.l odpošiljata preooj f, 33 25 -33.50 Toneta«
34.--34'5<) Četvorni 50—8H.25. V gluvaii (.».»,l:<,> 3G-—
36.50 jako stalno.
Havre. Knvn *mif<i« *ood avera#e za februvar 81-50, za juni 60.—. mlačno.
Hamburg. Hunto* jjoud averaj;« za maro <50.5E za maj 65.50. za september G2..r>0.
Dunajak« bora« 14. f«bvuvarii		
1S06.		
Državni dolg v papirja . . .	vferaj	dane«
	. 101.10	101.05
„ „ v srebru , . .	. 101 10	1 1.10
Avstrijska renta v zlatu . .	. 121.9,t	121. »6
* „ v kronah . .	. 101.40	101.30
Kreditne akcije ......	. 386 75	3H'S.25
London 10 Lat. . . ...	. 120 85	t 0 9 1
		«.r>2
		11.82
100 italj. lir ...	. 43.70	43.75
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) uin« ftalunio« (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Roko. 8.25 „ brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 „ poštni viak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibus v Konnin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko — Goric«
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Belinka, Itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabnžine. 8.40 „ brzovlak iz Kormlna, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dnnaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibuB is Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Korinina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine j—
z Dunaja zveza z Reko.
b) Driavna šstoinloa. (Postaja pri sv. Andreja)
Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Puli.
4 40 n v Herpelje, Divačo in Puli.
7.80 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11,15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, ltoviuji.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 nopol. iz Boršta. 9.86 * - iz Divače.
Kranjske klobase
se prodajajo v fcganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in drngim prodajalcem diye se
navadili skonto.
JAKOB STIUIKKLJ - TRST
via Caserma štev. 16 uhod piazza della Caserma.
(*u»j>roti veliki *>Jminici>,
prodaja po nuverojetnih nizkih cenah vMuk<>vr*tna angleška
KOLESA (bicykle)
poslednji
Zastopstvo koleH „Ralei|{h" iz tovarno „Ruleigh Gjcle G* L.td. NottinKhaui Angluško" in koles .Adlev" iz lovnrne II. Klejer Fmnkfurt.
Kolena „Raloigh" in Adler »o fvetovno znana,
a rabijo so v nemški vojski. Kolina poftilja se na deželo in nn vso kraje braz vseh stroškov.
Spreiema se po p r a v a vsakovrstnih novih in starih knlim in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo so vsakovrstna orodja in priprave za kolosa.
Zahtevajo nnj ceniki!
Lastnik politično druAtvo „Edinosti-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trat«.