PRIMORSKI DHEVHIK
j   glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
stav. 190 (1581)	'	TRST, nedelja 27. avgusta 1950_
Pred dvajseto obletnico muce-niške smrti bazoviških junakov začenjamo danes z objavo daljšega članka.
Danes 6 strani ■ Cena 20 lir
W Kltalska Imenovala delegacilo j* zasedanje skupščine OZH
Pii.
too zunanjega ministra Čuenlaja tajniku Trygve Lieu -°ttineve o Malikovih namenih glede vprašanja Formoze
4KEnvSU?CESS’ 26. - Zu-Caiminister LR Kitajske jlavnpm, ■ posIal brzojavko ^eu. v	GZN	Tl'ygve
»jezova ,	1	sP°roža.	da	se
• namerava ude-8lavneS~njega zasedanja ^elo iq ne QZN> ki se bo Shina Mpaaleptembra v Flu-»aij
F brzo
da ie vTa V h	delegacijo.
aji minL°terVki.Poudarja zuna-edi ’ da je pekinška a predstavnica kitaj-
vla<ia
fa^tva in
da sedanja
gacija prj OZN; predstavlja
sa^o
ta»gov0letruion?rno Kuomin-
K&* 10
dejstvo
Dalu ■' YueY listine OZN. ima 475 ar.|a brzojavka, da
Pavico imeti °n°V Kitajcev VOZN	svoje	zastopstvo
Nat
?.a števili« sklicuie brzojavka ljudske yiad.2ahtev^ kitajske
^alisHčna n®3’Se kita3ska
djUji iz 01™? delegacija l m,12N’ ter zahteva .¥»ga(
^sšfca
iz-naj da ho
^»gacijf ukrepi,
, ^ vlad« 10 Je določila pe-težiti s« 1? ’ om°go6eno ude-
Jp j |	•“boucnu	UUc-
v^tegaciliV aaVnJr skupščine, ifltaang Cn-m- angventjen’ Mungj’ungšjen Slžaoting
Su,
v Lake
meta' Malik
?°žn°. da a Va]0 tudi’ da je lk: Varnmt„° Sedanii predsed-nostnega sveta MuTit
°nstu .
“ J SVOJO
pravico
Vključi
kot
tudi
Tednik vprašan; ’ Qa
na dnevni .»l]uet„ .ue glede na možne
%
'lučke
unel priliko, da
StaHŠČe tU' t«l5V1^kdarilV<uan Gurl Eao>>
na\°2n9čuiAS c nfk, V kate-tia °rmo2i t fmerižko akcijo
iti Kiklje kifii°vkrit napad WatikrSu republike
'4>»6*rL , listine OZN-
nat0’ da 3e. For-z»ht? btebi VitlT‘lje;-n^ k«-"N, «:.lva30 Kitajci,
bodo odgovorng za vsako nadaljnjo kršitev.
V britanskem zunanjem ministrstvu so danes zanikali vesti s Formoze, aa je britanska vlada sporočila kitajskim nacionalistom, da ne bo več pošiljala strateškega materiala LR Kitajski. Neki predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da Velika Britanija «ne bo imela prilike sporočati posredno ali neposredno take vesti kitajskim nacionalistom«.
Možno je, je pripomnil, da je britanski konzul na Formozi imel priliko protestirati pri nacionalistih za oviranje britanskega pomorskega prometa. «Xoda Velika Britanija nima
prilike obveščati kitajske nacionaliste o vprašanjih, ki se tičejo njenih trgovinskih odnosov s pekinško vlado«.
Avstralska - holandske spletke za Novo Gvineje
LONDON. 26. — Dobro opvešče-in krogi napovedujejo sporazum med Avstralijo in Nizozemsko za skupno upravo nad 158.000 kv. milj ozemlja na holandskem delu Nove Gvineje, zato da bi se lahko skupno upirali indonezijskim zahtevam. Isti krogi izjavljajo, da se bo avstralski zunanji minister posvetoval o tem vprašanju s ho-
landsko vlado, ko bo v ponedeljek prišel v Haag.
Ob ustanovitvi Združenih držav Indonezije so se med Indonezijo in Holandsko sporazumeli, da se vprašanje dokončne ureditve Nove Gvineje odloži za- eno leto. Nova Gvineja, ki je po velikosti drugi otok na svetu, je razdeljena na dva upravna dela: vzhodni del upravlja Avstralija, zahodni del pa Holandska. Avstralija smatra novo Gvinejo kot trdnjavo v verigi svojega obrambnega sistema.
Znano je, da je predsednik Sukamo v svojem nedavnem govoru izjavil, da se bo Indonezija odločno borila za osvoboditev Nove Gvineje. Sedaj pa krožijo vesti, da se bosta Avstralija in Holandska sporazumeli za skupno upravo otoka s sodelovanjem Indonezijcev.
Stavka v Antverpnu se nadaljuje
ANTVERPEN, 26’. — Kljub temu,.da so se sindikalni voditelji dogovorili za ureditev spora, nadaljujejo pristaniški delavci stavko, ki traja že 28 dni. Ti delavci se ne strinjajo s sporazumom, ki so ga sklenili sindikalni voditelji. V stavki sodeluje okoli 14.000 pristaniških delavcev. Okoli 275 inozemskih ladij je moralo pluti v druga pristanišča, 76 ladij pa je v pristanišču' blokiranih.
Delavci so danes izkrcali samo neiko* desettiscč - tonsko sovjetsko ladjo. Stavka se nadaljuje tudi v pristaniščih Gand in Bruselj.
Aretacije komunistov
na Kubi in v Čilu
HAVANA, 26. — Na vsem
otoku Kubi je policija izvršila na stotine aretaciji, potem ko je bilo prepovedano izhajanje komunističnega lista «Hoy». Tudi športni list «Ajnerica Esporti-va» je bil ukinjen, ker je kritiziral ta ukrep vlade.
Čilska vlada je včeraj uka-za.la aretacijo vseh komunističnih voditeljev.
Velilcf naravni zakladi v Bosni In Hercegovini
Kakor v ostalih ljudskih republikah FLRJ, tako odkrivajo tudi v tej republiki vedno nove naravne zaklade, ki bodo omogočili vedno večji razvoj industrije
j* %llOZN P°Sreduje ir kljt kt irTenških čet <
m in
^Ssat’*Ds-
Va^? Postal,-S! vPrašanje For-
in''^8-
®a, dnevni red s Po Sveta.
Hr^t kuiska?°m’ da ameriški ti k ?dnc
itve Formoze.
List zaldiu-
l’}1 Ssk5k°m, da a. lil Pzežiti kig. ae bodo uspeli »sv0karodnoo;ČKei?u 'indstvu I^itVPv!ob°ddnl vojski
pekinški
km, k nav«.,,	funk-
nl°L kršitv:	vrsto	P°dat-
Vn;H Vda! kitajskih terito-s^strani britanskih ■epozarja angle-kng Kongu, da
SARAJEVO. 26. — Kakor v LR Srbiji, tako odkrivajo tudi v Bcsnj in Hercegovini nove naravne zaklade. Bosna in Hercegovina ima v primeri z drugimi republikami FLRJ največ rud in rudnin. Zato se sedaj tam V takem obsegu razvija industrija. Pred vojno je bilo v Bcsni in Hercegovini komaj 7,3% industrijskih podjetij stare Jugoslavije.
Ta ljudska republika ima sorazmerno največjo površino gozdov in je na zemeljskih zakladih najbogatejša. Besna ima skoraj vse vrste rud, od zlata srebra dj • železa, aluminja m mangana. Ima tudi ležišča živosrelbme rude. Ravno tako je ,v Bosni in Hercegovini mnogo premoga vseh vrst, precej nafte, mnogo kamene soii, do-vo-lj kaolina, ki služi za razvoj industrije porcelana, precej azbesta in več dobrih vrst kamna za gradbeno industrijo.
V Bosni in Hercegovini je 49% znanih zalog premoga v Jugoslaviji, okrog 80% železne rudie in približno petina i.zko-ristljivih vodnih sil države. Dobro^ se bo lahko razvila industrija alu.minija, ker so tu večja ležišča boksita. Ravno tako bo precejšnja količina mangana omogočila razvoj težke industrije.
Gozdovi Besne in Hercegovi-
ne obsegajo 31% gozdne površine Jugoslavije. Ker je v bosanskih gozdovih mnogo lesne zalpge, so tu ugodni pogoji za razvof lesne, kemične in papirniške industrije.
V zvezi z razvojem težke industrije se naglo razvija tudi lahka industrija. V zadnjih štirih letih je- število manjših, lokalnih, srednjih in velikih podjetij narastlo za 200.
Razvile se bodo tudi številne industrijske stroke, ki jih prej sploh ni bilo, ali pa so bile slabo razvite. Tafoo n. pr. kemična .udustrija, tekstilna industrij?.. Po vojni so zgradili tudi pet teva-m konzerv, oljarno, tovarno testenin in sedaj gradijo tudi številne mline.
Zasedanje UNESCO
PARIZ, 26. — Danes se bo v Parizu začelo 23. zasedanje izvršenega odbora UNESCO pod pred. sedstvom italijanskega senatorja Jacinija, ki je izjavil, da so zasedanje sklicali prej na zahtevo desetih članov sveta, da med drugim proučijo .doprinos UNESCO k akciji Združenih narodov na Koreji«.
Govoril je glavni ravnatelj UNESCO Torres Bodet, ki je pre-
l0§'ram nemške narodne fronte s!L volitve v Tzhodni Nemčiji
lin,
Ve bodo tajne - Govor W. Plečka
Sej; .-—UT op
hom ‘Sresa m Na današnji ie	narodne
W^1°nemšk V°nI Predsedn>k
SS^'.Feoz^'’hi- ”7:i
eio Lna' se
hoSvo,
tl(
N
ftk^Cinr0!"anza-'w
Je nemško
l«!}" Zopet 'nhUpr-c Vsem' ki
N pačijo in rožiti Z •	■
" j Pleck j. Popraviti °5ke nJe nato naštel glav
Zahod-Tia-
r°ti in
Pro °ku:
-	-	s°:	vse-
nsposredni odp0r
Vi,
  in
.	..	^dpo:
ts>-
zopetni
oHJ, proti v°ini
LJdpor proti usta-vojaških kon-
tj . .	’
°bv^černn1ValStV0 m°ra
S Vojnih
bl»ga lz Amerike o-
Ka’ kl se lahko proiz-
angloameri-
Odpor
vaja v Nemčiji. Odpor proti rušenju tovarn zaradi konkurence. Razkrinkovanje metod, s katerimi se Američani vmešavajo v nemško gospodarstvo. Odpor proti tlačenju nemškega ljudstva z bremeni za anglo-ameriške vojne priprave. Odpor proti vsem ukrepom vlade v Bonnu, ki omejujejo medsebojnih odnose Vzhodne in Zahodne Nemčije. Odpor proti uničevanju kulturnega življenja,, dolžnost braniti borce odpora pred terorjem in preganjanjem in jih podpirati y njihovi borbi.
Medtem so v zvezi z volitvami, ki bodo 15. ' oktobra V Vzhodni Nemčiji, izdali program Ljudske fronte, ki poudarja, da se bodo kandidati Ljudske fronte borili še posebno 1. za takojšnjo sklenitev
mirovne pogodbe z yso Nemčijo; 2. za umik vseh okupacijskih čet v čim .krajšem času po podpisu mirovne pogodbe; 3. za mirovno pogodbo, ki naj 0-mogoqi združitev ločenih delov nemškega gospodarstva in sprostitev nemškega izvozg od tujega nadzorstva; 4. vzpostavitev demokratične enotnosti Berlina; 5. za suverenost nemškega ljudstva v notranjosti in pri njegovih odnosih z inozemstvom.
Politbiro Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije je izdal ukaz, kj pravi, da zaradi dejstva, da ima vsak nemški rodoljub dolžnost pristati na narodni prgoram, ni potrebno tajno, glasovanje. Zato bodo razdelili glasovnice, ki bodo v večini nosile besedo «da».
čital besedilo pisma glavnega tajnika OZN Trygve Liea. Popoldne bo zopet seja. ki pa ne bo javna.
Zaostruje se polemika med vlado in opozicijo v Turčiji
ANKARA, 26. — «Zato da bi nas prisilili na molk, ni dovolj zlomiti naših peres in odrezati naš jezik; treba nam je tudi vzeti življenje«. Ta stavek v uvodniku bivšega podpredsednika vlade Nihata trima, ki ga objavlja' «uius«, označuje oster ton polemike, ki je izbruhnila med vlado in opozicijo. Ta polemika se tiče predvsem zunanje politike vlade in njene odločitve, da pošlje turške čete na Korejo, kar opozicija ne odobrava.
Kakor je znano, je včeraj vladni predsednik žugal republikanski stranki s sankcijami, če bo še nadaljevala svojo kritiko. Danes javlja Nihat Erim v imenu republikanske stranke in njenega voditelja Ismeta Ineonuja, da bo še nadalje obsojala odločitve vlade in piše: »Danes sta stranka, ki je na vladi, in njen predsednik v zmoti. Pot, ki so jo izbrali, je škodljiva za državo. Kako bi mogli molčati v tem primeru?« Ti napadi opozicije značijo razkol med dvema velikima turškima strankama. Politika dveh strank glede zunanje politike ne obstaja torej več.
List «Zafer» Iz Istanbula objavlja danes oster članek, v katerem obsoja vlado, da ni ničesar napravila za izboljšanje zdravstvenih razmer v državi. List poudarja, da' zneski, ki jih je vlada določila za javno zdravstvo, ne presegajo poldrugega funta letno za vsakega prebivalca, in pripominja, da številni kmetje v notranjosti ne vedo niti, da so na svetu zdravniki, ter zaključuje, da je natrijev bikarbonat edino zdravilo, ki se v Turčiji najde po relativno nizki ceni.
Bolnišfaa ladia se je potopila
SAN FRANCISCO, 26. —
Ameriška adsmiraliteta y San Franciscu je sinoči jlavila, da se je bolniška ladja «Be.nevo-lence« potopila, ker je trčila s tovorno ladjto «Mary Lueken-bach«. Naj ladiji «Benevolence» je bilo okoli 6QQ potnikov. Takoj je na kraj nesreče, ’ štiri milje qdi pristainižča, .prihitelo večje število ladij. Sedaj križarijo številne ladje in vlačilci na kraju nesreče, da bi rešile
čim večje število žrtev. Ladja se je potopila y 15 minutah. Do sedaj so reaili <107 potnikov, dkoli 80 jih pogrešajo, za 18 pa je gotovo, da so se utopili.
BUDIMPEŠTA, 26. — Štirje člani bakteriološkega instituta - v Budimpešti so bili obsojeni na zaporne kazni od 15 mesecev do 5 let, ker so izdelali proti oslovskemu kašlju serum, ki je zaradi nečistosti povzročil smrt desetih otrok.
Štirje obtoženci aa priznali svojo odgovornost. Pet obtoženec, u-niverzitetni proiv.^j- Ferenc Fa-k; j* v vr’^j.>poru je med zaslišanjem priznal svojo odgovornost.
Javni tožilec je na procesu zatrjeval, da so bili obtoženci »bivši nacisti, povezani z desničarski, mi elementi ZDA«.
Pred velikimi ' ' na Finskem
HELSINKI, 26. — Finska Splošna zveza dela je zavrnila vladni predlog, naj bi se še en teden nadaljevala pogajanja med delavci in delodajalci, da se preprečijo stavke, ki so napovedane. Prva stavka je določena za 28, avgusta jn takrat bo 60.000 kovinarjev prekinilo delo. Druge stavke bedo sledile teiji v drugih podjetjih.
Churchill zopet hujska na vo|no
LONDON, 26. — Stari vojni hujskač Churchill se je danes znova oglasil po radiu, in je seveda znova strašil z vojno. Dejal je med drugim: «Smo sredi velike nevarnosti. Gre za nevarnost, ki je bližja od one r.-a Koreji in je v primeri s to neprimerno večja. Zna se zgoditi, d.a bo čim prej prišlo do napadov na Tibet in Iran. Toda največja nevarnost je nad Evropo.
Dejal je nato, da je prepričan, da «vojna širokih obsežnosti ni blizu«, tpda je takoj dejal, da nihče ne more biti varen. Kot strokovnjak o vojnih vprašanjih pa je seveda izjavil, da je prepričan, da bo možno odstraniti vojno, če «bomo znali pametno uporabiti dobo oddiha, s katero razpolagamo«. Ta doba naj bi Po. Churchillovem mnenju trajala dve ali tri leta. V tem času bi se seveda morale zahodne države močno oborožiti in tudi povečati prednost ZDA glede atomskega orožja. Vse to bi jootem po Churchillovem mnenju preprečilo novo vojno.
Churchill je nato pozval vlado, naj prekine vse dobave strojev, Dieselovih motorjev in druge opreme Sovjetski zvezi, nato je še kritiziral stališče Attleeja do njegove zahteve za sklicanje parlamenta in počasnost, s katero se je vlada odločila za po-šiljatev britanskih čet na Korejo.
Evropska posvetovalna skupščina je danes odobrila Schu-manov načrt in je pozvala Francijo ter ostalih pet držav, naj napravijo nov korak, da dosežejo angleški pristanek.
KOPENAGHEN, 26. — Mednarodna zveza pravnikov bo imela v Kopenhagnu od 28. avgusta do 2. septembra svpj 44. mednarodni kongres. Na kongresu bo sodelovalo 395 pravnikov z vseh petih kontinentov. Resolucije, ki jih podo sprejeli, bodo sporočili tudi OZN.
PRED 20. OBLETNICO SMRTI BAZOVIŠKIH MUČENIKOV
O9 niste zamen
v_Bazovici_nam pa//
ki uporniško kri za svobodo ste dali; za nas žrtvovali življenja pomlad
Pod zemljo kopalj sjno rove temačne
minerji bodočnosti vsega sveta,
O, niste zaman v Bazovici nam pali,
ki uporniško kri za svobodo ste
dalij
za nas žrtvovali življenja pomlad. IGO GRUDEN
Liberalna Italija, ki je svoj osvobodilni preporod : «Risorgi-m enta» in njegove bleščeče vzore že zdavnaj zatrla ter pri. čela tkati mreže svojemu imperiju, je stopila z velikimi, donečimi obljubami na tla Slovenskega Primorja, Istre, Trsta in Reke. General P.etitti di Ro-reto je dal javno razglasiti, da bo Italija dala primorskemu ljudstvu iste pravice kot ostalim italijanskim državljanom in celo več šol v narodnem jeziku, kot mu jih je dala Avstrija.
To obljubo je ljudstvo sprejelo s pridržkom in opredeljeno hladnostjo, zasnovano na močnih in stvapnih razlogih.
1. Usoda Beneških Slovencev se mu je čez noč približala. Začutilo jo je ao bolečine, V bistvu je postala zdaj tudi njegova usoda, ki pa jo je bilo treba odvrniti tudi za ceno življenja in smrti.
2. Liberalna Italija je prihajala bahato, z lažno zmago ovenčana. Na zahodnih mejah slovenske zemlje je izkrvavelo na tisoče slovenskih jantov in mož, ne za Avstrijo in njeno cesarstvo, temveč za porajajočo se svobodno državo jugoslovan. skih narodop. V. italijanski vojski so videli okupatorje, nosilce novega, celo težjega suženjstva. Branili so svojo lastno zemljo, borili so se Za njeno svobodo, tako kot so se v dobi Risorgi-mervta na svojih tleh in za svo-
bodo Italije borili Garibaldijevi vojaki. Smelo in zavestno so se borili .in osvobajali vsako ped naše zemlje zato je bila v sodbi ljudstva lažna zmaga liberalne Italije toliko bolj zasmeh-Ijiva, zato je bilo toliko večje njegovo ogorčenje nad spletka, mi londonskega pakta in nad njegovim izvajanjem.
3. Vse ljudske težnje so bile vklenjene v težnje novo nastale jugoslovanske države. Gledalo jo je pod dojmom Oktobrske revolucije, judemburškega upora in prebujajočih se nižin, pod dojmom narodne svobode, iz katere naj raste tudi socialna smboda. v tem trenutku so «bile vse uren, ni pa bilo subjektivnega činitelja, ki bi ujel in uravnal razpoloženje ljudstva in mu prikazal, kaj mu je storiti za utelešenje njegovih ciljev.
Tako je prišlo, da je stalo razoroženo in strašno prevarano pred .kopico obljub, katerim ni moglo zaupati, ker so vsa dejstva, ki so pripeljala Italijo na tla Slovenskega Primorja, Trsta, Istre in Reke bila v opreki z njenimi obljubami. Ona ni prišla, da bi prinesla svobodo, temveč, zato, da bi si pridobila ugodnih strateških postojank na. vzhodu, ki naj ji služijo kot mostišče za nadaljnje prodiranje na Balkan in osvajanje na njem živečih narodov. Ti vžroki so zahtevali sami po sebi čim večjo trdnost njene meje na vzhodu, ki jo je rahljalo že samo dejstvo, da živijo na njej ljudje, ki govorijo isti jezik, imajo isto mišljenje in čustvovanje kot ljudje na ozemlju, ki je predstavljalo njene aspiracije. V teh ljudeh je bilo treba ubiti njihovo narodnost, njihovo, narodno zavest in ponos, njihovo narodno kulturo, njihov odpgr pred asimilacijo in iztrebljenjem. Iz njih je bilo treba napraviti poslušne in ponižne pripadnike Italijan.
Dve severnokorejski diviziji napadata na odseka fronte severno od luke Fohang
Severnokorejska vojska je še vedno v veliki številčni premoči nad silami ZDA in Južnokorejcev - Protislovna poročila obeh sovražnih glavnih štabov o poteku borb
KOREJSKA FRONTA, 26. — POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE, KI JE BILO IZDANO ZVEČER, PRAVI:
«Na vseh frontah so severnokorejske čete nadaljevale ogorčenimi borbami. Enote a-meriške vojske in Singmana Reja so mobilizirale vse svoje sile ter prešle v protiofenzivo, ki pa je bila zaradi udarcev ljudske vojske brez rezultata. Morala ameriških trup postaja slabša iz dneva v dan.
POROČILO GLAVNEGA ŠTABA GENERALA MAC ARTHURJA, izdano ob 15.30 po evropskem času, poroča, da je «sovražr.'ik Včeraj ves dan vršil pritisk proti 8. južnokorejski diviziji na severnem odseku fronte. Toda zavezniške linije so ostale neizpremenjene.
«Nekaj terena pa je izgubila 3. divizija r.'a odseku Pohang-Higije kjer so Severnokorejci napravili tri močne zaporedne napade istočasno v raznih smereh. Drugi severnokorejski korpus se je moral umakniti od 2-3 km v okolici Cidong-ui, 33. milj severnovzhodno od Taeguja«.
Dopisnik UNI?ED PRESSA Jack James poroča, da so južno-korejske sile na severni fronti v soboto zvečer ponovno zavzele vas Sudong, potem ko je a-meriško letalstvo hudo bombar-
diralo področje. Sudong leži okrog 15 milj severnovzhodno od Taeguja.
Neki drugi dopisnik iste a-gencije pa poroča s fronte pri mestu MASAN, da so čete 25. divizije pozno popoldne danes pobile 39 Severnokorejcev, ki so bili v sestavu nekega bataljona, kateri poskuša že šesti dan zapoditi Američane z znamenite gore SOBUK. Severnokorejci so hoteli izrezati pozicije Američanov iz ozadja, toda Po hudi borbi so bili prisiljeni popustiti z izgubo 39 mrtvih. Razerj te bitke je vladal na fronti pri Masanu danes relativen mir.
General Mac Arthur pa poroča medtem, da je ameriško le. talstvo uničilo ali pa hudo oškodovalo 250 železniških vagonov. Pri železniških skladiščih mesta Songjin je letalstvo uničilo 200 vagonov ter povzročilo več požarov.
Iz Washingtonrja pa poročajo, dfi zasliševanja severnokorej. skih ujetnikox «težijo k potrditvi«, — kot poroča UNITED PRESS — vesti, po katerih naj bi Sovjetska zveza poslala vojaški material Severnokorejcem po letu 1949.
R. LOFFREDO, vojni dopisnik s Korejske fronte pa poroča med drugim:
»Severnokorejci se zavedajo,
da je njihova najmočnejša kar. ta, ki jo imajo v rokah, še vedno številčna premoč. Na severu je njihov številčni odpos z ame riškimi silami 5:3, na jugu pa 3:1. Oni vedo, da so njihove možnosti na široki fronti minimalne zaradi večje kapacitete ameriškega ognja ir.1 zaradi u-činka naravne obrambe, katero je sedaj zaščitena 8. armada. Zaradi tega izkoriščajo dejstvo, da general Walker ni v stanju opustiti niti kilometra fror.te na reki Naktong in Kim Ir Sen bo storil vse mogoče, da bi na eni ali dveh točkah prodrl in sicer na tisti, za katero je mnenja da je najbolj ranljiva.
To dokazuje napad, ki so ga Severnokorejci začeli na cesti Uison-Jonghong, 25 milj severo-zapadno od Taegu s pomočjo dveh in pol divizij ob podpori tankov, s katerimi si hočejo odpreti pot preko 6. južnokorejske divizije.
To dokazuje gTozeča koncentracija na jugu treh divizij ■protj 25. ameriški diviziji, ki sama brani mesto Masan.
General Walker je sedaj Janko zadovoljen: Severnokorejci se morajo boriti sedaj na terenu, katerega je on izbral, morajo voditi vojno na cesti in ne več v džungli; morali so sprejmi pravila «zapadne» borbe, v kateri velja več hrabrost
kat pa fanatizem, v kateri velja več .tehnika kot Pa prevara«. To je seveda osebno mnenje o: * Dojenega dopisnika.
V svojem drugem poročilu, Pa isti dopisnik poudarja, da so severnokorejske sile napra-vali z nenadnim vdorom v položaje tretje južnokorejske di-vizije okrog 10 km globok vdor — in nadaljuje:
«Ugodna priložnost se jim je nudila včeraj, ko se je polk «Tiger» razpršil zaradi irne-nadnega in odločnega napada tankov in pehote, v odprto razpoko so Severnokorejci z bliskovito odločnostjo vrgli dve celi diviziji: peto in dvanajsto. Direktne vesti manjkajo, toda letalski izv.idmiki javljajo, da so opazili severnokorejske kolone na pohodu Američani pa za sedaj nimajo razpoložljivih sil, ki oi jih Južnokorejcem yr.ste.li v pomoč, vendar pa se letalstvo trudi, da bi jrento »zakrpalo«.
Vedno bolj pa prevladuje prepričanje — zaključuje dopisnik svoje poročilo — da ameriško poveljstvo ne bi smelo ničesar opustiti za začetek čimprejšnje velike protiofenzive, ki bi vzpostavila j ameriški vojaški prestiž».	I
ske države, bilo Jih je treba izruvati iz rodnih tal, počasi in načrtno izgnati za cčistost svetih italijanskih mej».
Zavojevanje tujih ozemelj in z njimi okrepitev pozicij italijanske buržoazije za lažji in učinkovitejši pritisk nad italijanskim delovnim ljudstvom je bila tista gonilna sila, ki je pognala v klavnico prve svetovne vojne 600.000 italijanskih vojakov, ki naj bi padli za eitalijanstvo Trsta«. Tako namreč partijsko vodstvo KPI opravičuje med drugim svoj oportunizem in svoje nepravilno, ne-revolucionarno in nenapredno’ stališče do tržaškega vprašanja, namesto da bi ljudskim množicam Italije nalilo čistega vina in krhalo ostrino meča vladajoče buržoazije.
Zavojevalni in odvajalni smotri so tirali Italijo, da se je neposredno po prihodu lotila uničevanja slovenskega Življa, njegove kulture in gospodarstva.
Prvi zamah liktcrske sekire, ki je v tistem času že neomejeno gospodovala, čeprav fašizem še ni bil pravno na oblasti, je veljal šoli na Akvedotu, današnjem Drevoredu XX. Set-tembra. Oblast je ni domlila več odpreti po bolezni španske, zaradi katere je bil ukinjen pouk na vseh tržaških šolah. Bila je preveč v osrčju mesta in zato tudi toliko bolj nezaželena. Njen inventar so uničili deloma v učilnicah in kabinetih, deloma ga je na cesti plamen upepelil. Bil je prvi jasni znak, kako je bil zamišljen proglas generala Petitti di Roreto, ■da bodo imeli Slovenci več šol v narodnem jeziku, kot so jih imeli pod Avstrijo, italijansko časopisje sp vi razburjalo in tudi ni nikjer zapisalo, kar je n, pr. zapisal «Il Piccoio« dng 26. aprila 1930, ko pravi: «Ne bomo več preiskovali enega dejanja, ne ugotavljali odgovornosti posameznikov, obsodili bomo celotni kriminalni sistem, katere-ga civilizirano ljudstvo zavrača in katerega velike sile upravičeno smatrajo za najhujše orožje proti miru med narodi in kulturnemu življenju mest».
Ali vandalstvo nad slovensko šolo na Akvedotu morda ni bila tako dejanje, ki ga civilizirano ljudstvo zavrača?, ali morda ni bilo orožje proti miru med narodi in kulturnemu življenju mest? In vendar se je izvršilo mimo kulture italijanskega naroda in njenih vrhov, da celo izrabljajoč njeno ime. Ali morda ni bil požig Narodnega doma v središču mesta, Narodnega doma v Barkovljdh, Rojanu in pri Sv..Ivanu zločinstvo najhujše vrste, naperjeno na kulturo, na življenjskost in obstoj našega naroda v Trstu? Za tako in slično zločinstvo pa je 1927. leta fašistični režim izdal dekret, po katerem, so bili vsi fašistični zločini in prestopki iz «nacionalnih motivovs črtani iz sodnijskih kazenskih spiskov, s tem zakonom je bil torej fašistični kulturni vandalizem uzakonjen.
Od osmih slovenskih in hrvaških srednjih šol, ki smo jih 1918. leta imeli, ni bilo kmalu več nobene. 531 osnovnih šol, na katerih je poučevalo 827 slovenskih učiteljev in katere je obiskovalo 80.000 učencev, je bilo postopoma uničenih.
5.7.1928. leta se «11 Popolo di Triestes sam hvali, da je prišel v fašistične roke velik slovenski gospodarski organizem. Mišljena je tu Zadružna zveza z 92.000 člani.
(Nadaljevanje sledi)
ČLANEK, KI JE POJASNIL VES SVETOVNI POLOŽAJ
r^T ■" mm
se mi
fe
'	■	i	A,
('*e n
| Pojasnil
: v
k svetovni
Y ■
\ '/''Mn
■
;	.Ji	.%■	.p^	’	$0%	•
■ ; ■.
'r Y fr ji. p/// '	?
■N.V-
....
* «*** ' ■- ' ,
■J
I	SL
i'
‘/'i '
  	-. v 4
: v ;#£ Jtm&f&V/JZ.:.-: . V.*. " •••.■
Iz uležan
27. avgusta lW
KOLEDAR
Nedelja, 27. avgusta
Jožef, Zlatko
Zahtevamo
klasično
Slovensko šolstvo na Tržaškem, še zdaleč m tako organizirano, da bi moglo zadovoljiti naše potrebe. Na dnevnem redu. je zahteva po novih srednješolskih zavodih. Potrebna nam je še dvoletna trgovska šola, naše kmečko prebival-valstvo se oglaša z zahtevo po kmetijski srednji šoli in tudi vprašanje srednje tehnične šole ostaja še vedno odprto.
Namesto, det bi zavezniška šolska oblast posvetila potrebno Skrb proučitvi vprašanja odprtja zgoraj navedenih šol, se bavi celo z mislijo na likvidacijo že obstoječih šol, odnosno z zatrtjem njihovega naravnega razvoja. Gre tu za slovensko klasično gimnazijo ali točneje za klasične 'paralelke na višji realni gimnaziji.
Pred dvema letoma je bil ustanovljen 1. razred višje klasične gimnazije in s tem, po vsej zdravi logiki, razen seveda po logiki prof. Andrija in onih, ki so mu pokrovitelji, je bil tudi zagotovljen nadaljnji razvoj te šole do njene dokončne izpopolnitve. Lansko leto sta obstajala že dva razreda in povsem naravno je, da bo letos obstajal še tretji razred, kajti vsi tisti dijaki, ki so z uspehom končali drugi razred klasične gimnazije, bodo letos obiskovali tretji razred klasične gimnazije. Prav malo ali pa nič ne pomeni dejstvo, da je po italijanskem sistemu tretji višji razred kla-šične gimnazije prrvi razred veke enoves šole, t. j. klasičnega liceja. S trenutkom, ko je bil osnovan POČET EK klasičnega srednješolskega študija, je bila podana pri vseh razumnih in poštenih šolskih u-pravnikih tudi garancija, da ne bo tu študij ostal tarso in da bo imel tudi svoj ZAKLJUČEK, t. j. v teku razvoja popolno višjo klasično gimnazijo, odnosno, da se izrečemo po tu veljavnem sistemu šolstva tudi licej. To je tako naravno in samo ob sebi umevno, d« nismo zadnje dve leti niti najmanj pomislili, da bi moglo iz tega nastati vprašanje. ZATO SMATRAMO TUDI NAMERO VOJAŠKE SOLSKE UPRAVE, DA ONEMOGOČI ZE ZAČETI KLASIČNI ŠTUDIJ NAŠIH DIJAKOV KOT POIZKUS
likvidacije ze obstoječe IN RAZVIJAJOČE SE SREDNJE SOLE. PROTI TAKIM KRIVICAM, KI JIH SOLSKA UPRAVA HOČE PRIZADETI NAŠEMU ŠOLSTVU V TRENUTKU, KO BI MORALA NASE SREDNJE SOLSTVO SE SPOPOLN1TI, ODLOČNO PROTESTIRAMO IN ZAHTEVAMO, DA SE PRISTOPI DOKONČNO K POŠTENI UREDITVI SLOVENSKEGA SREDNJEGA SOLSTVA, KI MORA BITI ORGANIZIRANO TAKO, DA BO ZADOŠČALO VSEM POTREBAM SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA TRŽAŠKEM.
Čedna komisija-
TRZAŠ KI VILESEJE1 VČERAJ OTVORJEA
Jugoslovanski razstavni prostor
najlepsi del velesejma
Včeraj popoldne je bilo pred velesejmskim prostorom zelo živahno že davne prej, kot je bila najavljena slovesna otvoritev velesejma. Poleg, ljudi, ki so naglo hodili po sejmišči! po opravkih, se je nabralo na ulicah okrog sejmišča na stotine radovednežev, ki so sicer vedeli, da še ne bodo imeli vstopa na velesejem, pa so vendar upali, da bodo videli «kaj zanimivega«. Po Rossettijevi ulici sta še daleč cd velesejma na vsaki strani ceste stali vrsti avtomobilov, majhnih topolinov pa do velikih šestsedežnih limuzin.
Ob 17.30 je bilo zbranih tik pred vhodom na prostoru, ki je bil še posebe-j ograjen, veliko število gostov, ki so bili s posebnimi vabili povabljeni k otvoritvi. Pred vhodom so bili že zbrani funkcionarji ustanove tržaškega velesejma in predstavniki vseh tukajšnjih voja. ških in civilnih oblasti. Navzoči so bili tudi slovenski župani okoliških občin. Ceremonija se je začela s škofovim blagoslovom, nakar -je imel gen. Ai. rey govor, y katerem je sam poudaril, da je bodočnost Ir-sta, njegovega pristanišča in njegove industrije neločljivo zvezano po eni strani z morjem, z ladjedelništvom in pomorskim prometom, po drugi strani pa z zaledjem, kateremu je Trst poklican služiti po zgodovinski nujnosti. (Zdi se nam, da gen. Airay v svojih poročilih Varnostnemu svetu ni bil vedno prav tega mnenja). Svoj
govor je Airey zaključil s tem, da je razglasil velesejem za odprt, ter prerezal trak, ki je. zapirat vhod na sejmišče.
Gostje so nato .pričeli sistematično ogledovati velesejem najprej v spodnjem prostoru prvega paviljona, nato v prvem paviljonu, drugem in naprej, koder so nekateri predmeti razstavljeni kar na prostem. Poleg lepo urejenih paviljonov je bilo mnogo prostorov nedokončanih, kakor da bi se razstavljalci ne zmenili za oficialni del otvoritve velesejma. Tako bo velesejem dokončno pripravljen bržkone šele danes.
V zadnjem delu paviljona B so gostje dospeli v jugoslovanski oddelek. Brez dvoma se lahk0 reče, da smo šele v tem oddelku dobili vtis lepo urejenega, okusno opremljenega razstavnega prostora, kjer ni •nikake natrpanosti, nikake vsiljivosti in vendar je vsaka stvar posebej vabljiva. Slišali smo pohvalno izražanje o urejenosti razstavnega prostora kakor o dovršenosti razstavljenih predmetov.
Jugoslavija se tudi letos kakor že leta 1947-1948 udeležuje tržaškega velesejma s proizvodi težke industrije, kemične in žiyilske industrije, poljedelskimi stroji, precizijskim orodjem, lesom, kožami in umetnimi ljudskimi izdelki, kar vse predstavlja osnovo jugoslovanske zunanje trgovine.
Letošnja jugoslovanska udeležba na velesejmu se .oslarija
zgolj na trgovske osnove. Razstavljeni sp samo predmeti, ki spadajo na seznam izvoznih proizvodov in katefih proizvodnja je danes že zavzela tolikšen obseg, da je mogoče zadostiti tudi znatnim naročilom.
Najbolj karakteristično za letošnjo jugoslovansko razstavo pa je dejstvo, da so prvič v inozemstvu razstavljeni izvozni predmeti, ki so proizvodi težke industrije. Pri tem so bili izbran; taki proizvodi, ki se sedaj že. izdelujejo v seriji, in ki morejo s svojo kvaliteto konkurirati tudi tistim državam, kjer je že stara industrijska tradicija. Nedavno smo v našem listu že v glavnem našteli proizvode jugoslovanske težke industrije, ki so razstavljeni na tržaškem velesejmu. Tržaško prebivalstvo bo imelo priložnost si jih na velesejmu ogledati, mi bomo pa o mno-gočem še podrobneje pisali.
Velik del razstavnega prostora je na prostem in tudi tukaj ima Jugoslavija razstavljene stroje in kamione. Kot zaključena inozemska razstava ugaja tudi avstrijski zasilni paviljon. vendar lahko mirne vesti damo prednost jugoslovanskemu oddelku v paviljonu B, saj so tisti, ki so bili na milanskem velesejmu, zagotavljali, da dela jugoslovanski oddelek v Trstu celo mnogo lepši vtis kakor v Milanu.
Cficialn; del otvoritve se je končal «e s nekaterimi govori, Med drugimi je govoril tudi
General Airey (na desni) je prispel na jugoslovanski razstavni prostor, kjer posluša razlaganje člana jugoslovanskega predstavništva na velesejmu.
župan, vendar ga zaradi bližine raznih dobrot, ki so Lile na razpolago, ni skoraj nihve poslušal. Z nekaterimi odstavki iz njegovega govora pa se bomo pobavili med tednom.
Na koncu pa moramo povedati in ostro obsoditi dejstvo, da nismo nikjer slišali slovenske besede, čeprav celo uradni nHand. bookn navaja 50.000 Slovencev samo za Trst. Mi smo vedno z zanimanjem zasledovali delo velesejm-ske ustanove in ji želeli pri njenem delu uspeha. S tem smo tolmačili mnenje in želje vsega tukajšnjega slovenskega prebivalstva. Zato se nam zdi kaj čudno, ako velesejmska uprava ne upo-
števa, da je med Tržačani—obiskovalci velesejma dobršen del Slovencev, ki imajo pravico tudi tukaj slišati in videti napisano slovensko besedo.
Dokler se na tržaškem velesej-
mu ne bo ničesar spremenilo v
smislu ket smo to naznačili, ne bomo mogli tržaškega velesejma smatrati za tukajšnjo, tržaško u-stanovo, temveč zgolj za ustanovo, ki lahko cbstaja kjerkoli. U-stanova, pa ki hoče biti tržaška, se mora zavedati svojega specitič nega položaja, zavedati se mora, da obstaja na c-zemlju, kjer je ena tretjina prebivalstva slovenska. In to bodo le morali gospodje pri velesejmski upravi upošte. vati.
SINDIKALNE BELEŽKE
Neizpremenjen položaj v podjetju ,,Montaggi Meccanici" - Jutri pogajanja za rešitev vprašanja pekovskih delavcev - Vprašanje povišanja plač ponovno na dnevnem redu
Včeraj zjutraj so stopili v protestno stavko uslužbenci glavne bolnice. Protestna stavka je trajala od 10 do lZ ter so se je udeležili vsi tamkaj zaposleni uradniki. Kot smo že omenili, je bil že 7. junija pod. pisan sporazum, s katerim se je upravni odbor glavne bolnice obvezal, da b0 povišal svojim uslužbencem plače za I odst., obenem pa da jim bo izboljšal tudi draginjske doklade. Čeprav so se, kot že rečeno s tem sporazumom strinjali uslužbenci kot tudi vodstvo bolnice, niso bile določbe tega še uveljavljene. Krivda za to nosi finančni urad vojaške uprave, ki še ni odobril zahtevanega poviška plač.
Ker se je stvar le predolgo zavlekl-a, so uslužbenci gflavne bolnice pred dnevi stopili v stavkovno gibanje, misleč, da bodo že s tem dosegli uresničitev svojih zahtev. Ker kljub temu niso prejeli zaželenega odgovora, so včeraj stopili v protestno stavko. Uslužbenci glavne bolnice so odločeni s svojo borbo nadaljevati ter jo celo zaostriti, če bi prihodnjih dneh ne prejeli odgovora g'te-de spornega vprašanja.
Sindikalne organizacije, d0 katerih so se uslužbenci obrnili, so pričele s pogajanji. Zaenkrat še ni sklenjeno, ali se bo protestna stavka še nadaljevala.
nove delovne pogodbe; če bi 1 ugodijo upravičenim zahtevam
združenje pekov ne pristalo na zahteve svojih uslužbencev, bodo ti stopili v stavko, katere posledica bo ta, da b0 Trst brez kruha.
S povišanjem cen raznim življenjskim potrebščinam se •je ponovno pojavilo vprašanje izboljšanja plač tržaškemu de-lavskemu razredu. O tem vprašanju so se vedila že večkrat pogajanja, na. žalost vedno brez urpeha. Delodajalci, ki se zavedajo, da so sedaj v premoči, nočejo ukreniti ničesar, da bi bilo to vprašanje končno rešeno. Ker so pa plače naših delavcev ižredno nizke ter nikakor ne morejo z njimi izhajati, bodo tukajšnje sindikalne organizacije borbo za rešitev tega vprašanja zaostrile ter zahtevale od delodajalcev, da
svojih uslužbencev.
Delavci, uslužbenci v ladjedelnici Felszegy so imeli ponovno . zborovanje, na katerem so razpravljali o položaju, ki je nastal po odpustu 35 Uslužbencev z dela. Delavci so sklenili, da bodo odločno branili svoje pravice ter da bodo s svojo borbo preprečili nakano delodajalcev, ki hočejo uničiti majhne ladjedelnice.
Sindikalni predstavniki so stopili v stik z vodstvom ladjedelnice ter vodijo pogajanja za mirno rešitev spornega vprašanja. Čeprav sp zahteve delavcev upravičene in utemeljene, je le malo upanja, da bo vprašanje ladjedelnice Felsze-gy rešeno v korist tamkaj zaposlenih delavc.ev.
Tujim tlačiteljem, ki so skozi stoletja zatirali in gnjavili naš mali, a trdoživi narod so vedno bili v pomoč tudi izrodki naše krvi. Vsak narod ima v svojih težkih dneh tudi take izdajalske kreature, ki za Judežev groš prodajajo svoje lastne brate in stvar svojega ljudstva.
Ko smo pred kratkim zvedeli za nezaslišano predrznost klerofašističnih organov italijanske vlade, da zapira v Ječo slovenskega človeka, da odredi kazen na katero je bil obsojen od razbojniškega fašističnega posebnega sodišča, smo bili prepričani, da ga ni poštenega Slovenca in poštenega demokrata sploh, ki bi to predrznost ne obsojal. Takrat si gotovo nismo mislili, da takorekoč istočasno, ko se Je toliko pisalo o aferi dr. Sfiligoja zaseda v Trstu komisija pri šolski upravi, KI DAJE VELJAVO IN PRIZNAVA OBSODBE ENAKEGA RAZBOJNIŠKEGA FASI-STICNEGA SODISCA, KI JE MED OKUPACIJO POSLOVALO V LJUBLJANI. Člani te komisije so ljudje, ki so slovenskega rodu (Slovenci to niso!) in sicer prof. Mizerit, nadzornik Benčič in didaktični ravnatelj Tavčar. To čedno komisijo Je imenoval in za njo tudi podpisoval »demokratu in »antifašist« prof. Rubini gotovo v soglasju s prof. Andri-jem in povsem razumljivo po direktivah okupacijske vojaške uprave.
Položaj v podjetju «M :ntag-gi Meccanici« se je v zadnjih dneh še zaostril. Ker vodstvo noče sprejeti upravičenih zahtev svojih uslužbencev, so ti pretekli četrtek v znak protesta zapustili delo ter sklenili, da podaljšajo vsakodnevne protestne stavke od 2 na 3 ure. Sindikalni predstavniki, ki imajo	nalogo	rešiti sporno
vprašanje vodijo pogajanja z delodajalcem. Toda kljub temu, da so zahteve uslužbencev podjetja «Montaggi Meccanici« upravičene so ostala pogajanja do sedaj brezuspešna. Delavci podjetja grozijo s splošno stavko, s katero hočejo doseči uresničitev svojih zahtev.
Kadar hočejo biti kominformistični sindikalisti „načelni
Povratek tržaških otrok
Obveščamo starše, da se vrnejo tržaški otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji v torek 29. avgusta 1950 z vlakom, ki prihaja v Trst ob 20.20.
Vrnejo se vsi otroci iz počitniških kolonij v Lescah, Kranju, Logatcu in na Viču. Otroci iz vasi gornje okolice bodo izstopili na Opčinah,
SLAVA PADLEMU BORCU!
HlcVicel Hioucttm
Proseku, Križu Star
N-bre Ji naj
rezini in Sv. čakajo otro-
ke na navedenih postajah.
Za prevoz otrok iz dolinskega okraja so poskrbljeni avtobusi, ki bodo čakali pred postajo do prihoda vlaka. Prevoz otrok se bo izvršil v 3 skupinah in sicer za Plavje, Boljunec-Dolina, Domjo-Ric-manje ter Boršt.
Nova avtobusna proga do sejmišča
Jutri se prično na uradu za delo pogajanja za mimo rešitev spornega vprašanja pekovskih. delavcev. Videč, da so delavci odločeni stopiti v 24 urno protestno stavko, ki bi se morala vršiti 29. t. m., so delodajalci pristali na pogajanja, na katerih bodo obravnavali posamezne točke nove delovne pogodbe, katere niso delodajalci do sedaj spoštovali. Pekovski delavci zahtevajo, da se čim prej uveljavijo določbe
Zadnja številka «Unita Gpe. raia« priobčuje članek, ki naj bi bil nekak «odgovor» na člen. ke, objavljene v časopisu «Pro-gresso« v zvezi s sedanio politiko kominformhtičnih sindikalistov. Zgoraj omenjeni čl-n k, ki nosi naslov «La trappola che non funziona«. prikazuje vso revščino kominformistič-nih sindikalistov, katerim se nc posreči več, da bi z lažmi in .obrekovanji slepili še nadalje tržaške delavce.
Ker -je bilo v času, ko vodijo sindikalno politiko ((pravoverni« sindikalisti le preveč porazov za delavski razred, ne morejo tega keminfonnisti niti pri najbrfljši volji zamolčati. A kako opravičujejo vse te poraze? Na zelo preprost načim Oni pravijo: sami uspehi pač ne morejo biti, nujno pridejo tudi porazi. Sedaj bi pa vprašali kominformiste, da nam naštejejo vse uspehe, ki so jih S' svojo «borbo» dosegli. Naj nam naštejejo le nekaj primerov, ko so delavci pod vodstvom njih kompromisarske pc-'itike dosegli kakršen koli uspeh, ki bi opravičeval sto in sto drugih neuspehov.
Ker sami nimajo nobenega argumenta, s katerim bi lahko tržaškemu delavstvu dokazali, da je njih sindikalna linija pravilna, napadajo «titovce» češ, da so 0m krivi vseh neusp hov ter da je bila njih linija vedno zgrešena.
Pri vsem tem so še tako naivni, da mislijo, da bodo takemu «načelnemu» članku trž -ški delavci kar slepo verjeli. Tržaškemu delavstvu ni treba
Članom Delavskih zadrug
Rok za podpisovanje, da pristajate na povišanje članskega deleža lir 500 namesto dosedanjih 100, je podaljšan. Zahtevajte čimprej v najbližji poslovalnici obrazec, pri čemer predložite osebno izkaznico in člansko izkaznico delavskih zadrug. Opozarjamo vas, da vam razlike 400 lir ni treba takoj v plačati. Opozarjamo hkrati vse člane, da bodo izgubili volilno pravico na bodočem občnem zboru zadrug, če ne bodo pismeno pristali na povišanje deleža.
šele člankov v našem časopisju, da se prepričajo o resničnosti naših trditev; trž-.ški delaVci danes na svoji lastni koži čutijo posledice zgrešene sindikalne politike, ki vodi delavski razred od poraza do poraza.
Njihova ((načelnost« sr stoji samo iz nizanja novih in novih laži, katerim ni ne konca kraja. Q da, če hečejo všteti med svoje sindikalne uspehe vse tiste usluge, ki so jih s s Vojn podlo politiko napravili delodajalcem, potem jim moramn pritrditi, da so v tem pogledu naravnost sam- eebe prekosili. Se nikoli ni bilo delodajalcem v Trstu tako lahko doseči zmago kot sedaj, ko vodijo sindikalno politiko ljudje, katerim so interesi delavskega razreda deveta briga. Te premoči se delodajalci tudi zavedajo, zato vsak dau zaostrujejo svojo borbo proti delavskemu razredu. Da se je borbo re-n č no zaostrila ter da se je položaj za tržaško delavstvo ze'o poslabšal, morajo priznati tud-kominformisti. Ker pa dobro vedo, da nosijo za to 6tanje odgovornost oni sami ter voditelji Delavske zbornice, hrčejo odvrniti pozomcet delavskega razreda od razmišljanj o tein vprašanju ter koničijo laži o ((izdajstvu titofašistov« itd.
Teda, če so lahko ge pred letom dni s svojimi ogabnimi lažmi dosegli pri nekaterih de lavcih zaželen učinek, se jim to danes Pri ujih _ najb-ijši volji ne posreči več. Tržaško delavstvo je namreč spregleda, lo kam vodi umazana politika
kominformističnlh	-ir ruk --
stov, ter ji zato noče slediti. Pač Da z vso odločnostjo zah*o va. da se prične ponovno z razredno borbo, ki bo lahko edina privedla delavski razred do zaželen- zmi ge.
Zato Svetujemo kominformi-stičnim sindikalistom, da pre-pu-tijo presojanje člankov tržaškemu delavstvu samemu, ki bo s primeri v rokah lahko dokazalo umazanost in podi- s njih sindikalne politike, ki je prizadejala že toliko gorja in škode.
Izvedeli smo, da je vodstvo ACEGATA sklenilo vzpostaviti novo avtobusno linijo, ki bo vezala center mesta z Viale del-rippodromo, kjer so paviljoni tržaškega velesejma. Omenjeni avtobus bo vozil obiskovalce velesejma od Trga Unita pa vse do vhoda na velesejmski prostor. Postajališča novega avtobusa bodo še na Borznem trgu in Goldonijevem trgu. Avtobus bo vozil vsak dar.- od 17. do 22. ure. Da bi bili kriti stroški za vzdrževanje te avtobusne linije, bo cena vožnji 35 lir za eno smer.
Združenje trgovcev v Trstu je pozvalo vse trgovce, da olepšajo svoje izložbe, ki naj bodo razvetljene do 22. ure, kar naj bi tudi pripomoglo k uspehu tržaškega velesejma.
Vodstvo ACEGATA je obe r.em sklenilo nadaljevati z noč. nimi vožnjami tramvajev. Zamudniki bodo tako imeli priložnost, da se odpeljejo na svoje domove s tramvaji št. 31 in 32. Ker bo verjetno naval na tramvaj št. 11, bo vodstvo ACEGATA dalo na razpolago za to lir.ijo še več tramvajskih vozov, ki bodo tako zelo pogosto vozili.
(^ledaii&ce, - 'dGno- - 'Kadlo-
Sonce vzide ob 5.19, z?l°nesiif) 18.54. Dolžina dneva 13.35. vzide ob 19.04. zatone ob
Jutri ponedeljek 28. avgusta
Avguštin, Milivoj
SPOMINSKI DNEVI
1941 so partizani ■ osvobodili Užice.
1871 se je rodil v.eliki ameriški pisatelj Theodor Dreiser.
IZLETI
PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU
Flaninsko društvo v Trstu, ipriredi 16. in .17. septembra zadnji visokogorski izlet v Trentsko dolino, cd koder je izhodišče za Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec.
Neptananci bedo lahko Obiskali izvir Soče, botanični vrt in Zadnika. Odhod v soboto 16. sept. ob 15.
Vpisovanje pri ZDTV do Vključno 4, septembra.
SLUŽBA LEKARN
Camello, Viale XX Settembre,
4; Cedro, ’Trg Oberdan 2; Coder-
matz. Ul, Tor S. Piero 2; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; De-pangher, Ul. S. Giusto 1; Gmei-ner Ul. Giulia 14; Mizzan, Trg Venezia 2; Praxmaier, Trg Unita 2; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Rovis, Trg Goldoni 8.
OF
Sestanek okrajnih tajnikov bo v torek dne 29. t.m. ob 9. uri zjutraj.
DRAŽBA NA MAGISTRATU
Tržaška občina razpisuje javno dražbo za nabavo materiala na čiščenje platnenih vreč. drv in obdelanega kamna za obrobljanje pločnikov. Omenjena dražba se bo vršila v dnevih 31. avgusta, 1., 2. in 4. septembra 1950 na magistratu v sobi štev. 202 - I nadstropje.
= K S N o
Excelsior. 16.00:	((Povratek Pr
vaka«.
Aiabarda. 16.00: ((Jim iz džung John Weissrr.uller.	,j
Armonia. 16.00: . ((Nevihta Bengalijo«. Variete.	.^0jj
Garibaldi. 15.30: dGrešnlca J«"
morij«.	_	-eneri!1
Ideale-
Tov. Marcel se je rodil v Badihi 18.12.1908. Deloval je v narodnoosvobodilni borbi od februarja 1943. Bil je vse skozi požrtvovalen aktivist in borec, za kar mu je bila podeljena funkcija predsednika okrajnega odbora OF Za slovensko Istro. Padel je pri Kastelcu (Socerb) dne 23. avgusta 1944. v zasedi.
Siam njegovemu spominu!
DIJAŠKA KOLONIJA VIC Dijake, ki bi se želeli pogovo-
riti o izletu kulturni prireditvi itd, vabimo na sestanek, ki bo v ponedeljek 28. t. m. ob 16. uri v Ul. R. Manna 29.
ODBOR
Avtomobilski promet > okrog sejmišča
Za yes čas trajanja tržaškega velesejma, to je do 10. septembra veljajo naslednji predpisi za premet in parkiranje avtomobilov v obmečju st-jm-skega področja.
Od 8.30 do 22.30 so zaprte spodaj navedene ulice za promet v naznačenih ;inereh: ULICA ROSSETTI cd Ulice Revol. tella, do Ulice Cumano\ ULICA CUMANO: Od Ulice Rsvol. tella, do Ulice Settefontsne; ULICA SETTEFONTANE: Od Ulice Vergerio do Viale Ippo-droino.
PREPOVEDANO JE PARKIRANJE na odseku drevoreda Ip-podromo in Ulice Cumano nasproti glavnega vhoda na sejmišče.
PARKIRANJE ZA VOZILA: Rezervirano za oblasti na trgu pred sejmiščem; za os.ale avtomobile in motocikle v Ulici Lamarmora z dohodom iz Ul. delle Mijizie; v Ul. Rossetti od križišča z Ul. delle Milizie do Ul. Lamarmora.
PARKIRANJE PROTI PLAČILU. Ulica Lamarmora vogal Ulica Rossetti (dvorišče); na prostoru pred vhodom na dirkališče Montebello. Avtobusi parkirajo pred dirkališčem Montebrllo in vzdolž Ul. Ri s-setti cd Ul. Lamarmora d i Re-voltelle. Razstavljalci parkira, jo v Ul. Settefontane z dohodom iz Ul. Ippodromo.
Zahvala staršev sektorja Sv. Jakob
Starši otrok sektorja Sv. Jakob, ki so bili tudi letos deležni gostoljubja v počitniških kolonijah Slovenije, se , želijo na tem mestu zahvaliti vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom in prizadevanjem ponovno omogočili, da so se naši otroci naužili zraka in zdravega razvedrila. Iz navdušenja in pripovedovanj naših malih in njihovega kipečega zdravja, smo razvideli, s kakšno skrbjo in ljubeznijo so bili negovani v vsakem oziru.
(Slede podpisi.)
Bil RADIO IIB
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja -na srednjih valovili 212.4 iu ali 1412 kc)
NEDELJA 27. 8. 1950
7 00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba; 80.00: Iz operet m filmov; 8.30: Kmetijska ura (slov.); o 00- Iz slovenske orkestralne glasbe; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10 10: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino Ibi); 1U5-P«; jo in igrajo slavni solisti, 11.	•
Našim ženam (slov.), 12.00. Glas ba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda, 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pojo mladinski zbori; 13.30; Pionirska ura: Pionirji pripovedujejo pravljice (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.00: Zaključek.
' 17.00: Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Lijam 0’Flaher-ty: Sovražnik morje; Pred gospodarsko razstavo; 18.30: Veseli zvoki- 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder večerni spored; 20.10: Sergej Rahmaninov: Klavirski koncert št._ 3 v d - molu op. 30; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (it.): 22.10: Zabaven glasbeni spored; 23 00: Zadnja poročila v ital.; 23:05i Zadnja poročila v slov.; 23.101 Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Klavirski ritmi; 23.30: Zaključek.
PONEDELJEK 28. 8. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45- Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00:. Opoldanski koncert; 12.30. Ritmične melodije; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poroči'a v slov. in objava sporeda; 13.15: Pester spored slovenske narodne glasbe izvajajo Sonja Draksler, Božo Goršelj in Avgust Stanko; 13.40: Igrajo mali orkestri: T4.C0: Vora-cini: Sonata v e - molu; Schubert: Sonatina - izvajata violinist Karlo Rupel in Albert Dermelj pri klavirju Marijan Lipovšek: 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Športni pregled (slov.); 17.45: Igra orkester Gallo; 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Odlomki iz klasičnih oper; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Valčkove melodije: 20.00: Večer, koncert; 20.45: Iz tržaškega ozemlja (slov.); 21.00: Vesela ura (ital.); 21.45:	Poje
Bruno Palessi; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.); 22.15: Glasbene slike; 22.40: Plesna glas. ba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.30: Zaključek.
LJUBLJANA,MARIBOR in rel, postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
NEDELJA 27. 8. 1950
8.00: Jutranji pozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 8.30: Igra vojaška godba ko-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. avgusta 1950 Se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 11 umrlo pa je 10 oseb.
Poročili so se: uradnik Ne-reo Stopar in gospodinja Elda Goina, delavec Nicolo Scher in gospodinja Adelma Olenich, slikar Giordano Vattovmni in gos-podinja Elda Petronio, elek. tr ..varilec Giordano Ruzzier in gospodinja Antonija Frisano, šofer Gino Demori in šivilja Silvana Brosolo, pek Alberto Mauri in kuharica Vilma Bari, deTavec Antonio Nieolini in predilja Bruna Rocchi, uradnik Sergio Gasparo in uradni-ca Gisella Vidmar, uradnik Fe-derico Ravalico n. gospodinja Marija Mjoro, uradnik Tulio Vivanti in uradnica Bruna Cappello.
Custer-ja», Olivia de Erroll Flynn. -Impero. 16.00: «Visina» 1 želj«' Itaha. 16.00: «Pr^kprnafTiernO-Tyrone Povver, Gen« -Vittorio Veneto. 16.00. senca«, Dorothy Lamour.
Azzurro. 16.00:	dl;
bežni«, Alan Ladd. Z ^ Marconi. 16.00, na prosim ((Maščevalec bandita loPni
Massimo. 16.00: «Slayen ---- ^ než«. Arnu Blyt,
Novo Cine. 16.00: «Sneg
sedem tatov«.	»I
Vittoria. 19.45: »Dina®1®* ^
Ljudski vrt na Pr°*tiek“ior, t|
((Modro nebo«, Tehnikoio |
Caufield.	e.„,ro
Letni kino v Ul. F. Sev -
((Teto na kolesarski dl js Italije«. Isa Barsizza. , lija 1948, Bartali ‘J,?oP,\(oiJ' Letni kino Rojan: 19.45. r,j.
sode« od Verdija, Nel J Letni kino na «S_lavolok zmage«, I- D;gis»is"'
Grad Šv. Justa. 21.0.^ pjtlfiJ
R. Colman. - Marlene
MEDNARODNA KONJSKA RAZSTAVA
TRST, 26. (AIS) — Na dirkališču Montebello bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat z začetkom ob 15 mednarodna razstava konj. To bo v Trstu po letu 1940 prva konjska razstava s skakalnimi tekmami.
Tekmovalo ,bc 55 tekmovalcev m sicer iz Velike Britanije. Združenih držav, A.vstrije in Italije. Prijavljenih je že 85 konj.
Trst bodo zastopali jezdeci policijskega zbora Julijske krajine in janači BETFORja in TRUSTa. Prireditev bo pod pokroviteljstvom urada za turizem in posebnega civilnega organizacijskega odbora.
Člani častnega oTibora so: Gen. T. S. Airey, CB, CBE (poveljnik britansko - ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja); brigadir C. D. Eddleman )general-ni ravnatelj za civilne zadeve ZVU); conski predsednik prof. dr. Gino Palutan; tržaSki župan dr. ing. Giannj Bartoli in generalni poročnik Giuseppe Gigli.
 ----------------------------------------
Za počitnišliG hDloniie so darovali
Opozarjamo starše otrok, ki se nahajajo v mladinskem okrevališču v Martuljku, da ostanejo njihovi otroci še en mesec na okrevanju.
Kozman Rina, 30; Valenčič Marija,100;‘ Ceuna, 100; Fabbri-ni, 200; Ščuka M„ 200; Sirca, 50; Sirca, 100; Vodopivec, 100; Palaskov, 100; Filipčič, 300; Ažman, 150; Mazzuchin, 100; Ščuka, 2.500; Kaučič, 200; Škabar Marija, 100; Taučar Pavla, 200; Purič Marija, 50; Purič Emilija, 100; Lazar Jožefa, 100; Škabar Ana, 50; Križman Johana, 200; Škabar Štefanija, 100; Škabar Alojzija, 100; Purič Ivana, 200; Škabar Ivana, 200; N. N., 100.
Naročniki morajo sp. )j ti ukinitve vedno L j jji v mesecu in sicer ^ pred rokom od Ije ne mislijo več Pr
lista-	uprava
dr. Sonja Maš
zdravnica za notrahj®
otroške bol«n' J
St.
Trg Sv. Antona ne sprejema
2*. * do 17. septen^
IZLEJL
ADRIA-EXPB£Si
17. septembra
Toln1'”'
trg l/ipavo, Kobarid in
16. - 17. septefflbf*
v UDBLJA^
do
Vpisovanje ^ 31. avgusta
Mizarji podjetniki
sn ob*
kmetovalci!^,
šče, furnir, parket« nudi najugodneje
P
Danes se vrši izlet partizanov STO v bolnico »Franja«, ki sta ga organizirala Zveza partizanov STO sekcija IV. okraja in Zveza partizanov STO iz Bazovice.
Policijska postaja na velesejmu
Poveljstvo tržaške policije javlja, da je na prostorih tržaškega velesejma ustanovljena policijska postaja, ki bo delovala ves čas razstave. Poklicati je treba št. 96986 ali 6987. Prav gotovo bo v gneči na velesejmu mrgolelo žeparjev in raznih postopačev, zato opozarjamo obiskovalce, naj pazijo na svoje žepe in denarnice, da ne bodo imeli žalostnega spomina na tržaški velesejejn. Upamo pa, da bo tudi policija budno pazila in stopila na prste vsem malopridnežem, ki bj hoteli izkoristiti to priložnost za svoje umazane namene.
TRGOVSKO PODJETjJ
&
SLOVENIJA (2
JI
LJUBLJANA
PREČNA UL. 1 TELEFON:
K
tJA
mznde JA p. v. Stiepana Dieska;
‘d-i '	-	--	-
9 00: Turistična oddaja; 9.15: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov: 9.30: Pol ure po željah pionirjev; 10.10:" Tako žive in delajo...; 10.30: Želeli ste poslušajte! 12.30: Napoved časa in poročila: 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Dragh Lorbeka (Prenos iz Maribora); 14.00: Oddaja za podeželje: 17.00: Zabaven popoldanski koncert; 18.00: Iz sodobne književnosti; 18.15: P. I. Čajkovski: Manfred - simfonija; 19.00: Napoved' časa in poročila; 19.15: Lahek glasbeni spored; 20.00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: ‘Operna oddaja; 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10:	Plesna	glasba;	22.00:
Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje.
PONEDELJEK 28. 8. 1950
5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30:	Slovenska narodna
glasba; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Lahek. Jutranji koncert.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: 12.40:	Pester spored orkestralne
in solistične glasbe. Sodeluje saksofonist Srečko Brašil, pri klavirju Bojan Adamič; 13.40: Govorna oddaja; 14.00: Veracini: Sonata v e- molu; F, Schubert: Sonatina -izvajajo violinista Karel Rupel in Albert Dermelj ter pianist Marijan Lipovšek; 14.30: Nekaj o kitari v besedi in primeru; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: A-merlška lahka glasba.
18.00' Pojo pionirski zbori; 18.10: Mali leksikon za pionirje; 18.30: Hrvatski" umetniki pred mikrofonom (Prenos iz Zagreba); 19.00: Napoved časa In poročila; 19.15: Lahko orkestralno glasbo izvaja
Stojan Stenovip s svojo kapelo, Slan-
vmes igra harmoniko Avgust S ko; 20.00: Mladinska oddaja; 20.20: 100 minut pisanega glasbenega sporeda; 22.00:	Prenos	poročil
Zvezne postaje Beograd; 22.15: Nočni koncert - Robert Schuman: Manfred - uvertura; Gustav VVah-ler: Pesem zemlje; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje.
Brzojavi: GOSAD, LJUBLJ^
US b
UIŽOL raznih vrst - PROSO, KAŠO,
I % V A %
ZDRAVILKA ZELIŠČA -
OLJA - SUHE GOBE - BOLE1 US W ,p0 i-idr/n ________. uumvt L AŠO. A*
ZAGREBŠKI HE90
BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK
zagrebškega velesej^
V DNEH 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA, VP1S°V
DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA
KOPALIŠČ*
Sv. NIKOLA;!
KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE —	(1
RESTAVRACIJA - KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI
ZVEZA PO MOR)11
OB PRAZNIKIH	j}-
IZ TRSTA:	,4.45,
ob 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,	13.00,	14J3-
IZ SV. NI OI.AJA:	„
ob 18.20, 19.20, 21.00, event. ob
OB DELAVNIKIH
,Z T R S Tl2A3b. J3-30. 15 #
ob 7.00, 10.00, 10.15, 11.00,
IZ SV. NIKOLAJA ob 7.10, 17.30 18.30, 19.00
P*
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih ln P"*”’" SV bušne postaje (postajališča Piazza ex 1,1 Zavije in Milje)
iz Trsta ob 8.30. 11.30. 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13. 2 •
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico lfll. nadst. - Telefon 11-32
Lz SLOVENSKE BENEČIJE
Odpuščajo jih z dela kersozavedni Slovenci
Zaposliti je treba
domačo delovno silo!
J"?« je ena naJvečjih na-, LAhtenski občini. Šteje
i>'Va v' Za časa na'
“ v>s !"e borbe’ s0 Nem' Cio h? ?. požgaii in uničili bUe Porušene skoro
Pici zahtek°?iCani VOjni S0 pre-fiite. d-A, od oblasti kre-
Poruše' *k° obnovij° v voj-oblast ,6 “°move- Ta »hteve Plačale „.i*.feAno sprejele in iz.
16 p"zadetim vaščanom ma-a kot »vojno ško-
? Vs«o denarj
S t Prv. -a
11 kmeti p mdenarjem si niso mog-
obnovili svni10®0 poma8ati- Da bi
dolžin nri 'a posl°Pja sc se za-dobnih uira2nih bankap in Po-
ben«ki k!1nbvah-Tak0 50 pridr» last,	Je	obnovili	svojo
zalaefe,k° so oblastva naka-"etim kmete VSOt° denarja Priza-fa5ene ceri»A‘ S° 23 obnovo P°-kot 21 mili,6 naka2ale nič manj Cerkve se	Iir-	Za obnovo
{o del0vlSeyeda zaposlili dcma-
Vasi v Beneškfs^' trpi kakor vse r°Selnosti n ' loven!ii. na brez. btevai od•(?,uhovnik v vasi je za-Uri na dan hpVC6V naj delai° dve v dasprotnem ezplažn° za cerkev. 00 dajeUriT, PnmerU pa' da b°' *'"• Temu „	,°e iz dru®ih ob-
5oveda udom* S° se delavci ^ P‘dra,lnpieu^tPOd župnik
ntekaj2ndov^aČzih rtPa 56 tf0gaja
so zanosi • vedne Slovence, J1, pri d.hnovi cerkve 50 ddPustin riela' V zadnjih dneh Pa Ci odo ? delavca' Sedaj nl[r' slovensv še drU8im zaved-m° zato ker x Benečanom, sa-Ir°dte sin,, S° Demokratske
"ajn°vejša ailt'- V ItaUj‘" To ie Zsve«nim o, skr|ddinacija proti Bi°veniji Slpvencem v Beneški b''Preči Pn‘Z"0St oblasti Je' da !'* da ščiti r bne diskriminacije
VSf* dr I!nC° do dela in kru-bi‘hovo nar iJan°V- ne 8'ede na
enapetei
eži.
Pred političnimi
Rezije
1 Prost, letoši
kr' ‘•fosto.ih Sm° že pisal> o šol. r,ta iet„. h v vasi Brezije. Do Je£a šolskega 'leta so
bili šolski prostori v neki kleti. Po dolgih zahtevah prebivalstva so se oblasti vendar odločile in nakazale določeno vsoto denarja za gradnjo novega šolskega poslopja. Brezije so najrevnejša vas v občini Tajpana. V tej vasi je mnogo brezposelnih. Večina ljudi sili v emigracijo tudi tukaj možje iz: Brezij nimajo sreče. Zdravstve. na komisija je skoraj vse moške proglasila za nesposobne za delo v tujini. Zato morajo žene nositi breme družine in služiti po raznih krajih Italije.
Upamo da bodo oblasti, oziroma podjetje, ki bo prevzelo gradnjo r.ovega šolskega poslopja, upoštevali potrebe revnih vaščanov in zaposlilo domačo delovno silo.
Iz Tržiča
Oo 20, IX, rok za prijavo občinskih davkov
Županstvo za mesto Tržič poziva, na podlagi obstoječih predpisov obdavčevanja, vse davkoplačevalce, naj prijavijo občinskim oblastem do 20. septembra t. 1. vse davke, ki jih morajo plačevati občini:
3) družinski davek;; 2) davek na prevoz in pobira: smeti; 3) davek na klavirje - -biljarde; 4) davek na živino; 5) davek na pse; 6) davek na dovoljenja (patenti); 7) davek na obrtno dovoljenje za javne lokale; 8) davek na napise; 9) davek na stroje za kavo; 10) davek na javna in privatna prevozna sredstva.
Prijavo je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki jih občina daje na razpolago interen-tom (občinski urad, prvo nadstropje, soba štev. 18 med u-radnimi urami). Prijava n; potrebna za tiste, ki so že vpisani v seznam davkoplačevalcev občinskih davkov za leto 1950, če je njihovo obdavčevanje ne-izpremenjeno. Prijave morajo vsebovati: ime in priimek, ime očeta, stalno bivališče in bivališče davkoplačevalca, datum
predložitve prijave, datum od kdaj je podvržen obdavčenju in vse druge podatke za obdavčenje.
Na prijavah, ki jih predložijo javne ustanove, podporne u-stanove, trgovske družbe, združenja, krožki in podobno, mora biti označeno ime ustanove, njeno delovanje, sedež ter imena Oseb, ki pravno zastopajo ali vodijo te ustanove. Za tiste, ki se ne morejo prijaviti kot odgovorni za ustanovo, morajo napraviti prijavo osebe, ki zastopajo ustanovo po pravnih predpisih. Za vsako prijavo bo občinski urad izdal potrdilo na posebnem obrazcu. Za uradne ugotovitve in nadziranje predloženih prijav davkoplačevalcev, so dolžne javne ustanove in privatne tvrdke, na zahtevo občinskega urada predložiti vse podatke, ki zadevajo plače in katerakoli izplačila njihovim uslužbencem.
. e° vprašanju tovarne iiizzam v Tržiču
v	-
ie bil v
teije 'ded
^litve arne Luzzatti glede J^ateli 4«0361318 V tovarni , Prot,
hipa - v Tržiču se-zupanom in ravna-
^teli m
del ProtestiraViat?e j? pri župa' nr.z„ • čes da urad za
datei
lstva
sPrejeti zahtev.
e rav-
defVe Prvih°^elia glede zapo-]?Vcev sestih strokovnih
a?!ak!aurajVo K v tej zvezi r^b delavcU 23 dal° sPisek k?niOVno zJev; ki naj b; bili
g j^oS??1’ Urad2a de-
spreieo a mu 1« nem» tohftvaPcdip4- zahtev°. ker
btevatj ir! J nilnW pravice delavCev ,‘mensko
del,
zaposlitev mnogo drugih
avCev ,6e le n**1' kak0rSt.e sbrr>ke brezpcsel. niapcslitvi °dp?°lo5ai<> Pravila ?atel)stVo ‘ delovne rile. Rav-
oV da tovarrJet^a zagrozi-J^t°Vat. ne bo pričela
0 Pristai ne 1)0 urad za na njeno zahtevo.
Vprašanje tovarne Luzzatti v Tržiču se vleče že več mesecev. Na poizkus delodajalcev, da bi ustavili vsako obratovanje tovarne in tako odpustili z dela vse delavce so delavci zasedli tovarno in jo držali y svojih rokah skoraj tri mesece. Pretekli teden pa so policijske sile vdrle v tovarno in nasilno izgnale delavce. Vse kaže, da se hočejo sedaj, delodajalci mašče. vati nad odločnostjo delavcev in zaposliti samo tiste delavce, ki sio ponižno klonili glavo pred nasiljem in se niso udeležili zasedbe tovarne. Tako diskriminacijo proti tržiškemu delavstvu, ki branj pravico do dela je treba preprečiti. Sindikalne organizacije in vse trži-ško delavstvo, se mora odločno postavit; protj novemu poizkusu delodajalcev, ki hočejo prizadeti najbolj zveste delavske borce.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od dne 20 do 26. avgusta se je v goriški mestni občini rodilo 13' otrqk. umrlo je 14 oseb, porok je bilo 4. vknjiženih porok pa 13.
ROJSTVA: . Aleksander Glessi Rita Germini, Fiorella Pavesi, ClauSio Moretti, Nadia Petejan, Stefano Santillo, Mario Zanetti, Marija Colenz, Rinaldo Zei, Milena Simonit, Bruno Turri, Marija Zivic, Saverio Komen. ’
SMRTI: 821etni Stefan Vidoz, 51Ietni Ermenegildo Duci, 931etna Ana Tomšič vd. Colenz, dvoletni Riland Perna, 261etna Marija Mejak, 51etm Luciano Petruzza, 241etna Almira Leban, por. Bol-tar. 691etni Ivan Culot, 7 lletni Emil Zorzin, 21Ietni Silvio Ber-gine Silvio, 81!etni Luka Mikluš, 31 letni Giulio Bartoli, 741etna Ida Pelis vd. Zotič, 741etna Lojzka Orlando por. Manfreda.
VKNJIZENE POROKE: hotelir Alfred Kuhboeck in dijakinja Lilijana Cravos, Alfred Margherita ni Ivana Fornazarič, mehanik Ge. raldo Schumpe in delavka Irma Mikysa, nameščenec Italo Leghisa in gospodinja Romana Marangon, stražnik javne varnosti Mauro Caldarola in gospodinja M. Rosa-ria Sallustio, kapetan italijanske vojske Mario Arturo Mazzei in uradnica Carmen Maria Mattiussl, narednik italijanske vojske Anton Colacino in državna uradnica Erasma Berengari, železničar Pietro Giovanni Zotti in šivilja Sofia Pierina Spagnul, lekarnar dr. Vincenzo Giumlia in lekarna-rica Araea dr. Odorico, mehanik Virgilio Arturo Menon in gospodinja Diana Ussai. mehanik Sergij Magnarin in nameščenka Ita-lia Collavini, mehanik Rudolf Do-liani in gospodinja Luigia Roman-zin, uslužbenec pri vojaškem- zra-koplovstvu Mario Venzi in gospodinja Sclidea Comelli.
POROKE: težak Jožef Ivančič in šivilja Brigida Merljak, pek Silvio Nicoletti in gospodinja Marija Antonija Brumat, zidar Se-condo Giuseppe Marcucci in gospodinja Gisella Medeot, Alfred Jožef Simonutti In tkalka Liana Pighin.
Danes ob 20. uri priredijo GORIŠKI SLOVENSKI
srednješolci v Pevmi. kulturni večer
Na sporedu bo:
1) Trije solospevi (sopran),
2) Solospev (bariton),
3) Nastop pevskega zbora.
4) Veseloigra »Kovačev študent«,
Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim dijakom.
Združenje trgovcev goriške pokrajine obvešča vse krznarje, da bo dne 17. in 18. septembra v Saint Vincentu, prvo zborovanje italijanskih krznarjev. Vsi krznarji, ki se želijo udeležiti zborovanja, naj se zglasijo na sedežu združenja trgovcev v Go. ci, Ulica IX. avgusta. Obenem javlja tudi predpise glede proizvodnje kondenziranega mleka.
Spor med Združenjem industrijcev in sindikalnimi organizacijami
Ze več časa so trajala pogajanja med sindkalmimi organizacijami in industrijci v Tržiču, glede rešitve številnih visečih vprašanj, ki zadevajo tržiš-ke industrijske delavce. Na dnevnem redu je bilo vprašanje odpusta z dela posameznih delavcev in sporazum glede novih delovnih pogodb. Zaradi nepopustljivega stališča ind-u-sbriijcev, so se pogajanja y teli dneh razbila. Stališče industrij-cev bo brez dvoma dovedlo do tega, da bodo morale sindikalne organizacije prevzeti ostrejše ukrepe proti delodajalcem, da zaščitijo delavske pravice.
Združenje industrijcev se je postavilo na stališče, da pristane na zahtevo obnove delovnih pogodb za uradnike, ki naj bi se naslanjale na pogodbe od meseca aprila 148. Kar se pa tiče ureditve plač in doklad delavcem. industrijci zahtevajo, da se ta preureditev izvrši tako, da bodio dela vci končno prej gl; isto plačo kot ip prejemajo sedaj. Na tej podlagi, industrijci predlagajo, naj bi se dosedanje delavske doklade računale na
podlagi napravljenih delovnih ur posameznika, kar bi seveda močno oškodovalo predvsem tiste delavce, ki nimajo stalne zaposlitve. Na tak način, bi delavcem odvzeli stalne prejemke raznih nagrad, kot so to božična nagrada, plačan dopust, plačane praznike v tednu in druge nagradie, ki jih sedaj stalno prejemajo. Te nagrade bi se izplačevale, kakor smo že omenili, po napravljenih delovnih urah. Poleg tega, Industrijci zahtevajo tudi. da se odvzame delavcem pravica do menz v po-cljetjih, ter da se jim v tu namen izplača določena nagrada, katero prejemajo delavci, ki nimajo jnenze.
Glede vprašanja odpustov z
dela posameznih delavcev, stoji združenje industrijcev na stališču, da je treba clati indu-strijcem popolno s-vobcdo odpustov, ne da bi sindikalne organizacije lahko posredovale. Končno je združenje industrijcev izjavile, da ne more sprejeti delavskih za.htev,. zaradi težkega gospodarskega položaja
v katerem se nahajajo podjetniki.
Iz uradtnih statistik pa je razvidno, da je industrijska proizvodnja v Italiji, v zadnjih dveh letih narasla, za 18%, v prvih pstih mesecih tega leta pa za 13,9% protj proizvodnji preteklega leta. Prodaja industrijskih proizvediov, se je v tem letu povečala za 80%. Cisti dobiček prodaje industrijskih proizvodov je znašal 1948. leta 77 milijard lir, lanski čisti dobiček pa je skočil na 111 milijard lir. Medtem pa ni bilo nobenih poviškov davkov in drugih stroškov.
Iz dnevnega časopisja povzemamo, da je ministrstvo za javna dela določilo 500 milijonov lir za najnujnejša javna dela v videmski pokrajini. Sicer se zelo rado dogaja, da ostanejo take odločbe le na papirju, ali pa je treba zelo dolgo čakati, preden pridejo z enega konca birokratske verige dio drugega, vendar pričakujemo, da bodo tokrat proceduro pospešili, saj pravi odločba, da j.e ta vsota namenjena za »nujna javna dela«, torej taka, ki jih je treba takoj začeti ali nadaljevati.
Poročilo našteva vsote, ki so določene za posamezna dela in med temi številkami je tudi nekaj drobcev, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Med drugim je določenih 10,050.000 lir za gradnjo manjše električne centrale na rečici Karnahti v Tajpanski občini. Tukaj so začeli z delom že pred več meseci pa niso zaradi pomanjkanja denarja prišli nikamor naprej. S tem delom bi lahko sedaj, če bodo denar dovolj hitro na-
OBVESTILO BIVŠIM PARTIZANOM
Odsek za bivše partizane v Gorici, Ul. Montesanto 42, obvešča vse bivše partizane in svojce padlih partizanov, ki so dobili priznanje komisije iz Rima, naj se takoj javijo na zgornji naslov glede prošnje za izplačilo denarne nagrade. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki niso še dobili omenjenega priznanja. Prinesejo naj s seboj potrdilo o službovanju v NOV in POJ.
kazali, začeli, še preden pride jesensko deževje, ki bo delo otežkečilo, če že ne onemogočilo. Tako bi našlo delo vsaj del številnih brezposelnih domačinov, ki so svoja opravila na polju že dokončali in sedaj živijo doma brez dela in zaslužka,
Za Brdo je določenih 3,734.000 lir za popravo vaškega pokopališča. Največja vsota, 20 milijonov jir, pa je dolečena za bolnišnico v Čedadu, ki je premajhna za tako veliko okolico in nujno potrebuje razširjenja. Seveda nakazana vsota ne bo zadostovala za vse potrebe.
Poglavje zase so šole. Za zgraditev šole na Brezjah v Tajpanski občini je določenih 6 milijonov, za dograditev one v Bilo v Reziji pa 4,610.000. Neštetokrat smo že pisali o skrajno zanemarjenih in neprimernih prostorih, v katerih morajo živeti in se učiti ijudskošol-ski otrcci v teh krajih. Morda se bo oblast končno zganila in le kaj ukrenila na tem področju? Verjetno bo to storila tudi iz propagandnih vidikov, ker prebivalstvo vidi nova in lepa šolska poslopja, ki vstajajo na eni strani meje kjer si vlada ljudstvo samo. Seveda bo vse to :le relativnega pomena, dokler se v teh šolah ne bodo poučevali otroci v materinščini — kakor delajo to na oni stra. ni in V yseh res demokratičnih deželah.
(«Soi’n»)’
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
OKROŽNI PLENUM ZAM
Mladina bo tesno sodelovala v množični organizaciji SIAU
KINO
VERDI, 17: «Izdajstvo» R. Tay-lor, E. Taylor.
VITTORIA, .17: »Teror na žici«.
MODERNO, 17: «Barovska zarota« B. Hope.
EDEN, 17: »Karavana upornikov«.
ESTIVO, 21: «Ljubezen pod krovom«.
CENTRALE, 17: «Temna pot« M. Serrato.
^oherdobsba mladina vabi vse Slovence na prireditev, 1danes ob 17.30 uri na športnem igrišču v Doberdobu
SPORED:
1- PROSTE VAJE MLADINK IN MLADINCEV.
2- RITMIČNE VAJE.
3- DVODEJANKA «TRIJE TIČKI«.
4- PLES IN PROSTA ZABAVA.
doberdobaNOSTI B° prvic NASTOPILA mladinska DRAMSKA DRU-
  mm
V petek, 25. t. m. je bil v Kopru okrožni plenum Zveze antifašistične mladine. To zasedanje je bilo ravno v dneh, ko se združujejo pri nas vse množične formacije v vseljudsko organizacijo SIAU, ki bo s tem povezala delovne množice celotnega Istrskega okrožja. Dosedanje organizacije so delovale vsaka zase in tu in tam izvršile premalo dela. Iz tega razloga je okrožni odbor SIAU sklenil, da se združijo vse množične organizacije v razširjeno SIAU, ki bo podobna Ljudski fronti Jugoslavije. Za to nazi-ranje je bila tudi odločilna o-kolnost, da se je y zadnjem šašu ves upravn; aparat v našem okrožju decentraliziral, kar pomeni, <iu postanejo vsi odbori popolnoma samostojni. Zaradi tega bomo koordinirali vse delo našega plana, da bodo na ta način vse ljudske množice sodelovale pri izvajanju planskih nalog in socializma. Ker gradimo boljše življenje za vse prebivalstvo, je tudi pravilno, da to kompaktno sodeluje pri izvajanju plana SIAU, ki ga je začrtala naša voditeljica KP.
Glede na ta položaj se je vključila tudi mladinska organizacija v ta blok vseh delovnih -množic našega okrožja. Zlasti mladina, kot eden najvažnejših činiteljev je poklicana, da se oprime Z vso voljo dela za skupnost.
V poročilu, ki ga je podal tov. Aldo Petronio je razvidno, da je izvršila mladina v tem letp 263.520 prostovoljnih ur, kar znaša približno vrednost 4,439.842 dinarjev.
ZAM je poslala večje število mladincev in mladink na razne tečaje, da dvigne s tem njihovo splošno znanje. Posebno pa je odšlo veliko število mladine v delovne brigade. Tov. Petronio je končno izjavil, da bo ZAM kljub temu, da se bo s vključila v SIAU, delala samo-| stojno ter da bo izvajala nalo-
ge, ki so bistvene za mladinsko organizacijo.
V diskusiji je bilo največ govora o vprašanju vključitve ZAM v SIAU. Tov. Ecio Jazbec pa se je dotaknil pionirske organizacije in poudaril, da je ta ena najvažnejših, ker bodo iz nje izšli bodoči člani mladine in bodoči borci za izgradnjo naše stvarnosti.
Ob splošnem odobravanju je bila sprejeta resolucija, s katero mladina sprejema sklep o vključitvi, ZAM v razširjeno organizacijo SIAU. Ta sklep pomeni korak naprej pri demokratizaciji naše oblasti kot sad revolucionarne borbe za novo družbeno ureditev. Resolucija dalje naglaša, da bo ta sklep pospešil našo gradnjo nove družbe — socializma, po sebno ker je ravno mladina z dosedanjimi uspehi in izkustvi pokazala svojo tvornost.
Mladinska organizacija, ki je vselej sodelovala pri izvajanju plana, se bo tudi v bodoče v okviru SIAU' potrudila, da bo ta dosegla svoje načrte.
ZAM bo skrbela, da bo vsak njen ilan, ki je dopolnil 18. leto. postal obenem tudi član SIAU, ki Lo predstavljala dejansko vso Ljudsko fronto.
Končno naglasa resolucija, da se bodo v združeni organizaciji borili vsi proti tistim, ki bi hoteli zavirati naš razvoj, enako tudi proti ysem vojnim hujskačem. Mladina se bo vselej zavzemala za mir in pravilne odnose med malimi in velikimi narodi v svetu.
Smem M v oiiihonnico v Portorožu
Qb pričetku šolskega leta 1950-51 se bodo na prošnjo staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči.
1.) Gluhost otroka ali tolika
stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora.
2.) Izpolnjeno šesto leto starosti.
3.) Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni otroci, ki imajo velike telesne hibe.
Prošnji, katero je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu, je treba priložiti; rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev.
Pričetek pouka v šolskem letu 1250-51 bo dng 15. septembra t..l.
Ravnateljstvo gluhonemnice V Portorožu
Izlet
v Kamniške Alpe
priredi Planinsko društvo v Kopru v dneh 7. do 10. septembra. Dne 7. septembra popoldne se popeljemo čez Ljub. ljano v Kamniško Bistrico. V lepem planinskem domu v Kamniški Bistrici imamo rezervirana prenočišča. Iz Kam niške Bistrice bomo napravili izlete in gorske ture na Krvavec, Mokrico, Grintavec. Skuto, Brano, Planjavo, Ojstrico. Izredno zanimiva, čeprav lahka, je tura iz Kamniške Bistrice čez Kamniško sedlo (pla. ninska koča) na Okrešelj, kjer je tudi lepa planinska keča. So pa Številni zelo prijetni izleti in sprehodi tudi v sami Kamniški Bistrici.
Dne 8. septembra (petek) je dela prost dan. Povratek v Koper bo v nedeljo 10. septembra zvečer.
Prijave sprejema Center ti ska v Kopru do ponedeljka 4. septembra. Podrobnejša 'navodila bodo objavljena pravočasno.
Sindikalni študijski sestanki
maršal mo ho spreiei istrske otroke
danes rta Bledu
{"""lllltlllllllllllllllHIIIIIMHHMMMMUllllllllMIHnMIUlUUHtllHIMMHUUnMUMIIIIUHMIMIMHUMUMIIIIIIUUUIIIMIIIinMIHMIMHItUmUH
Kakor znano, preživlja 180 istrskih otrok svoje počitnice v otroški koloniji v Zg. Šiški pri Ljubljani. To so otroci večinoma iz vasi Cezarji, Hervoje, Korte, Koštabona, Malija, Man-žan, Marezige, Sečjole, Sv. Lucija in Vanganel. V včerajšnji številki našega lista smo javili, da se bodo med drugim vrnili tudi ti otroci, kakor danes v nedeljo, v Koper, nakar da bodo prepeljani na svoje domove.
Medtem pa je dospelo veselo sporočilo, da je maršal tovariš TITO povabil za danes dopoldne zgoraj omenjeno počitniško kolonijo iz Zgornje Šiške k sebi na Bled na obisk. Zaradi tega so se vsi ti otroci danes zjutraj odpeljali v treh avtobusih iz Ljubljane na Bled.
Razumljivo je, da je nastalo med našimi pionirji in pionirkami nepopisno veselje, ko so zvedeli za to nepričakovano vabilo. Vsi so jako ponosni, da so bili ravno oni deležni tako visoke počastitve.
Iz teh razlogov se počitniška kolonija iz Zgornje Šiške ne bo vrnila danes v Koper, temveč šele v ponedeljek ali torek, kar bo še posebej javil koprski radio.
Kakor vemo, je v Jugoslaviji pred nekaj meseci stopil v veljavo nov zakon zgodovinskega pomena o upravljanju tovarn od strani delavskih svetov. Qd tedaj naprej si tudi sindikalne podružnice Enotnega sindikata koprskega okraja na svojih diskusijskih večerih in sestankih postavljajo razna vprašanja, ki so v zvezi z novimi nalogami delavstva in -ki Čakajo v bodoče naže delavske svete.
Okrajni odbor ES v Kopru je takoj po izidu tega zakona organiziral po raznih tovarnah, kot na primer v Ampelei, Arri-goniju, Nardone v Izoli, pri Edi-litu, gradbenem podjetju v Semedeli, De Langlade, STIL v Kopru, pri Piranskih ladjedelnicah, pri rudniku v Sečjolah in pri rudniku v Bandelju, kakor tudi po raznih manjših sindikalnih podružnicah študijske sestanke.
Na teh sestankih so predavatelji razložili svojim delavskim tovarišem in tovarišicam pomen tega zakona in Titovega govora, ki ga je imel v jugoslovanski ljudski skupščini v trenutku, ko -je predložil zakonski osnutek. Na teh študijskih sestankih so delavci in delavke s pozornostjo sledili izvajanjem referentov v znak hvaležnosti in zadovoljstva pa so izglasovali pozdravne resolucije maršalu Titu. ,
Za nas nasiaja vprašanje, če bo tudi v našem okrožju sprejet podoben zakon. Mislim, da odgovorimo lahko pozitivno. Zanima pa nas kakšne naloge bo imel delavski svet v zvezi z upravljanjem tovarn, kdo bo izvolil delavski svet in kakšne bodo naloge upravnega odbora, voditelja podjetja in po' dobno. Vseeno smatramo, da so naši tovariši in tovarišice v tovarnah prepričani, da se gradi tudi v Istrskem okrožju socializem in to ravno od strani de-
lavstva, ki je organizirano v Enotnem sindikatu, ne pa od strani tistih, ki jih bega resolucija Informbiroja ier se brezuspešno trudijo, da bi prikazali zgoraj omenjeni zakon kot fašističen. Vse to delajp samo zaradi tega, ker je bil ta zakon sprejet v FLR Jugoslavije, ki gradi socializem po znanstvenih teorijah marksizma-leni* nizm.a, ki niso nobene dogme, ampak samo napotilo za delo.
■ iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mn,m,iimnn,,!,
Hlinim,,,,,>,,,,,,
POVINSKI ROMAN
o 27‘
C°^^br2Tinbtk je imel v, °trkai i	vest
,5 Pomenljivim
fr stopa °nb P0lni svoj pas a?2g0r, p° ozkem potu
levi so se dvi-l«111 bukovi’ Z mahom in sta-
§ ib swem obrastle ^a-
niogia r}ak° blizu' da „a 1 vštric	oioveka	sto.
no-
Ulci.
p0 tej naturni
6°staSkih trlde;
žljai Ton,
set korakov v ^ Slobok C' P.red ni*m ie do^aku sl’ kakor se je oruSežnia širok210' 00, samo str‘,stpam ?ek Pr!pad' Na i? a- j stala zopet
0 se i
6 bll Tone na isti
način kakor prej izkazal za prijatelja, porine stražnik močno in široko desko čez brezno in naš znanec stopi tja ter po kratkih besedah, ki sta si jih s stražnikom Privoščila, ide zopet dvajset korakov po enaki ozki ulici ko prej in -dospe na siren, z visokim drevjem obrastel prostor, sredi katerega je gorel pod .široko, s oreslom krito streho velik ogenj.
Rdeči plamen je dovolj razsvetljeval bližnjo okolico, da je bilo lahko stvari razločevati Prostor okrog ognja je bil lepo uglajen; za drevesi se je dvigalo skalovje okrog In okrog, ki je tam zadaj v zatišju kipelo v strmo, visoko goro. Kadar je
ogenj zaplapolal, se je tamkaj videla tik pod goro, kakih petdeset korakov od ognja, lesena hiša, s slamo krita; nad njo pa zopet dru-ga, manjša in sicer nekoliko sežnjev visoko v strmo, glad-ko skalo vdelana. V tej hiši, podobni skoro orloyemu gnezdu, nad breznom na skalo prilepljenemu, je gorela luč.
Okrog ognja je na planem ležalo in čepelo kakih deset moških v različnih, a po večini raztrganih in oguljenih kmetskih opravah, razgovarjali in' šalili so se med seboj, a le bolj potihoma, kajti sedaj in sedaj se je ozrl ta ali oni s paznim očesom tja na hišico, v kateri je gorela luč, ter potem stoprav, ko ni zapazil nič posebnega, rekel kako bolj pogumno in glasno besedo.
V žerjavici je stalo nekaj loncev, v katerih je vrelo in kipelo in po katerih je starikava ženska z veliko kuhalnico včasi pobrodila. Druga Zenska, dosti mlajša od
prve, a vendar kakor ona mršava in raztrgana, je vrtela nad ognjem velik lesen drog, na katerega je bil nasajen janjec, da se speče.
Ves ta prizor, ki se je pokazal Tončkovim očem, ko je prišel iz prelaza, je imel nekaj čudnega, divjega, a Tone Obloški ga je moral biti vajen, kajti stopil je v krog ležečih in čepečih rokovnjačev, — da so bili to, bralec že davno v6, — in potipal z dolgo drenovo palico, ki jo je držal cblo ped pod gornjim koncem in, kadar je hodil, postavljal daleč predse, bližnjega možaka po hrbtu, rekoč;
«Ali si zopet ti tega bekr-mana pokumal, Kozobrin?«-1' (slovensko: Ali si zopet ti tega janjca ukral, Kozobrin?) Rekši pokaže s palico na polpečenega janjca.
Ogovorjeni se obrne in drugi za njim ter z glasnim krikom pozdravijo došlega.
«Jaz sem dejal, da te že ribe jed6 in morski raki, ko te ni bilo tako dolgo; de-
jali so, da si šel na morje — ka-li?» vpije Kozobrin.
«Hoho, jaz bi se pa zate kaj takega nikdar ne 'bal, Tonček; kdor ima obešen biti, ne utone!« se smeje eden od druge strani ognja.
«Cakaj, čakaj malo, ti Peter Toča: ti izgubljeni le-menatar! Meniš, da bom sam — ka-li? Poiskal si bom družbo, in tebe prvega, kadar bo šlo za vrat; veš, jaz te imam rad, prijatelj, suša ti študirana; dobro nama bo dčlo, če bova skupaj iskala na onem svetu svetega Petra, tvojega patrona«.
Glasno krohotanje se je razlegalo v krogu; tudi oni, ki mu je veljala zabavljica, je pomagal pri glasnem smehu- Bil je tenak, mlad človek, opravljen s suknjo na pol gosposko; ležal je do-sedaj mirno blizu ognja in le nekajkrat mlajšo žensko opominjal naj pečenki na drogu več masti priliva.
Med krohotom je odšel konjski mešetar proti hišici, kjer je gorela luč, stopal po-
časi po stopnicah, v skalo vsekanih, ki so vodile gor, ter potrkal trikrat na male, lesene duri.
Cez nekoliko časa se za-čujejo od znotraj koraki in nekdo je odrinil zapah.
V odprte duri je stopil Groga; imel je veliko rumenkasto lasuljo in gosti njeni kodri so mu padali na rame; ravno tako barvana brada je pokrivala spodnji del obraza.
«Kdo je? Kaj hočeš?« vpraša osorno, a ko spozna Tončka, ki je nekako boječe stal pred njim, mu veli stopiti v izbo-
«Denar sem prinesel,« reče ta ter položi napolnjen pas na mizo; «tistih dvajset tolarjev za kolovškega konja«.
«Dobro; stržil si jih sedemdeset, pa drugo sem tebi pustil«, reče Groga ter odrine denar na drugi konec mize- «Imaš še kaj drugega?«
«Se nekaj,« reče mešetar in izvleče izpod komižole
umazano pismo, «to mi je dal v Divači neki človek, ki me je po naše ogovoril; dejal je, da je zate, mojster Groga«.
Ta hlastno odpre pismo in ga prečita. Vesel izraz mu šine preko lica, a takoj reče mirno konjarju;
«Dobro, to pismo je zame, dobro si opravil.«
Tonček se hoče odpraviti; a Groga, ki se je bil že od njega v sobo nazaj obrnil, ga ustavi še ter deje: »Nocoj nikamor ne hodi, poča-kaj tu, morda te še kaj potrebujem«. Pri teh besedah je zapahnil zopet duri in Obloski Tone se je vrnil k tovarišem pri ognju.
Tam so bili vtem bolj ži-vahni postali. Janjec je bil pečen in Kozobrin ga je počel s svojim širokim nožem razkosavati. Vsak si je vzel velik kos in na mesto vilic ,in nožev, so jim služili prsti in zobje. Stražnikov tudi niso pozabili ter jim poslali njihove deleže.
(Nadaljevanje sledi.)
I Poravnajte naročnino!
Vse naročnike Primorske-?a dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št.,2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino.
CENTER TISKA
Strokovni izpiti
Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za personalno službo bo organiziral s 15. septembrom t- 1. za vse uslužbence ne glede na narodnost, odnosno ne glede na značaj službe, predavanja za pripravo na izpite iz splošnega dela programa za ."tr:.‘kovne izpite. Okrajni, mestni, krajevni LO, ustanove in podjetja na-j za svoje uslužbence, ki morajo napraviti izpite, čimprej pošljejo seznam na odsek za personalno službo OLO v Kopru.
Uslužbenci se morajo seznaniti z vsemi določbami pravilnika o strokovnih izpitih in točajih, ki je izšel v m:secu marcu leta 1949. Pravtako priporočamo, da si preskrbi-jo program, ki predpisuje izpitno snov. Te programe ima personalni oddelek IOLO.
Študij tega gradiva r:aj bi dal najbolj potrebno temeljno znanje, ki je podlaga za nadaljnje izpopolnjevanje in dviganje ideološke pripravljenosti za izvajanje nalog v zgodovinski borbi za zgraditev socializma.
Široka in vsestranska volja za spoznanje marksistično - leninistične ideje mora postati danes osnovna misel ne samo uslužbencev, tepiveč vsakega poštenega državljana, kajti le na ta način bomo iabko uspeš, no zgvračali rbre kovalno genjo in vse mogoče laži, ki jih trosijo o nas bodisi z vzhoda ali zapada.
IOLO
OBVESTILO »PRERADA«
V SV. LUCIJI Podjetje »Prerada—Koper s sedežem v Sv. Luciji pri Portorožu obvešča vse zadruge, trgovine in ostale svoje odjemalce, da zaradi inventure v času od 27. avgusta do 3. septembra 1950 ne bo izdajalo nobenega blaga. Zato poziva vse koristnike dedeljenih kontingentov, da do tega časa in siter do 26. avgusta, prevzamejo njim pripadajoče blago.
£
GRADNJA SPOMENIKA PADLIM BORCEM v POBEGIH v CEZARJIH DOBRO NAPREDUJE.
izvažata svinjsko galanterijsko usnje
znamke JUV in UTOK
v vseh barvah in sorti me n ti h
Mednarodni nosnodarsiii razstavi
se bavi z eksportom-importom tranzitom in kompenzacijskimi posli
Tel. 27-('3 in 47*84
LJUBLJANA
UREDNIŠTVO;	ULICA	MONTECCHI,	St. 6, III.	nad. — Telefon	štev. 93-80* in 94-63*.	— Poštni predal 502, — UPRAVA: ULICA SV.	FRANČIŠKA
It,	20.	m	[Telefonska	St.	73-38. OGLASI: od 8.30-12 in	od 15-18	- Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-
upravni 100,	osmrtnice	90 lir.	Za FLRJ:	Za vsak mm širine 1	stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
		\ n Podruž.; Gorica,	Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstl	301a-I, Tel. 70.
04*. urednik STANISLAV RENKO, m Tiska TržaSkl tiskarski zavod.
.............. — 	  ■	■	  .i..............     ..	.	,	■	11	....
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, w ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmšt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega ln0Ze™zoZ> Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račim pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
tis«*
flF
	n	nu®
pip	pii	iiisf
Ib u	Ll I L J	
	li ji i 14	/rififi
Skoraj vsi naslovi prvakov oddani
Holandka Blankers-Koen si je priborila že drugi naslov evropske prvakinje
BRUSELJ, 26. — V finalnem teku na 800 m so tekmovalci dosegli naslednje rezultate: 1) Parlett (Vel. Brit.) 1’50”5, 2) Hansenne (Fr.) 1’50"7, 3) Ban-nister (Vel. Brit.) 1’50”7, 4) Bemgtson (Sved.) 1’51”2, 5) Bojsen (Norv.) 1’51”4, 6) Cla-re (Fr.)	1'51”6,	7)	Linden
(Sved.) 1’52”3, 8) Bris (Belg.) 1’53”.
Skok s palico
Danes so tekmovali skakalci, ki so se plasirali v ožje tekmovanje s tem, da so na predtekmovanjih preskočili 4 m. Zmagal je Seved LUNPBERG ki je skočil 4,30 m; sledita Finca Olenius in Riironen s 4,25, nato Francoz Sillon in Norvežan Kass s 4,10, Švicar Scheu-rer in Sved Hultivist s 4 m.
Disk
Kakor je bilo .pričakovati, je pri metu DISKA zmagal Italijan CONSOLIN.I s 53,75, ki mu — kot Po navadi — sledi rojak Tosj z metom 52,31. Znatno manjšo daljino je dosegel Finec Partainen z 48,69 m, medtem ko je Jugoslovan Žerjal dosegel šele deveto mesto z metom 45,92.
80 m z zaprekami (ženske)
Holandka BLANKERS -KOEN si je danes priborila že
drugo prvenstvo na sedanjih tekmovanjih v Bruslju. Zmagala je namreč v teku na 80 m z zaprekami in sicer v času 11”1. Ostale tekmovalke pa so
FANNY BLANKERS-KOEN nizozemska «leteča mati«
Avstralija si je osvojila Davisov pokal
FOREST HILLS, 26. — Veliko presenečenje, ki je prišlo včeraj iz Forest Hillsa, kjer sta predstavnika Avstralije premagala tekmovalca Združenih držav Amerike, je danes še naraslo z zmago Avstralcev Brom-Wicha in Sedgmana v dvojici nad Američanoma Sehroeder-jem in MuIloyem. Avstralca sta zmagala v petih setih z 4:6, 6:4, 6:2, 4:6, 6:4. Kot je znano, so Imele ZDA Davisov pokal že skoraj v trajni lasti. Avstralija je zmagala v tekmovanju za Davisov pokal leta 1914 in 1939.
Danes v Kopru plavalne tekme
Danes ob 19 bo v Kopru plavalno srečanje med koprsko Auroro in Rovinjem. Spored je izredno zanimiv
Danes lahkoailetskt trening na stadionu «Prvi maj»
Danes z začetkom ob 9 bo na stadionu «Prvi maj« pod vod-
stvom trenerjev Corsija in Ban-dela trening naših lahkoatletov kot priprava za razne mednarodne tekme, ki bodo v septembru. Vabimo vse atlete, da se treninga udeleže.
dosegle naslednje rezultate: 2) Dyiso<n (Vel. Brit.) 11”6,	3)
Qstermeyer (Fr.) 11”7, 4) Ja-kuševa (SZ) 11”7, 5) Desforges (Vel. Brit.) U”8, 6) Gokieli (SZ) 11”8.
Met kladiva
Dopoldne so hili izbirni meti za ožje tekmovanje v METU KLADIVA. Takoj po prvem metu so si priborili vstop v ožje tekmovanje s Strandli (Norv.) z metom 54,17 m, Kanaki (SZ) 53,73, GUBI-JAN (FLRJ) 52,29 in Taddia (It.) 55,5. Nato sta se kvalificirala še Anglež Clark s 52,25 in Ceih Dadak z 52,27. Tudi drugi Jugoslovan GALIN je z metom 48,54 prišel v ožje tekmovanje.
Skok v daljino
V SKOKU .V DALJINO je zmagal Islandec BRYN GEIR-SON S skokom 7,32 m, ostali pa; 2) Wessgls (Hol.) 7,22, 3) Fikeiz (CSR) 7,20,	4). Dias (Portug.) 7 m.
Kopje
Za ožje tekmovanje v METU KOPJA so se usposobili Berg-lund (Sved.) z metom 68,49, nato Finca Hitleinen. in Rauta-vear, Sved Erleson, Jugoslovan VUJAČIC, Avstrijec Pektor, Italijan Mateucci, Rus Iljevlev in Holandec Lutkeveldt.
Štafeta 4x100 m (moški)
Zaradi sklepa žirije se je ponovila štafeta 4x100 m (moški) med SZ, Veliko Britanijo in Islandijo. Zmagala je SZ s časom 41”7,	2). Islandija z i-
stim časom in 3) Anglija z 41”9. Vse tri štafete bodo tekle v finalu.
Štafeta 4x400 m
V semifinalnih tekmovanjih so si priborile vstop v finale prve tri štafete iz vsake skupine, in sicer Švedska s 3’17”4, Vel. Britanija 3’18”4. SZ 3’18”6 ter Italija 3T5’*!, 2) Finska
3’16”4, Francija 3’16”8. Jugoslovanska štafeta, ki je bila na četrtem mestu v drugi skupini, je postavila čas 379”2.
Skok v višino (ženske) Finalni rezultati v SKOKU V VIŠINO ZA ZENSKE so naslednji:	1). Alexander (Vel.
Brit.) 1,63; 2) Tyler (Vel. Brit.) 1,63; 3) Ganeker (SZ) 1,63; 4) Knudsen (Dan.) 1,60; 5) Crowt-her (Vel. Brit.); 1,55; 6). Col-chen (Fr.) 1,50.
200 m
Za finale na 200 M so se V današnjih semifinalnih tekmovanjih kvalificirali Shenton (Vel. Brit.); Bally (Fr.); Camus (Franc.), Moretti (It.); Diarmason (Island.) in Lam-mers (Holand.), ki je dosegel čas 22. Jugoslovan PECELJ, ki jg v isti skupini z enakim ča-
som dosegel peto mesto, ne pride v finale.
400 m z zaprekami
V semifinalnih tekih na 400 m z ZAPREKAMI s0 se plasirali za finale Whittle (Vel. Brit.), Litnev (SZ) oba s časom 53”1, Missoni (It.) 53”6, nato Fitiput (It.) 52”, Elloy (Franc.) 53”2 in Luniev(Sved.) 53”3.
5000 m
Ena izmed najbolj zanimivih točk na današnjem tekmovanju je bil tek na 5000 m. V borbi sta bila poleg Zatopka Francoz Mimoun in Belgijec Reiff. Zmagal je Zakrnele s časom 14’3", 2) Mimoun 14’26, 3) Reiff (Belg.) 14!26”2; Jugoslovana PAVLOVIČ IN DJURASKO-VIC sta dosegla 7. in 9. mesto s časoma 14’50”2 in 14’52”4.
Danes ob 14.30
Dirtl, brate Mrak in ostali
v
iv
Danes popoldne ob 14.30 bo na Montebellu zanimiva dirka priznanih mednarodnih dirka. čey in specialistov v dirt-traku. Avstrijec Dirtl - zmagovalec tako imenovane nZlate čelade« je vsekakor velik favorit za zmagovalca, vendar sta brata Mraka iz Ljubljane pripravljena,
da mu nudita oster odpor in da ga, ako bodo motorji pravilno delovali, tudi premagata. Na vsak način bo zelo ostra konkurenca, saj dirkata tudi znana Avstrijca brata Killmeyer, Cha. lupa, Sobota in ostali poleg Tržačanov med katerimi je najvidnejši predstavnik Demar-chi in Italijanov s Fantuzzijem na čelu.
Ze lansko leto je bila dirka ostra, vendar je izgubila na zanimivosti po nesreči Vjnka Mraka, kajti glavna točka sporeda je bila ravno borba med Dirtlom ter Mrakom, ki pa se je takoj v začetku razblinila, ravno zaradi Mrakovega padca, v nič. Upamo, da danes ne bo nesreč in da bomo videli dva neustrašena dirkača v medsebojni' borbi za prvo mesto.
Brata Stipetiča v finalu na 1500 m
S porazom proti Nizozemski v vaterpolu je Italija izgubila vsako nado in možnost, da obdrži naslov prvaka Evrope v vaterpolu
SAHOVSKA MOJSTRA GLIGORIC (DESNO) IN TRIFUNOVIČ (LEVO), KI SE USPESNO BORITA ZA JUGOSLAVIJO NA ŠAHOVSKI OLIMPIADI V DUBROVNIKU
200 m prsno (moški)
DUNAJ, 26. — Pri izločilnih teJcmah za 200 m prsno• je v prvi skupini zmagal Francoz Lucien s časom 2’46”8. Isti čas je dosegel Jugoslovan Barbieri, Jugoslovan Cerer pa 2’48”9. Boljje so plavali v drugi skupini, kjer je Klein (Nerrjč.) dosegel 2’43”, Raslk (Sved.) 2’44”6 in Pavličefe: (Avstrija) 2’46”8. Vsi ti in Oehy (Svlc.) so se plasirali v finale. V finalu je zmagal KLEIN z odličnim časom 2’38”6;	2. Lucien 2’40”9;
3. Rask (Sved.) 2’43”9; 4. Pav-liček (Avstr.) 2’44”;	5. BAR-
BIERI (FLRJ) 2’47”9; 6. CERER (FLRJ) 2’49”2;	7. Oechy
(Svic.) 2’54”. •
400 m prosto (ženske)
Pri predtekmovanju na 400 m prosto (ženske) so se plasirale za finale iz prve skupine Andersen (Damska) s časom 5’33”3, Ove - Petere en (Dan.) 5’38”, Thomas (Franc.) 5’39”3, Term/eulen (Holand.) 5T42”3, (izpadli sta Italijanka Caltiga-ris in Jugoslovanka Grkinič); iz diruge skupine Schumacher (Holand1.) 5’36”6, Thidhiolm (Sved.) 5’40”3, in LORARIC (FLRJ) 5’41”6.
1.500 m
V prvi skupini predtekmovanj na 15.00 m so se prvi trije zvrstili takole: 1. Bernard (Fr.) 20’26”9, 2. Lehmann (Nemč.) 20’29”3, 3. STIPETIC MARJAN (FLRJ) 20’41”7. V. drugi skupini pa so.tekmovalci dbsegli sledeče rezultate: 1. Boiteux (Fr.) 20’20”, 2. STIPETIC MISLAV
3. Staub
(FLRJj 20’44”3, strija) 21’15”2.
100 m hrbtno (moški)
Finalni rezultati na 100 m hrbtno so sledeči:' 1. Larsson (Sved.) 1’09”4, 2. Kievit (Roland.) I’09”7, 3. SKANATA (FLRJ) 1’10”8, 4. Zins (Fr.) 1’10”9, 5. Massaria (It.) ITI".
Waterpoolo
Holandska je danes premagala Italijo z 9:4 (4:1). Italija, ki je
(Av-1 gojila neke nade, da bi se mogoče še prerinila na prvo mesto (če bi premagala Holandijo, Švedsko,"itd.), je sedaj izgubila vsako možnost do prvega mesta.
Švedska je dosegla še eno zmago, in sicer je bila tokrat njena žrtev Avstrija, ki jo je Švedska premagala s 7:2 (3:2).
FRANCOZ ALEX JANY EVROPSKI PRVAK NA 100 IN 400 M PROSTO
»Kraški pokal«
Nabrežina in Opčine
favorita današnjih tekem
Danes bosta na Opčinah samo dve tekmi za nogomeeni ((Kraški pokal« v organizaciji športnega društva Opčine.
Prva tekma, ki bo ob 8.30 se bo končala po našem mnenju v korist Nabrežine, ki bo brez dvoma z lahkoto premagala svojega nasprotnika — enajstorico Sesljana. Rekli smo že, da Sesljan lahko preseneti po zgledu Kontovela, ko je zadnjo nedeljo znal ustaviti napad Nabrežine pri rezultatu 1:1. Ce se posreči tudi Sesljanu, tedaj se Nabrežina lahko odpove prvemu mestu.
Druga tekma dneva bo videla v borbi med seboj enajstorico Opčin in Kontovela. Kontovel si je znal v nedeljo zaslužiti v borbi z Nabrežino eno točko in Openci se bojijo, da se ne bi isto zgodilo tudi njim. Openski navijači pa so prepričani v zmago svojih igralcev in bodo brez dvoma prišli polnoštevilno na igrišče, da pomagajo vsaj moralno, svojim igralcem. Igra se bo začela ob 10 na openskem igriščy.
Dr. r. mjteo
ZOBOZDRAVNIK
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P. WIDIER
TRST
Ul. F . Severo št. 3
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOLIDNEJb MIZARSKA DELAVNICA
Pupis Krnil
trst
UL. TORRICELLI, št. 6, : : Tudi na obroke :!
Franc
Batič
ključavničar T B S T
IT. Crispi 15, tel. 5»***
Spalnice, kuhinj1 ter drugo pohišWfl
domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari
CENE UGODNf
strojna mizarska Opčine št. $
DELOVNE
moške
obleke
izdelujem, po zmernih cenah Naslov na upravi lista
TRGOVINA
PLITILIA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
TITOVI ZAVODI
Vsa stavbena mizarska dela
0 in splošno pohištvo izdeluje elektrotehnična mizarska delavnica
Roman Barič-Barini
TRST
Ul. R. Manna šl. 21
Potovalni in turistični urad
Ul. F. Sever o 5 B Telefon 29-243
D
TRST
III. I Severe Ifl telefon šl. E4-53
M/l V /.Al.Ulil NA 0KBKM): Tiiikovni, ui/ojni, pisarniški in časopisni papir, lepenko navadno in fino
i
SLOVENIJALES-
Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
LJUBLJANA
Brzojav: SLOVENIJALES. LJUBLJANA
izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter instalira vodo in plin
MEHANIČNA
DELAVNICA
TRST
ULICA DELLA TESA 5