★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FrtCNTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JmosiouaasKi sindikati so zvestobo enotnosti mednarodnega proletariata Let° v • Cena 15 lir - 2.50 din TRST petek 15. julija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Ste v. 167 (1257) Dovolj je barantanja! Prau gotovo m nikogar izne-baailo, da So imperialisti in nji-0vi hlapci reagirali na ukrep o air>enjavi jugolire v coni B in a govor maršala Tita v. Pulju Jfko kot je bilo pač pričakovati. unanji minister ZDA Acheson le dejal: ((Stališče ameriške vlade meie tržaškega vprašanja ostaja lst°. hi je označeno v tristranski no‘i iz marca meseca 1948. Trst mora biti vrnjen Italiji». istega, dne pa je njegov oproda . e Casperi v Rimu potrdil, da jtalija zahteva vse Tržaško oženile in dodal: ((Stališče naše vlade vstaja neizpremenjeno, t. j. takš-no’ hakoršnega sem ga označil v svojem govoru 10. junija v Trstu, 'o sem dejal, da Italija zahteva vse Ti čašico ozemlje in ve samo *nega delan, Qa se bo to zgodi-o, dokazuje p0 De Gasperijevem btaenju dejstvo, vda so bili v. teh tf i.ih mesecih rešeni razni pro-,?mž> ža katere je vladal velik klepticizem na mednarodnem po-m", ^0 se 3e zgodilo n. pr. glede ^blokade Berlina,> Vladi Vet. Britanije in ZDA sta ^■poslali vladi FLRJ in OZN motesfne note zaradi zamenjave ugolite, češ da predsta/vlja zame-lava kršitev mirovne pogodbe z javV°' Poluradni uTimesi, pa škela’ ^a 3d predstavnik anglc-tVelv Zunan3e0a ministra izjavil: fran Britanija stoji na stališču Ve C^°~anoleško-ameriške izjokat 2°' marca t948, na podlagi ,,„7Te mo ra biti Tržaško ozemlje r"Jen° Italijh. „0 e borno na tem mestu ponov-zov nastevah vseh neštetih doka-ki n° krši*vah mirovne pogodbe, „Li 3e v štirih letih svojega Vlada'nja vojaška izvršil,a anglo-ameriška turi- >Ca uPrava v coni A, kakor ^ 1 vseh kršitev mirovne pogod-.E; ki jih je v. istem razdobju tf T.a klerofašistična republika mija. O tem je bilo dovolj g c-^a v pismu načelnika vojaške V-Prave Jugoslovanske armade Tolk. Mirka Lenca Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov, o tem je jasno govoril tudi maršal Tito v Pulju pred petimi dnevi. Poudariti hočemo na tem mestu le nepobitno dejstvo, da je bila po drugi svetovni voj >ii od vseh zavezniških zmagovitih držav samo Jugoslavija tista, i je morala venomer popuščati ~~ vedno v. interesu ohranitve mi-v svetu — in prepuščati veli-ga Predete svojega narodnostne-j, °zeniija premaganim državam. 5e je zgodilo z mirovno pogod-Bo S [^Bjo, to r,e godi še v mnc-tner^h krutejši in nesramnejši rovl sedaj, ko se pripravlja mi-ven!v Vbuvdba z Avstrijo. S loče j narodnostno ozemlje ho-f-0 0 Pustiti razkosano skoro ta-prL..ot. je bilo razkosano z ne-qj '!CTlini versajskim mirom. e Koroške pa je na to prista-Pom tž vsem osnovnim princi-Soijj .^rzisma. - leninizma celo •C0ka zveza- Ba j 0 le, da je spričo vsega te-TLRj 0,t predstavnikov vlade za j.j.v da odločno in glasno tui/^bi Dovolj! Zaradi tega je Povsem naravno, da sta nikdar odrekla svojih pravic do Slovenske Koroške niti svojih pravic glede Tržaškega ozemlja. Zato je povsem naravno, da na protestnih zborovanjih, ki se vršijo že več tednov po vsej Jugoslaviji, jugoslovanski narodi odločno protestirajo proti krivičnih sklepom štirih zunanjih ministrov o kupčiji glede Slovenske Koroške in proti vsem morebitnim bodočim bdrantaškim sklepom, ki bi imeli za cilj kupčevati s katerim koli delom slovenskega narodnostnega ozemlja. Zato je popolnoma logično, razumljivo in edino mogoče stališče, ki sta ga zavzela vlada FLRJ in jugoslovansko ljudstvo v takšnem položaju, ko so v vprašanju njegovi najosnovnejši interesi. Drugačnega stališča ni mogla zavzeti ljudstvo, ki se hoče imenovati suvereno, in dokazati, da se ni izneverilo ciljem in idealom, za katere je padlo v zadnji vojni 1.700.000 njegovih mjOoljših sinov. in hčera. Če se pa te pravične zahteve križajo Z interesi zapadnih imperialistov, potem to še ne pomerit, da se bo naše ljudstvo za te interese svojih pravic odreklo. Ne! Naše ljudstvo se bo za svoje pravice vedno borilo prav tako odločno kakor se je borilo zanje proti italijanskim fašistom in nemškim nacistom in bo zarije borbo nadaljevalo tudi proti imperialistom, ker je prepričano v zmago pravice. Z našo zemljo pa ne bo nihče več zasičeval brezdanjih imperialističnih želodcev! Barantanja je bilo namreč več kot dovolj! Po krivičnih sklepih zunanjih ministrov Zatiranje koroških Slovencev se nenehno nadaljnje Samo letos so avstrijske oblasti odklonile priznati organizacije: OF za Slovensko Koroško, Zvezo mladine za okraj Pliberk in AFZ za Slovensko Koroško - Val protestnih zborovanj po vsej Jugoslaviji IJUBLJANA, 14. — Koroška direkcija varnosti je odklonila priznanje AFZ za Slovensko Koroško in ni hotela registrirati njenega statuta. Direkcija je zahtevala, da organizacija spremeni ime, predvsem pa, da iz naslova vrže besede nza Slovensko Koroško*, iz statuta pa da črta odstavke, kjer je govora o tem, da se bo organizacija borila proti vsaki germanizaciji slovenskega prebivalstva na Koroškem. To dejanje je samo eno v verigi sovražnega stališča in sovražnih namer avstrijskih oblasti proti slovenskemu ljudstvu na tem kosu naše do-movine, je ukrep za njegovo brezobzirno germanizacijo. Ze samo v letošnjem letu so avstrijske oblasti odklonile priznanje organizacij: OF za Slovensko Koroško, Zvezo mladine za okraj Piiberk in sedaj še AFZ za Slovensko Koroško. Pač pa si avstrijske oblasti ne pomišljajo, kadar je treba izdati dovoljenje za ponovno delovanje kake znane nacistične organizacije. Tako je ustavno sodišče Avstrije preklicalo prepoved delovanja »Nemške telovadne zveze«, v katere vodstvu in članstvu so vidnejši Stavka v Londonu S8 kljub izrednemu stanju še širi Kanadski pomorščaki zahtevajo, naj Attlee posreduje pri kanadskih brodolastnikih za prenehanje tamkajšnje stavke, ki je bila prav za prav vzrok stavke v Londonu - Stavka avtobusnih prevoznikov v New Yorku in , *Ovnika vlad LR Slovenije buj Hrvatske Miha Marinko in zbJ?n Biminič pred dnevi na Večn1Vaniu v Kopru odločno po-fau **° Jugoslavija ne name-® Prepustiti niti pednja več 7i,j. pa narodnostnega ozemlja pijanskemu in niti anglo-teQer,^ce,nu imperializmu. Zaradi i* rn povsem naravno, da Jharšal Tito v nedeljo v Pulju 'dril, aa se Jugoslavija ne bo LONDON, 14. — Do večera se stanje v londonskem pristanišču ni bistveno spremenilo. Število stavkajočih je popoldne še nekoliko naraslo, tako da znaša sedaj 14.289. Neraztovorjenih ladij pa je 104. Danes zjutraj so poslali 4.500 mornarjev in vojakov razkladat v pristanišče. Računajo, da bo jutri to število naraslo na 7.200. Sicer se pa baje vršijo pogajanja, o katerih pa ni znano nič točnega. Komunistični «Daily Worker» smatra, da bi mogla nuditi brzojavka, ki jo je včeraj prejel Attlee od komunističnega sindikata kanadskih pomorščakov in s katero ga ti pozivajo, naj uporabi, svoj vpliv za sporazum s kanadskimi brodolast-r.iki, vladi najlepšo priložnost, da napravi stavki konec. Člani kanad-ikega sindikata pomorščakov, ki stavkajo v Veliki Britaniji, so prejeli iz Kanade brzojavko, ki jih obvešča, da bodo kanadske sindikalne organizacije pošiljale stavkajočim v Londonu zavoje z živili. Težko pa je reči, kdaj se bo končala stavka kanadskih pomorščakov, ki je prav za prav vzrok stavke v Londonu. Znano je, da se je pričela stavka kanadskih pomorščakov 31. marca t. 1. v znak protesta, ker so brodolastniki podpisali pogodbo z mednarodno zvezo pomorščakov, ki je konkurenčni sindikat, včlanjen v AFL. Sindikat kanad- skih pomorščakov je izjavil, da je pripravljen takoj prenehati s stavko — pristavil pa je, da se bo stavka nadaljevala tudi celo leto, če bo potrebno, — pod pogojem, da se kanadskim pomorščakom prepusti pravica, da pripadajo tistemu sindikatu, ki ga sami izberejo. Brodo-lastniki pa zatrjujejo, da niso teh predlogov nikoli resno jemali ter da ne more nihče pričakovati, da bi oni preklicali pogodbo z mednarodno zvezo pomorščakov. Danes popoldne ob štirih pa je v New Yorku pričelo stavko 3.000 članov osebja neke avtobusne družbe. Ob koncu dela je tako ostalo en milijon in pol ljudi brez prevoznega sredstva. Stavka je izbruhnila v znak protesta proti kršitvam kolektivne delovne pogodbe s strani družbe. Tajništvo italijanske splošne zveze dela je poslalo sindikalnemu voditelju angleških pristaniških delavcev brzojavko, s katero izraža zveza solidarnost italijanskih pri. staniških delavcev s kanadskimi pomorščaki. Splošna italijanska zveza dela sporoča nadalje, da se v italijanskih pristaniščih kanadske ladje ne raztovarjalo. LISBONA. 13. — Sedišče je obsodilo zaradi komunistične propagande 3 osebe na 12 let zapora, 2 na 3 leta, 5 na 18 do 20 mesecev, 13 pa osvobodilo. predstavniki nacionalsocialistične stranke. Koroški Slovenci po pariškem diktatu ne bodo prenehali svoje borbe za pravično rešitev vprašanja, Slovenske Koroške. «Ta zemlja je slovenska in bo ostala slovenska«, je dejal na zborovanju, ki ga je priredila Zveza koroške mladine v St. Jakobu v Rožu, Sime Gros, elan pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško. S proslave mladinskega dne so poslali tudi pismo maršalu Titu, kjer pravijo med drugim: ((Zahvaljujemo se Tebi in vsem jugoslovanskim narodom, da danes, ko vsi drugi teptajo načela o pravicah malih narodov, pod zastavo velikega Lenina odločno in dosledno podpirate naše upravičene zahteve in pred vsem svetom branite pravice zasužnjenih narodov do svobode«. Nadalje navajajo v pismu dejstva o gonji vodstva avstrijske KP za Koroško proti naprednim koroškim Slovencem. V pismu, ki so ga poslali namestnikom zunanjih ministrov v London, pa pravijo med drugim, da je tako imenovana manjšinska zaščita samo beseda na papirju, ki v praksi ne pomeni nič. Glavni odbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je tudi poslal namestnikom v London brzojavko, v kateri protestira proti pariškemu diktatu, ki ga partizani ne bodo nikoli priznali. Bivši partizani, ki so s svojo krvjo prepojili slovensko koroško zemljo, ko so se na strani demokratične protifašistične zveze borili proti nacistom, in ki so verovali v velike zaveznike in v načela svobode malih narodov, bodo še odločneje nadaljevali borbo za osvoboditev in popolno enakopravnost svojega in vseh zasužnjenih narodov. Samo tedaj, pravijo bivši koroški partizani, ko bodo tudi koroški Slovenci dosegli vse tiste pravice, za katere so se borili z orožjem v roki, bo tudi v tem delu Evrope zagotovljen pravičen mir. Predstavniki občinskih odborov Osvobodilne fronte za celovški okraj omenjajo v svojem pismu ((manjšinsko zaščito« v prvi avstrijski republiki ter poudarjajo, da so neposredno po pariškem sporazumu avstrijski šovinisti že pričeli groziti. Zaradi tega zahtevajo omenjeni odborniki revizijo ne pravičnega pariškega sporazuma. Ljudstvo v svobodni Jugoslaviji ne neha protestirati proti krivičnemu pariškemu sporazumu. Vodstvo partije dobiva neprestano resolucije in brzojavke, v katerih delovno ljudstvo ogorčeno obsoja krivične sklepe pariškega zasedanja. Pri tem ne pozabljajo poudarjati, da jih ta krivica boli tembolj, ker se je zastopnik Sovjetske zveze pridružil imperialističnemu stališču. Protesti prihajajo iz vseh krajev in vseh organizacij. Z ženami iz Škofje Loke protestirajo delavci iz tovarne iz Celja, poleg članov obdelovalne zadruge ((Poljana« r.a Marofu so ogorčeni člani delovnega kolektiva hotela ((Jelovica« na Bledu, s prebivalci Laškega zahtevajo revizijo sporazuma delegati mladinskega plenuma okraja Ljutomer itd. itd. Pa ne samo po Sloveniji — val protestov se z nezmanjšano silo širi tudi po vsej ostali Jugoslaviji. Delovni kolektiv podjetja «Avtocen-ter« poudarja: ((Vzgojeni od svoje partije v duhu brezmejne ljubezni in vdanosti do Sovjetske zveze, smo pričakovali, da bo ta podpirala naše upravičene zahteve kot doslej. Vidimo pa, da smo se v tem pogledu zmotili, da se je ZSSR solidarizirala z imperialisti ter se izneverila osnovnim načelom marksizma-lenir.izma. Pozdravljamo stališče naše vlade, ki se dosledno bori za svobodo našega ljudstva na Koroškem in zahtevamo, da se krivična odločba Sveta ministrov uniči«. 14. julij irancosHi narodni praznih PAKIŽ, 14. — Včeraj na obletnico francoske revolucije francoskega narodnega praznika je bil ves Pariz v zastavah. Na trgih so igrale godbe in orkestri, Parižani pa so plesali vso noč. 2o v prvih jutranjih urah se je množica pomikala proti Champs Elysee m r.a trg Etoilc, kjer se je vršila uradna svečanost z vojaškim mimohodom pred predsednikom republike Vincentom Auriolom, ki ga je spremljal minister narodne obrambe Paul Ramadier. Svečanosti so se udeležiti člani vlade, diplomatski zbor in najvišje francoske in tuje osebnosti. Napredne politične in sindikalne organizacije pa so proslavile obletnico francoske revolucije pod okriljem borcev za svobodo z mimohodom od Plače de Bastille na Plače de Na.tions. Mimohod je trajal dvem uri. RIM, 14. — Včeraj je bila tudi obletnica atentata na tov. Togliattija, atentata, ki naj bi v načrtu italijanske reakcije bil znak za splošno oienzivo proti avantgardi italijanskega delavskega razreda. in vsemu italijanskemu naprednemu gibanju. S splošno stavko je italijansko delovno ljudstvo preprečilo te načrte italijanske reakcije in dokazalo, da bo tudi p bodoče morala računati z odločno voljo vsega delovnega ljudstva. Poslanci levice so danes v rimskem parlamentu priredili Togliattiju ovacije ob njegovem vstopu v dvorano. BEOGRAD, 14. — Predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in voditelj jugoslovanske delegacije na II. kongresu Svetovne sindikalne zveze Djuro Salaj je ob svojem povratku iz Milana izjavil, da je kongres na mogočen in prepričljiv način pokazal borbeno voljo in enotnost delavskega raz. reda vsega sveta. ((Rezultat sklepov predstavlja novo mogočno orožje mednarodnega proletariata in vseh naprednih sil v boi bi za kruh, za demokracijo m za bratstvo med narodi. To enotnost so poudarile vse organizacije, ki so včlanjene v Svetovno sindikalno zvezo, med II. kongresom ponovno. Pri vseh razpravah, pii vseh sklepih in odločitvah je. kongre; pokazal svojo enotnost ni ocioeno vo-Ijo delavcev vsega sveta. Prav zaradi tega predstavljajo rezultati drugega kongresa SSZ močno bodrilo milijonom delavcev, da se p n. ključijo Svetovni sindikalni zvezi. Ustanovitev mednarodnih stro kovnih zvez, ki jih je kongres potrdil, je nadaljeval Salaj, nudi možnost sindikatom, katerih državne organizacije so še izven SSZ, da se vanje Vključijo. Kongres je ponovno in odločno obsodil vse poskuse, ki streme za razbitjem enotnosti delavskega razreda, obsodil je nadalje dejanja oportunistov in drugih agentov ameriškega imperializ. ma v vrstah svetovnega sindikalnega gibanja. Dejstvo je, da šteje SSZ tudi po poskusih razceplje-nja organizacije, ki so jih napravili ameriški in britanski sindikalisti, danes največje število članov od svoje ustanovitve sem. Razen tega je enotnost v njenih vrstah sedaj še bolj utrjena. Jugoslovanska delegacija, je dejal Salaj, je s svojim delom na kongresu, s svojo udeležbo v debatah in z odobritvijo referatov, zaključkov in sklepov kongresa, dala svojo polno podporo drugemu kongresu SSZ ter s tem ponovno potrdila zvestobo jugoslovanske sindikalne zveze ter vseh delavcev -Tu. goslavije fronti miru, demokracije in enotnosti mednarodnega proletariata in naprednih sil v svetu. To je potrdil tudi generalni sekretar SSZ Louis Saillant v svojem referatu o delu zveze. Saillant je namreč med drugim dejal: «Zveza sindikatov Jugoslavije je izvršila vse naloge, ki jih nalagajo sklepi in priporočila SSZ. Jugoslovanski sindikati so z največjim zanimanjem sledili vsem pojavom y mednarodnem življenju ter zelo uspešno v praksi izvajali mednarodno solidarnost«. V svojih govorih med debatami so jugoslovanski delegatje pokazali dejanja politike mednarodne so. Udarnosti, borbe za enotnost in mir, ki jo izvajajo jugoslovanski sindikati. Jugoslovanski delegatje so. tu. di osvetlili uresničevanje socializma v Jugoslaviji ter uspeh socialistične delovn.e zakonodaje, ki se tudi ugodno izraža na izboljšanju življenjske ravni delavskega razreda. Jugoslovanski delegatje so tudi izrazili voljo jugoslovanske sindikalne zveze, da še naprej s še večjo odločnostjo uporablja vsa svoja sredstva v obrajnbi miru in za utrditev mednarodne solidarnosti ter za enotnost mednarodnega sindikal. nega gibanja kakor tudi za okrepitev Svetovne sindikalne zveze. Ob koncu svojih izjav je Salaj podčrtal, da je bila jugoslovanska delegacija povsod po Italiji prisrčno sprejeta od italijanskih delavcev. Kamor koli je prišla, je bila jugoslovanska delegacija predmet prijaznosti in simpatije italijanskih delavcev. Ukrepi ssradii gospodarske krize v AngSiji Zmanjšanje obrokov sladkorja, tobaka, čokolade itd. - Deficit cone šterlinga s cono dolarja znaša 600 milijonov šterllngov -Kar pomeni: manj hrane in večjo brezposelnost Skozi sito in rešeto Opažev anatema ZeraPc* ie znova obsodil komuni-jejn' -^e9a ni napravil prvič in ver-mu° tudi ne zadnjič. S tem pa ko-da ‘Ze,n ni nič izgubil; rekli bi, PqC C.e^° Pridobil, liler) DuZ zn°vu povedal, da je katolicizmom in komunizmom - Do« neniogoče. To ni nikaka no-' }n če bi šlo le za to, bi si ne l Pojasniti, zakaj papež ne ob-Ovesno komunizma vsak dan, če bi šlo le za to, bi si ne '°k 1 \f. «nicv eden, vsak mesec, ali vsaj .*etno> ampak to dela le v h zgodovinskih razdobjih. K%l.Wošn° velja pravilo, da je hoiit:lska cerkev gospodarsko in tesno povezana s tistim razredom, ki je na ob-% ! ta razred priznava zaseb-iti ^stnino proizvajalnih sredstev i7nu ie različne gospodarske Olede oblike te zasebne K cerkev je torej vedno l^Jtovezana z izkoriščevalskimi Cim se borba med izkori- O kuf>*nim 3e „74 in izkoriščanimi zaostri, in Q*t Ji zaostritvi v nevarnosti ob &*' ^ogroženemu i Q. resničnosti % l l° dobiti 14?;užbe °riščevalskega razreda, tedaj - našli papeža, ki z ver- K0tU0; °*°šfcega stališča priskoči na " -J °drotenemu razredu in ga %rbna ta način podpreti v nje-.°rbi za obstanek. tega pravila v zgodovini člove-, J*fia ^ use polno primerov. Iia-ce,'keu je najmočnejša, na ; c‘0iin prepričanju zgrajena re-sl ^c' 0(i>la 5iIa V čloueški družbi, v. ti r^mskega cesarstva dalje Mfa*0, zgodovino igrala neza-?,i°rišfv, ,0° žandarja obstoječega jy itypVa^skc0a družbenega reda. tfn* spominu nam je ie sta-čtoliške cerkve v zadnji osvobodilni vojni proti fašizmu. Ko so fašisti pripravljali napad na državo vseh izkoriščanih, je papež vodil v ((ideološki« borbi proti komunizmu. Uspeh vam je znan. Danes, ko je položaj tak, da se pozicije izkoriščanega razreda iz dneva v dan vedno bolj krepijo in se imperializem izkoriščevalskega razreda bliža vedno hujši zagati, je papež zopet povzdignil svoj glas, mu priskočil na pomoč in izrekel znova svoj slovesni anatema nad komunizmom. Ce bi papežev anatema mogel doseči kakšen uspeh, bi ga bil dosegel že takrat, ko ga je prvič izrekel. Zgodovina pa je šla vedno mimo njega. Inkakor je šla do sedaj, tako bo delala tudi v bodoče, ker zgodovinskega razvoja ni mogoče ustaviti s tem, da se, četudi še tako slovesno, izjavimo proti njemu in skušamo izobčiti ti ste ljudi, ki so le zavestne sile lega objektivnega razvoja, ki ni odvisen niti od papeža nitj od Trumana. Kiipiinčič. in koininioriniKti «11 Lavoratoren najavlja za danes proslavo «u počastitev velikih pesnikovi) Zupančiča in Nazorja. Kako morejo kominformisti proslavljati Zupančiča in Nazorja, res ne vemo. Večjega nasprotja na svetu, kot je med Zupančičem in Nazorjem na eni strani in kominformisti na drugi strani, si sploh ni mogoče misliti. Pri tem jih ne more rešiti niti izhod, ki ga, za velike može, ki so se na smrtni postelji skesali in se spravili z Bogom, uporablja Katoliška cerkev, ki upošteva samo to zadnje dejanje utrujenega duha, in velikodušno pozab- lja na vso njihovo borbeno življenjsko pot. Zupančič in Nazor sta vse svoje življenje posvetila svojemu narodu. Umrla sta s ponosno dvignjeno glavo, in njune zadnje misli so veljale njuni socialistični domovini, njenemu velikemu voditelju maršalu Titu in obsodbi ogabne ko min-formistične gonje proti tisti Jugoslaviji, ki v svoji junaški zgodovini ne pozna izdajstva. Tudi zato sta Zupančič in Nazor res velika pesnika, in kominformisti niso vredni, da se ju dotaknejo s svojim umazanim jezikom. Vitfali l»o govoril Vidali rad piše. On piše na desno in na levo, piše temu in onemu. On piše tudi Santinu. A kjer pride do največjega izraza njegova pisateljska žilica, to so njegove reportaže o mednarodni politiki. Tu si je pridobil že celo mednarodni sloves. Kaj Pearson! Kaj Lippmann! Vidali, Vuomo del baratto, nonche’ in-farne! A če Vidali rad in mnogo piše, on še rajši govori. On govori povsod, kjer želite. In tako rase in se širi po svetu njegova govorniška slava, vzporedno in celo bolj kakor njegov pisateljski sloves. Prekoračila je že meje tega našega sicer ne Velikega ozemlja, in se širi. . . kam? V Italijo, seveda! Tako bo — čisto slučajno, da se razumemo! — Vidali govoril v nedeljo v bližini Padove, kjer bo veliko ljudsko rajanje s pestrim sporedom, ob priliki obletnice atentata na tov. Togliatti-ja in velike protestne stavke, ki se je končala, kakor vsi veste. Tam bo govoril tudi senator Pel-legrini in neki drugi član iz vod- stva KPI. To bo prvi Vidalijev govorniški nastop v «inozemstvu». Čudno je le to, da se teh obletnic Vidali za sedaj še ni hotel spomniti v Trstu, in se je odločil, da gre v Padovo. Morda zato, ker bo v Padovi mogel govori ti to, kar bi v Trstu danes še ne bilo sprejemljivo? S seboj si vzame tovorni avto pristašev, ki bodo isto funkcijo opravljali tudi prihodnje leto, ko bo Vidali proslavljal v Trstu obletnico atentata, če ga ne bodo prej poklicali v Rim, da opravi zrelostni izpit za bodočega federalnega tajnika KPI v Trstu. JTnk.«ieticIi ter «11 Lavoratore» daje Jaksetichu pooblastilo, da sme zagovarjati 12 dnevno stavko tržaškega delovnega ljudstva, ker v tem primeru ne gre za «sramotmo» preteklost, ampak za «il piti grande episodio di lotta che il proletariato triestino abbia affidato in questo dopoguerra alla storiav. • ((Affidato alla storia!« Sedaj pa more bržkone mirno spati na lavo-rikah pretekle borbe. K temu priznanju je treba dodati, da zasluga za to borbeno dejanje ne gre le tržaškemu proletariatu, ampak vsemu slovanskemu in italijanskemu delovnemu ljudstvu celotnega Tržaškega ozemlja. Podobnega borbenega dejanja pa tržaški proletariat ne bo sposoben vse dotlej, dokler ga bodo kominformisti pitali s klevetniško kampa-nijo proti coni B in proti socialistični Jugoslaviji (kamor pošiljajo, kljub temu, delavci svoje otroke v počitniške kolonije, rajši kakor v Italijo!). Ta-ko LONDON, 14. — Danes se je začela v parlamentu razprava o gospodarskem in finančnem položaju Velike Britanije, kater0 je. otvoril zakladni minister Stafford Cripps. Med drugim je poudaril, da britanska trgovina na tržiščih, kjei je konkurenca aktivna, ne more napredovati. Dejal je nato, da bo v proračunskem letu 1949-50 uvoz iz cone dolarja zmanjšan za 25 odst. Med ukrepi vlade, je dejal Cripps, je tudi zmanjšanje obrokov sladkorja, slaščic in tobaka. Tudi čokolada bo na nakaznice. Zdi se, da bo tudi bencin na nakaznice. Cona funta šterlinga je v s cono dolarja v deficitu, ki znaša 600 milijonov šterlingov, t. j. enkrat in. pol več, kot znašajo angleške zlate rezerve. Poudaril je dalje, da je nujno znižati cene produkcije angleških proizvodov. Zmanjšanje uvoza iz cone dolarja ne bo zajelo samo živeža, temveč tudi les, neželezne metale in jeklo. Zjutraj so nadaljevali s konferenco finančnih ministrov imperija. Kaže, da so razpravljali o redukciji nabav petroleja s strani cone šterlinga prot; plačilu v dolarjih, Neki konservativni poslanec je v debati po Crippsovem govoru oejal: ((Deficit dolarja pomeni dve stvari: manj hrane in večjo brezposelnost. Zmanjšanje obrokov pa Je znak, da bo postal položaj še težji. Kriza je. tu, teda prebivalstvu si še ni v svesti njene teži-ne«. Govornik je vprašal dalje: ((Vprašam, ali je vlada zaključila dvostransko trgovinsko pogodbo s SZ. Ce jo je, vprašam, ali se je posvetovala z vlado ZDA in ali so vse podrobnosti pogodbe znane Washingtonu»? Tudi Robeson “prolidržaven" VVASHINGTON, 14. Nekt član parlamentarne komisije za protidr-žavno delovanje, k'i se je včeraj sestala, je zahteval, da se črnec Paul Robeson, znanj pevec, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Evropi, ki se je zaključilo v Moskvi, pozove, naj se opraviči pred to komisijo zaradi besed, ki jih je izgo. voril kmalu po svojem povratku iz sovjetske prestolnice na nekem po-litičnejn zborovanju y New Yorku. Robeson je namreč dejal, da se ame. riški črnci ne bodo borili proti Sovjetski zvezi. Uspehi grške demokratične vojske ATENE, 14. (Tanjug) — Novinarska agencija «Elefteri Ellada« poroča, da je demokratična vojska v Tesaliji začela z napadom na monarhofašiste v Kardici in Ki-sagosu. Konjenica je napadla monarhofašiste pri Iiato-Dranici. Sovražnik je izgubil 48 vojakov. Prva divizija je z uspehom napadla monarhofašiste pri Anfizi in Perdike in zadala sovražniku velike izgube. V Grška pristanišča je priplulo 18 ameriških bojnih ladij iz vzhodnega Atlantika in bodo vršile manevre v vodah otoka Krete. Med drugim bodo izvršile izkrcanje 1900 mornarjev na Kreti. Ameriško poročilo trdi, da je manevre odobrila monarhofašištična grška vlada, seveda vse v smislu suverenosti in neodvisnosti grške države, katero imajo Američani navado tako pikolovsko braniti pred grškimi severnimi sosedi. Ponekod suša io vročina drugod poplave BERN, 14. — Vročina in suša sta močno prizadeli vso Švico. 2e več kot mesec dni ne dežuje. Bazelski meteorološki observatorij zatrjuje, da gre za najdaljšo dobo poletne suše v zadnjih 171 letih. Skoraj povsod je temperatura v senci višja od 30 stopinj in povsod se že čuti pomanjkanje vode, zlasti v Lozani in Bernu, kjer p® mestu vozijo avtomobili z zvočniki ter pozivajo prebivalstvo, naj štedi z vodo. V Berlinu je včeraj zahteval vročinski val, ki se je spustil na nemško prestolnico po nekaj mesecih oblačnega in vlažnega vremena, pet smrtnih žrtev. Kakor da ne bi bilo dovolj naravnih poplav, poroča pekinški radio, da so kuomintangove čete razstrelile jezove na reki Cang-kjang v pokrajini Sansi 200 kilometrov zapadno od Hankeua. Poplava ogroža štiri pokrajine z dvema milijonoma prebivalcev med Jangcejem in Siangom. Ogromen gozdni požar MONT DE MARSANT, 14. — Ogromen gozdni požar je zajel 6000 ha borovega gozda na področju šestih občin. Požar gasi vse ljudstvo, poseben letalski oddelek, ki prevaža vojake in orožništvo. Sindikalisti FLRJ v Ifailfi na mednarodnih sindikalnih zborovanjih RIM, 14. — Ker so se pogajanja z ministrstvom za delo za povišanje mezd razbila, so sindikalni voditelji odločili. da se stavka razširi tudi na zvezo stavbinskih delavcev. Danes popoldne se je pričela V Milanu konferenca mednarodne zveze stavbinskih delavcev ter delavcev industrije pohištva ter stavbnega materiala. Na to konferenco je prispela tudi jugoslovanska delegacija stavbinskih delavcev pod vodstvom Save Medana, predsednika glavnega odbora zveze delavcev gradbene industrije. Prispele so že tudi sovjetska, francoska, madžarska in finska delegacija. V Firence pa je prispela jugoslovanska delegacija rudarjev. De-leeacijo vodi predsednik glavnega odbora zveze jugoslovanskih rudarjev. SZ ne dobavlja ver. mangana in kroma ZDA VVASHINGTON, 14. — Zvezni urad za statistiko je danes javil, da Sovjetska zveza že drugi mesec ni dobavila iuangana in kroma Združenim državam. Znano je, da je vlada SZ že preteklo jesen dala razumeti, da bo prekinila dobavo teh rud Združenim državam zaradi prekinitve dobav nekaterih ameriških proizvodov Sovjetski zvezi. OVIEDO, 14. — Deset rudarjev se je smrtno ponesrečilo v premogovniku «Maria Luisa« vsled hude eksplozije- Več tisoč oseb, med katerimi sorodniki zasutih rudarjev se zgrinja pred rudnikom in policija komaj uspeva krotiti množico. Kominformisti falzificirajo govor maršala Tita Članek beograjske ..Borbe" BEOGRAD, 14. (Tanjug) - Današnja «Borba» piše, da je propagandistični aparat Informacijskega urada skušal izkriviti in v krivi luči prikazati govor maršala Tita v Pulju na velikem ljudskem zborovanju o priliki zaključka prve polovice petletke. «Borba» poudarja, da se «Unita», glasilo KPI, in «11 Lavoratore«, glasilo Vidalijeve frakcije, še prav posebno odlikujeta v potvarjanju Titovega govora, zlasti glede monarhofašističnih provokacij na jugoslovanski meji z Grčijo. «11 Lavoratore« piže, da Titove besede potrjujejo vesti o pomoči iu-goslovanskih oblasti monarhofaši-stom v borbi proti demokratični grški vojski. Tudi «Unita» objavlja lažne in tendenciozne vesti, češ da je maršal Tito «r,apadel» v svojem govoru grške partizane. «V istem času, ko teče kri naših ljudi, prelita zaradi monarhofaši-stov, so se našli ljudje, ki nas ob tožujejo da se dogovarjamo z grškimi monarhofašisti! Torej, ljudje monarhofašistične Grčije so se dali LEP L USPEHI JUGOSLOVANSKEGA ŠPORTA }uc}Q’blmiia premagala Italijo ivaMpoki ?. 8:1 'ftipetie ja (jubimil nou }ii(joblou. lelmd na 100 mpio&to «Racingom» iz Bruslja. Tekma se je končala z 2:0 v korist jugoslovanskega- moštva. MONTECARLO, 14. - Pri medna, rodnih plavalnih tekmah je Jugoslovan Stipetič zmagal na 100 m prosto v času 59 sekund, s čimer je postavil nov jugoslovanski reko,rd; tudi na 100 m hrbtno in prsno y Cp[jU lin in • sta zmagala Jugoslovana Bojadin in Kovovič. V vvaterpolu je Jugoslavija premagala Italijo z rezultatom 8:1. Hokomotina : Jlacimi 2:0 ZAGREB. 14. — Ob luči reflektorjev se je odigravala včeraj zvečer v Zagrebu mednarodna iekma med »Lokomotivo« iz Zagreba in LJUBLJANA. 14. — Danes je bil v Celju velik atletski miting, na katerem so poleg domačih atletov nastopili tudi švedski lahkoatleti, ki se že nekaj časa mudijo v Jugoslaviji. Tekmam je prisostvovalo 4.000 gledalcev, ki so z veliko pozornostjo sledili napetim borbam. Tekmo, vanje je dalo nekaj prav dobrih rezultatov in novih republiških rekordov. Izmed Švedov je dosegel r.ajlepši uspeh Gaellars, ki je skočil § palico 4 m visoko, kar je eden najboljših rezultatov v letošnjem letu. V teku na 5.000 m je zmagal Sved Borg v času 15:21.4 sek. Za njim sta bi)y člana beograjskega ((Partizana« Polovina in Štritof. V metu kopja je Sved Uhlden dosegel znamko 63.92 m. v metu krogle pa Uiklson 14,46 m. V teku r.a 800 m je zmagal Sved Svenson s časom 1:56.4 sek., toda isti čas je dosegel tudi Zagrebčan Juriš; član «Kladi-varja« iz Celja Ferluga je dosegel 1:57.8. Med ženskami je na 80 m z zaprekami dosegla lep cas članica «Kladivarja» Posinek z 12:9 sek. Na 800 m je zmagala članica zagrebške ((Mladosti« s časom 2:26.2 sek., kar predstavlja nov hrvatski rekord. Celjanki Knezova in Majcnova sla s skokom v daljavo izboljšali slovenski rekord; prva je skočila 5,34 m druga pa 5,32 m. Dober je tudi skok v višino Knezove — 145 cm. Švedski atleti so si danes ogleda li Logarsko dolino, y soboto in ne-deljo pa bodo prisostvovali atletskemu dvoboju med Avstrijo in Jugoslavijo v Zagrebu. Od tod pojdejo v Opatijo. Prihodnji četrtek pa bodo nastopili v Ljubljani. nagovoriti za neko stvar, ki bi lahko imela in bo verjetno imela usodne posledice za grško osvobodilno gibanje. Igrajo se s krvjo ki jo tam vsak dan prelivajo naši borc.i proti svojim tlačiteljem, skrunijo to kri zaradi svojih nepoštenih ciljev, pa tudi nas blatijo, da bi dokazali upravičenost svoje resolucije, da bi krivdo za poraz grške demokratične armade, če bi do tega prišlo, prevalili na naše rame, čeprav mi za to nismo prav nič odgovorni. Toda to jim ne bo uspelo. Izzivanja monarhofašistov ogrožajo življenja naših državljanov, na drugi strani pa nas obrekujejo. Vse to je pripeljalo do tega, da moramo to mejo popolnoma zapreti in zavarovati življenje delovnih ljudi naše države v tem kraju«. «Borba nato poudarja, da «11 Lavoratore«, ki je popolnoma na pozicijah italijanske reakcije in italijanskih šovinistov, potvarja namenoma tisti del govora maršala Tita, v katerem se dotika zamenjave denarja v coni B in piše, da je maršal Tito poskušal opravičiti kršitev mirovne pogodbe s strani Jugoslavije. Toda maršal Tito je poudaril, da mirovno pogodbo dejansko sistematično krši italijanska vlada in razložil stališče Jugoslavije o tem vprašanju: «Ne priznavamo nobenih enostranskih pravic v reševanju vprašanja STO. Glede tega morajo vprašati tudi nas. Tudi mi hočemo povedati svojo besedo. Hočemo, da nas vprašajo, kaj in kako mislimo o STO, ker to pot se ne bomo odrekli našim pravicam, ki jih imamo na tem ozemlju. Toliko o tem in nič več. Naj se nikar preveč ne razburjajo, mi vemo za svoje pravice in za svoje obveznosti«. Ealzifikacije in izkrivljavanja govora maršala Tita — zaključuje «Borba» svoj članek — s strani reakcionarnega tiska in Informacijskega urada so ponovni dokaz njegove slabosti ki ga sili v to, da se poslužuje falzifikatov in izmišljotin, v svoji protirevolucionarni kampanji proti Jugoslaviji. = 2 = 15.' julija 1911 Slovensko narodno gledališče zaključilo letošnjo sezono Sinoči do 20.30 se je vršila v dvo-rani Prosvetnega društva v Skednju premiera Goldonijeve komedije »Mirandoline«, ki je v okviru letošnjih gledaliških predstav osma po vrsti in s katero je končalo letošnjo sezono. Občinstvo je do zadnjega prostorčka napolnilo dvorano kljub poletni soparici, ki vabi ljudi na pro režiserja Babiča zelo lahkotno in živahno. Posamezni igralci so dobro izpeljali svoje vloge in tudi inscenacija kot tudi kostumi so bili pripravljeni z dobrim okusom, kar je pripomoglo k dobremu uspehu igre same. Igralci so želi po vsakem de janju mnogo priznanja; škedenjski obiskovalci pa so svojemu gledališču poklonili cvetje v znak ljubezni sto, da se ohladijo po dnevni pri- m hvaležnosti za njegovo kulturno peki. Goldonijeva komedija, ki je bila napisana nekako pred dvestotimi leti, tudi danes že ni izgubila na svoji umetniški vrednosti in s svojim zdravim humorjem vzbuja pri občinstvu mnogo pristnega smeha, da se človek počuti kakor sproščen. Gledališču se je posrečila izbira prav tega dela, za svojo končno predstavo in to zlasti, če pogledamo njegov prejšnji repertoar, ki je bil zelo resne vsebine. Takega razvedrila potrebujejo naši ljudje, ki živijo v stalni živčni napetosti. Igra je potekala pod veščo roko poslanstvo med slovenskim ljudstvom Prepričani smo, da bo repriza na Opčinah prav tako dobro uspela in da bo prav tako dobro obiskana. S to premiero in jutrišnjo premiero se poslavlja gledališče za letošnjo sezono od našega ljudstva, toda tudi ljudstvo se poslavlja od svojega ljubljenega gledališča iskreno željo, da bi dobilo skoraj svoj lastni dom, kjer se bo lahko v ugodnejših pogojih razvijalo in vršilo svoje kulturno poslanstvo. Podrobno gledališko kritiko o tej zadnji premieri bomo prinesli v eni prihodnjih številk. j= -Ido u naSih otyatii%acijah Sestanek {lanov OFIV. okraja V sredo zvečer so se zbrali elani Osvobodilne fronte IV. okraja, da na sestanka aruilizirajo rezultate svojega dela Za čaša polurne kampanje, da se pogovore o mednarodni politični situaciji, o problemu Tržaškega ozemlja in politiki Kominforma. Glede na ugotovljeno organizacijsko povezanost in politično zavest naših članov moramo priti do pozitivnega zaključka, da je Ljudska fronta in v njej Osvobodilna fronta križni ogenj, ki so ga naperili vsi v Trstu živeči reakcionarji pa do Vidalijevih kričačev, odlično prestala. To kaže revolucionarno linijo in pripravljenost našega članstva na vztrajno in dosledno borbo proti imperializmu in onim, ki bi hoteli potvarjati načela marksizma-leniniz-rna. Kot progresivni Slovenci so se člani ponovno zaobljubili varovati in braniti politično enakopravnost slovenskega naroda na tem ozemlju, ščititi in razvijati slovensko kulturo in onemogočiti poizkuse izgubljencev Bidovčtve-ga kom, da bi pod hinavsko »firmo* zvestobe internacionalizniu jemali slovenskemu narodu najosnovnejše pravice in pridobitve, ki mu pripadajo. Z ogorčenjem je članstvo ugotovilo, da je poslednje čase Vidali stopil še nekaj korakov dalje v objem revizionizma po oportunistični poti, na kateri ga z blagohotnim nasmeškom spremljajo anglo-ameri-ški imperialisti in italijanska reakcija, Glas, ki kroži po Trstu in o katerem delavstvo z zaskrbljenostjo diskutira, da pripravlja Vrtali likvidacijo glasila «11 La-poratore* in da se dogovarja z milanskim glasilom KPI »Unitč*, ki naj bi imela tržaško stran, dovolj jasno prikazujejo, kako prav je imelo vodstvo partije in Osvobodilne fronte, ki je takoj po resoluciji z zaskrbljenostjo očitalo Vldaliju, da zlorablja resolucijo v svoje osebne namene, načrte, fct naj dovedejo Tržaško ozemlje in prebivalstvo k De Gasparijevi Italiji. Navzoče članstvo je sklenilo, da se bo proti takim revizionističnim poizkusom, v obrambo interesov delovnega ljudstva in v obrambo pravic slovenskega naroda, odločno borilo. Med diskusijo se je oglasil tudi naš pisatelj in upravnik SNG tor:. Budal, ki je še posebej ožigosal poizkuse tržaške reakcije, da bi na podlagi rezultatov in nedemokratičnih volitev prikaza;; svetu napačno sliko število in moči slovenskega naroda na tem ozemlju. Dotaknil se je gonje reakcionarjev proti slovenskim šolam in opozoril matere, da se ne vdajajo vplivom besneče reakcije, ki v strahu za svoje pozicije grozi slovenskim družinam, da ne smejo pošiljati suoje otroke v slovenske Šole. »Vedeti moramo*, je dejal tov. Budal, »dg so vsi poizkusi re- akcije onemogočiti naše Šole le strah pred stvarnim stanjem, strah pred edino možno in pra-vično rešitvijo tržaškega problema, to je tako, kot jo določa mirovna pogodba in za kakršno se moramo mi boriti. Po starem modrem izreku, da človek toliko glav velja, kolikor jezikov zna, hočemo nuditi našim otrokom šolo v materinem jeziku, toda jih naučiti tudi druge, v našem pri. meru posebno italijanskega, ki je na tem ozemlju, poleg slovenskega, enako važen in vreden jezik. Naj se reakcionarji še tako trudijo ponovno uveljaviti dučejeva načela, na tem teritoriju zahteva stvarnost uporabo obeh jezikov in spoštovanje obeh narodov.» Med samo diskusijo se je članstvo tudi zavzelo za problem slovenskega otroškega vrtca v šoli v ulici Ponadoni. Z upravičenostjo pričakujejo od tukajšnjih oblasti, da bodo zahtepi slovenskih staršev ugodili in tako omogočili slovenskim malčkom zabavo in vzgojo v tem otroškem vrtcu. Primer Slovenske Koroške je vse napredno prebivalstvo Tržaškega ozemlja, posebno pa Slovence, globoko užalostil. Ne mo. rejo razumeti, da se ni vodstvo Sovjetske zveze po enem letu krivične resolucije še predramilo in otreslo nevarnih slabosti, ki jih je Kominform uveljavil in ki so v ogromno škodo delovnemu ljudstvu, v tem konkretnem primeru Koroške, pa še posebej v škodo jugoslovanskih narodov in nas Slovencev. Naše članstvo hoče, da zavzame Sovjetska zveza zopet svoje tradicionalno mesto prvega branilca in zaščitnika in-teresov malih in zasužnjenih narodov v borbi proti imperializmu. Z radostjo so vzeli na znanje Titov govor v Pulju in z zaupanjem zrejo v jugoslovansko vodstvo, ki obljublja v pogledu rešitve tržaškega problema vso svojo pomoč naprednemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja. Sestanek se je zaključil okoli 22.30. Tovariši so odhajali z odločitvijo. da bodo vztrajno nadaljevali delo za koristi slovenskega naroda in delovnega ljudstva sploh. V Obvestilo organizacije ASIZZ Danes v petek 15.VII. ob 3. popoldne je v običajnih prostorih sestanek referentk Za kolonije. Dne 19.VII. bodo govorili po radiu tržaški otroci iz počitniške kolonije v Logatcu in na Viču. Dne 22-VII. pa bodo pozdravili svoje starše otroci, ki so na počitnicah v Kranju in Lescah. Točna valovna dolžina in ura bosta pravočasno javljeni, Otroci, ki so na letovanju na Črnučah, bodo govorili nekaj dni pozneje in tudi njihovi starki bodo pravočasno obveščeni. TRŽAŠKI DNEVNIK V nedeljo 24.!, m. bo na Garibaldijevem trgu Občni zbor javno zborovanje tržaških upokojencev ma!,ce V nedeljo 24. t. m. bo na Garibaldijevem trgu javn0 Zborovanje tržaških upokojencev vseh kategorij, tako upokojencev INPS, delovnih invalidov, državnih upokojencev, občinskih upokojencev, upokojenih pomorščakov, upokojencev, ki niso tukajšnji državljani, invalidov ter vdov in sorodnikov padlih v narodno osvobodilni borbi. Javnemu zborovanju na Garibaldijevem trgu bo sledila POVORKA. ki se bo vila od Garibaldijevega trga preko ex Impero, trga Goldoni, Corsa in Borznega trga do trga Unita, kjer se bodo udeleženci razšli. Javno zborovanje kot tudi povorko je sklicala in tudi organizirala Zveza enotnih sindikatov za upokojence, ki je hotela dati na ta načl/i možnost vsem tržaškim upokojencem, da pokažejo svoje ogorčenje do stališča odgovornih oblasti, ki niso v tolikem času rešile perečega problema povišanja pokojnin in ki niso do sedaj še odobrile načrta, ki ga je že pred časom predložila na zahtevo sindikalnih organizacij posebna študijska komisija vojaški upravi v proučitev in odobritev. Začetek javnega zborovanja bo ob 10. Glavno poročilo bo podal Osebna Izkaznice za začasno bivajoče Mestna občina javlja, da je VU z odredbo št. 141 od 29, junija t. 1. odločila, da bodo morale osebe o-menjene v členu 1. odredbe 416 od 30. decembra 1948, ki nimajo predpisane osebne izkaznice, zaprositi zanjo na občir.-i, kjer začasno bivajo in to do 31. julija t. 1. Zato morajo vse osebe, ki spadajo v to kategorijo, to se pravi take, ki so 15.. septembra 1947. leta začasno prebivale na tem ozemlju ali pa še danes imajo začasno bivališče ter da so že izpolnile 15 leto,do 31. t. m. zaprositi za osebno izkaznico na občinskem uradu za izdajanje osebnih izkaznic v ul. SS. Martiri št. 3 od 8 do 13. S seboj naj prineso 3 slike. Kdor ne bo izpolnil te odredbe bo po 31. juliju kaznovan s kaznijo od 1000 do 3000 lir. Zanettijeva in ing. Pollak na začasni svobodi Pred časom sta odvetnika Gian-nini in Morgera, zagovornika dveh obtožencev znane Fulvije Zanetti-jeve por. Mustacchi in ing. Pollaka, vložila prošnjo na državno tožilstvo, da bi obema njihovima klientoma podelili začasno svobodo, dokler še čakata na proces. Prošnji je bilo po zadnji vesteh ugodeno, ker je baje bila črtana obtožba, ki jima je očitala, da sta izmaknila uradne dokumente. Podobna prošnja, ki jo je vložil odvetnik Anno-scia za bivšega inšpektorja Grieca, pa do sedaj še ni imela nobenega odziva. tajnik Zveze ES za upokojence dr. Žbogar, Upokojenci, upokojenke! Udeležite se v čim večjem številu zborovanja in povorke! Delavci, delavke. Brezposelni in mladi delavci! Cim b0 rešeno vprašanje tržaških upokojencev, bodo obenem rešena mnoga vprašanja tržaškega delavskega razreda, ki bodo pripomogla k izboljšanju sedanjega gospodarskega položaja, Zato se tudi vi udeležite tega zborovanja tgr tako dokažite svojo solidarnost tržaškim upokojencem, ki se borijo že toliko časa za rešitev svojih upravičenih zahtev. Cim večje bo število udeležencev na tem zborovanju, tem bolj bodo odgovorne oblasti prisiljene končno rešiti vprašanje 27.000 tržaških upokojencev. Sestanki OF BAZOVICA. Danes 15. t. m. ob 21 seja krajevpega odbora OF v običajnih prostorih. Vabimo vse odbornike, da se seje točno udeležijo. PROSEK. Sestanek članstva OF, ki bi moral biti danes je preložen na sredo 20. t. m. ob 21. Dnevni red bo isti kot smo že objavili. Taborjenje dijakov Dijake, prijavljene za taborjenje, obveščamo, da je odhod preložen na torek 19. t. m. «Aida» na gradu Sv. Jusla Ranjenega so našli Včeraj ob 6.15 so pripeljali v glavno bolnišnico neznanca, starega okrog trideset let. Imel je potolčeno glavo in zlomljeno levo stopalo. Ranjenca so našli v gozdičku blizu ul. Cisternone. Iz neznančevih ust pa ni bilo mogoče ničesar izvedeti, ker je imel velik živčni pretres. Sele kasneje je neznanca spoznal njegov oče, ki ga je povsod iskal. Gre za 36-lelnega Antona Cassetti-ja iz Portol, stanujočega v Trstu v ul. Udine 25. Oče je povedal, da je sin živčno bolan in da se oddaljil od doma že v sredo popoldne. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Z »Aido» se je pričela včeraj poletna operna sezona. Občinstvo, ki je iskalo tudi malo bolj svežega zraka Pri Sv. Justu, je napolnilo do zadnjega kotička obsežen prostor grajskega dvorišča. Verdi je skomponiral «Aido» po naročilu tedanjega kraljevega namestnika v Egiptu, ki je hotel v nizu drugih kulturnih prireditev dvigniti s to predstavo blesk sio" Vernosti, ki so bile na sporedu ob otvoritvi Sueškega prekopa. Zato je umljiv ves blesk, ki spremlja to opero s snovjo iz zgodovine egiptovskih faraonov. Verdi je uveljavil vso svojo jan-tazijo ter ustvaril dramatično umetnino. Kar je pa bistveno, se je Verdi v svoji vedno večji skladateljski zrelosti po «Plesu v maskah» in «Don Carlosu», odmaknil od oper, kjer so prevladovale čiste melodije. V »Aidi* je orkester mnogo bolj simfonično razgiban. Verdi je položil v orkester kot v petje več vsebinskega izraza in dramatskib. občutij. S tem nočemo reči, da je »Aidi* vzel melodiko ta je vendar ostala eden glavnih činšleljev. Saj nas že v L dejanju priveže Tlada-mes (tenor) s toliko znano arijo «Celeste Aida forma divina», dalje niso nič manj melodični lepi zbori, ritmika triumfalne koračnice, glasbe religiozne mistike in podobno. Aido je pela Američanka Ana Mac Knight. Ni ravno tip verdi-janske pevke, vendar ima njen glas lepo resonanco, čist nastavek in obseg glasu, ki jo usposobi za interpretacijo v vseh legah. Zlasti je Knightova tudi muzikalna in psihološko preudarna. Tako je prav s suženjsko pritajenpstjo skrivala ljubezen do Radamesa, mu vzklikala kot zmagovalcu nad njenim narodom in očetom, toda istočasno gorela in drhtelu za usodo svoje domovine. Čustveno je odpela part »Domovina, nikdar več tc ne bom videla. Amneris, kraljevo hčer, je podala telo dobro Elena Nicolai. Glusovno in igralsko je bila v vseh nastopih na mestu, zlasti v II. dejanju, ko izvabi Aidi priznanje, da ljubi Ra-dame.-a, in v njej svojo tekmovalko. Imponira tudi s svojim stasom, ki daje njeni igri še lepši izraz. Oba Oasista-. Massaria in Pasero, prvi kot kralj in drugi kot veliki duhovnik Ramfis, sta pokazala vse odlike svojega glasu. Zvočnost, umerjenost in veličastnost njihov v tercetu (kralj, Amneris in Ramfis) v I. dejanju, dalje v III. dejanju med Aido, očetom in Radame-som in v sekstetu v II. dejanju. Zbor je rešil svojo težko nalogo častno, posebno še ženski zbor za kulisami. Komp arsarija je bila ogromna. Gotovo je štela nekaj sto ljudi. Sko. ro preveč je bilo »procesij* in «bal-dahinov» na odru. Toda, kaj hočemo, režija uveljavlja, da se godi dejanje »Aide* v deželi faraonov... Lepi so bili tudi baleti. Kot solistka je nastopila Sonja Mermo-Ijeva, Njena ritmika je bila polna impulza, življenja in vsebine. Poleg precizne tehnike je prilagodila svo. jo baletno zamisel docela dogajanju na odru in okolici. Uprava gledališča hoče očitno doseči čim višjo raven letošnje poletne sezone, zato je «Aido* razmeroma dobro zasedla. ’/ nedeljo 10. t. m. je b!l občni zbor Dijaške matice v prostorih Dijaškega doma. Koliko je med tria škimi Slovenci zanimanja ca naša ga dijaka, je pokazal sam obisk te■ ga občnega zbora. Na njem je bilo podano predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, nakar je bil izvoljen nov odbor s tov. dr, Da-nevom na čelu. O podrobnem poteku občnega zbora bomo poročali v jutrišnji številki. Vroč spopad pred barom Juvenfus ob dveh zjutraj Včeraj okrog dveh zjutraj je pred barom »Juventus« v ul. Crispi prišlo do poštenega pretepa. Napadeni in pretepeni so bili lastnik lokala in dve njegovi sorodnici. Nekaj po drugi uri je lastnik Angel Susani zapiral lokal in spuščal rolete. Z njim sta bili nečakinja Ro-seta Cagnetto in Karla Zanette, ki sta si želeli domov po napornem delu. V tem se je približala neka družba ponočnjakov. Brez posebnih vljudnih manir so ponočnjaki začeli klicati gospodarju, naj odpre bar. Zaman jim je gospodar dopovedoval, da je že ura pozna. Vsi trije člani družbe, 27-lelni Gino Scodinej iz ul. del Bosco 17, 26-let-na Marija De Zorzi iz ul. Torretta 3 in 19-letni Ludovik De Zorzi iz ul. Giulia 27 pa so postajali še bolj predrzni. Začeli so žaliti Susanija, ker pa jim to ni pomagalo, so se spravili nanj z rokami. Najnasii-nejši je bii brez dvornno De Zorzi, ki je iztrgal gospodarju z rok železno palico in začel z njo mahati po nesrečnikih- Pri tem je Roseti Ca-gnattijevi zlomit levo roko in dve rebri. Nič manj bojevita je bila Marija De Zorzi, ki je Zanettijevo pretepla s pomočjo De Zorzija, Tudi Susani jo je pri tem spopadu precej fzkupil. glasovne barve se je silno prilega- g tOVOmBOa aVta 16 Padel la njenemu svojstvu v vlogi kot 8 s” “ tudi *a izražanje dejanja. Moč n ju. nih glasov si občutil kljub razsežnosti ambienta. Kot Radamesa smo slišali tenorl-sta Masaroffa in kot Amon as ra, očeta Aide, baritonista Prottija. Oba sta selo dobra pevca. Masa- Vidalijeva „inlernacionalisHčna" linija v šahu V sklopu ZP1’V je mi tudi šahovski odsek, ki je do resolucije Informbiroja še kar dobro delal. Da bi še bolj razširil krog šahi-stov, se je ustanovil šahovski klub »Alabarda«. Za prvi maj 1949 je klub «Alabarda» razpisal turnir, ki se je zaradi tehničnih zaprek zavlekel, tako da se je končal šele v polovici maja. Nato je «Alabarda klub«, seveda po nalogu Vidalijevih frakcionašev, organiziral šahovski turnir, kateri naj bi se vršil med tržaškim ENAL-om, tako da bi polovico turnirja igrali v prostorih Alabarde in polovico v prostorih ENAL-a. O tem seveda ni šahovski klub obvestil ZDTV, ampak so io skuhali le «ne-kateri odborniki« ZDTV. Ker se pretežna večina članov šahovskega kluba s tem ni strinjala, ie odstopila. Sedaj se trudi, šahovski klub «Alabarda», čigar vodstvo imajo Vidalijevi «internacionali-sti», da bi sPet privedli izgubljene «ovčice» y matični klub «Alebar-do» in priredili turnir s tukajšnjim ENAL-om. Največjega pobornika in podpornika za to imajo v gospodu Valdistepu, kateri je na zadnji sej; sekretariata ZDTV na vse načine zavijal, da bi š® ostale odbornike, kateri so dosledni antifašisti, pripravil do tega, da bi nagovorili odstopivše člane ter bi priredili turnir s fašisti tržaškega ENAL-a. Ali so pozabil; gospodje Vidali-igvi »mternacionahsti«, da jim E N AL jemlje sedeže? Ne, oni lega niso pozabili, temveč danes je taka Vidali jeva linija, da treba sindikatih sodelovati s «Camera del Layoro», v šahu združiti vse moči pod vodstvdm ENAL-a, ZDTV pa vpreči v fašistični tržaški CQ NI- To je nova varianta šahovske igre a la Vidali. Petek 15. julija Henrik, Vladimir ■Sonco vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzhaja ob 22,37, zahaj* j ob 9.39. Jutri sobota 16, julija Faust, Bogdan SPOMINSKI DNEVI 1099 križarji osyoje Jeruzalem. 1904 umrl v schwarzwaldskem zdravilišču Bademvei-lerju za jetiko slavni ruski pisatelj, mojster novele in črtice ANTON P. CEHOV. Rojen 17. januarja 1860 v Ta-ganrogu ob Azov-skem morju. Ta «umetnik brez primere«, kakor ga je označil L. Tolstoj, je začel svojo literarno pot z drobnimi humorističnimi podlistki v obrobnih časopisih, da je lahko kot reven slušatelj medicine preživljal sebe in svoja dva brata. Cehov je prefinjen opisovalec majhnih, skoraj neznatnih pripetljajev in odtenkov resničnosti, zlasti pa dober poznavalec otroške duše. Značilen je tudi kot dramatik in potopisec. * * * 1941 napad na policijski avto pri Hajdini na Ptujskem polju. 1942 uspešni boji prvega proletarskega Tomšičevega bataljona na Komolcu. 1942 objavijo Italijani razglas o prepovedi kretanja iz kraja v kraj v Sloveniji. 15. do 16. 1944 kozjanski odred zavzel postojanki Pilštajn in Zagorje na Kozjanskem. 1947 je stekel na mladinski progi Samac—S.arajevo prvi vlak do Doboja. SLOVENSKO—— IMHOUtUO ELED/il.lŠČE za Tržaško n/.oniljn Danes 15. julija ob 20.30 v dvorani kina nu Opčinah repriza Goldonijeve komedije v treh dejanjih Mirandolina (La locandiera) Z reprizo na Opčinah bo Slovensko narodno gledališče zaključilo svojo letošnjo sezono, Prodaja vstopnic v pekarni Cok na Opčinah in eno uro pr*d predstavo pri blagajni kina- PRESKRBA Konec razdeljevanja testenin, Sepral sporoča, da se danes 15, t. m. zaključi z razdeljevanjem belih testenin na dodatne nakaznice (za junij), za težke in najtežje delavce ter delavce zaposlene pri zavezniški vojski. Zapadlih bonov ne bodo podaljšali. Dvig odrezkov. Se danes naj vsi lastniki mlekarn dvignejo na preskrbovalnem uradu odrezke za eva-porirano mleko. Isto naj še danes store načelniki preskrbovalnih uradov na podeželju. Cenik novih knjigi Koelykov: Čudodelna elekt.puka, br., 140 lir; Fast; Državljan Tom Paine, ppl., 320; Gribojedov: Gorje pametnemu, ppl. 290; Leontijev. Marshallov načrt v luč; stvarnosti, br,, 40; Krymov: Naftonosilec DER-BENT. ppl., 250; Gruden; Pesnikovo srce, ppl., 220; Verne: Petnajstletni kapitan, ppl., 350; Perlja: Plavajoče trdnjave, ppl., 250; Prešeren; POEZIJE ob stoletnici 1849-1949, ppl-, 300; Marinko; Politično poročilo na H. kongresu KPS, br., 60; Bulovec: Slovenska bibliogra-fija 1945-1947, ppl,. 600; Lenin; Socializem in religija, br., 40; Lenin: Statut LMJ, br., 30; Gruden: V pregnanstvo. ppl., 270; Gruden: Zbirka gospodarskih predpisov I. del, br., 260; Gruden: Zbirka* gospo- darskih predpisov II. del, ppl-, 350; Trdina; Zbrano delo II. del, pp!.. 380 lir. IN POROKE dijak Evars roff je razpolagal mirno s svojim | moleč in se bo zato moral zdraviti polnim in sočnim tenorjem. Poseb- dva do štiri tedne. Ranjenec je po- no zvočnost glasu je pokazal Prot-' vedal, da je bil malo prej na to-ti, ki ga je občinstvo aklamiralo pri I vornem avtu državnih železnic. j Medtem ko so avto spravili v tek, i ie Cerneca padel na tla tako pe- odprti sceni. Tudi Lozzi je odpel dobro svo ' vlogo. ROJSTVA, SMRTI Cerkvene poroke: \Villiam Godfrey in gospodinja Donte Marija, mesar Pilat Alojz in Včeraj ob 15 dopoldne so z re- gospodinja Brešan Jolanda, iivar Žerjal Vladimir in šivilja Cičič Emilija, železničar Brosolo Anton in gospodinja Corva Antonija, krojač DAiuto Vito Nicola in gospodinja Arrabito Ivanka, mizar Giovi Bruno ir.- šivilja Poldrugo Nada, uradnik Boniello Mazzareno in gospodinja Ferrara Filonjena, trgovski pomočnik Perentin Josip in šivilja Rizzitelli Savina, Umrli so: 52-letni Breeelli Marij. 26-letna Doz Marija, por. Rigutti, 85-letna Babič Lucija, por. Cavres-sin, 72-)etna Cibrop Kristina, vd. silnim avtom RK pripeljali v glav no bolnišnico in tam pridržali na ortopedskem oddelku 30-letnega delavca na železnici Maria Cerneca iz ul. Gian Rinaldi Carlo 1. Cerneca ima izpahnjen levi ko- Posebno dobri so bili solisti tudi 1 vedeno poškodbo. | rodno, da si je povzročil zgoraj na-1 Ver ■iov, 10-ie;ni Cmvhierato Lu- ciano, 57-letnl Chies Matej. llllllllllllllllllllllfll4llltllllllllll|lliillllllHIII1IIIIHiil|Mhfi|azzi 50, Juri-ševič 100, Del Vecchio 60, Sedmak Marija 150, nabrano v III- rajonu 7.545, Umek Zofija 500, Ličan Joža 500, Macarol Emilij« 1000, Vidma) Ivanka 100, nabrano v IV. rajonu 3.250, Pečar Fgbio, I.onjor 500, Radini Karla 3.000, Košuta Fram 3.000, nabrala v II- rajonu Mii« Perko 2.100, Cok Marij« 200. Posega Ida 200, Paneerr Olga 2.000 T. S. 500, Lep uš čok 600, Jankovič 1.000, Zerkal Marija 6.000. METEREOLOSKO POROČILO Trst 14. juliji Barometrski pritisk 759.8, Temp* ratura ob 19 26.5, najvišje 29.0, n»i nižje 21.4, Vlaga 70%, Brezvetrji Nebo zastrto. Morje mirno. Vidli* vost 10.000 metrov, Temperatur1 morja 26.0- H!! RADIO IM JOG. CONA TRSTU (Oddaja na srednjih valovih 240 I ali 1259 kc) Petek 15. julija 1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Porf cila v italijanščini in v slovenščin 7.15: Jutranja glasba. 12.90: Ork» stralna glasba. 12.30: Vaški kvi": tet. 12.45: Poročila v italijanščiflj in v slovenščini. 13,15: Baritoni*1 Štrukelj poje narodne istrske pt? mi. 13.35: Znane melodije. 13.5* Zgodovina naših krajev (v slov**' ščini). 14.00: Lahka glasba. 14.3* Pregled tiska in poročila v italij*t' ščini nato v slovenščini. 17.45: P* je Marisa Pierdaliso. 18,00: Vot° čila v hrvaščini. 18.15: KlavirsU1 skladbe romantikov. 18.45: Pred* vanje v italijanščini. 19.00: Glasi* na medigra. 19.15: Poročila v ital*' janščini. 19.30: Poročila v slov*«1 sčini. 19,45: Veseli zvoki. 20.60: Ud hrvatske kulture. 20.30: Glasba P* željah (v slovenščini). 20.50: Z Šim ljudstvom (v italijanščini' 21.00: Lahka glasba. 21.30: Komor* zbor. 22.00: Iz življenja jugoslovaj skih narodov (v slovenščini). 22-2* Večerni koncert. 22.45: RitmicSj glasba. 23.00: Zadnje vesti v it*11' janščini in v slovenščini. 23.10: Oh java sporeda za naslednji dan italijanščini in slovenščini. 23. Večerne melodije. TRST II. Petek 15. julija 1949. 7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7-Jutranja glasba. 8,15: Poročil* 11,30: Za vsakeg.a nekaj. 12.00: S* dobna Anglija.' 12.10: Orkester & binson, 12 45: Poročila. 13.00: Gi9*' ba po željah. 13.45: Pestra glast* 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni p* gied svetovnega tiska. 14.28: P" poidanski koncert 14.43: Citanje c* černega sporeda. 17.30: Plesna gl*> ba. 18.00: Naša povest. 18.15: K® morna glasba. 16.40: grame) kv»' tet. 19.00: Operna glasba. 19.45; P® ročila. 20.00: Razne uverture, 20-^5 Tržaški kulturni razgledi. 20-*J Glasbena medigra. 21.00: Mojst* besede. 21.30: Čajkovski: Konce*1 za violino in orkester v D dur1* 22.00: Lahka glasba. 22.30: Večeru' melodije. 23.15: Poročila. 23.30: vam nudi jutrišnji spored? 23.3* Polnočna glasba. ROSSETTI. 15.30: »Podoba DorU*'1 Graya», G. Sanders, R. Haffield. FXCELS)OR. 16.30: «Krcsnica», J«* nel.te Mac Donald, Allan Jones, j KENICE. 16.30: «Lepotica iz Jukon*' R. Scott, G. Rose Lee. FILODRAMM ATICO. 16: ((Pusto!«* R. Taylor, ščina na Havani«, Shearer. ITALIA. 16: «Onečaščena», Hedy marr, Oenis O' Heele. ALABARDA. 16: «Pri(iaja John D»e>' Frank Capra, Gary Cooper. IMPERO. 16: «Kako zelena je moja dolina«, VValter Pigeon, M*11 recn O’ Hara. VIALE. !6: «lskalci zlata«, Marld Dieirich, R. Scott, J. VVayne. GARIBALDI. 16. na prostem ob 2*7 «fiiirje tekmeci«, |da Lupino, ^ Wilde. i MASSIMO. 16: «D)»ma na jezeru«, * Montgomery, A. Totter. ARMONIA. 15.15: «Kr,ez Azim«, S*®' NOVO CINE. 16: oTihot.apee Ma«1* Adria Benetti. SAVONA. 16: »Dvoboj v Sv, Anto*11 Errol Flynn, A. Smith. ODEON. 16: aPustolovci«, E. FJyi1ITf, IDEALE. 16.30: »Kapitan Blood«. * rol Flynn. - MARCONI. 16, na prostem ob 'l®1 »Svet, ki vstaja«. KINO OB MORJU. Zaprto. VITTOB1A. 16, n« prostem ob »Iškre med dvema srcema«, R- “ ppg, L. Day. BELVEDEBE. Zaprt, VRNEZJA. »Sh| Moritekrista«. ,t KINO V UUDBKISM VRTU. #Tudi danes Je pomlad«. Ela SKOLJKT - na prostem ob *■ »Revščina gospoda Tarneta«. »old«M. -e A DRGNI A ' teresa nrl morju- V sY svetu Lijoei, Meri? Oberon Re\- Darjspn. j K|NO NA OPČINAH. 24.30: »M!"^, DOLINA« - gostovaole členov KINO V DOLINI. 16.24; »Auscm*1^ i« kratki film »Kolesarska d«rR* r Tržaškem nzrmUue. KINO DOI,IJV> ur 1 cap u-1 D ' l’S ITT I’.l4« * „AUSCHWITZ H ll «1 k j tlim Jotert dirka wi Msin m j nii.ta | , ed. " GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA iN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 V nedeljo vsi v Sovodnje zAMuniHim Zažctek programa popoldne «1» 1H.30 - Najavljen j« prihod mladinske delegacije in športnikov iz JLjublfsuie in Trsta - Poleg goriške liiSacSisie hodu prvi« sodelovali tudi športniki iz Slovenske ISeneeije - &pored iu navodila ,. ^ Qoriei in po raznih slovenskih Ooriške nas veliki lepaki že P® dni vabijo na fizkulturni prat-nik naše mladine. Ze precej tednov 50 Člani Zveze slovenske mladine Italijo v živahnem vrvenju s Popravami za svoj mladinski proz-”«1 ki je drugi, odkar je bila s Odpisom mirovne pogodbe potegnjena mejna črta med nami in osla-'rii Slovenci. Samo še dva dneva ”°s ločita od lega praznika, ki bo Sovodnjah v nedeljo 17. t. m. in * mora postati revija vseh zdravih ^'slovenske mladine pod Italijo, s . ro bodo pokazali naji mladin-‘l^dinke in najmlajši, da je v Jm kipenje zdravih sil, ki jih ho-cel° uporabiti za delo v blagor sv o-ljudstva in za svojo lepšo bodočnost. Ze pri prvem ijudskem taborit, ki tenih tU provincialni svojo običajno tedensko sej > 0< d predsedstvom odv. Culota. Pri tej priliki so obravnavali običajne upravne pos-sle in sprejeli t zadevne sklepe Pri prvj točki so sklenili, da bodo izplačali nameščencem pokrajine tretji predujem v pričakovanju, da bodo izdelane nove plačilne lestvice. Ta predujem bo znašal za razne kategorije nameščencev po 20 tisoč, 10 tisoč, 6 tisoč in 4 tisoč lir ter naj bi pokril poviške do konca septembra. Nato so napravili nekatere spremembe v staležu učiteljev zavoda gluhonemih, ke.r prvotni predlog pokrajinski upravni odbor ni sprejel in so ga zaradi tega morali spremeniti- Potem s0 Je odobrili nekatere ukrepe v korist umobolnice, predvsem za tamkajšnje nameščence ter določili skupno svoto v znesku 1 milijon lir. Pokrajinsko odpo-ianstvo se je zanimalo tudi za izplačilo del na poslopju pokrajinske uprave, ki so bila že izvršena-Odobrili so tudi prispevek za olepšavo muzejskega poslopja, zlasti za ureditey vrta m vodnjaka. Prav tako so odobrili izplačilo preostalih J09.000 Ur za institut v Grade-žu in enako vsoto orožniškim vojašnicam v Tržiču in Gradežu. Prihodnjo sejo bodi- imeli naslednji teden v torek, FHn ga je skoraj zadušil Te dni so delavci občinskih podjetij popravljali podzemeljske plinske cevi na korzu Roosevelt. Pri popravljanju pa je cev nenadoma počila in plin, ki je z vso močjo uhajal iz nje, je skoraj zadušil 18-letnega delavca Humberta Gabrijelčiča iz ui. Cocevia Št. 7, ki je delat v globoko izkopanem jarku. Njegovi tovariši so ga onemoglega privlekli iz jarka in takoj pokli-cali Zeleni križ. Nameščenec Zelenega križa Marson, kj je takoj opazil, da je Gabrijelčič v. zelo resnem stanju, ga je že v rešilnem vozu negoval z umetnim dihanjem v katerem bQ lahko prebivalo o- Hefio uri gradnji Ulove Gorice Ze prejšnji teden so prišle v Nov0 Gorico prve skupine frontnih brigad, ki bodo na grarlililču lega mesta pomagale stalnim stav- binskim delavcem pri gradnji. Prvi mesec bodo delale štiri frontne brigade, ki bodo nameščene v bivši opekarni, katero je vodstvo podjetja primerno preuredila in opremilo. Za t-talne delavce so zgradili Že lani blizu novega mestnega parka delavsko naselje, In mu tako pripomogel, da je dospel še živ v bolnico pri Rdeči hiši. krog 1000 delavcev. V tem naselju se nahaja tudi šola za zidarske vajence, dvorana za kulturne; prire- V nedeljo 17. t. m. se bo zbrala v SOVOd-niah slovenska mladina iz Goriške in Slovenske Benečija, da bo na SVOjem fizkuitumem Sla^jU pokazala svoj napredek in voljo do življenja, Nastopili bodo mladinci, mladinke in najmlajši z obširnim sporedom. Pridite jih pogledat! IZGUBIL JE PREVOZNO DOVOLJENJE Naccarj Virgil, star 62 let, iz Krminu je včeraj prijavil goriški policiji, da je na poti iz Krmina V Gorice-, izgubil dovoljenje za prevoz blaga za tretje osebe, ki je viselo v obliki ploščice na njegovem kamionu z evidenčno tablico GO 5759. PRISILEN POVRATEK DOMOV Z izgonskim listom je goriška kvestura odposlala včeraj v njihove rojstne kraje tri moške, ki so r.ekaj čas* preživeli v tukajšnjih zaporih. Domov- so morali: 25-letni De Cecco Matija iz Trasaghisa, 18-letnj Jap Silvan Tolmeča in 48-letni Piva Ribo, ki so mu na iz-gonskem listu določili tudi rok, v katerem se mora predstaviti županu iz Lezzone pri Vidmu. ditve in delavska restavracija. Za zboljšanje prehrane in preskrbe na splošno je prevzela skrb gospodarska ekonomija, ki so jo uredili nedaleč od gr-adilišča in katera skrbi predvsem za sveže sadje in povrtnino. Tekma v košnji v Ozeljanu Na državnem/ posestvu v Ozeljanu pri Gorici je uprava organizirala letos' tekmovanje koscev. 2e na predvečer tekmovanja je bilo na posestvu ze'o živahno. Kosci so hiteli pripravljati svoje orodje, eni so klepali kose, drugi popravljali držala ter se obenem Živahno pogovarjali o tekmovanju in kdo se bo bolje odrezal v košnji. Prejšnjo nedeljo so se zbrali vsi kosci, ki so se hoteli udeležiti tekmovanja pred upravnim poslopjem s zastavo in harmoniko. Tekmovalci so sj bilj pri delu precej enakovredni in ni bilo dosti razlike med njimi. Zmagal je Jožef Živec, drugi je bil Hvalič Danilo, tretji Hrovatin Josip, četrti 66-lelni Cene Josip, peti pa njegov sin Cene Janez. Teh pet najboljših koscev je bilo določenih, da bodo nastopili tudi na okrajnem in morda celo na republiškem tekmovanju y košnji. Delavec padel z dvigala V podgorski predilnici se je včeraj ponesrečil 36-letni delavec Cu-sonini Albert iz Predilniške ulice št. 30. Cusonitii ie pri delu padel z nekega dvigala in si pri padcu prizadejal številne bunke ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C BATTISTI 301 o PRITL. • TEL. 70 Nova mezdna pogodba za nameščence avtopodjetij Prvega julija letos so sklenili dr. žavno pogodbo za nameščence pri podjetjih, ki vozijo na avtomobilskih progah. Po tej pogodbi sestoji delovni urnik te vrste nameščencev iz 48 ur tedensko in 8 ur dnevno. Za delovne ure med 44. in 48. uro se plačuje posebna doklada, ki znaša štirikrat osnovno plačo za normalne ure. Za prazniško in nadurno delo se poyišni odstotki ne raču- E&KRBA ^DELJEVANJE SLADKORJA *oča^°Vi*a *bonhca v Gorje; spo-e vdžno opravilo, da sadni •n.. ■ ek pravočasno in pravilno »h. •I ek ’rain0 tn0 ~"'u in ga pravilno pripravi-a tr9. p0 dei0 je posebej i mu je treba polagati ve-Paznjo v Istrskem okrožju, se- panog narodnega gorstva, ki prinaša istrskemu ?.*** i‘,c° hr lo ,, sadjarstvo ena izmed ei 0 - Dj^ aznostt pravilnega obira- >o 'tiranja in pakovanja sadila r, tnh'iren';'li bolj Za sadna -e • ko ni mogel prodafi sad- dnku h ( ^re(j*a aa le imel še tako lepo Ufl? ne°a in presorltranegn. lia amu u gnojni u- "* douo.j0 faradi pomanjkanja JL S(‘dja in sc ne polaga in nainost o bi dvunju prano-ran ju, sortiranju In sadja, se je med istr- ske sadjarje razpasla grobu napaka, da so trenutne potrebe izkoristili, da na trg prevažajo potolčeno, nagnito, zeleno in neužitno sadje. Dogaja se, da nekateri sadjarji sadja ne obirajo, temvič stresejo in s palico na silo stopejo z drevesa. Ce se ustavimo pri sadnih zbiralnicah, kmetijskih zadrugah in trgovskih podjetjih za izvoz sadja, vidimo prav žalostno sliko. Brezvestni sadjarji dovažajo poškodovano, popolnoma zeleno in obtolčeno sadje z listjem vred in se nekaterih drži še vejica rodnega lesa, ki }0 je pri otepanju s palico odbil. Ne zavedajo se, da z otepanjem, za obiranje negodnega sadja, polomijo rodni les in si s tern zmanjšajo pridelek prihodnje leto. Prav tako se ne zavedajo; da si s prezgodnjim obiranjem ali otepanjem še nedozorelega sadja znatno zmanjšajo pridelek, ker sadje prav pred zorenjem znatno in hitro pridobiva na teži. Tako zeleno in nedozorelo sadje dovažajo istrski sadjarji z zgodnjim i poletnimi sortami hrušk in jabolk. Tako si zmanjšajo pridelek za Sp do 30 odstotkov. Da se tg groba napaka odstrani, se bo treba pri obiranju in pripravljanju sadja za trg ravnati po sledečih navodilih. Pri sadja poznamo dve vrsti zrelosti. Prva je drevesna zrelost. druga je užitna zrelost. Drevesna zrelost je takrat, ko so plodovi dobiti za sorto zahtevano barvo. Obsodbo fašističnih zločincev Po obleki in »osti črni Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Kopru je bjlg razprava proti štirim zloglasnim fašističnim zločincem: Glavini Ruggeru, Ruzzieru Alojziju, Deiuku Ivanu in Mahniču Ivanu. Vsi štirje obtoženci, kot smo Že poročali, so kot fašisti-škvadristi prve ure in udeleženci pohoda na Rim organizirali teroristične skupine, katere so pretepale, mučile in tudi streljale mimo istrsko prebivalstvo. Teh pohodov so se tudi sami udeleževali in se s posebnim sovraštvom zr.ašali nad tistim delom slovenskega prebivalstva, ki se ni hotel pokoriti fašističnim ukazom in je še nadalje uporabljal svoj materin jezik. Ruzzier pa je obtožen tudi umora petih znanih antifašistov, med katerimi so tudi Lidija in Marija Zakinja iz Savudrije ter Brajkovič iz Belega Križa, kateri so umorili po njegovem ukazu. Javni tožilec je ob pričetku razprave prečita! obtožnico, ki našteva večje število kaznivih dejanj za vsakega obtoženca posebej. Po pre-čitanju je sledilo zasliševanje številnih prič. Tako so prišli v dvorano, kjer ge danes sodi po ljudskih zakonih, delavci, kmetje, izobraženci, ki so bili sami žrtve zverinstva obtožencev ali pa so prisostvovali zločinom. Mnogo izmed prič nosi še danes na svojih telesih vidne znake mučenja in pretepanje. Nastopile so tudi priče visoke starosti, katere sq s tresočim glasom opisovale grozote, ki so jih vršili obtoženci. Pripovedovale so, kako so jih pretepali s kiji, kopiti težkih pištol in podobno. Niso prizanašali niti ženam. Druge priče so zopet pojasnile, kako je bil izvršen umor Lidije in Marije Zakipje, ki so ga r,a ukaz Ruzziera izvršili člani črnih band. Priča Cepak Jožef pripoveduje, kako so ga takrat, bil je še otrok, barbarsko pretepli, med pretepači je bil obtoženi Glavina. Javni tožilec je nato podčrtal, da je krivda obtožencev več kot dokazana. Po sklepih na Jalti jn Potsdamu o kaznovanju fašističnih zločincev, je popolnoma v skladu ostra kazen, ki naj zadene obtožence- Po dolgem posvetovanju je sodišče izreklo naslednje kazni: Glavina Ruggero, 13 let obveznega dela, pet let izgube državljan- skih in civilnih pravic in zaplemba vseh premičnim in nepremičnin. Ruzzier Alojz, 19 let obveznega dela, pet let izgube državljanskih in civilnih pravic in na zaplembo imetja. Deluk Ivan na 7 let obveznega dela z izgubo državljanskih in civilnih pravic za tri leta in na 55.000 lir za poravnavo stroškov. Mahnič Ivan, na pet let obveznega dela, dve leti izgube državljanskih pravic in na zaplembo vse imovine. Vsi štirje obtoženci še na plačilo sodnih stroškov. Ljudstvo je obsodbo sprejelo z zadoščenjem. Naša borba proti fašizmu se nadaljuje in se bo nadaljevala. Dobro vidimo, kako v Trstu dvigajo posmojene grebene, pod dobrotnim očesom tamkajšnje uprave vsi, ki so zagrešili velikanske zločine nad našim poštenim ljudstvom. Radi bi zakrinkal; svoje namene z raznimi izgovori kot: ((legalni so bili partizani, nelegalna pa ugrabljenja raznih oseb«. Ne bo nič s takimi manevri. Partizani in vsa njihova borba ter vse, kar je bilo z njo povezano, so bili tako zgodovinsko legalni, da je danes vse Jugoslavija očiščena fašističnih zločincev. Prav tako je pri nas v coni B. STO-fa. — Zato pa vsj tisti, ki so se zatekli v Trs.t in še dalje, da ALI SI ZE NAROČNIK • PRIMORSKEGA DNEVNIKA« bi se skrili in ušli pravični ljudski obsodbi, kričijo in se od tam zaganjajo ob vsaki priložnosti ob partizane. Toda naj bodo kar brez skrbi. Partizani so bili in ostanejo dosledni protifašistični borci in spremljajo vse njihove korake, tudi če so v Trstu ali kje bolj daleč. Prej ali slej bodo vsi taki zločinci dajali odgovor partizanom jn ljudstvu. Ljudska razgledanost in duhovniki Po vseh vaseh Istre imajo da nes naši ljudje stenčase, na katere zapisujejo dosežene uspehe, nasvete za izboljšanje in tudi kritike. Tu najde čitate’j včasih izvirno misel, ki zrcali gledanje ljudstva na ves današnji razvoj. Ljudske kritike so deležni vsi; špekulanti, ki hodijo v Trst in od tam prinašajo vesti, ki jih lahko sfabricirajo in zamislijo 'le v Trstu, pa tudi duhovniki, ki so le v toliko ((dušni pastirji«, kolikor je to njihova osebna korist. Naše ljudstvo je pošteno in zna zelo dobro ločiti in presoditi, kaj je dolžnost duhovnika na vasi. Ni več čas, da bi mu «dušni pastirji«, ki jim je njihov poklic le pretveza za blatenje in rovarjenje proti poriene-mu in delovnemu ljudstvu kot tudi aktivistom na vasi, mestu in tovarni, grozili s peklom in kaznimi. Ljudstvo vidi, kdo mu pomaga, da si bo lahko čimprej ustvarilo človeka vredno življenje. Zasluženo priznanje igralcem SNGlPrW Istrski okrožni ljudski odbor v Kopru je — upoštevajoč plodno de. lovanje Slovenskega narodnega gledališča v Istrskem okrožju — nagradil devet članov tega gledališča. Prj ocenjevanju je pretresel umetniško izdelavo vlog jn režij, zaposlenost in prizadevnost ter pomoč pri dvi gu ljudske prosvete. Nagrade je dodelil kot sledi: 1. Lukeš Jožko 10.CO0 din, 2. Na. kerst Rado 10.000, 3. Raztresen Sta. ne 10-000, 4. Babič Jože 10.000, 5, Zega Ernest 10.000, 6. Kešič Milan 8.000, 7. Sancin Modeet 5.000, 8. Drolc Štefka 5.000, 9. Starc Ema 5.000 din. Žene obiskale delovno brigado v dolini Mirne V torek 12. juiija so žene bujskega okraja obiskale delovno brigado v doiini Mirne. Obiska so se udeležile žene iz vsega okraja. Vseh skupaj je bilo 58. Obdarile so prostovoljce z raznimi darili, s čemer so hotele pokazati ie to, da so danes pogledi vsega ljudstva obrnjeni na požrtvovalno in disciplinirane delo naših brigadnikov, katerim je prebivalstvo dolžno vso hvaležnost. Darila so bila sledeča; 55 litrov vi, m, 30 kg sadja, 4 kg piškotov, V00 cigaret, 2 stekieniei likerja, 1 liter zganja, 6 tort in 70 komadov sladkih hlebov. Najprej je pozdravila prostovoljce tajnica bujskega sektor M tov. Ana Papo, nati pa še tajnica sektorja Novega grada tov. Metlika Marija. Poveljnik brigade tov. Pagolinis Apton se je ženam zahvalil za tople pozdrave in obilna darila, nakar je prikazal pomembnost dela, ki ga -zvaja brigada. Na povabilo so si že-•.e podrobno ogledale vse delo na terenu ter spoznale tudj življenje prostovoljcev v brigadah. Po ogledu so ostale žene še dolgo časa v prijetnem razgovoru z našimi mladinci, odhodu pa so jim obljubile, da jih bodo v kratkem zopet obiskale. Zares lepe in polne doživetja so bile ure tega obiska. C. M. Pri koščičastem sadju, pri češnjah, višnjah, breskvah, marelicah in pri zgodnjih poletnih hruškah in jabolkuii nastopi z drevesno zrelostjo tudi užitna zrelost. To je itn vsem sadju, ki je takoj z drevesa užitno. Drevesna zrelost je posebno pri poznem sadju, zlasti prj jesenskih tn zimskih hruškah, jabolk ah, nešpljah, kakijih, Skurših itd. To je zrelost, pri leateri je sadje sposobno sa obiranje, tli pa sposobno za uživanje. Tako sadje je zg »šivanje sposobno čez mesec in pozneje, k.p sadje zmedi in postane sočno. Užitno zrelost poznamo po barvi plodov, ko postanejo plodovi svetlejše barve. Zlasti poznamo are-vesno zrelost po pečkah, /ji počrnijo, in ko padajo popolnoma zdravi plodovi. Jz lega sli d.i, da jo zelo važno, da r.a-uo, kakšna je zrelost sadja na dravpsu in kdaj je potrebno posamezne vrste in sprte obirali. Vse koščičdsto mdie bomo obirali takrat, l;° nastopi, drevesna in istočasno niilna zrelost, Ce pa hočemo sadje odpošiljati 'v večja razdalje, ga nvommp obirati 3 do 4 dni pred popolno zrelostjo, dn lahko zdr£/ transport. Ce brano sadje prodali trgovskemu pndj-t-ju, ki ga bo nc/poslal ne. večja razdalje, kot češnje, višnje, breskve. marelice, bomo obirali ne- kaj dni pred popolno zrelostjo, nikakor pa ne bomo obirali prezgodaj . Poleg tega bomo J-5 dni pred popolno drevesno zrelostjo obijali nekatere sorte hrušk in jabolk-Znano je, če pri zgodnjih sortah čakamo, da na drevesu popolnoma dozorijo, postanejo (še prav posebno nekatere sorte hrušk) neokusne in moknate. Take sorte sadje je veliko bolj okusno, če ga obiramo štiri do pet dni pred popolno drevesno zrelostjo Dg bo sadja prišlo res lepo in zdravo na trg, ga moramo brezpogojno obirati z roko afi zuto pripravljenimi obirolnikt. Skrajno malomarno je, če sadjar sadje, ki ga namerava prodati na trg, otresa ali oelo otepa s palico, pri čemer ne poškoduje samo sadja, temveč tudi rodni les iu zmanjša pridelek v prihodnjem letu To je zna/; primitivnega tlela iu zaostalosti v sadjarstvu, badje, streseno z drevesa in otepamo, Zgubi na vrednosti in na teži ter >U za drugo, kot za predelavo, nikakor pa ne za trg. Drugo važno opravilo pri obiranju sadja je takojšnje sortirg-nje, katerega izvrjbgo poleg drevesa. Pnd drevesom ni priporočljivo, ker podajo plodovi z drevesa v zaboje a sadjem in ga poškoduje. Pji sortiranju ločimo sadje v tri razrede: 1, razred; plodovi popolnoma zdravi, pravilno barvani in enake debelosti. 2. razred; popolnoma zdravi, nekoliko drobnejši in enakomerno razviti plodovi. 3. razred vsebuje vso krastavo, črvivo, natolčeno in slabo razvito sadje, ki je edinole Za industrijsjiO predelavo. Nekatera plemena, kot češnje, višnje, breskve, marelice in druge, sortiramo v dva razreda. To je v sadje, ki se uživa v svežem stanju, in ostalo sadje za predelavo. Vse sadje, Ui je dolo-ceno za trg v svežem stanju, pakiramo v sadne zaboje, industrijsko sadje pa lahko prevažamo P koših, sodih, odprtih kamionih in vagonih, tkz. rinfUSa. Naravnost žalostno siii;o vidiš JHj sadnih zbiralnicah in prj trgovskih podjetjih, kak o skrajno malomarno nekateri sadjarji prevažajo sadje za trg. Sadnim zbiralnicam napravijo težkoče in ogromno nepotrebnega dela, še vse dola p« sadnim trgovskim centralam, ko morajo sadje pred oddajo presortirati. Zelja trgov skega podjetja je, da nudijo na trgu čim lepše in okusnejše sadje. Na drugi strani va, da ohranimo tržišča in obdržimo istrskemu sadju oni sloves, kot ga je imel nekdaj. Potrebno je, da oblgst izda stroga navodila, kakšno'sadje je dovoljeno prodajati na trg. Uslužbenci okrožne zpeze kmetijskih zadrug pa morajo na sestankih v zbiralnicah ljudem prikazati in jih poučiti, Isako morajo s sadjem postopati, dg bo sposobno za trg. Za vse one sadjarje, ki hočejo trenutno potrebo po sadju izkoristiti na tako nesocialni način, da dovažajo na trg in nudijo mestnemu delavcu pokvarjeno zeleno in naravnost neužitno sadje ,bo potrebno, da oblast pod, vzame stroge ukrepe. Ne zavedajo se, komu bodo sadje predajali takrat, ko bo nastopila v sadni trgovini konkurenca, če bomo vsa tržišča zaradi malomarnosti izgubili. Vedeti moremo, da je lahko tržišče izgubiti, znova ga pridobiti pa je teže. Poklicati si je treba v spomin čase, ko je sadjar svoje sadje pripravil lepo sortirane, pakiram na trg in ga ni mogel prodati po najnjfji ceni. Ce bomo lake delp, kot se je sedaj razpaslo med nekaterimi sadjarji. dopustili, lahko računamo v bliinjj bodočnosti z istimi težko-čami. Da se temu pojavu v sadni trgovini izognemo, je nujno potreb, no, da sadje, id gg, nameravamo prod/iti, pravilno in v pravem času obiramo in ga takoj presorfi-rgmo, S tem bomo v prvi vrsti koristili samemu sebi, ker bomo s takim sadjem dosegli višje cene. Obdržali bomo sloves istrskemu sadju, ki ga po svojem okusu in sočnost; tudi zasluži. Sadnim zbiralnicam bomo prikrajšali veliko dela, delovnemu človeku pa bomo nudili zdravo, okusno in sočno sadje. TONE GOSE Dne 11. julija so dospeli italijanski in slovenski pionirh iz STO-ja v Jugoslavijo, Kakor ob odhodu iz Kopra, tako so bili navdušeni V.so pot. Prepevali so i« odzdrav- ijali ljudem ob poli, ki so jih pozdravljali. Popoldne so dospeli v Ljubljano, kjer so jih lepo sprejele žene ter jim postregle s čajem, slaščicami, štruklji m sadjem. Po qbedu so se pionirji razdelili r?a več skupin ter krenili na Štajersko, Dolenjsko in Gorenj- sko, Tržaški Pionirji so odšli na Gorenjsko v Kranj, slovenski r>.a Štajersko v Gotovi je in Sv. Pavel, iz Kopra in Pirana pa v Ribnico. Italijanski etroet so bili vsi navdušeni, ko so se bližali določenemu mestu. Petje m razigranost je privabljalo ljudi iz hiš, čeprav je bilo Že pozno ponoči. Ljudje so pionirčke pozdravljali m jim klicah: Dobrodošli! Ob prihodu v Ribnico so jih pozdravite odbornice in druge članice AYZ ter jim postregle $ čajem m piškoti, Nato so sg vsj otroci okopati, iegl, ,k počitku in km«lo trdno gaspaii. Naslednji dati je bilr. že zgodaj vse živo. Pionirji so bili imstrpni in hoteli videtj kraj, travnike in gozdove. Ob 7 je bi! zajtrk, nato razvitje zastave, kjer so pionirji /iaydušepo zapeli: «AyanU popoln«. Ob osmih so šli na sprehod na bližnji hrib. Tekali so kar po bllž-nici čez travnike in vriskali cd veselja. Vrnili so se ob desetih s šopi cvetiie, jagodamj ter borovnicami in pripovedovali, ‘-a- o lepo je bilo. Zelo v slast jim je šla malica m nglo ko.riio, Ifajtj sveži zrak smrekovih gozdov jih je bil zlačnil. C. M. Prav te dni smo bili znova v neki vasi in smo ob tej priložnosti pogledali tudi na stenčas, ki je ves obledel visel na steni hiše. Med več dopisi, je pritegnil našo pozornost tudi tale z naslednjim naslovom: Minuli so časi, ko so duhovniki vodili politiko na vasi. Qopis ie nosil datum 23. marca 1949. To pa prav nič ne odvzame na važnosti, le to je škoda, da nam dopisnik ni poslal dvojnika v vednost. Za gornji naslov, pravi dopisnik, imamo veliko dokazov, pa bomo za danes navedli le enega. Neka žena je šla v koprsko župnišče, <5a b; plačala sveto ma4o za svoje pokojne starše. Duhovnik jo je najprvo vprašal, če ima metro-lire, ker u nasprotnem primeru svete maše ne more opraviti!!'. Ta dopisnik je brez dvom a dober človek. Mi dostavljamo še to: Ako iiočej doseči tisto nebeško kraljestvo, katerega pridigujejo današnji ((Kristusovi nasledniki«; moraš imeti metrolire, drugače si pogubljen!!! Brez metrolir ni zve* ličanja. Vedno s0 še isti, kot so bili za časa borbe, ko so kričali s prižnic, da smo partizani banditi, ((ribelli# in «senza Dio«, Kaj hočeš s takimi ljudmi. Ker ne morejo naprej — gredo pa nazajl Ankaran Vojaki zgradili nov most Na bivših solinah v Ankaranu so med borbo porušili okupatorji vse mostove, ki so vezali vso to obširno in rodovitno zemljo. Kot znano, so zgrajeni tu globoki in široki odtočni kanali, ki zbirajo in odvajajo vodo, katera se v času nalivov zbira iz više ležečih krajev. Raztresen* go' spodarska poslopja so tako ostala brez zveze s prevoznimi sredstvi. Prostovoljni delavci so že leni prišli v velikem številu na pomoč, da sp vse te hiše dobile potrebno vodo, ko so izkopali stare pokvarjene vodovodne cevi in jih nadomestili z novimi. Naši vojaki pa so od svoje strani prišli tem prebivalcem ne pomoč z gradnjo mostov. Ze lani so tostran Sermina zgradili velik most. Prav v teh dneh pa go zgradili še drugega, tako da so prebivalcem celo skrajšali dovozno pot. Bedaj jim ne bo več potreba delati velikega kroga okoli serniinskega hriba ifl bodo lahko jii z vozoyi m tudi avtomobili po krajši Poti. Vojske, ki je zrasla jz ljudstva, ve kaj so ljudske potrebe jn pomaga kjer koli more, Ljudje to občutijo in š hvaležnostjo ter spoštovanjem gledajo na vedno vedre vojake, ki so pripravljeni dati svojo pomoč povsod- Organizacija AFŽ iz Ankarana Organizacija AS12Z iz Ankarana je imela mnogo dela pri čiščenju prostorov v bivši bolnici Valdoltre. Dva dni pred prihodom pionirjev iz Slovenije so omenjene žene imele veliko dela. Pri tem delu so jim pomagaie tudi žene iz Sv. Nikolaja in nekaj žen iz Dekanov. Počistila so 21 sob s kuhinjo in jedilnico, J hodnike, teraso pez vse nadstropje, stene vseh teh prostorov, vrata, stekla, skratka vse. Dci0 je bilo naporno, ker je bila stavba zelo zapuščena. Vse žene so bile ponosne ob misli, da pripravljajo stanovanje za pionirje, tj s< hočejo okrepiti zdravje tu na morju, medtem ko vršijo enako delo in pripravljajo vse potrebno za sprejem jstrskih otrok v Sloveniji. Tako ni biJn nitj ene žene, ki ne bi z veseljem opravljala prevzele naloge. Pri vsem jih je bodrilo ma- terinsko srce, k/ štor j za svojega ali tujega otroka vse! Prostovoljnega del* se je udeležilo samo iz Ankaran* in V aldoltre 21 iem, iz drugih vasi pa še {o žen. V se so bile pridrig m vestne, kot bi pripravljale sobe svojun Jasinim otrokom- Posebna hvala gre 6t) letni Sau Antoniji, kj ne »pusti n0* benega prostovoljnega deta. Zadnji pan je čistila neprenehoma 5 ur, čeprav je imela lastnega dela čez glavo, ker je sama ženska v družini. Pohvala gre tudi tov. Ljubici. Tem ženam naj bi sledile še druge, če ne drugače pri nabiranju sadja ln drugih priboljškov za obdaritev pionirjev V kolonijah. Na t* način se bodo krepkj jn veseli vrnili k Učenju in odnesli lepe spomine od pašo nrgemžacije ASI2Z in našip krajev. C. Mi Za sleherno dobro besedo, ki jo izpregovorijo albanski državljani o jugoslovanskih narodih, jih policija preganja in zapira. Zaradi neznosnega stanja beti v Jugoslavijo vsakodnevno mnogo Albancev, predvsem iz obmejnih krajev. Bežijo delavci, kmetje in nameščenci, ki ne verjamejo enver-hodievski propagandi in ki ne morejo prenašati terorja in neznosnega gospodarskega sta,-nja. Policija zapira družine beguncev in jim grozi na vse mogoče načine. V obmejnih predelih policija dan in noč nadzoruje kmečke domove. Ce v njih ne najde gospodarja, zapre družino, dokler se gospodar ne vrne. Vse to vzbuja veliko nezadovoljstvo med Širokimi ljudskimi množicami in nezaupljivost v današnjo politiko Enver Hodže. Tetke gospodarske razmere tarejo vse Albance, najbolj pa one, ki iivijo v pasivnih krajih severne Albanije. Zaradi pomanjkanja industrijskih izdelkov se sistem preskrbe prebivalstva testo menja. Tako so 1. januarja razveljavili živilske nakaznice za zagotovljeno preskrbo vseh državljanov. Obljubili so, da bodo pri-Sle zadostne količine življenjskih potrebščin in da bodo raz-, delili «vsakemu po potrebi na socialistični način*. Toda do tega m prišlo, ker so bile trgovine popolnoma prazne. Niti kmetom ne dajejo najnujnejših stvari. Primanjkuje jim soli. petroleja, sladkorja Ud. Čeprav so albanski voditelji naše vezane cene najprej razglasili za «trockistično mero», so jih pozneje uvedli tudi v Albaniji, toda ena svoj način». Najprej je kmet lahko dobil v zadružnih prodajalnah za 10 odstotkov vrednosti poljedelskih proizvodov, ki jih je prodal, a ostanek je prejel v denarju. Pred dvema mesecema so to znižali na 5 odstotkov. To velja za vse kmete ne glede na njihovo gospodarsko stanje. Toda albanski kmet niti za teh 5 odstotkov vrednosti poljedelskih produktov ne more kupiti tistega, kar želi, ampak dobiva določeno količino tekstilnih izdelkov, nekaj soli, petroleja in druge stvari, ki jih je težko prodati (izdelki iz železa i. dr.). Tako kmetje ne morejo dobiti potrebnih količin soli in petroleja, v zadnjem času pa teh nujnih potrebščin sploh ni mogoče dobiti. Tako ravnanje povzroča Albancem skrbi in se začudeni sprašujejo: «Zakaj nam ne dajejo soli in petroleja, saj tega vendar imamo v naši državi?* Tak prehrambeni položaj albanskega prebivalstva se popolnoma razločuje od tistih «svetlih perspektiva, ki jih je napovedal Enver Hodža v svojem tako imenovanem odprtem pismu- Niti pri odkupovanju živine niso na boljšem. Ob pričetku odkupa so kmetje ljumskega kraja v okraju Kukes saglasno odbili odkup. Da bi stanje popravili*. so pričeli vladni organi izvajati prisilno rekvizicijo živine, blokirali so tržnice ter odvzeli kmetom vprežno živino in drugo. Občuti se tudi pomanjkanje kruha v Albaniji. Vse to dovolj jasno kaže, v kakšno slepo ulico je dovedla albansko ljudstvo zgrešena politika enverhodževskega vodstva. («Jedinstvo>, glasilo Ljudske fronte za Kosovo in Metohijo) ■ TOUIl DK FKAHrVB Francoz Idee prti Karavana udeležencev koiesa,ske dirke okoli Francije je danes nadaljevala svojo pot okoli Francije. Odhod iz Tuluza je bil točno ob 7.30. Start je bil na mostu nad reko Hers. Nebo je bilo jasno in tudi ozračje je bilo tekmovalcem naklonjeno. Prvih 36 km do kraja Fonsegrives je med tekmovalci vladal mir, nihče ni prehiteval. Ekipe posameznih držav so vozile skupaj. Italijanski tekmovalci so bili na čelu. Švicarji so se držali Kublerja, Francozi Robiča. Pri 69 km je zvočnik napovedal, da bo tisti, ki bo Prvi pretrgal trak na cilju pri leteči kontroli, prejel za nagrado 50.000 frankov. Kot na znak sia se pognala naprej Van Steenbergen in Corrieri. Tudi Bar-tali je mislil, da bo... Toda usoda je bila naklonjena hitrejšemu. Zmagal je Van Steenbergen in »potegnil« vsoto 50.000 frankov. Na stotem km se je upehal Francoz Desbates. Stopil je s kolesa in počakal avto, ki služi za pobiranje onemoglih tekmovalcev. S tem se je še eden poslovil od «Tour de France«. — V Nimes so tekmovalci prišli v sledečem vrstnem redu: 1.) Idee, ki je porabil za pot iz Tuluza v Nimes 8.29’4”. Sledili so mu Lambrecht, Dupont, Ausenda, Teisseire vsi s časom zmagovalca. Magni je tudi danes ohranil »rumeno majo« (maglia gialla). P O P A 1 g T V Q FINANCE} TRGOVINA ® INDUSTRIJA • PROMET • Po gradbeni zadrugi do stanovanja Katera pot je danes prava? Kakcr smo že objavili, predvideva ukaz ZVU št. 117 predpise o državnih prispevkih za gradnjo stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradile javne ustanove, pokrajina, občine, zadruge nameščencev teh ustanov ter zadruge oseb, ki pripadajo trgovinskim in industrijskim podjetjem. Ne glede na gradnje, ki jih imajo v načrtu v okviru navedenega zakona javne ustanove, smo se pozanimali, kakšen odmev so imele te določbe na področju zadružnega delovanja. Zadruge za gradnjo stanovanj so se pričele ustanavljati že v začetku leta 1949, to je. mnogo pred objavo omenjenega zakona. Najmočneje so pri ustanavljanju teh zadrug zastopani uradniki velikih kreditnih zavodov: Bun- ca dTtalia, Ban co di Napoli, Credito Italiano, Tržaška hra- nilnica, Banco di Sicilia ter Ban-ca Commerciale. Državni nameščenci so med prvimi obnovili tozadevno zadružno ustanovo, ki je po številu verjetno najmočnejša■ Veliko zanimanje Za zgraditev lastnega stanovanja je opaziti pri učiteljstvu in profesorjih. V ta namen so se združili v lastno organizacijo učitelji osnovnih šol, stalni profesorji srednjih šol, profesorji z nestalno namestitvijo ter univerzitetni asistenti. Nadalje so ustanovili lastno zadrugo nameščenci Urada za delo. Med nameščenci poldržavnih ustanov je treba omeniti zadrugo Zavoda za socialno skrbstvo, Zavoda za nezgode na delu, Bolniške blagajne ter obeh bolniških blagajn pomorščakov. Zadružno pot za gradnjo stanovanj so si izbrali tudi nameščenci Tržaškega Llopda ter paroplovne družbe Adriatica. Tržaški otrok - otrok ulice. ŠTEVILNI DOMOVI IGRE IN DELA OMOGOČAJO ŽENAM-MATERAM JELO V SOCIALISTIČNI Delovni elan se y zadnjem času silno stopnjuje V vseh republikah FLRJ. Ljudstvo, ki se nekoč ni balo z golimi rokami u-preti premočnemu, do zob oboroženemu sovražniku, odgovarja danes s prospešenimt delovnimi napori na vse umazane laži in obrekovanja. To je ponosen, odločen in pošten odgovor. Med delavci — borci za socializem, stoje žene na vidnem mestu. Doseženi uspehi so vsak dan večji in lepši, kajti danes žena V socialistični domovini ni več zaprta V ozki krog družine in doma. Ljudska ustava ji je odprla vse poti do izobrazbe in udejstvovanja ter jo vsestransko zaščitila pri njenem poklicnem delu. V LR Sloveniji je 1948. leta 800 udarnic pomnožilo armado junakov dela. Precej med njimi je dvakratnih, trikratnih in tudi štirikratnih udarnic. Mnoge med temi ženami so matere številnih družin. Socialistična domovina je po- čarjev in poljedelskih delavcev, ki so zdaj vključeni v obdelovalne zadruge, igrajo, vzgajajo in krepe v gradičih, ki so bili včasih letovišča tujih plemenitašev, katerih rodovi so bili dolga stoletja neusmiljeni gospodarji te zemlje in ljudi. Kako zelo se danes razlikuje življenje teh otrok od tistega, ki so ga preživljali v svojih otroških letih njihovi starši. Takrat je mati vsako jutro, preden je odšla delat na veleposestniške njive, zaklenila otroke v bajto. Lonec koruznega močnika ali krompirja, ki ga je pustila v peči, jim je bila hrana za ves dan. Zunaj je sijalo sonce in so pele ptice. Skozi majhna okenca pa je le redkokdaj prodrl drobcen žarek. Ure sq minevale. Tako počasi jih je odmerjala stara ura-leukavica na počrnelem tramu ob vratih. Nihče ni prišel, da bj z veselim smehom pregnal temo in puščobo, da bi mali Liziki in Tuniki zašil kril- ce, da bi dvignil in poujčkal Draška, ki je komaj shodil. Sele pozno zvečer so prišli starši, utrujeni, zgarani in slabe volje. In spet je prišla na mizo skleda krompirja, ki dostikrat ni bila niti osoljena, ker štacunar pri cerkvi ni hotel več dati soli na upanje. In ko je zorelo grozdje V gosposkih goricah. Ko so se grozdi me.d zelenimi rahlo orumenelimi trtnimi listi tako zapeljivo rdeče in zlato pobarvali in napeli. V tistih goricah, ki so bile tako bogato pognojene z znojem njihovih staršev in starejših bratov in sester. Te. grozde sq smeli viničarski otroci le od daleč gledati, sicer so imeli opravka z oskrbnikom, ki je imel puško in tri krvoločne pse. V goricah so kače, so jih svarili starši, da bi jim pregnali skomine po prepovedanem sadu. Sele mnogo pozneje so spoznali, kdo so bile prav za prav tiste kače... In danes... Danes odmeva vesel otroški smeh V prostranih gosposkih sobanah velikaških gradičev. Sonce sije skozi visoka okna. Tunike in Draški, Trc-zike in Mimike se igrajo, rišejo, pišejo, pojejo, počivajo in jede. Včasih jih obiščejo žene iz bližnjih vasi in tudi iz mesta. Prinesejo jim igrač in slaščic ter jim pripovedujejo pravljice, lepe pravljice, ki pa niso zlagane: o delovnih ljudeh, ki s svojimi rokami in umom vsak dan ustvarjajo nova junaštva. O ljudeh, ki gredo preko vseh zaprek, krepki, odločni in močni, ki so za vselej pregnali kače iz goric in vse rodne zemlje, o neuklonljivih borcih za pravico, za socializem. In namesto zlaganih princev in princes so med njimi njihove matere in očetje, bratje in sestre. S prostranih njiv veselo odme- va pesem delavcev. Kakor vesel odmev ji odzvanja otroška pesem z vrha griča. Hrumeča je pesem strojev v tovarnah, ki jih vodijo delavke z mirnimi, spretnimi rokami. Na treh strojih se zibljejo prehodne zastavice. Marija presega normo za 25 odst. Tudi Ana in Helena presegata normo, odkar sta oddali otroke v dom igre'in dela in sta rešeni morečih domačin skrbi. Inženirka Stana se sklanja nad načrte. Drobne črte, ki teko izpod njenega svinčnika, bodo roke delavcev in tehnikov izpre-menile v visoke stavbe, v udobne. domove delovnih ljudi. Načrti bodo izgotovljeni tri dni pred rokom. Inženirka se zadovoljno smehlja med delom. Saj je tako lepo delati, če si s svojim delom zadovoljen, če te to delo osrečuje. Njen Mitja, tačas gradi v DID-u hiše in tovarne iz kock. Tudi on bo nekoč inženir, pravi. Otroci v Jugoslaviji se igrajo in uživajo svojo mladost v «Domu igre in delan. Svetoivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE" j [o pcmvhlc* nuho pebmvi po ileiisnneip_______________ Ob cesti iz Gruža v Dubrovnik so same vile, ali pa večja poslopja v slogu vil med bohotnim na pol tropskim rastlinjem. Iz zidnih ograj poganjajo ogave. Usnjati zeleni Usti se jim razpirajo v metrskem obsegu. Toda tu ni pravi Dubrovnik. Pravi stari Dubrovnik je med obzidjem, ki se je ohranilo popolnoma nedotaknjeno in mu daje tisto svojstvenost, ki je nima nobeno drugo mesto v Evropi in na svetu. Vrhu obzidja drži cesta, 8 do 12 metrov široka, kakor je široko obzidje. Ustanovitelji Dubrovnika so bili iz Cavtata. Zaradi roparskih napadov se je pokazala potreba po izgradnji novega, samostojnega mesta. V njem so živela najprej helenska plemena, ki so se utopila v priseljenih Slovanih. 2e leta 852 je imel samostojno občino. Ves čas svojega svobodnega življenja pa je bil pod raz- nimi pokroviteljstvi ir, Dubrovča-ni so radi plačevali Benečanom 230 dukatov letno, samo da so imeli mir pred njimi in lahko trgovali po milj volji. 1276 leta je bil v njem prvi potres in drugi dve stoletji pozneje. Tedaj je izšel odlok, da se ne sme zidati večnadstropnih hiš in tako imamo v Dubrovniku hiše iz belega pravokotno sekanega kamna, ki so si druga drugi popolnoma enake in tvorijo z mestnim obzidjem harmonično celoto. Z odkritjem Amerike je Sredozemsko morje izgubilo na svoji važnosti in tedaj je začela temneti tudi slava Dubrovnika, toda popolnoma zatemnela ni in ne bo nikdar, kajti vse preveč spomina hrani v sebi na tiste čase in ta spomin ga izpremi-n.ia v en sam velik narodni muzej, položen v senco palm, oljk, pinij, dišečih mirt, rožmarina in oleandrov. ./jVjVJ./AVA^WWWWJVVWWAW.NW^WSPWW,iSW^V.V.W.%%.Vi'>.%V.VAVi«.VW.W.V.».5 voma, ki sta tesno v zvezi z etnografijo Julijske krajine, se bom po- F Ko je v prvih jutranjih urah sonce poljubilo pokrajino, je zdrknila kapljica rose po žlahtno dišeči vrtnici. skrbela za njihove otroke. Dala jim je otroške jasli, domove igre in dela, lepo urejena igrišča. Skoraj vsa večja industrijska podjetja ter proizvajalne, zlasti kmetijske obdelovalne zadruge imajo danes že te ustanove. 75 domov igre in dela in 14 jasli je raztresenih po industrijskih centrih in podeželju Slovenije. To število se veča iz dneva v dan. V mestih in industrijskih centrih so domovi igre in dela naseljeni v razkošnih vilah, ki so bile nekoč domovi kapitalističnih direktorjev, n-a podeželju pa se danes otroci bivših vini- „Krispizem" in tržaško vprašanje Gre torej za zemljepisno mejo in za nacionalni princip, kar pomeni, da se dvoumje vleče naprej. Tu pa tam je sicer kdo, ki zadene pravo bistvo vprašanja, toda to so le nejasni in nedosledni pogledi. Najradikalnejši v tisti dobi je mladi voditelj sredincev Sonnino, ki je bil v svojem listu »Rassegna settimanale« z dne 28. maja 1881 napisal: «Najprej je treba odločno postaviti na stran vprašanje neod-rešene Italije. V današnjih razmerah avstro-ogrskega cesarstva je Trst zanj največje važnosti. Avstrija bi se borila do skrajnosti, preden bi se mu odpovedala. Poleg tega pa je Trst najbolje situirana luka za nemško trgovino. Njegovo prebivalstvo je mešano, kakor je mešano vse prebivalstva blizu naše vzhodne meje. Zahtevati Trst na podlagi neke pravice bi pomenilo pretiravati nacionalni princip.« f Eno leto poprej je bil tudi Ruggero Bonghi v svoji dialektični bistrovidnosti podvomil, pa čeprav previdneje nego Sonnino, o tem, da bi imela Julijska krajina polno nacionalno podlago za priključitev k Italiji. In več let pozneje je Graziadio Ascoli, najslavnejši sin, ki ga je Julijska krajina dala Italiji, ob preučevanju nacionalnega čini-telja, odklonil separatistično stališče. K obema tema važnima poja- vrnil v naslednjem poglavju! Tako imenovani «krispizem« (to je politična praksa, ki jo je uvedel ministrski predsednik Crispi), ki vlada v Italiji kot politični sistem in kot ideologija, razen nekaj primerov, skoraj celo desetletje (1887-1896), je nasproten iredentističnim zahtevam. To nasprotovanje pa ne izvira iz njegove narave, ampak nastaja pod silo razmer. K temu ga silijo odpor Italijanov proti Franciji, ki se je še povečal z zgodovinskimi antagonizmom med Italijo in Francijo, doslednost v filogermanski politiki in pa mali ekspanzionistični in vojni podvigi v Abesiniji in na Sredozemlju. Zato je razumljivo, da italijanska vlada stoji na avstrijskem stališču, ko poleti 1890 pride v Trstu do razpustitve šolske zveze »Pro Patria«. Z odločnostjo nastopi proti protestom, ki jih ta ukrep izzove v Italiji, poleg tega pa pobija proti-avstrijski in protikrispinski kandidaturi Tržačana Barzilaia v Rimu in Tirolca Bezzija v Ravenni. V dopolnitvenih volitvah avgusta 1890 Barzilai podleže za nekaj glasov vladnemu kandidatu Antonelliju, v splošnih volitvah v novembru istega leta pa je izvoljen skupno z Razzijem. Crispi odgovori na njuno izvolitev s tem, da razpusti vse krožke «Oberdank» in »Barsanti«, V preteklem oktobru je bil Crispi imel znameniti govor, ves posvečen iredentizmu. Avstrijsko uradno glasilo v Trstu je ta govor dobesedno ponatisnilo, ker se mu je zdelo, da «pomeni nov in blagodejen napredek v obsojanju nemirov, ki niso nevarni samo za Italijo«, Toda tudi v tem Crispijevem govoru ni ničesar več nego je rekel pred sedmimi leti Mancini. Crispi smatra, da je iredentizem nevaren za miir in da demokrati zanikajo s tem. da ga podpirajo, svoj program o razoroževanju. Sicer pa se Crispi v svojem govoru niti malo konkretno ne dotakne posebnih miljejskih logojev jadranskega iredentizma. Zdi se celo, kakor da zagovarja ljegovo idealno upravičenost, ko bežno omeni «krepost molka«, ki jo politika lahko »vsili našim srcem«. (Nadaljevanje sledi) V hotelu Argentina smo se dobro prespali in okopali s toplo vodp. Zdi se nam, da nas je naravnost prerodila. Ves dan bomo uporabili za ogled Dubrovnika. Veseli smo tega in prepričani, da bo to dovolj in da nam nič ne uide, kar bi nas zanimalo. Toda, čim začnemo hoditi okoli, se maje naše prepričanje. En dan za Dubrovnik je malo, več kot nič, zlasti če ga družiš z izletom tako, ko.t smo ga morali mi. Pričeli smo s knežjim dvorcem, ki je ves v renesančnem stilu. Ima relief oprsja Eskulapa, boga medicine. Zanimivo je toliko bolj, ker je bila v Dubrovniku že 1420 leta ustanovljena lekarna, ki je bila ena prvih na svetu in prva na Balkanu. Na istem mestu stoji tudi današnja lekarna, vsa oprema in posodje stare lekarne pa je v dubrovniškem muzeju. Vse je iz istega porcelana z okraski. Naše tovarišice bi ga bile najrajši odnesle domov in postavile v svojo kuhinjo. Dubrovniški muzej pa ima tudi mnoge druge zanimivosti svojo kuhinjo. Dubrovniški muzej pa ima tudi mnoge druge zanimivosti kot milijone let staro okamenino, ogromno nad meter dolgo morsko želvo, morskega psa, prf katerem vidiš njegovo v treh vrstah postavljeno zobovje, nosilnico bogatih dubrovniških plemkinj, knežje plašče, originalno Maksimilijanovo oblačilo, filigra-ne dubrovniških zlatarjev in še in še. Ozrli smo se še enkrat po sobanah in imeli smo občutek, da nas vse kliče nazaj. Nismo se mogli odzvati. Hiteli smo v muzej dubrovniškega pomorstva. V njem zaznaš šele, kje je bil pravi vir bogastva dubrovniške republike. Za težka leta so imeli velike žitne shrambe. Ohranjene so še prav take, kot so bile. Se marsikaj bi morali videti, ker v Du-brovniku ima vsak kotiček, skoraj vsaka hiša svojo zgodovino, vsaka je muzej zase, a mi viha-rimo dalje. Qb 11 nas dva motorna čolna odpeljeta na Lokrum, v nekdanji dvorec avstrijskega cesarja Maksimilijana, k; je zdaj dom otrok padlih partizanov. Pod vodstvom šestih vzgojiteljev rastejo in se razvijajo v tisti divni okolici. Lepše se jim domovina ni mog’a oddolžiti za njihovo veliko Žrtev. Močno doživetje nas je čakalo tudi popoldan, ko smo bili na polotoku Lapadu, kjer letujejo vajenci najrazličnejših strok iz vse države. Takole so nam rekli: «Včasih so se tu zabavali bogataši, a sedaj se zabavajo delavci. Naj le govorijo, da se Tito ne briga za nas. Mi dobro poznamo resnico in jo bomo vedno čvrsto branili«. (Konec prihodnjič) Lastno zadrugo pa so zasnovali nameščenci tržaške občine, posebej pa nameščenci občinske ustanove za socialne podpore. Upokojeni častniki italijanske vojske so ustanovili zadrugo in jo regi: strirali pod imenom eT.ergestes. Omenjene zadruge delujejo na področju tržaške občine, ena Pa je bila ustanovljena v Miljah («Borgolauro») menda na pobudo tamkajšnje socialistične stranke. Gre za 24 zadrug, v kolikor pa smo obveščeni je v teku registracija mnogi drugih podobnih ustanov. Doslej je dalo svojo prijavo za zadružno gradnjo stanoval1 najmanj 1000 interesentov. Kakšen je spričo velikega zanimanja stvarni gradbeni pro1 gram na podlagi določb, ki jih vsebuje ukaz št. 117? V prora: čunskih obvestilih Vojaške uprave je bilo v začetku leta govori o gradnji 480 stanovanj. Prošnja in načrte, ki so jih predložili javne ustanove in zadruge, preučuje Vojaška uprava prav te dni. Verjetno bo tudi kmalu določen vrstni red gradbenega de: lovanja v korist enega ali drugeji prosilca. Ker imajo javne ustanove prednost pred zadrugami, ni težko predvidevati, da bodo pral te prišle najprej na vrsto. Za ostale zadruge ne določa, zakon nobenega merila, po katerem na), bi se določale. Zaradi tega ni niti gotovo, da bodo prišli do stanovanja v prvi vrsti tisti, ki s0 ga najbolj potrebni. Naj omenimo v tem pogledu dejstvo, da so doslej ustanovili take zadruge izključno uradniški sloji večjih mestnih zavodov, ker so pač ima-li za to najboljše pogoje, kakor veliko število uslužbencev, zagotovitev podpore podjetja, povezano z oblastmi itd. Poudariti )e med drugim, da ni v zgoraj navedenem seznamu nobene zadružne organizacije za gradnjo stanovanj iz vrst nameščencev velikih industrijskih in trgovinskih podjetij, kakor tudi ne sred- . nje in male industrije ter trgovine, kjer je. ustanavljanje zadrug, iz mnogih razlogov mnogo težje• Ta pobuda je pokazala potrebo, da se dejavnost za gradnjo stanovanjskih hiš smotrno poveže 2 namenom, da se bi doseglo sodelovanje med državo, javnimi ustanovami, zadrugami in zasebniku v kolikor gre za obnovo po vojn» : poškodovanih zgradb. Stvarno ib' majo dc/nes gradbene zadruge nobene zanesljive osnove za uspešno delovanje; menimo, da si mmai-zadružniki ustvarjajo prevelike iluzije o uspehih začeti akcije. Najšibkejša stran sistemi državnih prispevkov in podP0) pa je pri nas v tem, da se po n® vadi z ugodnostnimi in olajšavi' mi okoristijo prosilci, ki so gospodarsko močnejši in se zaradi socialnega položaja, laže uveljavlja' jo napi-am oblastnim in upravnim organom. Drobitev gradbene dejavnost i pri projektiranju in izvajanju dej povzroča brez dvoma mnogo več- jj je stroške in izgubo dragocenih j sil v primeri s širšimi oblikami gradbene organizacije. Navedel* razlogi bi ob sedanjih okoliščinak narekovali nujnost, da bi se de' javnost za zgradnjo stanovanjski hiš za zdaj nadaljevala v drža vid režiji. Država si je že itak P° ukazu št. 117 naložila 50 odst. stroškov za nakup zemljišč in ; gradnjo, ostalih 50 odst. investicij j Pa finansira z dolgoročnimi posojili po nizkih obrestih. (Iz »Gospodarstva«)- • v v Najlepše in najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, bar, bife, koncerti, ples. — Novost vaeekend hišice z dvema in tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem meekend hišic in informacije pri potovalnem uradu »ADRIA - EXPRESS», TRST. ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves mesec julij in avgust ho igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer. Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice VOZNI RED Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: OB DELAVNIKIH: 7.30* 9.15 iz Trsta [z Sv. Nikolaja: 8.15 10.15 10.00* 12.30* 9.15 11.45 11.00* 15.00* 10.15* 12.30* 12.05* 17.45* 10.45 17.30 14.00* 20.00* 11.30* 18.30* 15.00* 13.15 19.15 13.45 20.00 14.30* 21.15 21 30* (icnc zn Ijn in nazaj in vstop r kopališča: OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: odrasli 200 L. otroci 130 L. OB DELAVNIKIH s parniki ■ • odrasli 200 L, otroci 130 L. Z motorno jadrnico ((Levar,te« odrasli 170 L, otroci 120 L. Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, dočim velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu. Redna avtobusna proga TRST Sv. NIKOLAJ TRST ODHOD) V TRSTU (AVL .RASNA POSTAJA): Ob NEDELJAH iz TRSTA: 8.00, 9.00*, 10.00* 13.30, 13.45*, 14.30*. Iz SV. NIKOLAJA: 12.25*. 12.30, 13.00*. 19.00, 20.00* 22.40L Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00*, 13.00*. 13.45*. Iz SV. NIKOLAJA: 12.25*. 13.00, 19.00* 22.40*. Vožnje označene z zvezdico bodo izvršene preko Milj po obalni cesti preko Suhega rta. Debelega rta, kopališče Sv. Nikolaj. Ilnna tjo in nazni (vstopnina v kopališče ni vračunana) odrasli L. 111(1, otroci L. 120 — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 Telefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 štev. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-808. STANISLAV1 RENKO.1- ThkaTržaš^tiskarski" zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlsti 30/a, Tel. 70. Odg. urednik NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — 1400, celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ: 55, 165, 330 650 di,,• 11.5374. Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska ** Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRS^