Slev. 238.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
za pol leta..... .120
sa celo leto.....240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
T MUM v EemcJ, dne 18. Ura m Mam m» stane 1 "50 r>k LelO Ul.
V Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 40 . 60
Cene inserafom:
Knostolpna petitna vrste mali oglasi po Din 1°50 in Din 2'--, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrsticn po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dun izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/01. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski naro
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana J0.65U in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
in znanstvenika.
Vseučiliški profesor dr. Rihard Zupančič o pomenu klasične izobrazbe za bodoče znanstvenike.
Z novim letom 1925 se prične tudi v Sloveniji izenačevati srednje šolstvo v naši državi, kar se tiče realnih gimnazij in realk. Bistvo reforme bo obstojalo v tem, da se bo pouk nemščine reduciral približno na polovico dosedanjega obsega, pouk latinščine pa tako okrnil, da bo od nekdanje gimnazije ostalo samo še — ime. Ta reforma se bo nanašala na 10 slovenskih srednjih šol: na 8 realnih gimnazij in na 2 realki. Izvzete so samo humanistične gimnazije (4), od katerih se bo pa bržkone ena v doglednem času spremenila v realno, tako da lahko rečemo, da se bo reforma nanašala na veliko večino našega srednjega šolstva in da bo baš ta novi tip realne gimnazije vtisnil pečat bodoči generaciji slovenske inteligence. Zato bi bilo umestno, da bi se ob priliki, ko se namerava izvesti preko noči tako dalekosezna reforma, culo mnenje vseh, ki so interesirani na ustroju srednje šole.
Pisec tega poročila se je obrnil 16. t. m. osebno na profesorja matematike na ljubljanski tehnični in filozofski fakulteti g. dr. R. Zupančiča, čigar ime .ie v znanstvenem svetu znano daleč izven mej Jugoslavije, s prošnjo, da bi mu dovolil kratek razgovor o pomenu klasične izobrazbe za bodoče znanstvenike. Zdelo se mu je važno, da izve tozadevno strokovno mnenje _ zastopnika baš tiste panoge znanosti, ki je po splošnem naziranju najmanj in-teresirana na klasični predizobrazbi kandidatov, ki se ji posvetijo. Znano mu je bilo, da se je bil g. profesor izrazil nekoč pri predavanju matematike, da je najboljša priprava za študij matematike — študij latinščine. Gospod profesor je bil tako ljubezniv, da je podal o tem vprašanju nastopno izjavo:
»Moja izjava glede klasične prediz-obrazbe se nanaša samo na mladeniče, ki se pozneje posvetijo znanstvenemu poklicu. Glede takih pa menim, da zahteva — brez ozira na posebna svojstva dotičnih znanosti, katerim se hočejo posvetiti — tako zvana znanstvena miselnost, da človek od mladih let dalje temeljito študira gramatiko vsaj enega jezika. Izkustvo kakor tudi drugi, globokejši vzroki kažejo, da se gramatična predizobrazba ne more pridobiti pri modernem jeziku. To je eden — čeprav ne glavni — mojih razlogov, da smatram latinščino kot absolutno potreben predmet za pred izobrazbo bodočih znanstvenikov.
Od drugih razlogov samo tole. Mlad človek mora imeti poleg dobro izvežbane logične spretnosti tudi nekaj, kar ustvarja njegovo osebnost. Za to pa je klasični svet danes še vedno edino res uspešno sredstvo.
Humanistične strani tega vprašanja seveda ne obvladam toliko kakor pomen klasične izobrazbe za formalno izobrazbo bodočega znanstvenika; zato govorim samo o tej točki. To pa vem, da je točno grama-tično razumevanje posameznih izrekov v eksaktnih znanostih absolutno potrebno za onega, ki hoče poglobiti poznanje vede. Vem tudi, da dijaki brez predizobrazbe v latinskem jeziku težko, rekel bi: nikoli, kvečjemu v izjemnih slučajih pridejo do tega razumevanja. Netočno razlaganje formalne strani izrekov, nesrečna navada, da ne mislijo s pojmi, ampak samo čisto v konkretnem, jim zabrani doseči možnosti abstrakcije.
To moje mnenje je zelo razširjeno med zastopniki eksaktnih znanosti. Citiram n. pr. samo slavnega umrlega matematika Ilenrija Poincareja, ki je v tem zmislu predaval po vsem svetu, med drugim tudi na Dunaju — mislim, da jo bilo to 1. 1908. ali 1909. — v društvu: Verein der Freunde des humanistisehen Gvnma-siums, kjer je izvajal slične ideje, samo šc nekoliko bolj intransigentno kakor .jaz.
Gospod profesor. Vi sto imeli v svoji praksi kot visokošolski učitelj neštetokrat priliko, da ste primerjali usposobljenost absolventov realk in absolventov gimnazij za matematični študij: ali bi mi mogocc ho-
teli povedati, kakšne izkušnje imate z vi-sokošolci n. pr. s tehnike v tem oziru?
>Glede lastnega izkustva v svojem predmetu — matematiki —- lahko izjavljam, da so bili absolventi klasičnih gimnazij vedno in povsod neprimerno boljši kakor absolventi realk. Tu ne gre toliko za povprečno zmožnost dotičnih dijakov kakor za tip; in tu menim, da je tip gimnazije glede matematike nad tipom realca. Izjemni posebno ženijalni slučaji so seveda mogoči tu in tam.
Govorila sva nato z gospodom profesorjem o dejstvu, da tisti, ki ni nikdar mogel primerjati materinščine s kakim tujim jezikom, ne zna niti materinščine pravilno rabiti. Gospod profesor jo rekel z ozirom
na form el no izobrazbo, ki jo da baš pouk v klasičnih jezikih:
^■Znanstvenik kot adept mora biti sposoben, da točno razume tekst, katerega stvarno še dolgo ne razume; kot produktivni znanstvenik j>a mora biti sposoben, da izrazi svoje ideje gramatično enoumno in jasno tako, da tekst lahko tvori podlago za razmišljanje drugih, ki ga berejo.'
Ob slovesu je rekel g. profesor, ki šc danes gladko bere latinsko:
vDa bi se nam le posrečilo ohraniti latinščino, ki je po mojem mnenju silno potrebna baš za slovanske narode, da se slovanski jeziki intelektualizirajo.
I. Dolenec.
m
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Nocoj je bila seja ministrskega sveta. Razpravljali so o poročilu zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča o sestavljanju protiboljševiškega evropskega bloka in o zakulisnem delu na rimski konferenci. Govorilo se je o ukrepih proti boljševiški nevarnosti. Nadalje so na seji razpravljali o uporabi zakona o zaščiti države proti tistim strankam, ki so nasprotne današnjemu režimu. V prvi vrsti pride v poštev HRSS. Vlada
še ni napravila končnega sklepa, ampak bo o tem vprašanju razpravljala še na prihodnji seji. Govorili so tudi o dekorativni razstavi v Parizu, ki bi se imela vršiti lani, pa je bila preložena na aprila leta 1925. Ministru za trgovino in industrijo se je odobril kredit, da začne takoj s pripravami za zgraditev jugoslovanskega paviljona za to razstavo. Minister za trgovino se bo jutri začel o tem razgovar-jati z izvedenci.
m
v umi
R A DIK ALSKO -DEMOKR ATSK A ZVEZA V KRIZI.
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Pogajanja med radikali in samostojnimi demokrati slabo napredujejo, lcer hočejo samostojni demokrati radikale povsod izrabiti. Igra z radikali v Hrvatski je prav ista, kot v Sloveniji Žerjavova, ki hoče na nepošten način zase pridobiti radikalne glasove, radikalom pa noče odstopiti nobenega resnega mandata. Razmerje med radikali in samostojnimi demokrati je v težki krizi in ni izključeno, cla se bodo vršile volitve brez samostojnih demokratov, kajti radikali jih hočejo iztirati iz vlade. Enake težave se porajajo pri postavljanju nosilcev list in okrajnih kandidatov. V Srbiji bo mnogo cepljenih radikalnih list.
SPORAZUM V DALMACIJI IZKLJUČEN.
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Izvrševalni odbor radikalne stranke .je razpravljal o uspehih okrožne konference za nosilca liste v južni Dalmaciji. Kakor smo poročali, je
ruAilec Ljuba Jovanovic. Samostojni demokrati so zahtevali svojega nosilca. Sedaj .je v južni Dalmaciji sporazum med radikali in samostojnimi demokrati izključen. Nadalje je izvrševalni odbor razpravljal o drugih sporih med radikali in samostojnimi demokrati, ki se nikakor ne morejo rešiti. Samostojni demokrati gledajo povsod ,posebno na Hrvatskem, da pridobe čim več radikalov za svoje kandidate. Radikali pa delajo na to, da jih izrabijo zase.
SPORI V SRS.
Belgrad. 17. dec. (Izv.) V zagrebških samostojno demokratskih krogih se je začel razper, katerega so rešili tako, da bo dr. Edo Lukinič nosilec liste v Zagrebu, Juraj Demetrovič pa v Požegi. Prej je bil izvoljen za nosilca liste za Požego Milenko Markovič, odvetnik v Pakracu, sedaj so ga pa postavili za okrajnega kandidata v Pakracu.
VOLIVKE METODE P.-P. REŽIMA.
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Po vesteh iz Subotice so oblasti v zadnjih treh dneh izgnale okoli 400 pristašev IIRSS v njih rojstne kraje. Na la način si hočejo radikali in samostojni demokrati zagotoviti mandat.
INTERVENCIJA PRI I)R. ŠURMINU.
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Ljubljanski vseučiliški profesor dr. Metod Dolenc je obiskal ministra dr. Šurmina. Prosil ga je, da naj se zavzame v ministrskem svetu, da se vsoučiliškiin profesorjem izplačajo ustavljena doplačila od 1. aprila dalje. Prosil ga je, da kol njegov bivši tovariš dela na to, da se čimpreje dokonča vseučiliški zakon, da no bo prišlo do neprijetnih dogodkov, kakor se je to zgodilo ob priliki upokojitve zagrebških vseučiliških profesorjev. Profesor dr. Dolenc se je z ministrom dr. Šurminom razgovarjal o vseh perečih vseučiliških vprašanjih. V svojih mnenjih sta popolnoma soglašala.
TIMOTIJEVIČEVA IZJAVA PROTI SDS.
Belgrad, 17. dec. ('zv.) Demokratski poslanec Kosta Timotijevič je na razne vesli, češ da bo prestopil k Pribičovičevim samostojnim demokratom, izjavil, da so lo prostaške laži. Kajti on ne mara v razkrilo hišo, kakršna je Pribičevičeva. Njegova hiša je majhna, toda pokrita. Nc mara se prodajati drugim. On je osnovatelj JDS, zato noče i/, nje in jo izdati.
UGODNEŠANSE ZA NASTASA PETROVIČA,
Belgrad, 17. dec. (Izv.) Nastas Petrovič sc jc danes dolgo razgovarjal z Ljubo Davidovičem. Odpo! bo na agitacijo
v moravsko volivno okrožje, od tam pa v Makedonijo. Radikali spremljajo njegovo del o z velikim nezadovoljstvom in mu pripravljajo največje težave. Vse to pa jim ne bo uspelo, kajti ljudstvo povsod odobrava Petrovičev nastop in sc odločno izjavlja za politiko sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.
VOLIVNO GIBANJE NA HRVATSKEM.
Zagreb. 17. dec. (Izv.) Včeraj je odpotoval v Dalmacijo predsednik Hrvatske pučke stranke Stjepan Barie, da se dogovori glede kandidatnih list v Dalmaciji. Prihodnjo nedeljo bo vodstvo UPS določilo še nosilce kandidatnih list za modru-ško-reško županijo, za Hercegovino in za tista okrožja v Bosni, kjer še niso postavljeni. Določili se bodo tudi okrajni kandidati.
Zagreb, 17. dec. (Izv.) Nosilec frau-kovske liste v Zagrebu bo dr. Aleksander Horvat, v zagrebški županiji Hrvoj, v va-raždinski Sonc, v požeški Prebeg.
SESTANEK BORZNIH TAJNIKOV.
Belgrad. 17. dec. (Izv.) Danes se je vršil sestanek vseh jugoslovanskih borznih tajnikov. Razpravljali so o zasebnih j senzalih, o uzansah in borznih pravilih. Razprava se jutri nadaljuje in bo pojutrišnjem najbrž žc končana.
PROSTI POTNI LiST.
Rim, 17. decembra, (h v.) Jugoslov. | vlada sc pogaja s sosednimi državami, med temi tudi / Italijo, o odpravi vidi--ranih potnih listov. Vidiranjc potnih listo\ v Italijo bo odpravljeno mogoče i tekom lega meseca.
ŽELEZNICE IN POŠTA V PRORAČUNSKI RAZPRAVI.
Rim, 17. dec. V torkovi seji j>oslanske zbornice je poročal prometni minister Cia-no o položaju državnih železnic in pošte ter brzojava. Železnice so izkazovale 1921 do 1922. leta 1257 milijonov primanjkljaja, ki se je potem leta 1022. do 1923. znižal na 006 in leta 1923. do 1924. na 298 milijonov lir. Sedanji proračun izkazuje o dohodkih in izdatkih ravnotežje. Število železniškega osebja se je skrčilo od 240.000 v letu 1921. do 1922. na 173.000. Pošta in brzojav sta bila do 1. 1917.—1918. aktivna, nato so začeli dohodki zaostajati za stroški, dokler ni leta 1921—1922. primanjklja dosegel pol milijarde lir. Sedanji proračun predvideva 21 milijonov preostanka.
Večina je odobrila proračun prometnega ministrstva.
PRORAČUNSKI PROV iORIJ.
Ki in, 17. dec. (Izv.) Finančni minister De Štefani je v poslanski zbornici zahteval proračunski provizorij. Zbornica bo sicer do 31. t. m. rešila celokupni proračun, a dati hoče senatu čas, ila more razpravljati o proračunu. Zato prosi, da se jjodaijša proračunski provizorij, dokler se celokupni proračun končnoveljavno ne reši. Večina je provizorij odobrila.
NOVA. ODKRITJA PROTI FAŠIZMU IN MUSS0LIN1JU.
Rim, 17. dec. V znani ovadbi na senatno vrhovno sodišče proti bivšemu poveljniku milice generalu De Bono se sklicuje posl. Doneti med drugim na spomenico bivšega podtajnika v notranjem ministrstvu posl. Finzija. To spomenico je bil spisal Finzi v svojo obrambo v tednu po Mat-teottijevem umoru, ko je Mussolini zahteval, da odstopi in se je Finzi bal, da bo javnost smatrala njegov odstop kol priznanje sokrivde na umoru. Razen tega se je Finzi bal, da ga bo zloglasna Čeka. kot nevarnega poznavalca njenega zločinskega početja skušala spravili s poti. Da reši čast svojega imena in morebitni zločin v naprej razkrinka, je sestavil nekak testament, v katerem je natančno obrazložil, koliko zadeva njega odgovornost za : sistem , ki je dovede! do umora posl. Matteottija. To listino je Finzi tedaj izročil svojemu odvetniku in jo prečital tudi raznim osebam. O tej spomenici so tudi že tedaj pisali listi. Finzi pripoveduje v spomenici, kako sta ga najprej Accerbo, potem pa Mussolini silila, naj poda ostavko, ker da lo zahtevajo najvišji interesi fašizma. Potem trdi Finzi, da je bila ,>Čeka : ustanovljena na zahtevo samega Mussolinija in da ,jc tudi delovala pod njegovim vrhovnim vodstvom. Delo je vodil odbor šestih — katerih nekateri so kot: neposredni sokrivci na Matteoltijevern umoru sedaj v preiskovalnem zaporu v : Regina coelk. Čeka je vodila vse napade in tudi napad na Matteottija. Mussolini je vedel za vsa njena početja.
Ta Finzijeva spomenica je prišla sedaj vsled Donatijeve 'ovadbe zopet na dnevni red. Listina sama se sicer nahaja v neznanih rokah, oglašajo se pa priče, katerim jo je bil Finzi prebral. Fašistovska glasila so do zadnjih dni trdila, da je ta spomenica zgolj zlobna izmišljotina opozicije. Toda včeraj je Finzi na Montecitoriju v pogovoru s časnikarji izjavil, da spomenica dejansko obstoja. O njeni vsebini je podal izpovedbe na sodišču, ki ima sedaj besedo.
Z zadevo se obširno peča celokupno časopisje.
Značilen nastop ^inerandov.
Pari-, 17. dec. (Izv.) Včeraj zvečer jc sklical bivši predsednik Millcrand velik shod »nacionalno-republikar.ske lige«, na katerem jc govoril, da jc on bil vedno Francoz in republikanec, danes pa je oboje ogroženo. Zato kliče vse republikance, katolike in svobcdomislcce, na skupno obrambo francoskih in republikanskih interesov. Nasprotniki so začeli nekaj, kar ogroža svetovni mir. Nas vnanjepolitični položaj so silno poslabšali. Kaj pomeni ženevski dogovor? Ta dogovor narodov ne bo pomiril, ampak jih bo šc bolj raz-dražil, Nemčija jc v Londonu pristala na
Dawesov načrt. Ali pa ga bo tudi držala? Naša sedanja vlada je ujetnica revolucionarnih socialistov. Sedanja vlada je priznala komunistično vlado v Rusiji, vhdo ubojev in ropov. O naj bi vsi mrtvi v Rusiji vstali, da bi se zopet spomnili vsi Francozi, da so v prvi vrsti Francozi, ki morajo napraviti konec vsem poskusom diktature od spodaj.
FRANCOSKI PARLAMENT PROTI KOMUNISTOM.
Pariz, 17. dec. (Izv.) Zbornica je zavrela predlog komunistov, da veljaj amnestija tudi za zaprte komuniste.
HERRIOTOVO ZDRAVJE.
Pariz, 17. dec. (Izv.) Herri~tu se je
zdravstveno stanje obrnilo na bolje. Ostati pa mora še v postelji.
Pariz, 17. dec. (Izv.) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Herriota se trajno boljša Upajo, da bo prihodnji teden že lahko zapustil posteljo
FRANCOSKI DOLG AMERIKI.
Washington, 17. dec. (Izv.) Finančni referent komisije za ureditev evropsko-ameriških dolgov je izjavil, da se Francija še ni uradno pogajala s komisijo o ureditvi. Najboljše bi bilo, če bi Francija plačevanje svojih obveznosti uredila lako kakor Anglija.
NEMŠKA UDET E7PA NA FRANCOSKI 1 RAZSTAVI.
Berlin, 17. decembra. (Izv.) Nemčija se bo udeležila razstave za elektrotehniko v Grenobleu.
COOLIDGE PROTI VOJNIM HUJSKAČEM.
Washington, 17, dec. (Izv.) V nekem
govoru je predsednik Coolidge odločno j ugovarjal trditvam vojnega ministrstva, da je treba armado povečati z ozirom na razne vcjne priprave po svetu. Te trditve je Coolidge zavrnil kot neresnične.
NOVA MAROKANSKA KONFERENCA?
London, 17. dec. (Izv.) »Daily Tele-graph porcča, da je upor raznih rodov za hrbtom španske armade ustvaril položaj, ki nujno zahteva sklicanje posebne konference, ki naj bi premotrila položaj v Maroku tn sklenila potrebne korake v varstvo evropskih interesov.
Rim, 17. decembra. (Izv.) Briand ie zastopniku rimske »Tribune« napovedal angleško-francoskc-italijansko konferenco, ki bi sS bavila s severoalriškim vprašanjem.
NOVI UPORI NA KITAJSKEM.
Peking, 17. dec. (Izv.) Med vojaštvom v Kolganu je izbruhnil upor. Vojaki so iz taborišča udrli v mesto in plenili trgovine in skladišča. Nekaj hiš so tudi zažgali. Tujcem se je posrečilo rešili se. Civilne oblasti so zbežale.
RAZDELITEV USTANOV V EIVŠI AVSTRIJI.
Punej, 17. dec. (Izv.) V Rimu se je
pričela konferenca nasledstvenih držav, ki razpravlja o razdelitvi ustanov, ki so obstojale v bivši Avstro-Ogrski.
KAPITALISTI MED SEEOJ.
Eerlin, 17. dec. (Izv.) Angleško časopisje se obširno bavi s tožbo, ki jo je naperila znana tvrdka Krupp proti angleški tvrdki Vickers. Angleška tvrdka Vi-ckers je izrabljala Kruppov patent za izdelovanje vžigalcev za topovske izstrelke že pred vojno proti primerni odškodnini. S temi granatami so pozneje Angleži streljali na nemške vojake. Po sklepu miru pa se je angleška tvrdka branila še nadalje plačevati odškodnino, vsled česar jo Krupp toži za odškodnino. Tožba je napravila v' Nemčiji silno mučen vtis.
IZ MAŽARSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 27. dec. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bil po kratki razpravi sprejet začasni proračun.
DOBRO VINO V NEWYORKU.
Newyork, 17. dec. (Izv.) V prvih dveh tednih tega meseca je umrlo v Newyorku vsled uživanja slabega alkohola nad 20 oseb, 11 oseb je težko bolnih, 20 pa jih je lahko obolelo. Alkohol so vtihotapili v Newyork za božične praznike.
ATENTAT V SOFIJI.
Sofija, 17. dec. (Izv.) Na državnega pravdnika Dimčeva je bil izvršen sinoči atentat. Kot krivce dolže komuniste.
USPEHI BREZŽIČNE TELEGRAFIJE.
Berlin, 17. dec. (Izv.) Policija v New-yorku je podala londonski policiji sl:ke in odtiske prstov raznih hudodelcev brezžičnim potom. Slike so popolnoma uspele.
Vojaške in mornariške vaje v Tihem oceanu.
Znano je, da je Mac Donald svojčas zavrgel načrt Baldvvinovega kabineta, da naj se Singapur izgradi v mogočno opira-lišče za angleško vojno brodovje. Zdaj, ko je Baldwinova vlada zopet na krmilu, so konservativci takoj segli zopet po tem načrtu, ki ga ima parlament v kratkem sprejeti.
Ta stvar je Japonce močno razburila. To tembolj, ker so januarja meseca napovedane velike vaje brodovja Zedinjenih držav S. A. Takozvano pacifi-ko brodovje se bo združilo z atlantskim, ki mu prihiti po panamskem kanalu na pomoč, da odbije napad neznane velesile na Havaj. Vaje se bodo raztegnile po celem Pacifiku do Avstralije in Nove Zelandije, kar pomeni, da se predpostavlja eventualna kooperacija med ameriškim in anglešk'm brodovjem, da se odbije napad iste velesile na avstralski dominijon. Da je pod to velesilo razumeti Japonsko, se samoposebi razume.
V tej zvezi je popolnoma razumljivo, da nameravana izgraditev singaporske luke Japonsko zelo prizadeva. Angleško brodovje, zasidrano v tej luki, ki je ena največjih in najboljših na svetu soloh, gospoduje tako nad Pacifikom kakor nad Indskim oceanom.
Pravzaprav pa Japonska nima pravega povoda razburjati se nad tem. Kai i JaDonska je še letošnjo jesen priredila velike kombinirane vaje vojnega brodovja in kopne armade, katerih se je udeležilo 180 bojnih morskih edinic in 100.000 mož izkrcevalne armade. Kot sovražnik so se predpostavljale Zedinjene države S. A., ki so po berinškem zalivu ob vzhodno-sibirski obali skušale zavzeti Korejo.
Japonce pri vsej stvari boli najbolj to, da po svetovni vojski izgubljajo svoje postojanke ob angleški obali Pacifika. Med vojno so namreč Angleži morali od-poklicati vse svoje vojne ladje iz Pa~if'ka in so v smislu takrat veljavne pogodbe z Japonsko izročili varstvo svojih tamošnj;h pristanišč japonskemu vojnemu brodovju. V Singaporu n. pr. je še leta 1918. poveljeval japonski pristaniški admiral. Kajpada so Japonci to priliko porabili, da izpodrinejo tudi anglerko trgovino. Ta ro-litika pa je zdaj pri kraju in angleško-ameriško sodelovanje ne tvori samo mogočne obrambe zoper japonsko ekspsji-zijo, ampak ogroža Jaoonsko samo, zlasti pa zmanjšuje njen vpliv na Kitajsko.
Mogoče je to vzrok, da Japonska v zadnjem času išče ožje zveze s sovjetsko Rusijo.
■ ■■
iji
m nasilja.«
Mu ii nalojša
„	znamka za pecivni pra-
J//A	J e k in vanilin-sladkor je
_	.Adr!a'. Zavračajte ulične
^^ '■frnffitf ».V*	» w«nj vrtdoo izdelke.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je te dni pisalo na občinski urad v Žužemberku. to-le: »Dodatno k tukajšnjemu brzojavnemu nalegu sporočam, da se ima ponovna volitev občin, odbora vsled brzojavne odredbe g. velikega župana izvršiti na podlagi zadnjih pra-vomočnih volivnih imenikov brez obnovitve reklamacij s k ega postopanja.«
Kaj pa se je zgedilo v Žužemberku takega, da daje g. veliki župan brzojavne naloge g. glavarju v Novem mestu? Tole! Poleti so bile, kakor drugod po Sloveniii, tudi v Žužemberku občinske volitve. Trda vsled nekih nepravilnosti je gospod vel ki župan tedaj tiste volitve razveljavil in ukazal nove volitve. Vsled ponovne pritožbe je odločalo upravno sodišče v Celju, ki je našlo, da je bil ukrep goepeda velikega župana zakonit in da se morajo vršiti nove volitve. Prejšnji teden je postal odlok upravnega sodišča pravo-močen. Okrajno glavarstvo je torej ukazalo županu žužemberškemu, naj v nedeljo dne 14. decembra 1924 razglasi, da je imenik razpoložen v s v rho reklamacijskega postopanja za nove občinske volitve. Toda dne 12. t. m. prejme županstvo v Žužemberku brzojav, ki preklicu;? odlok okr. glavarstva. Temu brzojavu je sledilo v uvodu citirano pismo.
Nove občinske volitve v Žužemberku so torej vrgle gospoda.notarja Carliji in gospoda velikega župana Baltiča iz ravnotežja. Če bi se namreč nove občinske volitve v Žužemberku smele vršiti po zakonu, bi pridobilo vcbvno pravico kakih 60 občanov, ki bi bili no sodbi gosp. Carlija vsi »klerikalci«. To se ne sme zgoditi, če tudi mora gospod veliki župan ukreniti nekaj protizakonitega.
Ne pišemo o tej stvari, ker bi se morda bali, da radi teh 60 glasov »klerikalci« v Žužemberku ne bodo zmagali. Naj bosta potolafena gf*. Carli in BaPič; še dvakrat šestdeset glasov nam lihko pohrustata, pa bomo še vedno teh par demrVr-^rj^v v ?<i'v<?mb?rku po^t^o na-kresali. Toda bolj zanimiv jc stvar z
ozirom na ponovne popravke gospoda velikega župana, v katerih izjavlja, da »v Sloveniji ni nasilja.*
Občinske volitve v Žužemberku s o se bile izvršile. Sedaj so razpisane nove. Te nove volitve niso ni-kako nadaljevanje ali obnovitev prejšnjih, ampak čisto nove volitve. In glede vsakih volitev pravi zakon »o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji« §8.: »Volivni imenikise morajo razgrniti za dobo 14 dni, da jih vsakdo lahko pogleda. Tekem te dobe se smejo zoper nje vlagati pri županu pismeni ugovori. To je razglasiti na občinski deski in v občinah z lastnim statutom, poleg tega še v Uradnem listu.« Zakon ne pozna glede tega določila nobene izjeme. In člen 12. zakona o stalnih volivnih imenikih se glasi: »Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, članov oblastnih in srezkih skupščin in občinskih funkcionarjev, se smejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza. Tudi ta zakon ne pozna nobene tozadevne izjeme.
Dr. Baltič pa je brzojavno ukazal, da se volivni imeniki ne smejo popravljati in da se bodo volitve vršile na podlagi tistih volivnih imenikov, ki so veljali za volitve letos poleti. Čudno, da dr, V. Baltič ni ukazal, da se morajo nove občinske volitve v Žužemberku vršiti na podlagi volivnih imenikov, ki so veljali za ieto 1922. Tedaj je bilo menda še nekaj manj »klerikalcev« in pomrlo jih je tudi od tedaj nekaj več kakor pa od letos poleti.
Že večkrat sc je zgodilo, da pri kakih volitvah ni bilo vse prav. Že večkrat so se zato morale vršiti nove volitve. Toda še nikdar si ni nobena oblast dovolila take šale, da bi obnovila samo del volivnega postopanja, ampak se je vselej izvršilo vse po vrsti, kakor ukazuje postava. Zakoni in dosedanja praksa so dr. Baltiču popolnoma znani, pa je vendar postopal čisto nasprotno; zraven pa poje: »V Sloveniji ni nasilja.«
-f Kdo js bega potegnil. Slovenskemu »avtonomistu« Prepcluhu je končno Radič tudi na zunaj svečano oblekel hrvaško košuljo in ga spravil pod hrvaški klobuk. Kljub vsem dementijem »Slov. republikanca« in izjavam g. Albina Prepeluha, da je njegova stranka slovenska, da ni Radi-čeva podružnica, kljub vsemu temu otepanju je Stepan Radič objavil v svojem glasilu »SIcbodni dom«, da kandidira HRSS (brvatska repuMikanska seljačka s'ranka) v Sloveniii v cbvh okrežjih. V velivnem okrožju Maribor - Celje kand dira kot nosilec liste HFSS Stop. Radič, v volivnem okrožiu Ljublfana - Ncvo mesto pa je nn-silec liste HRSS g. Albin Prepeluh. — To beremo črno na belem z mastnimi črkami v zadnjem »Slobodnem doiru«. »Slovenski republikanec« pa je pisal, da je b:l »Slovenec« potegnjen s poročilom o seji vodstva prepelnhovcev v Zidanem mostu. Radič hoče s Prepeluhom potegniti ves slovenski narod, toda potegnil bo samo gosp. Prepeluha.
-j- Novo nasilje. Komaj je prebral g. Jelenec našo kandidatno listo in uvidel, da ie na njej tudi g. učitelj Jevnikar. takoj ie bila odposlana brzojavka v Št. Vid pri Stični, da mora šolsko upraviteljstvo mesto njega prevzeti — učiteljica. Razumemo, ila se čudilo režimovci, kako si upa danes proti niim kandidirati — učitelj. Toliko groženj so izrekli, toliko nezakonitosti napravili, pa si še upa rčitelj po svo^e misliti! Tega ne preneso liberalni možgani. Toda naše ljudstvo ?im bo 8. februarja dokazalo, da se ie pač treba privadili tudi na svobodo mišljenja drupih, učiteljem pa, ki čutijo z ljudstvom, bo ljudstvo izkazalo svo;o hvaležnost. Čast možem, ki preueso nevkloireni čas poizkusnje!
-j- In tako daljo. Vlada je odstavila mestnega fizika v Virovitici dr. Frana 2mega~a in uvedla proti njemu kazensko preiskavo, ker je č'.?n Hrvatske zajedle.
+ Kandidatna lista »Narodnega bloka« za volivno okrožje Ljubljana—Novo mesto je bila vložena v torek, 16. t. m. Zdi se, da so Žerjavovci to listo vložili, še preden se jc med JDSarji in radikali dosegel sporazum, samo za to, da jih še kdo drugi razen SLS ne preteče. Žerjavovci in radikali niso namreč sorti samo na Štajerskem, ampak tudi na Kranjskem. Za nosilca liste se je >enodurno« naredil dr. Gregor Žerjav s"m. Okrajni kandidati na tej listi so pa: 7a Črnomelj dr, Niko Zuoanič, namestn'k K?rel Miiller, tr«"ovec v Črnor'i'i: ?.a Kamnk p°sestr,'k Fran" P.ančitr iz Zg. Tuhinja, namestnik znani
bivši samostojnež Franc Kokalj iz Vrh-polja; za Kočevje advokat dr. Ivan Sajo-vic, namestnik Fran Majcen, strok, učitelj; za Kranj dr, Albert Kramer, namestnik trgovec Dragolin Lapajne iz Žirov; za Krško župan Joško Pfeifer, namestnik Alojzij Šribar z Ardra pri Raki; za Litijo dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane, nam. Valentin Urbančič iz Ljubljane; za Ljubljansko okolico trgovec Fran Zebal z Rudnika, namestnik živinozdravnik Rafael Ipavec z Vrhnike; za Logatec dr. Albert Kramer, namestnik Drag. Lapajne; za Novo mesto dr. Niko Zupanič, namestnik Karel Miiller; za Radovljico Josip Ambrožič z Ljubnega, namestnik Janko Ravnik z Jesenic,
+ Nedopustna agitacija. »Hrvatski list« poroča, da hodi poštni upravitelj v Osjeku Banjeglav-Krotin v uradu od uradnika do uradnika ter jim grozi, da bo vsakega smatral za republikanca in ga odpustil iz državne službe, kdor ne pristopi k radikalni stranki. Nač boljše kakor imenovani poštni upravitelj ne nastopata srezka poglavarja Jovan Dotlič v Sremu in Gjuro Besch v Diakovu. V Ljubuškem pa so bili obsojeni člani tamošnje Davidovičeve organizacije vsak na 5 dni zapora, ker so klicali »Živijo cika Ljuba (Davidovič).
+ Hcrmann VVendel o razmerah v Jugoslaviji. Hermann Wendel je v glasilu češkega zunanjega ministrstva »Prager Presse« objavil članek o razmerah v Jugoslaviji z ozirom na sedanje volitve. Uvodoma ugotavlja, da se je v volivnem oklicu tudi Pašič postavil na stališče sporazuma in demokracije. To bi pomenilo, da ljudstvo tak program odobrava. Nato ugotavlja, da se je "judsko mišljenje radikaliziralo z ozirom i;a republikanstvo. Nasproti tej radi-kalizaciji nastopa Pribičevič s svojo železno pestjo, ki hoče vse zlomiti, kar se ne da upogniti. Njegova politika nasilja se splošno obsoja. Temu nasproti pa je pribiti, da Drinkovičev in Šurminov vstop v vlado pomeni težnjo radikalov, Pribičevičevo politiko omiliti ter po drugi poti priti do sporazuma. »Medtem ko v ospredju gospodari jeklena pest, se pojavlja v ozadju zopet oni drugi načrt, topot s privoljenjem Pašiča. ki si kot spreten taktik hoče za vsak slučaj zavarovati izhod. Kakor pravijo, je moral tudi kralju obljubiti, da ne bo vladal proti Hrvatom. Kaj se bo iz tega izci-milo, se bo pokazalo. Brez dvoma pa bomo doživeli, da se bo ponesrečil poskus, hrvatsko, slovensko, jugoslovansko vprašanje rešiti s silo. Še vedno v zgodovini so se i taki poskusi ponesrečili. In štrajki visoko- ' šolcev v Ljubljani in Zagrebu ter krvavi spopad beigrajskih dijakov z oboroženo silo so slaba znamenja. Dogodki so dovolj resni, da nagnejo k razmišljanju vsakogar, ki ga to briga. Kakor rečeno, prinaša te besede »Prager Presse«, glasilo naših zaveznikov. To tudi nekaj pomeni.
-f Francoski listi o naših političnih razmerah. Toulouški dnevnik »Le Telč-gramme« prinaša dne 11. decembra drugo pismo iz Jugoslavije. Pismo, ki prihaja iz vrst Davidovičevih pristašev, naglaša, da se je bil dvignil odoor proti nasilnemu in koruptnemu Pašič-Pribičevičevemu režimu v Belgradu samem, med srbskimi demokrati pod vedstvom Davidovica. Le-ta se je zvezal s Korošcem in Spahom, nakar se je posrečilo prepričati Radiča, da je njegova abstinenčna politika najboljša opora PP režimu. Dohod Radičev v Belgrad je zrušil Pašičev režim in na vlado je prišel kabinet Davidovič - Korošec, za katerim je stalo vse, kar v Jugoslaviji misli svobodoljubno, moderno, pošteno. Nasprotno se je vsled njega skrajno vznemirila celokupna družba dobičkarjev in zastopnikov orientalskih idej, avtokratiz-ma in nasilja. Srbski narod se ni nekaznovan nad sto let z orožjem v roki boril za svojo svobodo: v poklicnem vojaštvu so nastala izpačenja in armada se' na nesrečo peča s politiko. Pod tem vplivom je došlo do padca Davidovičeve vlade, s čemer je doživelo d:nastično mišljenje med Srbi samimi znatno škedo. Obnovil se je režim PP; preganjanje korupcioni-stičnih ministrov se je ustavilo, zato se je pa pričelo maščevanje nad uradni-štvom, ki je zahtevalo cele hekatombe in se ni ustavilo niti ored pragom vseučilišč. Začela so se nasilja, atentat; jugoslovanski fašizem, ki ga je bila prejšnja vlada krotila, je zopet dvignil glavo. Nemire in nasilja skuša vlada naprtiti komunistom, a v resnici komunizem nima s tem ničesar opraviti. Vlada govori o sodnem postopanju proti Radiču in o razpustu njegove stranke. Vse to le poglobuje prepad med Srbi in Hrvati. Režimski krogi se tudi ne strašijo skrajnih možnosti, da uveljavijo svojo voljo in nekaterim ministrom se javno očita, da bi jim trkoimenovana »amputacija« ne bila neljuba. — Potem govori dopisnik o Radiču in njegovem nesrečnem značaju, na katerega se nt mogoče n;koli zanesti, navaja, kako napada svoje lastne zaveznike in poslavlja proti njim sveje kandidate. Na srečo so moralni in pcliiični temelji opozicije tako močni, da ne more biti drugače, nego da ob volitvah zmaga.
Staremu farizeju.
Kakor hitro jc PPZ režim sklenil edložiti finančnemu odboru zvišanje du-ovniških plač, je dobilo režimsko časopisje iz Belgrada natog, da izrabi ta dogodek v agitacijske svrhe. Prvi se je temu odzval seveda od vlade vzdrževani »Slov. narod«. V svoji 288. številki predočuje slovenski katoliški duhovščini, kakšne velike dobrote da uživa pod sedanjim režimom in jo vabi, naj se za zvišanje svojih plač vladi revanžira s tem, da svoje srce in svoje glasove proda PPŽ.
Mi smo že včeraj poudarili, da zvišanje plač kateremukoli stanu v naši državi ne pomeni nobene milosti, ampak je pošteno zaslužena plača, ki vsakomur gre po pravici. Izboljškov ne daje PPŽ iz svojega žepa, ampak iz denarja davkoplačevalcev, in sicer je pošteno plačevanje javnih uslužbencev dolžnost vsake vlade. Iz »Slov. naroda« pa bi se dalo sklepati, da PPŽ smatra premoženje države kol svojo privatno last, iz katere deli javnim uslužbencem darove po svoji mili volji, ne pa po pravici. Komentarji režimskih listov so naravnost sijajen dokaz za to, da je PPŽ predložil zvišanje duhovniških plač samo iz čisto navadne volivne špekulacije. PPŽ bi bil lahko že za časa vlade g. Davidoviča v finančnem odboru, kjer je imel večino, pokazal pripravljenost za zvišanje duhovniških plač. Takrat pa je bil tako malo za to razpoložen, da je morala vlada to zadevo od-goditi na poznejši čas, ko bi se izvolil novi finančni odbor, ker bi bila sicer PPŽ večina finančnega odbora po Jani-cevem načrtu duhovniške plače za pre-ftanske kraje znižala! Zaradi tega je sedanja »velikodušna« gesta PPZ režima zgolj preračunjena na volitve, komentar •-••Slovenskega naroda« pa to v celem obsegu potrjuje.
Ta list, ki že sedeminpetdeset let ne dela drugega, kakor da razširja proti-versko svobodomiselstvo, pobija katoliške verske resnice in napada katoliško cerkev, je sedaj iznašel, da liberalcev v Sloveniji ni, ampak da dela razliko med vernimi katoličani in liberalci samo — S. L. S.! Ta list, ki je šc pred komaj dvemi tedni na najbolj ordinaren način smešil katoliško dogmo o onostranskem življenju, trdi danes, da je protikatrlištvo v Sloveniji izmišljeno samo od S. L. S. v politične namene! List, ki je komaj nred o ar meseci ob priliki trboveljskih dogodkov agitiral za odpad cd katoliške vere v pravoslavje, se danes pretvarja kakor judovski farizej, češ, da so -jugoslovenski nacionalisti« ravno tako dobri katoličani cakor vsi dru^i! In čisto kakor stari za-crknjeni farizej hoče ^Narod^ ves liberalizem reducirati samo nn polilične raz-ke, k"kor da bi ne bil nikoli v Sloveniji propagiral boja preti katelištvu, t>roti vsaki pozitivni veri in verskemu mišljenju ter čustvovanju sploh! Na ta naivni način misli »Narod«, da bo speljal v režimske vode — slovensko duhovščino, ki je ni nihče tako sistematično blatil, klevetal in preganjal ter ostudno grdil kakor »Slovenski narod«!
Slovenska duhovščina dobro ve, da je lilo brezverstvo zanešeno v slovensko judstvo po »Slov. narodu« in njegovi stranki. Slovenska duhovščina dobro ve, da »Slovenski narod« to dolo nadaljuc v zvesti družbi z »Jutrom«, ki je glasilo eksponentov mednarodne framasorske lože v Sloveniji. Slovenska duhovšči-a dobro ve, da je razlika med vernimi katoličani in pristaši JDS v Sloveniji načeloma verskega značaji, yprašanje verskega svetovnega nazori. Slovenska duhovščina debro ve, da je S. L. S stranka vernega dela slovenskega ljudstva, ki heče, da se krščanska moralna načela uveljavijo tudi v javnem življenju. S. L. S. ni stranka kakor ostde stranke, amnak stranka, ki je z^rajana na principih, na ka'crih je zrfrajano kul.urno in moralno življenje	katoliškega na-
roda sploh, to je, na temeljih, ki veljajo vedno. Slovenska duhovščina dobro ve, da tudi politična in social ia, oziroma gospodarska načela S. L. S. v svojem temelju izvirajo iz njenega krščanskega moralnega nazora. Po sebi centralizem ali avtonomija res da ne pomenita dvoje antitez verskega ali moralnega značaja, toda centralizem naših liberalcev izvira dejansko iz njihovega neka-i o 1 i š k e g a liberalnega pojmovanja države, dočim je demokra-tizem S. L. S. dejanski izraz tega, kako katolik gleda in je vedno gledal na pravice ljudstva, oziroma vs-kega posameznika v človeški družbi. Z eno besedo — vcs program liberalizma je ena neraz-družljiva celota, ki jo preveva duh proti-katoliškega mišljenja in čuvstvovanja.
Zato so zaman in otročji vsi upi, da M se slovenska duhovščina dala od agentov režima omamiti in da bi za nekaj sto dinarjev krvavo zasluženega poviška izdala kulturne in moralne politične interese slovenskega ljudstva, ki ji jc poverjeno v duhovno pastu-stvo. Slovenska duhovščina
je vedno korakala s svojim ljudstvom proti vsem nasilnikom, proti vsaki korupciji in proti vsaki, bodisi politični, bodisi socialni krivici. Kar pa se PPŽ režima tiče, slovenska duhovščina ne bo pozabila, da je izdal odlok o prepovedi marijanskih kongregacij, ki ga je le iz volivne špeku-
lacije umaknil z* Slovenijo, da hoče šolo popolnoma laicizirati in da tlači pravice in demokratične svoboščine ljudstva, kar je proti temeljnim načelom krščanske morale in proti duhu kalolištva.
To bo duhovščina dne 8. februarja režimu tudi povedala.
JUGOSLAVIJA.
Kako bi moralo biti..
1. skrinjico ima. SLS. To neznansko boli SDSarje in »Jutro' je v svoji oriemogli jezi poklicalo na pomoč svojega znano sia-bega jurista, ki naj bi delal vsaj volivno »štimungcK- zoper SLS, Češ da je bila kandidatna lista SLS neposlavno vložena in da bi je sodišče ne bilo smelo potrditi. Stvar-! po spuščati &e v izvajanja >Jutrovega-c' ta-kozvanega purista*.' je čisto odveč, ker izvajanja :>jurista€, ki ne zna niti brati za-I konov in niti tega ne ve, kakšen delokrog da ima glavni volivni odbor, so zgolj volivni in še to silno naivni manever. Lutrov« kronjurist je n. pr. med drugim zapisal juristično buclalost, da bodeta glavni volivni odbor ali pa verifikacijski odbor morala »nepravilnost repariratic na ta na J ":n, da ne priznata veljavnost glasov. To j juristovsko brihtno si »Jutrov« jurist vtak-i ae lahko kar za klobuk in backe, ki bi tako naivni volivni agitaciji nasedli, išče le med svojimi SDSarji.
Prezgodnje veselje. »Slov. narod« jc z velikim veseljam poročal, da misli nemški centrum podpirati desničarsko komfci-nacijo. Toda iz te reakcionarne meke ne bo kruha, kajti centrum kaj takega nikoli ni mislil. Zaenkrat se morajo naši jugo-slavenski nazadnjaki zadovoljiti samo z angleškimi konservativci, pa še to čisto po krivici, kajti najbolj konservativni angleški lord je stokrat bolj demokratičen nego najbelj radikalni slovenski jedeesar.
Dopisi.
Tržič, Cenjeno uredništvo! Z ozirom na. notico v ^Slovencu* z dne 16. t. m. bi se lahko sklepalo, kakor da sem ua protastnem shodu govoril o «h:apeih PaSičavili sužnjev« in agitiral za volitve. Omenjani protestni shod ni imel političnega značaja. Krivico, storjeno g. upravitelju Vidru, sem obsodil s stališča morale. Kolikor sem govoril o politiki, sem poudarjal le to, da je ta čin obsojati tudi s taktičnega stališča demokratske stranke, da smatram ogromno večino tržiških demokratov za tako poštene, da obsojajo to ua-silje iu da pozitivno vem, da ga mnogi ne odobrava o. S temi parsekucijami škoduje demokratska stranka sama sebi največ, kar jo bodo radi njih ob volitvah zapustili last ni pristaši. — 31. Š k e r b e c, župnik.
Teharje. Naš kraj zadnja leta zalo Napreduje. Dobili smo muogo Važnih gospodarskih naprav in ustanov kakor tudi prosvetnih organizacij. Takoj, ko jc prevzel g. profesor Jane bivšo Bocouovo stolarno na Vogla j ni, je napravil tamkaj elektrarno, ki daje električno razsvetljavo Teharjem in celi teharski okolici. Kmalu za tem smo dobili «Teharsko lesno industrijo«, d. z 0. z. Nadalje jo ustanovil č. g. kaplan Martin Medvod Kmetijsko hranilnico in posojilni co« r. z. z n. z. za teharsko okolico, ki jc nastanjena v občinski hiši. Tudi industrija pro-počenca Zadravao jc zelo razvita. Poleg Prosvetnega društva, ki ima lastno dvorano z odrom, se je ustanovila se podružnica prosvetnega društva Slovenska mladina v Štorah. Svoje prostore z lepim odrom ima v dvorani gostilničarja g. Marčlča v Štorah. Imamo tudi pevski odsek celjskega, pevskega okrožja Pevske zveze in taoiburniki zbor. Če Vam še povemo, velecenjeni gospod urednik, da je vso razve n Prosvetnega društva 1 zrušilo v zadnjih dveb letih, »e ne boste en-' dili, da smo bolj redkobesedni. Res jc, naši pradavni občinski očetje so nam plemstvo zapravili -- ali -"iji nam pomogli s
in kako je.
—	»Občinska uprava?. Te dni smo razposlali v svrho agitacije po eno številko <;Oboinske uprave« tudi tistim občinam, ki še niso naročene. Nekatere občine nam list Vračajo. Sporočamo vsem, da nam teb številk ni treba vrniti, ker so poslana le na. Ogled. Vabimo pa tem potom vse slovensko občine, vse župane in občinske odbornike in može. ki se zanimajo za občinsko gospodarstvo Ln občinsko politiko, da list naroča. I.isf je strogo strokoven. Kar ga urejujejo in so delujejo pii njem lo prvovrstni strokovnja ki, zato daje Občinska uprava zanesljiva navodila in pojasnila v vseh upravnih panogah. Za takoj prvo leto je bila v tem oziru na višku. Prinašala, ja strokovna na vodila v davčnih, finančnih, cestnih, poštnih, vodopravnih, vojaških vprašanjih. Zupanom je sproti razlagala nove naredbe, odredbe in zakone. Zasledovala jc razsodbe upravnega sodišča v Celju in dajala svojim naročnikom na tej podlagi poljudna, toda točna navodila. ■Občinska uprava« sta.no za posameznika 25 Din letno, za občine 100 Din letno. Naroča se v Upravnišf,vu 'Občinske Uprave?, Jugoslovanska tiskarna -v Ljub Ijani.
—	Kaj jc na tem resnice? Govori se, da je znani g. Klofutar, vpliven občinski svetnik JDS v Tržiču in odličen orjuna s — bil jo ali celo še jo načelnik tržiške Orjuno — pred kratkim iz Tržiča odšel po opravkih
v Avstrijo. Tam pa se jc moralo c njim no kaj zgoditi, ker ga le predolgo ni nazaj tn ker jc neka oblast- baje dobila o njem od druge avstrijske oblasti neko poročilo. Bilo bi dobro, če bi sc ta reč razjasnila. Mogoče nam . Jutro«, ki ima tako tesnn zvezo s se danjiui režimom, kaj pojasni o tej zadevi?
—	Premeščen jo živinozdravnik dr. Franc J c r i n a od okrajnega glavarstva v Kranju k okrajnemu glavarstvu v Laško.
—	Ljubek pozdrav i Gorenjske. Ljuboz niva naročnica -Sovenca nam jo z Gorij pri Bledu podala zbirko pomladnih cvetlic: te iona. trobentic in drugih. Ta pozdrav z uaše mrzle Gorenjske sredi decembra jc pae nnj boljša priča, kako naklonjeno iinm je leto* njo jeson vreme. Pušiljulki lepa hvala!
pridnim sodelovanjem čč. duhovščine, da smo dosegli važne gospodarske in kulturne ustanove, ki so Ijndstvu v veliko korisL Zato ho našo ljudstvo volilo le SLS 8. februarja 1925. — Vas srčno pozdravljamo Vaši vdani Te.herca.ni.
Iz Tetova (južna Srbija) smo dobili na slednji dopis: Ker je v juž. Srbiji ogromna množina volne in kož (marsikateri kmet drži do 5000 ovac), kar sa izvaža preko Soluna, naj bi se ustanovila mala tvorniea sukna. in kožama.. Taka podjetja bi sedaj hila edina v celi južni Srbiji. Potrebni prostori na. vodni pogon 50 PS so do 24. fr. m. na razpolago, ker se ta dan po silno niz':i ceni na 25 let oddajo v najem. Tudi druga posestva so po ceni, kvadratni meter po pol dinarja, zlasti ker sa Turki izseljujejo. Zemlje ni treba nikoli gnojiti, koruza, zraste do tri metre viso ko. — Strojno ključavničarstvo za popravo strojev i. t. d. in strojno mizarstvo v celi južni Srbiji na eksistira Eksistenca bi bila. tedaj izborno osigurana. Tudi za. ti obrti so prostori na. razpolago. Pojasnila, daje inženir Anton Slavkovič, Tetovo (juž, Srbija), občinska uprava.. Najbolje, da se vsak takoj na licu mesta prepriča in naj obišče imenovanega. inženirja, ki bn vse razkazal. Vožnja do Skopi ja in potem z ozkotirno železnico pet postaj do Tetova. Tudi za pekovsko obrt ja lepa bodočnost.
—	Osebne novice s pošte. I m e u o v a n 1
so: za glužitoljB 2. skupine Ivan Flegar v Murski Soboti. Janez Os t rož v Litiji, Jakob Bajt v Skofji Loki, Ivan Klansch-n 1 g v Meži, Ant. Porovšek v Znžamber-ku, Fr. V i n kovic v Ljutomeru, Rok Po-ga ča r v Tržiču, Jožef .Tancz v Hočah, Štefan D r a g o v i o v Murski Soboti, Janez Fakon j a v Murski Soboti, Vlncenc Preval n i g v Štorah, Audrej Hauptman v Stični, Jožaf V i v o d a v Metliki, Jakob Po-bežina v Rogaški Slatini. Valentin Pru-t o p n i k v Ljubljani, Ivan Mavec na glavni pošti v Ljubljani, Alojzij Jas i h v Loki pri Zidanam mostu. Fr. Bogataj v Zireh, Vinko E r s t o v Trebnjem, Matija F r a s pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Fr. Go ja v Železnikih, Ivan Štrukelj na ljubljanski kolodvorski pošti, Anton Topli ka r v Ljubljani, Jožef Zakrajšok v Novi vasi pri Rakeku in Fr. Osredkar v Gorenji vas! nad Škofjo Loko.
—	Iz vojaško službe. Napredovali so: za peh. podpolkovnika major Josip Skala, za gen. stab. podpolkovnika majorji Milan Ze-lenika, Ivan Franguer, Adolf Kila- Ln Vinko Ljubič, za kapetane I. r. Mirko Vilfan in tvan Torkljan: v avijatiki za podpolkovnika major Dragotin Hancl, v ekonomski stroki za hiteucL podpolkovnika major Milan Luger; za admin kapetana r. poročnik Anton Jelenčič; za admin poročnika podporočnik Franjo Holc, za sanit. podpolkovnika major dr. Matej Justin; za orož. podpolkovnika major Alojzij Burle; za veterinar, poročnika Matko Marolt; za inž. kapetana 1. r. Miroslav Fddransperg; za peh. podpolko\-nika major Franc Mulaček; za top. kapetana I r. Peter Kiler; za konj. kapetana I. r. Mirko Sladaček; za admin. kapetana I r. Josip Perčič, za admin. poročnike podp. Mandel fitanger, Luka Čadež, Anton Sc-rllaček, Anton Ješovnik, Maksim Miler, Lju-devit Gošler. Franjo Med, Lovro Vod usek« Matija Blažek, Lovro Vrečko, Josip Zogan. Ignacij L-h, Evgen Dolenc, Teodor Mražek in Ivan Ma; č; za top, administrativne poročnike podpor Ivan Drobec, Iva*. Rakušček m Josip Prhal; za veterinarskega podpolkovnika major Anton Klar; za peh. podpolkovnike majorji Josip Štrekelj, Alojzij Šajbelj, Slavotair Verhune in Edvard Vavpotič; v mornarici za poročnika vojnega brodovja I. r. poročniki 2. r. Josip Petrark Vladimir Andolšek, Metod Pire, Ivan Leveč. Elia Dražan iu Mirko Blei-weis; za ekonom mornariškega kapetana I. r. Milan Bajer; za morn. tehn. poročnike podpor. Ludvig Vrišer in Anton Ribič; za tehnične poslovodje Ivan Manze, Ignacij Stiglič, Roman Lah in- Vek-.slav Jereb, za admin podpor, Filip Krpan in Anton Šparovec; za morn. tehničnega podpor Ivan Macel; za rez. inž. poročn. Emil Liler Vpokojeni so: sanitetni polkovnik dr. Leopold Majdic, peh, polkovnik Franjo Smodek, inž. kapetan I. r. Anton Pnzun, orož. major Anton llašek in bivši rezervni podporočnik avstr. voj. Josip Kesler
—	Izpremombe poštnega okoliša pri poštah v Šent Vidu nad Ljubljano in v Medvodah. S. 1. jan. 1925 se izločita vasi Spodnje Pirničo in Vikerče iz šent.vidskega poštnega okoliša ter se priklopita medvodskemu poštnemu okolišu.
—	Razpisane so naslednje poste; Mozirje, Korje, Dolenja vas pri Ribnici, Preddvor, Fram in Žetale.
—	Kako mora biti označena vrednost, na poštnih pošiljkah, ki so naslovljene v inozemstvo. Toza<ie\Tia člena poštnega pravilnika d<>-ločata, da je treha pri pošiljkah z označeno vrednostjo (paketih in vrednostnih pismih) označiti v naslovu vrednost v valuti pošiljajoče države. Razen tega je treba ta znesek preračuniti tudi v zlat« franke in sicer ima to napraviti pošiljatelj ali pa sprejemna pošta. Znesek, s katerim jo izražena vrednost v zlatih frankih, se mora zapisati posebej s številkami in sicer na strani ali pa nad zneskom, ki izraža vrednost v domači valuti. Preračunava sc po razmerju 1 zlati frank ie 15 dinarjev.
—	Dva. nevarna, tatova je aretirala zagrebška policija in sicer mizarskega pomočnika Antona Mu hira iz Maribora in Jakoba Peternela z Gline pri Ljubljani. Oba imata na vesti več predrznih tatvin in sta tudi nevarna žeparja. Peternel je tudi obtožen, da je ukra^ del na zagrebški glavni pošti dnevničarki Danici Pendulh: rofino torbico s precejšnjo vsoto denarja.
—	Mlada samomorilka. V Banjaluki je skočila pod vlak 16 letna učenka. Bila je takoj mrtva Kaj je privedli* mladega dekleta do tega nesrečnega sklepa, ni zuano.
—	Ukraden vol. V Staku na Krasu so ukradli tatovi nekemu posestniku Mila iu si-
| cer izpred važnih vrat iu pri belem dnevu.
I Primorske novice.
p Nova svetogorska bazilika pokrita.
Zgradba, nove sw.tngorsko baziliko hitro na | prednje. Minolo soboto zvečer so novo stavbo pokrili, kar so oznanili goriški deželi kresovi ua Sv. Gori.
p Trgovsko dopisovanje. Tržaška Edj-! uosk poroda, da. jo prejela uprava lisda to ■ dni dopis Slavonske banko v Ljubljani, pisan 1 v nemškem jeziku. List žigosa to prakso ju-' goslovanskih gospodarskih krogov, ki znat-1 no podpira izpodrivanje .jugoslovanskih je-| zikov iz vsega javnega življenja.
p Iz Bistrice. Knez Seh8nburg-Walden-burg je sezidal letos tukaj krasno palačo zase in za svoje uradnike. On ima obširne gozdove okoli Snežnika. Palača stoji nasproti sodniji tik ob cesti iu je pravi kras za cel okraj. Prav za prav jo je nameraval sezidati na Baču pri Knežaku, kjer je blizu Mašuna, pa je to domača nevoščljivost preprečila v svojo lastno gkodo. Vse sobe (okoli 25 je umetniško preslikal g. Frane Šabec, domačin. Knez je po dovršitvi stavbe napravil sijajeu banket, na katerega je bilo povabljenih okoli 100 oseb. Četudi je Nemec po rodu, pa je znan po svojem dobrem, usmiljenem srcu, da rad podpira cerkve, pogorelce in sploh dobrodelne naprave. Zato uživa splošno spoštovanje in ljubezen.
p Laške učiteljice. Pisal sem že, kakšne revice so te uboge parfuniirane gospodične v kraški burji med našimi malčki. En drastičen izgled: En prvorazrednik — brihten fant — se je Sicilijanki smejal. Za kazen je moral slišati najbolj različne laške psovke. Pa je ludi v njem zavrela kri: Kaj stori: Vzame klobuk in robo in pravi: »Ti baba, ti mene ne boš rihtala« — in zbeži iz sobe. Splošen smeh. Se več! Za njim jo potegne še eden iz iste vasi. Drugi dan je zopet prišel, ker se je le zavedal, da je preveč povedal. Za kazen je bil postavljen pred šolska vrata. Pa gre k sosedu na ognjišče se gret in pravi: Saj je tukaj še bolj prijetno. — To so zgledi, ld kažejo, kako mladina in to v prvem razredu že sama razume, da je tak pouk in taka vzgoja zastonj, gospice bi pa že same ušle. Ko bi le šc razumele, kakšne priimke dobivajo! Niso lepi — a razumljivi so za šolsko mladino. — Na neki šoli je pa nastopil štrajk. Ko se je pričela laška ura, ui bilo v šoli — uobenega otroka.
p Sličica iz življenja istrskih občin. Kako je sedaj po istrskih občinah, pove v kratkem sledeči zgled — eden izmed neštetih: Občinski odbor Kozina-KIauec jc v svoji seji dne 30. iu m. sklenil, da kupi v Klancu občinsko hišo, kor so ravno nudi za to ugodna prilika. Na sejo so prišli kot «ob-činstvo« fašistovski železničarji. Župan je otvoril sejo — v čisto slovenski občini! — v italijanskem jeziku in nato svoje besede ponovil v slovenščini. Seja je nato potekala v italijanskem jeziku, samo v debati je župan •z nekim odbornikom govoril slovensko. Tedaj je začela «galerija« razsajati; sejo so morali prekiniti in galerijo izprazniti. Razgrajači so nuto poslali ua prefekturo v Pulj brzojavni protest, v katerem pravijo, da so čuti.io «užaljeno v svojih pravicah in čustvih, ker župan ni hotel debate prevesti v italijanščino. A kar je najbolj žalostno, je dejstvo, da so na brzojavki podpisani poleg treh priseljenih Italijanov štirje domačini, in sicer: Siškovič, Šturni, Medved in Srner-del. Tužna jim majka!
p Nova cerkev v Pobegih. Faraui dosedanje cerkve v Lazaretu-Rižauu pri Kopru so na cerkvenem shodu dne 8. t. m. sklenili, da sezidajo veliko novo farno eerkcv v Pra-dih ter so takoj izvolili stavbni odbor. Posestniki v vaseh Pobegi, Cezarji, Cere, Bo-nini, Sv. Tomaž in Prade so se obvezali, da plačajo revnejši po 100, premožnejši pa 500 lir za novo cerkev.
p Letalska nesreča v Piranu. 15. t. ni. je vadil nad piranskim pomorskim letališčem hidroplan zračne prometne družbe <T. 1. S. A.- Hidroplan je izvajal akrobatične vaje, zato sta bila oba letalca — podravna-telj Marchesi iu kadet Pieroni — na svojih sedežih privezana. Iz doslej neznanega razloga je hidroplan iz višine 300 m strmoglavil v uiorje. Dasi so takoj hiteli s čolni ua pomoč, sta oba letalca, ki se nista mogla prosto gibati, utuuila in so že mrtva potegnili iz morja.
štajerske novice,
ZDRUŽITVE MALIH OBČIN.
Pred nekaj časom je poročal «Slovenec , • ta so poslala okrajna glavarstva na Štajerskem malim občinam pozive, naj se strnejo v večje občine, ki bi imele po 2 do 5 tisoč p-ebivaleev, češ da je to neobhodno potrebno, ker tako želi vlada, ki že izdeluje tozadevui •zakouski načrt. Napad ua avtonomijo občin imenuje navedeno notico dopisnik.
lina prav v gotovem oziru, če meui do-pi.inik, da ima tak poziv sploh kak praktičen pomen. Mi smo prepričani, da sploh nima pomena. Dr se je uokje izdelal uov načrt občinskega reda, ki naj bi veljal za celo državo, to je menda res. Kes je pa tudi, da je iu ostane res, tisti uačrl tako zmašilo, da kot zakou sploh nikoli ne moro in ue sine zagledati belega dne. — Čisto pogrešeno je, če so politična oblastva ua Štajerskem sklicujejo n a ta načrt, še bolj pa, če se sklicujejo ua željo vlade. Za vso dejauje iu nehunje v občinskih stvareh so za občine me rodu jn i veljavni zakoni, ne pa želje kako vlade ali kakega vladnega p'isarja. — ln še veljavne zakone imamo v sedanjih občinskih redih. Ti sicer že sami ue izključujejo možnosti združevanja občin, nimajo pa nikakega imperativnega določilo, ua kakršno bi se mogla opirati oblastva pri pozivih občinam, naj se združujejo. Ravno zadnji odstavek ^ 2 za nekdanjo Štajersko veljavnega občinskega reda pravi prav jusnn, ila se združenje občin nroti njihovi volji ne sme izvr-
šiti. Če hočejo občine to storiti same iz lastnega uagiba in prostovoljno, svobodno jim! Za to pa se morajo same dogovoriti in
z.odiniti. — Inicljutiva za združevanje mora prihajati od spodaj navzgor, nikdar od zgoraj uavzdol. Po določbah navedenega paragrafa za Štajersko so jo moralo popred name&t-uištvo le izjaviti, č« iz javnih ozirov ne ugovarja združitvi, in doželui odbor je taki združitvi le pritrdil. Ne najdemo podlage, da bi mogel sedaj kdo občine k združevanju'siliti, dokler uimamo za to kakega novega aakona, ki ga uajbrž tudi ne bo kaj kmalu. Sedanji načrt je — kot smo že omenili — za v koš. — Sicer pa spada po zakonu o okrajnih za-stopib (§ 57 zakona z dne 14. junija 1866, dež. zak. za Št. št. 19) zadeva o združevanju občin v kompeteneo političnih oblastev. Zato gTedo občino preko takih pozivov prav lahko mirno uaprej in uaj se ue vznemirjajo radi ujih.
Glede stvari samo v merilu so razlogi lahko za združevanje ali pa proti. O tem bo čas govoriti takrat, ko postauo stvar aktualna. Sedaj še ni. Gotovo je, da za nas no more biti prav ono, kar jo prav za Macedo-nijo, kakor prav gotovo nc more biti prav Pašičev ali Pribičevičev čevelj —- piscu teh vrst.
» * *
s Novi -veliki zvon v mariborski stolnici. V par dneh bo dogotovljen za mariborsko stolnico novi zvon. Na sveti večer se bo že glasil iz lin. Kakor znano, je novi zvon prelit iz starega, ki je leta 1921. počil. Sedaj tehta 3883 kg in je uglašen na glas b. Slovesna blagoslovitev bo v nedeljo 21. decembra. Zjutraj bodo šli po zvon v livarno in ga prepeljali v slovesnem sprevodu na Slomškov trg- Tam ga bo knezoškof dr. Karliu med službo božjo slovesno blagoslovil. Zvon bodo popoldne poteguili v zvonik.
š Kje je še kaj pravice? Ze tri leta je preteklo, odkar jo bil odpuščen iz državne službe višji policijski stražnik Vinko Škra-but in je bila vsled sklepa tukajšnje bivše disciplinarne komisije upropaščeua njegova bolehava družina. Neštetokrat je že vložil omeujeni prošuje in pritožbe ua višje oblasti za razveljavljenje nepravilnega postopanja disciplinarne komisije v Mariboru, ki je sklepala takrat pod vplivom bivšega policijskega poveljnika g. Antona Najdiča, ki je komisiji predložil nepravilne spise. Brez dokaza in brez zaslišanja je bil potem gori navedeni odpuščen iz službe. Zvedeli smo, da je nesrečni oče ponovno prosil za revizijo postopanja disciplinarno komisijo I. stopnje pri pokrajinski upravi v Ljubljani ž t- meseca decembra 1923 in da so baje vsi ti akti uerešeni dospeli ua upravuo sodišče v Celje že februarja 1924. Radovedni smo, če bo treba čakati tudi tu še tri leta, da bodo akti rešeni zaprašenih polic in če je pot do pravice pri nas res tako dolgotrajna? Kdo se spominja nesrečneža, kako hrabro je vršil službo ob nemški meji ob preobratu in ob napadu Nemcev 27. jan. 1919. ter ob vojaški pobuni 1919, 1—ko ueustrašeuo se je razpo-stavljal smrtni nevarnosti samo za uarod in državo? Prizadeta družina trpi že več let po krivdi drugih in ne more priti vsled našega birokratičuega upravnega aparata do svojih pravic. Ali misli slavna uprava, da se na tak način vzgajajo dobri državljani?
š O umoru v Studencih. V hiši osumljenca Šlahtiča v Ptuju je našlo orožništvo kladivo, ki najbrž izhaja iz delavnice Miklo-ve. Šlahtič je zaprt v Ptuju. Njegovega sokrivca še nimajo. Čeprav se je nabral silno obtežilen material, ki potrjuje sumrijd, da je Šlahtič morilec, vendar zanika vsako krivdo.
š Prijeta nevarna vlomilska družba. —
Pred kratkim je bil izvršen pri mariborskem trgovcu Navršniku predrzen vlom. Policija je vlomilce dolgo časa zasledovala, končno pa ! so aretirali kot storilce 351etnega Jakoba Frasa iz Kamilice, dalje nekega postopača Punčuha, ki pa je pobegnil, in pa železniškega uslužbenca Strmška, pri katerem so našli pri Navršniku ukradeno usnje. Predvčerajšnjim pa so aretirali še sestro pobeglega Punčuha Angelo, ki je bila tudi članica te predrzne vlomilske družbe, ki je izvršila v zadnjih treh letih 23 večjih in manjših vlomov.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je dne 15. t. m. g. Milko Košir, trgovec firme sNovisc, star 29 let. Pokopali so ga včeraj popoldne. Naj v miru počiva!
lj Nagla smrt. 46 letni trgovski potnik Ivan Lederhas, doma iz Konjic, je prišel v pondeljek zvečer iz Velenja v Ljubljano iu se nastanil v hotelu »Slone V torek zjutraj mu je nenadomu postalo slabo. Poklicali so hitro njegovega brata, Karla, knjigovodjo pri tvrdki Stupica. Ko je brat prišel, se je slabost ponovila in okoli 8. ure je umrl. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt vsled kupi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici bo radi snaženja danes zaprta.
lj Dva nevarna tiča. Policija je že delj časa zasledovala dva nevarna postopača in r-lcer Franceta Klemena, doma iz Zagona pri Postojni, in njegovega tovariša Franceta Slu-govica. Izvršila sta več tatvin in raznih nasil-stcV; Klemen pa je iz naše državo že izguau
in so ga zasledovali zaradi prepovedanega povratka. Pri aretaciji sta se lopova uprla policijskemu revirnemu inšpektorju Francetu Zajdeli, ki ju je zalotil na cesti in pa stražui-ku Simonu Hlebcu, katerega je poklical Zajdela na pomoč. Po kratkem boju sta lopova zvezala in izročila sodišču,. Radi upora pri I aretaciji sta bila obsojena pred deželnim so- i diščem in sicer Klemen na eno leto, Slugov ic pa na 3 meseco ječe. Klemen, ki je presedel že 12 let ječe, bo po prestani kazui zopet izgnan iz naše države.
lj Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 19 ovadb in sicer radi tatvine-1, radi kaljenja nočuega miru 4, radi prestopka cestno policijskega reda 11, radi izgreda 1, radi pijanosti i ia 1 radi ugriza psa. Aretirali' so 3 osebe radi pijanosti in 2 ženski rad' suma tajne prostitucije. — Dne 14. t. m. je bilo ukradeno Galetii kolo znamke :>Dfirkopp : vredno 1500 Din-
lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižauih cenah.
Prosveta.
Najinteresantnejša točka Hidemithovega I komornega koncerta dne 19. t. m. bo brez j dvoma kompozicija Alojzija Habe: Kvartet v četrttonskeni sistemu. Naj podamo kratko analizo tega dela. Pretežni del prvega andan-te stavka zveni tako kakor da bi se vsi štirje umetniki dolgo časa mučili, da dosežejo efekt, da se celo igrauje glasi tako, kakor da gode četverica mladih začetnikov, od katerih niti eden nima posluha. Vendar pa je korektna izvedba takega četrttonekega stavka silno, silno težka. To pa ni težko samo za izvajalce, ampak tudi za komponista samega, kajti vsled četrttouskega sistema ima za izražanje svojih glasbenih misli, jako ozko pot. Izražati jih more kvečjemu še do četrte leže na vijolini. Za naše glasboljubivo občinstvo bo izvajanje tega kvarteta brez dvoma posebna privlačna sila, saj še nismo imeli prilike čuti to najmodernejšo glasbo na našem koncertnem odru. Vstopnice .v Matični knjigami.
pr Bolgarski kulturni jubilej. Te dni so proslaviLt v narodnem gledališču v-Sofiji stoletni spomin prvega bolgarskega abecednika, imenovanega Ribni bukvarč, ki ga je spisal Bolgar dr. Beron. Slavnostni govor sta imela prof. dr. Al. TodorovJJalan ter načelnik ministrstva narodne prosvete Ni-kola Balabanov.
pr Gospodinjski koledar za leto 1925. V založbi Jugoslovenske Matico je izšel IV. letnik Gospodinjskega koledarja Jugoslovanske Matice. Cena koledarju v knjigarnah 16 Din, za člane pri podružnicah Jugoslovanske Matice in v Matični pisarni Pred škofijo 21-1 v Ljubljaui 12 Diu.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 17. decembra: ZORA, DAN, NOČ. — Red A.
Četrtek, 18. decembra: VERONIKA DESE-
NIŠKA. - Red E. Petek, i9. decembra: MOGOČNI PRSTAN, dijaška iu mladinska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 3 popoldue. Sobo.ta, 20. decembra: MAGDA, premjjera
izvirne drame. — Red D. Nedelja, 21, decembra: ob 3. pop.. PRI HRASTOVIH, ljudska predstava pri znižauih cenah. — Izven. — Ob 8 zvečer: DANES BOMO TIČI, ljudska predstava pri znižauih cenah. — Izven. Pondeljek, 22. decembra: VERONIKA DE-SENIŠKA. - Red F.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 17. decembra: NETOPIR. - Red F. Četrtek, 18. decetobra: JENUFA. - Red D. Petek, 19. decembra: zaprto. Sobota, 20. decembra: RIGOLETTO. Red A. Nedelja, 21. decembra: TOSCA, gostovanj-.: Zdeuke Zikovc iu Marija Šimenca. — Izven.
Poudeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23! decembra: PIKOVA DAMA, gostovanje Zdenke Zlkove in Marija Šimenca. — Red B.
Opozarjamo ua mladinsko in dijaško predstavo, ki se vrši jutri v petek, 19. t. m. ob 3. uri popoldne v drami in pri kateri priliki se vprizori MilčlnskHga. narodna pravljica cMogočui prstan«. Cene za to predstavo so izdatno znižane in opozarjamo posebno starše, da. pošljejo svojo mladino k tej popoldanski predstavi.
Narodno gledališče v Mariboru.
Četrtek, 18. dec.: P^izporoka . Ab. C-Petek. 19. dec.: Zaprto. Sobota, 20. dec.: -Ra/.poroka '. Ab. A.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 21. decembra ob poi 8. uri zvečer: REVIZOR. Gogoljcva komedija v petih dejanjih. Predprodaja vstopni«, kakor običajno. Dvorana bo toplo zakurjena.
Turistika in šport.
Uprava drsališča SK Ilirije sklicuje aejo /a drevi v Evropi ob S. uri.
Družabni sestanek zimskih športnikov se
vrši v petek zvečer v Jcav. Emona od 8. ure dalje. Sestanki, ki se vrše zaenkrat v dam-skem salonu, imajo namen, uvesti družabnost med zimske športnike same, dalje dogovoriti se glede izletov v prihodnji nedelji, da se posamezne skupine razdele in istočasno zbrati po možnosti zanesljive podatke o snežnih razmerah v smuških centrih. Sedaj pred tekmami se bodo ua sestankih razgovorile tudi o tekmah vse podrobnosti ter se bo istočasno dala prilika, da vsakdo dobi vse potrebne informacije od saveza ler da lahko vsakdo uveljavlja svoje želje in uasvete za bodoče delo. Poudarjamo izrecno, da so zamišljeni ti sestanki povsem prosto in nevezano ter vabimo vse zimsl.e športnike, da pridejo ter privedejo tudi svoje prijatelje s seboj. Posebno dame dobrodošle. — JZSS.
Po svetu.
sv Vprašanje katoliškega političnega časopisja v Avstriji Izdajatelj katoliškega tednika «Das iieue Reichc na Dunaju, dr.. Eberle, je bil v zadnjem času neprestano grajal krščanskosocialna strankarska glasila, češ da preveč politizirajo in pri tem zanemarjajo zadnjo katoliške cilje in ideale, Izvzel je le dunajsko »Reiehsposto«. Katoliški časuikarji so na to odgovorili s skupno Izjavo, v kateri opozarjajo na nevarnost dr. Eberlove kampanje za katoliški politični tisk v Avstriji, ki v težkih dneh vrši svojo nalogo po svojih najboljših močeh. •cGrazer Volksblattv zavrača to kampanjo še posebej v svojem uvodniku dno 16. t. m. kot krivično in nezmiselno. List naglasa, da katoliški časnikar, ki mora dan za dnevom prinašati kaj novega, ki stoji sredi bojnega ineteža, ki mora plavati sredi časovnega toka in ui tako srečen, da bi mogel stati na bregu kot gledalec — pač ne more polagati vsako besede na zlato tehtnico. Politični dnevnik ima druge nalogo kot kak tednik. Politična edinost katoličanov je dragocena dobrina in to dobrino brani katoliško političuo časopisje — kljub dr. Eberloviin člankom. Zato je nastopilo tudi proti tistim, ki »o hoteli v literarnem in strokovnodruštveuem prepiru ali v vohanju za modernisti zažgati notranji boj v katoliških vrstah.
sv Spomeniki za padle amerikanske vojake. Vlada Zedinjenih držav je sklenila, da postavi vsem na evropskih bojiščih, v svetovni vojni padlim vojakom spomenike. Na grob vsakega padlega Amerikanca bodo postavili križ iz belega kamena. Ameriških grobov je na evropskih bojiščih okoli 30.000 Stroški za spomenike so preračunani na vec miljonov dolarjev.
sv Akademično izobražene modistovke Štiri podjetne Parižauke, ki so letos dovršile juridičue študije, so sklenile, da odpro v Parizu lasteu modni salon. Pričakujejo, da .jim bo modni salon nesel več kakor pravne študije.
sv Lepa zbirka. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju ima v svojem muzeju nad 55.000 slik raznih zlikovcev in uad 5 milijonov prstnih odtisov.
sv Lloyd George kot žurnalist. Kakor po roča »Peuple - zasluži Lloyd George s svojimi članki, ki jih priobčujc. v Angliji in Ameriki, 20.000 funtov šterlingov letno.
sv Ljudska opera na Dunaju zaprta. Ljudsko opero na Dunaju so zaprli in ustavili predstave ker uprava ni hotela povišali godbenikom plač.
sv Tisoč malih stanovanjskih hiš bo zgradilo priboduje leto v proslavo svojega 251el nega obstoja hranilnica v Kralj. Vinohradifc v Pragi. Vsaka hišica bo imela v pritličju kuhinjo in eno veliko sobo z vsemi pritiklinami. v prvem nadstropju pa dve sobi. Tudi klet iu podstrešje bo imela vsaka hiša in lep ko* vrta. Hiša bo veljala 30.000 čeških kron. Letno obrestovanje iu amortizacija bosta znašali o tisoč čeških kron, obrestna mera 6 odstotkov.
sv 200.000 časnikov v eni uri! Na Nemškem so napravili rotacijski stroj, s katerim se laliko natisne v eni uri 200.000 časopisov po 8 strani, oziroma 50.0000 po 32. Stroj na lisne vsako uro 126 km papirja. Dolg je 21 m, za dve uadstropji visok, tehta pa okoli 160.000 l kilogramov. Oduali so ga liskarui lista ^ Aften post; v Oslo na Norveškem.
sv Zemski zakladi v Pirenejih. Pireneji niso ravno na. glasu bogastva rudnin. Sedaj so pa dobili v globini 180 metrov 90 metrov močno najdišče kalija iu izdatne petrolejsko vrelce.
sv Nov nebotičnik v New Yorku. Arhitekti so izdelali načrt novega nebotičnika, ki bo imel 88 nadstropij. Po višini bo nadkrilje-val Eiffelov stolp v Parizu in bo to največja zgradba na svetu. Newyorčani pa se boje tega velikana. Mislijo namreč, da bi mogli viharji, ki so v takih višinah zelo močni, nebotičnik prelomiti, vsled česar bi bile bližnje zgradbe in ulice v nevarnosti.
sv Zanimiv pojav. V Nemčiji je vzbudi' i veliko senzacijo strašen zločin, ki ga je izvršil ! neki An«eistein. Tu je umoril H oseb. Eden i i/med umorjenih i<- imel odprto oku. To oke so fotografirali, Ivo so sliko povečali, je ocena slika jasno kazala podobo morilca z dvignjeno sekiro. Tako poročajo nemški listi.
Gosp o darstvo.
Trošarina na vino.
Trošarino na navadno vino je zavezan plačati vsakdo, ki prejme neobdačeno vino v katerikoli množini, bodisi iz lastnih ali pa iz tujih zalog za neposrednji konsum ali pa za prodajo na drobno, torej tudi vina, prejeta za gostije na ženitbah itd.
Izvzeti so vinogradniki, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno — pod 50 litrov — razen Če ga morda prigodno točijo pod vejo in ki ne izvršujejo obrtne prodaje na debelo, glede množin, ki jih od svojega pridelka porabljajo zase in za svoje gospodarstvo.
Obenem z državno trošarino po 37 Din za hI je plačati tudi odobreno občinsko do-klado v določenih odstotkih.
Tihotapstvo pa zakrivi:
(1. kdor prejema obdavčljivega vina sploh ni prijavil;
2.	kdor je prejem vina naznanil, je pa to .storil po poteku več kakor 24 ur po prejemu vina;
3.	kdor je prejem vina sicer pravočasno, io je 24 ur po vkletenju naznanil, ni pa tudi v istem času plačal odpadajoče trošarine. Glede prekasnega vplačila ouiinske doklade fi-oančna oblastva ne kaznujejo.
Kazen je izza 15. febr. 1023 petkratni iznos prikrajšbi izpostavljene državne trošarine. Poleg tega pa je plačati tudi takso za obsodbo po t. p. 229 in redno trošarino.
Nerodnosti napravi:
1.	kdor prejme vino s svobodnico pa ne prijavi sprejema iu ne predloži svobodnice tekom 24 ur odkar je prejel vino;
2.	kdor prejme vino s kontrolnim listom, pa tega ne predloži tekom 24 ur po prejemu;
8. kdor prijavi prejem vina pravočasno, pa ne predloži ali vpošlje čekovne prejemnice tekom 24 ur po prejemu vina kot izkazilo, da je tudi trošarino pravočasno plačal;
4.	kdor prevaža vino v mncžini nad deset litrov brez transportnih listin (svobodnice ail kontrolnega lista), ne prijavi delitve poši-ljatve, izpremembe namembne postaje, adre-sata, vozila, transportne dobe, posode ali primanjkljaja itd.
Za vse obdavčeno vino se izdrjo svobodnice, za neobdavčeno pa kontrolni listi.
Vinogradniki v Sloveniji, ki v 10. dneh od dne ko so izprešali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pristojnemu oddelku finančne kontrole, ali eni ki prodane količine vina pravtako ne prijavijo pristojnemu oddelku finančne kontrole, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo v denarju s 1000 Din in ob vsaki ponovitvi s 2000 Din, kupci vina pa kakor tihotapci po zgoraj omenjenih določbah. Na podlagi te prijave vinogradniki ne plačajo nikakih trošarin ali taks.
Gospodarski položaj Avstrije.
Dunaj, 15. dec. 1924.
Finančna vpostavitev Avstrije je stopila v novo dobo s pogodbo, ki je bila sklenjena |J6. septembra t. 1. v Ženevi med avstrijsko vlado, finančnim komitejem Društva narodov ln dunajskim generalnim komisarjem dr. Zimmermannoin. Od tedaj naprej pripravlja
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)
47
»Ne moreš se,<; je kričal mož z diviim pogledom, ki je govoril v imenu drugih. sPridi doli, jagnje, in poklekni pred levom Abijem, ali te bomo mi, šakali, prisilili. Nočemo te priznati, ki smo vroče krvi Hi-ksov. Dokler stoje obeliski pred cedrovimi vrati, ti obeliski, postavljeni od velikih faraonov iz rodu Hiksov, katerih potomka je bila Abijeva mati, dokler stoje ti obeliski, ki so postavljeni tjakaj za vse večne čase, te ne bomo priznaii. Stopi doli in pojdi na svoje mesto v harem svojega gospodarja, o faraonova nezakonska hči k
»Ah,« je ponavljala Tu a za njim, ^dokler stoje ti obeliski, ki so jih postavili tatje iz.rodu Hiksov, me ne boste priznali, faraonovo nezakonsko hčerk
Nato je premolknila in zdelo se je, da je pobila; zdihovala je, si vila roke in rekla s pridušenim glasom:
»Ženska sem in sama sredi med vami. Moj oče faraon je mrtev in vi zahtevate od mene, naj odložim svojo oblast in vladam odslej le po tistem, ki je faraona ujel in ga usmrtil. Kaj mi je torej storiti?«
»Bodi pridna in svojemu soprogu pokoma, pankrt,« se je nekdo norčeval in Tua je med glasnim smehom, ki je sledil tem besedam, pogledala govornika, Abije-vega častnika, ki se je bil odlično udeležil poboja faraonove čete.
Pogledala ga je zelo čudno in tisti, ki so stali blizu moža, so opazili, da so mu ustnice prebledele in da je jel omedlevati, tako da bi bii padel, če bi ne bil v gneči. Nato se je zopet zavedel in je poprosil duhovnike, ki so bili blizu tamkaj zbrani v
avstrijska vlada zakone in upravne določbe za izvršitev tega dogovora.
Prvo, kar je storila, je bila določitev proračunskih izdatkov za 1. 1925. ha maksimum 495 milijonov zlatih kron, ne vštevši 50 milijonov zlatih kron za investicije.
Finančni minister je predložil parlamentu 21. oktobra t. 1. sledeči proračun (prvo Število so izdatki v zlat kronah, drugo dohodki v zl. kr., tretje ostanek ali primanjkljaj): tekoči izdatki: 494,8, 508,8, — 13,5; investicije 50, 4,2, — 54,2; skupaj 544,8, 504,1 —40.7.
Tako je vsota tekočih izdatkov nižja kot 495 miljonov zlatih kron in ves primanjkljaj je manjši kot so investicije.
V mesecu septembru t. 1. je avstrijski parlament potrdil zakon o reformi carinske tarife. Ta zakon spreminja carinski sistem stare monarhije in vpostavlja novo uvozno carino na celo vrsto surovin ih izdelkov. Vendar pa te carinske določbe niso definitivne in se lahko izpremenijo s posebnimi trgovinskimi piogodbamf. ......."'
Razen lega pripravlja sedaj avstrijska vlada celo vrsto reform, da praktično izvede določbe ženevskega dogovora: zmanjšanje davkov na bančne .transakcije in transakcije v devizah, zmanjšanje stroškov zasebnih bank, ki jih te prevalijo na svoje klijente, znižanje davčnega bremena družb, bilansiranje v zlatu itd. — Skupno število odpuščenih uslužbencev od 1. oktobra 1922 sem znaša 70.724. Če primerjamo to številko z ono meseca avgusta t. 1., vidimo zvišanje za 753.
Deficit za mesec oktober t. 1. se je zvišal za 40.2 milijard papirnatih kron, to pa radi povečanja brezposelnosti, pokojnin železničarjev in radi elektrificiranja železnic.
Na podlagi te številke bi se letni izdatki zvišali na 671 milijonov zlatih kron. Ker pa proračun za izdatke 1. 1925 znaša samo 545 milijonov zlatih kron, vidimo, kako se trudi vlada znižati izdatke.
Carina in monopol na tobak sta dala za mesec september t. 1. 23 milijenov zlatih kron, med tem ko je bila za to določenih v proračunu samo 5 milijonov.
Splošni položaj avstrijskega gospodarstva je sledeči: Število brezposelnih je zelo na-rastlo, meseca avgusta 1924 jih je bilo 65 tisoč 282, sedaj jih je 77.968, od teh na Dunaju in v okolici 45.529. Hranilne vloge v bankah in hranilnicah so se od septembra 1924 na oktober 1924 povišale od 115,4 milijonov zlatih kron na 120.5 milijenov.
Indeksi cen je. naraste! ža "en odstotek od avgusta šeih. Tudi bilanca zunanje" trgovine se je izboljšala. Plu.š 80,5 milijonov zlatih kron Uvoza je padel ha 67,9 milijonov vsled po-viška izvoza surovin in industrijskih izdelkov.
g Živinski sejm v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejin v Ljubljani je bilo prignanih 241 konj, 53 volov, 48 krav, 4 teleta, 22 prašičev za rejo. Cene so bile: voli, debeli 13.50 Din (žive teže), druge vrste 12 50 Din, tretje vrste 12 Din; hrvatske buše od 10—12 Din, krave klobasarice od 6—8. D-n,,prašički za rejo po 150—250 Din komad, tekta od 15 do 18 Din (žive teže). Cena konj od 6000 do 18.000 Din-par.' Kupčija srednje živahna, cene padajo.
g Dovoljenja za uvo« vina na češkoslovaško v okvirju določenih kontingentov izdaje od 1. dec. t. 1. dalje edino trgovsko ministrstvo v Pragi. Poslovalnica v Bratislavi ni več v to opravičena.
g Povišanje cen špiritu. Poučeni gospodarski krogi trdijo, da stojimo neposredno pred povišanjem cen špiritu. In sicer se bo Oddajal špirit z všteto trošarino le proti takojšnjemu plačilu.
g Dobava soli iz Romunije. Koncem pretočenega tedna je bila v Belgradu podpisana pogodba med našimi in romunskimi delegati glede dobave soli iz Romunije. Že lansko leto. je bila sklenjena za dobo 5 let taka pogodba, katere pa ni naša ne romunska vlada ratificirala. Sedaj je to tudi formalno urejeno. Romunska sol je dobre kakovosti in cenejša kot drugje. Sporazum je dosežen tako glede cene, kakor glede količine dobave.
g Carina na uvoz koksa. Na zadnji seji carinskega sveta pri generalni direkciji carin v Belgradu je bilo' sklenjeno, da se uvede carina na uvoz koksa v našo državo. Kako visoka bo ta carina, bo določeno, pozneje.
g Vprašanje sanacije Pomorske banke v Gružu. Kakor smo že javili, je zaprosila Pomorska banka d. d. v Gružu za poravnalno postopanje. V soboto bi imeli upniki sklepati o poravnavi. Toda tozadeven narok se je preložil na 21. januarja 1925, ker je upati, da se izvede medtem snaacija zavoda potom neke domače finančne skupine,
g Carinski aggio v Italiji je znašal od 30. novembra do 6. decembra t. 1. 454.— v papirju za eno liro v zlatu.
g Mednarodna razstava usnjarske obrti se vrši od 22.-29. januarja -1925 v Milanu.
g Polom nemške banke. — »Nordost-deutsche Bank« v Konigsbergu so nahaja v plačilnih težkočah in je ustavila svoja izplačila. Pasiva presegajo aktiva za 75.000 zlatih mark.
g Cene živine, telet in prašičev dne 17.
decembra 1924 v Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 12.25—13, voli rejeni 11.75—12;25, Voli za vprego 11-12, biki lažji 9.50—10, krave rejene 8—9, krave klobasarice 6—7, teleta debela težja 16.50—17.75, teleta lažja 16—17, prašiči peršutarji živi 15 do 16, prašiči debeli 17—17.50, prašiči zaklani po kakovosti 18—19, teleta zaklana 19.25 do 20.50. Plemenski prasci od 6 do 14 tednov stari komad 200 do 400 Din. — Današnji semenj je bil slabo obiskan. Tudi prigon je bil bolj pičel.- Kupčija je bila bolj slaba, povpraševanje za blagom malenkostno. Zato so ludi «Bne pri goveji živini zopet nekoliko padle. Prav živahno povpraševanje je bilo za tekli in- vsled tega še je cena teletom nekoliko popravila. Cene prašičem pa so znatno padle zato, ker se veliko blaga ponuja, trg pa je že itak prenapolnjen. Zlasti zaklani prašiči se niso prav nič lahko prodajali, ker je preveč blaga. — Pričakovati je, da se bodo cene na sedanji višini obdržale.
Borze.
17. decembra 1921.
DENAR.
Curih. Belgrad 7.655-7.75 (7.70), Berlin 1.220-1.231 (1.2290), Italija 22.22—22.27 (22.27), London 24.23 (24.24), Newyork 516.50—516.80 (516.60), Praga 15.60-15.65 (15.6125), Dunaj 0.00725—0.00790 (0.007230).
krogu, naj ga sprejmejo v svojo sredo, češ da ne more prenašati \ročine, ki vlada med množico. Eden izmed duhovnikov je prikimal in napravili so mu prostora med seboj, kar je Tua dobro opazila.
Nato je zopet jela govorili:
»Vi grdite maziljeno kraljico Egipta, kronano in po božji volji izbrano v svetišču najsvetejšega templja,« je rekla in je še vedno upirala pogled v surovega vojaka. »Toda sedaj je vaša ura in ona mora sramoto prenašati, ker nima prijatelja v Mem-fidi. O, kaj naj storim ?«sie vzkliknila in je zopet vila roke. »Dobro ljudstvo,, bogovi so mi prisegli,"da bo Arnen, največji izmed bogov, svojega .di ha položil vame, kadar se rodim, in so. mi obljubili, da mi bo pomagal v uri največje sile. Usmilite se torej in da'te mi tuša, da molim k Amenu. Poglejte,« in pokazala je predse, »tamkaj zahaja rdeča obla solnca; kmalu, kmalu bo izginFa — dovolite mi, da samo ta kratek hip, dokler ne zaide skozi zahodna vrata, pomolim k Amenu, in če mi ne posije pomoči; se bom vdala vaši zahtevi in se bom poklonila pred plemenitim princem iz rodu Hiksov, ki je ujel v past svojega brata faraona ter ga s pomočjo svojega čarovnika in svoje vohunke Meritre umoril.
»Dovoli ji ta odlog, ki ga prosi, ljudstvo moje,c je vzkliknil Abi, ki se ni prav nič bal Amona, te nekoliko oddaljene osebnosti, in je le skrbel, da bi ne nastal nemir, v katerem bi utegnili njegovo ljubeznivo, novoporočeno soprogo ubiti ali raniti.
Tako so ji torej dovolili tiste trenotke, za katere je prosila. Tua je vstala, dvignila roke in oči k nebu in je jela glasno moliti:
»Čuj me, moj oče Amen, v hiši svojega pokoja, kakor si mi bii prisegel. O moj oče Amen, ti vidiš mojo borbo. Ali je tvoja volja, da tvoja hči osramoti samo sebo
in tebe, pred tem možem, ki je pobil svojega kralja in brata, ki mu je ona na tvoj ukaz dala ime soproga? če je tako, se ti bom uklonila; toda če ni tako, tedaj izgovori svojo besedo z močjo ali znamenjem iu prisili njega in njegovo ljudstvo, ki se norčuje iz mojega veličanstva in me imenuje pankrta, da se mi ukloni. O Amen, oni, te taj<š v svojih srcih,.ki častijo druge bogove, kakor so te tajili barbari, ki so jih rodili in ki so podrli tvoje oltarje v Egiptu, toda jaz vem, da si me ti poslali in zaupam vate, ab, tudi če me uničiš. Moj oče Amen, tamkaj zahaja velicastvo, s "katerim ode vaš svojega duha. Preden zaide in preden pade noč lia zeml jo, se razodoni tako, da bodo vsi vedeli, da sem resnično tvoj otrok. Če si pa drugače sklenil, zapusti mene in Egipt in me izroči sramoti k
Končala je svojo molitev, se zgrudila v prestol, naslonila obraz na roko in nepremično zrla v sijaj zahajajočega solnca. A ni zrla sama, zakaj vsi, kar jih je bilo v širni dvorani, so sp obrnili in so strmeli v poslavljajoči se žar. Stali so tamkaj v rdeči svetlobi in strmeli vanjo; ker je bila dvorana zgoraj proti nebu odprta, sta senci obeliskov padali nanje, kakor senci dveh mečev, katerih konici se stikata na podnožju Tuinega prestola. Nihče ni verjel, da se bo kaj zgodilo, tudi duhovniki ne, ki so tukaj, v Memfidi, Ptahovem mestu, lo malo cenili Amena, thebanskega boga. Mislili so, da je ta obupna prošnja bila le zadnji krik umirajoče vere, ki se je izvil ponosni, pobiti ženski v nje največji stiski.
In vendar, in vendar so strmeli v solnce, zakaj govorila je s čudno gotovostjo, kakor da pozna boga, in ali se ni imenovala Amenova zvezda, ali niso pravili čudnih zgodeb o njenem rojstvu, ali se ni lotusov cvet spremenil v zlato in drago kamenje v roki te mlade, maziljene kraljice, ki je no-
DunaJ. Devize: Belgrad 1056, Kodanj 12.330, London 333.000, Milan 3052, Nowyork 70.935, Pariz 3807, Varšava 13.620. — Vala* to : dolarji 70.460, angleški funt 331.200, francoski frank 3770, lira 3025, dinar 1051, češkoslovaška krona 2130.
Praga. Lira 146.35. Zagreb 50.60, Pari* 1823/«, London 159.05, Newyork 33.90.
Ljubljanska in zagrebška borza vsled državnega praznika nista delovalL
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Živnostonska banka 830.000, Alpl-ne 386.000, Greinitz 153.000, Kranjska industrijska družba 850.000, Trboveljska družba 468.000, Hrvatska eskomptna banka 115.000, Loykam 165.000, Hrvatsko-slav. dež. liip. ban-< ka 59.000, Avstrijske tvornice za dušik 172.000, Gutmann 400.000, Mundua 840.000, Slave* 235.000, Slavonija 68.500.
Prabibfija človeštva.
Niso še zaključeni zapiski o skrivnostni Livijevi zgodbi neapolskega odkritelja profe-sorja Fusco, že beremo o nekem novem odkritju, ki bi v zgodovinskem ,etnografskem in jezikovnem oziru prekosilo vse dosedanje najdbe, če se bo pokazalo kot pravo. Livijeve knjige bi o prazgodovini človeštva ne mogle povedati nič novega in bi tudi naših nazorov, o stari rimski zgodovini ne mogle bistveno j spremeniti. Saj imamo v spomenikih, napisih itd bolj verodostojne priče kakor pa v neotn jektivnih zgodovinarjih. Nekaj drugega je pa • najdba prabiblije, o kateri beremo tole:
Pred nekaj tedni je berlinski pisatelj L. Albert-Hermann, raziskovalec keltskih staro-žitnosti in jezikov, na potovanju po Angliji in Irski našel prepis popolne kronike učenjakov provincije Ulster. Kronika vsebuje v skoraj nepretrgani kronologični vrsti zgodovino od leta 5357 do 4. pred Kristusom. Listine so bile dolgo časa last potomca prastare irske kraljeve rodbine; ta rodbina je sorodna sedanji angleški in po tej tudi hohenzollerski dinastiji. Ta potomec je listine več let skrival, da ja ne ; bi nihče nič zvedel o njih. Znano je, da so ' Angleži zatirali vse, kar je bilo irskega, da so hoteli iztrebiti vsako sled irskega jezika, starokeltske kulture in slavne preteklosti irskega naroda. Nešteto nenadomestljivih sta-: rih rokopisov in zgodovinskih spomenikov jo na ta način izginilo. Pergainentne listine prabiblije so se ohranile le kot »sostanovalko trohnečih kosti irskih kraljev«. Ni čuda, da je morala taka kronika bosii Angleže prav posebno v oči; saj bi bila starejša kakor so Mo-zesove knjige in bi bil irski narod eden prvih kulturnih narodov sveta. Kje je pa ta biblija sedaj, o tem nam odkritelj Albert nič ne pove. Prinesel je pa dobeseden prepis in prestavo s seboj: prvi del je že izšel v nemškem prevodu, nadaljevanje bo priobčila neka berlinska založba. Obenem je odpotoval pisatelj Hall-Halsen v Ameriko, da pripravi lam angleško izdajo. Nemci so poslali namreč vsled zadnje Livijeve afere zelo previdni in noče prusko naučno ministrstvo ;n strokovno uče-niaštvo o vsej stvari nič slisati. Niti preiskovalnega odbora niso hoteli dovoliti.
O pomenu nove najdbe beremo v »Weser-zeitung«: Če se izkaže listina kot prava, bo seveda za poznavanje stare zgodovine neprecenljivega pomena, bi razširila naše zgodovinsko znanje do kamenite dobe in bi nam pripovedovala o domovini in potovanju starih
rila na svojih prsih znak življenja? Ne, nič f>e ni moglo zgodili, a vendar so gledali v solnce.
Bil je nenavaden solnčr.i zahod. Zadnje dni je vladala silna vročina, sedaj pa je bila čudovita in strašna tihota na nebu in na zemlji. Nič se ni zganilo v mestu, noben pes ni zalajal, noben otrok ni zakričal, noben list se ni premaknil na palmah; bilo jo kakor v mestu smrti.
Na nebu so se prikazali gosti oblaki in so se premikali, čeprav ni bilo vetra. Kjer so se jih dotaknili solnčni žarki, so bili zlati in rdeči in škrlatni, v senci pa globoko črni. Čudne oblike so imeli ti oblaki in so se gibali na nebu kakor armada, ki se zbira za bitko. Bili so med njimi poveljniki, ki so naglo hiteli semintja; tam so bili vozovi in potem mračne vrsto pešcev z bleščečimi kopji. Drugi oblak, višji od ostalih, je švigal preko nebeškega oboka in je bil podoben ženski z razpuščenimi zlatimi lasmi. Njeno nogo so ostale na solncu, njeno telo se je sklanjalo preko neba in na daljnem obzorju vzhoda so nje roke držale bledo oblo vzhajajočega mescca.
Opazovavci so se zbali tega oblaka. »To je Isis z mesecem v rokah, ~ jo rekel nekdo. Ne, to je boginja Nout, ki čuje nad svetom, ; je odgovoril drugi. Dasi sta le tiho govorila, je v tej strašni tihoti njun glas prišel do Tuinega prestola in tedaj se je njeno obličje prvikrat spremenilo — prikazal se je na n jem hladen, čuden smehljaj.
Kaku je pričel Abiju šepetati v uho in strah je bil v očeh njiju obeh. S prstom jo pokazal na dve zvezdi, ki sta nenadoma zasijali skozi zeleno meglico nad večerno zarjo, in se je nato obrnil ter pogledal kraljico, vneto prigovarjale svojemu gospodu. Abi se jo slednjič oglasil:
»Solnce ie zašlo. Dej, končajmo to neumnost 1«
Jndoevropcev, v jeziku, ki bi pred njim morala umolkniti vsa dosedanja raziskovanja na tem polju, ampak za vselej. — Neki strokovnjak, ki so mu listino predložili, piše, >da je izdajatelj podal zelo tehtne dokaze za pristnost listine. Kronika prinaša toliko presenetljivo nove snovi na skoraj vseh poljih zgodovinske znanosti, da nihče ne bo mogel mimo nje in da bo povzročila na tem polju popoln preobrat nepregledne dalekosežnosti.«
Par besedi o preliogati vsebini naj zapišemo. Z biblijo, ki jo mi poznamo, se nova najdba največkrat popolnoma sklada, večkrat pa ne. Govori nam o biblijskem No-u in pravi, da je bilo njegovo pravo ime Ard-!ear (visoki mož) ter da je bil poglavar skitskih nomadov na severu Mezopotamije. Vesoljni potop razlagajo listine drugače kakor ga razlagata sveto pismo in moderna znanost, vidi v njem samo poplavo dežel ob Evfratu po asirskih tolpah. Zgodilo se je pa to leta 2224 pred Kristusom, potem ko so bili predniki Ard-fcarja vladali Mezopotamijo 1809 let. Noelova ladja je rešila poglavarja pred Asirci po Evfratu iz Mezopotamije v Armenijo. Beremo nadalje o babilonskem stolpu, o Jaletu, sinu Noetovem, ki je kot biblijski Javan potoval leta 2171 pred Kristusom na Grško in utemeljil tam poznejšo grško veličino. Drugi del rodu je pa šel iz današnje Georgije čez Kavkaz v Rusijo in od tam naprej v Nemčijo in zahodno Evropo. To bi se ujemalo z zgodovinsko znanostjo. Leta 1492 pred Kr. odpotuje potomec Noetov s tisoč mladimi izbranimi možmi na teniških čolnih na Špansko, in od tedaj naprej imamo nepretrgano krono-logično vrsto zelo zanimivih zgodovinskih dogodkov skoz celih 4S4 let. Barbarski vpad gotskih množic prisili ostanke Ibercev, da se vkrcajo leta 1008 pred Kr. na čolne in odidejo na Irsko. Sledi zgodovina naslednjih tisoč let, zelo mikavno, včasih dramatično pripovedovanje iz časov, ki jih navadno imenujemo :»prazgodovinskec Čudimo se, ko beremo obširna poročila o sejah irskega parlamenta, v času, ko Rim še ni bil ustanovljen.
Kcročalte tSSovsnca'!
Prosvetna zveza.
II. Prosvetni večer so vrši v petek, 19. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Spored: 1. Godba (sodelujo godba iz Mladinskega doma). 2. Rubenstein: Mornar: pojo solistinja gdč. Slavka Saxova. 3. Dekla-macija: Aleksa Šantič: Novo pokolenje; de-klamira akademik Miloš Stare. 4. Schubert: Pesem čolnarja in Viharno jutro. Pojo akademik Joža Likovič. 5. Dalmacija, predava g. prof. Mazovec. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Vstopnina za osebo dva dinarja. Proplačila se hvaležno sprejemajo. Dvorana bo dobro zakurjena.
Kulturnovzgojni pomen Prosvetnih vo-čerov je pripoznal Prosvetni oddelek za Slovenijo, kateri je z odlokom št. 21222 z dne 26. nov. 1921 priporočil vsem ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč v Ljubljani, da naj učencem in učenkam svojega zavoda poseča-njo omenjenih predavanj priporoče. Dijaki, ne zamudite prilike, katera se Vam nudi, da si obogatite svoje znanje.
mm	■ ■ ■ -v	a vavv
Krogljicna lezisca
iz prvovrstnega švedskega jekla z jamstvom za avtomobile, industrijo, obrt in vsakovrstne stroje Vam nudi najceneje
J. GOREČ, palača Ljublj. kreditne banke.
Naznanila.
Seja šentpeterskega prosvetnega društva se vrši drevi ob 8 v prostorih prosvete. Navzočnost vseh odbornikov in odbornic je radi važnosti seje nujno potrebna.
Društvo najemnikov opozarja, da se vrši IV. redni društveni občni zbor v soboto, dne 20. decembra 1924 ob pol 8 zvočer v veliki dvorani Mestnega doma. — Odbor.
Radovljica. V nedeljo ob 11 po dopoldanski službi božji se vrši blagoslovitev prenovljenih društvenih prostorov v Ljudskem domu. Poleg nagovora in blagoslovil-nega obreda nastopi glasbeni odsek «Sloga« z več umetnimi skladbami. Vstop je brezplačen. Isti dan popoldne ob pol 4 in ob 8 uprizori na moderno urejenem odru drama-
tičen odsok zgodovinsko igro iz prvih časov krščanstva «Dekle z biseri« v 6 slikovitih dejanjih. Kdor se za predstavo zanima, naj hiti z nakupom vstopnic, ki so dobe v pred-prodaji pri kmetijski zadrugi. Za okoličane .je primerna popoldanska predstava, za domačine večerna.
Jesenice. Podružnica Jadranske stražo na Jesenicah priredi v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v risalnici ljudsko šole javno predavanje o ciljih in namenih Jadranske straže; predavatolj g. dr. L. Bolim, ravnatelj Ljubljanske trgovske akademije. — Odbor.
Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani poziva vse svoje člane, naj blagovolijo poslati svojo zaostalo članarino do 1. jau. 1925. V nasprotnem slučajn se bodo dotični kot člani izbrisali. Splošna korist vsakega orožniškega upokojenca je, da je član društva, kajti lc v slogi je moč. — Predsedstvo.
Občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Ljubljana, se vrši v nedeljo dne 28. decembra 1924 ob 10. dop. v salonu restavracije pri južnem kolodvoru (Miklič v Ljubljani, Kolodvorska ulica nasproti glavnega kolodvora). Prosimo vse naše člane, da se tega občnega zbora polnošte-vilno udeleže. — Dalje opozarjamo vse člane, da se vrši na predvečer občnega zbora prijateljski sestanek trgovskih potnikov in zastopnikov, t. j. v soboto dne 27. decembra 1924 cb 8. zvečer v salonu restavracije južni kolodvor (Miklič) ter prosimo cenj. tovariše, da se istega v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Izpred sodišča.
Dva tatiča. V Koželjevi gostilni v Kamniku je zasačil gospodar mladega tatiča Jakoba Jereba od Sv. Ožbolta. Mlad nepridiprav se je splazil pri sprednjih vratih v vežo in je pograbil kolo Franceta Remšaka, vredno 1750 Din. Toda fant ni imel sreče- Gostilničar je namreč pazil na kolesa svojih gostov in je pograbil fanta, ravno ko je hotel speljati kolo iz veže. Prestrašen je vrgel kolo od sebe in je zbežal. Pri obravnavi se je zagovar-
jal, da ni imel namena kolesa ukrasti, marveč si ga je hotel samo izposoditi, ker se mu je mudilo v trgovino, kjer si je hotel kupiti srajco. Tega smešnega zagovora mu seveda niso verjeli in je bil obsojen radi poskušene tatvine na 6 tednov ječe. Njegov tovariš Zdravko Urdih, elektrotehnični vajenec, pa je porabil drugo priliko. Pri napeljavi električnega toka v stanovanje Ivana Bolha je ukradel fant zlat prstan z briljantom, vredeu 1000 Diu. Fant je tatvino priznal in je bil obsojen na 1 mesec ječe.
Kaznovan zapeljive«. Zaradi zapeljevanja svoje 16 letne nečakinje in varovanke je bil obsojen Gregor Pire, posestnik v Kropi na 6 tednov težke ječe.
Dve ženi. Dne 4. novembra se je poročil na Trati zidar Ivan Gabrovec s Frančiško Pustavrhovo. Kmalo pa se je zvedelo, da je mož že oženjen in da njegova prava žena Ivanka roj. Hacinova še živi. Gabrovec si je naročil vse za zakon potrebne listine na ime svojega brata Jožeta, ki živi nekje v tujini, in se je pod njegovim imenom drugič poročil-Obtožen je bil hudodelstva dvojnega zakona v smislu § 106 k. z. in je bil obsojen na 1 mesec ječe. Zakon seveda ni veljaven.
Darovi.
Rodbina Franc Ogorelee v Ljubljani je darovala podpornemu društvu slepih 200 dinarjev namesto cvetja na krsto g. Karoia Zalokarja v Mariboru.
Mefteorologično poročilo«
l>iubl>ann 306 m a. m. vtš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
c as OpilBO-»»n a	naiu-metel v mm	i urii.o. motei » C	e.turoii lilerenon v 0	Nebo, vetrov	l'a<i»»inii v mm
16/12. 21 ti	741-4	— 1	03	obt.	
17./12. 7h	745-6	C-4	0-2	obl.	o-o
1../U 14 n	74,3-1	15	0-3	obl.	
Pridite!
Poglejte! Občudujte!
TaKSsn oliraz
T3
e
■5 fi! S
E
V
•V«
B
O u
a
•9
v
Pozor!
Četrtek
Gospodinje
Petek
Pozor!
Sobota.
Peri z zrakom
Nepreklicno do sobote zadnje poskusno pranje. Vsak dan ob 4. in 5. pop. v Narodnem domu pritličje kavarna.
Najboljše božično darilo.
Aparat stane Din 160--
Umazano perilo prinesite seboj.
I BLAGAJNIČARKA
s prakso išče mesta. Naslov v upravi pod 7312.
Najceneje in najboljše
si bodete preskrbeli različno božično blago v delikatesni in špecer. trgovini
F. KHAM, LJUBLJANA
NASPROTI HOTELA »UNION«. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
TfOinict kilogram po 25 I I dJlli I Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udiuga v Virovitici.	7742
Zaradi družinskih razmer se proda takoj po ugodni ceni
majhna hiša
z lepim vrtom, cel dan na solnčnati legi. — Naslov v upravi lista pod štev. 7898.
TEHTNICA
DECIMALKA za 500 kg, z uteži vred, v dobrem stanju naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi pod 7899,
' H fš~A
v ljubljanskem predmestju z velikim vrtom, pripravnim za kako industrijsko podjetje, se radi preselitve v inozemstvo po jako ugodni ceni proda. - Pismene ponudbe pod šifro »Ljubljana« na Alo-ma Company — Ljubljana.
Lepo stanovanje
tri sobe, kuhinja, krasna, mirna lega, se takoj odda. Pisma pod »Takojšnja vselitev« na upravo,	7926
HALOl
1 Nov šest-sedežen, pokrit
lovski voz
i
l za Din 12,009, novo koči> 1 za Din 14.000, proda uprava kneza Windischgratz — ! Bogenčperk.	7920
KDOR ŽELI IMETI dobro, lepo, ter cene'šo
kot drugje, naj se obrača na ta naslov pismeno z znamko za odgovor. 2 leti garancije, dobijo se vse vrste. Tudi jemljem popravila, jih vsakemu po volji izvršim ter po dogovoru prinesem na njegovo postajo sam. pr. Zorko, Gradec št. 43, pri Litiji — Kranjsko
MEŠANO"TRGOVINO
na Gorenjskem ODDAM s celim inventarjem radi stalne preselitve. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro:
»LEP LOKAL« 23—7904,
Damske plašče
najnovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod, krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki iz klota, listra, sifona in kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najceneje, ker ie lastni izdelek, pri F. in I. i Goriiar, »PRI IVANKI«, Sv. j Petra cesta 29 — Ljubljana.
Božična in mw-BeSna darila.
najprimernejša
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
isžeise 3io$a2eDE
o Krassgu
Cenik zastonj! Cenik zastonj I
Drva
trboveljski
premog H. PciriC
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 Telelon 343
ODDA se takoj ali kasneje
melilovana soba
z elektriko solidn. gospodu. Naslov v upravi pod 7925.
STANOVANJE
dveh sob in pritikline v novi vili ali zelo snažni hiši za stranko brez otrok, se IŠČE. Ponudbe na upravo pod šifro »Maj« 1925—7923.
i stroj
zanesljiv in z dobrimi referencami,	po možno* sti strokovnjak,
se išče za Ljubljano in	okolico.
Ponudbe z referencami prosimo	poslati na:
SCHOTTEN in DRUG, ZAGREB,	Vrhovčeva ulica št. 11.
BDBBRIBIIIBBHGBIRRBBIIIIIIIt
pa PAPIR, kupim. Naslov v upravi pod številko 7922.
Mala rodbina IŠČE dobro in pobožno
DEKLICO
k 2 malima deklicama 4 let, ki govori perfektno tudi nemško in je voljna pomagati v hiši. Nastop takoj. Naslov: Ing. Drag. Stručič, Koprivnica, Hrvatsko.
ŠTEP ARIC A
dobro izvežbana, katera je zmožna tudi gospodinjstva, sc pod ugodnimi pogoji b 1. januarjem sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »ZMOŽNA« št. 7933.
na periferiji mesta v Ljubljani s trgovskimi lokali, prostim stanovanjem za kupca, velikim dvoriščem, hlevom in skladiščem, se za izredno nizko ceno in pod izjemno ugodnimi pogoji proda. V hiši je elektr. razsvetljava in telefon. Ponudbe na »JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD V LJUBLJANI«.	7931
UBB»9BBB BBaBBBBaBBBBBBBB
le za 48 dinariev
en meter dobrega lodna en ineler dobrega Seviota en meter dobrega sukna dvotne Slrlne dobite pri
lenasž A Gerkman. Lfubltana
^39SSSBa6l||l||f||||||fRfll
S! O
M
B
a
e
IJ
3
13
«
e. s
m
a
■
a
a
■
a
Dobro je vsikdar naložen deriar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljud tvom
po deželi naj-Vsak og as, pa bodisi v ma.hni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Izvanredna prilika'
pri Žalcu krasno POSESTVO z dobro idočim m'inom in 8 oralov zemlje. Posestvo je tik okrajne ceste in samo četrt ure od železniške postaje. — Pojasnila daje gosp. FLORIJAN CVIKL, Gornja Ložnica, pošta Žalec.
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19
kot primerna darila sledeče knjige lastne založbe; Cankar Ivan, Podobe iz sanj; Cankar Izidor, Obiski; Dehcvc, Vzori in boji; Euripidcs, Bratski spor; Finžgar, Zbrani spisi IV.; Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Ljudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Tristan ex Siheria; Shakespeare, Beneški trgovec in Jullf Cezar; Sophoklcs, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine omet« nosti pri Slovencih.
Finžgar, Zbrani spisi (za božič) izide V. zvezek. Prero« kovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru.