iC<* Ci /c (r2)trfevi'. 1Љ*КJ 3^- <4 агг? чСсШ&Ни ;He?o^ntea fishi: Celo lete K 120'—, pol leta :f£ Ш > tetri lete K SO*—> riten Jugoslavije: Celo l«io K 150*—. Insereii ali oznanila s« ta-mtanejo po dogovoru; pri večkratnem insertranju primeren popust tlpravništvo sprejema naročnino, laser at« In reklamacije.--------Telefon št 220. STRAŽA Heodvis@n političen list za slovensko ljudstvo «na stane 1 Kroia«».. „Siniža* izhaja v poodeijek, sredo in petMsk. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, ftefojlka cesta št 5. — Z uredništvom se more gpvoidii vsak dan samo od 14, do 12. «re ох», dsa® &JL. *»*»«*!1921. Uetoallc ХЖЖЖ. ... Bog! £fooje dni smo se vedno borili pro-Џ iröavi, ker je bila protin arodn a . FrajSnja država Avstrija ni ničesar hali soyražUa, kakor narodnost. Se -4aj v 'Jugoslaviji pa smo, kakor se zdi, padli v drugi ekstrem. Ničesar pi gotovim državnim, voditeljem zadosti narodno, čez noč hočejo vse različne Savlje in Pavle napraviti za za. grizeno Jugoslovane. Narodno edjnstvo in Jugoslovan -stvo se že tako goni po različnih ministrskih odredbah^ da že vsem treznim 'Jugoslovanom preseda, Izraelci sq svoje dni dvignili zlatega teleta na eter in se pred njim na kolenih _va -hali* Podobne prizore hočejo imeti tu-@ti »aši različni brihtni demokrati ministri. Dan na dan pošiljajo različne odredbe med ,svet in rotijo vse na de’ lo za' edin stvo, ko vendar je „mirna Bosna“ in smo vsi za enotno Jugo -slavijo.' Kakor vse kaže, bomo morali zopet v. boj, pa ne 'da rešimo državo nemilega jarma, temveč gotovih pre -napetih elementov. Vzeli so jugoslo vanstvo in državo v zakup in sedaj v imenu tega jugoslovanstva in narodne držav® uganjajo prismodijo, da se vsem gabi. V imenu jugoslovanske edine dr -žavb se morajo nehati vse zasebne Sole. Bog ne daj, da bi kakšna Šola ne bila neposredno podrejena ministrstvu v Beogradu in bi država ne plačevala učiteljev. Takšne Šote so že dr žari nevarne, seveda tudi, edinstvu Država mora valovati in Čuvat' svo -j® pravice. Vsi starši so nevarni re -volueijonarci, ki se drznejo poslati o-troka v zasebno šolo, Seveda V narodni državi mora biti tudi vs® narodntHenotno, Veliko skrb so imeli tukaj gg. ministri,kako narodnost ujediniti in centralizirat!! . Brihtni dr. Žerjav jih opozori na di -čne Sokole. Sokole treba eeutralizira-15 is podržaviti in vse bo dobro. Iz -‘dala se je odredba in na eden mah se je spremenila vsa mnogoštevilna jugoslo v. mladina v nadnarodne So -kote. Gg. ministri so si oddahnili, modra odredba jim je odvzela skrbi, A v tem Še ni končana njihova ve likppotezna akcija za edinstveno dr -žavo. Vršijo se naj podučna predavala po celi Jugoslaviji o narodnem e-dmstvu. Ustanovi naj se poseben tend, da se bodo iz njega plačevali apostoli narodnega edinstva. Gg. ministri ne imejte toliko skrbi x našim narodnim e din št. om in poši -Ijajto nam več tako očetovskih odredb. Državnega varuštva in absolutizma smo bili že dovolj siti pod rajnko Avstrijo, sedaj pa nas pustite pri miru, Brigajte se za gospodarski procvit države, da bodo manjši davki, boljša va iota in večja zadovoljnost, v naše zasebno življenje pa se ne vtikajte. Glede šolstva imate samo splošno nadzorovalno pravico, da se vsak primerno Izobrazi. Kje in kako pa se naj izobrazi, to državnike naj nič ne briga. Tudi mislimo, da gg. ministri ne morejo, četudi imajo še tako visoke poj -me o narodnem edinstvu, siliti v gotovo vrsto telovadnih in vzgojnih, org ar niaacij, Za svoj dušni in telesni blagor skrbi vsak za sebe, telovadi kjer on hoče, s® navdušuje za načela, kar kor sam hoče. Država, in če tudi v imenu narodnega edinstva, ga ne more in nima pravice zasužnjiti in nam v notranjih duševnih zadevah dajati kakoršna navodila. ’"'-V'' Država katoličanom še ni Bog, temveč navadna človeška ustanova. Nad državo so še višje dobrine, naša katoliška načela. Teh ne bomo pustili nikdap teptati, svojega duha pa vkleniti v verige ozkosrčnih državnih absolutistov, ki hočejo celo našo du -Sevu o življenje zajeti v» same paragrafe. Liberalci In komunisti so enaki norci. Liberalec hoče biti svobodomi- Versko politična svoboda vi očeh liberalcev. Žaba liberalnega triumvirata „Juho“ se je v zimskem času v številki od srede napihnila ter skuša v svojem uvodniku pogoltniti vse klerikalce, — matere treba pobiti, če ne gre druga -Če: z železno pestjo. „Jutrov“ uvodnik od srede je plitev, kakor bi ga kvečjemu lahko priobčil „Tabor“, a ker je proti koncu’ hudobno lažnjiv, mu hočemo posvetiti par vrst. Iz ravnokar omenjenega članka odseva surovost, liberalni teror Žer -javovega kova in skrajno nepoznanje razmer. Od Slovencev smo do mala vsi katoličani; a seve vsi slabi državljani, katere treba pobiti s pestjo. „Jutro“ piše.i „Samoobramba države veleva, da se pobije na tla klerikalizem, če treba z železno pestjo.“ Mislimo si, kakšen je ob tem konfliktu dolžnosti položaj državnih na -meščencev.- prisegli so državi in od nje izvira njih eksistenca, klerikalno prepričanje pa jim veleva politično zvestobo papeževi in škofovski politi -ki. Ali so taki uradniki mogoči? Ali mora biti klerikalec zvest Jugoslo van?“ Tako „ Jutro“ ob času, ko se delajo predpriprave za konkordat med Vatikanom in Beogradom. Ako bi smatral Beograd sv. Stolico za takega državi nevarnega lintverja, ne bi sklepal z njo pogodb sporazuma. Lepo se bodo zahvalili naši katoliški uradniki „Jutru“ za njegovo sodbo o njih. Kar ti vsi ljudje bi se naj sedaj pognali preko državnega praga zgolj iz dejstva, ker so katoličani, ker so v demokratski državi, kjer vlada taka svo -boda vesti in političnega prepričanja, da smeš biti Turek, budhist — samo katoličan ne, demokrat in komunist, samo — klerikalec ne, ker teh se najbolj boji liberalna stranka, ki je skr-pucana po milosti in j.o zastopajo tam v Beogradu trije rnožiceljni, kateri i-majo za naš narod salamensko žalost’ no preteklost. „Ali more biti klerikalec zvest Jugoslovan?“ vprašuje „Jutro.“ Vprašamo: Ali zamore biti jugoslovanski minister bivši avstrijski oficir dr. Kukovec, ki je ponudil Radgono Nemcem , in se je kot minister potegoval za — sein. V svoji svobodomiselnosti pa se drži najbolj nazadnjaških in absolu -tističnih manir. Komunist pa je altruist, poln namišljene ljubezni do bližnjega. V dejanju pa izstrada do mozga človeštvo s svojim goljufivim absolutizmom. Nočemo ne liberalcev nb komunistov, ampak krščansko svobodo, ki pusti vsakega človeka v miru. Varovati se moramo samo prestopkov z,o-per božji in nravni red4 niliče pa nas ne more siliti, da bi nosili kakšne od liberalcev nam namišljene krinke. Demokratski ministri so kakor kralj v bajk?, ki je kupil svojim polinom rdeče kapce, vsakega pa, ki je proti njegovi volji nataknil belo ali pisano pa je obesil. Gg, ministri pustite stvari v miru, ki vas nič ne brigajo. Ne iščite slo -nov, kjer so samo muhe, Jugoslovani nismo še tako nezreli, da bi potrebovali za vsako svobodno dejanje oče -tpvskih navodil in odredb od gg. ministrov, Zato pa prosimo za manj sva bodomiseljnost/i, pa več svobode, ''т,ГГШ7Гци"’дмцм,им^,’ГГ,1ЈГ1‘ H Naša „svoboda“. Odkar si je ustanovil jugoslovanski narod svojo lastno državo, je či-tati v našem časopisju toliko o neod -rešeni, oziroma neosvobojeni domovi -ni, ki čaka željno na končno spojitev z materjo Jugoslavijo. Dan za dnem čitamo o nasilstvih, inSceniranffi od stran- dednih sovragov, in ravni) radi tega se nam vriva nehote misel: nemško samoupravo Celovca? Ali zamore postati jugoslovanski poslanec mož, ki je v Času, ko so Korošci in Kreki pripravljali Jugoslavijo, inosil srebrni rog na avstrijsko fronto ter doma zabijal žreblje v avstrijske — „Welirmanne aus Eisen“, da je kazal pred svetom — vendar ne jugoslovanstvo, ampak avstrofilstvo? .Vprašamo: Kam spada mož, ki je bil obsojen radi agromerkurstva, ki se je skrival po svetu, da ni odsedel zaslužene kazni, a sedaj je lahko predsednik deželne vlade, poverjenik pravosodja in poslanec v Beogradu? Kaj takega je mogoče le pri nas v Jugoslaviji, kjer je liberalcem dovoljeno vse, četudi so bili še pred najkrajšim Časom avstrijski o-ficirji, častilci avstrijskih železnih figur in obsojeni agromerkurji. Povrh so pa ravnokar omenjene liberalne ko-rileje še vedno katoličani, saj nikjer ni bilo čitati, da bi bila deteljica Kukovec— Aerjav— T avčar podala ostavko katolicizmu, a kljub temu so lahko tl ljudje na najvišjih mestih in so danes najboljši Jugoslovani! Quod licet Jovi, non licet bovi! Nadalje pravi „Jutro“: „Država se no vtika v versko prepričanje u -službenca“, in malo prej zgoraj pa zahteva „Jutrov“ člankar, da mora prav vsak katoličan iz državne službe. Ob koncu pa pravi „Jutro“: „To naj dobro uvažuje zlasti tisto uredništvo, zlasti pa učiteljstvo, ki do danes ni razumelo, da se dvema gospodarjema ne more služiti.“ Mladoliberalci groze, ker so sedaj slučajno v vladi, uradništvu in učiteljstvu z najostud-nejšim orožjem, katerega so zmožni vihteti le bivši avstrijski oficirji in agromerkurji. Cel „Jutrov“ članek je izbruh jeze liberalne žabe, ki je prilezla iz demokratske mlakuže in hoče terorizirali sedaj tega nesrečnega klerikalnega zmaja. Ne dolgo, pa bomo slišali spet glasen štrbunk v mlako in žaba bode ostala žaba! „Jutrov“ člankar pa je to pot do -kazal, koliko smisla da ima mladoli-beralna gospoda za versko in politič-Cno svobodo! * vi, ali se vse to, kar se dogaja onstran mej, ne vrši tudi v mejah naše države? Ali se izvajajo nasilstva res samo nad brati onstran meja? Da in tudi ne! Na veliko Žalost je res, da morajo sinovi našega roda klanjati svoje tilnike pod noge brezsrčnih uzurpator-jev, res jo pa tudi, da živimo v drža- vi, v kateri vlada ogabni teror, katerega se poslužujejo sinovi našega naroda v syrho Jzyedlbe strankarskih mahinacij. Beseda „svoboda“ je postala fraza. Demokratske, zares demokratske svobode ni y naši državi, ker jo zatirajo ravno tisti, ki so si jo zamislili kot kardinalno točko svojih blestečih programov. Da žigi mo zares y dobi ostudne reakcije, spričuje značilen dogodek, ki se je vršil ob priliki sprejema francoskega generala Frapchet d’ Esperay-a v Beogradu. Med ostalimi točkami sprejema je bila uvrščena tudi marzeljeza, francoska himna, ki bi to naj vojačka godba svirala ob prihodu vlaka, v katerem se je pripeljal znameniti vojskovodja. Toda tik pred prihodom vlaka je sprejel kapelnik godbe „strogo poverljivo“ pismo od ministarstva unutrašnjih dela, v ka -terem prepoveduje gospodin ministar eviranle marzeljeze, „ker se nahajajo v tekstu omenjene himne besede in misli, ki nasprotujejo naredbam vlade in pozivajo narod k pobupi.“ Kot su-rogat za marzelAzo je pa priporočil gospodin nunistar izvajanje zares popularnih“ pesmi in sicer*.’ „Rado ide Srbin v vojnike“, ali pa „Ja sam •Srbin radikal.“ 'i Jasno je, da je bila naperjena ta prepoved v glavnem edinole proti meščanskim republikancem, ki ne uži -vajo radi decentralističnih teženj simpatije Pribičevičevih trabantov. Kdo vidi v takem počenjanju toliko hvali-sano svobodo? Minister Pribičevič nam pošilja iermane,. v katerih napoveduje kulturni boj, minister za notranje zadeve se trudi, dvigniti stalež policije ih orož -ništva na visoko število, vlada izdaja naredbe proti komunistom, ki se pa v resnici ne udejstvujejo točno, v kon-stituanti pa majorizirajo zastopniki srbskega dela naroda Slovence in Hrvate. V Vojvodini so organizirali vele -srbsko orijentirani pribičevci strastno gonjo proti Bunjevcem in Sokcem, kateri so za časa bivše monarhije toliko trpeli pod madžarskim režimom. Pribičevič hoče, da postanejo Bunjevci, in z njimi vred lepa Subotica srbski, da se odpovedo latinici in da sprej -mejo cirilico. V to svrho so „uredili“ poštni promet med Subotico in Zagrebom tako, da Bunjevci niso dobivali niti časopisov iz Zagreba, samo da bi pozabili na hrvatstvo. Iz šol so jim vrgli hrvatsko knjigo in predpisali v cirilici pisane knjige, nameščali so nekvalificirane učitelje Srbe, med tem , ko kvalificiranim Bunjevcem niso dali mesta v šoli. Iz šole se vrgli križ in kateheta, cerkvene obrede in pridige pa so postavili pod direktno kontrolo policije. V bajskem trikotu, na katerem biva 30.000 Bunjevcev in le zelo neznatno število Srbov, so imenovali šolske nadzornike tako, da sta od 80 jedva 2, ki pripadata bunjevski narodnosti, V subotiški mestni senat so se proti-postavno vrinili demokratje, ki tekmujejo v preganjanju vsega, kar ne trobi v srbski rog. To je tista velika svoboda, zajamčena v prestolnem govoru in v raznih izjavah kabinetov. To, kar uganjajo Pribičevičevi pretorijanci v Vojvodini danes, bodo izvajali jutri na Hrvats-fcem in pojutrajšnjim v Sloveniji. Bodimo pripravljeni! Vere v jugoslovanstvo ne bomo izgubili nikdar, čeprav jo hoče izruvati iz naših src sam Pribičevič, veliki madžaron v bivši monarhiji in velesrbin v sedanji kraljevini. Strnimo se v močno falango v boju proti rastoči velesrbski hidri, im deluimo za zmago iskrenega jugoslo ^anstva, ki nam šele bo prineslo za-željeno svobodo. Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Na zadnji seji ustavnega odbora pod predsedstvom dr. Vesniča so govoriti: črnogorski republikanec Jovan Djonpvič, ki je naglašal ujedi-njenje, a napadal monarhistično obliko naše države. Kot republikanec ni za federalizem, pe za centralizem, a za srednjo ppt med obema in proti senatu. Za tem republikancem je dobil besedo dr. Simrak iz Jugoslov. kluba, ki je odločno pdklanjal centralizem naše države po vladnem načrtu. Zavzemal se je za legislativne pokrajinske avtonomije in za dve zbornici :i ena bi se naj ukvarjala s politiko, a druga pa s spcijatiiim skrbstvom in gospodarstvom. Dr. Simrak je zakljn- svoja izvamna z zahtevo socijali-zacije industrijskih podjetij. Za Sim-rakom sta Še govorila musliman Spa-ho proti mejam z Bolgarijo in komu -nist Markpvič. Beograjska vlada je spre jela osem členov obsegajoče prehodne ustavne paredbe. Eden izmed teh «ionov zahteva od regenta prisego na u-stavo, pa tudi vsak poslanec se bode moral zakleti na ustavo. Zakonitost u- Zakoni bivše Srbije o državnem svetu,-o centralni državni upravi itd. se bodo razširili na celo SHS kraljevino z izpremembami, kakor jih bosta določila vlada in ustavni odbor. Sedanje pokrajinske uprave ostanejo še tri leta, vendar jim bodo načelovali kraljevi namestniki pod neposrednim nadzorstvom notranjega ministra. Namestniki pokrajinskih vlad bodo uradniki in se bodo postavljali od notranjega ministra. Po preteku treh let bodo prenesle posebne komisije pristojnost pokrajinske vlade na posamezna ministrstva. ITALIJA, Po Italiji so vseh vrst inči -denti na dnevnem redu. Vse razne delavske pobune so se sedaj prelevile v generalno stavko, katero je proglasila delavska zbornica v nasprotju s komunisti. D’A nnunzio bo začel spet rovariti v svojem gnezdu ob Gardskem jezeru in pripravlja zopetne pohode, kakor to sam izjavlja v raznih brzojavkah. AVSTRIJA. Avstrijske politike je zelo poparila vest, katero jim je sporočil kancler Mayr in zaupal, da je cntenta odločno proti priklopitvi Avstrije k Nemčiji, sicer bo nastopila en-tenta proti Avstrijcem z vijakom re -presalij. NEMČIJA* Nemčija se bo udeležila' londonske konference samo pod pogojem, da se bodo obravnavali pri tej priliki nemški protipredlogi proti pariškemu diktatu Nemčiji. RUSIJA. Rusija se pripravlja na vso moč na ofenzivo proti Rumuniji iz gospodarskih ozirov. Pred to boljše -.viško ofenzivo se tresejo Rumuni ter je stopil rumunski general Avarescu v stik s poljskim generalnim štabom v svrho skupnega nastopa Rumunov in Poljakov proti Rusom v slučaju rus kega. napada. Politična poročila. p RADIČ IN KONSTITUANTE Radič in njegovi tovariši so se začeli počutiti v Zagrebu nekako osamljene. Prepričali so se, da samo „čič“ ne c a nič, treba bo v Beograd, če ne jih bo začelo hrvatsko seljačko ljudstvo psovati z lopovi. Da se zabarikadirajo pred ljudsko obsodbo, so poslali racb-čevci svojega goloba dr. Basaričo ca zopet v Beograd, da pretiplje beograjski teren in sporoči, kako bi zamo0«l Radič in njegova garda v Beograd . Včeraj je poročal patruler Basaričnk radičevoem o vspehih svojega beograjskega pohoda. Najbrž se bo izvršil Radičev obisk konstituante malo pre -pozno in gospod Stipiea bo s svojim čekanjem v banski prestoliei zabora -vil republiko, avtonomijo in banstvo. p CEHOSLOVASKI zunanji min1-stor dr, Beneš, ki se je mudil v Ri mu in potuje sedaj po Spodnji Italiji, se je oglas i za svojega bivanja v Rimu v Vatikanu, kjer je posetil kardinala Gasparija ter papeževa sekretarja: Tedeschinija in Cerottija. Cerkveno politični porazgovorl med zastopniki Vatikana in Benešem se bodo vršili po Beneševi vrnitvi iz Neaplja. p ITALIJANSKI FASISTI in bodoče volitve v Italiji. Na Italijan -ske državnozborniške volt.e so se že začeli pripravljati fašisti potom naci-jonalni boj oznanjujočih resolucij« Fašisti so že imeli poseben kongres, na katerem so sklenili, da naj imajo bo doče Volitve poseben nacijonalni značaj ih vsi Italijani naj bodo enct.ii pri voblni borbi. Italijanske zbornične volitve bodo res en klopčič pobojev, pretepov in požigov, ki_ bodo organiziram po značaju nacijonalnega boja od. strani fašistov, ki so negovan ci vlade. Največ bodo trpeli od podivjanosti fašistov naši brct.e v neodre-šeni domovini, ako se bodo udeležili volitev. p USTAVNI načrt komunistov predvideva vojaške, delavske in kmetske sovjete po ruskem vzorcu, ki pošljejo svoje delegate v centralni sovjet. Ustava ni strogo centralistična, a še manje decent ralistična. Načrt vsebuje načelno rešitev., socijalnih in. gospodarskih pro blemov in sicer: ukmjenje privatne la- stnine, ekspropriadjo velikih posestev in podjetij, padec družabnih mej, vojno obveznost in ustanavljanje narodne garde 4 za obrambo države. Dnevne vesti. d »NACIONALIZACIJA«. Pod gornjim naslovom je zagledal »duhoviti« članek dr. Avg. Reisman-a, priznanega strokovnjaka v narodno - gospodarskih, vprašanjih, v 30. in 31. številki njegovega »lajbžurnala« zaželjeno luč sveta, kar nam je že v naprej oznanjevala deska v Jurčičevi ulici. Članek je res zelo zanimiv. Kdor hoče dobiti vpogled v delovanja demokratskih samodržcev v osrednji vladi, naj vzame omenjeni številki »Tabora« v reke in bo marsikaj izvedel, kar mu je bilo doslej prikrito. Komur ni znano, kako so liberalni ad-vokatje kot nadzorniki nemških podjetij in posestev »zastopali in čuvali« koristi naše države, naj čita »Tabor«, saj so beležili vse demokratske grehe v Svoji naivnosti sam g. dr. Reisman, veliki-demokrat pred Bogom in slamoreznica pred ljudmi. Posebno poglavje so posvetili gospod Reisman ustanavljanju podružnic raznih hrvatskih čifutskih bank. Ni nam znano, komur so pisec članka namenili tozadevne klofute, ker smo mnenja, da nas ne morejo zadeti. Navsezadnje vendar niso klerikalci ppd-piraii zagrebškeh Židov, ki so se pokazali 28. novembra kot izvrstni poznavalci konjunkture in kot zvesti zagovorniki »državotvornih« idej, G. dr. Reisman-u smo hvaležni, da je pripomogel z obelodanitvijo omenjenega članka do jasnosti. Smo vsaj izvedeli, da vodijo židovska podjetja ob naši severni meji nemški ravnatelji in nemško-židovski upravni svetniki, katerim služijo razni »jugoslovenski žepoljubi«. Vprašanja, iz katerih vrst se omenjeni »žepoljubi« rekrutirajo, si g. Reisman iz nepotrebne previdnosti niso stavili, — Članek je ponesrečen poizkus; njegovemu piscu je tekel najbrže res samo izpod peresa in pri vsem tem je bil namen zagrešen, ker se v njem zrcalijo neodpustljivi narodni grehi demokratov. Na narodno-gospodarskem in socijalnem polju ne bo šlo, morda se Vam posreči kakšna gledališka recenzija alf pa podlistek. d NOVA KORITA. V izmišljevanju novih korit so demokratje zares pravi in nedosegljivi mojstri. V kratki dobi, odkar so na krmilu, so si 0-mislili že celo vrsto vodilnih jasi!, pripravljenih za najudanejše, obenem pa tudi najnestrpne.še centraliste demokratskega kova. Dobili smo državna. podtajništva, Id so zelo m st ia korita, čeprav ne dosezajo ministrskih. Se.daj pa izdelujejo v trgovinskem ministrstvu, kjer ministruje naš mi o -obrazni Lojze Kukovec, načrt o ustanovitvi novih generalnih konzul tov v inozemstvu, katere bodo vodli državni uradniki. Pa naj kdo reče, da naš Lojzek ne delajo za narodov bligor! ■ d DRŽAVNI PODTAJNIKI. Demokratie so zavzeli glede vprašanja državnih podtajnikov stališče, da naj se imenuje iste iz vrst parlame tor -cev, ;er naj bi vršili svojo dolžnost kol riämest.ikd ministrov. Ali hočejo š tem morda doseči pristop k dvojnemu koritu? Dr. Žerjavu bi goto o kaza o, dobivati poslanske dijete; kot odškodnino za eventualno vtikanje v vladne posle bi tudi ne bilo neumno, prejemati mastno plačo državnega podtajnika, Reš,- vse za blagor — svojih žepov! To je vodilna misel „jugoslovea skih žepoijubov.“ d LEPA NAŠA DOMOVINA. Bel-grajski »Balkan« ugotavlja, da sta si poslanca in člana demokratske stranke, gg. dr. Dušan Vasiljevič in Nikola Stojanovič pustila izplačati 400.000 ozir. 200.000 K — vojne odškodnine. _ Ker jima omenjenih svot nista hoteli L plačati niti državna blagajna v Beogradu, niti zerrialjska v Sarajevu; sta se »obrnila« v tej zapevi do g. dr, Vesniča, ki. jima je plačal zahtevane svote kot; šef vlade iz dispozicijskega fonda. — Dr. Ferdo Kasti, šef 'oddelka za mineralna olja pri ministrstvu za prehrano, je kupil na državni račun 100 vagonov bencina po 9 dinarjev, in to v času, ko je bil bencin pt> 5 dinarjev ter s tem oškodoval državo, svojemu žepu pa pripomogel do 4 milijonov 'dinarjev. Pravijo, -da bodo proti,njemu uvedli strogo preiskavo. Pri tetn naj pazijo, da ne bodo vodili preiskave ljudje, ki imajo sami-maslo na glavi. — V Jugoslaviji so vsi enaki, kar spričuje. razpored plačevanja davkov, objavljeno v »Služb. Novinah«: Red. br. 23. Jovanovič Z. Miloj t, minister na razpoloženju (Cetinjska ul. 4} — 5 dinarjev. — Red. br. 25. Kravljanac Niko, najemnik (Zahumska) — 114 dinarjev in 20 para. Res, ponižne eyetke , demokratske korupcije! d SLOVENSKI profesorji v Srbiji. „Jutro“ poroča, da bodo sloven -ski profesorji obiskali v letošnjih počitnicah Beograd Vojvodino in tudi Kosovo polje. Gotovo se že zanimajo za službena mesta, ki jih bodo zavzeli v tistih krajih. Upamo, da bodo posnemali profesorje tudi državni uradniki, katerim se obeta tam dolii bale lepa „bodočnost“. V svrho boljšega razumevanja „ideje popolnega jedia stva“ bi bilo priporočljivo, da napravijo tako ekskurzijo predvsem vneti zagovorniki centralizma, M se še ve -dno potikajo na naših sodnijah. Mogoče jim preskrbi ob priliki vojaška oblast „objave“, s katerima bodo kot rezervni oficirji lahko potovali po Srbiji, kamor jih vlečejo demokratska srca. S tem bodo prav dobro služili namenu, preprečiti v Sloveniji „nad-produkcijo“ duševnih delavoev, ki naj iščejo zaslužka, v južnih delih drža ve. d VPRAŠANJE našemu finančnemu ravnateljstvu. V Kaplji, pošta Ribnica Brezno, ima tobačno trafiko Ludmilla Strablegg, ki, izpolnjuje celo slovenske čeke z nemškim besedilom in potvarja uradne nazive slovenskih krajev; n. pr. piše Reifnig—Fresen. Ali bi ne kazalo, podeliti to tobačno trafiko kakemu slovenskemu invalidu? d DEMOKRATSKA narodnost v Ptuju. Videli smo uradni akt ptujske mestne hranilnice iz letošnjega leta , Napis se glasi doslovno: „Sparkasse der landesfürstliehen ^ammerstadt Pettau“. Cq se ne motimo, imajo pri zavodu glavno besedo ptujski lažina-rodni demokratje in posebej še vodja okrajnega glavarstva, g, dr, Otmar Pirkmaier. d NEMŠKA NESTRPNOST. Neka mariborska ugledna Slovenka, katera je pred par dnevi se samo tri dni mudila'v Gradcu, nam piše o narodni nestrpnosti graških Nemcev sledeče: Po družbinskih opravkih sem bila pred tremi dnevi v Gradcu, Poznam to mesto pred vojno in za časa sv’etovne vojne, toda varala sem se 3 ko sem si domišljevala, da je beda in glad iztrezn.il graške Nemce. Preteklo soboto nekako ob 3« uri popoldne se vsedem v tramvajski voz. Da se izognem morebitnim neprjlikam, sem povsod govorila samo v nemščini. Toda glej! V gornjem, kotu tramvajskega voza opazim znano mi slovensko da -Me iz Savinjske doline, ki se nahaja pri nekem v Gradcu bivajočem Slo -vencu. Kot znanki sva si stisnile roke ter se pričeli pogovarjati v slo -veaščini. Nič hudega sluteč, so naii nemška ženščeta, ki so se slučajno nahajale v vozu nahrulila s psovko : „Verdammte windisehe H ,. .e, geht’s aussi nach Laibach, dort kennt’s ihr wmdisch plappern!“. V tem hipu so začele pobesnele graške Nemke po na ju udrihati z ročnimi torbicami in dežniki. K sreči je voz obstal, kajti bilo je križišče Annengasse, Z največjim naporom sve srečno izstopile, toda graške olikane Nemke so naji še celo izven tramvajskega voza pošleno o -psovale in neka dražestna graška gro fiea je mene in mi znano slovensko dekle tako silno udarila z dežnikom, po glavi, da se je revni slovenski cle kli vlila kri iz nosa.“ Tako poroč lo. Človek bi ne mogel verjeti, da se še vedno najdejo v izstradani Nemški Avstriji ljudje, kateri pač ne morejo in tudi nikdar ne bodo opustili sovraštva do Slovencev, In pri nas v Jugoslaviji? Tukaj sme vsak „Švaba“ nemoteno govoriti vsepovsod v nemščini, nobeden človek mu ne krivi la. gii! Jugoslovanska potrpežljivost, kje si ?! d KAJ PA JE TO?! Vinarski in sadjarski odsek Kmet jske družbe za Slovenijo v Mariboru je objavil v 4. številki „Kmet jskega lista“ r ovv vsem vinogradnikom radi uvoza.it lija ske_-ga vina, ni pa poslal člančiča __ tudi „Slov. Gospodarju“, ki je kot na jata -rejše glasilo našega kmetskega^ Ijud -stva stal na braniku kmetskih interesov že takrat, ko še „Kmeiijskega li sta rti " bito. Ali je postal morda Vinarski odsek zavetišče samostojnih ir liberalnih strokovnjakov? Kmetijska družba je, oziroma naj bi bila nadstrankarsko strokovno društvo, do katerega imamo vsi enako pravico. Upamo,'da se prihodnjič „Slovenskega Gospodarja“ ob takih prilikah ne bo preziralo. / d MARIBORSKI POROTNIKI „• Za I. porotno zasedanje, ki se začne v Mariboru dne 7. marca, so bili dne 7. februarja izžrebani ti-le glavni porotniki: Lešnik Anton, posestnik, Hotinja vas; Šegula Konrad, inžener v, Ptuju; Ceh Jurij, posestnik, Podvinci; Ozebek Frane, trgovec, Makole;! Rečnik Ludovik, posestnik, Hoče; Jurij Pajtler, posestnik, Kumen; Mulle Alojzij, mesar, Ruše; Korpar Andr., posestnik, Oslušovci; Urh Jožef, vinski trgovec, Ormož; Brenčič Alojzij, trgovec, Ptuj; Fras Franc, posestniki Dobrenje; Ftorlinc Jožef, posestnik v, Partinju; Medved Matija, posestnik, Sv. Lovrenc na Dr. polju; Peklar D., posestnik, Sv. Jakob v Slov. gor. ;j Jurjašovio Maitjaž mlajši, trgovec v Središču; Farkaš Jožef, posestnik v Iljaševeih; Drevenšek Ivan, posest « nik, Pobrežje pri Mariboru; Prejac Konrad, posestnik, Podgorci; Skrleo Franc, posestnik, Vicanci, Raušt Iv., posestnik Obriž; Babič Martin, posestnik, Pušenei; iTombah Davorin, trgovec, Sv. Vid; Bratina Alojzij, stu-denčni mojster, Sv. Križ; Thaler Ignacij, župan, Gornji Duplek;. Miki F,, posestnik, trgovec in gostilničar, Ga-jovci; Kropil Lovro, posestnik, Starše; Antolič Franc, posestnik, Žerovinci; Marolt Lovro, posestnik, Studenci; Seme Miha, trgovec, Ruše; Vraz Avgust, posestnik, Cerovec; Mezna« rič Janez, posestnik, Bukovci; Ivan Tement, posestnik, RoŠnja; Marko J., posestnik, Plintovec;. Bezjak Franc, posestnik, Moškajnci;. Muršič Ivan, usnjar, Makole. — Nadomestni porotniki : Berdajs Vilko, trgovec, Cutič K., puškar, Kaučič Josip, trgovec, Kodrič Stefan, trgovec, Črnko Karel, klepar, Birgmaier Anton, trgovec, Bureš Fr., urar, Ornik Martin, krojaški mojster, Potočnik Ivan, čevljarski mojster, vsi v Mariboru. d UMRL je sin in sorodnik zna nih skladateljev Ipavcev, dr, Josip Ipavič, ^okrožni zdravnik v St. Jufju ob južni železnici in skladatelj. d PODPOLKOVNIK ZUNKOVIG upokojen. Podpolkovnik M. Zunkovič, znani autor raznih znanstvenih publikacij, ki je bil imenovan za komandanta osješke okrožne komande, je v pokojen, d NAS SEF razme'itvene komisije, ki bo delovala na razmejitvi med našo in italijansko državo, je imenovan od vlade polkovnik generalnega štaba Kalafatovič. Ostali člani in pomožno ošobje ta komisije bo imenovano od vojnega ministra. d LEPA SVEČANOST v Suboti -ci. V Subotici, kulturnem in gospodarskem središču bunjevskih Hrvatov so je vršila zadnje dri lepa sveča -nost, ki so še je udeležili tudi poslanci Jugoslovanskega, Narodnega in. Muslimanskega kluba. Navzoči šobili gg.: Dr.. Anton Korošec, dr. Josip Hohnjee, Ivan Stanovnik, župnik Klek! in dr. Simrak, vsi od Jugoslov.' kluba; Narodni klub je zastopal doktor Ivan Pavičič, muslimansko orga -nizacito pa profesor Saldi Bajič. Poslanci so prišli v Subotico, da priso-stvutojo lepi- proslavi bunjevačkega .Velikega Prela. Opoldan so bi'i povabljeni ppleg drugih osebnosti naši poslanci na banket, ki jim ga je dal na njihovo čast dr. Sudarevič, znani voditelj Bunjeveev. Na pozdravni govor, dr. Sudareviča je odgovoril dr. Korošec sledeče: Imamo stranko, ki pravi.': Proletarci vsega sveta, utodi ita se! Tako pravira tudi jaz: ujedimte se vsi, ki nočeto" nadvlade e-eva rla-mena v naši’ državi! Misel Ju vcshm kluba je bila, zbrrii okoli sebe čim največje število tistih poslance^-, ki hočelo, da se uredi naša država na temeljih ravnopravnostii vseh treh plemen, Uverjeni smo, da, se bo širila ta misel 'Jugoslov, kluba in da bodo stranke, ki se bori'o za ravnoprav -nost, ustvarile trden blok. Mi se borimo za pravično stvar in ker smo v tej borbi hrabri, bomo tudi zmagah!“ Nato je govoril dr. Ivan Pavičič, ki je v svojem’ govoru pozdravil to misel Jugoslovanskega kluba in izrazil svo- . je veselje na smotrenim. delovanjem: iugosior. in Narodnega Huba, M nar ,stopata kot močna falanga, kateri se bod© pridružili tudi Muslimani, Po govoru dr. Pavičiča je povzel besedo Muslimanski poslanec Šalih Baljič, Govornik je omenil velike zasluge pokojnega dr. Kreka in še danes žive -■Sega dr. Korošca, ki sta dvigala svoj glas takrat, ko so drugi molčali. Zvečer je povabil goste-poslanoe na svoj dom g. Blaško Rajič, nato pa so poselili proslavo Velikega Prela, s katero se je završil pomembni dan, d CARINSKI BLAGOSLOV. Na progi Vinkovtei—Beograd leži 2000, reci m. piši dvatisoč vagonov, natovorjenih z blagom.za belgrajske trgovce. Vagoni ležijo zato, ker belgrajska carinarna, čeprav ima prostorna skladišča, v katera gre 150 vagonov blaga, dnevno ne prevzame in ne zacarini več kot 5 vagonov. V 200 dnevih bi potemtakem omenjenih 2000. zacarinili. Res, čudno, da sedaj noče funkcionirati, akoravno imajo de-inokratje povsod besedo. d NOVI ZVONOVI v naši škofiji. Podružnica Sv. Trojice pri Sv, Križu .tik Slatine- je dobila zvon, posvečen 'sv. Ceciliji, ki so ga z običajnimi sve danostmi potegnili dne 6. t. m. v do-sedaj osamljena zvonik, Velike zasluge za ta zvon si je pridobil predvsem 5. g. nadžupnik Korošec; tudi cerkvena ključarja, Janez 2 ur man in Andrej Škrabi, sta storila velika v tem oziru. — Tudi mala župnija Gornja Ponikva, ki šteje jedva 700 duš, si je omislila dva nova bronasta zvonova, ki st'a 'veljala skupno 190.000 K» Vplivni možje male župnije so zbirali vztrajno in tako dolgo, dokler niso zbrali primerno svoto.’ Pač lep dokaz verskega navdušenja in požrtvovalnosti. d NOVA TRGOVINA v Račjem, V Račjejji je prevzel Josip Hvalec znano trgovino Th. Bothe, ki je bila delj časa «aprta. Ker ni bilo v Račjem, kakor «udi v obširni občini nobene trgovine, M bi bila ustrezala vsem potrebam ta-mošnjega prebivalstva, bo novo trgovino vsakdor v veseljem pozdravljal, Več o tem v inseratnem delu lista. d VOZNI RED. Iz Maribora vozijo sledeči vlaki: v Beograd brzovlak ob 1358 vsako-sredo, petek in nedeljo; v Trst ekspresni vlak ob 14‘08 v sredo, < petek in nedeljo, Lloyd-ekspres ob 1-19 vsak četrtek; v Ljubljano osebni vlak ob 11-16 in 17-30 ter mešanec ob 13 20 vsak dan; v Zagreb osebni vlak ob 5 24 vsak dan; v Prevalje osebni vlak ob '5-30 in 16’50 vsak dan; v Kotoribo osebni vlak ob 9-47 vsak dan; v Čakovec osebni ob 21-58 vsak dan, v Koto-iribo isti vsako soboto in pred prazniki; v Ormož osebni vlak ob 7-10 vsak dan; v Praho brzovlak ob 15-38 vsak torek, četrtek in soboto; na Dunaj ekspresni vlak ob 15 08 vsak torek, četrtek in soboto, Lloyd-ekspres ob 4-4-2 vsak torek, osebni vlak ob 4-00 in 18-40 vsak dan; v Št. Ilj osebni vlak ob 6 55, 14-10 in 18-40 vsak dan. d ZA POTNIKE V NEMŠKO (AVSTRIJO. Za potovanje v ozemlje Nemške Avstrije ali preko njega je treba preskrbeti pri zastopstvu nemš-ko-avstrijskega državnega urada za zun. zadeve (Vertretung des deutsch- Moj stric in mol župnik. Iz francoščine prevedel Paulüs. (Dalje.) Toda bolezen se je razvijala tako naglo, da je moj stric ž'e dobil brzo -javko o njeni smrti, ko še ni utegnil odgovoriti na župnikovo pismo. Takoj jo brzojavno odgovoril, da mu ni mogoče, priti na pogreb. Drugi dan sva prejela tudi njegovo pismo. Pisal je, da ga je trgal protin, da, Še ni popolnoma okreval in da v Buisson ne more pr tl. Prosi pa gospoda župnika, imj me spremi do C,, do kamor upa, da mu bo mogoče priti naproti. Teto smo pokopali brez sijaja in slovesnosti. Ni bila posebno priljublje-i na, zato je . tudi ni spremljalo mnogo sožalja pri pogrebu. Resno sem se trudila, da bi čutila vsaj nekaj žalosti, pa se mi ni posrečilo. Kolikor mi je tudi očitala moja vest, v moji glavi in v mr Jem srcu se jo oglašalo čuvstvo, ld mi je glasno pravilo, da sem rešena prosta —. _ Stric je določil moj odhod na de -seti avgust. Ostala sta mi še dva dni za Buisson in preživela sem-ju v žu- österreichisohen Staatsamtes Mr Äußeres) v Ljubljani, Valvazorjev trg 6, potrdilo (vizum) po naših predpisih pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki se ne morejo izkazati s tako vidiranimi potnimi listinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo in pošiljajo nazaj. d CESKE SOLE na Dunaju. Na Dunaju bodo otvörili začasno 14 čeških šol. V ta namen je odkazala občina češkim šolam nekaj poslopij na razpolago. Iz Maribora. d DANES zvečer ob pol 8. uri predava dr. A. Medved o boju med cerkvijo in državo. Dvorana kat. pomoč, društva Lekarniška ulica 6, (za rotovžem). Vabljeni vsi! d »GAŠPERLTEATER« vMariboru. Poleg državnega gledišča in dveh kinematografov smo dobili v zadnjem času v Maribor prav zanimiv »Gašperlteater« v »Volkstimme«. To socijalistično glasilo je začelo v zadnjih številkah neusmiljeno in na prav humorističen način obdelavah »Tabor«. Demokrat »Tabor« pa igra pri teh resničnih napadih od strani »Volkstimme« molčečega »gaš-perla«, s katerim dela socijalistično glasilo, kar hoče. Po Mariboru se sedaj govori, daje postal »Tabor« gašperlček,, katerega pocukava »Volksstimme« za nitko in ga vleče, kakor se jej poljubi. Blagor ubogim na duhu, kjer njih je demokratsko kraljestvo! d MARIBORSKA PODRUŽNICA S. P. D. naznanja: Članarina znaša za letos 24 K, novopristopivši plačajo poleg še 6 K vpisnine, us^anovnina je enkrat za vselej 400 K. Planinski Vestnik se naroča pri Osrednjem odboru ter stane za letos 70 K, zaključila številka za leto 1914 stane 10 K. — Člani plačajo v vseh gorskih kočah , izvzet je samo Hotel Zlatorog v Bohinju, polovično vstopnino in polovično prenočnino. Želeti bi bilo, da se vsi lanskoletni člani javijo nemudoma pri enem sledečih gospodov, ki so prevzeli vpisovanje: Baloh & Rosina na Grajskem trgu, Ivan Kravos in Pin ter & Lenard, Aleksandrova cesta. — Planinski pozdrav! Blagajnik. PLANINSKI PLES zadevajoče ra-čune naj se nemudoma predloži gosp., dr. Lj. Brence, fin. svetniku v poravnavo. Vestnik SKSZ. d ODGOVORI na vprašalne pole prihajajo eudovtto počasi. Do sedaj smo jih prejeli še komaj 11. Ali ni to znamenje zaspanosti v našem izobraževalnem delu. Vzdramite ses enajsta ura bije, d MALOMARNOST; odgovornih, činiteljev kriva nedelovanja društva, poročajo od nekod. Kaj pa če se M čiiiitelj, ki poroča o puščobi društva, dvignil in vzbudil zaspance v društvu k življenju. 2rvel pogum in požrtvovalnost! Nekdo vprašuje, kako začeti? Skličite občni zbor, porazde-lite med ljudi „šarže“ in govorite ter razmišljajte z njimi o tako aldual ih pnikovi družbi. Ubogi gospod! Od mre do ure mu je upadal obraz, čim -bolj se je bližala najina ločitev. V torek je dal pripraviti izbran o-bed in zadnjikrat sva sedela drug drugemu nasproti, da bi se okrepč U za poslednje trenutke. Toda vs k grižljaj naju je dušil in jaz sem ie z naporom vseh moči zadrževala solze. Ubogi župnik je prebil noč brez spanja. Žalost mu ni dala zatsn ti o-či in ker me ni mogel spremljati v C, je napisal za strica sedemnajst stra-nidolgo pismo. Kakor sem pozneje zve dela, je v njem naštel in popisal vse moje dobre lastnosti,' velike, srednje in male, O slabostih ni bilo niti govora» ' : „Moje ljubo dete“, mi je dejal po dolgem molku, „ne bodeta pozabili svo jega starega Župnika?“ „Nikdar! Nikdar!“ som živahno odgovorila. „Ne pozabite pa tudi mojih nasvetov! Nikar se ne vdajajta domišljij , Regina! Primerjal bi jo ljubki lučici, ki razsvetljuje in oživlja razum, dokler gon zmerna, Ce pa jej pr lijete preveč olja, se razname v poželjiv pia,- vprašanjih: O krščanski vzgoji, o nevarnosti Sokola, o potrebi Orla, o Oerkvi in državi, o boljševikih, o gospodarstvu itd. Berite pri vsakem predavanju tudi važnejše Članke iz Straže, Gospodarja.,, Slovenca in na podlagi njihovih poročil podučujte ljud -stvo in imejte diskuzije, Tako bodete imeli vedno dovolj tvarine. Ponekod imajo samo mesečno predavanja. Menda bo to le premalo. Po zimi imejte vsaj vsake 14 dnij sestanek. d KATOL. IZOBR. DRUŠTVO v Ptuju prireja javna predavanja vsako prvo nedeljo v mesecu. Za mesec februar pa bo predavanje prihodnjo nedeljo, dne 13. februarja, popoldne po večernicah v dvorani min. samostana. Na-prošen je govornik iz Maribora. Orlovski vestnik. o QDBOROVA SEJA telovadnega odseka Orel Maribor bo danes, 11. febr. 1921 ob pol 7ih zvečer v društvenem prostoru. Odborniki pridite sigurno! — Predsednik. o ODBOROVA SEJA’ orlovskega okrožja Maribor bo v pondeljek 14. le bruarja ob 547. uri zvečer v društvenem prostoru mariborskega Orla. — Odseki naj pošljejo po možnosti zastopnike! — Predsednik. o ODBOROVA SEJA orlovskega okrožja Maribor bo v pondeljek, dne 14. februarja ob 7 h zvečer v društvenem prostoru mariborskega Orla. Odseki pošljite po možnosti zastopnike! o 4. FANTOVSKI VEJCER telovadnega odseka Orel v Mariboru bo v pondeljek 14, februarja ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru. Za vs’o člane, redne in podporne udeležba obvezna. — Vabljene tudi ss. Orlice. — Bog živi S o V NEDELJO, 13. februarja po večernicah se vrši ustanovni občni zbor šentlenarškfga orlovskega okrožja v Št. Lenartu, Isti dan bo tudi telovadni tečaj za novo okrožje. — Izobraževalna društva ne zamudite prilike in pošljite vsaj po 1 zastopnika, da se tečaja udeleži! Naža organizacija se mora razširiti v vsako faro. Bog živi ! o PTUJSKO orlovsko okrožje. O-pozarjamo odseke na tehnični tečaj o-krožja od 12. do 15, februarja. Tečaj je zelo važen ih je udeležba obvezna za vse načelnike in podnačelnike odsekov. Udeleže naj se ga po možnosti tudi drugi člani telovadci. Za preno -čišča je preskrbljeno. o PTUJ. Dijaški Orel je vprizoril dne 2. febr. t. 1. gledališko predstavo, ki je bila jako dobro obiskana od kmetskega ljudstva. Čudimo se pa, da naše prireditve bojkotira naša inteligenca. o DNE .20. FEBR. t. L ponovi ptujski Orel igro »Na dan sodbe« popoldne ob treh v Narodnem domu. Upamo, da nas posed slavno občinstvo v še večjem številu. Narodna gospodarstvo. g ZA TRGOVSKO POGODBO Z ITALIJO. Politični pogodbi z Italijo mora slediti trgovska, predpriprave za pogajanja se že pričenjajo in bistveno men, ki upepeli hišo in ne pusti druga za sebojl ko pogorišče in ogorke,“ „Potruditi se hočem, da bom mo -dro vladala svoj plamenček, gospod župnik, ampak povem vam: plameneč ogenj imam zelo rada!“ „Pazite, da ne pogorite! Z ognjem se ni igrati! “ „Samo majhen plamen, gospod župnik! Tako zabaven je! In če bo nevarnost, pa polijem mrzle vode na ognjišče,“ „Kje pa bodete vzeli mrzle vodea dete 1“ „Ah, še ne vem —! Morebiti se naučim nekega dne tudi-tega!“ „Ljubi Bog daj, da bi se vam nik dar ne bilo treba tega učiti! “ Je vz -kliknil župnik. „Mrzla voda, dete, to so razočaranja in bridkosti! Goreče bom molil vsak dan, da bi jih nikoli ne srečali na potu življenja!“ Solze so mi silile v oči, ko sem slišala svojega župnika tako govoriti, in izpila sem velik kozarce vode, da bi se pomirila, „Preden vas zapustim“, sem spet začela, „vam moram še nekaj povedati ! Zdi se mi, da imam zelo izrazito nagnjenje do koketnosti.“ , „To jc slabost* ki jo imajo vsa se bodo različna vprašanja rešila Ж predpripravah. Pri političnih pogajanjih smo bili takorekoč brez moči, odvisni samo od dobrote in vpliva Wil-sona; pri trgovskih pogajanjih smo mi močnejša stran in Italijani slabej-ša. Italijani potrebujejo od nas mnogo, mi od njih pravzaprav ničesar!! Italijani imajo samo take stvari, katere imamo tudi mi, ali pa, ki so nam nepotrebne (vino, cvetje, južno sadje), ali katere dobimo lahko od drugod.— tkanine in drugi tovarniški izdelki, Ce ne bomo sami z nerodnostjo in o -sebnimi oziri pokvarili našega stališča, dosežemo lahko mnogo. Vendar je opravičena bojazen, da bodo pri nas skušali zamešetariti koristi naroda m: države za osebne koristi nekaterih Krogov. Silno sumljiv je tozadevni u-vednik četrtkovega „Naroda.“ Pisan je tako nekako skrivnostno, visokobe-sedno in naivno, da ga moraš pazno prečitati, preden uvidiš, kaj namera va. Govori zelo patrijotično in jugoslovansko, povdarja večkrat svojo skr a za neodrešene brate. Smisel je pa približno sledeči: Naši krčmarji in vinski trgovci bi radi dobivali ceneno m slabo italijansko vino, Italija potrebuje lesa, torej dajmo les za vino, pa bo zaslužil krčmar in rekli bomo, da smo to storili iz ljubezni do neodrešeuih' bratov, četudi je gotovo, da bodo iz take zamenjave imeli najmanjšo korist primorski Slovenci. Za to bo že skrbela italijanska vlada. g ŽITNE CENE. V Beogradu stane meterski stot pšenice 950—1000 K, koruze 420 K in ovsa 250 K. V Osje-ku plačujejo meterski stot pšenice po 1000—1010 K, koruze po 400 K, ovsa po 330—840 K. V Vinkovcih stane meterski stot pšenice 950 K, ovsa 250 K, v Subotici pšenice 900—950 K, koruze 820—840 K in meterski stot ovsa 220 K. V Bački stane meterski stot pšenice 960—980 K, ječmena 300 K, koruze 860—880 K, 1 kg moke-nularce 15 K. g CENE KOŽAM PADAJO, Na mednarodnem trgu opažamo stalno padanje cen za kože. Cene mnogim vr -stam kož so padle že pod cenami iz leta 1914. g CENE ZA OLJE. Letos si obetajo v Dalmaciji, da bodo pridelali velike množine olja. Računa se, da se bo letos najmanj 100 vagonov olja izvažalo iz Dalmacije. Cena olju bo znašala 40—44 K za kg. g PADANJE CEN za električne stroje. V Nemčiji so padle cene za e-lektrične stroje za 10%. Do sedaj so padle cene teh izdelkov za eno celo tretjino. g DAVEK na poslovni promet, Vsled razglas'tve „Uradnega listi,“ šfc 11 bi se moralo plačati z 15, t. m. davek na poslovni promet. Vsled prote -sta Zveze trgov, gremijev in vseh zbornic je ministrstvo to naredbo začasno preklicalo, ter se bode ta da» vek na drug način pobiral, kar se še pozneje razglasi. — Trgovski gremij,- g NIČVREDNOST RUSKEGA RUBLJA. Ruska sovjetska vlada neumorno tiska na milijarde novih rubljev in jih spravlja v promet. Vred -nost ruskega rublja je tako malenko- ženske, dobro vem,“ je rekel s svojim dobrovoljium nasmehom, „ — le pre -več se jej ne smete vdati! Sicer pa vas bo občevanje z velikim svetom naučilo, držati v ravnotežju vaša čuv stva, in vaš stric je zmožen človek, znal vas bo prav voditi.“ „Kako bo zan mivo, živeti v velikem svetu, v družbi,. gospod župnik ! Prav gotovo bom vsem dopadla* ker, sem tako lepa------, „Ni dvoma,, ni dvoma! Ampak .nikar ne zaupajte . pretiranem dobrika -n ju! Varujte se ničemurnosti! • „Bežite no! Saj je vendar tako naravno, da človek želi drugim, dopust. ! Ne. tem vendar ni nič hudega!“ „Hm, hm--------! Poglejte- si j kaka široka morala!“ je odgovoril župnik in se grabil za lase, „Končno, tako sodite vi v vašilr letih, in livela Bogu, niste še tako daleč, da bi morali r,eči s Pridigarjem: „Ničemurnost in niče-murnost in vso je ničemurnost!“ „Kako tale Pridigar pretirava ! In potem, pred 'davnim čr.sora je živel Misbm, da morajo biti n.egovi nazo-* ri pač že zelo zastareli!“ / Dalje prihodnjič,» sina, da so ta denar sploh ne smatra rei kot plačilno sredstvo, kajti za — ШЈ00 mskih rubljev se dobi 4 naše K. 'Opozarjamo prebivalstvo zlasti Ptujskega polja, kj r se nahaja večje šte -vilo ruskih beguncev predvsem v Str-nišču, da ne sprejemajo teh ruskih •ovčanic, ki so označene s srpom in Oadivom. g VREDNOST DENARJA. 10« avstrijskih kron stane 26—26% naših kron, za 1Ö0 nemških mark plačaš 237—238 naših kron, za 100 laških lir 520—625 naših kron, za 1 dolar mo -raš dati 146.50—147.50 naših kron, za 100 francoskih frankov 1000—1010 naših kron in za 100 ftohoslovaških kron plačaš 175 naših kron, Dne 8. svečana 1921 je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul naš dragi soprog, ozir. oče, brat, svak dr. Josip Ipavic, окго/i. zdravnik v Sv. Jurju ob juž. žel,, skladatelj. Pogreb dragega ranjkega se je vršil v četrtek, dne to. svečana 1921 ob Vt 16. uri ('/a 4- pop-) Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne II1. svečana ob pol 8. uri zjutraj. 00 Minka Cajnkar Linči Artman sestri. Anica Cejnkar nečakinja. Stud-phil. Tomaž Cajnkar »e£ak. Berta Ipavic soproga. Dr. Benjamin Ipavic- isdra-niik » Maribora, brat. Dr. Marko Ipavic okraj glarar v Slovenjgradc*, brat. 88 Jožek, Božo sina. Tomaž Cajnkar d-verni s.etnik, predsedaik okioJ. sodišča v Maribora.1 svak. Janko Artman trgovec, župan v er. J »rjo ob južni železnici, s-®k. Zadružna banka podružnica Maribor Gospodska ulica 20 (Pirchanova hiša) Mole v vseh Ničnih siroHh - Strenke sprticme dnevne eh «rad. «rab Centrala SPLIT SIS MS Podružnici Maribor, Zagreb, Ilovi Sad flfilijaclja: 4-44 Zadružni barka Milila* Zadružna štedlonfca Trsi Bankovni eddeiek; Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavija izplačila na vsa tim mska in inostrarska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. Blagovni oddelek: Kupuje in prodaje na veliko vse domače in prekomorske proi vode. Menjalnica: Kupuje in prodaje tuje valute, devize in čeke ter vse vrste domačih in tuj h papirjev. Vloge: Sprejema denar na vložni žir« in h koče račune ter jih obrestuje pad na boljšimi pogoji. Vloge na knjižici §br@sfiife s 4 V* % netto. Centrala SPUT iSil 11? a a Osnovna glavnica 56 miijonov kron a « *->ö* јн yaifl NAZNANILA Bi S»№@EßA SJE: Ceno kupite dob« toon 129—, I9O—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120- —, I45-—, 170-—, hlačevina I26 cm široka 1' m K 70-— do I48'—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45'—, 48-—, oksford, dober 1 m X. 40-—, 46-—, rujavo platno i m 34-— do 4O —, šifoni, fini 1 m K 42-— do ŠO-—, predpasniki za ženske K 58-—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi ä K 30-—, 36 —, 42 —, konjske Strange 1 par K 24 —, 3O —, 38'—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron 1120‘—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do I45 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, laske igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi Alojzij Gniušek, Haribor, Glavni trg št 6, Slovenija. 65 a g. Ipfini hi lahek športni KUnj voziček z opremo se proda. Vpraša se v upravi lista. 84 WZ. je na prodaj v Mariboru. 11159 Koroška cesta 1o6. Podaje Martin Kraner, eljska cesta 1o. 85 Služba cerkovnika in organista pri Sv. Marjeti niže Ptuja se razpisuje. Nastopi se se lahko takoj. Plača po do govoru. 2—2 80 Slikarsko pomočnika samostojnega sprejme Franc Krajnc, slikarski mojster, Maribor, Cvetlična ulica 8. 2—3 82 frtnarskl pomočnik, izučen, popolnoma vešč v vzgo-jevanju zelenjave in cvetlic, se išče. Mesečna plača 350 krop, hrana, stanovanje, kurjava in razsvetljava. Vrhutega 20odstot od svote, katera se skupi od prodaje zelenjave. Ponudbe s prepisom spričeval je poslati takoj na Vlastelinstvo Jalkovec pri Varaždinu. 86 NAZNANILO! 1ШНВПН&НПННПВИВЕНВНК19НВВПВИИНИНННШ1ВНШВШИННННННИ1НВННВН1НННННН9ЛН99ВК1 Podpisani vljudno javljanj cenj. občinstvu Maribora in ффве* рШ/fäer ttaivečje, prvorazredne, novonrejene restavracije na Grajstem ta Ш 4, katero sem otvoril dne 2. febmaija pod imenom ft GRAJSKA KLET it Restavracijo bom vodil osebno ter sem isto kljub teževnes* čmn ivpMip uredil ter okusno opremil, posebno s krasnimi ložami, katere bodo шмШе ©ea». obiskovalcem dovoljno udobnost. Postregel bom cenj. gostom s prav izbornim vinom iz najboljših јегшжЛш»-skih, ljutomerskih in turškovrških vinogradov. Ob enem sem poskrbel 'jakearatc kuhinjo s toplimi in mrzlimi jedili ter vzorno postrežbo. Za mnögobrojni obisk in naklonjenost cenj. občinstva se џпџж<&&гш Џ beležim z velespoštovanjem Ojvre pL ¥alj»lc »f PETOVIA USNJARSKA INDUSTRIJA D. 0. NA BREGU PRI PTUJU (SLOVENIM) je pričela z obratom tovarne za čevlje 1—8 Izdeluje vsakovrstne Goodyear in Mae-Kai ■ Г v čevlje za gospode in dame, navadne delavske kakor tudi najfinejše luksuzne čevlje. jasnila lielisk ||!Xa enonadstropna z gostil-11159 no in mesarijo se proda v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 17. 87 Inserirajte v Straži! Straža je najbolj razširjen list na Slov. Štajerskem! Naznanjam cenjenemu občinstvu v Račjem in okolici, da sem prodat svojo trgovino g. Josipu Hvalec ter se ob tej priliki zahvaljujem vsem za zaupanje, katero sem si v tako obilni meri pridobil. Prosim, da slavno občinstvo ptujskega polja ob priliki poseti trgovino mojega slednika, ki bo postregel vsakega prej kar najbolje. Z velespoštovanjem Tit. Hotite Mat je. na- tudi v «di- es Naznanjam cenj. občinstvu v Mačjem m okolici, da sem prevzel trgovino Tit. Molite e Mačjem ter zagotavljam slavno občinstvo, da se bom z vsemi močmi potrudil postreči vsakega kar najbolje. Imel bom vedno bogato zalogo raznovrstnega mešanega blaga, manufakturnega in galanterijskega blaga, železnine ter vseh deželnih pridelkov. Kupim ozir. zamenjam raznovrstne deželne pridelke. Prosim, da se vsak sam prepriča ter upam, da bo zadovoljen. Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem Josip Hvalec Mačje. la&ajalslt ш sMdožni&j Kom* »Stoto,* Odgovorni urefhtit Franjo Zebot, ffiisk tiskarne sv. Cirila s Maribffi®«*