Leto VIII, št. 185 Ljubljana^ nedelja 7. avgusta 1927 — i«l»ajo ob 4. aiatraj. — Stane mesečno Om «5*—; sa ino-scmstro Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Liubljana, Knaflova ulica iter. 5/L Telefon it. 107* in 1804, ponoči tndi it. 3034. Rokopisi so ne vra&ajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din Upcavnlštvo: Ljubljana, Ptdctnon ulica it. 54. — Telefon it. 1036. loseratni oddelek; Ljuoijana, Preier-nova ulica St. 4. — Telefon it. 1494 Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: LJub-lana št. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 6. avgusta. Lorda Rothermerea bombastična ak cija za revizijo trianonske mirovne pogodbe v prid Madžarske je na tem, da se razblini v prazen nič. Vsi častni doktorati. vsa častna meščanstva, ki fih šovinistična Madžarska podeljuje North-cliffovemu ne posebno zanimivemu nasledniku, ne morejo Arpadovfm sinovom prav nič pomagati. Vse rovanje zoper trianonski mir se razbija ob železno realnost Kvečjemu se da reči, da je akcija lorda Rothermerea Madžarom samo škodila in poslabšala njihove odno-šaje do sosedov, kj so na konferenci Male antante v Jachimovu pokazali najboljšo voljo, da čimbolj poglobe gospodarske stike z Madžarsko. Da ne bi Rothermereovi pristranski, ponrpozni in zelo površni članki ostali brez vsakega večjega odjeka, se je sedaj oglasil sam madžarski ministrski predsednik grof Bethlen, ki je podal dopisniku «Az Esta» nekako sledečo Izjavo: »Posebno se veselim, da se angleška javnost tako živahno bavi z vprašanjem revizije trianonskega miru. Madžarska vlada seveda ni v zvezi s to (Rothermereovo) akcijo in, kolikor je meni znano, ni niti en član madžarskega kabineta razpravljal o tem vprašanju z lordom Rothermereom. Akcije se udeležuje samo madžarska javnost odnosno svetovno časopisje. S stališča madžarske nacije je to gibanje zelo razveseljivo. Madžarska vlada ni nikoli prikrivala svojega naziranja. da mora priti do revizije trianonske mirovne pogodbe. Pogodba vsebuje take krivice, da ne morejo obveljati za vse večne čase. Ni pa še nastopil trenutek, da bi mogla madžarska vlada podvzeti korake za revizijo mirovne pogodbe. Najprej mora priti javnost celega sveta do zavesti, da vsebuje mirovna pogodba glede Ogrske krivice. Javnost mora zvedeti, da trianonski mir ne služi velikim ciljem trajnega miru. Tej svrhi je propaganda loTda Rothermerea veliko doprinesla.® Lahko rečemo nasprotno, da je ta najnovejša Bethlenova izjava precej doprinesla k razkrinkanju pravih madžarskih načrtov. Poznavalci Madžarske niso nikdar dvomili, da se Madžari brez razlike stranke in socijalnega sloja ne bodo pomirili z razpadom imperija-listične Velike Madžarske. Približno vseeno je, kdo je pri vladnem krmilu v Budimpešti. Madžari pač ne morejo pozabiti zlatih čaSov, ko so tlačili Slovane, Rumune in Nemce in jih počasi potujčevali. Nikakor jim ne gre v glavo, da se je Madžarski zgodila le zgodovinska pravica, ko so se osvobodili potlačeni narodi in priklopih svojim nacijonalnim državam. Vsi Madžari, ki Imajo kaj besede, vztrajajo z neverjetno trdovratnostjo in šovinizmom na obnovi stare imperijalistične Madžarske. Če so do letos razne madžarske vlade bile sem ter tja zmernejše v svojih izjavah, je bila to le taktika. Cilj se ni iz-premenil. Tudi svoječasno ljubimkanje z Rumunijo, nato pa z Jugoslavijo je bilo neiskreno. Madžari so iskali samo šibko mesto, kjer bi mogli prebiti železno fronto Male antante, čuvarice trianonske pogodbe in pravic v srednjem Podonavju. Čim pa je dal Mussolmi Bethlenu roko, so Madžari zgubili zadnje pomisleke in strgali krinko raz obraz. Od tedaj je njihovo rovarenje vedno odkri-teje, ker pač mislijo, da jih laška pomoč vodi naravnost k cilju. Posebno jim daje poguma mnenje, da stoji za fašistov-sko Italijo tudi Velika Britanija. Rother-mereova akcija pa jih je spravila naravnost v ekstazo, kakor da bi lastnik nazadnjaškega «Daily Maila» tolmačil misli uradne Anglije. Madžarski račun je popolnoma napačen. Rothermereova akcija ni rodila nikakega večjega uspeha. Vlade velesil si bodo temeljito premislile, preden bi začele z revizijo trianonske pogodbe. Zakaj, če bi se pariška mirovna stavba načela na enem mestu, bi se to rušenje moglo nadaljevati drugod. Kateri odgovorni državnik bo riskiral tak usode-polni korak, posebno, ko ni zanj nobene realne potrebe? Mir v sedanjem Podonavju je zadostno osiguran z obstojem Male antante. Ta je danes bolj trdna kot kdaj. Akcija lorda Rothermerea in odkrita revizijonistična izjava madžarskega ministrskega predsednika pa bo njene vrste le še strnila. To bo še najboljši uspeh kričave madžarofilske propagande zadnjih tednov. Zopet francosko-italijanski obmejni incident Pariz, 6. avgusta, s. cjournal* poroča iz Niče, da so sinoči zopet fašisti obstreljevali neki francoski vlak v bližini Cannesa. Ponesrečen atentat na kralja Ibn Sauda Basrah, 6. avgusta d. Na kralja Hedžaea Ibn Sauda in na njegovega sina Emira S*u» da, je bil izvršen atentat, ki pa se je pone» srečil. Vodja zarotnikov je baje kraljev brat Emir Mohamed. Zarotniki so skušali umoriti tudi guvernerja okraj« E1 H asa. 10 oseb, ki so jih oblasti prijele v zvezi a tem napadom, je bilo takoj Juatllldianih. Odgovor Svetozarja Pribičeviča dr. Korošcu Šef SLS je zadnji ki bi smel dajati lekcije o jugoslovenskem patriotizmu. — Obramba pred nasilji še daleč ni revolucija. — Zakaj klerikalci odobravajo volilni teror Beograd, 6. avgusta p. Svetozar Pribičevič je dal danes novinarjem daljšo izjavo, v kateri odgovarja tudi na dr. Koroščeve napade na sebe. (»Slovenec< in nekateri beograjski listi 60 včeraj priobčili izjavo dr. Korošca, da je Pribičevič ščuval na revolucijo in da bi bil vsak drugi, ki bi tako govoril, ie zaprt Op ur.) Pribičevič je v svojem odgovoru med drugim izvajal: Kar se tiče obtožbe g. Korošca, da pretim z revolucijo, naj povem sledeče: Ne morem speejemati lekcije od človeka, čigar stranko smo se morali boriti ie radi njenega re-publikanstva, s človekom, ki je bil v koaliciji z Radičem, ko je ta lomil kraljevo žezlo, ter nastopil proti Radiču šele sedaj, ko je ta legaliziral svoj program. Ne morem sprejeti lekcij od človeka, ki je v javni seji Narodne skupščine našega kralja imenoval srbskega kralja in obžaloval, da Slovenci nimajo svojega kralja. Dr. Korošec je bil ljubljenec cesarja Karla in persona grata na dunajskem dvoru. On je najmanj poklican in kvalificiran, da brani difavni red pred menoj, ki 6em ta državni red ustvarjal tn zato pred celim narodom nosim odi j. Tedaj, ko smo bili jaz in moji prijatelji radi proslavljanja dinastija Karagjorgjevičev in veličine Srbije predlagani za vefala, je stranka g. Korošca označevala Srbijo za divjo ahizmatično državo in pela himne Avstriji. Šef take stranke bi moral imeti mnogo več skromnosti, ko govori o ljudeli, ki 60 za današnji državni red in za današnjo državno obliko, za krono in državno edinstvo vodili borbo do poslednjega trenotka in v tej borbi zmagali s težkimi mukami. Revolucija je upor naroda proti obstoje, čemu državnemu in družabnemu redu. Men* da vendar ne bomo rušili ta red mi, ki smo ga ustvarili. Nekaj drugega je obramba na* roda pred nasiljem, ko se nad njim vršijo zlorabe in se gazijo zakoni. Gotova stvar je, česar ne bo zanikal niti g. Vukičevič ni* ti g. Korošec, da bi ves narod v Franciji skočil na noge v svojo obrambo, ako bi se nad njim vršila nasilja v času volitev. Na* rod, ki drži nase in na svoj ponos, ne bo trpel nasilja in samo avstrijski možgani lahko to pojmovanje imenujejo revolucio* narno. Naravno je, da g. Korošec brani nasilja, saj ve, da nosi zanje odij Srbija. Njemu ugaja, da se Srbija blati pred vsem naro* dom, da izgubi kredit v svetu. Jaz pa, ld ljubim Srbe, želim, da so čisti pred svetom in da sijejo vsemu narodu s svojo svobodo« umnostjo in s svojim naprednim pojmova* njem. Zato se upiram nasilju, ki izhaja od vlade iz Beograda.« Vlada zbira statistične podatke... Izmikajoč odgovor g. Vukičeviča predsedniku finančnega odbo-Zbiranje statistike mesto energičnih ukrepov za omilje- ra' . nje gospodarske krize. — Letošnje pomanjkanje hrane naj odpravi prost uvoz plugov in superfosiata rod. Predsednik finančnega odbora Radonjič je Izjavi?, da ako Vukičevič ne bo hotel prisostvovati delu finančnega odbora. Beograd, 6. julija p. Dejstvo, da so v finančnem odboru v.se parlamentarne skupine glasovale za PrEbičevičevo resolucijo je učinkovalo na vladne kroze porazno, ker sedaj ni nobenega dvoma več. da ie g. Vukičevič popolnoma osamljen ter da nima nitj najmanjše zaslombe v narodu. Današnji dan je bila pozornost političnih krogov največ obrnjena na vprašanje kaj bo g. Vukičevič odgovoril predsedniku finančnega odbora g. Radonjiču. Nocoi ie predsednik vlade odgovoril s sledečim pismom: »Čast mf je obvestiti vas. da sem prejel pismo finančnega odbora Narodi«, skupščine od 5. avgusta t 1. št. 408. Ko je kraljevska vlada konstatirala, da vsled suše preti velik procentualni primanjkljaj pridelkov, je odredila po oraanih ministrstva za poljedelstvo in vode da se zberejo kolikor mogoče najtočnejši podatki o stanju žetve, .koliko je rezervirane brane, ld se nahaja ,v državi. Ti podatki, potrebni za reševanje in ukrepanje konkretnih mer, bodo ..zbrani ta ..urejeni v najkrajšem času ter bo vlada po stvarnih dejstvih sklepala o potrebnih korakih.« Odgovor predsednika vlade g. Vukičeviča se smatra za povsem nezadosten. Vlada 'e ž njim pokazala, da se $ perečimi gospodarskimi problemi sploh ne peča. Med tem ko zbira statistične podatke propada država in na- da bo finančni odbor sam vzel v pretres gospodarska vprašanja, ki se vsled sil« razmer sama stavljajo na dnevni red. V tem slučaju bi fmarcčrf odbor odnosno vse parlamentarne skupine konstatirale, da se vlada izogiblje tem velikim vprašanjem ta da mora torej ona nositi odii za vse katastrofalne posledice, ki bi mosrle nastati vsled nebrižnosti vlade. Beograd, 6. avgusta p. Povodom poročil o katastrofalnih posledicah velike suše in vesti o predstoječem gladu je vaš dopisnik danes imel priliko razgovarjati se s poljedelskim ministrom Stankovičem, katerega je vprašal, kaj misli vlada storiti, da prepreči katastrofo. Minister Stankovič je Izjavil: Po 6vojih organih sem odredil, da se najnujneje zberejo podatki o stanju žetve in o stanju rezerv za prehrano. Te podatke bom prejel v najkrajšem času ter bom storil potrebne korake. Jutri zvečer potujem v Vrnjačko Banjo, kjer se sestanem s finančnim ministrom v svrho vzpostavitve direkcije za poljedelske kredita Rešila bova tudi ukinjenje carine na superfosfat ter z oprosrtitev uvozne carine za pluge. Jutri bo v Beogradu anketa trgovskih zbornic, na kateri se bo o tem razpravljalo. -SS3- Po neuspehu ženevske konference London, 6. avgusta s. Po vesteh iz Rapid Cityja, je izjavil predsednik Coolidge novinarjem. da nI res, da namerava v letu 1929 zopet sklicati razorožitveno konferenco. Pristavil je, da bo 4. marca istega leta odstopil. Coolidge upa, da se bo še pred njegovim odstopom nudila kaka ugodna prilika za sklcanje konference, vendar pa zaenkrat nima nikakih načrtov, ki bi stremeli za tem. VVashington, 6. avgusta s. Mornariški državni tajnik odpotuje k predsedniku Coolid geu, da se razgovori o spremembah v gradbenem načrtu ameriške mornarice, ki so postale potrebne zaradi preloma ženevske konference. Tokio, 6. avgusta (pa) Časopisje globoko obžaluje neuspeh ženevske konference. List »Asaki« pravi, da je bila kardinalna napaka v tem, da se je Amerika in Anglija udeležila konference z bojaznijo pred vojno »Nižini šu pripisuje neuspeh konference težnji Zedinjenih držav in Anglije po nadvladi na morju. »Mijaka« meni. da je zaman ves trud najti krivca za polom konference, ker bi se je moralo udeležiti vseh pet držav, med njimi tudi Francija In Italija Francosko-nemška trgovinska pogodba Pariz, 6. avgusta, (be.) Ministrski svet je danes razpravljal o nemškorfranooski trgo* vinski pogodbi. Pogodba formalno še ni redigiirana in se bo to zgodilo šele tekom prihodnjega tedna. Fr. Nansen zopet norveški delegat ▼ Ženevi Otlo, 6. avgusta, (be.) Vlada je imenova« la zopet Fritjofa Nansena, znanega polarne« ga raziskovalca, za svojega zastopnika na septemberskem zasedanju Društva narodov. Japonska zahteva Mandžurijo in Mongolijo London, 6. avgusta d. Kakor poročajo iz Šanghaja, je japonska vlada potom svojih diplomatskih zastopnikov istočasno izročila severnokitajski in iužnokitajski vladi večje število ultimativnih zahtev, ki so Istovetna z zahtevami iz leta 1915. Z izpolnitvijo teh zahtev, bi postala Mandžurija fn Mongolija v praksi japonska kolonija- Kitajskim naciionalistomi bi bilo vsako širjenje njehove oblasti severno od Šangtunga prepovedano. Japonska zahteva nadalje neomejeno Pravico nakupovanja zemlje v Mandžuriji. Nadalje zahteva Japonska izključno pravico, da gradi v Mandžuriji in severno od nje železniške proge, dočim bi se morala Kitajska vsem paralelnim progam odpovedati. Končno zahteva Japonska nekak političen protektorat nad pokrajinami, ki"jih je zasedel Čangtsolln in nad Pekingom. V slučaju, da bi nacionalisti prodirali severno od Šantunga, grozi Japonska, da bo zasedla Šantung in oja-čila svojo tamošnjo posadko. V ameriških krogih v Sanghaju zatrjujejo da le stavila Japonska te svoje zahteve sporazumno z Anglijo. Pomembna otvoritev mostu med Kanado in Zed. državami London, 6. avgusta, (la) Jutri bo slav* nostno otvorjen most med forom Erie v Kanadi in mestom Buffalo v Zedinjenih dr« žavah. Most se smatra kot simbol prijatelj« stva med Zedinjenimi državami in Anglijo. Slavnosti bo prisostvoval valeški princ, mi« nistrski predsednik Baldwin, ameriški pod« predsednik general Dawes in državni taj« nik Kellogg. Most so hoteli zgraditi že pred vojno v spomin stoletnice sklepa miru med Anglijo in Zedinjenimi državami. Vojna je gradbo mostu zakasnila. Ob tej priliki se bo poskušalo brezžično telefonirati govore, katere bodo slišali istočasno v Južni Afriki, v Angliji, v Kanadi in v Zedinjenih drža« vah. Na Dunaju vendar le ostane socijalistična straža! Sedanja politična straža se sicer razpusti, toda istočasno se ustanovi posebna straža, ki se baje ne bo vtikala v posle državne policije. — Bojazen meščanskih listov Dunaj, 6. avgusta d. Razpust občinske straže, ki je bil sklenjen pri včerajšnjih razgovorih med županom dr. Sedtzem in zveznim kancelarjem dr. Seiplom v smislu intervencije mednarodne vojaške kontrolne komisije, tvori predmet živahnih komentarjev v vsej avstrijski javnosti. Dunajski župan je po teh razgovorih z ofl-cijelnim dopisom obvestil zveznega kancelar ja kot zunanjega ministra, da sicer ne vidi v organizaciji občinske straže kršitve mirovne pogodbe in da se s tem naziranjem ne more strinjati ter da pričakuje, da bo tudi zvezni kancelar kot zunanji minister tak očitek odločno zavrnil, vendar pa noče s vztrajanjem pri tem sklepu občinskega sveta povzročati zunanjepolitičnih konfliktov Obenem je sporočil, da bo v smislu sklepa občinskega sveta organizirala mestna občina drugo stražo, ki pa bo določena izključno le za vzdrževanje reda in ca straženje v mestnih uradih, zavodih in podjetjih. Izrecno naglaša, da gre pri tem za varnostno formacijo, ki obsolutno ne spada pod določbe mirovnih pogodb. Straža bo vršila varnostno nadzorstvo v uradih, zavodih, obratih in podjetjih, zlasti v mestnih nasadih, na pokopališčih, v tržnicah, na trgih, v klavnicah, pri mestnih stavbah, nad mestnimi stavbišči, ▼ mestnih gozdih na področju dunajske mestne občine ter oskrbovala poizvedovalno službo in nadzirala izvrševanje deželnih zakonov, odredb dunajskega deželnega zbora in občinskega sveta. Poslovanje te straže pa se nikakor ne bo nanašalo na vzdrževanje reda ln miru na javnih prostorih, ulicah in trgih, kar ostane še nadalje kot neokrnjen delo- Bombni atentati v Ameriki V Newyorku so ubile eksplozije na podzemski železnici več ljudi in napravile veliko škodo. — Atentati so baje v zvezi z nameravano jostifikacijo Sacca in Vanzettija Newyork, 6. avgusta s. V pretekli noči j lije vest, da je tudi tamakaj neznani storile« okoli polnoči so nastale v prostorih pod- vrgel skozi okno bombo v cerkev. Eksplo- krog državne policije. Straža bo podrejena pristojnim magistratnim ravnateljem. Stalei te straže v nobenem slučaju ne bo presegal tisoč mož. Poveljstvo nad to stražo bo imel ravnatelj dunajskih gasilcev. Vse osebe, ki bi jih ta straža v izvrševanju svoje službe ustavila, bodo izročene v svrho nadaljnega postopanja državni policiji. Z uradne strani poudarjajo, da se ustano-novitev nove občinske straže ne izvrši v sporazumu z vlado, ki ima glede nadaljnega postopanja v tej zadevi popolnoma proste roke. Zaenkrat vlada ne namerava podvzeti proti ustanovitvi take straže nobenih korakov, marveč hoče pokazati, da ee v praksi pokaže, kako bo nova straža opravljala svojo službo in kako si to zamišlja njen inici-jator, dunajski župan. Z razpustom sedanje občinske straže je zaenkrat v polni meri zadoščeno zahtevi mednarodne vojaške kontrolne komisije. Meščanski listi v zvezi s tem naglašajo, da bo šele bodočnost pokazala, ali je občinska •traža v smislu odloka dunajskega župana definitivno razpuščena, ali pa gre pri vsej stvari le za formelen akt in ali ne nameravajo socijalisti iz nove straže napraviti svojo strankarsko institucijo. Meščanski listi naglašajo, da bi avstrijska javnost nikakor ne mogla trpeti poleg legalne državne policije še kako strankarsko gardo. Vladcu krogi pa izražajo upanje, da bo dunajski župan lojalno izvršil svojo namero in organiziral novo stražo tako, da ne bo niti inozemstvo, niti nesocijalistično avstrijsko prebivalstvo imelo vzrok za kake nadaljne ugovore. zemake železnice eksplozije, ki so razdejale železniško progo. V več skupinah hiš, ki leže na Broadwayju in trgovskem delu mesta, je bilo razbitih mnogo šip Na kolodvorih podzemske železnice je bilo mnogo osab ranjenih, nekatere med ntjimi težko. V vlakih na podzemski železnici je nastala med potniki strašna panika. Policija sporoča, da je domnevala, da so ee dogodile v podzemski železnici na križišču 20. ceste in 4. avenije štiri eksplozije; v resnici sta bili samo dve, pri katerih pa je bila usmrčena najmanj ena oseba in nad 12 ranjenih. Domneva, da so bile štiri eksploizij-i, je nastala tako, da so začeli v splošni zmedi zvoniti številni zvonci za alarmiranje po raznih trgovskih prostorih. Broadway je bil po eksplozijah posut z drobci šip in blagom iz izložb. Sedem oseb je bilo težko ranjenih. Policija je zaprla obsežen del mesta okoli kraja eksplozij, da prepreči morebitno ropanje po lokalih. Celokupna policija 14.000 mož je bila davi pripravljena, da zaščiti javna poslopja. Slične ukrepe je izdala policija tudi po drugih mestih. Komaj se je razburjenje radi dogodkov nekoliko poleglo, je prispela iz uHce Filadel- zija je izzvala v najodličnejšem delu mesta veliko, razburjenje. V presbiterijanski cerkvi •o razbite vse šipe. Bomba je napravila veliko odprtino na tleh cerkve in povzroči Ir požar, ki pa je bil kmalu pogašen. Newyork, 6. avgusta s. Dva kolodvora podzemske železnice, na katera je bil izvršen atentat, sta popolnoma razdejana. 12 ranjencev je bilo odpeljanih v bolnico. Da razmeroma ni bilo prevelikih žrtev, je pripisati dejstvu, da se večina ljudi iz gledališč in sličnih prireditev še ni vračala domov. Najbolj je prizadet Broad-way, kjer je na kupe razbitih šip in razdejanih izložb. Policija je ta del mesta cermrala in išče sumljive osebe. Newyork, 6. avgusia (lo.). Policija je aretirala več sumljivih oseb in ustrelila nekoga, ki je hotel bežati Na postaji Unterborough je tudi eksplodirala bomba. Govori 6e, da so bili izvršeni ti atentati od simpatizerjev Sacca in Vanzettija. Baltimore, 6. avgusta s. Davi je bil izvršen na županski urad atentat z bombo, ki pa k sreči ni zahteval nikake žrtve. Poškodovana je eemo veranda poslopja. -6©- Pred pomilostitvijo Sacca in Vanzettija? Pariz, 6. avgusta o. »Chicago Tribune« priobčuje senzacljonalno vest da bo guverner Fuller v zadnjem hhm DomilostH Saccia in Vanzettiia. Newyork, 6. avgusta s. Bostonska policija ie aretirala včeraj neko mlado žensko v trenotku. ko je polivala hišo guvernerja Fullerja z bencinom, da bi jo zažgala. Pariz, 6. avgusta s. Ameriško državno ministrstvo je izdalo nalog, da se Vanzetti je vi sestri dovoli začasni vizum za dopo-tovanje. Pariz, 6. avgusta s. Konfederirana železniška zveza poziva vse ^voie člane, naj se udeležijo jutrišnje demonstradie, ki Jo priredi odbor za Sacc.a in Vanzettija. Pariz, 6. avgusta (pa) Komunistična stranka pripravlja za jutri velikanske demonstracije. Mednarodna sindikalna zveza je odposlala na ameriško veleposlaništvo deputacijo, v kateri so zastopane vse narodnosti. Federacija je odposlala v glavna mesta vsega sveta brzojaven ooziv. naj priredijo velikanske demonstradie za Sacca in Vanzettiia. Pariz, 6. avgusta s. Vlada ie ridenfe prepovedati vse poulične demonstracije za Saccca in Vanzettiia. London, 6. avgusta s. Angleška delavska stranka je odposlala predsedniku Coolid-geu protestno brzojavko proti usmrtitvi Sacca in Vanzettiia. Moskva, 6. avgusta s. Protestno gibanje proti obsodbi Sacca in Vanzettiia je prevzelo vso sovjetsko uniio. V Moskvi, Lje-ningradu in drugih mestih se vrše poulična zborovanja, ki obsojajo smrtno obsodbo in pezijavo ves svet naj napne svoie sile, da prepreči usmrtitev obeh žrtev. Nemško izseljevanje v Ameriko Berlin, 6. avgusta, (be.) Minulo leto se je izselilo v Ameriko 45.000 Nemcev, Silen potres na Japonskem Tokio, 6. avgusta, (pa.) Zakasnele brzo« javke poročajo, da je bil v severni Japonski v zgodnjih jutranjih urah silen potres. Po« tresni sunki so bili tako močni, kakor jih ne pomnijo že trideset let. Železniške in brzojavne zveze so pretrgane. V Fuku« šimi se je zrušilo več hiš. Ranjenih je več oseb, vendar se smatra, da potres ni na« pravil večje-škode. Potresne sunke so čutili tudi v Jokohami. Washington, 6. avgusta, (pa.) Tukajšnja potresna postaja je zaznamovala v daljavi 6300 milj močne potresne sunke, ki so traja« li od 4 zjutraj in 30 minut dalje. Sunki so dosegli največjo moč ob 5. uri. Faenza, 6. avgusta, o. Mikroseizmografi Pendantijevega potresnega opazovališča so v pretekli noči zaznamovali izredno močan potres v razdalji kakih 10.800 km. Potres« ni sunki so trajali tri ure in so bili tako močni, da so se igle potresnih aparatov po« škodovale. S kongresa delavskih organizacij Pariz, 6. avgusta, s. V poročilu, ki ga je podal Mertens na kongresu delavskih orga* nizacij, je omenil med drugim, da so de« lavci malo časa po mirovnem zaključku do* segli v največ državah mnogo ugodnosti, kakor organizacijsko svobodo radi skrajša« nja delovnega časa, ureditev mezdnega standarda in ugodnosti na polju socijalne zakonodaje. Brezposelnost, ki je nastala vsled gospodarske krize v raznih državah, se ceni na okroglo 2 milijona ljudi. Istočaa« no bi bilo skrbeti za ustanovitev zavarov«. nja, ki bi preprečilo brezposelnost. Zastop« nik Grassmann je podal poročilo prvega odbora o poročilih Udgeesa in Jouhauxa o morebitnem sprejemu ruskih delavskih organizacij. Konkreten predlog o tem po« ročilu, ki ga je odbor sprejel s 16 proti 2 glasovoma, ni bil stavljen. Shod SDS v Kamniku Dr. Žerjav o politični situaciji in pomenu sedanjih volitev Kamnik, 6. avgusta Nocoj se je vršil v Kamniku dobro obiskan volilni shod naprednega bloka. Shod je otvoril predsednik demokratske krajevne organizacije dr. Kar-ba, ki je po pozdravu zborovalcev takoj podal besedo nosilcu liste naprednega bloka dr. Žerjavu. Živahno pozdravljen je dr. Žerjav izvajal: Stanje, v katerem se nahaja naše državno gospodarstvo, njena uprava in sama Narodna skupščina, še ni bdlo morda nikdar tako slabo, kakor je pred sedanjimi volitvami. Nobenemu sloju prebivalstva se ne godi dobro, državni izdatki so mnogo večji, kakor jih morejo državljani prenesti, zato je umevno, da se vse oči v strahu, a tudi z upanjem upirajo v Narodno skupščino. Res je, tudi to zadene del krivde na današnji vsesplošni krizi, a botj od nje so krive vlade, zlasti vlada RR in njena naslednica, vlada radikalov s SLS. Gotovo je bilo tudi med poslanci mnogo takih, kj se mso zavedali svojih dolžnosti, a bSo je med njimi tudi mnogo dobrih. Vlada pa je bila v večnih krizah in Narodni skupščini sploh ni dala možnosti dela. Radič je slabil vse vlade s svojo nestainostjo, radikali pa so ubijali parlament s svojimi spori. Glavna krivda stare Narodne skupščine ie bila v tem, da ni znala ustvariti hi držati nit} ene krepke, res delovne vlade. Kljub temu smo demokrati trdno uverjeni, da brez Narodne skupščine ne U šlo. Narod z neurejeno upravo, slaibo centralno birokracijo, s paraziti na vseh straneh in poln partikularizma, je najmanj sposoben za odkrit alj prikrit absolutizem. Brez parlamenta bi razni zli elementi brez strahu delali, kar bi se jim poljubilo. Ne rečem, da dosedanji Narodni skupščini ne more slediti še slabša — g. Vukičevič se krepko trudi za to — a brez dvoma pride enkrat tudi boljša skupščina. Mi bomo na vso moč braniti obstoj in pravice Narodne skupščine. Ne smemo jo ubijati, ampak moramo jo sanirati besnega partizanstva in partikularizma. SDS je spoznala slabost stare skupščine že lani in je zato predlagala, da se zboljša potom volitev, ki naj pripeljejo v njo novih moči. To pa bi se zgodilo le, ako bi vodila volitve močna strankarska grupacija s točnim programom, ki bi ga po volitvah izvedla. Kakšna le vodilna ideja vlade gospoda Vukičeviča, ni jasno. Ako so hoteli ustanoviti novo, veliko nacijonalno stranko, Je Vukiče-vičev poskus pač le karikatura te ideje. Izvaja s« tako, da je danes vsakomur jasno, da ima g. Vukičevič predvsem negativen program izločiti nekatere dosedanje politične voditelje. G. Vukičevič ne preganja korupcljooistov, ampak le take politike, ki bi mu mogli biti v radikalni stranki opasni. Ako je imeda njegova vlada sploh kako globljo idejo, jo je g. Vukičevič temeljito pokvaril m pokopal. Ko je vpre-gel še policijo, da je začela vplivati na postavljanje radikalnih kandidatov, ni bilo več dvorna, da gre stremljenje za tem, da stare kBke nadomesti nora, ki bo bržčas še slabša. Kako dSetantsko je opravljal g. Vukičevič svojo nalogo glede nove skupščine, je najbolj razvidno iz njegovega postopanja v Sloveniji G. Korošec pripoveduje, da je SLS šla v vlado in se zvezala z radikali iz zu-nanje-političmh razlogov. Zanimivo je, da ti razlogi niso obstojali 17. aprila ko je bila SLS vržena iz vlade, niti ne cel mesec maj, ko naon je g. Vukičevič ponovno zatrjeval, da je njegova naloga. oslabiti SLS in Radiča. Jaz bi sploh g. Korošcu, ki v svoji stiski na shodih toliko govori o zunanji politiki, svetoval, naj opusti to mešanje splošnih narodnih vprašanj s klerikalno agitacijo. Zlasti naj opusti namigavanje, da je SLS stopila v zvezo z radikali radi zu-nanje-politične potrebe, kajti če bo s tem govoričenjem nadaljeval, se lahko pojavi doma ali v tujini misel, da je Jugoslavija morala dati klerikalizmu korita, ker bi sicer v resnem slučaju njegovi pristaši ne bili dovolj zanesljivi G. Vukičevič je pač rabil SLS za pritisk na demokrate, da bi jim pokazal, da jih lahko nadomesti. S svojo zvezo z g. Vukičevičem pa je prevzela SLS pofeio odgovornost tudi za pristranosti in nasilja ne le pri nas, ampak po vsej državi, kjer se vrše v še surovejši obliki. Vsaka krivica, ki se kje stori našim ljudem od strani oblasti, naj se nam takoj javi, da jo pravočasno pobijemo. Našli bomo pota in sredstva, da bomo vsako pristranost po zaslugi označili in dosegli prej aH slej polno remeduro. Po volitvah ne bo več vlado g. Vukičeviča in bo s tem toli hvalisani blejski pakt prazen udarec v vodo. Čuditi se moramo centralni vladi, da je tako kratkovidna. Jugoslavija ni Rumratia. G. Vukičevič bi rad zbral še slabšo Narodno skupščino, kakor je bila sedanja. Povodom verifikacije mandatov in povodom razprave o obtožbi proti gospodu Vukičeviču radi votihrih na .silj pa bo prilike dovolj, da se skupščina očisti policijskih poslancev in da postane res zmožna za stvarno delo. SDS se v vseh delih države krepko bori proti terorju in Je postala vodja opozicije. S svojo doslednostjo si je priborila mnogo novih somišljenikov in celo v strankah, ki so ji bile doslej sovražne, danes priznavajo, da je SDS vkoreninjena v najširših narodnih plasteh in da bo pri volitvah dobila dvojno število mandatov. Priznavajo ji tudi, da je iskrena brairi-teljica demokracije in državljanskih svoboščin, časi, ki so nam v nujnem državnem interesu nalagali neprijetne naloge, da so nas lahko lažnjivi sovražniki razkričali kot ^državnega žandar-ma», za kar pa nam je bila država slabo hvaležna, ti časi so z letom 1925. hvala Bogu pri kraju. Ako bo potrebno, bomo državo branili z vsemi močmi. Da pa bi hodili za druge po kostanj v žerjavico in bi potem vsi drugi kazali s prstom na nas, tj časi so minili za vedno. SDS ne vodi in ne bo vodila ne vojaške, ne dvorne, ne centralistične, ne srbske ali kakršnekoli plemenske politike, SDS bo vodila Izključno državno in ljudsko politiko. Neodvisna na vse strani bo skušala doseči čim ožje sodelovanje vseh demokratskih elementov v državi. Stremela bo predvsem za tem, da se osigura značaj Jugoslavije kot pravne države. Geslo »Justitia fundamentum regno-rum» mora stopiti zopet v polno veljavo. Strinjamo se z vsakim predlogom za poostritev odgovornosti ministrov in visoke birokracije, strinjamo se z najostrejšimi odredbami proti korupciji Naj se le izvrši revizija, kako so prišli do svojega premoženja razni državni in javni iunkcijonarji, katerih življenje mora biti odprta knjiga vsem državljanom. Izboljšati je treba upravno sodstvo in mu dati moč, da bo lahko pobijalo nemarnost in protizakonitosti v upravi. Izenačiti je treba naše zakone zlasti brez odloga izenačiti sodni postopek in izvršno iztirjevanje, ki je postalo danes že pravi križev pot. Mesto da stresa minister pravde g. Subotič modrosti o hegemoniji Srbstva, naj raje preiskuje, kako izigravajo srbijanske in vojvodinske izvršne oblasti razsodbe kraljevskih sodišč. Prouči naj, ali niso sodne takse za kmeta in sploh malega človeka pretežke? Izračuna naj, kako bi se dale izločiti sodne takse od drugih in z njihovo pomočjo urediti gmotno stanje sodnikov in sodnih nameščencev. SDS bo z vsemi močni podprla vsako stremljenje za podvigo blagostanja državljanov. Zlasti pa bo vzela v svojo skrb: 1.) Ureditev obče politične uprave na podlag; decentralizacije, enotnega zakona o upravnem postopku in modernega policijskega kazenskega zakona. Neodvisnost samoupravnih edinic od višjih samoupravnih edinic. Nujna je ureditev državljanstva, domovinske pravice, nujen je enoten občinski zakon. Državno nadzorstvo nad občinami se mora omejiti na prenešeni delokrog in na eventualne kršitve zakonov, v vsem drugem pa se morajo samouprave podrediti upravnemu sodstvu. 2.) Ureditev državnih in samoupravnih financ s točno razdelitvijo davčnih virov. Za-sigurati je treba depolitizacijo oblastnih samouprav s krepko zaščito manjšin. V svrho sanacije državnih financ je treba odločno za rezati v problem monopolov in državnih podjetij. Državni aparat je danes za smotreno gospodarstvo še nezmožen, zato nai se vsa ta podjetja komercijalizirajo. Odločno pa odklanjamo tako komercijalizacijo, kakor jo predlaga minister Milosavljevič za železnice, ki le še bolj odpira vrata za sinekure in korupcijo. Železnice naj se osamosvoje kot samostojno državno podjetje z lastno glavnico in kreditom in naj se upravljajo po trgovskih načelih, vendar pa s stalnim ozirom na javni interes in pod polno odgovornostjo prometnega ministra. Monopoli naj se nadomeste s primernimi trošarinami na dotične predmete in prepusfe .privatni inicijativi Vrgli bodo potem državi neprimerno več kakor sedaj. Službeno razmerje nameščencev vseh državnih gospodarskih podjetij naj se uredi s posebnimi pr^gmatikaml ki bodo zagotovile namešcencem stalnost in politično neodvisnost. 3.) Državni nameščenci In upokojenci naj se v zvezi z reformiranjem državne uprave plačajo po predvojnem razmerju plač in cen. Zagotovi naj se jim stalnost in vrnejo pravice, ki so jim bile vzete po raznih finančnih zakonih. Popravijo naj se ob prevedbi storjene krivice. 4) Izenačenje vseh davčnih bremen brez razlike smatramo za tako nujno, da je ogrožena konsolidacija države in ni mogoča gospodarska sanacija, dokler ne bo izvedeno. Od finančnega odbora svojčas že predelani zakoski načrt o neposrednih davkih je nesprejemljiv, ker se ne ozira na samouprave in vsaj sedaj še tudi ni enakomerno izvedljiv v vseh delih države. 5.) Povzdigi kmetijstva, obrti, trgovine In industrije ter razvoju socijalnega skrbstva za nameščence in delavce moramo in hočemo posvetiti vso skrb. Kaj vse hočemo v tem pravcu storiti o tem bom razpravljal drugič. Predvsem Se mora država bavtti z vprašanji ki zadevajo našega kmeta. Saj tvori ta ogromno večino prebivalstva. Med našim agrarnim programom in drugimi je razlika v tem, da odklaofezno stanovsko borbo. Pospešujemo nepottdčoe stanovske in strokovne organizacije, v politiki pa hočemo vezati moči vseh stanov v harmonično celota K sklepa bi dodal še oeM opomb k aestm nafifa ist, ki je nasprotnike tako nemilo presenetila. Velika Je krivda in odgovornost g. Puclja, da Je z.razbitjem širokega naprednega bloka pokkmil klerikalcem nekaj mandatov, ki bi Jih drugače gotovo izgnbffl. Zagrebški radlčevci pač ne poznajo slovenskih razmer ta zato od njih tudi ni pričakovati pravilnih sklepov za slovenske kmečke voliice. Na naši skupni listi so to pot poleg narodnih socijalistov tndi zastopniki »Samostojnih« in to na najboljših mestih. SDS je s tem pokazala, da ni mestna stranka, kakor JI nasprotniki tako radi očitajo, ampak da v polni meri uvažuje kmečki stan. Na naših Hstah bodo prišli v novo Narodno skupščino odlični zastopniki slovenskega kmeta, ki bodo vestni in vneti tolmači njegovih želj in potreb. Veseli me, da poteka Tofflna borba v Sloveniji še dovolj dostojna Mi bomo umerjeni do skrajnosti Ne smejo pa nas izzivati Izzivanje pa je vsekakor, ako nas predsednik SLS napada kot denuncijante in pogreva Slavensko banko. Klerikalci so bili do prevrata zagrizeni pristaši naših narodnih nasprotnikov, organizirali so celo denuncijacijsko delo prot} nam, po vojni pa so prav kmalu pozabili svetle trenotke iz L 1918 in začeli najgršo separatistično gonjo. To ve vsakdo. In ako mi ta dejstva konstatiramo, konstatiramo le zgodovinsko resnica To pa še daleč ni de-nundjadja. Pravico kritike pa imamo mi, kakor vsak drugi in v tem nas ne bo ovirala niti najnovejša ljubezen SLS do radikalov. Kar pa se tiče Slavenske banke, g. Korošec dobro ve, da je SDS na njeni nesreči nedolžna. Ce g. predsednik SLS ne bo imel boljših volilnih šlagerjev, bomo začeli vračati milo za drago. Take klevete človek nekaj časa prenaša, potem pa mn Je dovolj. In zdi se mi, da se nam bo lahko po-sreSl dokaz, da bi g. predsednik SLS storil bolje, ako bi moralne nat&e zadržal za sebe in pometal najprej pred lastnkn pragom. Dolgočasen Je že klerikalni očitek, da jagosforensko orijentirani Slovenci nismo Slovend. KlerikaHzetn se Je po vojni polastil tega gesla, da prikrije svoj internacijonalizem. Proti politiki Rima, ki pomaga Slovence raznarodo-vati v Italiji In na Koroškem, ne kaže SLS nobene odločnosti in cerkveni krogi ki toliko pridigujejo o Mehiki, si ne upajo intervenirati pri Vatikanu v korist primorskih in koroških Slovencev. Z dejanji smo pokazali vsa leta pred vojno, med vojno in pozneje, da smo ves čas na deln za kulturni napredek Slovenstva in za gospodarske interese naših krajev. Naše Jugoslovenstvo v ničemer ne zanika |n ne zmanjšuje našega Slovenstva. Pač pa Je klerikalna politika, ki se je šele po vojni iz taktičnih razlogov postavila za braniteljl-co Slovencev, povzročila že mnogo škode stališču Slovencev v državi, zlasti s svojim mešanjem Slovenstva s klerikalnim avtonomizmom. Interes Slovenstva ni v odvajanju od ostalih Jugo-slovenov, ampak v zbližanjn In v zaposlitvi Slovencev v vsej Jugoslaviji. Od ljudi, ki so znova z zvezo z Nemci oživili nemškutarstvo v Sloveniji In katerim se zdi narodni jezik v cerkvi nevaren, si prepovedujemo vsak pouk o nacijonaliznra. Kakor sem že izvajal, je naša želja, da bi bil volilni boj v Sloveniji miren in dostojen. Naša stranka ni stranka demagogije. Kljub krivični kritiki njenega požrtvovalnega dela za širšo in ožjo domovino se je njena organizacija zadnja leta močno okrepila. Ker drži SLS velik del našega ljudstva v duševnem suženjstvu, gre ta napredek Ie korakoma, a zato tem bolj zanesljivo. Dne 11. septembra bomo zopet storili velik korak naprej. ★ Zborovalci so izvajanja posl. dr. Žerjava sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem, nakar se je vršila še razprava o organizaciji volilne agitacije v kamniškem okraju. Ob 10. uri zvečer je predsednik g. dr. Karba zaključil zborovanje. Preganjanje iugosloven-skega tiska v Italiji Trat, 6. avgusta, o. «NTovjce», slovenski tržaški tednik, so prejelo že drugo »varilo List bo zaenkrat ie izhajal, ker je med p®> vim in drugim svarilom poteklo že v©č kot eno leta V »rojem 5dloku trdi tržaški pre« fekt, da je list pfean v demagoškem duhu, da nsobujo fraze in namigavaaja, ki bi lah« ko Koral« proti ukrepom oblasti in da je spioSna intooacija lista škodljiva nacijo« nahrim interesom in javnemu redu. Princ Karol se ne sme vrniti Bukarešta, 6. avgusta, (be.) Glede na zad* nje izjave princa Karala, da namerava za vsako ceno uveljaviti svoje pravice na rn» m nositi prestol je izdal ministrski pred* sednik Bratianu stroge ukrepe, da pod vsa« kim pogojem prepreči njegov povratek v domevmo. Razsulo radičevcev v Sloveniji Okrožna organizacija HSS ▼ DoL Lendavi prestopila s 17 organizacijami t socialistično stranko Maribor, 6. avgusta. Današnja «Volksstfanme», glavno glasbo socialistične stranke Jugoslavije, prinaša v svoji današnji številki na uvodnem mestu pod velikim naslovom ksom otvoril ladjedelnico v Tržiču, ki je v razmeroma kratkem času dobila velik raz« mah. V tržaških gospodarskih in trgovskih krogih je bil pokojni Cosulich ena izmed najbolj vpbvrrih osebnosti. Iz letalskega sveta Kovno, 6. avgusta, (pa.) Semkaj sta prit letela v nepretrganem poletu iz Pariza fian» coska letalca brata Devittoiles. Letela sta od 4 ure 46 nanot do 15 v« 46. Danes veliki francoski kriminalni, detektivski film: niaskirani auijatičar Veliki senzacijonalni pustolovni roman v 2 delih, naenkrat 10 dejanj. V glavnih vlogah najpopularnejši francoski umetniki. Orjaška letalska tekma! Senzacijonalen padec letala z 2000 m višine! Napeta zanimiva vsebina! Krasni naravni posnetki iz raznih krajev Francije. Pozor! 2 urne predstave! Pozor! Danes ob pol 11„ 3., 5., četrt na 8. in četrt na 10. uri. Umetniški orkester pri vseh predstavah! Moderna ventilacija! Kino «Dvor» Telefon 2730. Naš sotrudnik, ki se ie ž njimi vozil iz . Ljubljane proti njihovi domovini, se je med | vožnjo imel priliko razgovarjati in zvedeti mnogo mnogo zanimivega iz življenja ma- 1 lih naših rojakov. Rojeni so v kočevskem okraju, v vasici Prezigel, kot otroci precej premožnega posestnika Kostnerja, ki ima osem otrok, med njimi naše tri male znance in pa še 5 krepkih, velikih. Rodili so se med drugimi, in sicer ne po vrsti. Pri rojstvu so bili prav tako veliki in težki, kakor ostali bratje in sestre ter so tudi normalno rastli do četrtega leta. Po petem letu pa sta deklici ostali v isti velikosti, kakor danes, bratec pa ie v svoje iznenadenje s sedemnajstim letom pričel zopet rasti io tekom dveh let zrastel kar za kakih 8 cm. Sedaj pa je tudi on že dorastel. Najstarejša je gospodična Micika, stara je 33 let, visoka 1.03 m in tehta 23 kg; njena sestrica Eraa šteje 27 Luksuriozno tlakovanje Kongresnega trga V dobi velike stanovanjske bede tlakuje vladni komisar in od vlade postavljeni klero»radikalski gerentski svet Kongresni trg pred nunsko cerkvijo z dragocenim ba> zaltoidom na konto mestnih dolgov. Predvečer sokolske slavnosti v Šiški Sdška je že na predvečer slavnosti, ki so združene s 251etnico ustanovitve Sokola v Šiški, dokazala, da je sokolska in napredna. Le redke so bile snoči hiše, ki ne bi na viden način manifestirale svoje simpatije do Sokolstva in do požrtvovalnih domačih funkcijonarjev. S streh so se vile številne zastave v narodnih ali državnih barvah; na noč pa 3 e Sdška blestela v nebroiu luči in pisanih lampijončkov. Ob 20. je krenila v spremstvu železničar-ske godbe »Sloga« na ulice sokolska po-vorka s plamenicami in številnimi rdečimi lampijončki. Povorka se je vila skozi špa-lir navdušenega občinstva po Celovški cesti pred hišo kosmiče naraščaj skega prapora, s. Perkove, ki ji je bil prirejen svečan pozdrav. Od tam je povorka krenila pred hišo kumice članskega prapora, s. Praprot-nikove, katero so Sokoli isto tako navdušeno pozdravljali. Prisrčen je bil pozdrav Sokolov tudi predsedniku Društva za' zgradbo sokolskega doma dr. Pretnarju. Med šipalirjem neprestano vzklikajoče množice je povorka odkorakala dalje po CelovSki in Vodnikovi cesti, da pozdravi še svojega visoko spoštovanega in požrtvovalnega br. starosto, šišenskega župana Iv. Zakotnika. Okrog hiše in na dvorišču je bila zbrana ogromna množica sokolskega občinstva, ki je priredila starosti ob prihodu povorke burne ovacije. K starosti se je podala deputacija, obstoječa iz zastopnikov šišenskega Sokola, br. Mirka Kosir-nika, Društva za zgradbo doma br. dr. Pretnarja, zastopnika Narodne čitalnice g. Jožeta Burje ter zastopnice društva »Vodnik« gdč. Marije Tomšičeve. Zastopnik Sokola je globoko gbrenemu br. starosti izročil krasen srebrn pokal z vgravirano letnico 1902—1927 ter napisom: »Sokolsko društvo v Šiški br. Ivanu Zakotniku ob 25-letnici starostovanja.« Godba na dvorišču je med tem zaigrala venček jugoslovenskih pesmi. Čim se je br. starosta pokazal zbranemu občinstvu, so mu vsi priredili viharne ovacije, ki so pač najprisrčneje dokazale njegovo splošno priljubljenost. Današnja nedelja bo za Slikarje in splošno za sokolsko občinstvo gotovo prelep dan, ki ga bodo vsi trajno obdržali v najlepšem spominu. Da bo tako, želimo tudi mi, ki se pridružujemo vsem čestitkam vrlemu šišenskemu Sokolu in njegovemu starosti. Zdravo! Srbski akademik v krempljih fašistov Neznana usoda štirih slovenskih dijakov Včeraj popoldne se je zglasil v našem uredništvu g. Drago Kneževič iz Beograda, sin polkovnika Koste Kne-ževiča, študent tehnike v Parizu. Prišel je ves obvezan in poškodovan po telesu ter nam izpovedal naslednji svoj doživljaj, ki pač sam po sebi dovolj ilustrira bestijalnost tržaških fašistov: I v I« • jsi državljani let, visoka 1.05 m, tehta pa toliko, kakor Micika. Najmanjši je 19letni Vili, ki meri samo 1 m in tehta še manj, kakor sestrici. Zanimiva je njih Ikljenska pot. Vsi trije so obiskovali domačo ljudsko šolo, Micika in Vili sta bila srednje dobra učenca, dočim ie bila Emica, kakor ie pripovedoval tudi neki njihov sorojak, sošolec Emice, najboljša učenka v razredu. Starše je usoda ubogih pritlikavčkov skrbela, toda kmalu je dospel glas o kočevskih pritlikavčkih tudi na Dunaj in našel se je človek, ki je izkoristil čudno igro narave v svoj dobrobit in v srečo pritlikavč-kov. Leta 1912. je vzel na Dunaj Miciko in Emo, ju tamkaj šolal in dal učiti različne akrobatike. Micika ni mogla slediti Emici, ki se je poleg vseh modernih plesov, telo-' vadbe itd. priučila hoji in plesu na vrvi. •bijo se samo mali med seboj, dogodi, se da veliki v male in mali v velike, na zakon pa mislijo le medsebojno. Tako je mala gospodična Ema zaročena s prav tako majhnim gospodičem v Nemčiii. Na vprašanje, ako kaj misli na svojega zaroonika, je odgovorila: »•Piav tako, kakor naše velike gospodične!« In kadar ji dopušča čas . . . To je popravila gospodična Micika, češ, da Ema ljubi zelo svojega dragega, a se noče izdati. Nadalje so pripovedovali, da so posebno vesele, videti svoje domače, da bodo ostali sedaj dalj časa doma, kjer je pač najlepše. Imenovali so tudi ndco posebno domačo kočevsko jed, ki so si jo večkrat zaželeli v širnem svetu. Pri razhodu je go-spodič Vili izročil našemu sotrudniku sliko, ki jo je posnel sam pri obisku piramid. Narodne in cerkvene razmere naših rojakov v Sev. Ameriki smo bili v Grosupljem. Malo družbico smo povabili v kolodvorsko restavracijo, kar pa so prijazno odklonili, češ, da bodo itak kmalu doma. Mladi gospodič je ponudil sopotnikom cigarete, ki jih je prinesel iz Egipta. Nekateri so jih prižgali, drugi pa spravili v spomin na zanimive sopotnike in zakadili našo domačo robo. Dame, ki so se vozile z malimi potniki, so bile precej radovedne glede ljubezenskih odnošajev malega sveta in pritlikavčki so smeje pripovedovali, da tudi pri njih zaropoče včasi tista budilka, ki se ji pravi srce. Ne zalju- Del bogate razstave P. R. K. Vsa dela so izdelali naši učitelji v enomesečnem tečaju. V ospredju dela iz gline, pletarstvo, kartonaža in slike na steklu. Pariz, početkom avgusta Nedavno sem imel priliko govoriti z znanim ameriškim publicistom Konstantinom-Kooo Joksimovičem, izdajateljem jugoslovenske leposlovne revije v Newyorku, in parohom pravoslavne cerkvene občine pri Chicagu Davidom Popovičem, ki sta se oba ustavila v Parizu. Tako sem izvedel marsikaj zanimivega o življenju naših izseljencev onstran Oceana. Zanimalo me je predvsem, kakšna je na-cijonalna zavest ameriških Jugoslovenov. Podatki, ki sem jih dobil, nudijo dokaj žalostno sliko. Naraščaju naših izseljencev preti nevarnost, da bo utonil v morju angleščine in se povsem odnarodil, tem bolj, rodnem jeziku v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Parohiie so navadno daleč od šol in redko kdo lahko pošilja svojo deco k verouku. Še slabše je glede tega pri Hrvatih in Slovencih katoliške vere, ki često spadajo v irsko ali italijansko župnijo, ali pa sploh ne pošiljajo otrok k hrvaškemu ali slovenskemu duhovniku, tako da otroci slišijo domačo besedo samo doma, kar je premalo, da bi se jim vzbudila narodna zavest. Za enkrat še najbolj ovirajo potujčenje naših ameriških izseljencev razna narodna društva, ki izdajajo tudi svoie liste. Organizirana pa so tako, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci vsak zase. Po številu članstva le najmočnejši hrvatski »Savez Sloboda«, Sr- Razstava učiteljskih ročnih del v Srednji tehnični šoli Kakor je naš list 2a poročal, se je včeraj popoldne zaključil enomesečni rokotvorni tečaj P. R. K. z razstavo, ki se je vršila včeraj popoldne. Obisk sam je pokazal ogrom no zanimanje tako tu na počitnicah se mudečega številnega učiteljstva kakor tudi ostalega ljubljanskega meščanstva. Precejšen odstotek je bil tudi učiteljstva, ki je nalašč v ta namen prihitelo z dežele. Enodušna sodba publike je bila, da svedočijo vsa razstavljena de!a dovolj prepričevalno o trudu tečajnikov in o uspehu priredite« ljev, kar bodi vsem v pohvalo fn v priznanje. proti naši me£. Pri neki cerkvi sta me izpustila. Brez orijentacije bi ves oslabel sem vso noč taval po šumi Šele proti jutru sem prišel iz gozda in se (včeraj) ob 8. zjutraj znašel na železniški postaji Planina. Tu sem si opral rane in nadaljeval pot v Ljubljano, kamor sem dospel z dopoldanskim vlakom ter sj v lekarni nabavil potrebne medjkamente . . . Tako nam je g. Kneževič kratko izpovedal svoj doživljaj; o njegovih težkih poškodbah na bradi, na rokah in posebno na levi prsni strani smo se lahko ga^rj prepričali Udarci so bfli zadani z vso brutalnostjo, kamorkoli je padlo. Pravcata srednjeveška tortura! In če se je to zgodilo srbskemu študentu, državljanu kraljevine SHS, ki je zagrešil samo to napako, da se je iz Pariza vračal v domovino preko Trsta, tedaj si lahko predstavljamo, kaj vse so morali fašisti počenjati z onimi štirimi slovenskimi akademiki, ki so njihovi — sodržavljani . . . Strašno neurje nad Ptujem in okolico Ptuj, 6. avgusta. Nočnemu neurju nad Ljubljano in okolico je naslednjo noč od četrtka na petek sledila grozovita nevihta pri nas na Štajerskem. Središče te strašne ujme je bH Ptuj. Kmalu po polnoči je začelo grmeti, treskati in bobneti, da se je tresla zemlja. Grmelo je kar na suho brez dežja skoro cek) uro, kar je učinkovalo še strahotneje. Strele so treskale skoro brez presledka, bilo jih je po 20 in več na minuto. Ljudje so z grozo vstajali iz postelj in prižigali luči, zopet drugi so ugaševali električne žarnice. Zenice so glasno molile, otroci pa drhteli in jokali Okrog pol 2. zjutraj je silovit tresk predrl oblake in vlila se je ploha s takimi nalivi, kakor da hoče odplaviti naš starodavni Ptuj z zemlje. Med nalivom so strele še nadalje treskale, sicer bolj poredko, a vedno bes-neje. Šele okrog 3. zjutraj se je nebo polagoma umirilo m je blagodejni dež pojil žejno zemljo do 7. zjutraj. Za včerajšnji letni Ožboldov sejem so mnogi sejmarji v četrtek zvečer postavili po ptujskih ulicah svoje šotore ter se na noč spravili v njih k počitku. Lahko si je predstavljati, v kakem strahu so preživeli nočno neurje. Marsikateremu je vihar dvigal šotore in prevrnil zaboje z blagom. Z velikimi napori so sejmarji branili svojo last, pri tem pa so seveda še vedno utrpeli mnogo škode. Strela je večkrat treščila v ptujski grad, v cerkveni zvonik, v električni transformator in v več električnih drogov, nadalje v številna drevesa, v strelovod srezkega poglavarstva, pa tudi v Dravo hi drugam. Škodo je utrpela zlasti Zadružna elektrarna, ki ji je strela razbila več varovalk v glavni transformatorski, prevodni in drugih Postajah ter zlasti na trasah III. transformatorja in na Ormoški cesti. Dočim pa popravila v mestni mreži niso pre-težavna, je vse drugače z daljnovodom, ki vodi preko Ptuja v -Ormož, Ljutomer, Središče in Mursko Soboto. Ti kraji so bili že od 1. ponoči brez luči. Uničenih je veliko število varovalk ter je delavstvo falske elektrarne kakor tudi vodstvo proge iz Ormoža bilo takoj zjutraj pridno na delu, da popravi ogromno škodo, ki se seveda ne da re-stavrirati v enem samem dnevu. V ptujski okolici je strela zažgala več kmetij. Gorelo je v Dražencih, pri Sv. Marku. Marjeti, na Jamskem vrhu, v Sobotincih in še drugod. Podrobnosti o vseh teh požarih še niso znane. Ptujski gasilci niso mogli nikamor na pomoč, ker se je bilo bati, da vsak hip izbruhne požar v kakem delu mesta, kar se pa k sreči ni pripetilo. Tako strašne noči in tako dolgo trajajočega neurja se ne spominja noben Ptujčan. Še sedaj se ljudje spogledujejo z grozo in govorijo samo o minulem neurju, ki nam bo dolgo, dolgo osfalo v spominu. Opasna vlomilska tolpa v Savinjski dolini Glavni kolovodja obstreljen ln prijet Braslovče, 5. avgusta. Po polzelskih, braslovških, paStih in šoštanjskih hribih se Mati že več tednov tatinska tolpa, ki ima na vesti številne vlome po tukajšnjih vaseh. Zlasti na samem stoječe hiše so v stalni nevarnost: pred drznimi viomScL Med preplašenim prebivalstvom kroži že cela vrsta anekdot o drznih činih zločinske družbe, ki šteje po ljudskem pripovedovanju baje devet moških in dve ženski. Tukajšnje orožništvo neprestano zasleduje zločince, ki so tem opasnejši ker so domačini in poznajo vsa skrivališča po hribovju. Čim jih je orožništvo iskalo na Vimperku, so bik zločinci že na drugi strani na Dobrovoljah ah obratno. Kolikor se je moglo ugotoviti, je obstojala tolpa do zadnjih dni iz štirih moških in ene ženske. Moški so sami bivši kaznjenci: eden od njih je pred kratkim pobegnil iz prisilne delavnice Najbrže imajo po hribovju še svoje po-magače, ki jim dajejo potuho in zaščito. Te dni se je tolpa zmanJEala za dva člana. Enega, edinega nedomačina, so prijeli pri štorah. kamor je pobegnil. V sredo pa je padel v roke pravici davni kolovodja. Tega dne dopoldne so trije lopovi skušali vlomiti v Blatniko-vo (p. d. Tončnikovo) hišo. ki stoii na samem ob gozdu in spada pod vas GLinje v braslovSfci oNtaL Medtem, Ido sta dva zločinca prebijala zid iz hleva v kuhinjo in je tretji čakal zunaj na straži, je prišla domov domača hčerka Ha-na. Cim je opazila tatove, je začela kričati na pomoč, nakar so vlomilci ja-drno odnesli pete proti Pod vrhu in dalje na hrib na Dobrovije. Prebivalstvo je o dogodku takoj obvestijo orožništvo. Več pogumnih mož se je oborožilo ter se podalo na zasledovanje zločincev, za katerih vlovitev je bila razpisana nagrada. Pri Starem gradu so zEkovci začeli valiti na preganjalce kamenje ter jim resno groziti. Ker se na poziv niso ustavili in udali, je posestnik Skomšek ustrelil z lovsko puško proti njim in pogodil glavnega kolovodjo Jožeta Svetka (p. d. Grajio-vega) iz Pod vina pri Polzeli. Ranjeni tat je nekaj korakov še bežal, nato pa je oslabel in se skril za grmom misleč, da ga preganjalci ne bodo izsledili. Kmetje pa so ga kmalu našli. Ker je imel Svetko občutno rano v boku in je močno krvavel, so ga morali naložiti na voz, da so ga prepeljali na orožniško postajo v Brastovčah, kjer ga je obvezal zdravnik g. dr. Cervinka in ga je orožništvo drugega dne ekspe-diralo v Celje. Na svobodi sta sedaj še dva nič manj nevarna lopova, aretiran-čev brat Avgust in mladi Albert Jelen, sin gostilničarke na Polzeli, pretkan in iznajdljiv nepridiprav, pred katerim ima velik strah celo lastna rodbina. Upati je, da bosta oba zločinca in morebitni drugi pajdaši kmalu pod ključem. —5$£>- Ljubelj >To je pokrajina, ki se uspešno kosa s Švioo« je dejal nemški avtomobšlist ob pri-lUd ADACovega poseta. Srečali smo ga* ko se je vračal z Sv. Ane nazaj v Kranj. Ni mu dalo mira, hotel je videti Ljubelj. In prav je imel: to je pokrajina, ki se lahko primerja s Švico. Mirna sanjajoča dolina, Raztrgana struga planinskega hudournika, na okoli tihi gozdovi in nebotiM vrhovi Karavank. Nad vsem tem se boS nebo, modro in ozarjeoo s soincein. Potok v dolini in jelke na obronkih pa govorijo šepetajoče stne osebe aH iz konvendiceiafcih vzrokov — kdo ve? Drugi, ki sledijo modi, zopet poznajo samo mašino, samo rekord in njim je strma ljubeljska cesta samo prostor za poazkušnjo motorjev in lastnih zmožnosti. To ni več spori. To je zanemarjanje samega sebe na ljubo stvari, ki tega niso vredne, to je disharmonija v človeški duši, ki naj poje same čiste akorde in naj zveni v iiaimoniji užitka in dela. Zaio jo je stvarnik ustvaril črnečo. Ali ni čutenje v taki harmoniji najlepša molitev? pravljice o škratih ki vilah, o velikanih in o kralju Matjažu. Ne poznaš krasote te pokrajine, če je nisi prehodil peš, če nisi prisluškoval njenim bajkam, če nisi čutil njenega čara v solnč-ni toploti in večernem hladu. Ali sj kdaj v gluhi noči stal na grebenih in čakal bledo luno? Ali si gledal meglene stene in nalive, ki so zastrli vrhove, ia opazoval, kako je solnce popilo oblake nad teboj, kako je odkrite in božalo skalne grebene Begunj ščice in Košute? Zdi se ti, kakor da je dobri Bog pregnal bese in da je vse lepše in svetlejše. Mnogo turistov in motornih športnikov poseti Ljubeli. le redko pa vidijo vso krasoto, ki jo gledajo. Ali je res, da smo v dobi mrtvega stroja in rekorda? Zdi se mi, da pretrdo sodimo. Res da je stroj mrtev, brez duše, a ravno zato sprejme pri dehi vase del duše onega, ki ga upravlja. Stroi oživi, dela, se trudi in trpi. Stroj je del narave, narava kakor jelka ob obronkih ia skalovje nad nami. kt v tej naravi je toliko poezije, kakor v gozdovih in gorovjih za onega, ki io najde. So ljudje, ki se lepoti narave upirajo, so rud: taki, ki se upirajo lepoti stroja, da-li iz poveličevanja la- Kaj se je zgodilo s tiho dolino. Ali so velikani zlomili svoje okove? Ali se besi upajo d) belem dneve iz svojih brlogov? Dim puhti ob prašni cesti, motorji pokajo, avtomobili so se polastili ceste. Ne več mirni potovaki, marveč borbeni, mladi športniki. In njih delo se zliva v čist akord. Njih roka brzda moč velikanov, njih duh stremi naprej, navzgor, kakor skale grebenov, navzgor kakor jelke na obronkih. Njih srce čuta z naravo, z njeno krasoto in ejeno romantiko, nič manj pa ce z brzino stroja, z cmo zmagovalno brzino, ki jo je vkoval človek v železne okove motorja. Naprej in navzgor! je deviza teh mladih mož, mladih, četudi snih glav, mladih, četudi veterani športa. In ko se spomnim Ljubelja in njih dela, se mj zdi, da se vse moje doživetje zliva v akord, čist in bister, kak-cr ga premore narava sama. Na divnem ljubeljskem predelu tik ob granka naše domovine se bo v nedeljo vršila že tradidjonaina velika avtomobilska in motocikli stična drrka, ki bo privabila elito športnikov in množico občudoval:" našega gorskega sveta. Izkorišanje kopaliških gostov v Italiji Crikvenica, 6. avgusta. Dasiravno smo že ponovno opozarjali na nesolidnost italijanskih kopaliških podjetij, na barbarsko postopanje fašistov s tujci in na razne neprijetnosti ki jih doživi človek na potovanju po Italiji se še vedno najde dovolj ljudi, zlati iz tako zvanih boljših krogov, kj mislijo, da morajo svoje dinarje za vsako ceno nesti tja čez mejo. Nemci so se že davno spametovali in obrnili Italiji hrbet Zato so italijanska kopališča skoraj prazna. Razumljivo je, da se skušajo lastniki hotelov v italijanskih kopališčih in drugi podjetniki ki žive od tujskega prometa, odškodovati pač nad onimi ki kljub temu zahajajo v Italijo. Nedavno je prišla neka paroplovna družba v Onatiji na originalno idejo, kako K napolnila svoje prazne ladje in še bolj prazne blagajne s prirejanjem izletov. Organizirala je skupne izlete v Crikve-nico. Dasiravno je italijanskim oblastem znano, da je poset italijanskih kopaliških gostov v naših kopališčih brez predpisanega vizuma nedopusten, je izdala posebne letake v italijanskem in nemškem jeziku z vabilom na skupni izlet v Crikvenioo. V letakih resno naglaša, da za tak izlet jugoslovenski vizum ni potreben. Res ji je nasedlo mnogo kopaliških gostov. Prvi tak skupni izlet se je vršil koncem julija. Naše oblasti so postopale skrajno obzirno in so pustile gostom vstop na naše ozemlje brez vizuma vendar pa opozorile vse udeležence, izrecno pa kapetana ladje in podjetnika, da je prekoračenje naše meje brez vizuma nedopustno in da v bodoče tega ne bodo več dopustile. Kljub temu pa je isti podjetnik dne 5. t m. zopet organiziral tak izlet. Razumljivo je, da naše oblasti tokrat niso več popustile in tako se je morala večina izletnikov zadovoljiti s tem, da je s parnika opazovala živahno vrvenje na naši obah. Neki Avstrijec, ki se je pretihotapi na našo stran, je pripovedoval, da je zavladalo med izletniki radi tega nesolidnega postopanja italijanskih podjetnikov veliko ogorčenje. Vsi so bih ob pogledu na res prav zanimivo in pestro vrvenje na naši strani in ob spominu na mrtvilo, ki vlaia v italijanskih kopališčih, naravnost razočarani. Enodušno so naglašaU, da jih italijanska kopališča ne bodo več \idela. Ob tej priliki je naš informator tudi izvedel, s kakimi intrigami agirirajo Italijani proti posetu naših kopališč. Tako med drugim razširjajo med gosti v italijanskih kopališčih gorostasne vesti, da kopanje na naši strani ni varno, češ da se vsako leto v velikem številu pojavljajo morski psi in da skoraj vsak mesec več gostov izgine. Seveda pa take izmišljotine danes nič več ne zale-žejo, ker je udobnost in naravna krasota naše dalmatinske rivijere že tudi v zunanjem svetu dovolj znana. Kaj se ti fantič čez Savico podaja .š • • •• Neprostovoljna kopel treh fantov v Savi. Kresnice, 6. avgusta Nasproti Kresnicam leži mala rudniška vas Vernek. Posestnik Cerer je imel za pleme godno telico in je naročil sinu Tonetu, naj jo pelje oteletit Ker pa ni blizu nikjer mostu, je treba Savo prebroditi s čolnom. Zato je Ce-rarjev Tone poprosil še Jako Bašnika in Vehovčevega Franceta, da mu pomagata pri prevozu telice. Žival pa, kakor da je čutila, kam je namenjena se je pri vstopu v čoln branila in otepala okrog sebe. Le z največjo silo so jo potisnili v čoln. Še večje težave pa so nastale, ko so odrinili od brega. Za nohte je šlo fantom, ko so prišli v del struge, kjer je Sava prav posebno globoka in deroča. Kakor da čuti teiica opasnost kraja je divje poskočila, in njeno spremstvo je moralo prepustiti čoln valovom, z vso s3o so hoteli umiriti podivjano kravo. Opasnost je naraščala čoln je zaneslo na kraj. kjer je Sava do 6 m globoka. Teiica je divjala — in že je bila na robu čolna . . . Kdo bi jo zadržal! Še skok. — in že je ndrla v nag- njeni čoln voda, besneča teiica pa je potegnila fante za seboj v Savo . . . Neprostovoljna in nenadna kopel je razdružila četvorico: telico je odnesla Sava brzo naprej, fantje pa so v strahu obupno tolkli po vodi Od vseh treh je bil plavanju vešč le eden, ki je zagrabil čoln in ga udržal, dokler se ga nista oprijela še ostala tovariša, ki sta v globoki in deroči strugi že pričela gagati Trdno oprijemajoč se čolna so se le zbrcali do plitvine, odkoder so se končno skobacali k bregu. Ko so se za silo odmočiii in posušili, so se spomnili na teličko. Tekli so ob bregu navzdol, a o ubegli živinici ni bilo ne duha ne sluha Poparjeni so se vrnili proti domu. Kako pa so se začudili, ko so prišli domov, kjer je staia v hlevu na običajnem mestu ubegla teiica, ki jih je ob vstopu v hlev sprejela z nedolžnim pogledom in žalostnim mu-kanjem ... Ves jezen je stopil Tone k njej in ogorčeno rekel: Sava<. V nedeljo dne 24. julija se je vršilo srečkanje kol. društva »Sava« in so zadeli dobitki: 1. št. 2453 Ivan Tomšič, Sp. Kašelj št 20, 2. štev. 337 Franc Gabrijelčič. Florjanska ul. 39, 3. štev. 2513 Ivan Bezlai Švabičeva ul. 11, 4. št 3994 Stan. Mrak. Vič c. DC. št. 10, 5. št. 699 Slavko Devetak. Tržaška c. 12, 6. štev. 492 Ivan Sluga, Zagorje, 7. št. 1913 Iv. Rozina. Moste, 8. štev. 1049 Anica Milavec, Hrenova ulica 13, 9. štev. 2905 Janko Dolenc, Bavarska steza, 10. štev. 1558 Franc Belič, Vič 15. u— Drobna policijska kronika. Zadnji dež je nekam shladil ozračje in dvignil tudi ljubljanske uzmoviče ter priložnostne tatice iz letargije. Včeraj je bilo raportiranih policijski direkciji kar pet tatvin in sicer: 1 tatvina orodja, 2 tatvini obleke, 1 tatvina ure ter 1 tatvina kolesa. V ostalem je prišlo v nekaterih gostilnah do kravalov in ekscesov. Prijavljeno je bilo neprevidno ravnanje z di-namitom, dalje 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek obrtnega reda ter 18 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiranih in v zapor spravljenih je bilo v petek 8 beračev. u— Drzna tatvina kolesa. Iz veže justične palače v Cigaletovi ulici je v petek okrog 12.30 neznan uzmovič ukradel trgovcu g. Josipu Ivančiču 2700 Din vredno kolo, znamke »Tribuna«, 5t. 615.598. Tat je kolo odpeljal v trenotku, ko se je lastnik mudil v neki pisarni. Drznega »kolesarja« je na cesti sicer opazil neki Ivančičev nastavljenec, vendar mu je pobegnil v smeri proti Pražakovi ulici, kjer se je neznanokam izgubil u— Okradeni stanovalci barak. Okolica barak v Šiški je priljubljeno zatočišče vseh mogočih sumljivih tipov, ki iz različnih vzrokov postajajo tamkaj vse dneve, a se zadržujejo tam tudi ponoči. Da med pohajkoval-ci ne manjka tatov, je razumljivo. Kako predrzni znajo biti taki pohajači, sta poskusila v petek ponoči delavčeva žena Marija G. ter pcetrežnica Lucija K., ki stanujeta v pritlični baraki. Obe sta imeli okna stanovanja odprta tudi ponoči. V temi je priliko opazil drzen nepoštenjakovič, se splazil tik do oken ter jima pobral iz stanovanja vso tik okna visečo obleko, v skupni vrednosti okrog 800 dinarjev. Oškodovanki sta tatvino zapazili šele proti jutru, ko je bil tat s plenom že zdavnaj na varnem. Restavracija »Zvezda" Ljubljana. Vljudno naznanjava slavnemu ob« činstvu in p. n. gostom, da sva restav« racijski obrat, katerega je vodil eno leto g. Vuletin, prevzela zopet sama, ter se p. n. občinstvu najtopleje pri« poročna. Dnevno koncert, dobra topla in mrzla jedila, izborna pijača ter prvo« vrstna postrežba. Fran in Roza Krapeš. u— Hitro je prišel ob uro. Zidarski delovodja Ivan Mozetič, stanujoč v Vodmatu 174. je imel v petek dopoldne opravka na neki stavhi nove vile v Čopovi ulici. Pripeljal se je tja e kolesom, M ga je postavil pod balkon ter se samo za trenutek odstranil. Vr-nivši se h kolesu, je hotel obleči suknjič, a je pri tem uvidel, da mu je nekdo tekom kratke odsotnosti ukradel iz žepa 500 Din vredno, srebrno dvokrovno uro. u— Najdeni in policiji izročeni predmeti. Od 15. do 31. julija so bil najdeni ter policiji izročeni naslednji predmeti: 2 zlata prstana z vdelanimi briljanti, 1 poročni prstan, 1 zlata ovratna verižica z obeskom, 1 srebrna moška ura, 1 dvokolesni voziček, 1 zračna sesalka, 1 nogometna žoga, 1 očala z zelenim steklom, več dežnikov, 1 zavitek sukanca, 1 aktovka, 4 ženske ročne torbice ter več bankovcev od 10 do 100 Din. V raznih hotelih je bilo pozabljenih več dežnikov, 1 klobuk, 1 čepica, 1 slamnik, 1 aktovka, nekaj knjig ter 1 kravatna igla. Železniška uprava je izročila policiji 5 moških in 3 ženske dežnike, 6 palic, 7 klobukov in slamnikov, 2 jopici, 5 košar za sadje, 1 prazno torbico, ločala, 1 dežni plašč ter par ženskih nogavic. u— Kaj vse izgube Ljubljančani? Tekom zadnjih 14 dni so bile prijavljene policiji izgube naslednjih predmetov: 4 bankovcev po 100 Din ter 24 po 10 Din, 8 listnic, oziroma denarnic z raznimi dokumenti in s skumo svoto okrog 1000 Din, 5 zlatih in srebrnih žepnih ter zapestnih ur, več knjig, več dežnikov, zavitkov, obleke ter klobukov. Specialist za zobozdravniitvn in ustne bolezn' Dr. Francč Logar ordinira od 8. avgusta 1927 za zobne m ustne bolezni od 10. do 12. ter od '/i3. do 5. ure v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14, 1. nadstropje. 8886 a u— Bojeviti nabornikL V M oži novo gostilno v Florijanski ulici se je v petek popoldne pripeljalo z izvoščkom več nabornikov. V gostilni so se pridno sukali okrog deklet in še hitreje pili. Vmes so nekaj časa tudi prepevali in vriskali, da so se tresle šipe, pri tem pa niso pozabili na harmonikaša, ki jim je moral gosti vedno nove komade. Dobra volja je prikipela do viška okrog 18., ko je nenadoma prišlo do malega nesoglasja. Beseda je dala besedo in slednjič je spregovorila pest. Poprej samo razposajeni fantje so se sprijeli, metali ob tla kozarce in četr-tinke, nekdo pa je razbil tudi 100 dinarjev vredno šipo v vratih. Bilo je tudi več krvavih prask in oteklin. Gostilničar je moral poklicati na pomoč stražnika, kateremu so se razposajenci umaknili s tem, da so se hitro pobotali ter se odpeljali v neko drugo gostilno na Sv. Jakoba trgu. Stražnik pa se ni dal ugnati v kozji rog in je seveda stopil za njimi. Tam je vzel protokol ter fantom povedal, da vse tako kaže, da bodo morali ne. kateri, predno odidejo služit vojake, še pred kazenskega sodnika. Dr. med. Klaro Kukouec Maribor, Gosposka ulica št 2 zopet ordinira. Kie Vos išče * le na Bledo u nedeljo 7.. * M 7. avsusta I »*» avgusta sreča v Zdraviliškem domu «iiiiiit Kam pa danes popoldne? Na GRAD, kjer priredi .Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski grad* veliko grajsko veselico z izbranim sporedom. Zabavalo se bo mlado in staro. Vstopnine ni! Sodeluje godba .Gradaš-a' Pridi'e ne bo Vam žal • Odbor. u— Najdene stvari v Narodnem gledališču. V Narodnem gledališču (opera) so bili v letošnji sezoni najdeni sledeči predmeti: 1 damska verižica z obeskom v obliki žtiripe-resne deteljice ter več parov rokavic in robcev. Najdeni predmeti se dobe vsak večer ««d 7. naprej pri nočnemu čuvaju Narodnega gledališča. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. u— Tat, ki je na Pasjem brodu ukradel il&to uro, pod ključem. Kakor smo v četrtek poročali, je bila uradnika TPD g. En«elbertu Whdefcu pri kopanju ob OradaffiM is ke ukradena zlata ura z verižico in v obesek vdelanimi briljanti Policiji je včeraj uspelo da je tatu izsledila t osebi Jakobe K, mizarja v Ljubljani, starega 86 let Tat je uro prodal nekemu Ljubljančanu- Takoj po aretaciji je mož tatvino priznal in bo oddan deželnemu sodJKSo. r— Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi droseiije A. Kane, Židovska ulica. 1006 u_MaOncvec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska aflea.__1039 Ustinovlj. 1842. SalMaa izvršitev. Vsakovrstna pleskarska in črko- shkaiska dda izvršuje tvrdka Brata Eberl nasl. Martine, Čeme & Co- Llubljana, Voinjakova uDca Stev. 8 (Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmtnteeml_letet« it 2814. Iz Maribora a_ Nova občinska davščina za Mar3>or potrjena. V svrho kritja 6 in vol milijonskega posojila za. gradbo stanovanjskih hiš je občinski svet sklenil novo občinsko davščino na vino tn sicer co 2 Din na Hter črnega (dalmatinskega vina), ali oa, če bi ministrstvo tega ne odobrilo do 1 Din na vsa vina. Ministrstvo je potrdilo le enodi-n irsko davščino. a— Prostovoljno gasilno društvo Frani pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. t. m. na vrtu pri učiteljskem domu v Framu veliko tombolo s številnimi dobitki. Začetek ob poi 15. pop. Po tomboli se bo vršila ljudska veselica s prvovrstno godbo. Od po staje Račje-Frarn je ceni. gostom dana priložnost vožnje do mesta prireditve. K obilni udeležbi vabi — Odbor. 1172 a_ Vsem stavbnim podjetjem v maribor ski oblasti! V zadnjem času se pogosto pripetijo nesreče pri stavbenih odrih na navpičnih stebrih, kakor tudi nri visečih odrih. Opazilo se je, da se unorablja pri odrih slab les. Navpični stebri niso vkopani ter tudi ne podloženi z deskam: in so večkrat premalo dimenzijonirani Odprtine na odrih niso ograjene. Detke so pribite od zunanje, namesto od zcotranie strani itd. Radi tega se podjetja opozarjajo, da se morajo strogo držati predpisov glede odrov. Ako se bodo pri reviziji opazili ne-dostatki pri odrih, se bo takoi ustavilo delo ter postopalo proti podjetniku v smislu zakona o Inšpekciji dela. odnosno se bo povišal odstotek opasnosti o«1 strani Osred njega urada za zavarovanje delavcev. — Inšpekcija dela Maribor. a_ S policije. Ker, ni hotela plačati svojega zapitka, ie bila včeraj v neki gostilni aretirana neka Roza Windiscfa. ki je brez stalnega bivališča in zaslužka. Na zahtevo celovškega sodišča je bi aretiran konjski mešetar Fran Č.. ki je oslenaril nekega posestnika na Koroškem za 1500 šilingov (12X100 Din). — 15 letnega Blaža Walder-ia te včeraj prijela poHcaja, ker ima na vesti 2e eeJo vrsto tatvin. Kradel je v več gostilnah sla finsko vodo, zidarjem pred karamo *3sdran« pa izmlKai iz obleke denar, žepne nože in drage malenkosti Odvetnik dr. Filip Kumbatovič je otvoril svojo pisarno t novi Beraničevi hiši v Mariboru, Kralja Petra trg štev. 1 (I. nadstropje desno). a— Nezgoda kolesarja. Ko se (e v petek zvečer vozil čevljarski mojster Andrej D. po Glavnem trgu, je zavozil v neko Terezijo L. in jo podrl na tia. Tere-zika je dobila pri padcu le lažje poškodbe, kolo pa se je precej hudo polomilo. a— Zmota prevaranega soproga. Predsnočnjim je ušia mesarja Aloizriu soproga, da si poišče drugega kavaliria. Moža to seveda ni bilo po volj: Ss se ie poda! na temne nlice na zalezovanje nezveste žene. V Gregorčičevi ulici je sreča; parček. Brez besede je napadel moža in ga do krvi pretepel, ter mu raztrgal vso obleko. Ko je bilo že prepozno, je spoznal da ce ni lotil pravega in da je bila ta ženska le izredno podobna njegovi pobegli so prosi. Zadnjo besedo je imela poHcija. a— Smrkavci ob Dravi. Dan r.a dan prihajajo ca policijski komisarijat prijave o napadih nedorasle mladine na kopalce aii ribiče ob Dravi. V petek sta se spravila nad nekega mladega ribiča dva fakina in ga obmetavala s kamenjem. Ker jima ie zagrozil, da pošlje po njunega očeta, sta prišla bližje in ga pretepla do krvi. K sreči so na pomoč prihiteli ljudje, oba prijeli in legitimirali, da bosta od sodnih prejela zasluženo plačilo. a— Aretiran vlomilec. V petek je bil aretiran nevaren vlomilec Ivan K ki je šele neds>no zapustil sodne zapore. Našli so pr: njem blago, za katerega ne more dokazati, da bi si ga bil pridobi! na pošten način. Iz Celja ®— Domišljavost ia pofitičai ianaiizem »ta nemški gospodi okrog celjskega lističa že prirojena. Nimamo zaradi tega navade z. njimi polemizirati, ker gledajo vsako še ta nedolžno gospodarsko vprašanje vedno le skozi svoje politične in nacijonal-ne očali. Ako smo opozorili javnost, da se za regulacijo Savinje zadnji čas. ko vlada v Celja kleroradgtalno nemška večina, nI ničesar storilo, so nas k temu napotHi stvarni razlogi. Potvarja namenoma resnico. ali se pa dela nevednega tisti, ki trdi, da demokratska večina v občinskem odbora za regulacijo Savinje dosedaj nt ničesar storila. Opozarjamo na stvarni referat finančnega referenta dr. Božiča v bivšem občinskem svetu, kateremu so url trdil; soglasno in brez nadaJjrih predlogov vsi ob-člaski odborniki, opozarjamo nadalje na ,—i; c to, kl St j: vršila o tem vprašanju v navzočnosti zastopnikov vseh imeresiranih občin pod predsedstvom prejšnjega velikega župana dr. Pirkmajerja. kl ie pokazal glede regulacije Savinje največje razumevanje in pripravljenost, da se nemudoma, nekaj stori. Opozarjamo končno na dvomi-lijonsko postavko v proračunu celjsko mest ne občine za leto 1927, kl ga je izdelala demokratska in narodno sociialna večina in jd Je predvideval takojšnjo izvrStev ta-kozvanega malaga regulacijskega načrta. Kleroradikalna nemška opozicija pa je smatrala za nujnejše ia potrebneiše. da Je iz zgolj politično spekulatlvnfli ozirov obstm-irala proračun, tako da se še do danes, pod toBJco hvališano kiero-radikalno vlado za regulacijo Savinje prav ničesar ni storilo. Le nič ne bodite nervozni gospodje, ako Vas bomo glede raznih komunalnih zadev kot slovenski napredni celiski meščani še večkrat stvarno potipaii! e— Zavarujte stavbišča! Pri šolskih sestrah popravljajo fasado in streho dvonadstropne hiše. S strehe mečejo delavci pokvarjeno opeko na tla, ne da bi zavarovali cesto oz. hodnike. Tako se je dogodilo nekemu pasantu in kolesarju, da je padla opeka tik njih na tla in je malo manjkalo da se nj zgodfla nesreča. Ko sta opozorila delavce, so se ti kratko odrezali: »Pa zijajte goric. Opozarjamo podjetnika na stavbni red in na nevarnost, za katero je on sam odgovoren. e— Križarka »Emden« v Celju, pa ne mogoče v kinu. ampak v Savinji. Ze zadnja »Nova doba« je ugotovila, da imata sinčka zranega celjskega hotelirja F. Skoberneta dva čolna, na katerih se bliščita napisa »Emden« in iHessen«. »Nova doba« je mnenja, da bi bilo umestno, da se obe vojni ladji potopita s posadko vred. Tako zlobni mi nismo, pač pa smo mnenja, da bi bilo umestno, da se zaveda gospod hotelir, da ima njegov obrat največ dohodkov od slovenskih savinjskih kmetov, radi česar b: mu pač ne bilo treba vzgojevati svojih far tičkov v tako strogem prusovskem duhu Časi, ko sta »Emden* in »Hessen« ogrožali svetovno morje, so pač že davno minili in se ne povrnejo več, pa magari, da se zljubi komu v Celju še danes demonstrirati s tema imenoma. Iz Kranja r— Preprečen požar v mestu. V četrtek bi lahko zadela naše mesto večja nesreča. Okrog pol 16. so opazili sosedje pri Majdi, cevem mlinu, da gori v strojno»mizarskem oddelku tvrdke Peter Kobal, ki ima svoje delavnice nasproti Majdičevemu mlinu. Ta, koj so telefonično obvestili domače gasil« no društvo, ki je bilo hitro na licu požara. Posrečilo se jim je ogenj lokalizirati in za/ dušiti Par minut po prihodu prvih gasil« cev je privozil gasilni avto z motorno briz» galno, ki je stala y pripravi j mi osti pred po« slopjem. Goreti je pričelo v sušilnici ome» njenega oddelka. Kako je og-enj nastal, je še nepojasnjeno. Radi takojšnjega in uspeš« nega nastopa domačih gasilcev ne trpi ime« novana tvrdka znatnejše škode. r— Težka nesreča. V petek dopoldne so pripeljali iz Kokre v Kranj težko poškodo« vanega delavca Jakoba Terana, doma iz Trstenika pri Goricah. Teran je zaposlen pri tvrdki Dolenc v Kokrski dolini in je pri nakladanju hlodov padel 6 m v globino na glavo. Pri padcu je dobil težke poškodbe na glavi in na levi roki. Rešilni oddelek kranjskega Gasilnega in reševalnega dru« štva je ranjenega Terana prepeljal v ljub« Ijansko splošno bolnico. Upati je, da bo okreval. r— Načrt za olepšavo Gašteja. Kakor znano, poseduje obsežne komplekse na Ga« šteju pod napisom gorenjske železniške pro ge tovarna Jugočeška. Precejšen del je da« nes že zazidan s tovarniškimi objekti in stanovanjskimi hišami. Preje pa je bilo na tem mestu letno telovadišče, nogometno igrišče, tenis prostor in lepi sprehodi ob Savi proti soteski Zarici pri Dnilovki. Ka« kor doznavamo, se peča vodstvo »Jugo češke* z mislijo regulacije velikega parka, v katerem bi bila obsežena tudi tvomiška poslopja in prostori. Ob tovarnah bo iz« peljana i epa, široka promenadna cesta, vsi nezazidani prostori pa bi bili spremenjeni v parkovne predele, ves kompleks s tovar» nami vred pa naj bi tvoril enotno harmo« nično lice. Naprava generalnega tozadev« nega načrta je že bila poverjena nekemu znanemu ljubljanskemu strokovnjaku. Ko bo prišlo do realizacije načrta, bo panora* ma mesta Kranja pridobila na novi" bogati olepšavi r— Ponovno opozarjamo na današnje ga« silske svečanosti, ki se vršijo tudi v slučaju neugodnega vremena. Danes vsi k blagoste« vit vi na Glavni trg in k prireditvi v Na« rodni dom! Iz Zagorja Z— Zaupni volibu sestanek SDS. Danes ob pol 10. dopoldne se vrši v Sokolskem domu zaupni volilni sestanek, katerega se udeleži tudi srezki kandidat g. Rudolf Ju« van iz Ljubljane. Ker se bo razpravljalo o važnih volilnih pripravah, naj se shoda sigurno udeleže vsi volilci. z— Iz Streljačke družine. Na zadnji od« borovi seji Streljačke družine se je skleni« lo, da se vrše vsak torti in četrtek strelske vaje. Pričetek strelskih vaj v torek ob 20. na vrtu g. Draga Korbarja. Vabljeni so tu« di nečlani. z— Tombola Sokolskega društva. Sokol« sko društvo v Zagorju priredi letos večjo javno tombolo, s krasnimi dobitki. Pred« prodaja tablic, ki stanejo komad 2 Din, je v trgovinah v Zagorju R. Ahčan. S. Kušar v Toplicah M. Pole. S Mrnuh, Kisovc, A. Cuk, Loke. A. Ašič. z— Pasji kontumac. Ze celo leto traja v naših občinah pasji kontumac, akoravno pravega slučaja stekline ni bilo konstatirati Radi dolgotrajnega kontumaca so lovski psi najbolj prizadeti. Upravičeno se lovci pritožujejo, da psi niso več tako uporab« Ij-vi, kakor so bili. Apeliramo na oblasti, na; ukinejo pasji kontumac. ako ni več ne« varnosti stekline. z— Zgubljena ura najdena. Orožništvo ;e po okolščžn&h zvedelo, da je neka oseba oKrog 15. m. m. našla moško uro. Ker naj« Oitelj ure ni prijavil, jo je orožništvo pri njem konfisciralo. Lastnik ure naj se zglasi na orožniški postaji. z— Ukinitev orožniške stsnice. S 1. okto« orom t. L se ukine orožniška stanica v Iz« Iakan. Njen delokrog prevzameta orožniški "Staniči v Zagorju in Vačah in se število njunega moštva seveda zviša. t— Napredek obrti. Brivec g. Štet in Po« dunajec, je otvoril v hiši g. Motnikarja mo« dem z vsem komfortom opremljen damski salon. z— Preprečena nesreča V pondeljek okrog 3. jjutraj je na tukajšnji žeL postaji rW goreti iti. voz, naložen s petrolejem, •reči co ogenj hitro lofadfeiraii in prt* prečili večjo škodo. z— Kreditiranje rudarjem v Zagorju. Ra di nejasnosti notice v nafem listu glede kreditiranja življ enakih potrebščin rudar« jem, nam je doSo natačno pojasnilo od pododbora trgovskega gremija v Zagorju. Trgovci, obrtniki in konsumna društva v Zagorju so izdali radi vladajočih razmer le« take, s katerimi se kredit rudarjem nikakor ne odvzame, pač pa v toliko regulira,- da je brezbrižnim dolžnikom onemogočeno zagaziti v brezmejne dolgove. Ti dolgovi so popolnoma neizliiljivi od nevestnih ru» darjev, ker jih Ščiti zastareli, vendar Se ve« l.5«vrti rudarski zakon, glasom katerega 90 vsakršni odtegljaji na zaslužku rudarja iz« ključeni Povedano naj bo tudi, da rudni« Sri konsutn sploh ne kreditira, temveč daje le predujme na zaslužek. Zgoraj navedeni sklep pridobitnih krogov solidnih plačnikov ne tangi ra, ker jim kredit ni odvzet in ime* jo poleg tega še druge ugodnosti. Dokaz, da je ureditev popolnoma pravilna, je to, kar so jo vsi z zadovoljstvom pozdravili, le neredneže je nekoliko vznemirilo. z— Sprevodnik okraden. Pretečem teden je bil pri večernem vlaku, ki vozi proti Ljubljani med postajama Zagorje in Savo ukraden sprevodnikov kovčeg, v katerem je imel hranjene svoje potrebščine. Tatvi« no je opazil šele v Litiji, in nezgodo pove« dal žel. uradniku R. J., ki se je vozil iz Za« gorja. Ta se je spomnil, da je na zagorski postaji vstopila s košem na rami neka nje« mu mana branjevka, ki je na Savi izsto« pila in sumljivo nekaj skrivala za krilo. Ko je uradnik izvedel ime branjevke, je zade* vo ovadil orožniški postaji v Polšniku. Žen« sko so našli v Tepah (obč. PoSnik) in pri njej tudi ukradeni kovčeg. Branjevka se je zagovarjala z mneniem, da je kovčeg kdo pozabil, ona pa da ga je hotela le shraniti. Iz Litije i— Neznosne cestne razmere. Javnost se zanima, kaj je s konstituiranjem cestnega odbora, in čemu ne odredi oblastni odbor, da odda stari odbor poslovanje novemu odboru. V dobi medvladja pa propadajo ceste, da bo treba poseči po težkih tiso« čakih, ako jih bomo hoteli imeti v prej« šnjem stanju. Apeliramo, da se ukrene vse potrebno za vzdrževanje naših cest Nujno trebna je nasipanja cesta na kolodvor, je uprav v p red potopnem stanju. Cest« nemu odboru stavljamo za vzgled g. Sri« barja, ki je na lastne stroške nasul del ce« ste, ki vodi ob njegovem posestvu. i— Današnja gasilska veselica. Opozarja« mo na današnjo vrtno veselico gasilnega društva, ki se začne po prihodu opoldan« skih vlakov. Na sporedu so razne zabavne in dobičkanosne točke, predvsem keglja« nje na dobitke, ki se začne ob 10. dopol« dne. Cisti dobiček gre v fond za nabavo nove avto«motorne brizgale e. i— Preureditev Švarcove hoste. Svarco« va hosta, ki je litijski Tivoli, je dobila zadnji čas nove železa e klopi Prejšnje le« sene so pobalini izruvali in uničili Upamo, da bo železo varno pred vandalskimi ro« kami Da se obdrži čistoča v gozdu, je pre« dilniško ravnateljstvo namestilo na večkra« jih železne košare. Apeliramo na posetnike, da pazijo sami na snago v gozdu. Vsak tu« jec bo dobil potem o Litijčanih dober vtis. it— Za obrtno nadaljevalno šolo. V Litiji se čuti nujna potreba po obrtno nadalje« valni šoli, ker so vajenci sedaj brez po« trebnega pouka Upamo, da bodo merodaj« ni faktorji pokreniii akcijo za šolo že v pri« hodnjem letu. Naša okrajna hranilnica ima iz svojega rezervnega fonda naložen kapi« tal v znesku 2000 Din. fiiiii onstran granit p— Vsega usmiljenja so vredni upoko« jenci iz žrebčaren v Lipici in Prestranku. O njihovem zadnjem sestanku smo poro« čali Trikrat je bila njihova zadeva že tik pred rešitvijo in poročilo so vselej z ve« seljem sprejeli nesrečni upokojenci, ki so bili pred leti odslovljeni ker so Slovenci Sedaj zbira društvo državnih upokojencev znova vse gradivo in zopet bo šla prošnja na načelnika vlade... p— Iz navdušenja, ker se Jugoslavija prit prarija na vojno... V Sežani je biio neko noč zaprtih 8 fantov, ki so peli pri Mahor« čiču. V kuhinji je pozneje gramofon igral prigiomero*. Vstopi orožniški maresja* lo in jih nabrati Cez nekaj časa se vrne z orožniki, fante so preiskali in jih potem odgnali v zapor. Drugo jutro ob 10. uri so bili izpuščeni Orožniški poveljnik jim je povedal, da so bi v zaporu zato, ker so peli iz navdušenja, ker se Jugoslavija pri« pravlja na vojno... P— Stanovanja za vojaštvo v Trstu. Tr« žaška občinska uprava naznanja, da so po« loženi na vpogled' seznami onih prebivalcev v mestu, ki lahko dajo na razpolago stano« vanja za vojaštvo. Proti vpisu je dopustna pritožba na prefekta, pa si bo vsak premi« slil, podati tako pritožbo! p— Čepovanski fašistični direktorij je, kakor znano razpuščen. Prosluli Štefan Su« L:goj, ki je prizadejal Čepovanu in okolici toliko zla, je končno odstavljen in na nje« govo mesto je imenovan kot izredni kom* sar občinski načelnik Cimino. P— Konj se je splašil in voz je zdrdral po strmem bregu pri Pletarju na Sočin ■f od- Voz je bil iz Idrskega. Na vozu so sili trije ljudje. Ena ženska je mrtva, en moški je težko ranjen. p— V Kasovljah na Vipavskem vpriaori bralno m pevsko društvo z Brji dne 21. t m. »Gharlevevo teto«. p— ItaBjanizacija priimkov dela komisi, jam vedno večje težave. Fašisti kričijo, da se morajo nemudoma vsi slovanski priimki izpremeniti v pristno italijanske. Prefekti novih provinc prevedejo* lahko samo «pri» imke italijanskega izvora« v originalno obliko, kjer je. kakor pravi dekret pokvar« jenje priimka jasno ali na prošnjo pri za de« tega, ki želi italijanske poprave svojega tu« jega priimka. V resnici se'prefekti ne" drži« jo točno dekreta v tem smislu. Kdor pa hoče svoj priimek popolnoma iroremeniti. mora postopati po zakonu iz leta'1865. Tu« di ni mogoče izpremeniti Kukanja v Cuc« cagna, ker zakon ne govori o italijanski pisavi, ampak o italijanski obliki priimka. fašistični pritisk na prebivalstvo je velik in uspešen zlasti pri nižjih slojih, ki se bojijo za košček kruha, ako bi se protivili zahtevi po izpremembi priimka. Višji sloji se prijavljajo za italijanizacijo priimka le v malem številu. «Piccolo» izvaja, da se piše stari tržaški podjetnik Weiss lahko še na« dalje \Veiss, ali ako ima sina in je ta viso« košolec ter ne bo sledil očetu v trgovini, mora dobiti italijanski priimek. Kaj pa če ima oče \Veiss še drugega sina, ki bo trgo« vec? Ali se bo ta pisal še nadalje \Veiss, brat visokošoiec pa morda «Bianchi»? Fa* šistična pamet se je ustavila pred priimkom Zajec. Kaj storiti? Saiz, Saje, Seitz, Zaic it v prid občini, vendar pa se ne morejo z zadosaam zaupanjem obračati na župana g. Lončarja, ker vidijo v njem osebo, ki ne more garantirati nepri-straaost. Svojo izjavo so podprli s tem, da nj hotel leta 1925. na neki seji dati v zapisnik neke izjave. To je namreč tudi vse, kar imajo prot; njemu. Po tej izjavi se je aafavaii; novo izvoljeni župan naprednim odbornikom za zaupnico in gospodom od SLS pa za nezaupnico. Nato je v kratkih besedah orisal delovni program bodoče dobe in je prosi vsestranske pomoči. Obenem I ss je zahvalil g. sreskemu poglavarju za dosedanjo njegovo naklonjenost, ki naj jo Tržiča ohrsij tudi za naprej. Nato se je prijavil k besed t. srestt Pokažimo jim, da nain je c-- vse ljube, ako pridejo; sprejmimo jih prisrčno in navdušeno, da bo ostala gostoljubna dolenjska metropola vsem bratom v neizbrisnem spominu. Oni dan mora bi:i najveličastnejši vseh, kar jih je videlo Novo mesto. Svoj: k svojim! Zdravo! Pred sokolskimi slavnosten v Ljutomeru Za otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru je prijavljenih že mnogo gostov, ki si hočejo ob tej priliki ogledati tudi ljutomersko okolico s slovitimi goricami. Za te svoje goste pripravlja Sokolsko društvo izlet v Jeruzalem. ki bi se vršil dne 15. avgusta. Za okrepfila bo preskrbljeno. Za goste, ki bi hoteli isti dan odpotovati, je primeren odhod iz Jeruzalema k večernemu vlaku v Ivanjkovce. Zanimanje za sestanek Prlekov in njih prijateljev dne 14. t. m. je splošno. Temu primerne so tudi priprave. Za povorko so prijavljeni številni jesdeci v narodni noši in okrašeni vozovi. Za tri najlepše vozove so določene posebne nagrade. Pri popoldanski slavnosti seveda ne bodo manjkali domači krapci dobro vino in vse, kar obsega beseda >Prleško veselje«. Če se sestanejo ta dan v Ljutomeru Prleki, ni seveda izključen nihče, ki slučajno ni rojen na prleški zemlji. Vsak na-prednjak, vsak prijatelj sokolstva iz kateregakoli kota naše širne domovine je dobrodošel; iz prisrčnosti, s katero ga bo sprejel Ljutomer in mu postregel po najboljših moT-eh. bo čutil, aa ne delamo nobene razlike med ožjim in širšim rojakom. Ce povdarja Pr-lek svoje posebnosti, se s tem ne postavlja v nasprotje z drugimi Slovenci, ampak povdarja samo nekaj brez česar b: Slovenstvo ne bilo :o, kar je. Zato dne 14. VIII. vsi v Ljutomer! Sokol v Mostah priredi 15. avgusta t. 1. oopoMne na Slapr.1 carjevem vrtu ob Zaloški cesti javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico. Vse Sokolstvu naklonjeno b-čknstvo vabimo, da mnogobrejno poset-1 to lepo prireditev ter tako zagotov; društvu čim častnejši moralni in gmotni uspel'. 1171 Gorenjska sokolska župa priredi letošnji naraščajsk; dan v Boh. Bistrici. Na sporedu so dopoldne tekme naraščaja in sprevod po vasi, popoldne pa javna telovadba pred Sokolskim domom. Vsem ude-ležsikom je z odlokom generalne direkc::e železnic od 27. julija 1927. br. 48.429 dovoljena polovična vožnja po železnici z običajnim izkaznicami, ki se dobe pri druš; e-nih tajnikih. 1177 poglavar Žnidaršič, ki konstatira. da se iz izjave gg. zaupnikov SLS vidi. da se proti volitvam ce mislijo pritožiti, kar potrde, zato bo takoj izvršil zaobljubo novoizvoljenega starešinstva. Ugotovil je, da bo delo ob dobrohotnem sodelovanju vseh strank gotovo uspevalo. Za dela. spadajoča v njegov delokrog, je obljubil vso pomoč. Posebno se bo zavzel za zidavo šole in bolnice, ki Tržič tako nujno potrebuje. Sledila je predpisana zaobljuba župana in svetovalcev, ki so jo ostali občinski možje poslušali stoje. Ob šesti je bila ta zgodovinska seja zaključena, za Tržič pa se pričenja doba veselega dela v prid občini in njenega prebivalstva. Želimo obilo uspeha! ZagrebškaTRijec" o izjavi dr. Korošca Zagrebška »Riječ«, ki citira dr. Kcrošče-vo izjavo o govoru Svetozarja Pribičeviča v finančnem odboru, dostavlja ta-le komentar: »Dr. Korošec je še pred nedavnim časom podal enako prepoten a:o in naduto izjavo. Govoril je o vstopu v vlado, kakor ca bi bil on neka tajna sila, ki razpolaga z močjo, da postavlja vlade. Ni anm znano, kdo narekuje vodji črnih reakcljonarcev v veniji, da tako govori Ni dvoma, da je postal po blejskem sporazumu z z. Vukičevičem zek> bahat in predrzen. Zdi se, da postopa kot neodgovorni činiteli želia g. \ kičeviča, s katerimi naj preplaši nredvse® opozkšjonaice. Mož, ki se v obupu oprijema jate najbolj žalostnih radikalov, izjavlja, e malega centralnega solnca, tako zvanega jedra. velikanska latentna energija. Ta se le deloma očituje v radioaktivnih pojavih, vsa pa bi stopila na plan, če hi se dalo kakorkoli doseči, da bi elektroni popadali v jedro. Istočasno bi se vsa atomska masa razblinila v nič. Kajti masa izhaja zgolj iz električnega delovanja, ki se vrši med jedrom in elektroni. Ali z drugimi besedami: masa in energija sta isti pojem z dvema različnima imenoma. Ce se tvori energija solnca in zvezd v gori navedenem procesu, na škodo njihove mase, nam razjasni način, da je za pretvorbo vse solnčne mase v energijo treba 15 bilijonov let, ali 15 milijard tisočletij! To število ie neprimerno večje kakor ono. ki so ga dobili na podlagi upoštevanja skrčevania solnčne oble. In tudi ni več v protisloviu s starostjo zemlje, kakor so io izračunali geoloMedI, če sije nanjo še tako močno sodnce. Pleteni modeli so sploh zelo hvaležni; letošnja moda prinaša v tem ozira volnen vzorec brez rokavov, ki se zapenja ob strani. Pod to obleko lahko nosimo bluzo ali košuljo, obleko pa prepasamo z jermenom iz usnja kake divje živali. „Van Kasfer" je ime katero Vam Jamči za naJboijSo kakovost holandskega kakao-a. 4 Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), STUTTGART (S79 m 10 kw), PRAGA (349 m 5 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), VARŠAVA (im m 10 kw). Nedelja, 7. VIII. DUNAJ 19: Mozart: »Figarova svatba*. (Prenos iz Salzburga.) PRAGA 20: Prenos koncerta iz Brna. FRANKFURT 20: Mendelssohnov koncert: 1. Uvertura za «Sen kresne noči.* — 2. »Prva Valpurgina noč*, za soliste, zbor in orkester. BRNO 20: Koncert: 1. Beethoven: Kreu« tzerjeva sonata. — 2. R Strauss: Pes« mi. 3. Brahms: Violinski koncert. 21: Orkestralni koncert: 1. Nicolai: »Vesele žene \Vindsorske* uvertura. 2. Schubert«Berte: »Pri treh mladenkah*. 3. Gounod: Intermezzo solenne. 4. Of« fenbach: »Lepa Helena*, fantazija. 5. Drigo: Serenada. 6. Schebek: Monna Lisa. RIM 21.10: Odlomki iz Massenetove opere «Manon». LANGENBERG 20: Čitanjc Tack Londo« novih zgodb s Tihega očimi. »Lovec «Otoo». BERLIN 20.30: »Halali*. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert Pondeljek, 8. VIII. DUNAJ 20.05: Poljuden koncert dunaj« skega koncertnega orkestra. PRAGA 20.10: Koncert vojaške godbe. 21.20: Koncert; 1. Biisser: Mala suita. 2. Novak: Štiri pesmi. 3. Mascagni: »Cavalleria rusticana*. «Faust». 4. Ju« goslovenske pesmi. 5. M. Reger: Kolo št. 4, op. 36. BRNO 19.30: Orkestralni koncert: 1. Ben« net: »Najada*, uvertura. 2. Delibes: «Lakmč», suita. 3. Gounod: «Faust», fantazija. 4. Godard: C&nzonetta. 5. Kalmdn: Iz operete »Cigan baron*. Sle« d1 večer veselih pesmi. RIM 21.10: Koncert lahke glasbe. LANGENBERG: 20.45: Orkestralen kon« cert: 1. Berlioz: «Benvenuto Cellinii, uvertura. 2. Liszt: klavirski koncert v Es«duru. 3. R. Strauss; Pesmi z orke« strom. 4. Wagner: »Prepoved ljubez« ni», uvertura, 5. \Vagner: Iz opere »Mojstri pevci norimberški*. 6. \Vag« ner: Uvertura iz opere »Rienzi*. BERLIN 20.30: Sinfonični koncert. 1. Fau« rž: »Pelej in Melisanda*, op. 80. 2. Liszt: Dantejeva fantazija. 3. Rimskij Korsakov: Šeherezada, op. 35. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert. Torek, 9. VIII. DUNAJ 21.05: Koncertna akademija. PRAGA 20.40: Mešan večer. 1. Btriesoo: Antigona. 2. Dvo?ak: Štiri srbske pes« mi. 3. Delmas»Popy: Uspavanka spo« mina. 4. Čaikovskii: Melanholična se« čal na starejšo družico. Za čudo plahe moške je rodila moderna soortska doba! Plahe? Ej, spremljevalec ni mnogo okleval, marveč prosil zosoo Radova-novo. da bi ga sprejela samega, med štirimi očmi. Čakala ga ie v sivi svilnati obleki, kakor se ii ie zdelo prikladno za mladikavo taščo. Pl. Osiječki je vstopil s skromnim snopcem rož. »Sipke ni doma«, se ie iztrovarjala Radovanka in vtaknila rdeč* cvetje v zeleno vaza »Saj tega sem se s svestio nadejal, ti presladka grlica«, je zaščebetal obiskovalec za njenim hrbtom. »Priporočil sem se ti za urico samote...« Sladka taščica mu ie prislonila krepek sunek pod rebra. Podjetne ž je umo prestregel monokel v zraku. »Moje sunce jarko!« je viknil in ii oogledal v obličje. Mahoma ie sprevidel: z gospo se ni šaliti. Pri tej priči se ie požuril proti durim. Pripravljen na skok, se je Se od vrat zarežal: »Ne hodite več v Ribnico! Vaša izkustva ne setrajo bog ve kam. Klanjam se.c Ko se je Sipka prikazala, jo je mama odločno prižela k sebi: »Domov odrineva. Teti sem ondan sporočila, da io presenetim z imenitno zaroko. Obhajali jo bomo dana.« Štirje ljubimci lepe Antoniette Evo vam, dragi bralci, romana, ki vznikne lahko le v zasičeni atmosferi meščanskega ozračja: Antonietta je bila hči bogatega tvor« ničarja v Essenu. Starši niso sami ute» gnili skrbeti za njeno vzgojo in so jo poslali v samostan. V samostanu je bila Antonietta pridna, da, naravnost vzgledna. Ko je pa zapustila samo« stanske zidove, sta jo poslala rodite« Ija na umetnostno akademijo. Dekle je namreč kazalo nadarjenost za sli« kanje in oče in mati ji nista hotela ka« siti veselja. Ravnala sta se po njenih željah. Letos spomladi je prišla Antonietta v Berlin. Slikati je Znala nekoliko, a veselje do čopiča in barv io je zapu« stilo čim je pogledala nekoliko globlje v življenje. Mesto slikarski umetnosti se je začela posvečati ljubezni. Vsako novo znanje je podpflo in razvilo njen talent v tej smeri. V kratkem Si je Antonietta pridobila tri oboževaloe, same starejše gospode, ki so radi pla* čevali njeno mlado ognjevito ljubezen z bogatimi darovi Kmahj se Je trojici starih aetvo* pri« družil četrti moški, ki ga je narava ob« darila z vsemi neprecenljivimi zakladi bogate mladosti: bil je lep, mlad, ka« valir in gentleman, imel je poleg zmi* sla za ljubezen tudi druge talente — a nič denarja. To je bil mlad študent, po katerem so metale oči vse preva« rane in razočarane, a tudi neizkušene ienske. Antonietta je brž ko ga je sre« čala, zaslutila v njem vir prave ljubez« ni in sreče. V kratkem si ga je osvoji« la in začela delati premišljene načrte, kako bi ž njim udobno živela. Dvojna morala ji ni delala nobenih preglavic in tako je izposlovala pri enem izmed svojih častilcev, pri ne« kem oženjenem, starem, fabrikantu te« densko apanažo 700 nemških mark (ne« kaj manj kot deset tisoč Din). Starec je točno izpolnjeval svojo obveznost in ko je odšel s svojo ženo na potovanje v inozemstvo, je ostavil Antoniet« ti ček. ki se je glasil na lepo vsoto. S tem denarjem se je metresa dobro okoristila. Najela je v Berlinu na Kur« fiirstendammu elegantno stanovanje, kjer je živela s svojim pravim ljubč« kom in v katerem je sprejemala svoje vzdrževalce. Zgodilo se je pa, da je kmalu zmanjkalo denarja. Ko ni mogla več plačati računov, se je preseda v hoteL Toda i ta so dolgo« vi naraščali skokoma. Neko noč sta sedla s študentom v avtomobil in haj« di po svetu! Karo? Napotila sta se v kopališče Prvmont, kjer je bil na po« čitnicah drugi starcc, kateremu je An« tonietta prodajala svojo ljubezen. Štu« dent jo je na tem potu spremljal in je stanoval ž njo v istem hotelu. Stari prijatelj jo je tukaj parkrat obiskal, toda njegova radodarnost ni bila po« sebno velika in tako je prišla Anto« nietti na misel, da bi ga kazalo okrasti. Nekoč ko je bil pri njej na obisku, je primešala pijači omamni prašek. Stari kavalir je zaspal, priležnica pa je pre« iskala njegove žepe, mu ukradla de« narnico in zbežala na postajo. Študent je medtem vlomil v kavalirjevo stano« vanje, si prilastil njegove obleke pa brž za Antonietto! Sedla sta v vlak in sanjala, kako prijetno jima bo zopet nekaj časa v gorski osamljenosti. Na« meravala sta namreč odriniti v plani« ne, da ne bosta svetu in zalezovalcem pred očmi. Ta načrt pa jima je pre« prečila nepredvidena usoda: ko se je Kavalir v Prymontu zbudil is sna, se je takoj zavedel, kaj se je zgodilo i njim. Iz stekleničke, ki jo je ostavila nezvesta ljubica na mizi, je spoznal, da ga je omamila z razredčenim mor« fijem. renada. 5. Razek: Humoristični kvartet. STUTTGART 20: Večerni koncert. FRANKFURT 20.15:' Koncert za čelo. 1. Handel; Sonata v C«duru za klavir in čelo. 2 Reger: Suita, op. 131, v G-duru za čelo. 3. Brahms: Sonata, op. 38, v E«moIu, za klavir in čedo. 21.15: Prenos komornega koncerta iz Kassla. BRNO 19: Koncert. 1. Mozart: D. kvartet v D«molu. 2. Mendelssohn: Pesmi 3. Schubert: kvartet v G*molu. 4. Meyer» beer: Iz oper »Afričanka*. 5. Cajleov« skij: V jasnih nočeh. Sam. 6. Kreisler: Bolest. 7. Verdi: Aria iz opere »Rigo« letto*. 8. Borodin: Speča plesalka. 9. Denza: Če ste ga razumeli. Sledi kon« cert vojaške godbe. LANGENBERG 20.15: Predavanje o Lb« senovi Komediji ljubezni. 20JO: Ibsen: Komedija ljubezni. BERLIN 20.30: Zabaven večer. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Sreda, 10. VIII. PRAGA 20.10: Koncert: 1; Thomas: Hauv let, Faust. 2. Prokofjev: Balada, opus 15.»3. Čajkovski j: Mednarodna suita. 4. Nedbal: Romanca, op. 12, št. 1 « 5. Jensen: Svatbena godba. Klavirski kon« cert STUTTGART 20: Koncert lahke večerne glasbe. FRANKFURT 20.10: Prenos Kdlmdnove »Bajadere* iz Berlina. BRNO 19: Orkestralen koncert 20: Koncert. 1. Rubinstein: Balada. 2. Chopin: Rondeau. 3. Varlanov; Angel j. 4. Chopin: Barkarola. 5. Grečaninov: Pesmi. 6. Starorimske romance. 7. Cho« pin: Valček, op. 42. Mazurka, op. 67, It. 4. — 8. Ruske pesmi. RIM 21.10: Odlomki iz opere »Norma*. LANGENBERG 20.10: Prenos K41mdnove »Bajadere* iz Berlina. BERLIN 20.10: E. Kilmin: »Bajadera*. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kxa» kova. Četrtek, U. VIII. DUNAJ 20.05: »Fra Diavolo*. Komična opera v 3 dejanjih. PRAGA 20.10: Zabaven večer. (Petje, tam« buraški zbor praških Sokolov in orke« ster na pihala). Sledi orkestralen kon« cert. STUTTGART 20.15: Lokalna proslava Stuttgarta z filharmoničnim orkestrom, nato pa koncert ruske glasbe. 1. Čaj« kovskij: Trio v A«molu, za violino, če» lo in klavir. 2. Šest pesmi. 3. Musorg« skij: Slike na razstavi. 4. Musorgskij: Otroška izba, Venec pesmi. 5. Boroven: Andante iz sonate v Fis«molii, za kla« vir in violino. BRNO 19.30: Orkestralen koncert, L Haydn: Sinfonija v E«molu. 2. Bach: Napev. 3. Mozart: Sinfonija št 3, v Es«duru. RIM 21: Vokalen in instrumentalen kon« cert. LANGENBERG 20.40: Recitiranje veselih pesmi s sodelovanjem orkestra. VARŠAVA 20.30: Večemi koncert. Petek, IZ VIII. DUNAJ 20.015: Koncert dunajskega sinfo« ničnega orkestra. 1. Mendelssohn: Uver tura iz opere «Ruy Blass*. 2. Schumann Sinfonija v Oduru. 3. Haydn: Koncert za čelo. 4. Mendelssohn: Nottumoi Scherzo in ženitovanjska koračnica iz »Sna kresne noči*. 5. J. Strauss: Rože z juga, Valček. PRAGA 21: Koncert ruskih, čeških in polj« skih pesmi. STUTTGART 20: Orkestralen koncert fil« harmoničnega orkestra. FRANKFURT 20.15: »Pri belem konjičku*. Veseloigra v 3 dejanjih. BRNO 19: Arije iz francoskih oper. (Poje« jo člani bmskega narodnega gledali« šča.) 19.25: Orkestralen koncert: 1. Mendels« sohn: »Sen krasne noči*, uvertura. 2 Čajkovskij: »Trnjulčica*. 3. Nielset: Romanca, Humoreska. 4 Bizet: Fanta« zija iz opere »Carmen«. Nato koncert vojaške godbe. BERLIN 21.25: Komorna glasba: K. Kreu. tzer: Veliki septet, op. 62 VARŠAVA 20.30: Koncert Mozartovih skladb: 1. Rop iz Seraila, uvertura. 2. Dve ariji iz iste opere. 3. Koncert za fagot, v B«duru. 4. Sinfonija v G«moIu. Sobota, 13. Vm. DUNAJ 20: F. Heller.A. Schutz: »Veliki bluf*. Drama v 3 dejanjih. PRAGA 20.10: Operetni večer. STUTTGART 20.15: Komorna glasba. 1. Beethoven: Sonata v F«duru, za violino in klavir. 2 Haydn: Trio v G*duru, za violino, čelo in klavir. FRANKFURT 20: Operne in slavnostne koračnice. BRNO 19: Orkestralen koncert. 1. J. Strauss Perzijska koračnica. 2. KAlmdn: Od« lomki iz operete »Bajadera*. 3. Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri*. 4. Le« h4r: Iz operete »Frasquita». 5. J. Strauss Iz operete »Terezina*. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.40: Poljuden ruski ve« čer. (Sodelujejo ruska koncertna druž« ba in solisti.! VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Starec je nekaj časa razmišljal, kaj naj stori. Počakal je in se vrnil v Ber« lin in ko je tam srečal Antonietto, je poslal za njo stražjiika ter jo velel are« tirati. Mlada grešnica je prišla pred sodišče, ki jo je obsodilo na milo po« gojno kazeh ter ji priporočilo, naj se v prihodnje bavi z umetnostjo in naj opusti ljubezenske pustolovščine. Kljub temu se je Antonietta napotila narav« nost iz ječe k svojemu pravemu lju« bimcu Mogoče 'o bo ta slučaj izučiL da bo poslej živela solidnejše in da bo smatrala življenje za resnejšo zadevo kakor doslej. Škodlj jive posledice sedečega načina življenja. so splošno znane. Te zdravju škodljive posledice obstoje pri nekaterih ljudeh redno, ker jih zahteva endličen način življenja in posebnosti poklica. Sedeči način življenja je pogosto vzrok težavam, o kateris neradi govorimo, na katerih pa tembolj trpim j Na podlagi najnovejših znanstvenih preizkav se te neprijetnosti lahko odstranijo. Kdor trpi na hemeroidih, naj prečita obširno brošuro , \'ova higijenska metoda za lečenje hemerotdalnih obolenj" s „Po-sterisanom". — ..Posterlsan ' se dobiva po vseh lekarnah. Zahtevajte po vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno pošiljko te brošure od ..lds", d d. Zapreb. Hatzova 14. 8877 a Zdravstvo Nevarnosti prometa V velikih mestih in trgovskih središčih se razvija promet z neverjetno brzino in zahteva od vsakega posameznika vedno krepke j še živce. Kdor pride v velemesta starega in novega sveta, kjer se vrši na« ravnost fantastični promet avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, se mora le ču» diti, da se zgodi le primeroma malo nesreč. Pa ne samo promet z avtomobili, temveč tudi že večji promet kolesarjev ograža živčni sitem. To se ne kaže nikjer jasnejše kakor v Nizozemski, kjer pride na okoli 6 milijonov prebivalcev 4.5 milijonov ko« les, tako da torej tam skoraj dobesedno kolesari vsak človek. Da se pri tem ogromnem prometu zmanj« ša število nesreč, priporočajo merodajni či« nitelji kolesarjem in avtomobilistom kot pomirjevalno sredstvo za živce adalin, t. j. preparat, ki ima v manjših dozah (pol tablete = 0.25 g) le pomirjevalen vpliv, ne da bi povzročal zaspanost ali kakršne^ koli druge škodljive posledice. Priporočljiv vo bi bilo, da se tega preparata poslužujejo avtomobilisti in kolesarji tudi v drugih državah z razvitim prometom, ker bi bilo gotovo vsem Ie v prid, če ima posebno šo« fer mirno roko in jasen pogled v vrvenju prometa. Zdravniška posvetovalnica G. M. R. v Č. Vaselin je zmes mineral« nih maščob, ki pa niso nikake prave maščo« be. Je sicer brez kislinskih primesi, a v naš namen povsem neprikladen. Za turiste je najbolj priporočljiva maža iz loja, katere« mu se na 100 delov pridejani 1—3 odst salicilne kisline. S to mažo si namažite no« ge, odnosno nogavice na njihovi notranji strani kakor vse partije telesa, ki se ob premikanju kaj bolj drgnejo ob perilo. — G. St. V. v L. Obrnite se čimpreje na kakega kirurga. — G. M. L v L. Trditev ustreza istini; zmlete ščurke so svojčas res uporabljali kot zdravilno sredstvo, zlasti pri vodenicah, v menju da odvajajo vodo. — G. K. P. v St. Kamenje polagati na kačje vgriznine kot lečilno sredstvo je ne« smiseL — G. S. H. v P. V vašem primeru vam v prvi vrsti priporočamo Radensko Slatino. — G. A. Č. v M. Pravega vzroka arterijoskleroze ne poznamo. Da je posle« dica izrabljen ja življenskih sil, tudi ni do« sti več kot beseda. Bržčas je posledica presnove, povzročene po pešanju, neza« dostnem ali po neprimernem funkcijonira« nju eudokrinih žlez. Dasi se navadno pojavlja v izdatnejši meri pri starejših ljudeh, je neredka že po 42. letu; izjemo« ma pa trpe celo ljudje pod 30 leti na njej. — G. P. K. v Š. Poleg nikotina vse« buje tobak in njegov dim še celo vrsto strupenih snovi. Zato je lažje in boljše govoriti o zastrupljenju zbog tobaka, kot o zastrupljenju po nikotinu, ki je pač z ozirom na v poštev prihajajočo dozo naj« jačji, a ne edini strup. Žlindra je jako stru« pena in je povzročila že več smrtnih pri« merov pri ljudeh. Nikotin je oljnata teko« čina in spada med najhujše strupe, kar jih poznamo; človek pa se ga polagoma v iz« redni meri navadi. Vendar tudi hudi to« bakarji časih obole na akutnih zastrup« ljenjih, če so konsumirali zlasti v kratkem času izredno velike množine težkeg-a to« baka. — G. J. R. v V. Da je alkohol ne« kako specifično zdravilo za ljudi, oklane od strupenih kač, je bajka, ki je ni moči iztrebiti celo iz resnih znanstvenih knjig. Učinkuje pa kvečjemu v toliko, da v gro« zi in strahu pred smrtjo tresoče se pičen« ce omami, nakar pozabijo na bolečine ter se nekoliko umirijo. Dokaj bolj umestne so zmerne doze dobre, močne črne kave, zlasti kjer peša bolniku srce. Proti raz« burjenosti bomo dajali bolniku večje do« ze (po 2—3 žličke) natrijevega bromata na dan. Ce bi bile bolečine le presilne, se je obrniti na zdravnika. Za odraslega člo« veka je pik naših strupenjakov gada ali modrasa komaj smrten, če ni zadan v bli« žini vratu, v vrat ali v glavo. — G. D. K. v V. L. Peljite bolnika k zdravniku, da ugotovi, če ne trpi deček na ploskih nogah. Ce je to, ob primerni podlagi bolečine v najkrajšem času preminejo. — G. K. S. Preobilno potenje je lahko lokalno ali splo« šno in ima lahko lokalne ali splošne vzro« ke, kar lahko dožene samo osebna zdravn:« ška preiskava. Vsekakor ponovno umivanje s hladno vodo ne bo škodovalo. Tudi se ni treba bati, da bi v toliki meri zatrlo, da bi pri tem zdravje trpelo. Seveda, če bi se ves pot popolnoma zatrl, bi bilo slabo. — G. K. K. v V. Proti potenju nog vam na« svetujemo sledeče: Kupite si v lekarni 40 odstotno raztopnino formola in dajte par žlic te tekočine v posodo z vodo, kjer dr< žite noge po 10 minut ter dajte, ko ste jih vzeli iz tekočine, da se ta po večjem na njih posuši. Nogavice si mažite na notranji strani z 2 odstotnim salicilovim lojem. — G. S. V v D. Kumarin je dišava, ki se na« haja v tako imenovanih tonka=fižolih v iz« datni meri, a tudi v mnogih naših cveticah (znana asperula odorata ga precej vsebuje). V manjših dozah ni strupen; so pa ljudje, ki ga slabo prenašajo, tako da jih po re« lativno majhnih količinah boli glava. — G. G. O. v Z. o. S. Zlatenica ni bolezen, ampak samo bolezenski simptom, ki lahko spremlja lahke, pa tudi jako težke bolezni. Navadna zlatenica, ki jo pogosto dobe ljud« je z izprijenim želodcem in črevesjem, je morda infekcijskeg-a izvora in premine v par tednih ob primerni dijeti in zdravlje« nju. Izmed »domačih« sredstev učinkuje ugodno rabarbara, salicilov natrij in meti« no olje. — G. A. K. v L]. Brez osebne pre« iskave, nemogoč odgovor. Peljite otroka h kakemu špecijalistu za bolezni na očeh. MR.BAHOVEC >Planinka< zdravilni čaj zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20,— z napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a Kaj le neki ima za bregom? Morda sta zmenjena s češkim vozačem, za« stavnim »fešakom«, ki spravlja v naši garaži avto svojih gospodarjev? Ali pa sanjari o sestanku s čipkarskim mojstrom? Pa saj ne, mladi Gorišek je že zaročen tam nekje v neodrešenem Solkanu. Drugo jutro se je uganka odgone« tala. S kavo mi prinese gospodinjica dopisnico, češ: »Berite!« Razločna, čet prav nekam okorna pisava. »Pastirski list na Srečo«, slove napis. »Stara priprošnja: Gospod Jezus, otmi nas vsega zla in daj, da se vam bo dobro godilo... Ta molitvica prihaja iz Jeruzalema, zato naj se pošlje vsak dan drugemu človeku, skozi devet dni, pa vselej novemu naslovniku. Kdor opusti to, ga sreča ne doleti, preganjala ga bo smola. Kdor pa tako stori, bo deveti dan dosegel veliko blaženost in fco rešen stisk in težav. Prepišite in pošljite človeku, ki mu želite vse naj« boljše. Štejte dneve in doživeli boste nekaj velikega. Nikar pretrgati verige, ki jo je započel neki mehikanski čast« nik in ki naj opaše ves svet. Nekdo, ki vam hoče dobro.* »Ha, tu je torej ključ do vaše tajne, gospodična,« sem vzklikniL «Ne bi si bil mislil, da ste vi, Vera Praznikova, navzlic svoji prosvetljenosti prav za prav Praznovernikova.« »Veste, goskod doktor, poskušati ni greh. Še celo visoke gospe se ukvarja« jo s takimi poslanicami.« «Razumem: kdor nima koristnejših opravkov... Ali pa ne izhaja stvar iz poštnega urada — da bi se več izku« pilo z dopisnicami?® »O, to pa že ne! Lani je zvedel te reči gospod poštar Nevert in dejal, da bi se morale vse take babjeverne po« šiljke zapleniti. Ampak — cenzure ni več.« «Vsako tele ima svoje veselje,® sem se drznil opomniti. »Brez zamere, tako pravijo Ljubljančani...» Svet se hoče varati, pa naj se vara, mi je rojilo po glavi, ko sem se čez nekaj ur kopal v mlačnem jezeru. Ljudje so pač podobni tistemu Ribni« čanu. ki je iskal izgubljeno kobilo in si rekel na robu zarasle doline: »Vem, da je ni tu notri, pa grem vendarle gle« dat.« Na} bc v tafini. na} bo domr, k jedi, med delom, se vedno prilele Če si s čašo »Clio* limonade človek onemoglo duio prfveže. 171« O ca novomeškega Sokola Tribune za gledalce na sokolskem telovadišču na Loki I. Nikolaj evič: Okrožnica na Srečo «Kako bo jutri z vremenom?« sem se ob julijskem večeru okrenil proti prijatelju slikarju, ki se živo zanima za zvezde in vsa nebesna znamenja. •Mislim namreč odriniti na Triglav.« «Pa nikar po Severni steni,« je sves toval moj obraznik, «da se ne bodo množili polomi, ki jih je pred nedav« nim o tvoril pokojni Jug.« «Jug in Sever kajpak ne sodita vkup,» sem se nasmehnil. »Ampak jaz sem oprezen. Izbiral bom rajši izhoje« ne steze... Samo da me ne bi močilo.« «Glede padavin je težko kaj napo« vedati,« veli tovariš, oziraje se po kre« sovih, švigajočih na pobočju razritega Stola nalik krvavečim rubinom. Gore« li so na čast slovanskima blagovestni« koma. »Vročina je tokrat huda. že 30 let ne pomnijo take ponekod. Menda se bo še držalo, čeprav je imel davi Stol oblačno pokrivalo.« «Ce Stol ima kapo, dobimo dež in sapo, ozek pas megleni pa lepo vreme pomeni.« sem mu oddrdral preroško .rečenico gorenjskih rojakov, ki sem jo sam on« dan skušal spraviti v stih in stik. «Ven* dar na pregovore se je toliko zanesti kolikor na Blažev blagoslov. Pomisli, o isti gori so Nemci skovali povsem obrata krilatico: »Hat der Stou einen Hut, vrird das \Vetter gut, hat er einen Degen, so gibt es Regen.» V sličnih pomenkih sva se prišetala mimo znane sladčičarne in točilnice. Neki ljubljanski izletnik, ki se je na daljši seji ondi nalezel dobre kapljice, jo je ob odhodu nazval »Vrtiljak« in to ime se je prijelo. Iz notranjosti je donel glas učitelja veseljaka, ki je kro« žil neznano poskočnico po napevu kro« parske himne: Muha pije kakor slon, samo manjši porcijon, oladrija, oladrom, oladrija rompompom ... Krenivši mimo ograjenega igrišča, sem se moral razjeziti ob kvaražugon« skem napisu: »Tenis prostor za odda« ti...» Sklenil sem, da ob priliki poš« Ijem županu pismo enako barbarskega sloga: »Kateri hišalastnik ali dnopo-sestnik, ako ni bil morda kak ušfant, je pogodil to kanibalščino?« Nasproti prostoru za tenis stoji solnčno zdravi« lišče. kjer se izpod beleža modrika na zidu Riklijevo geslo, ki ga je moj zna« nec tako»lo prepesnili Voda zdravje prinaša, zrak jo prekaša, svetloba rešitev je naša. Spomnil sem se, da so šegavi krč« marji primenili to stopnjevanje na svojo pijačo: pivo, vino, žganje... V tem sva že ob Jezeru. Iz mlečno sive vode, slične milnici, zabarvane more« biti s kakšno algo ali planhtonom, so štrleli svetli stebri obrežnih luči ter obujali dojem prevrnjene naselbine. Iz kioska na levi je udarjala ubrana god« ba. »Ta kraj je raj, odkar prišel je gost Jeraj«, kakor je dejal nekdo in pojasnil, da je to skoval na slavo Gon« gorovi 3001etaici z nameravano dvo« umnostjo, češ, gost pomeni letovišč« nika in glasbo. Naprej grede sva se z družnikom ozrla v papirnico, odprto še v pozni ve« čer, kakor se spodobi svetovnemu ko« pališču. Glej jo no! Saj tu vasuje mo« ja gospodinja, gospodična Praznikova Vera. Nehote mi je prišlo na um. da mi je pri obedu in pri večerji napove« dovala s skrivnostnim poudarkom: "Gospod doktor, mene bo danes dohi« tela velika sreča!« V svoji obzirnosti nisem tiščal vanjo za pojasnilZdravo!« z nami zailičite k štiridesetletnici! Dr. Rosina, znani narodni preporoditelj in prvi starosta novomeškega sokolskega društva. Sokolsko društvo v Novam mestu proslavlja v dneh 13. in 14. avgusta štiridesetletnico svojega obstoja. Z ocrom na ta dogodek objavljamo javnosti v vednost in vzpodbudo nekatere važnejše podatke o razvoju društva od njegove v letu 1887 završene ustanovitve pa do njegovega jubilejnega leta. Ustanovni občni zbor društva je bil 25. avgusta 1SS7. Organizacija je štela v začetku 62 članov. Prvi starosta je bil brat dr. Rosina. odličen in zvest pobomik sokolske ideje. Na n;egovi zadnji poti ga je spremila tudi deputacija novomeškega Sokola. Izmed zamrlih članov navajamo imena nekaterih, deloma v lokalni zgodovini Novega mesta, deloma v širni javnosti poznanih mož. Med Leon Štukelj, prvak prvakov na pariški olimpijadi L 1924. Pogled na Novo mesto njimi so vitez Fichtenau, dr. Albin Pozni k, bivši dolgoletni župan Novega mesta Karol Rozman, prvomestnik družbe sv. C. in M. Andrej Senekovič, odvetnik dr. Karol Slane, zgodovinar Ivan Vrhovec, Anton Virant, mnogoletni podstarosta društva, in Ivan Krajec, predsednik ustanovnega občnega zbora. Zanimivo je, da je bil na prvi odborovi seji sprejet kot član tudi hrvatski rojak, tedanji profesor risanja Josip Sturm. Delovanje društva je bilo v tedanjih prilikah seveda skromno. Od ustanoviteljev Sokolstva dr. Tvrša in Fiignerja začrtana sokolska ideja, temelječa na demokratizmu in bratstvu, v onih časih še ni prodrla v zatišje dolenjske metropole. Vendar se mora priznati, da se je društvo v početnih letih svojega obstoja živahno gibalo. Prirejalo je iz- Sokolski dom lete, spojene s prostimi vajami in z orodno telovadbo, se udeleževalo korporativno ali po deputacijah pomembnih nacionalnih prireditev, oskrbelo vsako leto Miklavžev večer, poleg tega pa je vprizarjalo igre, prirejalo plese, maškarade, zabavne veSere, tombole, loterije in strelne vaje. L. 1888. si je društvo omislilo prapor. Za razvoj društva je bil zlasti pomemben izredni občni zbor 6. julija 1892, na katerem je bil izvoljen za starosto pokojni br. dr. Jos. Schegula. Skoro 30 let je ta idealni sokolski borec s plamtečo ljubeznijo neumorno idejno in organizatorično deloval v društvu. Njegov odločen ugovor je koncem leta 1898., ko je društvo radi nezanimanja meščanstva začelo pešati in propadati, preprečil njetrn raz-pusft, ter odvrnil od Novega mesta in društva Ljudevit Papež, načelnik novomeškega Sokola. sramoto, da se ni za večletno dobo ukinila Izmed prireditev one dobe, bi bilo omeniti javen nastop dne 3. junija 1894., ki se je vršil par dni po otvoritvi dolenjske železnice. To je bil prvi veliki sokolski praznik za Novo mesto in okolico. Tega dne je ljubljanski Sokol v zelo mnogobrojnem številu po-seiil Novo mesto in zadivil s svojimi vajami okoličane in meščane. Razmahu društva je po odstopu br. dr. Schegule 1. 1896. sledil zastoj. Koncem leta 1898. je dospelo društvo na mrtvo točko. Mrtvilo, v katero je zapadel novomeški Sokol v razdobju od leta 1S98 do 1906, je največ povzročila brezbrižnost tako zvanih bolpih slm>v "i te^anie Sokn!«*vu nena'"1' ; 'e družbe. Do preporoda društva in njega po- Dr. Ivan Vašrc župni starosta Kulturni pregled Ptujsko gledališče v sezoni 1926-1927 Ptujsko Dramatično društvo si je zasta* vilo za sezono 1926.*27. velik in glede na lokalne razmere težaven načrt: stalno gledališče z artističnim ravnateljem, v na prej določen, na umetniško višino povzdig« njen repertoar, mešan ansambl s poklicnimi igralci in diletanti. Kakor znano, ima me« sto Ptuj dokaj lepo gledališko poslopje s fasado in portalom v antičnem slogu. «Dra« matično društvo* ga je prevzelo v svojo upravo in po angažmanu bivšega ravna« tel j a mariborsko drame g. Vale Bratina pripravilo novo sezono. S prihodom g. Bratine v Ptuj se je za« čelo odrsko življenje, kakor ga to ljubko staro mesto še ni poznalo. Zastareli gleda« Iiški oder se je po njegovem načrtu mo« derniziral; okoli njega se je zbralo vse, kar v Ptuju ljubi gledališče. Repertoarni načrt g. Bratine je obetal toliko, da so bili mnogi skeptični, češ kako bo Ptuj z diletanti absolviral repertoar, ki presega nivo marsikaterega oblastnega gledališča. Sezona pa je pokazala, da se da veliko storiti. Publika je prizadevanje gosp. Bra* tine poplačala z razveseljivim obiskom. Diletanti so se oklenili odra s takim na« vdušenjem, da se je v vsaki predstavi čutil eUn dela. ki se razvija za odrom, pa tudi vpliv osebnosti g. Bratine. Sezona se je začela 25. oktobra 1926. in jc trajala do 1. julija t. 1. V tem času je bilo 40 predstav. Absolviralo se je 16 del od 14 avtorjev iz 5 literatur. Hvalevredno je, da imajo večino domači dramatiki. Cankar je bil zastopan s »Hlapci* in »Po« hujšanjem v dolini šentflorjanski*, Cerkve« nik z »Grehom* in »Očiščenjema, A Re« me c z »Magdo*. Cerkven ikovo »Očiščenje* je imelo v malem Ptuju krstno predstavo. Ostali slovenski komadi imajo ljudski značaj: »Deseti brat* (Jurčič-Govekar), »V Ljubljano jo dajmo* (Ogrinc), »Pe« verčkove poslednje sanje* (Golia) in »Divji lovec* (Finžgar). Iz srbohrvateke literature se jc vzelo dvoje del: Baluckega »Težke ribe* in Zapolske »Morala gospe Dulske*. Klasično dramatiko je predstavljal »Na« mišljeni bolnik* Molierea, nemški natura« lizem pa Schonherra »Satan v ženski*. Slednjič ss je uprizoril srednjeveški pasi« onski misterij po nemškem besedilu v pri« redbi pisatelja Finžgarja. Izmed poklicnih igralcev sta igrala na ptujskem odru g. Bratina in ga. Gabrijel« čičeva, izmed diletantov pa sta se s po« sebno vnemo udejstvovala gdč. Wagner» jeva in g. Mirko Kaukler, ki sta dozorela v poklicna igralca. G. Bratina je igral v vsakem izmed naštetih komadov in je se« veda tudi slehernega zrežiral ter insceniral. G. Kaukler je igral z uspehom karakteme vloge, ga. Gabrijelčičeva je absolvirala vse glavne ženske vloge od Lojzke v »Hlapcih* preko Magde v Remčevi »Magdi* do žene v »Očiščenju*. Gdč. VVagnerjeva je prav tako pridobila lep repertoar od Kalandrove žene v »Hlapcih* preko Rotije v «V Ljub« ljano jo dajmo* in gospe Dulske do iz« fubljenke v »Očiščenju*. Omeniti je še ge. oličevo, Koemutovo, Sentjurčevo, Jakelo« ▼o, Petrovičevo, Saderjevo in Kostanjčevo ter gg. Job, Prek, Vuga, Levičnik, prof. Gorše in prof. Jakhei Suber, Podjavor« iček, Pavko i. dr. Obisk je bil vso sezono dober. Ljudske igre je posečalo tudi prebivalstvo iz oko« lice. P&sijonski misteriji bo bih lokalna senzacija. V moralnem oziru je sezona do« •egla v polni meri svoj namen. Nadaljni razvoj ptujskega gledališča pa zavisi pred« vsem od ureditve finančne podlage. Zdaj, ko je še treba »orati ledino*, se tako gle« dališče ne more brez javne podpore posta« viti docela na lastne noge. Pokazalo pa se je, da so v Ptuju ugodna tla za nadaljne delo. Emil Adamič: Poletje glasbe v Frankturtu ob Meni 1. slavnostni koncert (komorna glasba) I. D. N. G. 1. Aleksander Mosolov: prvi godalni kvari tet, op. 24. Mosolov spada v vrsto najmlajših ruskih komponistov. Glasbe se- je začel učiti pri Glieru šele 1. 1921., nadaljeval in dokončal je nauke pri Mjaskovskemu na moskov« skem konservatoriju. Kvartet je izvajal Kolisch«kvartet z Dunaja. Mosolovo delo kažs divjo, deloma orijentalsko, deloma starorusko gesto, ki pa bo, kakor vse kaže, kmalu odpadla. Prognoze so sicer nezanes« Ijive, toda z deli, kot je ta godalni kvar« tet, najbrž Mosolov ne bo prodrL Njegovi zvočni eksperimenti so že davno preživ« Ijeni Oblike in konture njegovih treh stav« kov so jasne, toda vsebina je dokaj plitva. Lovi se bolj za zunanjimi zvočnimi efekti (podložitev posebne kobilice pod' C struno na violi, imitacije pavke itd.), vendar je mojster v kontrapunktiki, ogiblje se roman« tike, ki ji služnijo razen Stravinskega in Prokofjeva skoro še vsi ruski komponisti. Edino zadnji stavek, finale, ima nekaj krep« ke substance. Mosolov ni še samostojen, vendar kaže mnogo talenta, svežine in po« guma. Publika ga je klicala trikrat na oder. Z Willem Pijper: Sonata za flavto in klavir v treh stavkih. Pijper, Holandec, je že starejši muzik, ki se je učil glasbe pri Wagenaaru v Utre« chtu. Prepotoval je nato Holandijo, Švico, Italijo, Avstrijo, Francijo, Belgijo itd., ter se učil povsodi Njegova glasba je inter* nacijonalnega karakterja. V. II. in IIL stav« ku sem slišal čisto točno štiri takte sloven« ske pesmi »Zvedel sem nekaj novega«. Ab« surdno pa bi bilo trditi, da je to nekje po« bral. Odrezal se ni mnogo bolje, kot Mo« solov. Kaže eklatantno pomanjkanje iz« najdbe, ki ga pokriva z modernističnim pla« ščem. Oba instrumenta sta koncertantna, kolikor najbolj mogoče samostojna, vsak glas (flavti — klavir) ima svojo lastno ».it« miko, dokaj zanimivi so ritmičmvmetrični viški. V .splošnem je bila publika precej hladna. 3. Leoš Janaček: Concertino za klavir, dve violini, violo, klarineto, rog in fagpt. Sivolasi, a mladeniški Janaček, ki je pre« sedel skoro vse glasbene koncerte vztraj« no do konca, je s svojimi 73. leti pokazal ta večer in nad vsemi šestimi koncerti naj* več pristne, žive, polnokrvne glasbe. Sve« žina, mladostna, nacijonalna fantazija, ta resnična impulzivna modernost so dvigni« le njegovo delo skoro nad vse ostale opu« se. Izvajalci, pri klavirju znamenita češka pianistka Dona StepanekovdsKurzova iz Prage, so pripomogli Concertinu do sijaj« ja, neskončno se ponavljajočega uspeha, e viharne aplavze je doživel pozneje le še Toch. 4. M ar i o Castelnuovo^Tsdesco: > danze del Re David« za klavir. »Le danze del Re David« spadajo v po» slednjo dobo kompozitornega ustvarjanja Castelnuovo»Tedesco, tega morda najmoč« nejšega mladoitalijanskega komponista. Njegova klavirska tehnika pa je odvisna še vedno od Liszta in Chopina, dasi kaže dovolj samostojnosti in znakov izrazite polifonije. Ta hebrejska rapsodija sloni na tradicijonalnih temah, ima ostro očrtane forme, pestre barve in živo ritmiko. Delo pa bi ne doseglo tako velikega uspeha, ako ne bi sedel za klavirjem in se zanj ne za« vzel z vsem svojim čarobnim znanjem ču« doviti pianist \Valter Gicseking, ki ga je igral na pamet in dvignil publiko na noge do silnih krikov navdušenja. Ne toliko de« lu. ki ga imenuje kritika »Koncertreisser«, pač pa izvajalcu so veljale viharne ovacije. Najmočnejši stvarni uspeh tega večera pa je nedvomno dosegel le Leoš Janaček. Hamza Humo7„Grozdanin kikot" Brez dvoma je dalo zadnje desetletje srbski književnosti več močnih pripovedniških talentov. Med nje spada Hamza Humo, avtor »Grozdanin kikot«, Id je izšla pred dnevi pri Ovijanoviču v Beogradu. Ta pisec s tujim psevdoninom je izdal pred »Grozdaninim kikotom« zbirko pesmi »Grad rime in rit-mova< in knjigo novel »Sa ploča istočnih«. V tretji knjigi je pokazal toliko zrelosti prl-povodniške samoniklosti, da zasluži, da opozorimo nanj tudi Slovence. »Grozdanin kikot« je povest na 98 straneh. Zapravo pa je pesnitev. H. Humo piše mestoma ritmično prozo; nehote občutiš subtil-no valovanje poezije To pa nikakor ni na škodo pripovedniškemu značaju spisa. Dejanje 9e razpleta pravilno in živahno, osebe se rišejo plastičbo, da iih kar vidimo pred sabo in živimo z njimi. Slog je krepak in jasen, nikjer ni prenatrpanosti; zaradi poezije se pripovedovanje ne izgublja v megleno nejasnost, ne prehaja v nekako lite- rarno »limonado«, kakor mnogi povprečni produkti pripovedniškega impresionizma. Hamsa Humo je povzel od moderne povojne proze dinamičnost in lapidarnost pripovedovanja. Ni pa krenil v ekstreme; ostal je zdrav in pristen, tak, kakor Js njegova domača gruda. Pesem o Groadanu in Groedani, — pesem, pravljica, fabula, kakor hočete — je ljubka tančica, ki se prepleta skozi vso povest. Spominja nas stare antične povesti o Dafnisu in Hioji: mimogrede se spomnimo tudi Bart-scheve »Die Salige«. Skozi to tančico gledamo prelivanje strasti, ploditvene radosti, zorenja in rasti. Samo dejanje se odigrava med pomladjo in jesenjo v dalmatin^em Zagorju, kjer zore emokve, kjer pokajo v pekočem solncu nabrekle grozdne jagode, koder mulijo Srede travo med kamenjem. V okvir take prirode je postavil avtor svoje ljudi, ki razgaljajo pred nami svoje strasti in se nam kažejo v tesnem aežitju z vsem, kar jih obdaja: s pečinami, z rodovitno grudo, z vodo v kotlinah itd. V9e dejanje pa se suče okoli pastirice Grlice, dekleta, ki ee je-dva razvija v žensko in s katerim uživa glavni junak povesti idilo nežne ljubezni. V »erescendo« vstajajoče, brzdane strasti se preliva »fortissimo« spolne ljubemi z mlado vdovo Ivanko. Vmes nastopajo in odhajajo v to prelivanje žgočega solnca, strasti in zorenja vaščani, ki je med njimi posebno izr razit bivši menih Svrzimantlja. S tragično smrtjo pastirice Grlice, ki jo je ubila prebujajoča se lepota in s prvim jesenskim dežjem se povest zaključi. Knjigo Hamse Huma preveva zdrav vonj srbske »deviške dežele«; v dobi zveriženih posnetkov starega realizma in dekadentnih proizvodov neoriginalnih, med knjigami zraslih pripovednikov, nam taka povest posebno dobro dč. Hamsa Humo obeta srbskemu pripovedništvu še veliko klenega, če ne bo obtičal na dosedanji razvojni poti. B. -ŠS3- I). Sest: Gledališka razstava v Magdeburgu gledališča misterijev, — Nadalje edie deli' Hagdeburg, v juliju. Meseca maja t. L so otvorili v Magdeburgu gledališko razstavo. Priprave, M so trajale leto in pol ob sodelovanju vseh odličnih nemških gledaliških činiteljev mesta Mag-deburga in ministrstva prosvete, so morale biti nad vse resne, zakaj razstava kot taka ne kaže samo zgodovina in razvoja nemško-ga gledališča — ampak razvoj vseobčega gledališča sploh. . , Poset razstave in romanje po njej je iz-prehod skozi stoletja, ogled vseh oblik gledališča in kulture. Gledalcu se godi prav tako, kakor tistemu, ki je prišel prvič v veliko mesto: ni močj ogledati vsega, pa naj si še tako dobre volje. Ne ostane ti nič drugega, kakor da zbereš najvažnejše in najzanimivejše, vse ostalo pa použiješ z veliko žlico. Razdelitev razstave prikazuje zgodovino gledališča v umetniškem, kulturnem in gospodarskem pogledu. , Prva dvorana se začne s prostorom, ki je posvečen antičnemu gledališču, in odtod roma posetnik v logičnem nadaljevanju skoz srednjf vek, vse do gledališča današnjih dni. V prostorih srednjeveškega stoje modeli duhovnih iger in načrti, režijske knjige, rokopisi, vidimo prekrasne figurine Oorna Arte, izdelane v Meiasenu iz finega porcelana. Prvo nemško gledališče v modelu, (zdelano z vsemi detajli, stoji tam, in strokovnjak si lahko ogleda posebnost kulis, Id se sučejo okoli osi (Telari). — Doba renesan-ce in novih oblik odra, ki so ee tedaj rodile, pred vsem pa velika doba »gledaliških tehnikov« oživi. Gledališki inženjerji Dunaja, Draždan, Stuttgarta in njih veliko znanje so plastično predočeni. Nato pridejo potujoči ptiSd. Angleški ko-medijantje, katerim so imamo zahvaliti za Shakespeareja, pa velika doba nemške klasike z Goethejem, Schillerjeim, Lessingom. — Z nemško vernostjo in temeljitostjo so zbrani tam gledališki listi, rokopisi, slike in modeli. Najvarnejši in ob enem najčastitlji-vejši dokument pa ao Izvirne dekoracije za Schillerjeve »Razbojnike«, ki jih je prijazna usoda ohranila in v okvirju katerih je Ift-land 13. januarja 1782 prvič igral »Razbojnike«. — Poleg teh obledelih kulis stoji Goethejev režiserski stol, ne stol, globok, udoben naslanjač. — Temeljito se ustvarja razstava tudi z R. Wagnerjem, z Bayreuthom in njega slavnostnimi igrami; vse stoji tu v modelih, izmed katerih jih je nekaj nalašč narejenih za to priliko in ki ponazarjajo vso dobo od 1876 do 1927. Tu stopj vmes oddelek, ki je edinsven: gledališče na fronti in za fronto v ujetniš-kih taboriščih v Rusiji, Sibiriji, Italiji, Franciji. — Samo tisti, kj je kdaj sam doživljal včasih trdo usodo jetništva, bo umel ceniti trud in ljubezen razstavljalca Hermana Paragena. Tu najdete naivne programe, vabila, {zdelana včasih kar »luksuzno«, z barvastimi črtali, vstopnice, bektografirano literaturo, zbirko časopisov s kunoznimt naslovi »Stacheldraht«, »Der vergassene Michek, »Baraka«, — nadalje celo vrsto prisrčnih ženskih fotografij, ki so pa v resnfci vse — moški, ujetniki v ženskih vlogah. Posetnik razstave, ki je prehodil vse te sobane, ima sedaj v drugem kompleksu priliko, da na temelju neverjetno bogatega materijala prouči novodobno gledališč«, postanek predstave od početka v vseh razvojnih fazah do uprizoritve. — Lepo in važno se mi zdi, da se vodstvo razstave tu ni oziralo samo na ona gledališča, režiserje in scenografe, Id jim kruhka in sredstev ne režejo skopo, ampak tudi na ona, ki morajo s fantazijo Jn domiselnostjo iskati pota, da ostanejo na višini modernih zahtev odra. — Tako stoje družno pod eno streho odličnjaki scene Panos Aravantinos, Pirchan, Pasetti, poleg njih pa provfncijalna gledališča Haile, Kassel in nešteto drugih. — Iz razstavljenega si neveščak lahko ustvari popolno sliko o možnostih, ki jih vsebuje gledališče, in rad bj imel, da bi bilo zastopano tam i naše gledališče, zakaj našlo bi so v družbi zelo dostojnih rivalov Ne samo učitelji, tudi Silvester Škerl: Valo Bratina in naše gledališče V našo dolino je marsikaj prišlo čez go« re. In še prihaja marsikaj. Naš teater je, recimo, ves prišel čez gore, od onstran, in v kolikor mu je bilo dano, je po svojih močeh skušal ostati v koraku s svetom. Razen nekaterih dobrih igralcev prav za prav sploh še svojega teatra nimima. — A če hočemo o tem vprašanju tvegati ka« ko besedo,' ki bi nudila možnost sklepanja za bodočnost, mislim, da si moramo naj« prej ogledati ljudi, v katerih leži morda začetek bodočnosti. Eden je Valo Bratina. Njegov »curricu. lum vitae* se ne razlikuje mnogo od živ« 1 j en j a drugih naših igralcev. Naj navedem radi večje popolnosti tudi to (po podatkih iz B. Borkovega člančiča v prospektu tur« r.eje Bratina«Buk5ekova 1923): Rojen leta 1SS7. v Idriji, je vstopil L 1904. v drama« tično šolo v Ljubljani. Tu je bil angažiran za skromen honorar do 1. 1906. Potem se je napotil v svet. Šolal se je na nemških odrih: v Trieru, Essenu, Geri, Osnabrucku m zlasti v DSsseldorfu, kjer je študiral v tamošnjem *SchauspieIhausu< V Detrnol« du se je učil pri tamošnjem dramatirr« gu režiserju dr. Hanserru dramatsko teori« je. L. 1908. ga je angažiral slovenski teater v Trstu. Tudi odtod je pogosto potoraL L 1912. je postal zopet ,član ljubljanskega to« atra. Vojn« je prekfadb njegorro dedovanja. j Po prevratu se je vrnil k teatru v Ljublja« ni, čez eno leto pa je odšel v Maribor. Po Nučičevem odhodu je postal v Mariboru ravnatelj in je vodil teater kot glavni re« žiser do leta 1926. Pod pritiskom razmer je zapustil Maribor ter se začasno pečal s ptujskim odrom, pripravljajo se na novo delo. Danes še ni odločeno, kje bo nada« Ijeval . . . Zunanjosti je prijetne, srednje postave; telo mu je zastalo sredi rasti, kot bi ho« telo postati koncentrirana grča — obraza pa je lepega, v profilu ostrega vsled moč« no izraženega nosu, čelo priča o njegovi inteligenci, mehke oči o njegovi dobroti in tanke, delikatne roke o njegovi nežnosti Vse možnosti izražanja so organično v njem. Teaterski človek, od mladih let na de« skah, je prav za prav šele tekom petih let svojega ravnateljevanja v mariborskem te« atru prišel nekoliko do razmaha. Nekoliko, povdarjam, ker je bila večjemu razmahu — dasi je rušil ovire na vse strani — zabra« njena pot radi poglavitne zapreke, ki je bila v mariborskem teatru nepremostljiva: pomanjkanje dovolj dobrega ansambla, s čimer nočem kratiti slave tistim posamez« nikom, katerim gre. Ob tej oviri se je po« kvarila marsikatera umetnina Bratinovega stvariteljskega duha, postala je fragmenta« rična, nekatere so bilo komaj v svoji za« snovi vidne. Poleg prirojenega mu čuta za »teater«, ra tisto prosvetno umetnost, v katero se člo» * vek položi ves in popolnoma kakor t ao« beno drugo, tedaj poleg čuta za razigranost človeka v sferi presnavljanja svoje osebno« sti, ustvarjanja novih individualnosti, po nobenem živem modelu posnetih, je opaziti v Bratini sikio uvaževanje forme, ki dale najbolj nebrzdani umetnosti — teaterski — potreben estetičen okvir. Oblika se nam« reč more podvreči zakonom, katerim se vsebina no more ukloniti. V režiji in in« scenaciji tiči prav za prav jedro, tako ime« novane teaterske kulture; zakaj igralec je talent in — v redkejših primerih — moj« ster svojega talenta. Režiser (ki si ga ne morem zlepa predstavljati ločenega od in« acenatorja, razen v primeru, da iBSoenator tako lepo služi režiserju, da ni več mogo« čo govoriti o dveh različnih osebnosti), re« žiser, pravim, jo pa mojster teatra. Teaterska predstava mora biti umetnina zase (če hočemo držati na tem, da je te« aterska umetnost sploh umetnost, t. j. pro« duktivna) in sicer je ta umetnina kolek« tivna ustvaritev, gro vodji igre, tvorcu to posebne vprizoritve, najprej zasluga za nje« no vrednost. Valo Bratina je to neizpod« bitno dejstvo ne le spoznal, ampak tudi vse, kar je vprizoril v zadnjih letih, je s to zavestjo »ustvarjal«. V tem tiči prva in največja vrednost Bratinovega dela. — Načela in impulzi, iz katerih ustvarja svoje vprizoritve, bi mogel podrediti enemu njegovemu moSne« mu nagnenju in posebnem talentu: talen« tu za slikarstvo, plastiko in arhitekturo. Ta talent je bil nemara celo odločilen za njegovo toat-orsko delovanje, v koi&or Jo učenci so zastopani na razstavi — gojenci DOeseldorfske in Draždanske akademije za oblikajočo scensko umetnost. Prijetno je videti, da je mladina povsod enaka, zakaj tudi' tam zgoraj je vsa pod vplivom Rusov, od katerih razstavlja samo Tairov nekaj modelov. Zdaj pride konjiček, katerega ne zna nihče tako spretno jahati kakor Nemci. Organizacija, statistika. Ta kompleks kaže v plastičnih, preglednih statistikah organizacijo nemškega igralca z vsem} njenimi sta. novskimi in humanitarnimi ustanovami. Tu je vidna moč organizacije v številkah in slikah. Osemdeset let traja pot razvoja — zato pa predstavlja danes moč, ki jo ceni vsakdo — ne samo ravnatelji. Se košček poezije sledi, košček stare romantike: potujoče gledališče, šmira. domena Stricsejev. Potujoče gledališče, kakrSno je bilo z zelenim vozom in kakršno je v avtomobilu. Povsod, koder živž ljudje, do katerih so segli prvi začetki civilizacije, povsod živi beseda, prihajajoča iz ust igralca — tolmača kulture. • Drugi del razstave je gledališka industrija z vsemi pridobitvami zadnjih let. Poiz-kusni oder kaže razsvetljavo, obzorja, prospekte, reflektorje. Kako bogato je zastopana baš svetlobna industrija, priča dejstvo, da je naročil ravnatelj državnega gledlišča »Od ©on« v Parizu, Firm in Gemier, za 2C0 tisoč frankov reflektorjev pri AEG, ker vsa druga podjetja ne zmorejo podobnih. — Ej, da bi se našel mecen, kj bi žrtvoval, to bi svetili in delali zares čudeže, pa prihranili denarja. — Vse najdemo tu: od platna, barve fn pohištva pa do kostuma, trikoja, meča, šminke, lasulje. Tudi druge stvari io tam: naslanjači za publiko, akustične priprave, gromi, blfski, strele, dež in veter počivajo lepo v skrinjah, in škripci ta plavanje, frčanje in druge skrivnostne imenit-nosti, o katerih se našim mojstrom niti ne sanja. O zaščiti proti požaru v gledališču, o ventilaciji in desinfekciji govori jasno cel oddelek. — Da ni ostal film pozabljen, je jasno; med drugim je tam razstavljen zmaj iz »Nibelungov«, ki je celo Ljubljančanom plflTl. - Oddelek »Radio« pa prireja koncerte lz vseh evropskih mest — v kojah, kjer stoje gramofoni, pa prepeva rojak Tino Pattiera »La donna et mobile . . .« Da ne zaidem v podrobnosti: razstava pokriva ogromen prostor in je dokaz vztrajnega dela in velikega znanja ter ni samo v čast prirediteljem, ampak tud; pokretu", ki zavzema ves duhovni svet: da je umetnost last vseh narodov in da v umetnosti ni meja. Razstava, ki jo vodi ravnatelj Koch z ble-stečo rutino, leži ob Labi in je situacijsko krasno postavljena. Poleg nje, spretno ločeno s primerno arhitekturo, leži razstavno zabavišče — kamor (e vrnem z drugim rair položenjem in pod drugim naslovom. — Razstava ostane otvorjena do oktobra. Poliski knjižni trg Tudi Poljaki radi tožilo, da zanimanje za dobro knjigo vedno boiJ peša. Storilo se je že marsikaj, da bi se izlečlla ko javljajoča se brezbrižnost nasproti literaturi, ki ie povsod znak kulturaera nazadovanja. Tako so n. pr. prirejali propagandne povoike po Varšavi s kričečimi napisi »Smrt sovražnikom knjige« in podobno. Zveza poljskih' knjigarnarjev je že ponovno razpisala nagrade za najlepše knjižne izložbe. Mestne občine dajejo književnikom štipendije in raziplsujejo nagrade. Nekateri starejši zaslužiti pisatelji so dobi H državno poSojnfeo. Vefiko se ie storilo in ne brez uspeha. Knjiga se vidno širi od tedna do tedna. Izposo-Ijevahtice knjig zaznamujejo vedno večji obisk. V tramvajih, na vlaku, na klopeh v parku "m na izletih' srečujete vedno pogosteje ljudi ki čitaio knjige. Seveda se prodaja knjig dviga znatno počasneje. Krivda gre na rovaš gmotnifi razmer. V eni zadnjih številk »Wiadomosči U-ferarickihc čltamo zanimivo statistiko. Po avtorjevih računih kaže fittjlžna produkcija v razdobju 1924 — 1928 stalen porast. Se večji pa Je napredek poljske Snjige na obseg, vrednost in grafično opremo. Brezpomembne ali celo ničvredne, senzacionalne in cenene knjige, ki so pred 1. 1924 še poplavljale knjižni trg. se vedmo bolj umikajo. Tudi to razveseljivo dejstvo Jasno odseva v zrcalu števila. Boj. Id so ga napovedali resni literarni lčrojri slovstvu te vrste. Je bil uspešen. Da ne bo preveč številk, navajamo v Ilustracijo položaja na poljskem knjižnem trgu zgolj sledeče: Lansko leto je izšlo na področju leposlovja (pesmi, romani, drame, novele in pod.) 679 feijižnih novosti v skupni nakladi 4.476.850 izvodov: na področju šolskih priročnikov 348 (v 3,136.530 izvodih) v verski literaturi 360 (1,472.425 izvodov), iz pravniške ta socialno - politične stroke 580 (1,141.210 izvodov), v mladinskem slovstvu 188 (1,138.500 izvodov), potopisov ta zemljepisnih Knjig pa 172 (1,016 tisoč 665 izvodov). V leposlovju gre na prevode 45 odstotkov. V primeri s prejšnjim letom kažejo vzrast: verska kmetij, ska. gozdarska, zemljepisna, domoznanska ki potopisna literatura. Najbolj pa se je povečalo število bajižraifi novosti v politični. narodno - gospodarski ia socialni panogi. Gledališki jubilej Gjura TrbuhovMa. Operetni tenor Gjuro Trbuhovič, ki je svojča« pel tudi v ljubljanski operi, je slavil dne 5. t. m. v Beogradu 201etnico svojega gledališkega delovanja. Nastopil je v Granich-Bt&dtemovem »Orlovu«. Pel je vlogo Doro-finskega. Pomen besed: 1. bist« veni del življensko celi« ce, 9. slovenska gora, 10. števnik,, 11. godbeni in« strument, 14. reka v Sloveniji, 16. veznik, 17. bitka, 20. predlog, 21. žuželka, 23. srbh. vpra« šalnica, 24. osebni za« imek, 25. šivalna potreb« ščina, 27. kraj v južni Tirolski, 29. muza, 31. reka v Srbiji 33. pred« log, 34. hindostanski ve« liki mogul (1556 « 1605), 36. verouk, 37. priljub« ljena kmetska jed, 39. oče, 41. ploskovna mera, 42. barvarska potrebšči« na, 44. žito, 45. rimski pozdrav, 47. števnik, 49. slovenski pisatelj. Navpično: 1. pridiga, Z KPIŽANKA "VBČEIO I MMMMU UM ■I ■ glas mm ■ WMM ■ MMU . uh m mu A i WVM iMU V7 organ, 3. trab, 4. osebni zaimek, 5. prislov načina, 6. žen« sko ime, 7. isto kot 23. vodoravno, 8. okras, i3. pomožni glagol, 15. prislov časa, 18. stran neba, 19. del sobe, 22. žensko ime, 24. osebni zaimek, 26. veznik, 28. valuta, 30. padavina, 32. obloga, 35. kača, 38. stara zemljišk mera, 40. kos blaga, 42. zver, 43. veznik, 46. osebni zaimek, 48. členica. Rešitev križanke «Listi» Vodoravno: 1. B, 2. Ol. 4. Zvon, 6. al\ 8. raketa, 11. Jutro, 15. od, 16. Obzor, 21. napad, 22. Apis, 24. Ilion, 25. zrno, 26. on, 28. Jo, 29. et, 30. Patras, 33. vs„ 34. aparat, 36. no, 37. ro, 38. et, 39. ro, 40. d, 41. Loka, 43. leha, 44. kol, 47. Domovina, 50 one, 53. varoš, 55. lupina, 56. Vreme, 5§. oljka, 59. ruda, 60. Atlas, 61. tak, 64. sa, 65. ol, 66. cep, 69. Uradni list, 72. Samouprava, 74. Aron, 75. glag., 76. tam, 77. P. n., 79. trn, 80. Dan, 81. Ural, 83. a, e, e, 85. on, 86. tapa, 87. s. s., 88. gavran, 89. de, 90. aj. — Navpično: 1. lov, 2. ilo, 4. Zla, 5. nit, 6. pro, 7. Kao, 9. koprive, 10. Edinost, 11. Jadran, 12. up, 13. Tabor, 14. R. D., 17. bi, 19. oi, 20. Roncal, 21. Az, 22. so, 27. Narod, 29. Epoha, 32. sokol, 34 arena, 35. re, 42. Amur, 43. Lina, 44. KaL 45. Or« juna, 46. lok, 50. ort., 51. nelepa, 52. Ema, 67. ev„ 68.. pa, 70. som, 71. t. n., 72. s. g., 73. alt, 77. Pravda, 78. Naprej, 80. do, 81. uta, 82. Laa, 84. es. to delovanje seglo preko našega skromne« ga vsakdanjega teaterskega življenja in je odprlo slovenskemu teatru nove razglede. V svoji mladosti je Bratina kolebal med likovno in med teatersko umetnostjo. Ker pa jo mogel svojo nagnjenje do --ovne v teaterski uspešno izrabiti, narobe pa ne, se je odločil za gledališče. Temu kolebanju, izpraševanju vesti in dolgotrajnemu pri« pravljanju je pripisati dejstvo, da je na« stopil kot samonikel teaterski umetnik še< lo po tolikih letih za javnost skoro nepo« membnega teaterskega delovanja. V njegovih režijskih idejah, katere zdru« ži na podbgi literarnega dela, Id mu služi za povod vprizoritve, v en sam umetniški kompleks, jc zmerom viden njegov izre« den smisel za likovno kompozicijo. Prepu« ščajoč v veliki meri igralčevi imfividutlnosti ln spretnosti svobodo, toliko v izražanju z glasom, kolikor v predstavljanju notranjosti, karakterizaciji in v pogledu dinamike posamezne vloge, se peča Bratina najprej s kompozicijo vse igre kot harmonične enote glede njenega splošnega značaja. V tem delu uveljavi svojo tvorno teatersko rilo, vstvarjajoč iz pisateljevega literarnega materijala teater, sko umetnino. Vsaka podrobnost rtnfl splošnemu vtisu: dinamičnost prizorov, grupacija oseb in grupacija predmetov igralčeve okolice, kakor tudi odrski okvir. Da se po navedenem sestava ni fcvifDa vsaka njegova vprizoritev, je žal jasrjo vsakomur, ki ve, kako je vsestransko ote£koSeoo delo v teatru. kakrSen j« mariborski Vsakdo, k! Js vide! Bratinove vprizoritve, p« i mora brezpogojno priznati njegovo, n a odru vidno stremljenje po gori navedeni dovrienosti. Hočem povedati, da je pri vsaki vpriaoritvi uspel vsaj deloma, vsaj toliko, da ai je bil gledalec v svesti, da 6tojl pred fragmenti umetnine, ki je pa nekje (v Bratinovi volji) popolna, jasna in dovršena. Ne le kot režiser in inseenator se je pre-boril Bratina do one višine, s katero sme zre4i na teaterski svet z očesom voditelja, snovatelja in očeta, ampak tudi kot teaterski ravnatelj Ima neprecenljive zasluge. Dobro se zav edajoč, da potrebuje naš teater najprej teaterske literature, a da do take literature ne pridemo, če ns vprizarjamo s posebnim veseljem in z največjo skrbjo naša domača testenfea dela, je posvetil Bratina največjo pažnjo slovenski dramatiki. Kar je p reducirala slovenska literatura v povojnem času na dramatakem polju je — z redkimi izjemami — on prvi vprizoril. Uveljavil je na odra Remca in Crtfevenika, vprizoril Go-larja in B«vka ter igral na novo tudi že znane odrske pisatelje s največjim razumevanjem. Kolikega pomena so bila njegova mariborska leta ba3 v tem oziru, nam danes še ni Jasno. Pride pa čas, ko ss bodo spominja« tega prvoboritelja sa naš narodni teater mnogi ki vedo danes o tem malo ali ni8 aH pa ti tajfjo dejstva, ki jih niso sami videli fn aittali. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina* 1 je za nas! cJUTRO> št 185 12 Nedelja 7. VIII. 1927= Šport Pričetek državnih prvenstvenih tekem na Sošakn Lep ospeto mrije Včeraj »o se ni Sušaku pričele državne reostveoe tekme v plavanju in waterpo« ki so navale po vsej državi, največ seveda na kraju tekmovanja samem, veliko zanimanje. Dopoldne so se vršile water« polo tekme, la so končale sledeče: Jug (Dubrovnik) : Bob (Beograd) 5 : 0 (0:0); Ilirija : Brdjanin (Beograd) 10 : 1; Jadran (Split) : Gradjanski (Karlovac) 10 : 0. Najbolj zanimiva igra, v kateri so pokazali Spličani odlično farmo. V predtekmovan j ih za posamezne discip« line 'e povzročil pravo senzacijo nastop juniorja An ta Senjanovida iz Splita, ki je plaval 50 m 28 sek.. 1500 m pa 22:50, to je za celo poldrugo minuto boljše od jugoslo« venskega rekorda. Rezultat je tako časten, da obeta najler>še uspehe tudi na med« narodnem forumu. Jutri se tekme ves dan nadaljnjo. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije Letošnje tekmovanje juniorskih nogomet nih moštev za prehodni pokal SK Ilirije se prične danes ob 16. uri na igrišču SK Ilirije. Kot prvi psx igrata Ilirija in Mars, za njima nastopita ob 1730 Jadran in Kra« kovo. Peti sodelujoči klub ISSK Maribor ostane prost do zaključnega kola. Dose» danji prehodni lastnik pokala za leta 1925 in 1926 je jtmiorsko moštvo Ilirije. Ako odnese zmago tudi letos, postane pokal definitivno last SK Ilirije. Tekme obetajo z ozirom na agilnost naših juniorjev rani« mrv šport. Razpis moškega lahkoatletske-ga tekmovanja za prvenstvo kraljevine SHS (Službeno iz LLAP.) Jugoslovanski lahkoatletski savez prire. di 27. in 2S. avgusta 1927. oo 16. na igrišču HŠK Coacordija v Zagrebu lahkoatletsko tekmovanje za. poediasko prvenstvo s sla« dečim programom: 27. avgttrfa; 1. tek 100 m predteki, 2 skok v daljino, 3. tek 110 m zapreke, predteki 4. tek 100 m sesnifmale, 5 met kopja, 6. tek 100 m finale, 7. skok v višino, 8. tek 4 X 100 m predteki 9. tek 1500 m, 10. tek 200 m predteki 11. met kro. gle, 12 tek 400 m predteki. — 28. avgusta: 1. tek 4 X 100 m finale, 2 troskok, 3. tek 200 m semifinale, 4. met diska, 5. tek 110 m zapreke finale, 6. tok 200 m finale, 7. tek 5000 m, 8. tek 400 m finale, 9. skok ob pa« lici, 10. tek 800 m, 11. met kladiva, 12 sta« feta 400 krat 300 krat 200 krat 100. Tekali, šče je iz leša z dvema n ©dvignjenima za« rojema, dolgo 435 m. Prijavnina znaša za točko ia osebo 15 Din, za moštvo 30 Din. Prijave morajo biti v rokah podsaveza naj« kasneje do 14. avgusta. Prijavam, katerim ni priložena prijavnina, bodo v vsakem pri« meru zavrnjene, istotako tudi naknadne prijave. Prijave je poslati aa naslov M. Pe> valek, Ljubljana, kavama Evropa. Prijave, ki niso pregledane po teh. referentu LLAP. in potrjene z znakom podsaveza, se v no« benem primeru ne bodo uvaževale. — Na« frade dobijo v vsaki točki tekmovanja naj« oljši trije posamezniki onroms moštva, a zmagovalec dobi naslov «Prvak Jugoslavije za L 1927j» — Tekmovanje se vrši po prs« vilniku .TLAS vo ne moreta igrati 13. t. m., se naprošata, da iavrta to podsaveru do torka 9. t m.; v tem slučaju se absolvira ta takma 14. t. m. ob 16. uri pred tekmo Hermes : Pri« mor e. — Verificirata se prvenstveni tek« mi Hiriia rez. : Jadran rez. 10 : 0 in Jadran rez. : Hermes rez. 3:0. — Verificira se prvenstvena tabela rezervnih moštev L ra» reda v Ljubljani. — Verificirata se s pra« vem nastorta dse 13. t m. za SC Svobodo fL;ub!j.) Skapin Rajko, »a SK Svobodo (Maribor) H arih Anton. — Verifikacija igr. Tog! Josipa ra ISSK Maribor, objavljena v «Jntru» z dne 31. VTL se anulira vsled dopisa Zasr. NP z iftev in obenem prosimo, da ta "dva 'dneva ce prirejajo prireditev, marveč se pridružijo našemu slavju. BLED. Dostavljanje Estov in pisem je v času sezone slabše kakor v vsaki še tako oddaljeni zagorski vasi. Tam vsaj veš, kedaj dobiš pošto; tu na Bledu — osobito M Enem in Zakš. pa nič gotovega, nič točnega. Pošto, ki pride H Lesc ob 9. dob:mo včasi ob 2„ 3. oa tudi pozneje. Rajon Že-leče Mlico z raztresenimi vilami je preobširen samo za nega pismonošo. Prosimo •direkcijo pošte, da namesti za sezijo še eno moč. da dobimo časopise in pisma vsaj do 12. Prava muka je ob nedeljah, ko moramo sami po pošto. V pravem pomenu besede si v potu svojega obraza moramo priboriti pšsma. Kakor arniki natlačeni stojimo pred zaprtim okencem po celo uro. Z nami seveda tudi letoviSfiarski gostje! Ako ne zadostuje en pismoaoša, pridajte mu še enega. Upamo, da poštna direkcija takoj ukrene potrebno, da odpravi nedostafke ta vstreže upravičenim željam strank. HORJUL-VRHNIKA. Pretočeno nedeljo se je gospod kaplan Smodej, bivši poslanec ljubljanskega sreza. zopet spomnil svojih volilcev in imel na one. ki imajo re-špekt samo pred obleko, k! jo nos, doneče govore, pcfce obljub in fraz. Menda je v svoji politični gorečnosti pozabil evangelij sv. Matevža, ki piše v 7. poglavja, 16. vrsta: »Po njih sadovih jih spoznate«. Gospod Smodej. tudi slovensko ljudstvo je pričelo spoznavat; SLS po njenih delih. AE mar smatra g. poslanec razpuSSeoe Narodne skupščine voHIce za tako kratkovidne, da ne vidijo, kaj klerikalna stranka dela danes in kaj Je počenjala v preteklosti. Tudi nai ne misli gospod kaplan, da bo volčiče vedno pridobiva! s svojo duhovniško •obleko, ker dobro vemo. kako hod-: oblečen. kadar je v Beogradu. Ne vemo tudi, ali ima gospod Smodej še brezplačno železniško karto H. razreda, medtem ko se moramo davkoplačevakr vozi6 v starih vozovih m razreda. Gospodu vrhniškemu dekanu bi svetovali, da se malo manj meša v politiko, več oa za dušni blagor vernikov. Kristus Je Pilata rekel: »MoJe kraljestvo ni od teg2 sveta« — (Sv. Janez, 18. poglavje. 36. vrsta). Gospoda. nismo mi protj duhovnikom, ampak zahtevamo od vseh. da se ravnate po onih starifi mašni-fc'h, katerim se ves narod klanja, ker so se ravnali po besedah Učenika: »Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje.« — (Sv. Janez, 14. poglavje 15. vrsta). —k. VRHNIKA. V nedeljskem »Slovencu* se neki dopisnik od tu nekako zaničljivo izraža o naših kandidatih, češ da naša lista ima 3 tovarnarje, ki so privatno sicer dobri gospodarji Itd. Ne pove pa. 'da so na naš; listi todi zastopniki delavcev kmetov, uradnikov in obrtnikov. Tndi ne pove. kake veličine so na oficijetai klerikalni listi Večinoma taki, ki sploh ne vejo. kaj je gospodarstvo ic ki niso še pogledali čez domači plot Taki neizkušeni mladič; nai vodijo naše obGnsko gospodarstvo!? Na naši listi so pa sami izkušeni možje, ce oa hinavci. Tudi hvaS obSrsko gospodarstvo pod sedanjim županom, in povč. koliko Je g. župan prihranil. AH je obSna kakor Hra niltfca. ali pa ima skrbeti za procvit in NCCAV1CE napredek trga.? AM se je kaj ukrenilo proti stanovanjski bedi? Seveda, g. župan ima svoj grad in vsega dovolj, kaj mu maT berači. Jedina njegova briga je bila, da so mu njegovi kimavci lani plačo zvišali. Prejšnji napredni župan Jelovšek Gabr. je pa brezplačno opravljal županske posle. Tudi g. Marolt kot velekapitalisi, zdravnik itd. ima tako ogromne dohodke, da bi županske posle lahko brezpšačno opravljal. Splošno je ogorčenje proti njemu ne samo med naprednjaki, ček) med klerikaka jih je že mnogo, ki mislijo z lastno glavo. Zato ste se vložiH dve malkootentskl kierik. proožigianovi listi. Naša skrinjica je druga. Upamo, da stori vsak naprednjak svojo dolžnost. So tudi žal med nami nekateri ntlacneži, ki ne razlikujejo stvari i« ideje od osebnosti, a takim polagamo na srce, naj zaradi spora z kako osebo ne delajo škode stranki in naj se ne absentirajo od volitev. Sedaj je &ls začeti z boljšim gospodarstvom v naši občini, a k temu bo pripomogel vsak glas, ki bo oddan proti* klerikalnim listam. Zato ponovno apeliramo vse naprednjake: idrte od moža do moža ia delujte za našo to je drugo skrinjico. — SDS. Gospodarstvo Položaj na naših borzah hgjbolj s e., naj t rp ežn ejs^, Tedenski devizni promet na ljubljanski borzi je snaga! 11.6 milijona Din. Zanimanje ra državne papirje. Ljubljana, 6. avgusta. Kakor je bilo pričakovati, je bil promet na ljubljanski devizni borzi v preteklem tednu slabši kakor zadnje tedne. Ker je nastopila mrtva poletna sezija, ni pričakovati da bi devizni promet kmalu zopei cživeL Uprava ljubljanske borze je sklenila objavljati glede tedenskega deviznega prometa odslej le efektivni promet (torej skupno efektivno vrednost prodanih deviz), kar je treba upoštevati pri primerjanju prometa preteklega tedna s prometom zadnjih tednov. Efektivni tedenski devizni promet je v preteklem tednu znašal 1L6 milijonov Din napram 12.6, 13j0 in 16.7 milijona Din v pr&j-hodnih treh tednih (todi tu smo upoštevali le efektivni promet). Največ bo se v preteklem tednu trgovale devize na Curih, London in Berlin. Ker se je ponudba deviz s privatne strani v preteklem tednu povečala, je Narodna banka intervenirala le v manjšem obsegu. V tečajih posameznih deviz ni bilo znatnejših izprememb. Deviza Berlin je ves teden čvrsta, kar je pripisati znatnemu pritoku deviz v Nemčijo na račun inozemskih posojil Deviza na Italijo je bila razmeroma stabilna; trgovala se je po 309 — 309.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pretekli teden opažati večje zanimanje za državne papirje. Pri živahnejšem prometu se je tečaj Vojne škode dvignil od 344 na &45 — 3455. Tali investicijsko posojilo se je zadnje dni trgovalo v večji meri kakor običajno in to pri tečaju 84 — 84.75. Tržišče zasebnih vrednot se še ni moglo oživeti, navzlic temu pa je bil proenet nekoliko večji kakor zadnje tedne. Tečaji vodečih bančnih papirjev so nekoliko popustili Mad industrijsikimi papirji je bila čvrstejša Danica, dočim je Slavonija nekoliko popustila. Nazadovanje donosa neposrednih davkov V zadnjem času se v naši javnosti pogosto komentira deptvo, da donos neposrednih davkov rapidno nazaduje. Navaja ee dejstvo, da je ta donos neposrednih davkov nazadoval od 278.5 milijona Din v mesecu decembru, odnosno 2725 milijona Din v novembru preteklega leta na 865 milijona Din v marcu, SI.9 milijona Din v aprilu in 123.8 milijona Din v maju tekočega leta. To nazadovanje donosa neposrednih davkov na skoro eno tretjino izgleda na prvi pogled naravnost katasirofalno, vendar pa v resnici situacija ni tako težka. Izkušnja zadnjih let nam kaže, da je donos neposrednih davkov v prvi polovici koledarskega leta vedno izredno slab, dočim v drugi polovici koledarskega leta znatno presega v proračunu prej videne vsote. Ce primerjamo mesečne donose neposrednih davkov v proračunskih letih 1925 ,-'2u., 1926/27. in v tekočem proračunskem letu, tedaj vidimo, da je bilo mesečno gibanje donosa neposrednih davkoT naslednje (v milijonih Din): maj 1927. 123.8, 1926. 142.6: april 1927. 81.9, 1926. 99.4: marc 1927. 86.5. 1926. 96.3. februar 1927. 128.5, 1926. 144-3. januar 1927. 102.9, 1926. 104.1; december 1926. 2785, 1925. 2245: november 1926. 2725, 1925. 275.7; oktober 1926. 212.7, 1925. 202.1: september 1926. 143.7, 1925. 156.6: avgust 1926. 1505, 1925. 183.25. julij 1926. 1015. 1925. 129.4: junij 1926. 87.4, 1925. 11154. te primerjamo gornje številke, tedaj vidimo, da so tudi lani dohodki od neposrednih davkov v prvih mesecih koledarskega leta rapidno nazadovali Navzlic temu pa je v preteklem proračunskem letu 1926 /27. maša1 primanjkljaj celoletnega donosa neposrednih davkov napram v proračunu predvideni vsoti le 42.2 milijona Din ali 12%. Največji del neposrednih davkov priteče namreč v državno blagajno v mesecih oktober, november in december, nakar prične v januarju vsako leto rapidno padati Ce primerjamo donos neposrednih davkov v prvih petih mesecih tekočega koledarskega leta z donosom v odgovarjajočih mesecih leta 1926, tedaj vidimo, da znaša primanjkljaj v maju 13.2*?, v aprilu 18-7%. v marcu 1 Cr, v februarju 10.4OJ. in v januarju 1.1%. Največji je bil torej primanjkljaj v aprilu in maju. torej v prvih dveh mesecih tekočega proračunskega leta. To pa je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da so z novim proračunskim letom prišle v veljavo gotove olajšave glede plačila davčnih zastankov iz nrej-šnjih let Stanje državnih je sicer glede do- nosa neposrednih davkov v splošnem slabše kakor lani, vendar pa nikakor ni katastrofalno, zato je trebe dementiraii vse alarmantne vesti ki so -e v zadnjem času pojavile glede nazadovanja donosa neposrednih davkov. Seveda pa todi izgledi za bodočnost glede na slabo letošnjo letino niso nič kaj rožnati = Stanje vinogradov v SloTeniji Letošnja vinska letina kaže razmeroma dobro. Lepo vreme je ugodno uplivalo na razvoj trte, vendar pa eo na drueS strani grozdi redkejši kakor običajno. Peronospora se je letos pojavila le v redkih primerih, pač pa se je pojavila v vinogradih plesnoba (oidij). Večjo škodo so letos povzročile edino elementarne neasrode. Toča je ponekod uničila cele vinograde. Letošnja letina po količini ne bo TTiatTM večja od lanske, pač pa jo bo stilno prekašala po kvaliteti Groodi so se lepo razvili in če bodo dozorevali pri vročem »olnČcem vremenu bo odstotek sladkorja dosegel maksimum. V splošnem se pričakuje, da bo kvaliteta letošnjega vina prvovrstna in da bo dosegla letnik 1917. Stanje vinogra- dov ni povsod enako. Prav dobro kažejo vinogradi v ljutomerskem in ormoškem okolišu. nekoliko slabše bo izpadla letina v okolici Maribora, Haloz in Konjic kakor tudi na Dolenjskem. Ker je staro vino skoraj razprodano (zaloge starega vina v Sloveniji se cenijo le na 10.000 hL) in ker na drugi strani letošnja letina po količini ne bo znatno presegala lanske letine se pričakuje, da bo glede na dobro kvaliteto cena letošnjemu moštu precej visoka. Tndi izgledi za izvoz vina eo ugodni, ker je stanje vinogradov v sosednih državah slabše kakor pri nas in ker prihaja za izvoz v poštev predvsem kvalitativno dobro blago. Dobra vinska letina bo vinogradnikom mnogo pripomogla, da si v sedanjem težkem 6tanju nekoliko opomorejo. - Ekskurzija češkoslovaških ibornie v Za-preb ob priliki jubileja Zagrebške treovske in obrtniške zbornice. Koncem avgusta bo, kakor znano, proslavila Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica 751etaico svojega obstoja. Zbornica je k proslavi povabila tudi češkoslovaške zbornice. Kakor poročajo iz Prage, se bodo glede na važno pozicijo, ki jo zavzema zagrebška zbornica v našem gospodarskem življenju, svečanosti udeležili številni zastopniki in reprezentanti češkoslovaških zbornic. Ta obisk bo gotovo tudi služil utrditvi in poglobitvi gospodarskih stikov med obema bratskima državama. - Železniška proga St Janš - Sevnica. V »Službenih Novinah< z dne 3. t m. je objavljen natečaj glede pism. ponudb za izdelavo podrobnega načrta projektirane železniške proge Št Janž - Sevnica, ki bo dolga kakih 12 kilometrov. Natečaj se bo vršil 25. t m. v pisarni uprave za zgradbo železnic v Beogradu. Podrobni podatki in pripomočki s>e dobijo v upravi za zgradbo novih železnic v Beogradu (cena Din 300). Kavcija za licitacijo znaša 8000 Din v gotovini ali pa v državnih papirjih. = Sov namestnik guvernerja Sarodae banke. Ker je dosedanji posievodeči vice-guverner Nar. banke dr. Drag. Protič podal ostavko, je začasno prevzel funkcijo guvernerja član upravnega odbora in dosedanji posle-vodeči viceguverner gosp. Ljuba Srečkovid. S svoječasno ostavko guvernerja Vajferta in ostavko viceguvernesrja Protiča sta sedaj izpraznjeni dve najvažnejši mesti v upravi Narodne banke. V kratkem bo sklican "glavni upravni odbor Narodne banke, da reši vprašanje viceguvernerja. = Vprašanje uvoza pšenice xa mline v svrho mletja. Glede na slabo letošnjo letino je zaprosila Zveza jugoslovenskih mlinov finančnega ministra, da se predpis finančnega ministra G. D. C. št 25.720 z dne 2. maja 1923 podaljša. Ta predpis omogoča mlinom carine prost uvoz pšenice iz inozemstva, če 9e mlin zaveže za vsakih 100 kg uvožene pšenice izvoziti 75 kg moke. Začasno vplačana carina se po tem predpisu vrne, če mlin predloži dokaze, da je izvozil zahtevano količino moke. Ta predpis se je v času primanjkljaja domače pšenice prav dobro obnese! Izkušnje so pokazale, da se poveča izvoz moke nulerice, dočim ostanejo slabejše vrste pšenične moke v državi Te slabejše vrste moke. ki se rabijo kot krušna moka. pa se znatno pooenijo. Intervencija Zveze jugo-slovenskih mlinov je bila potrebna, ker stojijo carinarnice na stališču, da dotični predpis ne velja več = Dva konkurza. Razglašen je konkurz o imovini Maksa Muršeca. protokoliranega trgovca z manufaktumim blagom v Ptuju (prvi zbor upnikov 19. avgusta, oglasdtvem rok do 15. septembra m ugotovitveni narok 30. septembra), ter o imovini »Panonije« osrednje gospodarske zadruge, r. z z a z v Mariboru (prvi zbor upnikov 18. avgusta, oglasitveni rok do 15. septembra in ugotovitveni narok 29. septembra). = Zadolževanje Nemčije v inozemstvu je v tuli ju doseglo rekord. V tem mesecu je Netn-Kja v inozemstvu najela 4345 milijona mark posojil, napram 160.7 milijona v juniju in 56 milijonom v maju. Zanimivo je, da je bil precejšen del posojfl najet v Angliji - Ustanovitev razsodišča Mednarodne trgovske iborniee. Glede na velike težkooe, ki vladajo danes pri izterjevanju dolgov v inozemstvu. je Mednarodna trgovska zbornica ustanovila mednarodno razsodišče organizacijo. M bo imela svoj sedež v Parizu. Tega razsodišča se bo lahko posluževal vsak trgovec. ki bo v kupcijski pogodbi z inozemskim kontrahentom vstavil tozadevno klavzulo. Za vsako državo, članico Mednarodne trgovske zbornice, se bo ustanovilo posebno razsodišče, obstoječe iz 8 do 10 članov. Razsodišče bo za V3ak predloženi spor določflo posebnega razsodnika, ki bo moral biti pripadnik tretje narodnosti in bo moral nuditi garancijo za popolno nepristranost. Razsodišča o postopanje se bo vedno vršilo v deželi dolžnika. Ce se stranka ne bi držala razsodbe, bo razsodisce pod vzelo proti tej stranki go- tove kazenske ukrepe (n. pr. mednarodna objava imena dolžne tvrdke). = Konjunktura v Kemčiji Ugodna gospodarska konjunktura, ki se je pojavila v Nem. čiji v prvi polovici tekočega leta, je najbrže že dosegla najvišjo točko. Nekateri celo trdijo, da je konjunktura pričela popuščati in da bo 6e dalje popustila. Cene so v zadnjem času zaradi višjih delavskih mezd znatno narasle in ogrožajo izvoz. Statistika zunanje trgovine za mesec junij kaže zaradi nazaiujo-oega izvoza in narascujočega uvoza ogromen deficit V posameznih industrijskih panogah, ki sc bile v zadnjem času do skrajnosti zaposlene, so se pojavili prvi znaki preokreta. Ta situacija ni ostala brez vpliva na tendenco elektDega tržišča, kjer so tečaji zadnje čini zna'nc popustili = Znižanje diskonta v Zedinjenih drža vab. Iz Ne-svvorka poročajo, da je tamošnja Fede-ral Reserve banka znižal« oficijelni diskont-ni stavek od 4 na 35%. Tekom zadnjega tedna eo znižali diskontni stavek od 4 na 35% tudi Federal Reserve banka v Kansas Citv in Federal Reserve banka v St Louia. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave strešne opeke in pisarniškega materijala: do 16. t m. glede dobave 1 bakrene plošče in matic; do 19. L m. glede dobave 500 kg para fina, go rilcev, ploščatega stenja, salmijaka, boraksa, kalcinirane in kristalne sode, 200 komadov slamnatih pod-nožnie, 50 kg zalivk in 100 komadov snažilnih rutic. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. t m. ponudbe glede dobave 2 komadov usnja tih jermen. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. tm. ponudbe glede dobave 100 m* plohov: do 18. tm. glede dobave 20 komadov nosilnic in 130» jamskega lesa; do 25. avgusta t L pa glede dobave sit za sortiranje koksa in premoga. Pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji; 26. tm. glei« dobave 4000 kg dekstrina in glede dobave 660 komadov zavornjakov. Dne 26. tm s« bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofesrtalna licitacija glede prodaje 20.000 kg starega papirja. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani Ljubljana (prosti promet). London 276 2. Dunaj 8.0075, Berlin 13535, Trst 3095, N>i-york 56.8, Praga 168.4. Curih 10». Zagreb. London 276.2 Newvor 56.75- v 56.78, Pariz 222.875 _ 223.375, Italija 316.125" — 309.375, Curih 1095. Berlin 13535. Dunaj 8.005 — 8.01, Praga 168.6: efekti: investidj-sko8.25 — 84.75, Vojna škoda 3455. Čarih. Beograd 9.13, Berlin 123.47. New-york 518-875, London 2551125, Pariz 20.3375, Milan 28.24, Praga 15.30. Budimpešta 90."/', Bukarešta 351, Dunaj 73.060. Blagovna tržišča Mariborski trg Včerajšnji trg je bil prav dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 18 vt^zeh 48 zskla jih »vinj, k) so jih prodajali po J5 — 175) Din za kg na debelo in 17 — 30 Din za kg ua diobno. Krompirja je bilo ua I>gi> 24 voz (cenr 1—150 Din kg), čebule 14 voz (250 — 4 I«in kg) in zelja ^12 voz (050 — 3 Din kg). — Sena so kmetje pripelj iti 10 voz, slame pa 6 voz. Cene senu so se dvignile na 50 — 60 Din za 100 kg. Ostale cene Perutnina kekeš: 35 — 45, pišča-ici 15 — 30, gosi 50 — 80 Min komad. — Zelenjava ic Ecčivje: fižol 250 — < Din liter, kumare 0.25 — 2, čebula 250 — 44 buče 2 — 4 Lis kg, glavnata solata 0.25 — sveže zelje 050 — 3, karfijola 1—3 Din komad. — Sadje: maline 4 — 6 Din liter, jabolka 4 — 6, hruške 6 — 8, slive 3 — 6 Din kg. — Mlečni izdelki: mleko 2_ 250, snet'na 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 36 — 40. čajno -r5 — 60. kuhano 48 — -V) Din kilogram. — Jajca: 1 — 1.25 Din komad — Krma: 6eao 50 — 60, slama 25 _ 30 Din za 100 kg Sovosadska blagovna borza. Gibanje cen v preteklem tednu: pšenica: baška, 79-8"j kg, 2%, 305 — 3075, banatska, 77-78 kg. 2975 — 3025, slavonska 78-79 kg 2975 — 305; ječmen: ozimni 62-63 kg 220 _ 233, bagri, 65-66 kg 270 — 275; oves: slavonski ' 190 — 200, banjaluški 190 — 195; t u r š č i -ca: baška 2075 — 2125, sremska 210 — 2125; moka: baška >Ck 440 — 450. Dunaj-ka berta u kmetijske prnuvoje. (5. t. m ) Cvrstejša tendenca amerSkia tržišč ni vplivala na razpoloženje dunajske borze, ker so tarso: pretrgane telefonske zveze izostala poročila iz Budimpešte. Tržišče je bilo nesigurno, promet pa zelo omejen Domača pšenica notira za 25 grošev nižje. Turščica je dalje čvrsta in notira za 25 grošev višje. Uradno noti rajo vključno bla-govnoprojnetni davek brez carine: p š e n i -c a : domača 3955 — 4055, madžarska Tisa (80-82 kg) 43 — 435: rž marhfeldska 36.50 — 37, madžarska 3655 — 36.75; ječmen: prima 36 — 40, srednji 34 — 35. za krmo 31 — 32: turščica: 2750 _ 2850: oves : domači in madžarski 31 — 3150, rumunski 29 — 2S5. Preklic Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi Angela Orne. 1169 ALOJZU ČRNE, Medvode. Vremensko ooročilo Meteorološki tarod « trobljam G. avgusta 1927. Višina barr-melra 3ns> Kraj Cas •p2zovan> E Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb . Beograd Sarajevo Skopi je . . Dubrovnik Split Prana . . 7. 14. 21. » • • ■ 11 ■ 60 * 757-9 i ! 757-8 i 7604 1 = 760"! 1 W3 1760-7 j ! ?59 9 1 53-6 i 757-8 1761- i ' 17-8 25-81 23 4; 210' 22-0 230' 18-0: 21-0 i 240! 270! 15-01 Smer vet:a brzint » metrih s = 0 o. Padavine Vrsta • rabin E 4 10 SE 2 3 SE 2 4 mirno 0 SE 4 1 mirno 8 mirno 8 dei 4.0 m..-no 9 mimo 4 ESE 1 3 dež 3-0 Tirno 3 Solnce vzhaja ob 450, zahaja ob 1951, luna vzbaja ob 1356, zalaja ob 23-21-Najviij« temperatur« danes » Ljubljani 263 C, najnižja 17j0 C Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Najbrže še jasno, bolj toplo. Zapadni vetr Nevihte niso izključene, f jwnt na zap^du. IrfaUka vremenska napoved n nedelja: LAfej vetrovi s raznih strani Nebo tprwnen-Ijivo, a večinoma jena. Temperatura od U io SI step. Morja skoraj popolnatna mirno. Kaj čita Rusija? »Krasnyj Bibliotekar]«, glasilo sovjetske državne zbornice za književno produkcijo, je razposlal vsem večjim knjižnicam vprašal ne pole. Iz odgovorov se da razbrati, da ruski delavci najrajši prebirajo ameriške romanopisce, zlasti Jacka Londona in Sinclaira. Nato sledijo Kellermann, Cvenvood, Wells, Žeromski, Lock in FarrSre. Inozemski pisatelji imajo v javnih knjižnicah največji konzum (57.7%), manj se čitajo ruski pripovedniki (42.3%). V teku štirih mesecev se izposodi ameriška knjiga 8 krat, angleška 7 krat, francoska 6 krat. nemška 6 in ruska 5 krat. Med dbmačimi pisatelji Je na prvem mestu sodobna literatura, 75.3%, na klasike pride 247%. To le znaten napredek Pred letom je tvoril konzum klasikov samo 10%. Izmed novih pisateljev imajo politično neopredeljeni avtorji več uspeha kakor izraziti komunisti (60 in 40%). Na prvem mestu je Ma-ksim Gorkij. Po tem pridejo novi ro-manisti Neverov, Sejfalina, Gladkov. Šele nato se vrste Lev in Alekisej Tolstoj, Gogolj, Čehov. Pesniki niso posebno priljubljeni. Na prvem mestu je Puškin. Za njim se najbolj čitajo komunist Demjan Bedni, Le rman tov, Nekrasov. Jesenin, Maja-kovski, Blok, Brjusov. Ostali pesniki se ne zahtevajo. Sploh ima ljudstvo rajši napeto dejanje nego politično vsebino. Zahteva preprost in jasen jezik. Pisatelji, ki se igračkajo z jezikom, kakor Piljnak in Babelj, niso priljubljeni. Sti-liziranje preprostega bralca odbija, kier takih povesti ne razume. nurmmi n a uijlijliljulu »um HESTLE-OV0 OJEČJE BRAŠNO Wmnu aamm g Za zdravje Va&h otrok je N»« D steljeva" moka za otroke najbolj priporočljiva. Velepii trgovina s kurivom se je preselila iz Bohoričeve ulice št. 1 ne Sv. Jerneja cesto 25 ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča. 8883 a □□ixrnxDmGanaa3mnuuuuuuLiLiD Spreimemo strokovne zastopnike za tovarno likerjev, sirupa, limonade in soda vode v BeogTadu. — Služba stalna. Ponudbe na: iu^astavenska Trgo-vaika Agencija« 8913 a Beograd, Jugovita ul. br. 16. Agiina firma v Zagrebu, ki potuje po vsem svetu želi podgastopsfvo kake slovenske tvornlce, najraje tekstilne stroke, za vso SHS. ali za Hrvatsko, Slavonijo, Vojvodino. Cenj. ponudbe prosimo na Publicltas d. d., Zagreb, Gundnličeva 11, pod „Za 12892'. Cisto lice! ICadMujko ivelost, Uradno polepž»r> dobit« ie prr« dal np«r»be medicin, bioloikega aredrtra Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dnL A L raz. Din 17.000. IL raz. Din 12.000. UL raz. Din 7-500. B. L raz. Din 22.400. IL raz. Din 17.280. m. raz. Din 11.500. Prospekti in informacije so na razpolago t potovalni pisarni Jos. Zidar, Ljubljana, telefon 27—59. ffaiboljša svinjska mast znamke — I. P. znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA —■• ' i se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50. 100 tn 200 kg. Točna postrežba! Cene najnižje! Lepo donosno graščinsko posestvo pri Neumarktu. Štajersko, naprodaj. Stanovanjska hiša z 9 sobami, 1 kuhinja, jedilna shramba, kuhinja za živinsko krmo, hlevska poslopja, lesena koča, 2 svinjaka, stanovanjska hfša za pristavnlka (maierja) s štirfmi izbami, 2 kleti, kovač niča in šupa za vozove, kašča, mlin z dvema sobama za stanovanje, lesene ?upe, njive, travniki, gozd in pašnik v izmeri okoli 97 ba. Vsi poljedelski stroji in orodie na razpolago. 76 glav govedi (mariahofske pasme). 2 plemenski kobili, 20 ovac, 60 prašičev. Letni iovprečnl donos krav znaša 2.250 kg mleka, donos prvih krav pa 2.900 kg. Cena 270.000 šilingov. Vprašanja na RealitStenverkehrskanzIei des Steier. Landbundes, Graz, Stubenberggasse 7/II. Steier-mark. CADEZ & BRCAR LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35 * ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah: poljedelske trijerije, |a gonilne jermene, naravne in mnet. mlinske kamne, mlinske potrebščine. iLft.awi'>i t » rvnrapnfvma NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke „W E C K** Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga: Krekov tr* 10/1 pri tv. FRUCTUS, Liub-Uana 158-a Vinorslio zadrug v Ljutomeru Ima v zalogi ca. 86 hI vei vrst pristnega lfntomer-čana po zmerni ceni letnik 1926 izborne kva- Htete. Načelstvo. Kupim takoj konla in diro za prevažanje drv. Ponudbe pod šifro „Trgovi' a 73" na oglasni oddel. „Jutra". Foto-ploče Filmski svitci (rollilmi) i packfilmi kemikalije Cq sta. BRAUNSIEGEL in GRttNSIEGEL plošči brez KONKURENCE, potem Je PERUTZ-FILM gotovo nekaj POSEBNEGA. Pri nakupa fotografskega pribora Vi na to ne smete pozabiti. II najem vzamem prostor za skladišče drv. Ponudbe pod »Trgovina 73" na ogl. oddelek , Jutra". SoBnčne pege! ter rdeža Iu rmene mrlj. po lieo, Trata iu rokah odstranite u redno a lotionom cMufetta* od dr. Domine & Cie., Pari«. Koža lica postane trapantno čiata, inei-nobela, -ne na]okor}ollje pwt ia mrlje garantirano takoj Izginejo. 40 Din. Dobi 66 po Tseh lekarnah, drogerijah in par-fsmerijah. — ^ koamotlftil zarod, Zagrefc, lika te. S7. — Zahtevajte brezplaCne Cutroraiie prospekt«! 64-a/i Pavel Nedog čisti Kemično in barva vse obleke in sukna. Zaine obleke izsotovl v 24. urah najceneje >n najsolidneje. Gosposko ulica 33 MARIBOR Pvazlagova ulica 22 Automo&IHsti - motoclbllstl! Pri nakupu avtomobila in motocikk vam priporočam ogled in preizkušnjo svetovno poznanih ter v Jugoslaviji od nešteto vo. z a če v priznanih kvalitetnih znamk, in sicer: PEUGEOT 5/12, 9/23 in 11/35 HP 6, 4 in 2 sedežni ter potaiaki davka prosti avtomo. bili Ker je to najstarejša kvalitetna evrop. ska znamka, ki ima do danes nedosežen rekord za najmanjšo vporabo bencina, ne bo vam težko se odločiti k nakupu iste. Oest. Automob FabrtkuA. G. vorm. ATJ> STRO*FIAT tovorni avtomobili 1 3/4, 3 in 5 tonski za vsak poklic. A. J. S. engleski motocikli 1 in 2 cilinder« ski, 3 5 in 8 HP EXCELSIOR and HENDERSON 2 ln 4 cilinderski amorikan« ski motocikli z brzino za nazaj. Vžigabia naprava ločena od razsvetljave, kar vam garantira za brezhibno delovanje motorja. GILLET belgijski motocikli 1 cilinderski 5 HP. Gneralno zastopstvo O. Žužek, Ljub* litina. Tmfiaritva IL v- MA Dolgo- Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen Khasana Dr. M. Albershetm Franfcinrt a. M. — London N. poaihlte na .Khasana Can da Cologne-prDJabljeno osvežujoče sredstvo v lepih sMŠmlcah posebno pripravni za potovanje s čepom za brizganje. 13/ a »SPECTRUM" d. d. tež. Kogista. Dubsky in KrstIČ, tvornlca ottodal la brušenega stekla, I Mbljana Vn, Medvedova nL 38, teL <43 ZttnSfc, Beograd, Oslek. Središnllca: Zagreb Zrcalno stekk, portatao steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ta oblikah, kakor tudi brušene prozorae šipe, Izbočene plošče, vsrtklevanje v med Fina, navadna ogledala._82 Certan uničuje stenice in njih jajčeca Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom. Potnika žitne stroke pri slovenskih odjemalcih dobro uvedenega, sprejme velika žitna firma iz produkcijskega okoliša, ki že več let dela v Sloveniji in je dobro uvedena, proti proviziji in fiksumu za takoj. Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo Drejemkov na ogl. oddelek »Jutra« ood »Potnik 101«. PLETILNI STROJ ploščat, ŠL 8—10, širine 65—100 cm, z 2 vodilntkoma, skoro nov 1 krožni stroj (Rundstuhl, 24 fini 36 col. 1 parna lokomobfla 9—12 HP, ceno naprodaj. Ponudbe pod »šifro »Jeftlna Icnpnja« na oglasni oddelek »Jutra«. f|»|iiiiiif....ii>»iiii XeLroi*la. in, tir* dopis* tiiol** pc. malih»oglasov, padalo- nas. Oglasni odddtk JUpLA^juUjOAOt Prtstrnova.> ul.4. čdunnu, račun, ■portn* Iranilnlcd, Ljubl^utajl 11J43.. SpnjtAuznje. tnalih, oglasov za, pri^ kodnjo fUoilko JVTRA te, zailj^Zi dan, presL izidom, lisla, ob ust,. Pazsujc sprtjeH oglase, bodo prv-občesu, v naslednjo ritmiki, lista,. Tolifan sUvilifei 2492 JLah. oglasi, h, služijo v posredovalni, in-tod/aLu na/run* občinstva; vsaka beseda. 50par. Uajmsmjči znesek Vin, 5*1 Pristojbina zaj"ifroVUuf-. lotilo*, dopuovanjain, oglasi. trgovskega- ali- nilaasuga značaja,, vsaka beseda Viet-r-. KajnaMA, JJUsekI)in,to-.Vrutcjbina. za šifro Vins^Ur* prulojbi-a* j* vpoHaE obenem, z naroaloaifjiarj* oglati tupriebajo. TcUforv stmUkci 24 g 2 Kam-pakaml Na domačo veselico t nedeljo 7. t. m. popoldne vljudno vabi gostilna Ku-har-Sktkar, Domžal«. £2748 Kam grem danes? Ka Barje! Ka veliko vrtno veaeUea, ki jo priredi prostovoljno faAw društvo Barja na vrta g. Vrbinca. Začetek ob 13. mi, vstopne g Din. 8 povečanim običajnim • porodom. Cisti dohodU ia prepotrebni gs-aiini dom. K obilni udeleiM vljudno vabi odbor. 22895 Cfrrt Pozor društva! 0 priliki 25- in 501etsio ter dragih prireditev u najtoplejo priporoča ta fotografiranje skupin loto-atelje D. S o v i t k, Ljubljana, Kolodvorska S4. Za prvovrstno delo jamčim. Cene »olidne. 163 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova uL 6/1 Tovarna: Vlč-Glince. 77777 'iT Vi'i Trg. pomočnica ki ee čuti sposobna za vod-■tvo podružse trgovine i mešanim blagom in usnjem, a predpisano najmanj petletno prakso, kavcije zmožno, reeno in pošteno, «prej-mem za vodstvo podružnice na deželi. Izključujem " kojih učno in službeni narje je obstojalo v kon-aumnih zadrugah in tem podobnih podjetjih. Takojšnje ponudbe > navedbo razpoložljive kavcije, prepisi »pri" čeval in zahtevkom mesečne plače je podati na ogL oddelek cJutra* pod iifro cAgilna 100». Železninarje: vsrziranega prodajalca ln zanesljivega pisarn, uradnika iščemo za stalno službo. ObKrae ponudbe todi t navedbe« tlufbeolfc prejemkov in ew»itiifilTiod šifro »Perfektan*. 2STT38 Vajenca krepkega, poštenih staršev, z enim ali dvema razredoma meščanske šole ali srednje šole, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Stanka Lenarčiča v Novi vasi pri Rakeku. 22709 Retušerko dobro neg. in poz. iščem za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22700 Gospodično zmožno kavcije ali z malim kapitalom sprejmem takoj v službo proti dobri plači Ponudbe sa oglasni oddelek cJutra* pod šifro •Stalna služba 628*. 22807 Izurjeno pletiljo in učenko rabim ta takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Dekle z dežele pošteno ln pridno, vajeno vseh del razun kuhanja, sprejmem takoj v službo. Ponudbe na naslov: Osnovna iola v Radovljici. 82814 Učenko sprejme šivilja Vidmar, Zg. Šiška 2. 22936 Strojepisko sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod »Strojepiska*. Trgovskega slugo pridnega in poštenega sprejme tvrdka Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Potnika prvovrstnega, dobro vpeljanega pri večjih tvrdkah v Sloveniji, sprejme stara dunajska firma. Samo jasne in popolne ponudbe z navedbo vseh dosedanjih nameščeni bomo vpo-števali. — Ponudbe pod značko »Visoki dohodki 3492» na M. Dukes Nachf. A. G., Wien I/l. Detajlista prvovrstnega sprejme ka T. MSchniidi. tvrd-82968 Zlatarskega vajenca ■ prejme Ivan Zalokar, Ljubljana VH, Tržna ulica it. 6. 82678 Pekovskega vajenca ki se je ie vsaj eno leto učil, sprejmem. Naslcv v oglasnem oddelku cJutra*. 22913 Hišnika išče ta takoj uprava hiše v sredini mesta. Pismene rudbe t označbo starosti poklica ter itevila rodbinskih članov nasloviti na glasni oddelek cJutra*pod Šoferja mlajšega začetnika sprejmem proti maejS plači. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 22923 Vajenca kregfcega in it poitene dre-žine, z udoetno šolsko na- oddelek cJutra* pod iifro .Marljiv £27*. £8759 Agilne zastopnike za prodajo arečk na obroke išče bančna posredovalnica Beljak v Mariboru. 22247 Strojno vezenje odda trgovina na dom ve-tUjam, tudi izven mesta. Delo stalno. Ponudbe na ■lasni oddelek cJutra* pod cVezenje*. 22751 Postrežnico za dopoldanake ure sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. Mehanika popolnoma samostojnega iščem ta avtodelav- nico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro •Sposoben 96». ---- Damsko frizerko dobro izvežbano prejme Sesalni salon Gju. 23695 Prodajalka mlajša moč t dobrim spričevalom. išče tlulbe. najraje T meetu. — Naaiev r oglasnem oddelku cJutra*. £9078 Šivilja (pomočnica) iKe službe, se g!»d« sa S^^StSTv ^ oddelka »Jatra*. 2000 Din nagrade dobi tfeti, ki preskrbi absolventu gradnje tehnične iole službo v kaki tehn. pisarni ali kaj podobnega, po možnosti v euektrotens. •trokL Naslov v oglasnem Prodajalka zanesljiva, mešane stroke, žeU službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj*. 22724 Lesni manipulant išče mesta kot nakupova- lec, prezemalec lesa, žago-vodja ali kaj aličnega. Govori več jezikov. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv* 23625 Trgovec t obrtom in pravico ta toč. alkoholnih pijač, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mlajša moč brez sredstev*. 22922 Knjigovodinja samostojna, perfektna slovanska. hrvatska in nemška _ korespoedentinja. hitra strojepiska, s sedemletno prakso, želi premeniti sedanjo slnžbo. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sušak». 22791 Učiteljica z večletno prakso, poučuje klavir in nemščino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 22909 Marija Grill izprašana učiteljica. Kolodvorska ulica 11. pritličje poučuje angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino in klavir. 22954 Žagarski mojster ki izvršuje vsa popravila sam, išče trajno akordno delo na venecijanki. Naslov pove oglasni odde!<£ »Jutra*. 22782 Absolventinja meKaoeke šole in trgov-primerne službe. Dnfee sa oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Začetnica*. ----- Trg. pomočnflf •tarejil, dobro Izurjen aa-"fcktrtrt, ieli službe v taU večji trgovini Nasto-01 lahko tako!. Dopise sa —' odMek cJutra* pod is taneeljrv 9» £809 Kmečko dekle se želi učiti »trojnega rje-taratva ali kaj »ličnega. Stara je 16 let, is bi rada pomagala tudi druga hišna aH poljska dela. Naslov v oddelku »Jutra*. Kuhinjska oprava malo rabljena, belo barvana, ter 2 postelji radi selitve naprodaj v Zeleni jami, Središka ulica 141. 22844 Šivalni stroj malo rabljen in pasteijo e peresno žimnico prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22839 Pozor, trgovci! Konknrzna razprodaja. Iz konkurzse mase Frane Renier se bodo v ponede^ Ijek, dne 8. avgusta 1927 ob 8. dopoldan prodajali ra trpi v Podčetrtku naslednji predmeti: 2 konja, lahki in težki vozovi večja množina vina. kisa, vinske posode, velika zaloga itacunskega blaga. Interesenti se opozarjajo, da te predmeti prodajajo tudi za tretjino cenUne vrednosti. 28491 Pletilni stroj it. 8/60 in 8/36, v dobrem stanju proda Kufar, Drav-lje št. 23. 22974 Žico u hišni telefon a£ elektriko, zvončke in orodje proda Iv. Drnovšek, Medvode. 22880 Bolniški stol I poceni naprodaj oglasnem oddelku (naslanjač) Naslov v i »Jutra*. Sokolski kroj čisto sov. še seponoien, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2276S Kolesa najceneje pri trnUd Nardin in drug, P olj&nš* cesta 81 Pletilni stroj patent »Popp*. z dvojnim nitovodom. skoro nov, po ugodni ceni prodam. Kupca naučim plesti brezplačno. Naslov ▼ oglasnem oddelku Otroški voziček dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22840 Več spalnih oprav solidno izdelanih, po konkurenčni ceni prodam in sprejemam vse v to stroko spadajoča dela. Sprejmem tudi od 14—15 let starega vajenca Ponudbe osebno. — Avgust Cerne, splošno mizarstvo v Zg. Šiški 122, Ljubljana 7 22961 Smrekovih hlodov 4 in 8 m delfine, lepih, proda ea 000aa' Anton Potre, aksport lesa, Hove — Dobava tako. Pletilni stroj švicarski, ta vzorčni aparat (Bantanster), 8/00, poceni prodam. Naslov v oci. »Jutra*. £194* Kompleten dinamo tipe 80/75, HP 10.8, 80 volt bi bencin motor 4 HP, po nizki ceni prodam. Zamenjava ta kurivo mogoča. — Ogled ln vprašanja: CretST — Teharje pri Celju. 22948 Hišno lekarno kompletno t inštrumenti poceni prodam — tudi na obroke. Natančna pojasnila daje g. Krivec, Bled — kolodvor. 22963 Zbirka narod, slik starih, originalnih umetniških proda Drago Kline v Vojniku. 22950 Osebno pravico prodam ta dobo 3 let, ali pa pristopim kot družabnik h kaki dobro idoči gostilni. — Informacije daje Alojzij Zupančič, aodar, Police — poita Gornja Radgona. 22637 Vzidem Čebulo razpošilja po dnevni od 50 kg naprej Josip Lah, - ■ " " Vel. Ne " Osluševci pri NedeljL 22534 Prešanega sena prodam 10 vagonov. Na-»lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22595 Otavo v košnji kupim vsako množino. Ponudbe na: Zgornja Šiška 92 £894 Krompir lanski, dober ta krmo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. £2772 ICufUm Vreče rabljene, v dobrem stanju, ponadite na poštni preda it. 169. 22641 Kopirno prešo rabljeno, dobro ohranjeno, velikost 38 X 28 cm, lahko tudi večjo, kupim. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kopirna preša*. £2535 Vreče od eztrakta, aoli kupim. Naslov v oglasnem o " »Jutra*. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih »enak Cerne — juvelir LJubljana. Wolfov» sL 1 88 Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. 252 EJektromotor 1 Vi HP, vrtilni tok, kupim. Ponudbe na d. d. »Deeko*, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2. 22976 Delniški plašč (Aktienmantel) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Garantirano brez pasiv*. 22766 Poprsje kralja Aleksandra in kraljice Marije, it mavca, v velikosti oa ca 55 cm kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kralj*. 22750 Hmeljskih drogov veliko množino kupim. Ponudbe na poštni predal 2, Žalec. £723 Pletilni stroj it. 6 33 po zelo nizki ceni proda Galieo, Velike Lašče 22810 2 brač in akvarij za ribe prodam. Ponudbe pod »Prodam takoj* sa poitai predal «8, Ljubljana. 2 hrastovi spalnici proda Alojzij Pečnlk. Za-puže 84, p. St. Vid sad Ljubljano. Čevljarski stroj za težka dela. eflisder patent Elastik, akoraj nov, "Toda za 2500 Din Frane itamper, Središče ob Dravi 22801 Mecesnovih desk od 50 debeiise naprej kupim večjo množino. Ponudbe na poisd predal 43, Ljubljana. £2952 Volno kozjo dlako, arovico is mezdro kupuje Hackera nasl. Moskovič, Zagreb. 82787 Konja ln (Sro za prevažanje drv kupim takoj. Ponudbe sa oglasni oddelek cjntra* pod iifro »Trgovina 78*. Pisalni stroj a cirilico, dobro ohrasjea. Naslov pove oglas. »Jutra*. 22025 Brzojavne droge hrastove, zdrave in lepe, oiopljene, po možnosti suhe kupim: 4500 kosov 8J0 m dolgih. 3000 kosov 9 m dolgih. 1000 kosov 9.50 m dolgih. 4000 kosov 10 m dolgih. 1000 kosov 11 m dolgih 1000 kosov 18 m dol^h, 150 kosov 18 m dolgih is 150 kosov 14 m dolgih. Za oddati tekom 4 mesecev in pričeti takoj proti takojšnjemu plačilu. Pozrudbe na lesno veletrgovino Fracz Mumelter in Bozen CBolta-no) Itattaa. 188 Pletilni stroj 8/40 kupi Josip Pieško, Kodeljevo 180. - Srebrne krona mote to piača i Oata, tjuSjana. Modele »o cementne oevi, 20 ia 40 ea prem. kapbn. Ponudbe t navedbo eene na o oddelek «Jutra* pod 22786 Bakreno žico mehko, premer L7 mm, potem prerez 10, 16 in 25 mmq v večji množini, vrvico 16, £5. 35 mmq; tndi rabljene plinske, vodovodne aH diuge cevi od 2—4 cole premera, različnih dolžin kupimo. Najnižje ponudbe sa oglasni oddelek •Jutra* pod cBakrene žice* Linoleum t epi h lo volneno žimnico kupim. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 22958 Bukovih in gabrovih drv 20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Dr» H a d 1, Novo mesto. 1Cn}i&e Hipnotizem sugestije, coučtizem. — Poljudno znanstvena razprava. Praktična navodila. Poučso is zabavno I — Cena 28 Din franko. »Veda in znanost*, Celje, Raslagova itev. 8. 872 Prodam knjige Mayer-Lexikan 5. natis, 18 zvezkov — t dopolnilnim zvezkom, dobro ohrasjea, poceni prodam. Pojasnila daje lastnik Ivan Dobre. Korvor St. 70, pošta Križe pri Tržiču, Gorenjsko. 22536 Knjige za medicisce ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutia». m Enod ružin. hišico če možno slično vili, na periferiji Ljubljane, kupim. Ponudbe a ceno pod iifro •V dobrem stanju* na ogl. oddelek cJutra*. 2T Prenovljeno vilo z vrtom in Badonosnikom prodam radi družinskih razmer. Vila je blizu postaje sa Štajerskem. Cena 80.000 Dis. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Trgovsko hišo elegantnima trgovskima lokaloma, a posebno lepo urejeno restavracijo-kavamo v najživahsejiem trg. are-diiču Ljubljane prodam >d telo ugodnimi pogoji opise sa oglasni oddelek •Jutra* pod cBodočnoet te smehlja*. 22796 Enonadstr. hiša obstoječa it 8 stanovanj, trgovskega lokala ia dvorišča, naprodaj. Nahaja »e tik farse cerkve v večjem kraju sa DoIeaJ»kem. Hiia , e pripravna ta trgovino, catera »e je bvrievala vei let, in ta vsako obrt. V slučaju, da želi kupec, lahko dobi zraven ta 7 mernikov posetve prvovrstnih -,:v in 1 večji travnik. — sa po dogovem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22735 Enodružinska hiša v dobrem stanju, a sadnim in telenjadnim vrtom, oddaljena 8 minat od kolodvora, ugodno naprodaj. — Ogleda se: Gmajna K. ~ Črnuče, poita Jefica Ljubljani V Rajbenburgn ali okolici kupim hiSco t vrtom. Posudbe pod iifro «20.000 Din* sa oglasni oddelek »Jutra*. 23661 Hišo 4 stanovanji, vrtom in električno lučjo, prodam. Studenci pri Mariboru, Jurčičeva unča 17. 22574 >ozor, Amerikanci! Trgovska hiia, v kateri je »koti dolga leta trgovina t meianim blagom, eksport •ena, »lame, jaje ia deželnih pridelkov, v lepem tret-kem trga ob ielesnici tako; naprodaj. Ponudbe na [lasni eddelek cJutra. pod Prilika 86*. 2273« oglasni •Redka Trgovska hiša dobro vpeljana, ob državni e«ti, polee trn* e«kve, M« m žel postaje naprodaj »a 225.000 Dis. Sla psa e »ob, 2 kuhisjl trg. ^ J» * kleti Poleg hiie obokan hlev »a 8 glav b»ine, betoairanl svinjaki k^ča, akedenj, iapa, vod-.vrne t opeko krito. travnikov u 10 voz pr-»ega is 8 voz drugega se-na, 18 mernikov posetve, 8 oralov gozda, vinograd, pridelka 13 hI, v»e v Milini Mie. Proda ee radi odpotovanja v času 14 dni Ugodni kupni pogoji Na-•!ov pove oglasni oddelek I Hišo na Rečici pri Bledu prodam. Natančneje ee Itve: Ulica sa grad it. 6. 22915 Hišico ali vilo U kapa v Ljubljani ali bližnji okolici Bolj sove imajo prednost Ponudb« sa oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Takojšnje plačilo 65». 22765 V Kamniku ali Kranju kupim majhno hišo, na željo todi zamenjam t hišo v lepem prometnem kraju. Posudbe na ogla«, oddelek cJutra* pod cMala hiša*. 22818 M ar stan, Maribor Koroška cesta 10. priporoča 22968 Dvonadstr. hiša v dobrem »tasju, ▼ mesta Mariboru prodain. Stanovanje prosto. Naslov pri po-družnioi cJutra* v Mariboru 22970 Hišo a trgovskim lokalom, v najlepši ulici Studenci pri Mariboru, na dobri točki za Špecerijsko trgovino, prodam radi družinskih razmer Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 22971 t* Realitetna pisarna družba « o. ■ Sv. Petra c. štev. 18 proda: HISO, aovooidano, 9 sob, lokal 800.000 vrt, meeečni donoe Din; VILO, Sv. Jožef. 8 sob, tolik vrt, Din 600.000; HISO, novo, dvodruiinsko, Rožna dolina, 140.000 Din HISO, ieeutanovanjsko, r centru, 180.000 Din; HISO v Dravljah, enodružinsko. vrt, 50.000 Din; HISO v Domžalah, trisobno, vrt, 50.000 Din. 22951 V. Gostilno kupim ali vzamem tudi v najem v Ljubljani aH okolici. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jatra* pod iifro »Plačam takoj 86». ----- Zatožno klet ta 2—4 vagone vina iščem v najem v Ljubljani Vzamem v najem tudi gostilno. Poaadbe sa oglas, e-ddelak »Jutra* pod iifro »Klet*. £290« Gostilno oddam v najem sa prometni točki ia todi pripraven lokal ta mesarijo • pogojem, da plača odstop-niso. Ponudbe na oglasa', o-ddelek cjntra* pod šifro »Gostilna S3». ---- Gospa perfaktna kuharica, vzam« kuhinjo v najem. Ponudbe sa oglas, oddelek »Jutra* pod «Ferf<*tna 929» Trgovino meianim blagom, dobro vpeljano v industrijskem is letovftarakem kraju sa Gorenjcem oddam. Bodočnost zaaigrtrana. Potrebe kapital 60.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Trgovee*. 22918-a Pisarniški lokal če aiogoče a akladiičem iščem a L novembrom. Ponudbe na oglasni oddelei »Jutra* pod »Pisarna 66> S2B6I Za ključavničarsko In mehaničar. obrt mestu ali sa deželi vza mem v najem primeren pro stor. event. pristopim * družbo Cenjene ponudb-sa oglasni odelek cJutra* pod iifro »Bodočnost U*. Gostilno ■ »lami za tujce oddam taradi visok« starosti na račun. Poleg tega lokal za trgovino na razpolago. Je t lepem industrijskem kraju na Gorenjskem. Prednost imajo gospodične ali vdove brez otrok, zmožne delovanja in kavcije. Na-■lov pove oglasni oddelek •Jutra.. 22731 Trgcvski lokal ■ skladišči ln stanovanjem, oa prometnem kraju v t Mariboru zamenjam takoj za trgovski lokal v Celju. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro »Lokal Maribor-Celje*. 22853 Stanovanje 1—2 sob a kuhinjo i i i • stranka brez otrok za takoj ali poenej«. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod •Čistost 30». 22930 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje oddam v novi visoko-pritRini vili v Trnovskem dmestfu. Parket, elektri-in vodovod. Naslov r oclaenem oddelku «Jutra». 22957 Lepo stanovanje obstoječe iz sobe kuhinje, shrambe in vrta, oddam takoj v novi hiži na Celov-iki eeetl it. 117. Lokal za trgovino ■ mešanim blagom, obsto-1 Ječo že nad 80 let, na zelo prometnem kraju v ljub-1 Ijani oddam moškemu ali lenski, event. posodim tudi Ime za firmo, ali nekoliko Jasa tudi sodelujem. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod «Lopal takoj «863». 227401 *2 »1 Sostanovalca in 2 go&poda na domačo I hrano sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1 22826 2 gospodični iščeta priproeto sobo v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod značko •Soba 35». 22935 Sobo s hrano sredini mesta oddam 2 gospodoma. Prost vhod in elektrika. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2293S Gospodična ves dan odsotna, išče stanovanje in sicer na Dunajski ali Miklošičevi cesti. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Gospodična«. 22940 Sostanovalca sprejmem e hrano in vso | oskrbo sa 950 Din na Sv. Jakoba trgu It. 5. Stanovanje s vso oskrbo, ▼ bližini ani- I verze iščem. — Ponudbe z navedbo cene na, {»glasni oddelek »Jutra* pod šliro •Akademik 1». Opremljeno sobo t posebnim vhodom in električno razsvetljavo odda takoj Zalokar, Florijanska ulica 31. 2i964 Trisobno stanovanje v Ljubljani, 15 minut od centra oddam s 1. septem- Lepo, PlijaZnO SObO Opremljeno sobo strogo separiraaim vhodom išče gospod za takoj. Dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod «Snaina 65». 22965 brom, event. zamenjam stanovanje sredi mesta. — | Istotam oddam separirano sobo. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod M. 100». 22619 ali prazno, ■ elektriko in posebnim vhodom, najraje U stopnišča, iščem za takoj. Prijazn« ponudbe na oglasni oddslek | - šifro »F. P.» , 22789 »Jutra* pod mlajša dijaka eprejm e starejži zakonski par brez otrok. Naslov pove 0£rlasni oddelek . 8 22953 Stanovanje I Bob, kuhinje in pritiklin, ne predaleč od sredine mesta, iSče državna uradnica s materjo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Mirna stranka 71». 22771 Stanovanje J—S sob a kuhinjo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Mirna stranka 99». 226971 Sobo in kuhinjo išče starejša oseba. Ponudbe z navedbo eeoe na oglasni oddelek «Jotra»pod •Mirna 83». " " " Prazno sobo | i i i e m s 1. ali preje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snažno 94». Gospoda na stanovanj« n> nasipu št. 18. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam na Taboru št. 6/II. 22955 Sobo vbodom 8 stopnic iščem 14 dni. Ponudbe do 15. 11, m. na oglasni oddelek > «Jotxa» pod žifro «Dopust». 22960 N*.1 oddelek Stanovanje 5 »ob g priti Minami, krme-I no, nezažčiteno, pripravno j ia gg. id ravnika, lobo-sdravnika, odvetnika efcc., odstopim proti primerni odškodnini. Ponudb« prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod «Takoj prosto stanovi* | nje*. Stanovanje 1—3 sob tn kuhinje, r sredini mesta vzame takoj ali pozneje v najem mirna stranka brez otrok — pod Veliko sobo oddam ta. stanovanje, slov pove oglasni «Jntra>. Gospoda eprejmean na stanovanj« 115. "avgustom. Naslov pors oddelek . SS815 Oskrbo popolnoma brezplačno iščem za nadarjeno, dobro vzgojeno deklico z dežele, ki bi obiskovala meščaijsko šolo in obenem pomagsda dvema ali trem otrokom pri učenju, event. bi pomagala T prostem času tudi kaj malega v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro •Ereo-plačna oskrba*. Družabnika 100.000 Din 1 iS« prno-vrstno tehnično podjetje. — Ponudbe na uprav« Maribora pod »Rentabel*. Katera rodbina bi bila pripravljena vzeti petletno, ljubo deiklico za svojo. Ponudbe pod znstko •Ljubljenka* na dal 68, Ljubljani Mlad trgovec na deželi želi znanja z gospodično ed 20—28 let, za takojšnjo ženitev, katera bi imela veselje do trgovine, najraje trg. izobrsi««os 1 nekaj premoženja itd. Vdove niso izključene. Samo resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod •Dobro srce*. Katera družina odnosno ženica bi takoj sprejela 2 otroka v starosti od 3 let in od 13 mesecev oskrbo za kratko dobo, proti primernemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 22902 Otroka okoli 2 leti starega, zdravega, vzame v vso oskrbo proti plačilu za 6 let naprej, ali za svojega pri položitvi primernega zne-pri sodišču ali hranll- Vdovec •Ur 55 let, drl. uslužbence s 70.000 Din, želi znanja r svrho ženitve • vdovo sli samico primerne starosti, brez otrok, z nekoliko premoženja ali obrtjo. Zidal bi lasten dom. Dopise na OgL oddelek »Jutra* pod šifro •Lasten dom*. 22881 ska niči. tričlanska drž. urad-niška družina v Ljubljani. glas. oddelek •Oskrba*. 22762 Ponudbe na . 2267S Dva dijaka sprejme učitelj na stanova- I nj« In hrano. Strogo nad-' sorstvo. Naslov pove oglat, oddslek •Jutra*. 22870 | Gospodična Iši« sobo s 15. avgustom — samo pri boljši rodbini. Dopise pod šifro cMima 75» u oglasni odelek »Jutra*. 22875 2 gospodični ispoda ali mlad zakon-par sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 22876 Učiteljska družina sprejme 2 mlajša dijaka v zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo in pouk pri učenju brezplačen. Naslov v oglas, i oddelku »Jutra*. 22916 Družabnika k izvrstnt. uspevajočem govskem podjetju v centru Ljubljane sprejmem zaradi bolezni. Gotovina ni poi pač pa sodelovanje. Varnost lahko tndi y nepremičninah. Eventualni odstop podjetja družabniku po kratki dobi ni izključen. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Popolna varnost*. Kdo posodi 100.000 Din ali manjši znesek proti vknjižbi na mesto, na posestvo. Posre-dovalee dobi nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Sigurnost 833». " Veliko prazno sobo v mestu želi Pavle Tavčar, Krojaška 8. 22926 Sobo s posebnim vhodom U stop-I nio išče soliden in miren 1 gospod. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Lepa soba 24». 22924 2 gos] skf tu Uradnica Seli nepredrago sobo s hrano ali brez s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* ped značko •Gorenjsko it. 41696». 22918 2 sobi s kuhinjo ln kopalnico želim. Pogoj« I s ceno na oglasni oddelek | •Jutra* pod Šifro »Gorica*. ^ Dijaka nižjega razreda sprejmem na stanovanje in v popolno oskrbo. Naslov pove ogla«. Dijaka | sprejmem hrano v vrata 4. v Mariboru na stanovaije In Sodni ulici 25/1, oddatek »Jutra*. 228791 Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, steklene verande, kopalnic« ta vseh pritiklin, oddam \ 1 an 2 takoj. Ponudb« na oglasni delek " sprejmi Oale, ; gospodični l stanovanje I. Dunajska oesta št. 23 2 gospoda na stane oglasnem oddel! sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. oddelek »Jutra* udobno*. pod •Zel« 229061 Dvoje stanovanj komfortnih, v novi zgradbi' v centru mesta, obstoječih ti kuhinje, 4 sob, kopalnic« j ln pritiklin, oddam « L novembrom, oziroma takoj. Cenjene ponudb« na oglas, oddelek Jutra* pod šifro i • Krasna leg»». 22919 Trgovec Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pri-tlkllnami iščeta ia takoj ali keaneje zokonea brel otrok. Cenjene ponudb« navedbo cene na ogla«ni oddelek »Jutra* pod «Su». 2274» Stanovanje t—3 sob iščem i Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra> pod Ilir« 227741 Sobo in kuhinjo s pritikllnami, v mestu ali bližnji okolici ilčs mlad zakonski par s 1. nor brom. Plača za 1 Isto prej. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Predplačilo*. OB« ••partraoe sobo za nekaj dni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Takoj 28». Opremljeno sobo sredini meeta, s separi-ranim vhodom išče gospod. Ponudb« na oglas, oddelek md »Soba 82» oprem-Naslor Jutro •Jutra* pod 2 sobi prazno In eino ljeno oddam takoj. | v oglasnem oddelku Opremljeno sobo veliko, prijazno in solnfao. elektr. razsvetljav® oddam dvema solidnima gospodoma. Pogleda se lahko samo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. Samostojen moški srednjih let pristopi k dobro vpeljanem podjetju 55.000 Din, event. za otvoritev kake obrti na novo. Prednost imajo samostojne vdove, gospodične ali ločenke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Iščem srečo 101». 22730 3000 Din posojila išče obrtnik nujno, proti dobri garanciji in visokim obrestim. Vrne v 3 mesecih Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šliro »Varnost zajamčena*. Kot družabnik z 10—20.000 Din in sodelovanjem pristopim. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod «Jamstvo 61» 22761 Specijalno podjetje serijozno in visoko rentabilno išče privatni kapital v znesku od 60—500.000 Din proti najboljšemu obresto-vanju. Ponudbe na naslov: Ljubljana I, poštni predal it. 199. ----- in Bdi — ve* je sreč« sam« ni. Tiso! p. Tm. Zlati Mucicil Troj Mflc m« znH —r ' jsi src«, Traja zaostala, v Mm jo gorje. sr ml balzam bo, ki bolno' dušo mi ondravi, lnobnp,tr^»t, za vedno vedno nu odpravL Gospodična lastnim stanovanjem pohištvom, želi znanja svrho ženitve i državnim ali privatnim uradnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod zna Sko »Stanovanje 19*. Seznaniti se želi i pekovskega mojstra, dobrosrčno gospodično, do let staro, v »vrho ženitve. Gotovina potrebna radi prevzema hiše s pekarno. Cenjene dopise pod »Tiha sreča* na oglasni oddelek »Jutra*. 22744 Dama srednjih let čedne postave, dobrega sr-ca, rana in samostojna ter neodvisna, želi v svrho poznejše ženitve znanja zaradi skupnih izprehodov ln razvedrila, zaradi premalo znanja, z inteligentnim in značajnim, boljiim gospodom srednjih let in enakih lastnosti. Resne ponudb« s polnim naslovom ob sigurni diskretnosti na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lepa bodočnost 115*. 22741 Poročil bi se simpatično gospodično, ki ima posestvo ali kaj slič-nega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro •Ljubezen*. Kt 11897 Klavir izredno dobro ohranjen, naprodaj za 10.000 Din. Klavir Je dolg 2.20 m ter širok l.»m. Ima 7 « gospodom vBjto sli večjim pod-" " ln ide-resn« dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča te išče 1135». 22741 % vijolino s šatulo prodam takoj po smerni osni. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 2S727 Pianlno poceni naprodaj v Ljubljani, Poljanska oesta It 11. 22871 251etni uradnik Inteligenten in Mariborčan, išče damo, U mu Snancijelno pomagala proti taastvu. Ponudb« a* odami oddelek »Jutra* pod »Evectnelna ženidba*. 22781 Kateri starajli, akademlčno na-ažen goepod t državni službi, osamljen, ki je tihega in mirnega značaja in ki ima drage plemenite nazore, bi H kotel seznaniti z gospodično enakih tnoetl, v »vrho obojestranskega razvedrila. Dopise podati na podružnico •Jutra* v Mariboru pod iifro »M. P. 27*. L. m. m. Zelo dolgčas. Razveseli me om. — Srčno Te Tvoja. Dva mladeniča inteligentna In naobražena, neomadeževane preteklosti, v drž. službi, želita dopi-sovati z mladenkama v starosti od 18—25 let. Prednost Imajo one, katere so v dri. službi ali pa one, ki posedujejo nekoliko premoženja. — L» resne dopise sliko (nsanonimno), katero na zahtevo takoj vrneva, je ;laeni oddelek poslati na < »Jutra* pod Ootobček*. Šifro »Srček — Glasovirje ia harmonije oglašujem, popravljam strokovno la eenol Tudi potujem! Naročajte po dopisniel G Jurasek, Ljubljana VVoltova ulica 12. <0 Dekle z dežele staro 29 let; zdravo in simpatično, želi znanja z dobro situiranim gospodom qd 30 let naprej. Prednost imajo rokodelci ali železničarji. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra* v Maribofu ped značko »Prodajalka*. 22972 Gospod srednjih let, resnega značaja, išče znanja s starejšo damo, v svrho družabnosti. Ponudbe z naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Protiusluga*. Tajnost strogo zajamčena. Annemarie! Prejel. Pri® zanesljivo v torek zjutraj na trg. Popoldne pri bolnici ali doma? Tvoj fant. 22812 2 gospodični želita znanja z dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Crno-lasa m blondinka*. XXV. Odpotoval. V mislih bom vedno pri Tebi! Do svidenja vro&e! KlavirH Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila Oglaševanje in popravila za konservatorij in drnge inštitute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVarbinek, Ljubljana Gregorčičeva ulica it. 5/L 22851 Klavir kratek, čm, dobro ohranjen takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22910 Dva para konj lnie težkih, kateri sa vajeni vožnje v hribih, kupim. Naalov pove ogtaai oddelek »Jutra*. prodaj. I oddelku «Kurijoziteta!» Bele, govoreč« kavke ■ ■ Naslov i »Jutra*. Diplome razne umetniško •Papirol*, fova ulica 8. isvršuje nizki ceni: Wol- po nizki Ljubljana, Restavracija tf 41 Ljubljana Uftudno naznanjava slav. občinstvu in p o. gostom, da sva restavracijski obrat, katerega )• vodil eno leto t Videtin, prevzela zopet sama, ter se p. n. občinstvu naj topleje priporočava. Dnevno koncert, dobra toda ia mrzla jedta, izbora* pijača, ter prvovrstna postrežba. FRAN in BOŽA KRAPEŠ. Pljuča! Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a ta pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. 20319 Hotelski kuharici irfektni, z nekaj kavcije im v popolno njeno režijo restavracijsko kuhinjo v najem. Vprašanja pod šifro «Sef-kuharica» na oglasni oddelek »Jutra*. 22794 Kupec dlvana, 2 stolov In fotelja r Gledališki ulici, naj odpelje lansko leto kupljene stvari do 20. avgusta, ker jil sicer izročim na njegove stroške špediterju. Otroško posteljo moderno in v dobrem stanju, .""""j"" za večjo posteljo. — Bolje, Aleksandrova cesta 10. 22863 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nlka za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 22521 Vloge na tako č i (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna banka v LJubljani, Kongresni trg št. (na vogalu kino Matica). Turške in italijanske srečke kupuje Efektna banka Ljubljani. Gramofon i mizico in ploščami, skoro nov poceni naprodaj. Privlačen za gostilničarje, ker ima močan glas, pripraven za ples. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22956 Iščemo zastopstva boljših tvrdk. Uvedeni smo v celi Srbiji, Črni gori, Bosni in Vojvodini. Cenj. ponudbe poslati na naslov: Stepan Petrovič, trgovski zastopnik, Zemun, Pregre-vica št. 6. 2270« Učiteljica ki bi zamenjala službeno mesto, za mesto v bližini Kamnika, naj sporoči na. slov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zamenjava J59» 22939 Iščem takoj i. zobotehnika. Reflektira se samo na prvovrstno moč ter je ponudbe staviti pismeno z navedbo piače na zobni atelje Pavla Mariia Koefančič, Ljubljana. 8869 Lepo sobo s souporabo kopalnice oddam v Tavčarjevi uSci. Nsskt v oglasnem oddelku »Juta». 22912 j Kot sostanovalca sprejmem _goopoda na sta- novanje. Poizve *e v •Jutra*. ;laa. Stranka 2 oseb tO let v eni hiši. Išče stanovanje v mestu: sobo, kuhinjo in kabinet. Plača do Sfio Din meeeino. Ponudbe na oglasni oddslek »Jutra* pod šifro »Elektrika 300». Samostojen gospod UB« snažno opremljeno bo s posebnim vhodom dobro domačo hrano. Gre tudi z vdovo ali slično osebo v Arpno gospodinjstvo. Cenjene dopis« na oglasni oddelek »Jutra» po. 22904 I 2 dijaka nižješolca sprejmem v v«o oskrbo s strogim nadzor-stvom, blizu srednjih šol. Plača po dogovoru. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 22819 Gospodično •prejme na stanovanje Fel-dm, Gosposka ulica 3/m, levo. Naznanilo. Cen], cbč, naznanjam, da sem ohrorii lastno KLIŠARNA JUGOGRAFIKfi" TISKOVNA IN ZALOZNA DRUŽBA Z. O Z. Vse vrste klišejev, črtne in avtotiplje, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času ia po konkurenčno nizkih cenah. eni Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinj« ta pritikBn, najraje t manjši vili iste finejla in mirna stranka ~2 oseb za takojaH i 1. septembrom, prednost imajo stanovanja z balkonom. — Event. posodi tudi primeren znesek lastniku. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Mirni dom*. £2973 2-3 dijake sprejmem v lepo zračno stanorsnj« s vso oakrbo, v bližini (vetljavs. Naslov pove otl. oddelek »Jutra*. 22907 Opremljeno sobo s 2 posteljama oddan ti koj, event. s souporabo kuhinje. Polzv« se t oglas, oddelka »Jutra*, GopveMi cesti 12 poleg „Novega sveta". Popravila se točno in predzno izdelujejo. Za popravila jamčim. Se priporoča Franc Wolfin§ Gosposvetska cesta 12. LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23- priporočamo cenj. domom nakup elegantnih in lepih damskih polčevljev drap iz gladkega ali tiskanega usnja V zalogi najfinejši, trpežni čevlji vseh vrst za gospode, dame in otroke. Cena priznano najnižje! Trgovina „Doko* Prešernova ulica štev. 9, dvorišče, Iv. Čarman. Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lake, firnež, steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te široke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve Ivan Jančar. Kostanjev taninski les bukova suha drva kupuje stalno proti takojšnji dobavi in plačilu ERNEST MARINC, ssri Ceije. Zpinfskega cesta štev. 4. - Zlato ! Fini oran g 22'/4 karat, fini dtron 18 karat, fini temnozelen 17 karat (Poliergold), posebno močno za kamnoseke 23 karat, dvojno zlato 23»A karat, zlata pena (Metali) orang in citron za okvirje. Dobavo pri večjih naročilih preskrbim v 10—14 dneh pod tovarniško ceno. — BUgo prvovrstno iz največje bavarske tovarne. — Zlato »e dobi po 65, 78, 85 mm. Se priporočam FRANC BRESKVAH, Rimska c. 12. 8907a Strokovni ln preizkušeni poznavalec. Marenberg. Občinski odbor trike občine Marenberg je sklenil da odda v najem občinsko gostilno na Dobravi št. 1 začenši s 1. januarjem 1928. Najemnik pobira obenem tudi mostnino od občinskega dravskega mostu. Interesenti imajo vložiti pri občinskem uradu v Maren-bergu do dne 31. avgusta 1927 pismene, prav kolekovane ponudbe (zapečatene v kuvetih) po vzorcu, ki se ga lahko dobi v občinski pisarni v Marenbergu. Obenem morajo položiti ponudniki kavcijo po Din 2.000, katera zapade v prid občinskega mestnega sklada v slučaju, da bi od občinskega odbora sprejeti oziroma potrjeni ponudnik ne nastopil službe dne L januarja 1928. Kavcije nesprejetih ponudnikov se bodo do 15. septembra t L vrnile. MARENBERG, dne 5. avgusta 1927. Eksport lesa Le solidne eksportne tvrdke za hrastov rezan ali okrogel, javorjev, gabrov, jesenov in črešnjev les, večje množine, za prihodnjo sezono — naj javijo svoje cenj. naslove na L« Jožef us, Zibika - Pristova. ssao a POZOR! Manufakturna trgovina Samo do 15. avgusta POZOR! popusta JOSIP SLIBAR, Ljubljana, Stari trg štev. (poleg Zalaznika). 21 J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevsks al. 57 priporoča najbolje tamburio« partltnra, lolt ta potreb. Kine u glasbila. OdH, P ti Pozor 80 ! ženini in neveste! Zimnice .matraM), posteljne mrež«, Wesw postelje (zložljive), «t»»sn«, dlvana tn tap«U aOks izdelke nndi najceneje Rudolf Radovan Krekov trg štev. — poleg Mestnega doa X O. Curwood: U, 31 preganjana žena •Roman. Tako se je zgodilo, da je .Mdous noooj že v drugo krenil proti Mac Donaldovemu taboru. Opazi je, da ga zastor ni dovolj varoval in da je obrezan. Čutil je toplo kri, kako mu je tekla po licu; tudi obe roki sta bili mokri od nje. Laket, v katero ga je v sobi zadel neznani predmet, ga je dolaaj bolela in tudi gleženj si je bil navil pri skoku skoziokno, tako ds>. je nekoliko šepal. Toda njegovi čuti so bili jasni — tako jasni, da se je vzlic telesnemu neudobju večkrat nasmehnil, ko je stopal po stezi Aldous ni bil človek običajnega kova. Poraz je umel ceniti prav tako kakor zmago. Prigode so mu bile del življenja, od katerega se ni vselej nadejal uspeha; zato si je; glede na nocojšnji načrt odkrito priznaval, da je bil brezupno in smešno pobit Zanj je bila tragedija najbližja sorodnica komedije; odpravil se je bil, da bi ubijal — zdaj pa je bežal, kakor beži prestrašen kunec* v svoj rov. Mimo tega sta bila Rann in Quade za te pol ure varna, pred njim — in še smejala sta se, kakopak, ko je v tako lepem loku zlesel skozi okno. Nekaj burkastega je bilo v vsem pripetljaju — nekaj, kar je izpremenilo začeto tragedijo tik pred koncem v imenitno komično dramo. Aldous tudi ni bil slep glede na dejstvo, da je ravnal kakor pravi blaznež in da utegnejo nastati iz njtegpve nepremišljenosti skrajno važne posledice. Ako bi bil poslušal -zarotnika do kraja, ne da bi se bil izdal, bi imel zdaj dragoceno prednost pred njima. S pomočjo podatkov, ki bi jih bil tako dobil, bi se z Mac Donaldom znatn laglje branila posledic usodnega De Barovsega dejanja. Tako, kakor so se stvari obrnile, sta bila Ouade in Culver Rann očividno v boljše i položaju. Karkoli sta nameravala, sta mogla storiti z manjšo zamudo in z večjo gotovostjo nego doslej. V lede! je, da ne bosta izgubila niti minute! Za samega sebe se Aldous ni bal, Bolj pa se je bal za Jano. Toda sleherna kaplja bojevite rdeče krvi «v njegovih žilah je bila priprav- Ijena na nova dejanja in uverjen je bil, da Ouade ne bo izlahka našel ugodne prilike za izvršitev kakega naklepa, ki bi bil naperjen proti Janini osebi. Ni si pa prikrival, da pomeni vsaka zamujena ura dobiček za Ouada in Cuverja Ranna, v kolikor se nadejata, da prideta z De Barovo pomočjo prva do zlate. Zato ni smel odlašati namena, da zavaruje Jano pred Ouadom. Tudi Mac Donald je utegnil biti v podobnih neprilikah, zakaj Rann, podpiran po drugih propalicah svoje vrste, je imel možnost, da izvrši drugi del svojih zarotnikih naklepov. Čim delj j© premišljeval o kolobodji, ki jo je bil zakrivil, tem bolj iskreno je Aldous preklinjal svoj nerazum. A ta koiobocija ga zdaj, ko je mirneje premišljeval o njej, skoro m toliko vznemirjala kakor mišei na to, kaj bise bik) zgodilo, da bi se mu posrečilo ubiti Ouada in Culver ja Ranna. Na svoji nočni poti k Mac Donaldovem taboru si je več ko dvajsetkrat ponovil, da je moral biti biazen. Ako bi bil ubil Ranna ali Ouada v silobranu aH v odkritem boju, bi to pomenilo, da je igraj za življenje, in bi mel vsaj zakon gora na svoji strani On pa je nasilno vdrl v Rannovo hišo. Ci bi ga bi! ubil, bi imel še nekaj slabši izgovor, nego ga ima vlomilec ali ljubosumen soprog. Niti Tete Jaune se ne bi strinjala s tem, da hladnokrvno ustreliš človeka, pa naj bo desetkrat zločinec. Mar bi bi poslušal svet starega Donalda in počakal, da pridejo v gore! Neprijeten mraz ga je izpreletel, ko je pomisHl, da je ušel prav za prav dvojni pogubi — in še skozi kako ozko špranjo! V svoje presenečenje je našel Mac Donalda bedečega, ko je prišel v njegov tabor sredi gosto zaraščene globeli. Nad ognjem, ki je veselo gorel med dvema skalama, si je kuhal polnočno čašico kave. Aldous je nalašč stopil v polni svit plamena. Stari lovec je vzdignil oči. Osuplo je pogledal prijatelju v okrvavljeni obraz — nato je skočil kvišku in ga je prijel za ramena. »Dobil sem jih po fraku,« je vesefc> pritrdil Aldous. »Iskal sem, Mac, in sem našel, kar sem zaslužil! Dajte, poiščite svojo torbico s priročno lekarno. Zdi se mi, - se poizve v upr. Jutra. Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj! Bliža se sezona. V piospeh tujskega pro. meta sem se odločil ostreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga. Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za e£krat» oo vožnja Letos imam p« dva voza za skn. paj 20 potnikov, m sem določil ceno 25 & narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na. roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cent za kočijo je ista kakor za auto. — Karo« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman. izvošoek. Bohinjska Bistrica. 7134« L* !«• »Rekord napetosti! „Eden najzanimivejših romanov)" ..Vsak bi mora! poznati to knjigo!" Take socfee se slišijo o pravkar izišiem 16. zvezku knjižnice Jutra- MICHEl ZŽVACO »Papežinia Favsta" Grandiozna slika iz viharnih dni! Uvod Din 59, bro* Din 45 Dobi se pri uprav .Jutra . Ljubljana. Preiantova uL 54 tn po vseh knjigarnah. Naklada ie majhna - naročite takoi f FRAN KRAIGHER krojaiki moiatep In Izd.lovatelj preoblečenih gumbov LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 7 se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela. — Radi konkurence in brezpo-elnosti se izdelujejo obleke po prvem tarifu z 30% popustom. sst7 Popravila in preobračaaje oblek se radevolje sprejme. HIPOTEKA 150.000'— do 200.000*— Din — obrestna mera po dogovoru — povračilo na željo že v 1—2 letih — se išče na Zelezničarski Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, poleg kolodvora. Solidna nova 3-napstropna stavba, 43 sob, popolnoma moderna oprema, jedilne dvorane, zajutrkovalnica, igralnica in čitalna soba, ordinacijska soba za enega zdravnika itd., 11.000 ms parka in vrta, vse v najboljšem stanju, od strokovnjakov cenjeno r a Din 2,500.000-—. — Dosedanja obremenitev samo Din 200.000—. Ponudbe na odvetnika dr. Frid. Zangger-ja v Celju. SEBSBBHHBBr^ Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških in zidarskih dei za zgradbo stanovanjske tatic ob Poljanski cesti tal nasip n. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/11. med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne. 1 magistrat llnbljanskl, dne 5. avgusta 1927. ŠL 8. S310 Razpis. Pri novogradnji osnovne žole v Papežih se oddajajo po« tom ofertaine licitacije, odnosno nstne enaajievafee dražbe sledeča dela: Težaika, zidarska in betooaka dela; dalje tesarska, kle. parska, krovska, mizarska, pečarska, ajikartka in pleskarska dela. Pismene ponudbe je vložiti do dne 10. avgusta t L pri šolskem opravite'jstvu, kjer ao na vpogled pogoji in načrt. Ustna zmanjievalna dra&a na lica mesta se vrS IL av* gosta 1927 ob 11. nri dopoldne. Odbor si pridržuje oddati dela ne glede na vifcno po sanka Krajni šolski svet Papeži, dne 9. cvgosta 1927. X Koval, predsednik. Anion Podobnik, zapisnikar. Prodamo večjo množino kilogram 4"— Din. Več se izve v upravi .JUTRA*. Uzejoje di. Mg Btaa- takja za Konzorcij «Jotra» Adoif RSxšk«, Za Narodno tkkaao dd. kot oriuroarja Fnm Jeaccfck. Za