DNEVNIK A*",oSa|ae"SiV *otovln> gruppo Cena 35 lir Leto XVII. - St. 95 (4869) TRST, petek 21. aprila 1961 Po zgrešenih računih naivnih organizatorjev Pustolovščina s tujo intervencijo na Kubi £že v kratkem prav klavrno propadla Enotnosti kubanskega ljudstva je bila v pomoč tudi spodbuda svetovne javnosti, ki je tako ljudstvu dokazala, da so simpatije miroljubnega človeštva na njegovi strani - Najemniške sile invazije popolnoma uničene - Tudi v samih ZDA manifestacije za Kubo is? ''NA 9n JJUJe Kubanska vlada je naznanila popolno > 1 Naznarvi cev’ ki so se v Ponedeljek izkrcali na ie biin ’ ki ga je razširila agencija «Prensa La-ii fevoi Yečkrat prečitano po radiu in se glasi: ^okotn *Ucionarne vojske ter narodne milice sO z ‘'je®nix1fVz?le še zadnje postojanke, ki so jih bi-Ta 2„i~. mvazijske sile zasedle na Playa de Gi- «ov Postojanka £ (Po ho, Pa»- Po-lain? »i naDrV=0JiPega mate‘ »fi^ah^hlavl)en- V pri-Ho Podal ^v°lucionar-L. P0*v*m a ljudstvu po-0 dogodkih. “L^tro, vr},ovni K ■»ko siie^0lucionarnih o- 0lS-všžina s lui° '»Daj 9' kir zKabi žalostno Llvsg - Uemaln iP70 ki ftenialo jezo so si obetali 'V C “1 ta 01 ouciau F krajšem ra«unali, da KN*»*?/asu v Ha- toK,Pokazala V V resmci » ‘k beno’ kot Poudar- V,9 Kubi grajske «Poli' tk.|* ljud»t’„ en°tnost ku-V^een, ,a v borbi pro-u..la in ter dobra or- m uobra or- CSa iS?°dbuda. ki jo SU, lfcSt da>a ku- 5t«» »r m kSli vS.° si h>rhmFut s svoj° V. 8° tako doka' ž‘ovSPatlje miro- vestva fcbban na njego- takirr,ansko ljudstvo lzale simna*; Kubi r' . «*«OAVl dll 1 v P*lb državah, 'kr11« ar. slniPatijami, Kubo samo manife-^>evr„n2. Moskvi ali ».ujjpaiijami, iubr SSmo manile- iiVro' sS7tr ie Vpri«miih državah! Sl; k je v 7n .napad na «u2ak« L °A in Gva-"l&djeli0 Se v Filadel-?°lioibsti» v<«■.1. i. Več l. Inanifestan- k0t Pa cev manifestacije. Tudi v San Franciscu je demonstriralo kakih 2000 študentov, ki so nosili napise «Yankees, ne dotikajte se Kube!». Kakih 70 proticastrovskih študentov je hotelo demonstracijo motiti, toda policija je preprečila, da jih niso demonstranti napadli. In prav v Gvatemali so bile včeraj zvečer največje demonstracije, kar jih je bilo v teh dneh v raznih državah Latinske Amerike. Policija je uporabljala solzilne bombe, toda med demonstracijami sta bili dve osebi uoiti in 13 je bilo ranjenih. Med ranjenimi je tudi drugi tajnik veleposlaništva ZDA. O manifestacijah za Kubo ter protiameriških demonstracijah poročajo tudi iz Santia-ga (Cile), kjer je morala policija prav tako s solziilnimi bombami in hidranti preganjati tisoče procastrovskih simpatizerjev izpred veleposlaništva ZDA. V kolumbijski, mehiški in venezuelski prestolnici so bile prav tako demonstracije. Incidentov ni bilo razen v Caracasu, kjer je bilo nekaj demonstrantov ranjenih s strelnim orožjem. Po tako neslavnem zaključku invazije nihče ne jemlje resno poročil »kubanskega revolucionarnega sveta», da je večina izkrcanih mož dosegla gorovje Escambrey in da je bil s tem dosežen eden izmed namenov — čeprav postranski — operacije. To poročilo hoče sedaj pomen neuspeha zmanjševati s trditvijo, da ni šlo za kako invazijo, temveč samo za izkrcanje, ki je imelo namen dobaviti pomoč «pa-triotom, ki se že več mesecev iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitimiiiimiiii Reška ladjedelnica dela za Anpjo REKA, 20. — Jugoslovanska ladjedelnica «3. Maj» na Reki je sklenila z londonskim podjetjem pogodbo za izgradnjo treh motornih ladij po 14.000 ton nosilnosti v skupni vrednosti 8 milijonov dolarjev. Zadnja štiri leta je ladjedelnica «3. Maj» na Reki zgradila za inozemska podjetja 33 čezoceanskih ladij v skupni vrednosti okrog 108 milijonov i dolarjev. bore na Kubi»; in pri tem ni šlo «za tisoče, temveč le za nekaj stotin mož». Vendar sedaj niti tisti, ki so napadalcem želeli uspeh, dosti ne verjamejo, da se je kaj napadalcev prebilo v hribe, ker sploh dvomijo, da bi tam še bili kaki «patrioti». Bolj verjetno je, da so bili ti »patrioti« že prej uničeni, če jih je sploh kaj bilo. In tako bi preostanki napadalcev v hribih iskali zaveznika, ki ga ni več. Razni voditelji invazije sedaj v zadregi iščejo vzrokov za neuspeh. Tako sedaj odkrito priznavajo, da so bili v Gvatemali «centri za vežba-nje», ko pravijo, da je prišlo prehitro do izkrcanja, ker je Gvatemala «zaradi pritiska in političnega vrednotenja, ki ni popolnoma jasno«, odklanjala, da bi še naprej dajala gosto- ljubnost tem «centrom za vež-banje«. Predsednik Miguel Ydigora« Fuentes je baje postavil točen rok, ko morajo tuje čete oditi. Nadalje pravijo sedaj, da Manuel Ray, ki je voditelj ((ljudskega gibanja« na samem otoku, ni bil obveščen o izkrcanju. Prav tako ne neki drug ((voditelj tajnega gibanja«, ki je pripravljal vrsto sabotažnih dejanj, ki bi jih bilo treba po prvotnem načrtu izvesti pred izkrcanjem. Ubežniki v New Yorku in Miamiju sedaj presojajo ((rezultate« pustolovščine, pri čemer je prvo razočaranje v ugo/fovitvi, da jih kubansko ljudstvo nikakor ni podprlo, kot so računali. Drugi spet pravijo, da se prevrati ne delajo «na ukaz«, temveč je treba počakati, da dozorijo določeni psihološki pogoji. Seveda pa so skrajno nevoljni vvashingtonski krogi, ki so se pustili tako poceni potegniti v tragično farso, v kateri je njih ugled nemalo trpel. Kennedyjeva besna reakcija je za to najbolj zgovoren dokaz. Jutri zjutraj bo imelo vrhovno poveljstvo kubanskih oboroženih sil tiskovno konfe renco tako za kubanske kot tuje novinarje. «Prensa Latina« je sporočila, da bodo časnikarji lahko odšli na področje, kjer so^ bili boji in kjer so bile uničene najemniške sile. V Bernu je predstavnik švi-carskega zunanjega ministrstva sporočil, da sta bila aretirana dva dopisnika UPI v Havani. Veleposlaništvo Švice, ki na Kubi zastopa ZDA, je zahtevalo pojasnila o aretaciji ameriških časnikarjev. Po porazu invazije, ki jo je organiziral in podpiral Ogorčeni Kennedy grozi, da {(Kuba še ni povedala zadnje besede» Zagrozil je nadalje rekoe, da «ameriško ljudstvo ne more z zadovoljstvom gledati na tanke in letala iz držav onstran zavese - samo 150 km od svoje obale» * Nehru poudarja, da ni razlike med oboroženo intervencijo ZDA in dobavo orožja kubanskim beguncem - Odmev poraza v Moskvi in Pekingu WASHINiGTON, 20. — Danes, po porazu invazije na Kubo, ki jo je organizirala in podpirala, je imela vlada ZDA četrto sejo, odkar je Kennedy postal predsednik. Pred tem je vodil Kennedy dolge razgovore s svojimi sotrudniki, političnimi in vojaškimi: glavni predmet razgovorov sta bila Kuba in Laos. Hkrati pa je predstavnik Bele hiše, Pierre Salinger, sporočil, da se bo Državni varnostni svet sestal v soboto zjutraj v Beli hiši. Nato je Kennedy govoril v Združenju ameriških založnikov časopisov. Poudaril je, da «če države te poloble ne bi izvršile svoje obveznosti glede zunanjega komunističnega napredovanja, hočem da bi se jasno razumelo, da se ameriška vlada ne bi pomišljala storiti svoje dolžnosti, ki jo zahteva varnost naše države«. Nato je izjavil, da bi bila enostranska intervencija ZDA ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiirrintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiituiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Fanfani odgovoril v parlamentu na vprašanja glede Kube Opozicija obsoja napadalni politiki vlade držav Togliatti kritiziral Gronchijevo izjavo o kubanskem režimu Ostri besedni spopadi med opozicijo in MSI - Resolucija KPI o napadu na Kubo - Fanfani pristal na zahteve zdravnikov (Od našega dopishika) RIM, 20. — Nekoliko pred 11- uro je letalo predsednika Gronchija pristalo na letališču Fiumicino, kjer so ga dočakali predsednik senata Merzagora, predsednik poslanske zbornice Leone, predsednik vlade Fanfani, zunanji minister Segni (spet zdrav), člani diplomatskega zbora in številne druge osebnosti. Po pozdravu predsednika vlade, ki se mu je zahvalil za poslanstvo pri «bratskih narodih Latinske Amerike«, in izrazil željo, da bi ta njegov obisk rodil plodne rezultate «bratstva in napredka«, se mu je Gronchi zahvalil za javno priznanje, hkrati pa se je zahvalil tudi predsednikom obiskanih dežel, ko so s svojimi vztrajnimi zahtevami omogočili to njegovo potovanje. Nato se je Gronchi odpeljal na Kvirinal. V senatu je predsednik vlade Fanfani odgovoril na vprašanja senatorjev v zvezi z napadom na Kubo. Fanfani je dejal, da so šele včeraj zvečer vzpostavili zvezo z italijanskim veleposlaništvom na Kubi, c- '^■'iiiiMiiimHHiuiiinuiMHmHHmmiHHiiiinniHm,, milili u, iiuiii(i*iuiiiii,(Iihmhihiii(iiiiiiii,i,i,i,iiiiiii,|||ir)(|i °JjeneraIne skupščine in političnega odbora OZN ?!!<[ljevanje razprave o Kubi Jevala tudi fcl, nai 8®? Cep ^ 1 10 sIpk se clanice Sf Nd * ha trm?6 akcije’ J Sd.u nsko , bl P°vzro->',<» *k« A° ,v?Jno. Dele- jiNj^otuje^no36 iZja' H^V*d«ve PSanJU ■ * je >8oVa • Kube ,n Hffolija in Mavretanija «načelno» sprejeti v OZN :S v ®Bn*raina skupščina je razpravljala o Angoli — Razpra-i Generalna skupščina OZN,je v- «»J« tiiLur-b t>zašS e' k«r se I?»t> ''Peni*!!'1- reševati ®r*L Ptav)Dročil'gaJ Patrick »■% . l'»ko^a> «la- ^^wZaiaurkadnZUnanjl s. b:i« tWvUrte radno poro- za to poro- vsebuje V bU ameriške-■ *Ni a‘i ustreljen C C B>0 Z?a’ da Roa. Za- kriča-za Publiko Tisti del resolucije, ki se nanaša na Mavretanijo je odobrilo 63 -delegatov, 17 se jih je vzdržalo, 15 pa je glasovalo proti. Danes pa se je v skupščini začela razprava o Angoli. Prvi je govoril predstavnik Konga iz Brazzavilla, Emanuel Da-det, ki je dejal, da portugalska vlada služi kot krinka za zatiranje ljudstva v Angoli,, ki ne more več prenašati nečloveškega ravnanja. Poudaril je, da so krvoločni portugalski padalci mučili nacionaliste Angole. Odločno je izjavil, da Afrika takih žrtev ne bo več dolgo prenašala. Pozval je ves svet, naj prisili Salazarja, da bi postal razumen. Nato je afroazijska skupina predložila načrt resolucije, v kateri je rečeno, da predstavlja tlačenje narodov zanikanje osnovnih človečanskih pravic. Resolucija zahteva, naj prevzamejo oblast v takih deželah predstavniki domačega ljudstva in poziva portugalsko vlado, naj takoj uvede v Angoli reforme v skladu z listino OZN. V resoluciji se predlaga tudi ustanovitev podkomisije za proučevanje položaja v Angoli. Nato je govoril delegat Liberije, ki je dejal, da je edina rešitev vprašanja Angole vzpostavitev neodvisne angolske države ob podpori OZN.Kritizira! je izjave portugalskega delegata, ki je dejal, da je ((Angola sestavni del portugalske suverenitete«. Poudaril je, da Portugalci mučijo prebivalstvo Angole in ogrožajo vso Afriko. Končno je predložil načrt afriško-aziiske resolucije. Komisija za varstvo OZN je danes odobrila resolucijo afrlj škoazijskih dežel, da se Juznt Kamerun, ki je sedaj pod bri-protektoratom, zdruzi polnoči Pa so dobili prvo brzojavko, v kateri poslaništvo sporoča, da ni nobeden od Italijanov utrpel nobene škode. »Razočaranje in ekscesi Castrovega režima so navedli skupine beguncev, da so poskušali brezupen podvig, katerega razvoj so vsi zasledovali z zaskrbljenostjo zaradi posledic, ki bi jih utegnil imeti glede ohranitve miru in — kar se nas tiče — zaradi usode naših sorojakov... ZDA, katerih gosti so bili delno begunci, ki so izvršili izkrcanje, smatrajo, da gre pri tem za konflikt med Kubanci in so s slovesnimi izjavami zavrnile obtožbo, da bi sodelovale pri napadu na Kubo« O položaju se sedaj razpravlja v ZN, kjer so predložili štiri resolucije: mehiško, rumusko, sovjetsko in latinskoameriško. Fanfani je dejal, da so italijanski delegaciji pri ZN dali navodila, naj podpre resolucijo, ki so jo preložile Argentina, Urugvaj in druge juž neameriške dežele, tudi v prepričanju, da bo v okviru južnoameriških dežel «laže najti rešitev številnih problemov, ki jih je sprožil položaj na Kubi«. V tej resoluciji je vključena zahteva, da naj se članice ZN vzdržijo vsakršnega dejanja, ,ki bi utegnilo povečati obsto, ječo napetost. Fanfani je nato dejal, da italijanska vlada zagovarja stališče nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel in da veruje le v metodo svobode; tega stališča se je držala tudi »ob priliki tragičnin dogodkov v jeseni leta 1956« (Madžarska) in se ga bo držala tudi v sedanjih okoliščinah, »medtem ko želi kubanskemu ljudstvu vrnitev miru v svobodi«. V odgovoru je senator Lus-su (PSI) dejal, da je stališče Fanfanija enako_ stališču Ken-nedyja in obdolžij ZDA, da so pomagale kubanskim upornikom. Lussu je še dodal, da mora Italija zahtevati, naj ZN obsodijo napad na Kubo. Senator Spano (KPI) je dejal, da komunistični senatorji niso zadovoljni z izjavo Fanfanija, ki je «ponovil absurdno tezo, da je šlo le za borbo med Kubanci; dejansko pa so ZDA podprle napad na Kubo«. Men-caraglia (KPI) je med drugim dejal, da nista kubanska vlada in ljudstvo tista, ki spravljata v nevarnost mir v svetu, ampak da so to ZDA. Po krajšem odmoru so nadaljevali s proučevanjem zakonskega osnutka, ki uvaja nekatere spremembe glede določb kazenskega postopnika. Izjavo, ki jo je v zvezi z napadom na Kubo podal v senatu, je Fanfani ponovil v poslanski zbornici v odgovor na podobna vprašanja nekaterih poslancev. Prvi mu je odgovoril Lombardi (PSI), ki je poudaril, da vlada nima svojega stališča glede dogodkov .ta Kubi in se omejuje na ponavljanje ocene ameriškega de- predložile nekatere južnoame-j liji. tanskim —---------------------- , z republiko Kamerun 1. okto-1 partmaja, hkrat; pa napovedu-bra letos Severni Kamerun i je, da bo italijanska delegaci- ---------------------- pa z Nigerijo 1 junija 1961. 1 ja podprla resolucijo, ki so jo | nistvom kubanske vlade v Ita- riške dežele, katere vsebino niti ne poznamo. Lombardi je dodal, da so socialisti gledali s simpatijo na Castrovo gibanje, ki se bori ne samo proti političnemu, ampak tudi gospodarskemu kolonializmu. Ko se je Kuba znašla v stiski, jo je ameriška »kratkovidnost« potisnila v naročje SZ. Ključ za razumevanje dogodkov na Kubi je po mnenju Lombardija isikati v odnosih med ZDA in deželami Latinske Amerike, ki so za ZDA le surovinska baza. Lombardi je zaključil, da je italijanska vlada pokazala v svojem odgovoru le -neko določeno zmernost, da pa je to premalo v trenutku, kakršen je sedanji, ki zahteva ((avtonomno in točno oceno vprašanj in zmožnost takojšnje intervencije tudi pri zaveznikih«. Ko sta govorila Bartesaghi in Togliatti je prišlo do ostrih besednih spopadov z neofaši-sti, ki so sovpadali v besede govornikov in pogosto spominjali primer Madžarske. Togliatti je naštel sovražna dejanja ameriške vlade na škodo Kube in poveličeval borbo kubanskega in drugih narodov za politično in gospodarsko ne' odvisnost ter hkrati obžaloval, da italijanska vlada ni našla niti ene same besede v podporo te borbe, ko gre vendar za «napad velesile na majhen narod, ki hoče živeti svoboden in neodvisen«. Togliatti je tudi kritiziral izjavo Gronchija, ko je v Urugvaju omenil Kubo in njen politični režim, toda predsednik Leone ga ni pustil nadaljevati, ker je predsednik republike, po ustavi, baje neodgovoren za svoje iz-jave. Toglatti je zahteval, naj italijanska vlada obsodi napad ZDA in naj zapusti politiko, ki «vedno bolj zaostruje mednarodni položaj« Po govoru Togliattija je Fanfani spregovoril v obrambo predsednika Gronchija in zatrjeval, da je prebivalstvo obiskanih dežel sprejelo z navdušenjem vse, kar je Gronchi govoril. Anfuso (MSI) je govoril le o »sovjetskem imperializmu« in izrazil prepričanje, da se bo «kubanska kriza zaključila z zmago upornikov«. Za njim je Gui (KD) dejal, da so komunisti najmanj poklicani, da bi govorili o Kubi, ker so svoj čas poveličevali «podel napad na Madžarsko«. Kar zadeva napad na Kubo, je Gui dejal, da oni vsekakor razumejo položaj #teh beguncev in patriotov«, ki so se borili proti diktaturi Battiste, nato pa so «padli pod novo diktaturo« (pred katero je zbežalo okrog 100.000 Kubancev). Končno je spregovoril še Fanfani, ki je dejal, da je diskusija «potrdila pravilnost zunanje politike, ki jo je vlada obrazložila v parlamentu«. Vodstvo KPI je izdalo resolucijo v zvezi s »sramotno, brutalno agresijo« proti kubanskemu ljudstvu, v kateri izraža «globoko solidarnost italijanskih komunistov z narodom in revolucionarno vlado Kube«, hkrati pa izraža zadovoljstvo nad «spontanimi manifestacijami solidarnosti s kubanskim ijudstvom ,ki so se vršile v vsej Italiji z odločnim sodelovanjem ljudskih množic, mladih delavcev in študentov«. Prostovoljcem, ki so izrazili željo, da bi se borili proti »ameriškim napadalcem,« pa svetuje, naj se javijo predstav- V razgovoru, ki ga je predsednik federacije zdravniških zbornic imel s Fanfanijem, je predsednik vlade dal zagotovilo, da bodo upoštevali stališče zdravnikov glede davka n« promet. V Neaplju se je danes zvečer vršila demonstracija proti napadu na Kubo. Policija je takoj intervenirala in demonstrante razgnala. Pri tem so priprli dvanajst oseb, eno pa aretirali. A. P. Politični razgovori Tito-Naser KAIRO, 20. —- Predsednika Tito in Naser, ki sta včeraj prispela iz Aleksandrije v Kairo, sta danes napravila kratek izlet po Nilu, med katerim sta nadaljevala včerajšnje politične razgovore. Med tem so se v Kairu sestali člani delegacij Jugoslavije in ZAR in s svoje strani proučili razna zunanjepolitična vprašanja skupnega interesa ter po dveurnih razgovorih ugotovili identičnost pogledov. Nocoj se je predsednik Tito s soprogo in ostalimi člani spremstva udeležil simfoničnega koncerta v kairski Operi, ki ga je dirigiral ugledni sovjetski komponist Hadži Turjan. Jutri bosta Tito in Naser obiskala področje piramid. Kubanski veleposlanik v ZAR, Rivera, ki ga je včeraj na njegovo zahtevo sprejel predsednik republike maršal Tito v Aleksandriji, je izjavil, da je seznanil predsednika Jugoslavije o položaju na Kubi. ((Razgovor je potekal v zelo prisrčnem tonu, je izjavil Rivera. Za mene je bila dragocena izkušnja, da sem videl predsednika Tita, ki je velik prijatelj kubanskega ljudstva in svobodoljubnih in miroljubnih narodov sploh in velik voditelj borbe za neodvisnost« MOSKVA, 20. — Včeraj se je v Moskvi zrušila neka de-vetnadstropna stavba, ki so jo še zidali. Bilo je več žrtev. Stavba je bila namenjena ti-skarniškim delavcem ((Pravde«. Nadaljuje se odstranjevanje ruševin. na Kubi po invaziji v nasprotju s tradicijami in mednarodnimi obveznostmi ZDA. »Toda, je dodal, naša zmernost ni neizčrpna. ZDA ne nameravajo še nadalje prejemati naukov glede intervencij od ZSSR, ki je bila že obsojena za vedno zaradi okrvavljenih ulic v Budimpešti. Zato je jasno, da morajo ZDA skupaj s svobodnimi državami te poloble ponovno stvarno proučiti grožnjo intervencije in tuje komunistične dominacije na Kubi*. Očitno močno nerazpoložen zaradi neuspeha invazije na Kubo je Kennedy takole nadaljeval: »Prav tako ne bomo mogli pristati, da bi nas doletela ista usoda, kakršna je doletela malo skupino pogumnih kubanskih beguncev, ki je že v naprej vedela, kaj jo čaka in ki so kljub velikim težavam sklenili, da bodo poskušali ponovno priboriti svobodo svojemu otoku. Ni bilo prvič, da so komunistični tanki poteptali može in žene, ki so se hrabro borili za ponovno vzpostavitev neodvisnosti svoje domovine. Prav tako ne gre na noben način za zadnji dogodek v večni borbi r.ied svobodo in tiranijo na tem delu zemeljske površine s Kubo vred*. Po tej izjavi, ki vsebuje skoraj neprikrito napoved novega poskusa invazije, je Ken-nedy omenil poveljnika »upornikov*, ki ni hotel biti evakuiran s Kube ter je dejal: »Nikoli ne bom zapustil te dežele*. Kennedy je nato poudaril, da je ta poveljnik »odšel v hribe k ostalim borcem, ki sj prav tako odločno sklenili, da predanost tistih, ki so dali življenje, ne bo pozabljena in da Kuba ne bo prepuščena komunistom*. »In tudi mi nimamo namena, da bi jo zapustili. Kubansko ljudstvo še ni povedalo svoje zadnje besede*, je ponovno zagrozil Ken-nedy z organiziranjem in podporo še kaki novi pustolovščini z invazijo. odgovornost za sovraštvo, ki ga gojijo njegovi bivši pristaši do njegovega režima*. Poudaril je, da »mora biti sedaj v prvi vrsti jasno, da se sile komunizma na Kubi in drugod na svetu ne smejo podcenjevati. »Nadalje je jasno, je dejal Kennedy, da ameriško ljudstvo ne more z zadovoljstvom gledati na tanke in letata držav onstran zavese samo 150 km od svoje obale*. «Država kakršna je Kuba predstavlja bolj oporišče za borbo proti svobodnim ameriškim državam, kot pa grožnjo za obstoj ZDA. Zato ni v prvi vrsti naš interes ali naša varnost sedaj v nekaj večji nevarnosti, temveč interes in varnost teh drugih držav, V njihovem interesu je, da moramo pokazati svojo voljo. ZDA in naši latinski prijatelji bodo morali dokazati, da ne moremo več dolgo zanemarjati stvarnega problema, ki je naš obstoj. Skupno moramo zgraditi tak kontinent, kjer se bo svoboda razvijala in kjer bo vsaka svobodna država v primeru napada lahko gotova, da bodo vsa naša sredstva na razpolago za odgovor na prošnjo za pomoč*, je dejal Kennedy. Nato je govoril o »novi in bolj globoki borbi, ki gre bolj daleč od spopadov z orožjem in tudi bolj daleč od jedrske oborožitve: gre za infiltracijo in za vsakovrstne druge taktike, ki omogočajo napredova-n e te borbe, ki izbira eno za drugo ranljiva področja v takih položajih, da ZDA ne mo-rejc z orožjem intervenirati*. »Nauk s Kube, iz Laosa, iz Azije in iz Latinske Amerike je povsod enak. Šibke bo zgodovina pomela, ostali bodo le močni, samo tisti, ki gledajo v bodočnost*. »Predolgo smo imeli oči obrnjene na naše tradicionalne jaške potrebe, na armade, ki so sposobne prekoračiti mejo ali pa na izstrelke, ki so pripravljeni na izstrelitev. Sedaj pa bi moralo biti jasno, os vse to ne zadostuje, da tvegamo, da bomo izgubili svojo varnost že prej, kot bo izstreljen prvi izstrelek ne da bi bila pri tem prekoračena ene sama meja. Iz teh izkustev moramo potegniti nauk. Zato nameravamo ponovno preučiti in preusmeriti naše sile našo taktiko in naše u-stanove. Nameravamo okrepiti naše napore v perspektivi borbe, ki je z raznih vidikov bolj težavna od vojne. Kajti Nato je Kennedy dejal, da ZDA ne bodo pristale, da Di | prepričan sem, da imamo vsa jim Castro »poskušal naprtiti | potrebna sredstva in sposob- HiiiiiiiimmimiiiiiiiimmmiiiiiiiitiiHiiinmiuiimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmMiiiiiit Eichmann zatrjuje da ni sovražil Židov JERUZALEM, 20. — Pred univerzo v židovskem predelu Jeruzalema je bila danes vojaška parada, s katero so proslavili 13. obletnico ustanovitve države. To parado je včeraj zvečer Varnostni svet OZN obsodil in prav tako mešana komisija za premirje. Paradi so prisostvovali ministrski predsednik Ben Gurion, člani vlade, državni pravdnik na Eichmannovem procesu Haus-ner in okrog 250.000 oseb. Članov diplomatskega zbora ni bilo. Nii prišlo do nikakega incidenta. Danes so časnikarjem razdelili celotni tekst Eichmanno-vih izjav, ki jih je podal, potem ko je bil ujet in priveden v Izrael. Del teh izjav, registriranih na magnetofonski trak, je bilo mogoče slišati na včerajšnji razpravi. V svojih izjavah hoče Eichmann v bistvu dokazati, da ni gojil protisemitskih čustev, pač pa je imel izraelske sorodnike in je nekaterim pomagal, da so se rešili. Nadalje zatrjuje, da iiiii»iiiiiii*iiiiiiiiiiiiiii<»»iit»*||||lll>ll>vllllftl*tR>1ll>1>lall>alllliaa>lailaaallallaa>aBalll>>,laB,>>1,vll>a>l Bavar in Menderes obsojena na smrt Na smrt so obsodili še druge tri osebe ANKARA, 20. — Sodišče v Yassiadi je danes obsodilo na smrt bivšega predsednika republike Bayarja in bivšega predsednika vlade Menderesa zaradi kršitve turške ustave. Hkrati z Bayarjem in Men-deresom so bile obsojene na smrt še tri druge osebe: bivši vladni funkcionar Ahmet Ki-nit general v pokoju Kemal Cakin in bivši direktor tajne službe Aziz Ronadbar. Tudi zanje velja obtožba, da so kršili turško ustavo, ker so u-porabili nasilje, da bi voditelju opozicije Ismetu lnenu preprečili, da bi odšel v Kay- seri (Cezareja). Menderes je baje ukazal ustaviti vlak, na katerem je Inonu potoval v Kayseri na zasebni obisk. O-sem obtožencev so oprostili. Gre za prve smrtne kazni, ki jih je izreklo visoko sodišče v Yassiadi, odkar je od 15. oktoora lani v teku razprava proti članom Mendere-sove vlade. Današnja razsodba zadeva zadnjo od 15 obtožb sedanje razprave; glede ostalih obtožb še niso objavili ustreznih razsodb. Datuma izvršitve kazni še niso določilu je vedno z živo simpatijo sledil sionističnemu gibanju, ki je delalo za to, da se v Palestini ustanovi izraelska država. Malo pred vojno je tudi vzpostavil stik z nekim agentom Haganaha (tajna sionistična organizacija, ki se je pozneje borila proti Angležem v Palestini), ((Ugotovila sva, da hočemo iste stvari.« Ta agent, čigar imena Eichmann ni povedal, ga je povabil v Palestino. Z dovoljenjem Heydri-cha in v spremstvu esesov-skega častnika Hagena, je Eichmann v septembru 1937 odpotoval v Kairo, toda tu mu britanske oblasti niso hotele dati vizuma za obisk Palestine. Z informacijami, ki jih je bilo mogoče dobiti, sta se vrnila v Nemčijo. Eichmann je dejal: «Ndsem sovražil 2idov. Imel sem krščansko vzgojo in moja mačeha, ki je imela židovskega sorodnika, glede njih ni mislila tako, koPnil , zaton'« Sonce vzide ob 5.10 in -- ^ 18.58. Dolžina dneva lt« w~ d l" SOBOTA, 22. ^ Leonida ^ vzide ob 9.47 in zatone Jutri Za povišanje sramotno nizkih pokojnin Veličastna manifestacija tržaških upokojencev Delegacija pri vladnem komisarju - V Italiji je 2.700.000 upokojencev, ki dobiva manj kot 10.000 lir mesečno pokojnine Več tisoč tržaških upokojencev se je zbralo na Trsu Unita, kjer so sestavili delegacijo, ki jo je sprejel vladni komisar Tržaški upokojenci »o včeraj manifestirali po tržaških ulicah, da dosežejo človeka dostojne pokojnine in da se preneha sedanji sistem pokojnin, ki številne obsoja na počasno smrt od lakote. Veliko število upokojencev se je zbralo ob 10.30 na Trgu S. Antonio Nuovo in nato v povorki odšlo do Trga Goldoni, od tam po Korzu, preko Borznega trga, na Trg Unita. (Prebivalstvo je upokojence spremljalo z očitnimi izrazi solidarnosti in kaj tudi ne bi, saj so njih zahteve upravičene. Priče smo bili tudi izredno ganljivih prizorov. Tako smo videli v prvi vrsti tri starčke, ki so se opirali na palice. Dva sta bila povsem slepa in tretji je svoja prijatelja vodil v povorki. Povorka je bila veličastna, saj se je med drugim odvijala od Trga Goldoni pa vse do Trga della Borsa. Na Trgu Unita so se upokojenci ustavili in tiho manifestirali, medtem ko je njih delegacijo sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara. Delegacijo so sestavljali: tajnik Nove delavske zbornice CGIL Tominez, član vsedržavnega sveta Italijanske federacije upokojencev — CGIL Ra-dich ter člani pokrajinskega izvršnega sveta sindikata upokojencev Benini, Luxa in Zac-caria. Predstavniki so vladnemu generalnemu komisarju obrazložili zahteve upokojencev, na kar je dr. Palamara priznal, da velika udeležba upokojencev med manifestacijo priča, da je vprašanje res pereče in zagotovil, da bo zahteve sporočil v Rim. Včerajšnja veličastna manifestacija tržaških upokojencev spada v okvir borbe vseh upokojencev v Italiji, da se jim povečajo bedno nizke pokojnine. Zlasti to velja za pokojnine INPS, saj znaša na;n-žja pokojnina za one,, ki imajo manj kot 65 let, komaj po 6.500 lir na mesec in za starejše od 65 let pa 9.500 lir. Povprečno znašajo pokojnine po vsej Italiji komaj 11.000 lir in celo minister za delo je priznal, da je 2.700.000 upokojencev, ki prejme manj kot po 10.000 lir na mesec. Ta položaj je za upokojence nevzdržen, saj so to res pokojnine «lakote» in je zato Italijanska federacija upokojencev — CGIL že pred časom zahtevala, da se minimalne pokojnine povišajo najmanj na 15.000 lir ter proporcionalno povišajo vse ostale pokojnine. Pri nas pa je položaj za upokojence še težji, ker prejemajo celo nekaj manj kot ostali upokojenci po Italiji. Zakon o pokojninah je bil namreč v Italiji uveljavljen 1. julija 1920. leta, ko so pričeli plačevati socialne dajatve. r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco 1-11. — Tel 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: ■' tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni teko-či račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi en naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaj« in tiska ZTT. Trst V / Na vseh bivših avstrijskih področjih pa je bil ta zakon uveljavljen šele 1. marca 1926. leta, Sako da prejemajo tržaški upokojenci povprečno po 2.000 lir manj kot ostali. Podobno je tudi glede priznanja služenja vojaškega roka v bivši avstrijski vojski in tudi na ta račun upokojenci izgube mesečno po približno 1.000 lir. NSZ obsoja napad imperialistov na Kubo Letaki in transparenti z geslom: «Proč roke od Kube» Vodstvo neodvisne socialistične zveze je na včerajšnjem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri poudarja svojo solidarnost s kubanskim ljudstvom, ki se bori za obrambo svoje priborjene neodvisnosti in socialnih pridobitev v julijski ljudski revoluciji. Nedavni reakcionarni vojaški napad, ki so ga delavci z orožjem v rokah takoj zavrnili, so ga izzvali in pripra-vdli odgovorni ameriški krogi. Zato je ameriška vlada odgovorna za ponovni zahrbtni napad na ljudstvo, ki se je osvobodilo tujega jarma. NSZ se pridružuje splošnim protestom, ki se dvigajo iz vseh strani proti trmoglavim težnjam ZDA, da bi spet pahnile Kubo v zabstalost. Zato poziva vse krajevne in osrednje reprezentativne organe naj zahtevajo od vlade iskreno obsodbo napadalcev in naj se postavi proti nevmešavanju ter za zagotovitev popolne politične in socialne neodvisnosti kubanskega ljudstva. Vodstvo NSZ poudarja, kako so še enkrat interesi kapitalističnih monopolov in nasprotja med bloki povzročili vojno žarišče. Včeraj popoldne pa so se pojavili po mestu številni letaki z geslom: «Proč roke od Kube«. Podobno geslo pa so nosile na transparentih po mestnih ulicah in trgih skupine mladincev Seja pokr. odbora Včeraj popoldne se je pod predsedstvom odbornika dr. Savone sestal pokrajinski odbor in obravnaval predvsem upravna vprašanja, ki so se tikala osebja in podporne dejavnosti. Danes se zopet sestane pokrajinski svet, ki bo razpravljal o proračunu. «»—— 25. APRILA V KOPRU Proslava stoletnice zedinjenja Italije Pripadniki italijanske manjšine koprskega okraja bodo slovesno proslavili stoletnico zedinjenja Italije. V narodnem gledališču v Kopru bo 25. aprila slcvesna akademija z udeležbo Opere in članov italijanske Drame narodnega gledališča z Reke. Poleg Italijanov iz Kopra bodo prireditvi prisostvovali pripadniki italijanske manjšine iz Izole in Pirana «»--------------------- Stavka uslužbencev Javnih skladišč Uslužbenci Javnih skladišč so proglasili enotno stavko, ki se bo pričela v soboto ob 12. uri in zaključila v ponedeljek zjutraj, ko se prične normalni delovni urnik. Stavko so proglasili, ker se stalno zavlačuje razpravljanje in rešitev naslednjih perečih vprašanj: 1. Povečati je treba število osebja, ker je dela vedno več in so osebje skrčili za eno tretjino; 2. redno je treba zaposliti osebje, ki dela v okviru raznih podjetij, čeprav bi moralo biti zaposleno v Javnih skladiščih; 3. delavci morajo biti v oni kategoriji, za katero dejansko opravljajo, delo. Fašistični snop, ki so ga mladi upatriotin sestavili iz letakov svoje organizacije tiGiova-ne Italiaii in ga nalepili na pročelje liceja Dante Alighieri jasno dokazuje izvor in smotre te italijanske mladinske organizacije aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimniiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Seja tržaškega občinskega sveta Tudi letošnji proračun je tog in brez perspektiv Kritika svetovalca Teinerja ■ Premalo sredstev za šolstvo ■ Odobritev številnih upravnih sklepov Včerajšnja seja občinskega sveta je bila najprej posvečena razpravi o proračunu, zatem pa so odobrili nekaj u-pravnih sklepov. V razpravi o proračunu so spregovorili misovski svetovalec Ruzzier, demokristjana Ba-stianijeva in Vascotto ter socialist Teiner, "ki je prvi pcsegeT'V^fazpTavd za levičark sko opozicijo. Teiner se v glavnem ni spustil v podrobne postavke proračuna, marveč je kritiziral celotno proračunsko politiko občinske u-prave, oziroma strank, ki jo navdihujejo. Dejal je, da se ni v proračunu od lani nič spremenilo ter da bo seveda njegova skupina zato glasovala kot takrat. Izdatki so približno enaki kot lani, proračun je negibljiv in nima pred seboj nobenih perspektiv. Zato je verna slika sedanje krize, ki jo preživlja mesto, saj se tudi zlo ni prav nič spremenilo. Kot doslej mesto še vedno životari in ugaša. Po mnenju socialistov se temu lahko odpomo-re le s popolno prosto cono in z deželno avtonomijo. Glede tega pa se pota socialistov in relativne večine razhajajo, kajti proti tema zahtevama so vsi: liberalci odkrito, druge stranke pa skrivno. Zato ni mogoče med socialisti in strankami občinskega odbora nobeno sodelovanje vse dotlej, dokler ne bi te stranke pristale na omenjeni temeljni zahtevi. Občinski upravi je treba seveda šteti nekatere stvari tudi v dobro, kot na primer prevzem pogrebne službe in openskega tramvaja v občinske roke ter ustanovitev delovnih centrov, ki dajo vsaj nekaj brezposelnim možnost podpore. Toda ta podpora je le kaplja v morju; brezposelnim je treba zagotoviti trajno zaposlitev z izboljšanjem gospodarskega položaja na našem področju. Socialisti so vedno vztrajali na tem in zahtevali ukrepe za gospodarsko obnovo mesta, medtem ko ni vladajoča stranka storila svoje dolžnosti. Sedaj se je s pristopom liberalcev obnovil «centrizem», s čimer pa ostane vse pri sta- rem. No, odv. Morpurgo je lani odločno zavrnil sodelovanje, češ da se liberalci ne marajo omadeževati v družbi in-dipendentistov in SDZ, letos ga pa glasovi istih dveh strank gotovo ne bodo motili pn glasovanju o proračunu. Svetovalec je tudi kritiziral najemanje^ipvetv^elikega števila posojil,.in dec*li>idei se ne bi smeli bati in da bi morali zahtevati raje večji državni prispevek za kritje primanjkljaja. Ce zahteva Neapelj kar 35 milijard državnega prispevka, lahko zahteva nekaj več kot doslej tudi Trst. Ker je prej svetovalec MSI Ruzzier zahteval, naj bi ponovno začeli izkopavati pri Sv. Justu, da bi našli ostanke rimske naselbine, ker so bila dela dvakrat prekinjena, 'n sicer pred izbruhom prve in druge svetovne vojne, je Tei-ner duhovito pripomnil: «Ne začenjajte več kopati, da si ne prikličemo na glavo tretje svetovne vojne!«. Ruzzier pa je tudi predlagal, naj prenesejo v miramarski park steber Karla VI., ki je sedaj na Trgu Unita, in steber s kipom Leopolda I., ki je na Borznem tigu. Teiner je v zvezi s tem dejal: »Pustite Karla VI. na Tigu Unita, da bo ta prvi «zo-r.afranchista« županu v opomin in spodbudo, vsakikrat ko bo pogledal skozi okna na trg». Kot smo že omenili, je prvi spregovoril bivši fašistični po-deštat Ruzzier, ki se je zavzemal za izkopavanje pri Sv. Justu in za olepšanje tega griča sploh. Za njim je spregovorila svetovalka Bastianije-va o šolstvu in se pritožila, da je zlasti za opremljenje in vzdrževanje šol določenih v proračunu premalo sredstev. V svoji oceni položaja pa se je omejila na italijanske šole, češ da položaja v slovenskih šolah ne pozna. Svetovalka je dejala, da so letos namenili za šolstvo 90 milijonov manj kot lani ter da bo pri tem zlasti prikrajšano opremljanje šol Pritožila se je nad velikim številom nestalnih otroških vrtcev, nad zapostavljanjem medicinskih sester v šolah ter nad zanemarjanjem šol in telovadnic. Dejala je, da mora skrbeti občina za vzdrževanje okrog 500 občinskih zgradb, od katerih je okrog 100 šol; za vse to pa je na razpolago le 12 delavcev. Svetovalec Vascotto pa se je v svojem govoru omejil na občinske davke in takse ter dejal, da je glavni vir občinskih dohodkov družinski davek, katerega skupna vsota se je nekam ustalila. Znižal pa se je dohodek od trošarine. Govornik je med drugim tudi dejal, da bi bilo treba bolje opremiti občinski davčni oddelek. Po razpravi o proračunu so svetovalci odobrili nekaj sklepov in med njimi tudi dva sklepa o plačilu oskrbovalnin za reveže v bolnišnici za skupno 30 milijonov lir. Vprašanja poslanca Vidalija Poslanec KPI Vidali je postavil minisitru za javno šolstvo vprašanje v zvezi z nameravanim skrčenjem ur pouka zemljepisja v pomorskih šolah, kar bi zelo škodovalo, saj posvečajo povsod po svetu nasprotno še več pažnje zemljepisju. Ministra za javna dela pa je vprašal, ali je res, da bodo izplačali ravnatelju zavoda ljudskih hiiš v Trstu 24 milijonov odpravnine in ali ima res pol milijona plače na mesec. Nadalje je vprašal, ali ne bi bilo prav poizvedeti, kakšne so plače funkcionarjev IACP, saj gre za ustanovo, ki bi morala čimbolj varčevati. Minister za zdravstvo Giar-dina pa je poslancu Vidaliju odklonilno odgovoril na njegovo vprašanje glede podpore bolnikom tbc, ki se zdravijo na račun pokrajinskih konzorcijev. Minister pravi v svojem odgovoru, da daje tako podporo le 6 konzorcijev od 92, in sicer od 150 do 200 lir na dan. Drugi konzorciji pa nimajo potrebnih sredstev za to. Za začasno zaposlitev brezposelnih Ustanovitev štirih novih delovnih centrov V teh centrih bodo zaposlili 40 brezposelnih delavcev Zdaj delujejo trije delovni centri za brezposelne delavce, ki so bili ustanovljeni z dovoljenjem ministrstva za delo in jih vzdržuje tržaška občina. V ponedeljek in v sredo pa bosta začela delovati dva druga centra, ki bosta sprejela 40 brezposelnih delavcev. finančnih straž videmske legije. General Mellano opravlja inšpekcijo vseh edinic razvrščenih po vzhodni meji. Kdor hoče dobiti zaposlitev v omenjenih centrih, naj--se takoj javi na uradu za delo — Trg Oberdan — v oddelku” namestitve. Pri tem je treba pojasniti, da delavci, ki jih sprejmejo v omenjene centre, spadajo juridično še vedno med brezposelne V te centre sprejmejo brezposelne delavce v starosti od 18 do 60 let, ali pa celo do 65 let. Interesenti morajo imeti delavsko knjižico in morajo biti vpisani v seznam brezposelnih pri uradu za delo. Samski delavci, ki ne dobivajo podpore za brezposelne ali izredne podpore (za begunce) in ne vzdržujejo nikogar, bodo dobivali 600 lir za delovni dan; poročeni, ki ne dobivajo podpore za brezposelne ali izredne podpore, ki ne vzdržujejo nikogar, ali samo eno osebo, bodo dobivali 700 lir za delovni dan. Kdor skrbi za več oseb, bo dobil 60 lir na dan za vsako osebo. Samski brezposelni delavci, ki dobivajo podporo za brezposelne, bodo dobili 400 lir za delovni dan, kakor tudi tisti, ki dobivajo podporo za begunce. Poročeni delavci, ki dobivajo podporo za brezposelne, bodo dobili 470 lir za delovni dan, tisti, ki dobivajo podporo za begunce, pa 400 lir. Najbolj delavne delavce bodo nagradili vsak mesec s 1.000 lirami. Razen tega bodo vsem delavcem dali vsak dan toplo jed, ali pa 42 lir. Poveljnik finančnih straž v Trstu Včeraj je prispel v Trst vrhovni poveljnik zbora finančnih straž gen. Mellano. Spremljala sta ga poveljnik zbora za področje treh beneških dežel gen. Sforza in polkovnik Di Donato, poveljnik Nevarna igra otrok Včeraj popoldan ob 15. uri so prepeljali z rešilnim avtom RK na ortopedski oddelek splošne • bolnišnice 7-letnega Borisa Hrača, stanujočega v begunskem taborišču pri Sv1. Soboti. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je deček verjetno zlomil nogo. V bolnišnico je ponesrečenca spremila njegova teta Marija Su-smič, ki je povedala, da se je njen nečak igral na dvorišču begunskega taborišča, ko ga je neki njegov sovrstnik po nesreči porinil ter ga vrgel na tla. V bolnišnici se bo moral deček zdraviti od 7 do 20 dni. Tržaška občina je najela 5 posojil za javna dela Skupno znašajo posojila 282.900.000 lir Včeraj zjutraj so sklenili v uradu župana dr. Franzila pogodbe o petih posojilih, ki jih bo najela tržaška občina pri Tržaški posojilnici. Prvo posojilo 103.400.000 lir je namenjeno za nakup 200.000 delnic družbe »Autovie Venete«. Posojilo 72 milijonov za razna javna dela, in sicer za zidanje javnega kopališča v Bar-kovljah (19 milijonov), za javno stranišče na Nabrežju Sau-ro (10 milijonov), za ureditev raznih ulic in obnovitev nekaterih opornih zidov zlasti na Furlanski cesti, na Proseku in v Križu (15 milijonov) in tako dalje. 25 milijonov lir tretjega posojila bo služilo za razširitev Ulice Bonomea (10 milijonov), za naprave za filtriranje greznic pod Skednjem (9.600.000 lir), za nakup raznega materiala za mestne greznice (5 milijonov 400.000 lir). Četrto posojilo znaša 53.300.000 lir in ga bodo porabili za nakup zemljišča v Gornji Carboli za izvedbo regulacijskega načrta ob začetku avtostrade št. 202. Z zadnjim posojilom 29.200.000 lir pa bodo kupili zemljišče, po katerem bo tekel podaljšek Ul. Emo tudi v skladu z regulacijskim načrtom. Trst na Holandskem v slikah in filmu Te dni so razne turistične ustanove iz Treh Benečij zaključile svojo propagando na Holandskem. Predstavniki o-menjenih ustanov so namreč zapazili, da se je lansko leto znižalo število turistov iz Holandske in so zaradi tega poskrbeli za široko propagandno akcijo, ki se je začela med velikonočnimi prazniki. V raznih mestih so priredili razstave reklamnih fotografij, predvajali so barvne filme in imeli tudi razne prireditve. V Scheveningenu je bil 7. aprila ((Jadranski praznik«, katerega so se udeležili italijanski veleposlanik, člani diplomatskega zbora in predstavniki političnega in gospodarskega življenja na Holandskem. Veliko dvorano Kurhausa so lepo o-krasili in jo napolnili s plakati raznih obalnih turističnih krajev od Trsta do Benetk. Točili so tipična vina iz Brd in stregli z raznimi ribami. Razen tega pa so priredili tudi modno revijo italijanskih modelov, pri kateri so sodelovali nekateri tržaški modni saloni. Drugi natečaj" m- za mestne redarje Vprašanje obnovitev zbora mestnih redarjev se je zopet nekoliko pomaknilo naprej in prešlo v drugo fazo. Občinska uprava je namreč že razpisala in potem še ponovila natečaj za sprejem v redarsko službo, in sicer najprej za u-pravne policiste, ki so imeli fimiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiiiitiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiuimiiiiaiiiiHitmiiiimiiiuiiiiiHiiiiimiiiiii Sporočilo pokrajinske turistične ustanove Opozorilo na pravila o prirejanju izletov Tržaška pokrajinska turistična ustanova ugotavlja, da še sedaj številni odbori, ustanove, organizacije itd. ne upoštevajo zakonskih predpisov v zvezi z morebitnimi organizacijami potovanj in izletov. Zaradi tega turistična ustanova ponovno obvešča in opozarja, da v smislu zakonskega dekreta štev. 2423 od 23. novembra 1936 lahko organizirajo kolektivna potovanja in izlete samo potovalni uradi, ki imajo predpisano obrtnico. Morebitne spremembe teh zakonskih predpisov lahko dovoli ministrstvo za turizem ali pa pokrajinska turistična ustanova, kar je pač odvisno cd tega, če gre za potovanja v notranjost države ali v inozemstvo in se lahko nudijo samo za priložnostne izlete ter potovanja patriotičnega, verskega, športnega ali kulturne, ga značaja — brez špekulativnih namenov. Prošnje za priznanje take ugodnosti je treba takoj pred- nUovolj je bednih pokojnimi in podobna gesla so upokojenci nosili na včerajšnji utanile-staciji. Slika nam prikazuje mogočno povorko, ki koraka po Korzu Clan delegacije Ernesto Radich poroča zbranim upokojencem O sestanku z dr. Palamaro ložiti na kolkovanem papirju, in morajo vsebovati naslednje podatke. Ime in naslov ustanove oziroma organizatorjev izleta s pojasnilom, za kakšno potovanje gre in kakšen je značaj izleta; potovanje mora biti podrobno obrazloženo ter mora vsebovati tudi podatke o dnevu odhoda in dnevu prihoda, služnostih ter roka za vpis in odpoved; cene izleta ali potovanja; pogoje za povračilo plačane kvote; skupno število izletnikov; izjavo o pripadnosti ustanovi ali organizaciji vseh izletnikov; podatek, če so ali niso izletniki zavarovani. Potovanja in izleti v smislu teh olajšav ne smejo biti najavljena z javnimi plakati ali brošurami. Dovoljeno je samo širjenje obvestil članom ustanove, ki izlet ali potovanje organizira. Ustanove, odbori, organizacije itd., ki organizirajo potovanja in izlete brez potrebnega dovoljenja, bodo lahko kaznovani v smislu zakonskih določil. Neroden padec Okoli 17. ure se je ponesrečila na cesti 72-letna Lucia Meniš iz Miramarskega drevoreda 101, ki se bo morala zdraviti v bolnišnici od 10 do 80 dni. Priletna ženska se je poškodovala, ker je nerodno stopila ter padla na tla. Pri padcu si je mogoče zlomila desno stegnenico. Nezgoda na delu Ob 22.50 so prepeljali na ortopedski oddelek 26-letnega Franca Giacopinellija iz Miramarskega drevoreda 83, ki se je bil precej hudo ponesrečil pri delu. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je Giaco-pinelli zlomil levo ključnico ter zadobil razne poškodbe po drugih delih telesa, zaradi katerih se bo moral zdraviti približno 40 dni. Giacopinellija je pripeljal v bolnišnico upravnik menze nekega gradbenega podjetja v Miromarskem drevoredu, 34-letni Claudio Boschin, ki Je povedal, da je Giacopinelli prišel po nesreči med buldožer in kovinsko ogrodje na nekem gradbišču. prednost. Teh pa se je priglasilo kaj malo, ker so pogoji te službe slabši kot pri uprav-ni policiji in noče pač nihče na slabše. Sedaj je personalni oddelek tržaške občine razpisal nov, to je drugi natečaj, za 184 mest mestnih redarjev, in sicer za pripadnike policijskih sil bivše ZVU. Ce pa ne bodo niti s tem natečajem krili vseh mest, bodo pač morali razpisati javen natečaj, ki bo dostopen za vse občane. Za sedanji natečaj morajo prosilci vložiti prošnjo do 8. maja. Najnižja starost prosilcev mora biti 21 let, najvišja pa 35. Avto povozil žensko ko je prečkala cesto Včeraj popoldne so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 87-letno Luigio Bellemo iz Ul. Pascoli 16, ki se je poškodovala pri neki cestni nesreči. Zdravniki so ugotovili, da se je Bellemo pobila po desnem ramenu, kjer so možne tudi kostne poškodbe, po desni nogi m desnem stopalu. V bolnišnici se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni. Nesreča, pri kateri se je Bel-lemova poškodovala, se je pripetila na vogalu ulic Conti in Settefontane. Priletna ženska je ravnokar prečkala ulico, ko jo je nenadoma podrl na tla neki avtomobil, ki ga je upravljal 31-letni Stelio Slamich iz Ul. Giuliani 1-2. Hudo ranjen motorist pri trčenju v avto Nekaj čez 16. uro so prepeljali v splošno bolnišnico, m sicer na II. kirurški oddelek, 47-letnega Antona Vovka iz Ul. del Veltro 53, ki se je bil malo poprej zaletel s svojim motorjem v neki avto Fiat 600, ki je bil parkiran na desni strani cestišča v Istrski ulici. Ponesrečencu so zdravniki ugotovili zelo hude poškodbe. Med drugim je tudi možen zlom zatilnika. Zato so si zdravniki pridržali piognozo. I - - I TRŽAŠKA KNJIGARNA I rsl - III. sv. Friinčiškn 20 Telefon «1-71*2 NOVO: Fr' Bevtt"’ i^LA'*-'-' JSSUS *” 1 .^56 lir "•RAMr Van Loon- REMBRANDT 3.000 lir Prosvetno društvo Barkovlje vabi vse j» Barkovljane in meščane ljubitelje rib . na že tradicionalni VPrPr ki bo v soboto 22. t. m. v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Začetek cvrtja ob 20. uri LJUUNKA PKOKVKTA Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 21. aprila ob 19. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. IZLETI J IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT priredi v dneh 1. in 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami. Odbor prosvetnega društva »Andrej Cok« obvešča izletnike v bolnico ((Franja«, da bo odhod v nedeljo 23. t.m. ob 5.30 izpred pekarne Drašček na Opčinah. MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajo v Ulici Gambiti! 3. lis-stis-etus-stis"**' Slovensko c Trstu •e«** Danes 21. 1- B' ,°l> ’ V Pošto)"1' # „ jutri 22. t. m- 0 na pivko j, jj v nedeljo 23. t. ®;0 v Dn r>: alejandro C DREVESA STOJE o! V torek 25. t. ®-. , v prosvetni^dv^ na splošno željo 0 o o n o"" Spisal: PAVEL < Šola Glasbene Mce' " -h V ponedeljek, 24- v Gregorčičev' , v Ulici GePP8 GLASB0 večeR nil$S . trinajstletne P J SONJE” iz Kopt" VERD* Jutri ob 2L ur‘fllli>Py koncert Tržaške ... r-. J “sTj* ja Leibovvitza ja Leibovvitza njem harfistke ^ ^ donian. , . aagaj151'. Pri gledališki ^op111 sliniti nrodaj^ .rti/fl daljuje prodaja v oV0 a tj TEATR Danes ob iVL/ va za abonma ^ ^ Nicolaja "Mrsagieda>,sh vstopnic pri srednji blagajn1' .n 0Q ji $ Naziouaie 13J00 q„r'ajeO 1 ^ Hur» Fnm t,a*r J (f i - gradani. Fenice 16.00 M*'1’^ k color, Gienn ^ ^ ^ Anne Baxter. MOrilKy ki Excelsior 16.00 k cello Mastroiao ^ 4, no mladini. ^ «1 Jjjl 'fj Marconi 16-00 ungar"'' 1,!^ i color, Dirk id Ltf, J , Ideale 16.00 CO« ! technicolor, I Savona 16.0° <> j, udič f II zeleni radič zelena • • špinača 12 t '0 SJt *>. H * 1V S ji "J, Večina bl8g®/ A* VCLIIIO . J p’J prevlad K* «» «» . NOČNA s'r‘aro 'p/J ^aro. INAM Al ^|ad A j d1.1 2: G PaP° Oriani 2; Al|a h"" I, senavall0' 'ir* JjjORSKl dnevnir 3 — 21. aprila 1961 Pomoč gospodarsko razvitih dežel nerazvitim in zaostalim Pomen enega samega odstotka vnisleki o preveliki davčni obremenitvi ne držijo ■ En sam odstotek nacionalnega Motika razvitih dežel znaša 10 milijard dolarjev; kar bi nerazvitim veliko pomagalo * t'«raL Industrijske dežele IVoift«. Vsako ~ A ' ^ korale Jf^^rijske dežele ^iega J’ko let° dati od i b vsaj en nnl ega dohod- ?!,Ilirn dežeh, za pomoč ne‘ « Petain T° zahtevo »klj»iralaa tskupščina ZN * ^ o nio- *onec lanskega j . 'nnogih ??,nes 8°vori h '1 Si • ter v5e ?Jtst o nh, utira pot - ’ k'Veznost> razvitih -)nle, 1 nerazvitim po- « fc*eie Prište?UStr^sko razvite ■.i °segle vse one> ki J^rjev j *h presegle 400 ISa sDagHa-dohodka na it^rika s va;i0 !fm Sever- hSpa “ S Kanado, Zahod-is ^ Pretp? • Britanijo, S,&rdel Vzhodne ti ]* 'n Nova Ze- 'Wikežele !!n,oafriška unija. I fr 25 odst if2° , pr‘-(ift vpzpolsff * Prebivalstva ■ !t!i m Prdi/° Pa z letnim :ii 1 dolarjev 1000 mi' tsjj ,°dst cej t ar je sko-5* k°dka svetov- l^otLdB0l?Ceni cilj «ene-m da i: 12vaial, bi po- ■ ■ °b‘vale oknierazvite deže 5oK°bivale „i,n,erazvite deže- ^ letnem1! 10 millJard 7 tu.Je pomoči. j-' hed n * tu.Je pomoči. *il dVse one If.dežele šte' ‘ rdele’,ni !e.niso d°- if.r. “ohodpi,’ se niso do- !j 'valca h-m dolarjev na C«>o ’ de-?,0 TSem uvrsti‘ ’ Afrit Latinske A- ^ R« JuSovzhe,H Srednjega «Qhodne Azije in ‘tli. Predsta„r gromna pod‘ mJ° ttilis. Y|jai? nad pol- ali 50 1 kn eta blvalstva naše- 1 m?ai 150 ■ razp°Iagajc J h dohodp? ■|ardami do' ;'tj aJ 12 j na let°. kai ki) aJ 12 j na teto, kar LSvetovn»o ,otkov celot-t\ tlJfogostejp dohodka. *■ kis.- ®ilii!,Je omenja šte-^ Ul Ja.Vsoti n dolarjev kot hli^lam P,omoči nerazvi-H' £SVV tej vsoti so S rieralna m mul. asebne Jlla ‘n poklo-ip?s°jila k1iVeSuCiie’ kot ^; 5!Va) s^Tv„ ^ bl‘° treba /li' ' reči ‘' (?ed"aroSd^a ZN ie ce' k 'dariu'od"" -- » dahla dno.. jnvno po-i^ih^aje n°3ila’ f*nanč-'09 „ stanov\Preko medna- 4» ■ USK Sev^^na 3%IetV®®* J Ls freba „ .milijaroe S *« L8*® v{a P? je dodati, judi nad ' , • UC Pa je dodati, Xil,0»ov"Vwh tudi nad v dni Ponosno 214,5 / ^ tri Saharj^v (e£a^tični podat- ^ lv n»apitala 8‘Strirajo razv’ ...... iz razvi •V® ' tok u • medtem &V£;ti Srala"e le tih ko re-tako da rP Pa n‘b]lžno tak( *z he?6 Pobija dej-K v ° telc^jZ zvltlh dežel Nii„meri ° Precejšnji . obre azv>tih dežel u ln -cstl in Hnkiii,. Pčitr t Jbjs^he dejže »pomoč«, delpi nudijo H»t Vit ®Urr»i, v W dežele1,!skih Yen -Jreš»T • n dežel. 10 smn ln dobička Sa že ome- ki in- obli- Ce i Vl(kt,l)ežele'TKlh cen- Ce {' Ns ‘z8ubednosUgcbi-i'0 le en Sl Cel 6 s t sv°jega iz- ^itii Cm e s t -,vujega iz-bi^ več kot J p ^ rtipH ralna in ? ivSu zari .arodna po-.biSr zadnie _______________ ffiv' aa«totk ®ga’ P“- e-^ iia blSu haV-V realnih recesije a deže-pač pa indu-od K M^na.c, [& vJ° stakm vse od Siftbti k° čez o v lzSubi, ■ Kk* n beseda odstotke. • tj»1 l>o6 n?1jvsa med‘ • le P edstavlja v ti in°flta ..leznatn £ 7>rof‘h le p dstavlja v ■J ^.V/da, kineznatno vra-',t A s« itnaj0ga mdustrij-binr°Vln. zaradi niz- •j č L\ '»Vlll. ‘dr * ^V|ih0rodne^° ,še odteka- tsii 1 e oateKa-kapitala iz U ? Se Vhje0 S"10 sllk0' , ^j0 Pjejo’ nerazvi- i K'5, ktIII>0moč»esora/'mer' i 1 i °c“. razvitim / i .^*t oa razvitih ■!SSs Amerika danes trosi nad 12 milijard dolarjev samo za reklamo. Zato je nerazumljivo, da bi ne mogla žrtvovati 3 milijarde za svetovni napredek. Ce bi se n. pr. v Zahodni Nemčiji zbrali le stroški, ki jih porabijo za tiskanje dezinformativnih člankov in vesti iz nerazvitih dežel, bi se s tem zbrala sredstva, ki bi šla nad 1 odst. nacionalnega dohodka. Ce bi Belgija dala za gospodarski razvoj le del tega, kar daje Combeju, Mobutuju in Kalondžiju za njih divjanje po Kongu, bi njen delež ne znašal več le 0,11 odst. nacionalnega bruto proizvoda, kot ga daje danes, pač pa bi se kmalu približal enem odstotku. Izgovorov o veliki obremenitvi, ki bi jo baje povzročila obveznost pomoči nerazvitim deželam v višini 1 odst. nacionalnega dohodka, se more še tem manj razumeti, če vzamemo v poštev dejstvo, da gre za oni del sveta, ki razpolaga z 80 odst. svetovnega dohodka. Povprečni dohodek na državljana v teh deželah znaša 1400 dolarjev, povprečna vsota pomoči, ki jo te države dajejo nerazvitim deželam pa znaša 5,55 dolarja na prebivalca. Na drugi strani pa je ta slika povsem drugačna: Nerazvite dežele, ki uresničujejo povprečni letni dohodek pod 100 dolarjev, so v letih 1957 do 1959 dobile vsega 1,55 dolarja mednarodne pomoči, vtem ko je na vse nerazvite dežele v istem obdobju prišlo komaj 1,91 dolarja na prebivalca. Vsega 15 dolarjev na 1500 dolarjev prav gotovo ni prevelika obremenitev, hkrati pa bi pomoč 6 dolarjev na skromnih 200 dolarjev dohodka bila v nerazvitih deželah vendarle pomembna. Z druge strani se čuje pripomba, naj plačajo oni, ki so od kolonialne eksploatacije i-meli velike dobičke. Ob ustanavljanju mednarodne obveznosti za pomoč onim, ki so za splošnim napredkom zaostali, se ne more jemati poštev načelo vračanja. Vsi oni, ki so jih odgnali v suženjstvo, vsi oni, ki so jih v kolonialnih -uporih pobili ne bodo nikoli več oživeli. Sedanjost ne more spremeniti tega, kar je preteklost zapisala v zgodovino. Danes se ne postavlja vprašanje, kdo je kriv in kdo ni kriv, pač pa kdo more poma- gati in kdo si sam ne more pomagati. Sodobni gospodarski napredek v precejšnji meri dolgujemo tehničnemu napredku, ki pa je dosežek celotnega človeštva in ne monopol posamezne države. Zato je dolžnost vseh, da plodove sodobnega napredka u-živajo tudi oni, ki ga doslej — ne po lastni krivdi — niso mogli uživati. En odstotek nacionalnega dohodka pomeni za razvite dežele majhno žrtev, za nerazvite po pomembno pomoč. Za razvite pomeni le en odstotek od visokega dohodka, za nerazvite pa 7 odst. nizkega dohodka. Nerazvite dežele, danes, z največjimi napori investirajo komaj 7 odst. svojega nacionalnega dohodka na leto. Ce bi uresničili obveznost 1 odstotka, bi to pomenilo podvojitev investicij v nerazvitih deželah in vtem ko se te dežele danes razvijejo le s stopnjo 1 odstotka, bi jim mednarodna pomoč omogočila nadaljnji razvoj v merilu 3 odst. Toda gospodarski napredek ni navadna aritmetika. Današ- nje siromaštvo vleče za seboj še večje siromaštvo, vtem ko bi napredek potegnil za seboj in prebudil sile, ki so danes mrtve. Povečana mednarodna pomoč bi nerazvitim deželam omogočila učinkoviteje izkoriščanje razpoložljivih prirodnih in človeških sil. Ob koncu še nekaj. Ni rešitev vsega vprašanje le v tem, da se pomoč nerazvitim deže-Jam poveča. Morda še bolj važno kot to je to, da kako se ta pomoč daje. Nerazvite dežele so se pogosto pritoževale nad poizkusi izvajanja tujega tutorstva. Ce želimo, da tuja pomoč mobilizira notranje ekonomske sile, je važno predvsem to, da narodi nerazvitih dežel sami, suvereno odločajo, kako bodo svojo deželo gradili. V nasprotnem primeru bo ta pomoč gradila le atuje oaze«, kot jih je gradil kolonializem. Nedavno so pri ZN ustanovili SUNFED s stalnim statutarnim komitejem. Ena njegovih nalog bo, da na tem področju vzpostavi red in koordinacijo. JANEZ STANOVNIK f«Mednarodna Politika«j frgPf o:: Delo slovenskega slikarja Josipa lominca Tominčevi portreti v muzeju Revoltella Kratek zunanji opis hranjenih portretov K že objavljenemu opisu življenja in slikarskega ustvarjanja Josipa Tominca dodajamo danes še opis njegovih del, ki jih hranijo v tržaškem muzeju Revoltella in ki so naši javnosti skoraj nepoznana. Opis del, pri katerih gre izključno za portrete, je pripravil avtor že objavljenih člankov Ettore Speccogna. Podoba starke . . val v Gorici od l. 1X20 do l. 1830. V tej sliki prevla- Anita Ekberg v Cortini d’Ampezzo. Pravkar je končala snemanje filma «Mongoli», sedaj pa bo odpotovala v Hol-lywood, kjer bo nastopila v filmu režiserja B. Wilderja Meri 67 X 75 cm. Doprsna figura priletne ženske s črno obleko, z močnimi in gostimi gubami. Okrog vratu ima bel ovratnik iz čipk. Pod ovratnikom nosi rumeno ruto, ki je spredaj uvita v nekak vozel. Glavo ima pokrito z nekakšno avbo bele bar-ve. Na sredini pokrivala ima rožnat trak, ki je zvezan pod brado v mainiro. Starka drži levo roko čez trebuh, v višini želodca. Ozadje portreta je oliv-no-zelene barve, ki ima bolj svetle tone na desni strani. Slika je bila napravljena v obdobju, ko je Tominc bi- iiliiiiiliiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiniiiiiifmiiiiiiliiiiliiiiliiiillillliillllllllllilllilliliiliiiiiiiliMiiilliiiiiiiiuimiiiiiiiinillliiiiiiiilllllniiiiiiliiiiiiilllllllilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriinllillllliilliiillliillililiillllllllMIlimiiiiiiiiil Senzacionalne vesti, ki prihajajo iz Jeruzalema Na Eichmannovo ime v Švici naloženih nad sedem milijard naropanih dolarjev Gre za bogastva, ki so jih nacisti izropali svojim židovskim žrtvam in za odkupnine, ki so jih dajali drugi Židje, da bi rešili svojce Veliki zločinec Eichmann, ki mu sodijo v Jeruzalemu, ni «važen« le zaradi 6 milijonov Judov, ki jih je dal pobiti. V Jeruzalemu se je zvedelo, da bo izraelska država verjetno mogla z njegovo pomočjo dvigniti iz švicarskih bank okoli 7 milijard in pol dolarjev, ki so jih nacisti, izropali judovskim žrtvam ali jih na račun mini GOSPODARSTVO ihiekirifikacijit /.cv Jugoslaviji V Skupnosti jugoslovanskih železnic so sestavili dolgoletni program elektrifikacije železniških prog, ki predvideva naslednje elektrifikacije; Ljubljana - Zagreb - Beograd -Niš, Vrpolje - Sarajevo, Sarajevo - Ploče, Zagreb _ Srbske Moravice, iNiš - Skopje, Beograd - Bar, Lapovo - Kraljevo . Stcopje in unsko progo Split - Knin - Sunj. V ta namen bodo jugoslovanske železnice za proge, ki jih bodo elektrificirali Se letos, nabavile v inozemstvu 50 električnih lokomotiv z zmogljivostjo od 3000 do 4000 KiVi. Razstavi v Moskvi in v Londonu V Londonu in v Moskvi pripravljajo dve veliki razstavi, na naterin bosta Sovjetska zveza in Velika Britanija prikazali svoje znanstvene in tehnične dosežke. Sovjetska zveza bo v začetku julija v veiikem paviljonu motorjev v Londonu razstavila 12.u00 eksponatov, tako da bo sovjetska razstava ena največjin trgovskih razstav prirejenih doslej v Veliki britaniji. nritanski tisk pise, da bo razstavljena cela vrsta proizvodov od oolek pa do sputnika. Aktivnost poljskih ladjedelnic V poljskih ladjedelnicah gradijo trenutno 60 ladij v skup. ni tonazi 33U.000 bruiO registrskih ton. Do konca letošnjega leta morajo izločiti ladijskim aružbam 63 enot od katerih so jih inozems/e družbe naročile 40. bedanji progiam PbjP skih ladjedelnic za serijsko proizvodnjo oosega 24 vrst ladij od velikih cistern do malih ribiških ladij. Industrijski razvoj v Indiji V okviru tretjega indijskega petletnega načrta (1961-1966) je glavni poudarek na novih industrijskih objektih, ki naj omogočijo zmanjšanje uvoza. Največji industrijski objekti zadevajo države Madras, Andrha in Mysore, kjer bodo zgradili številne sladkorne tovarne- V drzavj„ a a bodo zgradili tri električne centrale z jakostjo 301)0 kW vsaka. Na področju aluminija je Indija sklenila sporazum z Monte-catini, ki bo opremil rafinerijo v bližini Salerna v državi Madras. V dižavi Andhra namerava država zgraditi veliko jeklarno, v državi KeraL v kraju Sesthanagar pa so že za. čeli graditi siderurški kompleks z investicijo 10 milijonov rupij. Inozemska naročil a ladjedelnicam V prvem trimesečju letošnjega leta so bile nemške ladjedelnice na prvem mestu glede na obseg inozemskih naročil. Od skupnih 126 enot za 2.165 milijonov ton nosilnosti so nemške ladjedelnice dobile naroeda za gradnjo 30 ladij s skupno touažo 363.000 ton. Sledijo: Švedska 11 enot (354.000 ton), Norveška 11 (280.00 ton), Nizozemskažl (žiS.OOOton) Japonska 8 (228 uOO ton), Francija 12 ( 207.000 ton), ZI)A 12 (150.000 ton), Jugoslavija 5 (110.000 ton), V Brlta ] . (108.000 ton), Da.iska 3 ( 59.000 ton), Največ inozemskih naiočil je prišlo iz /DA, p ponske in jugoslovanske ladjedelnice. Pospešena gradnja sovjetskega naftovoda Sovjetska zveza je pospešila gradnjo velikega naftovoda, ki bo spajal njeno naftno področje na Uralu s Bodonavjem-Vzrok temu je težnja, da bi čimprej prodrla na evropski trg in prehitela nekatere zahodnoevropske pobude na tem sektorju. Po novem načrtu bi moral biti madžarski ods®h tega naftovoda v dolžini 130 km dokončan do julija 1962, do konca leta pa bi moral biti izgotovljen odsek na področju teh dobili od drugih Judov in jih v času vojne vložili v švicarske banke. Ne prisegamo na te vesti, vendar je vredno vso stvar si pobliže ogledati. Ko je nacizem začel preganjati Jude, so mnoge bogate judovske družine v tujini dale nemški vladi ogromne vsote, da bi z njimi odkupile svoje sorodnike ali rojake v nemških taboriščih. Tudi znana družina Rothschild je med temi judovskimi družinami. Ta kapital in Judom izropana bogastva so nacisti že leta 1941 začeli spravljati v Švico, Leta 1944 pa je bila važna vloga v zvezi s temi velikanskimi izropanimi in izsiljenimi sredstvi poverjena samemu Eichmannu, ki je s ponarejenimi dokumenti na ime Hans Eichelmann in z vizumom ameriške ambasade v Bernu prišel v Švico z nalogo, da bi polovico vsote, ki je znašala 10 milijard švicarskih frankov naložil na razne bančne račune pri raznih švicarskih bankah. Del te polovice — petih milijard — je bil izročen združenju švicarskih bank na stari račun. Z drugim delom te vsote so pri švicarski Nacionalni banki odprti tekoči račun št. 2779, s preostankom pa pri Zvezi švicarskih bank račun 1854. Toda za odprtje teh bančnih računov pri bankah sta bila potrebna dva podpisa. Eden je bil Eichelmannov-Eichman-nov, drugega pa je dal tedanji funkcionar nemške ambasade v Bernu Richard Loebe-le. Zadeva je bila tako rešena. V začetku leta 1945 so Eich-manna poslali «na delo« na Dunaj. Razmere so namreč kazale bližnji konec in treba je bilo skriti čimveč zlata, draguljev in umetniških pred. metov Judov, da bi ne padli v roke sovražniku. Potem ko je spravil na varno cele kupe dragocenih slik in draguljev, je neke noči, ko je bil Dunaj že obkoljen, Eichmann izpeljal še en «po-memben« podvig. V bližini samega mesta je zakopal štiri velikanske zaboje zlata, na katere je napisal ((Poljedelski stroji«. Najprej je te štiri zaboje dal naložiti na štiri tram. vajske vagone na progi Du-naj-Baden in jih tako pripeljal do kraja Maria-Enzens-dorf. Od tod pa jih je na tovornikih pripeljal do istoimenskega gradu, in jih dal zakopat pod zidove ruševin. Nato je SS-ovski častnik Klempski ki je vse to početja varoval, postrojil tu vrsto sovjetskih u-jetnikov, ki jih je dal prej preobleči v uniforme nemških letalcev, jih dal postreli, ti in zakopati nad štiri zaboje zlata. Nad grobom so nato postavili kamen z napisom: ((Neznani nemški padalci«. Toda prišel je kmalu čas, da se je moral tudi Eichmann — umakniti, S spremstvom 12 SS-ovcev se je na petih avtomobilih in enem majhnem tovorniku umikal proti Bad-Ischlu. V majhnem tovorniku je vozil s seboj zadnjo količino zlata, v vrednosti sedanjih dveh milijard 300 milijonov lir. Toda SS-ovski častnik Wilhelm Hoetti, ki je tedaj igral že dvojno vlogo, je naslednji dan pri neki inšpekciji odkril, da je omenjeni Eioh-mannov tovornik «zgorel», o-stalo spremstvo pa izginilo... Proti koncu leta 1952 se je v Bernu v Švici z lažnim potnim listom, izdanim v Kai. ru, pojavil neki Hans Eichelmann, torej Adolf Eichmann. Toda banke, pri katerih je nacistična vlada naložila svoje milijarde, niso hotele tega bogastva izplačati brez prisotnosti tudi drugega podpisnika — Richarda Loebela, ki pa je bil medtem te umrl. Švicarski zakoni namreč, v primeru, če pokojnik ni glede izplačila izdal posebnega naročila, ne dopuščajo izpla-čila samo enemu podpisniku. Zaradi tega so se Eichmann in njegovi lotili druge poti. Leta 1954 so se nacistične sile, ki jih vojna ni pobrala, ponovno temeljito organizirale, in tedaj so si »voditelji« izmislili nov način, kako priti do velikanskega bogastva, ki so ga bili spravili v švicarske banke. S pomočjo povsem ((nekompromitiranih« o* seb so v Tangerju v Severni Afriki ustanovili banko ((America and Foreign Bank«, ki je uživala mednarodno zaščito, ki jo uživa Tanger. Tej banki je pri ustanoviti dal kavcijo sam španski finančni minister. »Eichelmann in Loebele« pa sta «banki» ((American and Foreign Bank« odstopila svoje sklade, ki so bili depoziti-rani v švicarskih bankah. Neki kubanski odvetnik se je nato potrudil še 'a to, da je »oživil« že pokojnega bivšega nacističnega funkcionarja in podpisnika Richarda Loebela. Neki «Loebele» je v neki kubanski bolnišnici dal na u-strezen dokument svoj podpc*. s katerim poverja Eichelman-na, da v njegovem imenu J-pravlja s skupnim kapitalom ker pač sam ne more iz bolnišnice, ker je paraliziran. Neki prav tako «velikodušen» notar pa je podpis tega namišljenega Loebela potrdil, da je avtentičen. In tako je »avtentično« pooblastilo s podpi-soma Eichelmanna in Loebela omogočilo nacistom, da to iz švicarskih bank dvignili določeno vsoto denarja. Niso pa mogli dvigniti veliko, ker je pooblastilo veljalo le za 6 mesecev. Za to «uslugo» je Eichmann dobil 20.000 dolarjev «nagrade», toda kmalu zatem so mu bili judovski tajni a-genti že za petami in ga, kot je znaao, aretiral in iz Buenos Airesa odpeljali v Izrael, kjer mu sedaj sodijo. Sedaj se postavlja vprašanje; ali bo Eichmann vso to zamotano zadevščino pred sodiščem priznal ali ne. V interesu Izraela, mislimo tu na izključno materialn- interes, bi bilo, da Eichmann javno tega ne prizna, pač pa prizna ustreznim švicarskim funkcionarjem, ki bi mogli pristati na izplačilo omenje- nih vsot izraelski državi. Toda vprašanje je, če bodo Švicarji na to pristali? En podpisnik je živ, drugi pa že v grobu. Morda pa bi vprav sedanje vzdušje na svetu znalo vplivati na Švicarje, da se svojim formalnostim odpovedo. PREJELI SMO MLADA POTA, 5.1960-61. Revija za mladino. Izdaja Centralni komite Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. MONDO OPERAIO, marec 1961, leto XIV, št. 3. Mesečni pregled politike, gospodarstva in kulture. Eichmannove roke, ki niso le morilske, temveč tudi roparske, kot dokazujejo navedbe v priobčenem članku duje črta, ki je značilna za Tominčevo umetnost. Tudi barve služijo črtam, da jih bolj poudarjajo. V tem portretu je Tominc hotel z barvo nekako izpolniti prazne prostore in pouoariti mejo med raznimi barvnimi prostori. Portret je bil restavriran in je sedaj dobro ohranjen. Podoba G. Ber. Bisona Meri 42 X 52 cm. Doprsna figura tržaškega slikarja, naslikana v njegovem duhu in stilu (XVIII. st. beneške šole, ki čuti vpliv Tiepola in še bolj Guardija). Na temnem zelenem ozadju, ki ima na desni strani svetlejšo barvo, ki prehaja že v rumene tone, je figura zelo poudarjena. Vidno je zlasti nasprotje med belo srajco in mašni-co iste pod rjavim suknjičem in rumenkasto-oranžno barvo obraza ter visokega čela nad temnim ozadjem. Lasje so rjavo rumene barve, ki prehajajo v svetlo sivo. Bolj o. življajoča rdeča barva je le na ustnicah. V tem portretu, ki je bil najbrž naslikan leta 1826 (vsekakor v obdobju 1826—1830), izgine Tominčeva značilnost črt in ostrih kontur. Ostane■ jo le mehke vijuge, ki pa niso poudarjene. Barve so zelo svetle in ublažijo učinek vijug. V tem portretu je hotel Tominc naslikati luč. Ce-lotna (igura je neprenehno nasprotje svetlob in senc, kakor je to bilo priljubljeno beneški šoli XVIII. stoletja. Obraz slikarja Bisona je kakor oblit z mesečino, ki razsvetljuje visoko čelo tn eno lice. Drugo lice ostane v sen-c: in poudarja dobrohotni o-braz portretiranca. Slika ni bila restavrirana in je dobro ohranjena. Dr. Petrovich Meri 63X78 cm. Dr. Petrovič je naslikan ,„skoraj cel ne balkonu z morjem v o-zadju. Oprt je na nizko mizo, prekrito z rdečim prtom. Na isti mizi sta na levi strani dve zaprli knjigi. Za mizo je cementna ograja, ki zavzema polovico višine cele slike. Na desni strani ima ograja kamnito kroglo. V ozadju je morje z jadrnicami, ki bežijo pred nevihto, ki preti s črnimi oblaki z leve strani. Morje je razburkano in pokrito z močnimi oblaki. Petrovičeva postava je vzravnana, mogočna. Desno roko drži oprto na mizo, ki je za njim, z leno roko pa hoče nekaj poudariti in je na pol dvignjena. Crni lasje mu štrlijo na obe strani in so ljubki kodri, čeravno nekoliko razkuštrani. Ima črni plašč in oprsnik, belo srajco in rdečo kravato z dvema poševnima črnima črtama. Celotna postava takoj izda da je bila slikana v obdobju, ko je prepel Tominca duh balzackizma. Se bolj je poudarjen ta vtis, ko opazujemo njegove črne brke. Tudi ta !' pr'pom ^ v^UhenieeV U 2^anie In da bi Potnoči ne-t'e2npv višim 1 v n.Y?Po breme. danSem,smi' lo naPes letno Češkoslovaške. """ """ ......................................................................................................... dobrodošla Prl reševanju zaple- 'llCSsa 10 rfapes letno t.V Ho? državi- Jev na > i>«6n?liana ZDA, 1, O nLteeni iana ZDA, iV«(|5°0 do L rut0 pro' daieolariev na le- t!5 s 't® z r, j dolarja, .t. k„ nad lonn ’•» riz r, j dolarja, S V ko Pad 1200 do- F« "sij- ti W’£ da ne OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso izključene dobre trgovske možnosti. Izogibati se bo treba površnim odnosom in naivnim odločitvam. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh ne bo lahek, potreben bo maksimalen napor. Koristne spremembe v vaših idejah in značaju. Možnost daljšega potovanja. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše pobude bodo naletele na simpatije. Verjetni zaslužek. U-godna novica lahko spremeni mnoge stvari. Nervoznost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Malo finančnih zadovoljstev, toda prihodnost bo boljša. Notranja po- Bil treba vas bo silila v nov pomirljiv ambient. Želodčne motnje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekoliko drzne ideje bo treba vskla-ditl z realnimi načrti. Vpliv na mlajše bo pozitiven. S pr,jateljl v večerni družbi. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Nova odgovornost bo zahtevala več metodike in resnosti. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite. Splošno zdravstveno izboljšanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Cela vrsta dogodkov vas utegne presenetiti. Prilagoditi se bo treba novemu položaju. Skušajte pozabiti stare spore z družinskim članom. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Fotrebna bo večja objektivnost, če hočete nspeti v bodočnosti. Praktične pobude za izboljšanje položaja v družini. STRELEC (Od 23.11. do 20 12.) Pomoč vplivne osebe vam bo tenih nalog. V ljubezni boste srečni in zadovoljni. Več odkritosti s samim seboj. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar ste zamudili, ne bo težko nadoknaditi s pridnostjo, pismo, ki vam bo najavilo prihod neke osebe. Zdravje nežno. VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Nevarnost napetosti odnosov s predpostavljenimi. Ne spuščajte se v nekoristne i,n pretirane iz datke. Zdravje občutljivo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh na vidiku, vendar ne brez borb z nasprotniki. Ne popuščajte ka-pricioznosti, ki lahko marsikaj pokvari. Zdravje odlično. I*etek, Sl. aprila 1901 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30; Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željan; 17.2.0: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Stravinsky, Ravel; 19.00: Sola in vzgoja; 19.20: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Revija glasbil; 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.15; Koncert operne glasbe; 22.00: Obletnica tedna; Ivan Rudolf: »Desetletnica obstoja Evropske skupnosti za premog in jeklo«; 22.15: O slovenski klavirski glasbi: «Novi Akordi«: Gojimir Krek. Risto Savin in Janko Ravnik; 22.45: Odmevi z Broadwaya. Prenos RL; 22.15: Pariške melodije; 22.35: Italijanski pevci; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00; Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Natalino Otto in Gloria Christian; 13.30: Pojo Nilla Pizzi, Giorgio Consolini itd.; 15.15: N. Riddle tn njegova godala; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 17.20: Operni svet; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja zg delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Britten: «Sen kreme noči«. II. program Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Glasbena farsa v štirih dejanjih: «11 Cappello di paglia di Firenze«; 14.50: Obrti in poklici v starem Trstu; 15.05; Trio tržaškega jazzovskega krožka; 15.35: M.adi (urtanski pesniki. 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Vesela revija; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Disco-bolo; 14 00: Naši pevci; 15.00: Pevski program; 16.00: Pro- gram ob štirih; 17.00: Penta--ram; 17.30: Vaš juke-box; 20.00: Gian gala; 21.45: Doku-meritarij; »Prihodnje leto v Jeruzalemu«. Koper III. program 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Orkestra Para- mor in Chacksfield; 14.00: Operetne melodije; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor slo- venske filharmonije; 15.30: V ritmu valčka; 15.55: Lahka glasba; 16 00; parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16.40: Gounod; »Faust« — II. dejanje: 17 40: Plesni motivi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Mario Pez-zotta In njegovi solisti; 19.30: 17.00: Na programu Beethovnove in Ravelove skladbe; 18.30: Brahmsove skladbe; 19.00: SDOlovinarstvo v Italiji; 19.30: F. Busoni: Finske ljudske melodije; 20.00: Vsakove-čerm koncert; 21.30: Življenje grofa Leona; 22.20: Skladbe Leosa Janačka; 22.55: Pregled severnoameriške kulture; 23.25; Na programu je Bach. prsti; 9.35: Za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Violinist Co- lassys; 10.35: Orkestri tega tedna; 11.00: Dve sceni iz opere Boris Godunov; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: ciganski napevi; 12.00: Pozdravi iz Bosne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Pet pevcev — pet popevk; 13.45: Sever - Dlesk: Med Savco tn Dravco; 14.05: Radijska šola; 14.35: Slavne baritonske arije; 15.45: Radijska univerza; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Z orkestrom Raphaele; 18.00: 12 naših kolektivov; 18.15: Zabavni orkester RTV; 18.30: Tako pojo tuji narodi; 20.00: Mandoline in godala; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Z violino skozi čas; 22.15: z orkestrom Percy Faith; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Nočni simfonični koncert. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.uu: Pro- gram za najmlajše: Popotovanje po Avstriji, Veliki Britaniji, Holandski itd.; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Tedenska oddaja za ženske; 18.55: TV pošta; 19.15; Oddaja za analfabete; 19.45. En dan na morju; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Ibsenova drama: «Stebri družbe«; 23.30: TV dnevnik. Slovenija 8.30: S popevkami po svetu; 9.00: Naš podlistek; 9.20: Hitri Jug. televizija Italija 17 00: TV za otroke. Beograd 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.15: TV o filmu. Ljubljana 20.45: V. simfonija Blaža Arniča: Vojna in mir — četrti stavek. portret, kakor slikarja Bi so-na, ima modulirane svetle barve, ki omehčajo vsakršno močno nasprotje. Barvni toni krasno povežejo vsak detajl v harmonično enotnost. V tem portretu imamo močne barve, p lavo morje, rjavo obleko, rdeč prt na mizi in sivo-zelen zid ograje, a so izvrstno povezane med seboj v enoto. Dvojni zlati obesek na verižici ublaži monotono barvo obleke. Slika ni bila restavrirana in je dobro ohranjena. Francesco Holzknecht Meri 69 X 78 cm. Doprsna moška figura, z obrazom z močnimi gubami. Obrvi so bolj temno-rjave barve, medtem ko so lasje bele barve. Oči so rjavo-sivo-olivne barve. Ima črn plašč, oprsnik rjav, skoraj rdeč in belo srajco. Ozadje, olivno-zelene barve, ni močno, ker prevladujejo « celotni sliki bolj rožnata in rumeno-okra barve, ki prehaja v rožnato-rdečo, kjer so poudarjene sence. Tudi ta portret spada v bal-zackno ozračje, ker je vsak element slilce elegantno povezan med seboj s suetlimi toni barv. Maria Luigi vitez pl. Bruker Ameliai roj. Holzknecht, žena in sin Friderik V muzejskem inventarju i-majo naniiano ude Hruknern. Meri 109 X 132 cm. Tu imamo ljubko skupino družine: oče in mat i ob straneh, na sredini pa srčkani sinček. Na desni strani sedi oče na rdečem stolu, na katerega ima oprto levo roko. Z desno drži sinčka za roko, da ne bi padel s stolčka, na katerega leze, da ponudi materi rdeče jabolko. Oče ima temno-rjav plašč, bel oprsnik in srajco. Na sprednjem delu glave je plešast, lasje mu pa visijo v snopih navzgor. Mati ima modro obleko z belim šalom, ki ima lepe čipke ob robu. Okrog vratu ima trojno ogrlico, ki se zaključi na prsih 2 zapono. Lase ima črne in nabrane na obeh straneh v močng iti debele kodre, med katerimi so napeljani beli biseri. Lasje so na gornjem delu glave spleteni v nekak cilindričen stolpič. Ob levi strani ima dva ovitka: od spodnjega uhaja navzgor oviti koder. Na desni strani ima lase bolj svobodno ovite v kodre. Desna roka ji počiva na skrinjici, ki leži na stojalu. Sin ima rdečo obleko s črnim robom. Za desno roko ga drži oče, z levo pa ponuja materi jabolko. Obrazi so lepi in sence so poudarjene, zlasti tia očetovem obrazu in na otrokovi obleki. Ozadje ima rjave tone, ki prehajajo na desni strani v zeleno barvo. Na levi strani v ozadju je na polici modre barve, vaza z velikim šopkom cvetic. Od zgoraj tiisi rdeča zavesa, ki je prevezana na sredini. Med to zaveso iti cvetjem je nekak steber z izklesano figuro krilatega angela. Slika je bila restavrirana, a je poznejša barva pustila oljnato sled nad glavo očeta. V tej sliki se je Tominc poigral s prostorninami in je unesel vanje izvrstne kombinacije barv, razporejene v širokih plasteh. Najbolj so poudarjene barve ženske o-bleke, modra in zlato-rume-na, ki je kot okvir rdeči barvi otrokove obleke. Te barvne igre zaključi na desni strani rjava barva očetove obleke, ki daje še večjo moč o-slalim barvam, čeprav jih nekoliko ublaži. V tej sliki prevladuje arhitektonska kompozicija in nadvlada čistih in močnih barv. T. G. 1790 — 1866 Filippo Amodeo Meri 71 X 85 cm. Ozadje je grahovo-zelene barve, bolj svetle na desni strani. Ima črn plašč, rumeno jopice tn belo srajco z belo masmeo pod brado. Lasje so zelo kodrast i in že precej sivi. V desni roki drži ček, na levi roki ima oblečeno rumeno rokavico. Detajli so zelo poudarjeni: poročni prstan na sredincu desne roke, uhan (zlati obroček) v lobu desnega ušesa, zlata verižica čez trebuh. Kaže zadovoljen obraz in gotovost premožnega človeka (kaže ček). V ozadju, na levi strani, je stol rdeče barve. Obraz je razsvetljen od spredaj in sence niso poudarjene. Tudi v tem portretu se nekoliko čuti oplih angleškega portreta, kakor pri portretu tržaškega slikarja Gatterija z ženo. Barve so tu pa tam malo nagubane in nekoliko razpokane. Drugače je portret še kar dobro ohranjen (Se nadaljuje) E. SPECCOGNA PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 21. april*jj! Goriško - beneški dnevnik Delegacija goriške trgovinske zbornice v Ljubljani Osebni stihi omogočajo medsebojno spoznavanje in sodelovanje Železniški promet in avtocesta, glavni točki razgovorov Ali bo prišlo do razširitve obmejnega pasu? Kot »mo že včeraj najavili, odpotuje danes na uraden obisk v Ljubljano posebna delegacija trgovinske zbornice iz Gorice. Delegacijo vodi predsednik cav. Bigot. V delegaciji pa so še inž. Edoardo Gruso-vin, gospod Krainer, tajnik trgovinske zbornice dr. Candut-ti, inž. Cacese in rag. Merlo. S tem v zvezi smo se obrnili do predsednika cav. Bi-gota, ki nam je dal glede namena in pomena tega obiska naslednjo izjavo; S tem obiskom, ki bo trajal dva dni, torej v petek in soboto, vrača goriška trgovinska zbornica obisk predstavnikov trgovinske zbornice iz Ljubljane, ki so bili gostje trgovinske zbornice v Gorici pred nekaj meseci. Glavni predmet razprave prijateljskih razgovorov, ki jih bomo imeli s slovenskimi predstavniki ob tej priliki, je razvoj blagovnega in osebnega prometa na železniški povezavi med Gorico in Novo Gorico, ki je v obratu že od lanskega oktobra. Poleg tega se bomo razgovarjali tudi o načinu, kako pospešiti izdelavo načrtov in njihovo izvedbo, kar se tiče graditve avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana. Ta mednarodna avto cesta je zelo velikega pomena, ker bo povezala cestno omrežje Italije in Francije s cestnim omrežjem Jugoslavije in Avstrije ter še dalje do Grčije. Zato se bo treba porazgovoriti o izdelavi podrobnega načrta in o drugih akcijah, ki bodo potrebne, da se to zamisel tudi v praksi in brez predolgega odlašanja izvede. Zato je v delegaciji tudi inž. Cacese, ki je eden glavnih pobornikov te zamisli in pa inž. Grusovin, ki je predsednik posebnega odbora za uresničenje tega načrta, ki je bil prejšnji teden imenovan v Gorici. V tem od- llllllllllltlltltllllfllllllllllllMIIIIIIIIItlllllMIIIII OD VČERAJ DO DANES C KINO J v GORICI CORSO. 16.30 in 20.30: »Ben Hur», znameniti zgodovinski film iz Kristusovih časov. C. Heston, J. Hawkins. Cinema-scope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štiri ure. VERDI. 17.30: «Amerika ponoči«, italijanski film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 16.30: »Pustolov- ščina«, G. Ferzetti, L. Massa-ri in M. Vitti. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Nezgode meniha Manisca«, A. Fabrl-zi in M. Merlini. Italijanski film. MODERNO. Danes zaprto. Jutri: »Siegfrid«. deže- v TRŽIČU AZZURRO: »Izraelski kralj« Cinemascope. EXCELSIOR: »Fantje le«, Tony Curtis. PRINCIPE: »Tema na vrhu stopnišča«. NAZIONALE: »Vražja noč«. dezuhna“*lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Cri-stofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. «»------ temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo temperaturo 21,2 stopinje nad ničlo ob 14. uri in najnižjo 6,2 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Vlage smo imeli 75 odstotkov. boru so poleg zastopnikov trgovinske zbornice še zastopniki goriške občine, pokrajinske uprave in občine Palmanova. Poleg teh dveh glavnih problemov bodo obravnavali na dvodnevnem sestanku v Ljubljani tudi potek blagovnega prometa med deželama v okviru videmskega sporazuma ter bodo s tem v zvezi proučili eventualna nadaljnja izboljšanja, ki bi prišla v poštev za še večji obseg tega prometa. S tem v zvezi postavljajo predstavniki Slovenije nekatere predloge za večjo sprostitev izvoza nekaterih njihovih proizvodov, predvsem živine, mesa in mesnih izdelkov. Ker se že več časa govori o potrebi razširitve področja za obmejni promet s propustni-cami, za kar se je izrazilo prebivalstvo na obeh straneh meje, bo po vsej verjetnosti prišlo do medsebojnih informacij tudi glede tega vprašanja. Kot znano že obstajajo predlogi, naj bi lastniki pro-pustnic z italijanske strani lahko šli do Postojne in morda celo do Ljubljane in Bleda, lastniki propustnic z jugoslovanske sitrani pa v Videm in nekatera druga mesta ter morda celo do Benetk. Vsekakor, je zaključil cav. Bigot, smatram, da so taki medsebojni obiski, pa najsi bodo uradni ali samo prijateljski, zelo koristni za medsebojno spoznavanje. Cim bolje se bomo namreč med seboj poznali, tem bolj se bomo spoštovali in toliko lažje bo skupno delo in določeni sporazumi v obojestransko korist. Kar se tiče takih sporazumov, imamo v načrtu tudi tristranske obrtniške razstave, pri katerih naj bi sodelovali obrtniki iz naše dežele, Slovenije in Koroške, kot smo že to prakticirali v zadnjih letih z Avstrijo, posebno glede na Koroško V nedeljo volitve kmečke blagajne v Doberdobu Kandidatna lista Kmečke zveze V nedeljo 23. aprila bodo v Doberdobu izvolili svet vzajemne bolniške blagajne. Vo-livc bodo izbirali med dvema kandidatnima listama: na prvem mestu je lista Kmečke zveze, na drugem mestu pa bonomijanska Coltivatori di-rc-tti. Na listi Kmečke zveze kandi-daajo naslednji kandidati (v oklepaju navajamo očetovstvo): Gergolet Andrej (Anton), Poleta Alojz (Alojz), Ferfolja Mario (Josip), Ferletič Josip (Peter), Gergolet Andrej (1-van), Gergolet Josip (Andrej), Gergolet Josip (Anton), Gen-golet Josip (Andrej), Jarc Anton (Franc), Jarc Alojz (Josip), Lakovič Radislav (Andrej), Pahor Josip (Andrej), Pahor Josip (Franc), Semolič Karel (Josip), Vižintin Josip (Stefan). Nadzorni . odbor: Jarc An- drej (Josip), Gergolet Franc (Ivan). Namestniki: Marušič Andrej (Andrej), Frandolič Vojmir (Andrej). IfllllllUIIIIIIII.........IIIIIIMIMIIIII) IIHI ■llflllllllllllllltllllllll llllllllllllia IIII lllf lili 11 Hill II lllllltl IIIOIIIIMIII HM lil Ulil IIIIIIIIIII Hilli IIIIIIIH im n um n Narava nam je pripravila lepo presenečenje Na goriškem trgu so se pojavile prve letošnje češnje iz Brd Letošnja sadna letina se bo pričela veliko prej kot prejšnja leta Ze dolgo let ne pomnimo, da bi imeli tako zgodnjo pomlad kot letos. Znakov tako zgodnjega prebujenja narave nismo opazili samo po tem, da je sadno drevje letos cvetelo kakšne tri tedne poprej kot prejšnja leta, ampak jih opažamo vsak dan sproti. Enega izmed najbolj otipljivih in razveseljivih takšnih znakov smo opazili prav te cini, ko so dijaki iz Steverja-na prišli v Gorico s prvimi letošnjimi češnjami. Bolj majhne so še, pa tudi njihov okus ni kdo ve kako dober veiidar pa so rdeče in vablji-ve kot le kaj, saj so prvi letošnji sadež naših krajev. Tudi v trgovinah s sadjem so se že pojavile. Povedali so nam, da jih ljudje kupujejo iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mili iimii iiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuHimiii Velika pridobitev za vso občino Doberdobska občina hribovito področje Finančno ministrstvo je poslalo županstvu zadevni dekret Finančno ministrstvo je po- i mu, da bi se čimprej rešilo slalo doberdobskemu župan- to nadvse važno vprašanje, stvu dekret, s katerim se do-1 Danes zvečer je končno prišel berdobska občina proglaša za hribovsko področje. Vaščani so z veseljem sprejeli to novico, saj sta se za to borili že dve občinski upravi, a je bila zadevna prošnja vedno odbita, Zupan Andrej Jarc je v razgovorih, ki jih je imel v Gorici s prefektom pretekli mesec, posebno poudaril težavno finančno stanje tega kraškega in nerodovitnega področja. Goriški prefekt je razumel in si je vzel k srcu to zadevo. Osebno se je pozanimal v Ri- Osnovne šole zaključijo pouk 21. junija Po posvetovanju z didaktičnimi ravnatelji za osnovne šole je šolski skrbnik prof. De Vetta odredil, da se bo zaključilo letošnje šolsko leto na osnovnih šolah na Goriškem dr.e 21. junija, ko bodo imeli učenci zadnji dan pouka. Ta sklep je bil sprejet v skladu z ministrsko okrožnico, ki daje posameznim šolskim skrbništvom možnost, da zaključijo šolsko leto že pred 30. junijem. Od 22. do 28. junija se bodo vršili izpiti I. m II. stopnje, v petek 30. junija pa bodo imeli šolarji tudi u-rrden zaključek šolskega leta in bodo prejeli šolska spričevala. razveseljiv odgovor. S tem da je občina postala hribovsko področje, ji bodo olajšani razni stroški, ker jih bo prevzela državna blagajna. Ta bo prevzela skrb za pogozdovanje Krasa, za popravilo in asfaltiranje raznih cest, za šole ih za druga važna javna dela. Razen tega bo občina dobila 1,5 odstotka IGE več kot prej, kar znaša približno 1,500.000 lir. Vsa stvar je posebno važna za kmete, katerim bodo olajšani razni državni davki, ki so bili do sedaj zelo visoki, kljub temu da je to kraški svet. Občinski svet se iskreno zahvaljuje goriškemu prefektu, ki je dosegel, da se je končno rešilo to pereče vprašanje, ki bo koristilo vsemu kraškemu prebivalstvu. Dr. Wedeni{ pride v soboto v Videm O okviru krepitve stikov med videmsko pokrajino in Koroško bo prišel v soboto v Videm deželni glavar Koroške dr. Wedenig. Z njim bo pri spel v furlansko prestolnico tudi celovški župan. Opoldne bo dr. Wedenig položil venec na grob umrlega pokrajinskega predsednika Centaza, popoldne pa bo odšel v mestno hišo na sprejem, ki mu ga bodo priredili predstavniki tamkajšnjih krajevnih oblasti. po ščepcih, klientom, ki si jih zaželijo, pa jih tudi darujejo, zakaj na Goriškem, ver jeino pa je ta navada razširjena tudi po drugih kra.ih, narsikdo ob zaužitju prve češnje izrazi kakšno misel, za katero bi rad, da bi se mu izpolnila. Prejšnja leta so se prve češnje pojavile na trgu redno kakšen dan pred prvim majem. Samo v izjemnih primerih, če je bilo zelo hladno, so dozorele šele okoli 10. maja. Letošnja spomlad pa je v tem pogledu prekosila vse dosedanje, saj nam je prinesla prve češnje kar deset dni spred rokom*. Po tem lahko sklepamo, da bo letos vse sadje poprej dozorelo. Samo bežen sprehod po sadovnjaku je dovolj, da se prepričamo, kako sadeži naglo rastejo. Skoraj bi rekli, da se debelijo od dneva do dneva. Sadjarje navdaja to dejstvo z velikim zadovoljstvom, saj se bo s sadjem zlasti v Brdih prikotalil v hišo prvi, denar, ki ga kmetje nestrpno pričakujejo. «»-------- Števerjanski župnik upokojen Goriška nadškofija je prejšnji teden ugodila prošnji šte-verjanškega župnika g. Cirila Sedeja, ki je želel iti v pokoj iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto je imenovala dosedanjega kaplana g. Oskarja Simčiča. Odhajajoči župnik Sedej je pastiroval v Steverjanu celih 40 led in je v tej dolgi dobi skupaj s svojimi farani prenašal tudi preganjanje fašiz- ma. Nekaterim starejšim bo n. pr. še znano, kako je skrival pred fašističnimi škvadri-sti nekatere naše ljudi, pa čeprav so bili znani kot socialisti ali celo komunisti. Sploh pa je bil prijateljsko razpoložen do vseh in ni meril ljudi po ozkih merilih nekaterih strank, ampak je v njih videl predvsem in v prvi vrsti človeka, z njegovimi vrlinami in napakami. Zato želimo vsi Steverjanci svojemu staremu župniku, da bi lahko še dolgo let v miru užival zasluženi pokoj. Volitve v tržiški ladjedelnici FIOM predložila kandidatni listi Danes zvečer zapade rok za predložitev list za volitve notranje komisije v ladjedelnici. Letos se bodo predstavile sledeče sindikalne organizacije: FIOM, UIL, CISL in CISNAL. Izvoljenih bo 20 članov, od katerih bo 7 članov predstavljalo elektromehanični, 13 pa ladjedelnfški oddelek. Kandidati za listo FIOM so sledeči: Ladjedelniški oddelek: Loren-zon Giuseppe, Valcovioh Renato, Parenzan Sergio, Cernic Karlo iz Doberdoba, Sabadin’ Edi Dante, Cecchet Mario, Clabiz Umberto, Tartaro Giu-liano, Vinci Nereo, Bertos Luigi, Brešan Osiride, Lavren-cich Velicio, Princes Angelo. Macor Umberto, Franco Alberto, Munari Francesco, Se-molo Vittorio, Sartori Lucia-no; za elektromehanični oddelek pa: Martinelli Giovanni, Legovini Antonio, Salmessi Sigfrido, ienon Arduino, Fran-duli Giuliano, Ricobon Lucia-no, Dolso Umberto, Pelos Marcelo, Butiglion Enzo. JVtri bo občni zbor FIOM. «»---------------- Normalno stanje v podgorski tovarni Včeraj ob 6. uri je prispela v podgorsko tekstilno tovarno prva skupina delavk, ki je pričela z deli pri strojih. Nekatere med njimi so se lotile pospravljanja in urejanja strojev, ki so stali toliko dni, da je proizvodni proces lahko nemoteno stekel. Tudi uradniki so po devetih dneh spet zasedli svoja mesta in pričeli z delom. Prvi dan proizvodnje je potekel v najboljšem redu. iiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiMiiimiiiiiuimimiiiimniiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiii Enoletna preiskava je zaključena Stečaj podjetja De Vit-Cargnelutti prihodnji mesec pred sodiščem Gre za nad 100 milijonov lir primanjkljaja Nad 250 oškodovanih ljudi Goričani se prav gotovo še spominjajo mizarskega podjetja De Vit-Cargnelutti iz Čedada, ki je imelo tudi v Gorici svojo poslovalnico za prodajo pohištva. Ta poslovalnica je bila najprej v Ul. Car-ducci, nato pa na Korzu Verdi, dokler niso podjetja zaprli aprila lani zaradi stečaja. Sodna preiskava v tej zadevi je trajala leto dni in po njenem zaključku je bilo prijavljenih okrožnemu sodišču v Vidmu 1 oseb. Med prijavljenimi sta 56-letni Vittorio De Vit iz Čedada, 40-letni Francesco Cargnelutti iz Vidma, 30-letni Giuseppe Federico iz Gorice, 47-letni Antonio Zap-paterra iz Gorice in drugi. 0 Zborovanje delavk in delavcev podgorske tekstilne tovarne po zaključeni stavki in zasedbi obratov Kot že omenjeno, so zvedeli sodni organi za nepravilnosti v tem podjetju šele 19. aprila, ko je sodišče razglasilo njegov stečaj. Pri nadaljnji preiskavi so ugotovili številne nepravilnosti in sleparije. Ena glavnih postavk v obtožnici pa je, da so opeharili nad 250 oseb, ki so imele s podjetjem na ta ali oni način poslovne opravke. Med drugim so izdali tudi številne ponarejene menice za skupno vsoto nad 9 milijonov lir, ki so jih potem predložili v eskompt pri Banco di Napoli v Trstu, Cassa di Risparmio v Vidmu, Banca Commerciale in drugod. Po zaključku preiskave je sodišče določilo, da se bo vršila javna razprava pred o-krožnim sodiščem v Vidmu proti koncu prihodnjega meseca. «»------- Zaradi strahu v bolnišnico Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri so poklicali avto Zelenega križa v goriško livarno SAFOG. Tu se je namreč 35-letni delavec Mario Zof iz Gorice, Ul. Garzarolli 81, tako ustrašil, da je dobil lažji pretres možganov in so ga morali odpeljati v mestno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zof je bil pri delu v vližini velikega žerjava, ki je prenašal gradbeni material sem in tja po gradbišču novega paviljona tovarne. Ko je žerjav dvignil v' zrak velik kotel, pa io vezi nenadoma popustile in je kotel treščil z višine na tla. Zof je v prvem hipu mislil, da bo padel kotel naravnost nanj in zato je padel v nezavest. Na srečo je kotel padel bolj vstran in se je vse dobro izteklo. Namiznoteniški turnir za juniorsko trofejo Par B. Milič - # $ » v zaključnem delu turntfft Sedem igralcev Bora na državnem prvenstvu v Chiavariju* ki bo od 21. do 24. t. m. V zadnjih letih si italijanska namiznoteniška zveza prizadeva, da bi čimbolj razvila svojo dejavnost med mladino in v ta namen prireja vsako leto poseben turnir za junior- je. Turnir ima tri faze: provincialno, deželno in državno, igra pa se po Davis Cup sistemu in ekipo tvorijo lahko tudi igralci raznih društev le, da so iz iste pokrajine. Prvič se letos tega turnirja - udeležuje tudi Borov igralec, mladi Milič, ki igra skupaj z italijanskim prvakom Crechi-chem. V nedeljo je bila v prostorih CGS odigrana deželna faza turnirja (pokrajinska je odpadla, ker ni bilo dovolj moštev). Razen mešane ekipe Bor-Soffitta so še nastopila moštva Audax iz Gorice in Centro Giovanile Študenti iz Trsta. Crechichi in Milič sta gladko odpravila vse svoje nasprotnike, čeprav sta igrala izpod svojih zmožnosti. V srečanju s CGS je Milič celo izgubil tekmo proti Pečarju in to je zanj zelo slab rezultat, saj je osem dni prej istega i-gralca gladko odpravil v dveh setih. Čeprav sta prvič nastopila v doublu sta Milič in Crechichi pokazala še precej skladno igro in vse kaže, da bo njun par lahko žel dobre uspehe. CGS je poslal na igrišče kar 4 igralce, goriški Audax pa se je predstavil s tremi mladimi igralci, ki imajo veliko smisla do ping-ponga, a so popolnoma neizšolani, kar seveda močno omejuje njihove možnosti. S svojimi zmagami imata zdaj Crechichi in Milič pravico do nastopa na zadnjem zaključnem delu turnirja in s tem tudi odlično priliko, da se uvrstita med najboljše Italijane. REZULTATI Soffitta-Bor — Audax 5:0 Crechichi-Dugo 2:0 (21:5, 21:9) Milič-Gurtner 2:0 (21:6, 21:12) Milič Crechichi-Valli Dugo 2:0 (21:9, 21:8) Milič-Dugo 2:0 (21:11, 21:15) Crechichi-Gurtner 2:0 (21:12, 21:8) CGS — Audax 5:0 Pecar-Dugo 2:0 (21:6, 21:9j Gregoretti-Gurtner 2:0 (21:17, 21:18) Russo Gerbini - Valli Dugo 2:0 (21:19, 21:19) Russo-Gurtner 2:0 (21:18, 21:15) Gregoretti - Dugo 2:1 (16:21, 22:20, 21:14) Soffitta-Bor — CGS 4:1 CrechichiGregoretti 2:0 (21:11, 21:16) Milič-Pecar 0:2 (16:21, 19:21) Crechichi Milič - Russo Pečar 2:0 (21:10, 21:16) Milič-Gregoretti 2:0 (21:17, 21:13) Crechichi - Pečar 2:0 (21:14, 21:12) V sklopu priprav za nastop na italijanskem prvenstvu, ki bo v Chiavariju od 21 do 25. t. m. z udeležbo sedmih Borovih igralcev, je športno združenje imelo prijateljsko srečanje z društvom RAS. Med moškimi se je najbolj izkazal mladi Milič, ki je premagal Florama in Brunija, medtem ko je močnemu Comelliju nudil močan odpor, s čimer je pokazal, da je v odlični formi. Tako smemo upati, če mu bo seveda žreb količkaj ugoden, na dobro uvrstitev v tekmovanju juniorjev. Med ženskami je Batistova dosegla najboljše rezultate, medtem ko so ostale igralke pokazale običajno igro. Le Bandijeva se je nekoliko popravila od svojega zadnjega nastopa. V mešanem paru sta Kovačič in Batistova sicer izgubila proti dvojici Co-melli-Bisianova. Vseeno smemo V}neTS'^d^rllc0^ ^ ... HIIUIIIIIIIHIIIIH.. njuno igro s-_ . tV0I1- # kajti igralca RAS se ji matrati kot asp* tvori«; vigrano dvojico, k> j : „ l. „ t n 19 Tl 3 večkrat izkazala &*., nirjih in prvens1 itvih- «»•—— orne*0 Francoska sodniška it Za torkovo nogo®';." ^ za Italija-Sev- If*1. FLORENCA, 20. j, bil prvi stik Dii prvi ~ janske nogometne o() vi , ce z igralci, ki s cea®L» zbrani v športne Covercianu. Jutrl eoa: li trening tekmo • noj Siene. Vsi P°vabl'Lij taši bodo ostali sku£u ka. ko je na SP, vern° 5 rnrln. ♦plrma S . V*! rodna tekma s Danes so povaL--trening namesto v t ga krilca Interja ja igralca Fioren si'a. . ■„ dawV Iz Rima poročajo- qUes' mo sodil Francoz ska sodnika ^laI?CjCi'8^ Lacoste in Mici*1 mil"1"* Polemika v zvezi z dvobojem Loi-Ortff iz ne mara F. C in grozi z Tudi imenovanje stranskega sodnika ga *' ,si> Čemu tak strah, če je prepričan, da bo Loia pr“"1 MILAN, 20. Carlos Ortiz, kj bo v ne^e^°a,elte; £ proti Duiliu Loiu za naslov svetovnega prvaka vatt,eri5^ ,.f rior kategoriji, ni zadovoljen z imenovanjem ^ ^ I 1U1 ikcllCgUI lji, Ul iauuvuijcu Ij UUOUUVU‘*J . -g , . sodnika Frankieja Carterja. Portoriški boksar, * f1. ga začetka zahteval sodnika ameriškega P° jj,g, & razburja in je celo zagrozil, da ne bo stopil v nika ne bodo zamenjali. Cemu vse to? Ortiz trdi, da je Carter italijanskega porekla (Franco Curreri) in vrhutega tudi osebni prijatelj Loievega prokuratorja Steva Klausa. Zakaj so poklicali Carterja iz Kalifornije, ko bi stalo potovanje sodnika n. pr. iz New Vorka polovico manj, se sprašuje Ortiz, ki ni zadovoljen niti z imenovanjem stranskega sodnika Švicarja Avrutschen-ka. Za slednjega trdi, da je bil že v sodniški komisiji pri prvem nastopu proti Loiu m HIHHIHIH1HHHHHHUIHHHHHIHIIH11HIHHHIHIHHHH1HIIUHIHHIHHHHHHHHHIUUIIHHHHH Danes v šolski telovadnici pri Sv. Ivanu Srednješolci Trsta in Gorice med seboj v odbojkarski tekmi Goričani favoriti za zmago - Moč tržaške ekipe ni znana Danes ob 17.30 se bodo v šolski telovadnici pri Sv. Ivanu srečali goriški in tržaški dijaki v odbojki. Na programu je bil tudi atletski dvoboj, ki pa oapade, ker šolski štadion v Kolonji še ni pripravljen. Čeprav to športno srečanje obsega samo tekmo v odbojki, ima precej pomena. S podobnimi srečanji se da najbolje dokazati, da goriški in tržaški dijaki le niso med seboj tako oddaljeni, da ne bi moglo priti do medsebojnih stikov. In poglavitni cilj tega srečanja je prav to zbližanje slovenskih dijakov iz dveh sosednih mest. Želeli bi, da bi v bodoče postali ti stiki še trdnejši in tesnejši, da bi lahko privedlo do skupnega udejstvovanja ne samo na športnih ampak tudi na drugih (glasbenih, literarnih, splošno kulturnih) prireditvah. Kako bo pa sama tekma pctekala je težko predvidevati. Vsekakor ima boljše izgle-de goriško moštvo, ki je se pred nedavnim uspešno nastopilo na prvenstvu vseh gori-ških šol. Tržaški dijaki pa so le malo trenirali in kot ekipa še sploh niso nikoli nastopili. Zato ni mogoče poznati njihove dejanske moči. Poznamo le nekatere posameznike, ki so že igrali v vrstah drugih moštev (n. pr. Drašiča in Su-šlerčiča iz Bora). Izid tekme je popolnoma odprt Tekma bo torej zanimiva. Upamo samo, da bo tudi gledalcev precej, kar bi dalo vsej prireditvi lepši ton. SAVO SPACAL to naj bi bil Pri' meravaio še en ti za zmago. e?r^ Sicer je Orti fll glavnega sodni 6 zamenjati. Zato j, C * zamenjali vsa\ evraff. ju je imenovala Qji.lt , ksarska zveza'v,0 stoPjLji? besedo, da ne WMn" t če ne bo zamenja t, sli jo, da ne, se teIfl s ve, da bi imel s gubo. _„rašu!?V{» Nekateri . se , kaj se Ortiz tako ^ i io venam po . I < sp« poj' kov, ko je yenb j, da.^p11 : no trdil in še trd*-^, mu ^ mogel ska ^ —nogom|I nik ne rim, 20. ,\0 vr1 verne Irske, k1 Bologni pr< oti boaprišlaDvJ^P>S ob 13.30. Iz M'!a mst''°' < f ci in ostalo spr^ po‘ številu, nadalje . logno z avtobu preftd MILAN, 20. ^ je nogometne zv ^jgra^fi 3. maj za dan ^ ^ četrtfinalnih kal * za italijanski Pi „a e ,v mo in Fiorenti«0 P ni ter Šampon® som na drugi wolverhaM-^-., Enajstonca i je v povratnem ( finala za P«*?' t ' vakov odigra ^and pj j ŠVolverhampton je A , r»Hlnr*f*no -»šn® ^i prvi tekmi u^^gle- je uvrstila v Fiorentino. 11 AMSTERDAM^1 tejjjj, narodni nog011^^ P SAL LY BENS ON Poklic: gospodinja či, da te nisem posvaril,« je rekel. «Ne moreš pričakovati, da boš v prijateljskih odnosih z ljudmi, ki so bili Louisini prijatelji. Take stvari se nikoli ne dogajajo. Nekateri ljudje so čudni.« Čeprav je bila linica nad zajtrkovalnim kotičkom odprta, je bilo zelo vroče. Rumene in bele zavese so visele nepremično in na modrem povoščenem platnu so te pojavljale kapljice vlage. Celo pobarvana mizna plošča je bila vlažna ter lepljiva in Joe Grannis se je zavedal neudobnosti trde klopi, na kateri je sedel. Slišal je Dorothy, kako je trgajoče odpirala pismo, se naslonil nazaj, kolikor je mogel, razgrnil svoj časopis in vanj skril svoj obraz. Cez nekaj minut je vrgla pismo na mizo s tako močjo, da ji je kava iz skodelice pljusknila na krožnik. #To sem vedela,« je dejala. «Ne morejo priti. Pravzaprav cina pravi, da ne morejo priti » Čeprav se je zgodilo, kot je pričakoval, je Joe Grannis pogledal preko časopisa in pokazal presenečenje. #To je čudno,« je odgovoril. »Morda bodo prišli drugikrat.« »Drugikrat,« Je ponovila žena. »Ne bodi neumen. Resnica je, da nočejo priti, ne sedaj in ne drugikrat.« »Ne bi rekel,« je dejal. «Ne vidim razloga, zakaj ne bi hoteli priti.« Dorothy Grannis je dvignila krožnik in zlila kavo, ki je pljusknila nanj, nazaj v skodelico. Njen obraz, ki je bil navadno lepo rožnat, je postal voščeno bel in lasje so se ji trdo kot lutkina lasulja oprijemali čela. »Zal mi je, da sem jima dala prednost pred drugimi,« je dejala. Joe Grannis je naredil napako. »Nikakor ne moreš re- Dorothy je potegnila rokave svoje katunaste domače halje nad komolce in se s trdo, premišljeno kretnjo naslonila na mizo. »Zakaj?« je vprašala. «Po načinu tvojega pripovedovanja sem sklepala, da so tvoji prijatelji. Imam vtis, da niso mislili toliko na Louiso, temveč da si ti bil njihov plavolasi fant. Prepričana sem, da komaj čakajo na najino ločitev in vse drugo, da bi lahko ponovno prihajali sem.« Pogledala je po svetli, čisti kuhinji in se zasmejala. «Ce bi sedaj videli ta prostor, bi to bilo morda preveč zanje. Utegnila bi jih zadeti kap. Čiščenje je bilo naporno. Verjetno bi bil zanje prehud udarec, ko bi enkrat za spremembo zagledali počiščen prostor.« Joe Grannis je pogledal na uro, ki jo je potegnil iz žepa. Qdrinil se je od mize in vstal. »Cas je, da grem,« je dejal. »Menda bo tako,« mu je odgovorila. »Nikoli ne veš odgovora na kako stvar. In kaj bova delala zvečer? Bova sedela tu in poslušala radio?« «Ne bodi sarkastična,« je odgovoril. »Imaš svoje prijatelje. Zakaj ne bi telefonirala Ruth in Van ter ju povabila.« »Da bi se čudili, zakaj nikoli ne pride še kdo drug k nam?« je vprašala nejevolj- no. «Spočetka je bilo vse v redu. Zadnjikrat pa sta se temu že čudili. Želeli sta vedeti, če mi ni dolgčas, ko sem ves dan sama, in druge stvari. Rajši ne bi.» Pogledal jo je in obraz se mu je zresnil. »Uredi si po svoje,« je dejal. »In ker že govoriš o vtisih, tudi jaz ni-^em brez njih. Imam vtis, da ti je za tvojo srečo bilo potrebno dvoje; lasten dom in opustitev službe. Dovolj dolgo sem poslušal tvojo pesem. Tri leta, če se ne motim? Mar nisi dobila, kar si želela? Zapravljala si denar za ta kotiček kot opit mor. nar, Ce si pa ne znaš prido- biti prijateljev, ti ne morem pomagati.« »Da, res je!« je vzkliknila z vljudnim, formalnim glasom. «Res je!« Obsedela je za mizo, dokler ni zaloputnil vežnih vrat, potem je vstala in z živahnimi ter izdatnimi gibi odnesla zajtrkovalno posodo v odtočno školjko pri vodovodu. Ta je bila iz bleščečega rumenega porcelana, pipe pa so bile svetle in nove Vroča voda na rokah ji je povzročila občutek toplote po vsem telesu, zato si je odpela zadrgo svoje domače halje. Njeni prijemi pri pomivanju posode so bili grobi, vendar jo je nato dokaj nežno razpostavila po žični mreži, da se odteče. Sedaj bodo dekleta, vsa sveža in ljubka v svojih novih poletnih oblekah, prav kmalu pričela posamezno prihajati v pisarno, kjer je bila nekoč zaposlena. Ker je topel dan, se bo vzdušje v prostoru ublažilo in kurirčka Mannia bodo poslale v trgovino po coca-colo. V u-mivalnici bodo čenčale in kadile ter ugibale, če bo gospod Ackerman še pred za- ključkom uradnih ur odšel igrat golf. Odprla je predal kuhinjske omare, vzela iz nje modro vezeno brisačo in naglo obrisala posodo. Ko pa je pogledala na uro, je videla, da še ni devet. Zato je poskušala svojo naglico zavreti. Obrisala je mizo z vlažno cunjo in odstranila povoščene papirčke od peciva. Obednica je bila hladna in prazna. V sredini svetle mahagonijeve mize je stala jed-kana srebrna posoda, okrog nje pa so bili razmetano razpostavljeni štirje srebrni svečniki. Stopila je k stranski omari in zaporedoma odpirala predale. Zadovoljno je občudovala vrste posrebrenih nožev, vilic in žlic, ki so ležali v svojih klobučevi-nastih blazinicah. V vsakem predalu je bil kos kafre, ki naj bi čuvala pribor pred potemnitvijo. Iz obednice so vodile stopnice navzgor in po njih je prispela v zgornjo predsobo. Štiri vrata so bila v predsobi, toda samp dvoje je bilo na pol odprtih — vrata v kopalnico in vrata v njuno spalnico, Ostali dve sobi je rada zapirala, ker si mnogokrat ni vzela časa, da bi ju v redu pospravila. Tudi v njuni sobi je bil majhen nered. Joejeva črtasta svilena pižama je ležala preganjena na postelji, njena svetlozele-na nočna obleka iz atlasa pa je ležala na stolu pri oknu. Obesila je oboje v omaro in nato pospravila posteljo. Tattna pregrinjala je skrbno izgladila Ko je s tem delom končala, je pri glavnih vratih nekdo kratko pozvonil. Pogle-dala je skozi okno in ugledala moža z usnjeno torbico pod pazduho. Zrahljala si je lase nad čelom in si zapela domačo haljo. Mož pri vratih je bil precej mlad in zelo suh. Njegova svetlosiva obleka je bila ponošena, suknja pa mu je ohlapno visela z ramen. Bil je brez klobuka in njegovi predolgi svetli lasje so mu v neredu silili na čelo. Ko je odpirala vrata, je sključen gledal v tla. Ob premiku kljuke pa je dvignil pogled in se prijazno smehljal. «Dobro jutro, madam,« je dejal. Tako dolgo ga je gledala brez besed, da je v zadregi pričel prestopati z nogama in smehljaj mu je otrpnil na licih. «Kaj želite?« je končno vprašala. Vzel je torbo izpod pazduhe in jo odprl po kratkem boju z zapiračem. Iz nje je izvlekel knjigo ter ji jo ponudil. Knjiga je imela svetle, pisane platnice, ki so bile videti obrabljene in umazane, kot da bi bile šle skozi mnogo rok. Ni se premaknila, da bi vzela knjigo, on pa je stal s knjigo v roki in jo kljubovalno gledal. «Nikakih knjig ne kupujem,« mu je dejala. «Tudi nobenih drugih stvari.# Mladi mož se je široko za-smejal. «Ta knjiga, madam,« je dejal, «ni naprodaj. Daruje vam jo tvrdka, ki jo zastopam« «Da, vem,« je odgovorila. »Dai-uje, če podpišem naročilnico. Za kaj?« Mladi mož je lahno osramočen povesil roko. «No,» je vprašujoče dvignila obrvi in nagnila glavo na stran. «Sem uganila?« Mladi mož se je še enkrat Mehika prema« z 2:1 (1:0). šibko nasmeh^1- -]t PJ madam, da v ni jjjj da na tem sV t. stvar zastonj- t ' pF tega še ^an®,a J sklepam, da ste piap, v. a*'f no pametni « možgane, da avilg st , f1 KI . v najvažnejša -. r , ,j skega poslov (0 ) »f bila raztresla. jim samozaU val zsPr,V »Ne, knjiga P^el ni brezplačna. je, { P\ slu pa vendar* ^ J njo dejansko b0s rali nič. Plai8i0 *» A čali nič. triletno na Lepi dom0,V1hili isto ceno do^ {«J’ f'j T>;/; j °y. knjigarni, te prt meni. še to knjig0 " \ t» ,epll K o' drugimi ve*>' 7 i kušenimi receP^^ in z dru spodinjsk torej vid polnoma bTe'Zaeie Zdfii lahko jo vzaIfl .„ , spodinjskimi -e k « ^ j -idite. o« J<„a. „i „ ■ezP* f vpogled in 11,1 .f '* se ne bi V* ❖ naročilo vi .» (Nadalieva