studijska biblioteka
LJUBLJANA
£ t. 101 PoStnina poračunjena (c. O. con la posta)
¥ Trsta, t soboto, 38. aprila 1938. - Lato VI.
Posamezna številka 30 cent.
Letnik Lil!
3 mesec«
List izhaja vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—.
L 38._. celo leto L 75.—, v inozemstvo mtseCno
Številko 30 st. — Og'asnina za 1 mm prostora }: za trgovske in obrtne oglase L 1.—« za otmrt-ajbila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—.
a«i na prvi strani L 2.—
EDINOST
Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assbi 20. Te-le fon 11.57. Dopisi naj si poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Lasi, založba in tisk TUkarne «Edinost»< P<oduredni5tvo v Gorici: ulica Giosua Carducci St. 7, I. n. — Telef. it. 321, » Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Sovjetska vlada in ruski kmet
Kdor sledi z nekoliko pažnje razvoju dogodkov na Ruskem v poslednjih letih, je že večkrat imel priliko ugotoviti, kako se od Časa do časa pojavljajo razna vprašanja, skoro izključno gospodarske narave, ki postavljaju v odkrito nasprotje sovjetsko vlado in ruskega kmeta.
Uuski mužik je bil pred desetimi ieti brez dvoma zelo zadovoljen z novim režimom; saj je bila ena poglavitnih program-nih točk boljševiške revolucije izvedba agrarne reforme, po kateri je postal vaški trpin slednjič vendarle gospodar zemlje, ki jo je namakal s svojim znojem in jo oral s svojimi žulji.
Z izvedbo agrarne reforme pa je pri pretežni večini ruskega kmetskega prebivalstva prenehalo tudi zanimanje za boljševičko teorije. Kmet je dobil svojo zemljo, začel je delati za svoj dom in skrbeti za svoje osebne interese, ki so pa Čestokrat v nasprotju s splošnimi interesi države.
V tem dejstvu, ki je samo po sebi naravno in razumljivo, je treba iskati vzroke mnogim skr-4>em, katere povzroča ruski kmet oblastvom sovjetske unije.
Vprav sedaj ima ruska vlada spet resne težkoče z vprašanjem prehrane. Ponekod se je začelo pojavljati občutno pomanjkanje £ivil in po tisku se je razširila celo vest, da nameravajo sovjetske oblasti v nekaterih mestih vpeljati odmerjevanje živil po vzorcu- iz vojnega časa. Človek se mora seveda čuditi takšnemu stanju, 'če pomisli, da je bila Rusija pred vojno ena izmed glavnih žitnic sveta in da se je sedanja produkcija žita dvignila že toliko, da je skoro enaka oni iz predvojne dobe.
Tudi tu ima svoje prste vmes ruski kmet. Strokovnjaki so u-gotovili, da kmetje zadržujejo in spravljajo ogromne količine žita kot zalogo za slučaj slabe letine. Z žitom posejana površina ruske zemlje je dosegla sedaj že 98 od sto predvojne površine, pridelek žita pa znaša 96 od sto predvojnega pridelka. In kljub temu prihaja na trg vedno manj Si vil.
Leta 1913 so kmetje prodali od svojega pridelka 50 od sto pšenice, sedaj pa samo 37 od sto, ječmena na pr. pa celo samo 12 od sto v primeri s 25 odstotki v letu 1913. Kmetske zaloge hrane se cenijo za leto 1926-27 na 6.9 milijonov ton, za leto 1927-28 pa na 11.7 milijonov ton. Ruskemu kmetu je pač še v živem spominu ono leto suše in lakote, ki je povzročilo toliko gorja ruskemu narodu in zahtevalo toliko žrtev. Zato se skuša zavarovati proti presenečenjem v bodočnosti, proti «suhim letom*, in noče prodati svojega žita. Pri vsem tem pa je tudi nekaj kijubovalnosti. Cene poljskim pridelkom so namreč zelo nizke, dočim mora kmet industrijske proizvode zelo drago plačevati. To razliko v cenah kmet občuti, preračuna jo v predvojno vrednost in tako se pojavi pri njem kijubovalnost napram temu nesorazmerju: pa naj ostane žito doma!
Vlada je skušala vsaj deloma odpomoči temu stanje in pripravila je načrt za uvedbo obveznega zavarovanja proti slabi žetvi, a je kmalu uvidela, da vsaj za dogledno bodočnost ni mogoče računati na kakšen večji uspeh. Zato se je odločila, da seže po bolj energičnih sredstvih. Začela je s prisilnimi re-kvizicijami žita, in proti mnogim, bolj upornim kmetom se je uporabit tudi čl. 107 kazenskega zakona: obtoženi so sabotaže in protirevoiu cio nar nega delovanja. Krajevne oblasti so ponekod postopale v tem pogledu dokaj samovoljno in so včasih prekršile celo sovjetske zakone. To ^energično postopanje« se je sicer sedaj ukinilo, ker so mesta za enkrat zadostno preskrbljena z živili, vendar pa se po vaseh še ni poleglo razburjenje k: so ga bile izzvale rekvizicije in ovadbe. Začeli so se širiti glasovi, da je sovjetska vlada falirala z NEP-om (novo ekonomsko politiko) in da se spet vrača k takozvanemu «vojnemu komunizmu«.
Vprašanju zadržanja ruskega kmeta je bila na poslednjem
zasedanju osrednjega izvršilnega odbora ZSSR, ki se je pričelo v prvih dneh aprila, posvečena posebna tajna seja. O tej seji je bil izdan suhoparen komunike o govoru predsednika izvršilnega odbora Kalinjina.
Kalinjin je izjavil, da je bila vlada v tem letu primorana u-kreniti bolj energične korake proti bogatejšim kmetom, ki so zadrževali ogromne količine žita. Nasprotniki režima so začeli razširjati govorice, da pomenijo ti ukrepi povratek k «vojncmu komunizmu«. To pa nikakor ne odgovarja resnici. Vlada ni imela drugega izhoda. Lahko bi bila sicer nakupila v inozemstvu potrebne količine žita, vendar pa bi to pomenilo neracionalno zapravljanje sredstev.
Stvar je za enkrat rešena in razburjenje med prizadetimi kmeti se bo pr.ej ali slej poleglo.
Vlada pa že proučuje sre®* stva, s katerimi naj bi se preprečila ponovitev podobnih slučajev v bodočnosti.
ItalMa kazenska zakonodaja
in njeni eiljft
RIM, 27. Pravosodni minister on. Rocco je poslal ravnateljem kaznilnic, državnim pravdnikom in sodnikom okrožnico, v kateri jim pojasnjuje spremembo dosedanjega naziva «generalno ravnateljstvo jetnišnic in po-boljševalnic pri ministrstvu za pravosodje« v «generalno ravnateljstvo zavodov za prevencije in kazni». S to spremembo, pravi okrožnica, se nameravajo podčrtati tudi v nazivu vzvišeni in plemeniti cilji italijanske kazenske zakonodaje. Ta sprememba je postala še bolj potrebna sedaj, ko bo skoro izdan novi kazenski zakonik, ki polaga največjo važnost na poboljšanje in vzgojo zločincev, ki stremi za tem, da se že v kali udušijo sleherna nagnjenja k zločinu.
Nednoradna konferenco
za zaščito avtorskega prava
RIM, 27. V poudeljek, dne 7. maja, se bo v Rimu otvorila mednarodna konferenca za zaščito avtorskega prava. Konferenca bo posebne važnosti, zakaj že celih dvajset let se niso vršila mednarodna zborovanja ki bi razpravljala o tem vprašanju.
Na konferenci se bodo delegati posameznih držav skušali domeniti glede novih mednarodnih določb, ki naj bi boljše za-jamčevale literarno in umetniško lastnino, nego zamore to zastarela bernska konvencija.
Kongres bo razpravljal tudi o vprašanjih, ki se tičejo umstve-nega dela na časnikarskem po-lju.	_ _
Združevcnle občin na Gorifteni
RIM, 27. «Gazzett.a Ufficiale» prinaša med drugimi tudi naslednje kr. ukaze: 1. kr. ukaz z dne 22. marca 1928., s katerim se združita občini Anhovo in Deskle v Salona ob Soči; 2. kr. ukaz z dne 29. marca 1928. o združitvi občin Biljane in Meda-ne v občino pod imenom Dobrovo; 3. kr. ukaz z dne 29. marca 1928. o združitvi občine Sv. Lucija pri Tolminu, Ponikve in Šentviška gora v občino Sv. Lucija pri Tolminu; 4. kr. ukaz z dne 29. marca 1928. o priključitvi občine Volče k Tolminski občini.
Sindikalni kongresi v Rimu
RIM, 27. Dne 4. in 5. maja se bo vršil s privoljenjem konfederacije fašistovskih sindikatov v Rimu kongres V3eh sindikatov poljedelskih delavcev. Dne 6., 7. in 8. maja pa se bo istotako tukaj vršil kongres celokupne konfederacije fašistovskih delavskih sindikatov.
Železniški potniški promet
RIM, 27. «Agenzia di Roma» ugotavlja, da potniški promet na železnicah kraljevine stalno narašča. Dočim se je v letu 1925 vozilo z vlaki 109,107.966 oseb, se je število potnikov v letu 1927 zvišalo na 115,741.785. Zvišalo se je število potnikov tretjega razreda, dočim se sedaj vozi manj oseb v prvem in drugem razredu.
Železniške uprave so v letu 1927 inkasirale za vozne listke 1,.640,735.032 lir.
Rimska f ,Tribuna"
o interpolaciji KDK tat o Radtte-
RIM, 27. Današnja «Tribuna» je prinesla pod rubriko «In Margine» naslednjo vest in opazko pod naslovom «Špekulacije neodgovornih elementov*:
«Vest o carinski uniji med Italijo in Albanijo, ki naj bi bila bajć proglašena takoj po ratifikaciji nettunskih dogovorov s strani Jugoslavije, je dala že pred časom povod enemu izmed tolikih alarmantnih krikov proti obkroževalni politiki Italije. Ta zadeva se je sedaj postavila spet na dnevni red. Ker je bila napovedana dejanska obnovitev pogajanj z Italijo sta dva hrvatska poslanca Radić in Pribiće-vić, voditelja opozicije, prvi katoliških hrvatskih kmetov, drugi pravoslavnih kmetov, skupno z voditeljem srbskih kmetov Jovanovičem vložila v jugoslo-venski skupščini interpelacijo, v kateri vprašujeta: 1. ali je res, da namerava Italija proglasiti carinsko unijo z Albanijo? 2. kakšno stališče bodo zavzele velike države napram tej politiki Italije? 3. ali bi ne bilo u-mestno podvzeti vse potrebno, da se prepreči vse nadaljnje o-svojevanje Albanije s strani I-talije? 4. bi-li ne bilo koristno predlagati, da prevzame zaščito Albanije Družba narodov? Tako bo vsaj prenehal sleherni vpliv Italije na Balkanu.
«Seveda, po mnenju spoštovanih interpelantov, skuša Italija povzročiti razdor med raznimi balkanskimi državami. Pa naj bo! Izvedeli bi pa radi, kakšen odgovor bo dala vlada. Po tem odgovoru se bo videlo, če so se odgovorni elementi jugosloven-ske politike zares odloČili, da se ne pustijo slepiti z raznimi majhnimi špekulacijami, med katerimi je nedvomno špekulacija g. Radića.
«N. B.: Evo, na pr. nov dokaz odgovornosti tega gospoda Radića in njegove sposobnosti za presojanje mednarodnih vprašanj: Na nekem shodu na Rabu je rekel med drugim: Če napove Mussolini vojno, česar pa ne verujem, se bo prepričal, da so vsi fašisti... komunisti. V Italiji je 4,000.000... komunistov, ki nosijo črne srajce. Mussolini je zbral državljane v fašijih, ko so... komunisti grizli njegovemu narodu v živo meso, toda sedaj so državljani nasprotni Musso-liniju, ker vidijo, da je Italija, dežela svobode in kulture, postala dežela nasilja in nekultu-re. Mussolini misli, da se mu morajo vsi pokoriti, toda vara se, kajti narodi in države so se združili v ženevski družbi in ves-svet je postal ena sama družina.
( Neodgovoren, nesposoben in glup!
<Toda še en drug dokaz: V razgovoru z urednikom „Politike" je rekel med drugimi glu-postmi: Po obeh atentatih je jasno, da je padec fašizma neizogiben. Znane so vam izjave kralja Viktorja. Slišal sem jih že v Londonu. On je izjavil, da bo popuščal napram Mussolini-! ju, dokler ostane vsaj formelno v okviru ustave. Kralj je rekel: Nočem državljanske vojne. Mussolini razpolaga samo z državljani in kmeti niso organizirani. Papež se drži nevtralno, jaz pa nočem, da bi armada so-odločevala v politiki.**
«Tako je govoril Radić, nepre-kosljivi hrvatski norec.*
še o plodovitosti italijanskega plemena
RIM, 27. Iz podatkov, ki sta jih sestavila osrednji statistični zavod in generalno ravnateljstvo za Italijane v inozemstvu, sledi, kakor poroča agencija «Roma». da se je število Italijanov v in izven kraljevine od 1. 1871. do 1927. malo da ne podvojilo. Koncem leta 1871. je bilo namreč 27,072.000 Italijanov. Od teh je prebivalo 26 milijonov 801 tisoč v kraljevini, 271 tisoč pa v inozemstvu. Koncem leta 1927. pa je znašalo, kakor smo že poročali, število italijanskega prebivalstva v Inraljevmi 40,799.000, izven nje pa 9,250.000, v celoti torej 50,049.000.
Po podatkih generalnega ravnateljstva za Italijane ▼ inozemstvu se je od leta 1934. do 1927. izseljeniško gibanje znatno skrčilo. Leta 1924. je namreč znašalo število izseljencev 230
tisoč 332, leta 1985. 178.208, leta 1926. 141.314, leta 1927. pa samo 91.958.
„Osserwtore Romano14
proti voditelja francoskih mo-narhistov
RIM, 27. Vatikansko glasilo «Osservatore Romano« je ponatisnilo iz lista. «Action Fran<?ai-se» od 24. t. m. neki članek Karla Maurrasa, naslovljen: »Skandalozno vmešavanje«.
«Neko drugo zlo — piše francoski nacionalistični voditelj — se opaža na Zapadu... Je to pristransko in vztrajno delovanje nuncijature. Nobenega vzroka ,nimamo, prikrivati, da je nuncijatura dala sporočiti v nante-škem okraju, da bi izvolitev <Brianda koristila papeštvu za njegov boj proti Mussoliniju: tako so bili katoličani naproše-naj ne kandidirajo proti ?^riandu». «Osservatore», ki je ponatisnil še druge Maurrasove ^ditte, dodaja ob zaključku i^lanka naslednje vrstice: ** «Pooblaščeni smo izjaviti, da *bd vsega tega niti ena besedica :ne odgovarja resnici. Kakor običajno, tako laže gospod Maurras tudi sedaj, zavedajoč se da laže.»
Težko nesrečo spadobranom
- Generalski poročnik G videni smrtno ponesrečil
RIM, 27. Agencija «Stefani» poroča:
«Davi ob 8.35 se je poskusil generalski poročnik Aleksander Gvidoni vreči s padobranom „Salvator B" z letala nad letališčem . Montecelio. Padobran „Salvator B" je v rabi pri kr. aeronavtiki. Pred poskusom je naprosil poročnika Frerija, da mu pripravi svoj osebni- padobran, ter ga je opozoril, naj nikomur ne izda njegove namere. Ob 8. uri zjutraj se je opremljen s padobranom dvignil z letalom ,,22'\ ki ga je vodil poročnik Freri. Ko sta dosegla višino 1000 -metrov, se je general vrgel z letala. Poročnik Freri je imel takoj vtis, da se je general vrgel s preveliko naglico z letala. Avtomatična naprava padobrana je delovala pravilno. Ker pa se je general vrgel nazaj, so se nekatere vrvi zamotale okrog njegovega života. Tako se padobran ni mogel odpreti. General Gui-doni je treščil na tla in ostal pri priči mrtev. Izmed 2000 poskusov s padobrani te vrste se je danes prvič zgodilo, da se padobran ni odprl. General Guidoni ni imel nikake naloge, da napravi tak poskus, nasprotno, če bi bil vprašal svoje predstojnike za dovoljenje, bi mu bili ti poskus bržkone prepovedali.
«Ponesrečeni general ima za seboj krasno vojaško karijero. Rojen je bil v Tunini 15. julija 1880. Danes popoldne je bilo njegovo truplo preneseno v vojaško bolnico v Cele ju. Čim je truplo, ki ga je spremljalo več častnikov, prispelo z letališča v bolnico, mu je izkazal predpisane časti oddelek vojaštva. Truplo je bilo izpostavljeno v kapeli bolnice. V nedeljo ob 10.30 bo pogreb. Slovesni cerkveni obredi se bodo vršili v cerkvi sv. apostolov. Pogreba se bo udeležila rimska vojaška divija, častniki rimske garnizi-je, zastopniki zbornice in senata.*
i
Letalci •.Bremena"
prispeli t Ntw Vork
Navdnien sprejem na letališču Curtiss
MONTREAL, 27. Kot je izjavila hčerka nemškega inženirja Junkerja miss Herta Junker, so se odločili kapetan Koehl, von Huenefeld in Fitzmaurice od leteti davi ob 6 (po tamkajšnjem času) z letalom tipa «Ford» in sicer proti Washmgtonu. Kot izgleda, nameravajo letalci udeležiti se pogreba ameriškega le* talca Bennetta, ki je obolel med poletom, ko jim je prihajal naproti.
Letalec Bennett, je kot znano umrl radi pljučnice v Quebecu. Odtod je bil prepeljan v Wa-shingion, kjer bo svečano pokopan.
NEW YORK, 27. Letalci Kčhl, von Hunefeld in Fitzmaurice, ki so odleteli danes zjutraj z letališča Saint Agnes v Murray bay-ju, so prispeli ob 13.51 na letališče Curtiss pri New Yorku in sicer z letalom tipa «Ford*. Ve-
lika množica ljudstva jih je burno pozdravljala. Letalci se bodo takoj podali v Washington, kjer se bodo poklonili predsedniku Zedinjenih držav Coolid-geu in udeležili pogreba letalca Bennetta.
Letalska nesreča v Novem Sadu
NOVI SAD, 27. Danes se je pripetila na tukajšnjem letališču težka letalska nesreča. Tekom jutranjih letalskih vežb nad letališčem sta se trčili letali tipa «Enriodt» in «Breguet 19» in se popolnoma razbili. Pilota-lovca kapetan Petrovič in narednik Jadrić sta bila mrtva.
Sreča v nesreči
LONDON, 27. Prof. .Bastianelli iz Rima je bil včeraj kupil neko letalo, s katerim se je hotel odpeljati proti Rimu. Njegov pilot je bil znani letalec on. Lo-catelli. Po poskusnem poletu nad letališčem v Hendonu, jo letalo pristalo. Pozneje sta se prof. Bastianelli in on. Locatelli spet hotela dvigniti v višine. Komaj sta prišla z letalom preko letališča, je nesreča hotela, da sta zadela v drevo, ki se mu nista mogla izogniti. Letalo se je razbilo in padlo na tla. Profesor in pilot pa sta na čudežen način ostala nepoškodovana.
Spremem&e v roški mm politiki?
Konferenca sovjetskih poslanikov v Moskvi
BERLIN, 27. Tukajšnji list «Germania» je priobčil včeraj poročilo iz Moskve, po katerem se je vršila tam na komisarijatu zunanjih zadev konferenca sovjetskih poslanikov in diploma-tičnih zastopnikov v inozemstvu, ki so bili v poslednjem času pozvani v Moskvo. Med njimi so Krestinski, Lorenz, Bogo-molov, Aleksandrovski in gospa Kolontaj.
Razgovori, ki se baje nanašajo na večje spremembe v sovjetski zunanji politiki, se bodo še nadaljevali. V Moskvi se pričakujejo še Surič, Trojanovski in Dovgalovski.
Sovjetska vlada namerava baje docela spremeniti svoje zunanjepolitične cilje in vzpostaviti s čim več državami redne diplomatične odnošaje. Do kakih sprememb v sovjetski di-plomatični službi pa bržkone ne bo prišlo.
Voditelj madžarskih komooistov Bela Kubo
aretiran na Dunaju
DUNAJ, 27. Bela Kuhn, znani madžarski revolucij ona r, je bil včeraj, ko je v spremstvu svojiH tovarišev baš nameraval na neki sestanek, ustavljen s strani policijskih agentov in aretiran.
Vodja madžarskih komunistov se je mudil že dalj časa na Dunaju in je nastopal zdaj pod enim zdaj pod drugim imenoa«. S svojimi madžarskimi tovariši je otvoril niirodilnico na eni najbolj obljudenih dunajskih u-lic. V prostorih te trgovine so se zbirali madžarski komunisti. Poleg Bele Kuhna so policijski organi aretirali enega njegovega spremljevalca, ki je izjavil, da se imenuje Lippay.
Takoj po aretaciji Bele Kuhna so policisti vdrli v mirodilnico, ki so jo vso do zadnjega kotička preiskali. Zaplenili so mnogo političnih dokumentov, propagandnih letakov in brošur ter listin, ki pričajo o pripravah za teroristične nastope. Listine in brošure so bile tiskane v nem-
škem. ruskem in madžarskem jeziku in so jih policijski orgaui odnesli na policijsko ravnateljstvo. Tu jih bodo proučili in preiskali. Kot doznavamo, je bila Beli Kuhnu poverjena posebna misija. Ta misija je bržkone tudi točno označena v zaplenjenih listinah in se bodo podrobnosti o njej zvedele šele v nekaj dneh. Za enkrat pa je gotovo, da se je Bela Kuhn nahajal na Dunaju po nalogu moskovske in-ternacionale. Tu je imel započeti več komunističnih akcij po vsej srednji Evropi. Merodajni dunajski krogi monijo, da mu jo bilo naročeno, naj predvsem o-budi in reorganizira komunistično gibanje na Madžarskem, ker je tam po smrti Evgena Landlerja in po aretaciji Rako-szija Szanta in Weinbergerja zmanjkalo komunističnih voditeljev.
Ko so policijski agenti Belo Kuhna aretirali, ta ni imel pri sebi niti kakega dokumenta niti denarja. O svojem bivanju na Dunaju ni hotel ,dati 4nikakih pojasnil, dejal je samo: «Vi predobro veste, kdo sem. Več vam pa jaz ne bom povedal. Naj o-blasti same izpolnijo svojo dolžnost.«
Kot zatrjujejo tukajšnji uradni madžarski krogi, madžarska vlada ni vedela, da se mudi Bela Kuhn na Dunaju. Delovanje komunistov, proti katerim se jo vršil pred kratkim na Madžarskem večji proces, je imelo po njihovem mnenju svoj izvor in svojo inicijativo baš od strani Bele Kuhna.
Interpelacija opozicije
bo prihodnji četrtek na dnevnem redu narodne skupščino
BEOGRAD, 27. Na današnji seji narodne skupščine je prišlo v razpravo vprašanje o priznanju prvenstva opozicijske interpelacije na zunanjega ministra. Zunanji minister je izjavil, da pristaja na to, da se z in-terpelanti dogovori pred prihodnjim Četrtkom, ko ima priti interpelacija na dnevni red narodne skupščine.
Finančni odbor narodne skupščine je danes nadaljeval in zaključil • načelno razpravo o u-redbi glede dela in postopanja komisije pri določevanju čistega katastrskega donosa zemljišč. Večina je s 16 proti 7 glasovom v načelu sprejela uredbo.
Danes so bili sprejeti v avdi-jenci pri kralju vojni minister general Hadžič, prometni minister general Milosavljevič in minister javnih del Pera Marko vic.
Novi potresni sonhl
v Bolgariji
SOFIJA, 27. V pretekli noči sta se ob 2.10 in 3.1G čutila dva nova potresna sunka. Posebno močna sta bila v Plovdivu, Go-lijem, Konaru in Stari Zagori. Drugi je bil najbolj jak v Ha-skovem in okolici, vendar pa je povzročil le neznatno Škodo. K sreči ni bilo človeških žrtev. Po vsej Bolgariji je temperatura zelo padla, v gorah je zapadel sneg.
Časopisi izražajo prisrčno in globoko hvaležnost bolgarskega naroda za simpatije, katere so jih ob zadnjem potresu pokazali napram Bolgariji vsi narodi.
«Slovo» obžaluje, da katastrofa, ki je zadela Bolgarsko ni prizanesla Grčiji, in pravi, da sta oba sosedna naroda združena v nesreči.
DNEVNE VESTI
ObCInski sveti
Načelnik vlade je te dni razposlal prefektom okrožnico. v kateri naglaša, da morajo občinski sveti čim prej »ačeti s svojim delovanjem. Prefekti naj poskrbijo, da bodo one sindikalne organizacije, ki so v to upravičene, čim prej imenovale svoje zastopnike v občinske svete; Če bi se pa to ne zgodilo do onega roka, ki ga predpišejo zakon, naj prefekti sami določijo oz. imenujejo takšne zastopnike.
Notranje ministrstvo proučuje sedaj položaje v raznih občinah, ki jih upravljajo prefekturni komisarji. Namen ministrstva je, določiti v najkrajšem času takšnim občinam redne poteštate.
Za občine, ki štejejo več kot 100.000 prebivalcev, imenuje občinska svetovalstva notranje miniskr-stvo s posebnim dekretom. Za Bre-scio, Ferraro, Genovo in Padovo so
bila občinska svetovalstva Že imenovana. Za druge takšne velike občine pa se morajo prefekti čim prej pozanimati.
Tudi za mnoge občine., ki imajo več kot 20 tisoč prebivalcev in ki so glavna mesta pokrajin, so bili že imenovani občinski sveti. Tako n. pr. za Gorico in Fulo.
Italijanski izvoz
Nemška «Dresdener Bank», ki jo ena izmed glavnih svetovnih bank, je zbrala zanimive podatke o svetovnem gospodarstvu.
Glede izvoza iz posameznih držav je n. pr. ugotovila naslednje:
Izvoz iz evropskih drŽav je znašal 1. 1913 55 odsto celokupnega izvoza vseh držav sveta, do leta 1926 pa jo padel na 45 od sto. V vseh velikih evropskih državah se je izvoz v povojnem času znižal v primeri s svetovnim izvozom. Tako
n.




Nemčiji iti od Tli
y Angliji od U na tS ođ sto, od 13 zva 8 od sto, v Francki od T na 6.50 od fto. Italija tvori v tem pogledu izjemo, čakaj 'njen izvor — v razmerju » icvozom vseh drfcav sveta — se ni nič zni-lal in je rn&šal 1. 1926 tako kakor 1918 nekaj nad 2.5 od «to. Vred-jfroet izvoženega blaga ee je celo £r&ala ed 2 milijard in 37 milijo-cov na t milijardi in 78 milijonov flatth mark predvojne vrednosti.
Oibanje ctn
Iz poslednjih podatkov Osrednjega statističnega zavoda o gibanju cen v dobi od 7. do 21. aprila je razvidno:
Izmed dva in Štiridesetih vrst rac ličnega kon^umnega blaga, za ftatere eo navedene cene v prodaji na debelo, se je pri 9 vrstah cena zvijala, pri 4 znižala, pri 29 vrstah J>laga pa je ostala neizpremenjena.
Skupni indeks cen na debelo (v zlati valuti) se je neznatno zvišal, od 134.5 na 134.8.
Skupni indeks cen najvažnejšega konsumnega blaga, in sicer za prodajo na drobno, se je v času od 1. februarja do 1. marca znižal od 529.4 na 522,1.
Zaplemba »Istarske Riječia
Zadnja številka «Istarske Rije<5i» je bila z ukrepom tržaškega prefekta zaplenjena.
Petdesetletnica gledališča «Poli-teama Rossetti>
Včeraj je preteklo petdeset let, odkar je bilo v Trstu otvorjeno gledališče «Politeama Rossetti.» Proslava to obletnice se bo vršila povodom otvoritve jesensko sezone.
GOFFF.EBO GIARDA
je imel to priliko, da je nastopil koj za Bonnetom, ko je bil Človek Se vse preveč razpoložen za primerjanje. Sicer je Giarda prvovrsten organist, eden izmed najboljših, ki jih danes Italija premore in ki pojmuje orgle kot plemenito in bogato koncertno sredstvo. V tem je veren učenec onega M. E. Bossija, ki mu je bil neposreden učitelj in ki je bil koncem preteklega stoletja na čelu reformacijskega gibanja italijanske cerkvene glasbe. — Spored koncerta, s katerim se nam je Giarda predstavil sinoči v naši stolni cerkvi, ni bil pregleden niti smotren. Vendar nam je poleg Bacha, Franka in Fre-scobaldija nudil dokaj zanimivega, tako da je izvajatelj lahko izkazal vso svojo tehnično spretnost, kakor v oni Bossijevi «Sinfoniji Študiji^ ki nosi preveč skromen naslov. Giarda kot glasbenik nas je z «Ave Marijo» zadovoljil, «Kon-certni allegretto» pa je bil preveč smel, ne toliko s tehničnega stali-§ča, kakor baš s cerkvenega.
h, S.
Rojstva, smrti In poroke v Trstu
dne 26. aprila 1928. Rojeni: 12 (2 mrtva); mrtvi: 12; poroke: 2.
Iz tržaškega življenja
» MM
Razne nezgode.
Včeraj popoldne so nekateri delavci občinskega tehničnega urada odstranili v ulici Gradi staro železno ograjo ter jo demontirano naložili na tovorni avtomobil, da jo odpeljejo stran. Med delavci je bil tudi 31-letni Anton Praselj, stanujoč na Kontovelu št. 4, kateri je po končanem delu skočil na avto, da. bi se popeljal v mesto. Toda bolje bi bil storil, da je šel peš. Ko se je namreč avto začel premikati navzdol po ulici Muraglione, so se radi močnega tresenja — cesta je na tistem mestu jako slaba — deli ograje razmaknili, tako da je Praselj obtičal z desno nogo med težkim železjem, ki mu je strlo ud pod kolenom. Tovariši so takoj priskočili na pomoč siromaku, ga rešili iz kočljivega položaja in nato preskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico, kjer se bo moral kakor sodijo zdravniki, zdraviti najmanj 0 tednov.
— Pri delu v nekem vrtu pri Sv. Alojziju, kjer je delal pri gradbi nekega zida, je 32-letnemu podaja-ču Aleksandru Robis, stanujočemu V ulici Ponziana. včeraj zjutraj padel na noge debel kamen in ga
1 precej tiudo poškodoval. Dobil Je prvo pomoč na reči kri postaji, kamor je bil prepeljan z mdt*« avtomobilom. Nato je Ml prepuščen domači negi.
— Na rešilno postajo je včeraj popoldne prifte iskat počnoči tudi 54-1 etna Helena Pletaoni, stanujoča v ulici' Riborgo it. 28. Padla je namreč po stopnicah in se pri tem precej 'hudo pobila po glavi.
V znameaju metle in tarifa.
iNi znano, kak&ne račune sta i-meli med seboj 30-letna Antonija Pecchiar, stanujoča pri Sv. Alojziju - Chiadino št. 838, in Lucija Bo-nin, žena lastnika neke gostilne pri Sv. Alojziju; brez dvoma so bili ti računi precej zamotani, kajti od noga ji med njima so bili jako napr ?. Ta napetost je pri$a do izraza predvčerajšnjim popoldne, ko je Pecchiarjeva stopila v družbi neke prijateljice v gostilno Boni-nove na kozarec vina. Tedaj je bil v gostilni samo gostilničar, kmalu potem je prišla tudi njegova žena, ki je takoj nahrulila Pecchiarjevo z zelo nelaskavimi besedami. Pecchiarjeva ji seveda ni ostala dolžna odgovora in tako se je razvila med Ženskama jako živahna <fdebata«. Toda naposled se je Bonino-va naveličala praznega besedičenja; vsa razpaljena je pograbila metlo ter začela z njo obdelovati nasprotnico; naklestila jo je tako hudo, da je Pecchiarjeva morala iskati pomoči na rešilni postaji, kjer je zdravnik ugotovil, da ima ženska poleg številnih bunk tudi zlomljeno desno roko nad zapestjem.
Toda komedija je imela Se eno dejanje, ki se je odigralo sinoči na istem pozorišču. Boninova je menda menila, da je Pecchiarjevo premalo zdelala, zato jo je okoli 20. ure dala poklicati po neki osebi v svojo gostilno, da končnoveljavno obračuna z njo. To pot si je izbrala drugo orožje — star čevelj. Z njim jo je po kratkem, a srditem prerekanju tako krepko «poboža-la» po glavi, da se je morala Pecchiarjeva v drugič zateči k zdravniku, to pot v mestno bolnišnico, kjer so ji izlečili razne poškodbe, ozdravljive v 5—6 dneh.
Upati je, da se komedija ne podaljša še za kako dejanje, dokler ne pride do epiloga, ki se bo odigral pred sodiščem.
Tatinski obisk.
V začasni odsotnosti Josipine Ra-dovich, stanujoče v ulici Istituto št. 23, so predvčerajšnjim popoldne neznani nepovabljeni gostje obiskali njeno stanovanje ter izvršili skrbno «preiskavo», ki se jim je obnesla; iztaknili so zlato uro z verižico iz iste kovine, več tujih zlatih novcev in razne dragoce- I nosti v skupni vrednosti kakih 4000 lir. Vse te stvari so seveda pobrali ter jo nato nemoteno odktt-rili.
Ko se je pozneje Radovičeva vrnila domov in našla stanovanje odprto in v največjem neredu, je takoj uganila, kaj se je zgodilo. Podala se je na bližnjo orožnižko postajo ter tam javila tatvino.
Kclc, ki se ne povrne več
Pred par tedni je trgovec Pal-miero Savich, stanujoč pri Sv. Ivanu izročil 18-letnemu kovaču Ivanu S., stanujočemu v Rocolu, kolo znamke «Astor», da mu ga popravi. Toda ko* je S. «pozabil» vrniti kolo, ki je bilo vredno 880 lir, je Sivich javil zadevo orožnikom.
Tržaško sodišče
Pretep v Vremah
Pred šesto sekcijo tržaškega kazenskega sodišča so včeraj stali Anton Beseljak, star 33 let, Franc Skerl, star 22 let, Ivan Skerl, star 25 let, Josip Skerl, star 31 let, Anton Ambrožič star 23 let, Kari K6-nig, star 37 let, Ivan Vatovec, star 25 let in Franc Žužek, star 23 let.
Obtoženi so, da so se udeležili pretepa v Vremah v noči dne 15. oktobra 1927. in ranili v tem pretepu z nožem na glavi Franca 1N0-vaka. Te ranitve je obtožen v prvi vrsti Franc Skerl, dočim je Ivan Skerl obtožen, da je z nožem ranil Ivana Požerl na raznih delih telesa.
Na obravnavi zvemo, da so fantje bili' precej pijani in Novak sam pravi, da so v pijanosti fantje kričali na korajžo. Novak in Požar sta močna fanta in na obravnavi se govori, da sta oba ranjenca izzivala. Novak je zgrabil za vrat Ivana
6kerfa in tako ie prfiHo, da Je skočil na pomoč bratu Franc Skerl. Imel je v rokah noft. Požerl je napade! gručo s kamenjem.
Ivan S ker! ~am priznava na obravnavi, da je ranil z nojem Novaka ki tudi Požerla, toda prt tem je branil brata in sebe. Drugi ob-toženci tajijo dejanje, tudi pretepa se ono ud ©4©žili, kajti resničnega pretepa sploh ni bilo in da ni Novak prijel Skerla za vrat, bi ne.bilo prišlo do krvavega dejanja. Vsi obtoženci so bili v gostilni in popili precej vina.
Priče so o splofinem potrdile trditve obtožencev, dočim najdejo izpovedi Novaka in Požerla le malo opore. Oba ranjena je zastopal odvetnik Bruno Matosel-Loriani, ki je zahteval obsodbo vseh obtožencev in odškodnino v znesku lir 2000.
Branil je obtožence odvetnik Kamilo Poilluccl, ki je podal sodnikom sliko nesrečne navade nadih okoličanov, ki mislijo, da morajo ob sobotah «zaliti» teden truda ni dela. Tako je prišlo, da je alkohol pritiral te mladeniče pred sodnike, prvič v njihovem življenju. To okolnost naj sodni dvor upošteva in naj v tem smislu razsodi. Skerla pa da se sploh ne more obsoditi, ker je branil brata in seibe.
Par besed k brambi je dodal še odvetnik Prati.
Sodni dvor je nato razglasil sle-deCo razsodbo:
Skerl Franc je bil obsojen na 5 mesecev ječe, vsi drugi obtoženci pa na 10 dni icče radi udeležbe pri pretepu. Obtožencem se pa kazen ne vpiše v kazenski zapisnik, razen Ivanu Skerlu, ker je poslednji že prekaznovan.
Med možem in ženo_ Oprostilna razsodba
Pred tržaškim sodnim dvorom je včeraj stal kmetič, Znideršič po imenu, iz Lokve pri Bazovici, obtožen telesne poškodbe na osebi svoje žene Pavle Žnideršič. Dogodek se je pripetil tako-le:
Ko se je Pavla Žnideršič dne 9. decembra vrnila iz Trsta, kjer je prodala mleko, domov, je našla v kuhinji moža, ki je koj zahteval od nje denarja, da gre na kozarec vina. Žena mu je začela ugovarjati in mu ni hotela dati ničesar. — Razvilo se je prerekanje, ter se je kmet tako razgrel, da je prijel na ognjišču lonec in pljusknil ženi njegovo vsebino v obraz. V loncu je bila vrela voda, ki je ženo hudo oparila po obrazu in ramenih. — Za stvar so zvedele oblasti in tako je prišlo, da je moral kmetič pred tržaške sodnike.
Žnidaršič priznava dejanje. Prosil je ženo za pet lir, a ona mu jih ni hotela dati. Sploh pa da ona vodi vse gospodinjstvo in ima vselej odločilno besedo. Usodnega dne je v njem zavrelo.
Njegova Žena pa pravi, da ni imela denarja, ker bi sicer ugodila moževi želji.
Kot priče so zaslišani vaščani, ki so prihiteli oparjeni Ženski ženski na pomoč, a o dogodku samem ne vedo povedmi ničesar.
Branil je odvetnik Foresio.
Žnidaršič je bil oproščen, ker njegova žena ni vložila tožbe proti njemu.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Pogreb gospe Kristin« Lokar roj. Hausntr
Včeraj popoldne ob dveh se je razgrnila množica v črno oblečenih ljudi pred hišo odličnega zdravnika in po svojih publikacijah znanega dr. Justa Bačarja, da pospremi na zadnji poti gospo Kristino Hausner vdovo Lokar, ki je v noči od srede na četrtek nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreba se je udeležilo vse polno sorodnikov pokojnice iz Ajdovščine, iz Ustij in iz Gorice, veliko znancev in prijateljev dr. Justa Bačarja ter izvanredno veliko Goričanov -Slovencev. V veži so se pevci poslovili od pokojnice z žalostinko — žalostno «Vigred». Od hiše se je razvil sprevod do cerkve «Brez-madežne Marije», kjer so pevci zapeli žalostinko «Nad zvezdami. Od tu se je razvil dolg sprevod proti mirenskemu pokopališču, kjer je pokojnica našla v družinski grobnici svoj tihi dom. Gospa Kristina Hausner je bila tašča dr.
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(75)
Pajčevina
Roman ▼ »tirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
—	Iz sebičnosti, ker hočem imeti popolno Oblast nad lepo in razumno žensko. Vam se dozdeva, da vos ne ljubim? Mogoče je tako, ker globoko in neizpremenljivo ljubezen si je treba zaslužiti, In to, boste mogli doseči sčasoma, ko bova združena; toda v meni ste zbudili živo zanimanje, iskreno prijateljstvo in globoko spoštovanje. To je dovolj, saj mi tudi vi ne daste več kot toliko.
—	Čujte, grof! kar mi govorite, je drznost! Vi me prosite, naj postanem vaš* žena, istočasno pa izjavljate, da me jemljete iz sebičnosti, samo zato, da pridobite oblast nad menoj, kakor da sem kakšna reč ali kakšna umetnina, a vašo ljubezen da si moram zaslužiti, ko postanem vaša žena.
Čudna ženi te v! Da ves ne ljubim, — je naravno: saj ni nobena tajna, da je le podlo dejanje izrulo iz mojega srca nekega drugega. Zato je na vas, da napravite vse možno in si pridobite mojo naklonjenost.
—	Kdo pa vam je rekel, Milica Jurjevna, da si ne bom prizadeval zavojevati vaše srce in si pridobiti vašo ljubezen? Toda priznati morate, da se je naša zaroka sklenila v izjemnih okoliščinah, ki se odražajo v najinih medsebojnih čuv-
itTih.
—	Dobro, ne bom se prepirala o tem. Vsekakor pa moram staviti svoje pogoje: prvič se za nobeno ceno nečem ločiti od Marte Sidorovne, a poleg tega hočem vzeti s seboj, svojo sobarico Danjo.
—	Čemu bfi se temu upiral? Jaz se sploh ne bom vmešaval v izbor vaše služinčadi. Marta Sido rovn a je imenitna starka, zelo vam je udana, a sčasoma bo bržkone nadzorovala najine otroke.
—	O n«, jaz je ne jemljem zaradi tega; jas ne morem trpeti otrok in jih ne želim imeli, — je rekla Milica razdraženo in zardevajoč.
Grof se je nasmejal.
1— Jas pa tako obožujem otroke, to so angeli
Jurta Bačarja in kot taka je fivela
ie več Časa na njegovem domu. Bila je ob snem svakinja pok. ajdovskega notarja Lokarja, ki je pred leti umrl. Odlična gospa jo bila v Življenju v*or pridne in skrbne gospodinje, po značaju tiha in selo prevdama in skstea mati gospe Bačarjeve. Vsestransko je bila priljubljena v slovenskih goriških krogih ter tudi po deželi.
Odšla je v deželo miru in pokoja, da po življenju, polnem truda in žrtev, najde zasluženo plačilo. Naj počiva v miru I
Nov predsednik goriških vojnih dobrovoljce?
Za novega predsednika goriškega \ dobrovoljskega udruženja je imenovan Viktor Graziani, poteptat iz Renč.
Poin na Fajtjom hriba
Te dni je bilo zopet opaziti večji požar na Fajtjem hribu. Ogenj se je razširil na en kvadratni kilometer.
Prireditev goriškega novinarskega udruženja
tNa seji goriškega novinarskega udruženja se je sklenilo, da se v bližnjem maju priredi umetniška predstava. Igrala se bo drama Ro-manticismo« (G. Rovetta). Režijo bo vodil Sofronio Pocarini. Nagrada družini, kl Ima 11 otrok
Prvi minister on. Mussolini je določil 500 lir kot nagrado družini Franca Korena iz Kreda. Franc Koren ima 11 otrok.
Izored sodišča
Obljubljal je — pa obljub ni nikdar izpolnil
V kontumaciji je včeraj sodilo goriško deželno sodišče Rajmonda Simonsa. Svoj Čas je stanoval v Idriji in v Gorici. Po rodu je Italijan. Obtožen je bil, da si je obdržal računsko blagajno, ki je bila last kmetijskega društva v črnem vrhu pri Idriji in katero mu je o-menjeno društvo dalo v popravo. Vrh tega je bil še obtožen da je skušal oslepariti Tomaža Laharnaja iz Šentviške gore, kateri je pri njem — ki se je izdajal <za agenta trg. družbe s kmetijskimi stroji — naroČil neki stroj za 4000 lir, in mu je dal 1000 lir že v predplačilo. Obtoženec je denar lepo spravil, stroja pa ni poslal.
Predsednik zasliši Dominika Rudolfa, starega 43 let, iz Črnega vrha. Ta pravi, da je kot predsednik »Kmetijskega društva«, poslal potom »Zadružne Zveze» v Gorici računsko blagajno v popravilo obtožencu, ki je tedaj imel v Gorici svojo delavnico. Ko Simons dolgo časa ni blagajne popravil, so ga večkrat opozorili, naj to vendar stori. Ta pa se je izgovarjal, da nima zato pripravnega materijala, ki ga mora Še naročiti, pri tem pa je ponujal, da vrne mesto stare blagajne novo. Tega predloga pa oni niso sprejeli in so zahtevali svojo blagajno nazaj, tudi če ni popravljena. Kar nenadoma pa obtoženca ni bilo več v Gorici. Izginil je z blagajno vred. Predsednik »Zadružne Zveze« od v. dr. Brajša je nato vložil ovadbo.
Ker se Tomaž Laharnar ni udeležil obravnave, je predsednik pre-čital zapisnik, ki ga je sestavil preiskovalni sodnik, ko je Lah ar nar ja zaslišal'. Glasom tega zapisnika se je obtoženec v aprilu leta 1926 ponudil, da pripravi Lah ar nar j u neki stroj za 4000 lir, franko postaja Sv. Lucija. Laharnar mu je takoj izplačal 1000 lir. Ko pa je imel obtoženec 1000 lir v žepu, stroja ni hotel poslati. Izgovarjal se je na vse načine. Enkrat mu je bila valuta lire prenizka, enkrat carina previsoka itd. končno se je Laharnar podal k odv. Brajši, ki* je s težavo dobil od obtoženca vrnjenih onih 1000 lir. Hkratu pa je napravil o-vadbo.
Državni prav d ni k Gaspari je zahteval, naj se obtoženec obsodi na 2 leti ječe in 2000 lir globe.
Sodišče je obtoženca obsodilo na 1 leto, 1 mesec in 15 dni ječe ter na 500 lir globe.
DOBRAVLJE Avtomobil ga je povozil
Dan pred tržnim dnevom v Gorici srečaš na glavni cesti, ki vodi mimo nas v Gorico, vozove živinskih prekupčevalcev, pa tudi kmetov, ki se že dan pred semnjem podajajo v mesto. Med temi je bil v sredo popoldne, 25. t. m., tudi Jožef Marc, posestnik iz naše vasi, v spremstvu svojega nečaka Francema Marca. Gnala sta par živinčet
I
Potrti neizmerne žalosti naznanjeno, oče, stari oče, brat in svak
JOŽEF VOLK
65 let star, po dolgi in mučni bolezni, danes ob 11. ari prtdp. preminul.
Pogreb se bo vriil v nedeljo, 29. t. m. popoldne. SUHORJE PRI KOŠAN1, 27. aprila 1928. Žalujoči: Jožef, Anton, Ivan, Ivaoa, Antonij«, Karolina, otroci. Štefan, Ivan, brata. Ivana, sestra, in ostali sorodniki. («6
na sejm v Gorico. Bila sta v bližini hiše «pri poslancu« pod Osekom, ko se jima je bližal od zadaj tovorni avtomobil tvrdke Bnmner Vozila sta sicer na desni strani, a ker je bala za vozom tudi živina, je omenjeni Jožef Marc vseeno stopil iz previdnosti z voza, da bi še bolj potisnil vstran zadaj privezano ži<val. Nesreča pa mu je bila že za petami — in to v pravem pomenu besede, kajti kolesa avtomobila so ga Že zgrabila in mu povzročila občutne rane in poSkodbe na obeh nogah, vendar pa mu jih — upajmo — niso zlomila. Neki avto, ki je tedaj privozil mimo v smeri proti Ajdovščini, je odpeljal Marca k ajdovskemu zdravniku, kjer je iskal prve pomoči. Znabiti bo okreval v kratkem v domači oskrbi. Kako je pravzaprav prišlo do nesreče, je težko reči.
GABROVICA PRI KClftNU
22. t. m. je bila otvorjena razstava izdelkov tukajšnje obrtne Šole. Razstavo je otvoril g. pode-štat inž. Julij Pagmini, ki je v šoli tudi poučeval risanje. Otvoritvi so prisostvovali: g. sodnik, poročnik milice, g. didaktični ravnatelj, gg. doktorja Starich in LegiŠa, domači kuratorij šole in mnogo obči-narjev. Razstava se nahaja v dvorani gostilne Bandel. V precej veliki sobi so na 3 stenah razvrščene razne risbe, načrti stavb, okraski za pročelja in za slikanje sob, podi iz mozaika; po mizah so pa zvezki z risbami) geometričnih oblik, naloge iz računstva in spisja. Iz risarskih izdelkov in iz izdelanih nalog je razvidno, da so gg. učitelji in gojenci prav dobro porabili čas tečaja, in oboji v polni meri zaslužijo pohvalo. Nekaj gojencev je poslalo svoje boljše izdelke tudi na razstavo v Gorico, kjer je razsodišče priznalo nekaterim diplome.
Razstavil je doma in v Gorici par načrtov tudi neki bivši gojenec tečaja, ki je v Gorici za načrt kmetske hiše prejel diplomo in 30 L nagrade.
Uredil je razstavo prav okusno, učitelj - voditelj obrtne šole g. Co-tar, ostane pa odprta do C. 5. t. 1.
LISTNICA UREDNIŠTVA
O. Ivan & — Breginj. Vaše pismo smo oddali našemu uradu, ki se bo pozanimalo za stvar in Vam bo v nedeljo poročalo o uspehih v predalu: «Iz našega urada». Pozdravljeni!
Naročnikom knjig »Slovenske Matice a
Naprošam vse one naročnike, ki še niso plačali naročnine za letošnje knjige, katere dospe v kratkem, naj naročnino poravnajo v najkrajšem času (za štiri knjige znaša naročnina Din 50, kar bi odgovarjalo
po valuti, nadim 16.50 liram. Prvi zvezek Izidorja Cankarja «Zgodo-vina likovne umetnosti..« stane posebej še 50 Din.) Denar mi blagovolite poslati po denarnih nakr. cah na naslov: Bajec Drago, via Carducci 7. I. Gorizia.
DAROVI
Ob priliki praznovanja grehi -poroke Erneste in Frana Su> • darujeta Ema in Ivan T< L 50 Šolskemu društvu.
Darovalcema srčna hvala!
BORZNO POROČILO
Amsterdam 762-768, Belgija 2<i3-267, Francija 74.50-74.80, Lnnd 92.50-92.70, Now York 18.975/«, Španija 313.50-319.50, š, 364.75-366.75, Atene 24.75-25.25, Berlin 450.70-456.70, Bukarešt 11.80-12.20, Praga 56.10-56.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.20,270.20, Zagreb 33.30-33.00.
Uradna cena zlata (26. 1V."> L 366.28; Liktorsko posojilo L 87.05; vojnoodškodninske obveznice L' 78.30.__
HULI OGLASI
SODO, meblirarvo, lepo, odda odlična družina. Naslov pri tržaškem upravništvu.
46?
TRGOVSKI pomoinik jeslvin, s 4-letna prakso, želi menjati službo. Gre v mesta ali na deželo. Naslov pri tržaškem u-pravniŠtvu.
MIZE z mramorjem, pripravne za j§os.til_ ne, se predajo. Bullct Baiteri, V. G. Gal-lina 3.
ŠOLA za šivanje in krojenje. Odpretjc 5. maja, Donda, Trst, Lavatoio 5	458
TRGOVINA čevljev, z delavnico vred, so proda. Izredna prilika. M. Juvančič, Postoma 101._453
PRISTNO TROPINSKO ŽGANJE dobite vedno pri odlikovani zadružni žjian»t-kuhi v Dornbergu (Montespino). 403
ZLATARNA filbert Peifh
Trst, Vin MaaKiu* 46
kupuje krone po I"37 Popravlja in prodaja zlatenino.
Dr.SJUHM ZODOZ0RAVK1H		ot
m i? te TT7T S ▼▼ I TRSI 1 VIA S. UmPG ■ —li— ««<i«	23, II. fjj cSV - . JU—MII	

Ortopedični zavod A- ZECCHI
TORINO - Via Roma 31 I. n. - TORINO
Aparat ZECCHI ustavi
IL4 O
Uspeli aparata ZECCHI v na&l pokrajini.
Nov ozdravljenec iz Valvasone.
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno Iznajdbo ustavil kilo, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
PIPPO JOŽEF pok. Luke Via dei Fornasini Valvasone (pokr. Videm).
Važna objava! Ker prihajajo od vseh strani številna po ra ev.inja, bo ortoped ZECCHI obiskal naslednje kraje in bo v spodaj označeui.'i prostorih prikazal prizadetim osebam uspešnost svojega posebnega aparata t;s jim bo dal dragocene nasvete iz svoje dolge Izkušnje.
Gorica: sreda 2. In četrtek 3. maja Hotel .Angelo d'Oro".
Trst: petek 4. maja. Hotel .Moncenisio*.
Pola: sobota 5. maja, Hotel .Miramare-.
Zadar: nedelja 6. in pondeljek 7. maja Hotel .Vaporetto".
Reka: torek 8. In sreda 9. maja Hotel .Riviera".
S J. Pater na Krasu : četrtek 10. maja Hotel .Rebec".
Udine t nedelja 13. maja Hotel .Italia".
Palmanova: pondeljek 14. maja Hotel ,Rosa d'Oro*.
domačega ognjišča. Sicer pa boo tem odločala božja volja! Kakšne pogoje naj še vključimo v najino Senatno pogodbo?
—	Razen tega, hočem preživeti nekaj, mesecev; na svojem posestvu v Turovem.
—	Tudi s tem rad soglašam: rad potujem in z veseljem bom preživljal svoj dopust na vašem Jekaterinoslavskem posestvu. Je to vse?
—	Vse. Kakšni pa so vaši pogoji? — je posmehljivo in zbadljivo vprašala Milica.
—	Nimam jih, — se je rahlo nasmehnil grof in skomizgnil z rameni. — Ker pa ste svoje našteli do konca, tedaj moreva smatrati, da je soglasje doseženo?
Molče je prikimala in se ni branila, ko je stopil k njej, jo prijel za obe roki in jih prižel k ustnam. Nato je Milica vstala, privzdignila krilo in ga molče prijela pod pazduho.
Tako je bilo vse zaključeno in ona. je odločila svojo usodo. Pri tej misli se ji je izvil iz prsi globok vzdih, toda grof se je pretvarjal, kakor da ni tega opazil.
Vsa rodbina je bila zbrana v sprejemnici, ko sta vstopila Ženin in nevesta; obstopili so ju in jima začeli častitati. Celo generalka je bila takrat
prijaznejša in dobrohotnejSa kakor navadno, samo Meli in baronesa nista mogli prikriti «Vojo nevolje in razočaranja. Stari grof Bcronklan jva je sijal od sreče ter izjavil, da takoj prevzame svojo očetovsko pravico, in poljubil jo Milico na obe lici.
Pri večerji jc bilo živahno proti vsakemu prr-čakovanju in vkljub dogodkom prejšnjega dne in vnovič so pili na zdravje zaročencev; toda takrat je bila nevesta bledejSa kakor prejšnii večer in se je zgodaj poslovila, sklicujoč se na utrujenost.
Prvič v življenju bržkone se je Marta Sido-rovna resno razsrdila na svojo razvajen ko.
— Kakšna reč pa je to? Včeraj si se zaročila z enim, danes z drugim! Po tvojem je torej dopustno menjati moškega kakor čevlje? Pa z basirrmanom — Nemcem. Kaj bi rekel Jurij Mi-hajlovič? On in Valorijan Petrovič se bo-ta v grobu preobrnila! Kakor se je knez hudo pregrešil nad teboj, vendar ni zaslužil take kazni. On j e nesrečen, leži ranjen, trpi in se kesa in v omotici kliče tebe; ti pa se meni nič tebi nič bratiš s Švabom in si napivaš s šampanjcem z drugim ženinom. Fuj! Kako grdo je to! Ne pričakuj nič dobrega, golobica!