st. 24 mmM* m V Trttu, v PoMHm Številka M cent. Letnik XLtJt M^S, Irrscc* ou -i Urerfaatvo: IJIHICJ. SL 20» Mj » m -pojemajo. rotor^ri •« vrsCaJo. f*d*Me ^ A.to* CUrboc. - Edinost Tbkttak. enata mese L 7.-, 3 pol let« L 32.- Z« nKžtfno 6 IireN«šL^Te!e! ne na levo: ne na., njih strokovne in j ne more tolmačiti. Gosvori, s komur hočeš, jezikovne zmožnosti, ne na njih kvalifika- j Vsak ti pravi, da ne razume od vsega tega ne na potrebo.; Gd spoloma .semkaj r^ti trohice, da mu je v tem pogledu na- četuai bistri rane sli h kroja-suimjo in mu reKii: čujete vi, krojač, To bi bil nadjonalzii moment, ki je so-!suknja mi je prevelika, zmanjšajte mi jo Jločeval pri odnustitvi sodnikov. | nekoliko; krojač pa bi zagrabil škarje in razlog bi bilo štedenje v držav- kratkomalo odrezal en rokav rekoč: stvir CIJO, diti se uvidi že iz okolnosti, da ni na glavo amputiral, zagotovil bolniku, da meha. odpuščenih sodnikov postavila ni- ga ne bo več boleia! kogar drugega. To sledenje pa je hvalevredno le v slučaju, da je na mestu, kar pa. za piedmetni slučaj me moremo ntti najmanj priznati. Nasjsro-tno trdimo, da Ta vlač5 'J. ukr?p ne mcreeia označiti drugače, nego kot nepremišljeno in brez-miselno sabotažo sodnij od strani vlade sauie na veliko Ustno materijalno in moje bilo \o štedenje okrajno neumestno!. In ralno škodo in še na večjo škodo prebito v prvi vrsti iz raizloga, ker to ni nikako i valstva.____ RIM, 26. is isu^f Zdi se ?koraj neverjetno. Do i y BI ) neverjet! včeraj 5e prezir in zasraeh, danes pa sii.i-pp.fcija, poveličevanje, prisrčno prijateljstvo. Lahko Lrdimo, da je bil po vojoi ma-iokaieri tuji državnik tako svečano sprejet, kekor je Rim, uradni in neuradni, sprejel jugoslovecskega ministrskega predsednika Pašiča in ministra vnanjih stvari Ninčića, ki sta prva jugoslovenska ministra, katera «ta po premirju prestopila pra£ večnega Rima. Ministrski predsednik Mussolini je še osebna pred prihodom vlaka z jugoslavenskima ministroma hotel pregledati, ali so vse priprave za sprejem v redu. Ko je po-siajenacelnik odprl vrata na vozu. v ka- dvorani San Sebasiiano. Obeda so se udeležili tudi- gospa Pašićeva in Ninčičeva, gospodična Pašićeva, jugoslovenski poslanik Antonijevič in druge osebnosti. Sprejem jugoUevenskih časnikarjev ▼ italijansko-orientalskem zavoda Popoldne je italijansko-orientalski zavod priredil jugoslovenskim časnikarjem sprejem. Predseanik zavoda je toplo pozdravil goste, proslavljajoč prijateljstvo med obema državama. V imenu jugoslovanskih časnikarjev je odgovoril in se zahvalil g. Miloš Ivkovič, načelnik tiskovnega urada v ministrstvu vnanjih stvari v Beogradu. Razgovor ssed Pašićem in Mussolinijem Danes ob 11.30 je ministrski predsednik on. Mussolini v dvorani «Vittoria» palače ------------- *: _ . , . . 1 on. iTIUSSOlim V uvviaiu « « K—• '—' tereni se je vozil Pasic m se ,e pokazala |Q j pa§{ča ter ge razgovarjal častitljiva oseba Pasiceva z dolgo, sivo. 5 kakih ^ mimlt Iz pogovora g« da brado, je Mussolim hitel k vratom in mu' ' por-udil roko, da bi mu pomagal izstopiti. Toda £2-letni predsednik ni ćafcal, temveč je gibčno izstopil in stisnil Mu;so-liniju roko, ki se je zdel v onem hipu še bolj mlad. skoraj otrok nasproti nj^mu. sklepati, da bo sporazum popoln. V podrobnih zadevah dosežen popoln sporazum RIM, 26. Danes ob 16.30 so se v palači Ghiffi v dvorani so se v cVittoria» sestali Cal- Na se- ________on. . ea in izkušenega državnika. 1 Mussolini, so se razpravljale podrobne Tekom včerajšnjega dneva sta ostala za(jeve| ki niso bile dosedaj še poravnane, fugoslovenska ministra v hotelu, ker pri- Sestanek je bil definitivnega značaja; v čakujeta še predsednika jugosfovenske? yse£ ^fcah je bil dosežen popoln spo-tchničae komisije g. Račića, da začneta svoje diplomatsko delo. G. Pašič bo baje tekom svojega bivanja v Rimu obiskal tudi papeža in kardinala t"»rr? z vseh strani, da se je le težko kaj razumelo. Predsednik Jovanović je skušal pomiriti razburjene duhove, kar pa se mu je le deloma posrečilo. Pozval je posl. Vujiča, naj govori k stvari. Demokrat Pera Marko vič je protestiral proti temu in rekel, da o-pozicija ne potrebuje lekcij. Predsednik Jovanović mu je zaklical, da poslanec nima pravice žaliti dostojanstva predsedstva narodne skupščine. On da nikakor ni hotel dati lekcije, ampak da čuva le red. Pri teh besedah se je ponovil v zbornici vihar, ki se je izcimil v medsebojno očitanje med radikalci, demokrati in zemljoradniki. Minister Vujičić je odgovoril na očitke poslanca Vujiča in izjavil svojo pripravljenost, da bodo kaznovani vsi oni, ki ne postopajo v narodnem duhu. Predsednik zbornice Jovanović je Tekel, da je minister; Vujičić odgovoril govorniku Vujiću na njegovo vprašanje tako, kakor je bilo stavljena, vendar pa je začel g. Vujić govoriti o drugih stvareh. Zemljoradnik Kokanović je^ zaklical: «Vi ščitite ministra!» — Ljuba Jovanović: cNi mi žal, da g. Vujić tako postopa; on je pač še mlad človek in dela napaike. Ni pa res, da branim ministra. Vsa moja preteklost dokazuje, da nisem imel nikoli kakršnekoli zveze s sovražniki in vohuni, in jaz jih nikoli nisem zagovarjal*. —- Poslanec Moskovljević: «In solunski proces V zbornici je nastal najprej velik nemir, potem pa grobna tišina. Jovanović: «Ako želite, bomo govorili tudi o tem, ampak tedaj, ko pride stvar na dnevni red in ko bo čas za tol» Nato je stopil zemljoradnik Dimitrije v ić na govorniško tril-uno in je zahteval besedo. Predsednik* fa je pozval, naj se odstrani s tribune. Ker pa je poslanec ostal na svojem mestu, ga je kaznoval z opo-manoen. Nato je nastal zopet vikar v narodni skupščini, tako da je bil predsednik Ljuba Jovanović prisiljen prekiniti sejo za deset minut. Ko se je seja zopet otvorila, je poslanec Vujić končal svoj »evor med neprestanim prerekanjem z vseh strani, pri čemer so padale prav ostre besede med poslancema Vujićem in Pribićevićem. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je prešla zbornica na dnevni red, t. j. na izvolitev drugega podpredsednika na mesto odstopivšega poslanca Rankovića, ter sedmih parlamentarnih odborov, ki so bili izvoljeni sporazumno. Za drugega podpredsednika narodne skupščine je bil izvoljen radikal Milutin Dragović s 115 glasovi proti 66 belim listkom, ^ ker je oddala opozicija prazne glasovnice. Seja * se je zaključila ob 11. uri 40 minut. Prihodnja seja >e danes dopoldne ob 9. uri. ____________ Pas!. Pucelj o sporazuma z Itelllo BEOGRAD, 26. Včeraj dopoldne je poslanca Ivana Puclja posetil v zemljorad-niškem klubu dr. Alberto Spaini, posebni poročevalec MussoHnijevega glavnega glasila «Corriere Italiano» in ga prosil, »laj mu poda mnenje samostojne kmetijske stranke in zemljoradniškega kluba o sporazumu jugoslovenske in italijanske vlade o Reki. Pucelj je na razna vprašanja v glavnem odgovoril tako-ie: Ko sem slišal, da se sklepa poarazum o Reki, sem takoj prišel v Beograd in prosil zunanjega ministra dr. Ninčića, da me sprejme, ker sem se bal, da se ne bi prezrla^ nekatera naša kardinalna vprašanja. Odkritosrčno sicer lahko rečem, da težko pričakujem sporazuma med nami in med Italijo, ali sporazum bi moral biti iskren, lojalen in pravičen. Na veliko svoja žalost pa sem izvedel, da se s sporazumom ni doseglo ono, kar sem najbolj pričakoval. Dr. Nin-' ' —" na moja vprašanja lakonično ter o njihovih pravicah Italija ni Ako premisli-tisoč našega na- ___i________ __ samo 6 odstotkov nepismenih in da^ta se temu narodu vzeli dve srednji šoli; da je vaš minister za prosveto izdal naredbo, s katero se je zatrlo 700 naših šol; da se je dalje naš narodni jezik izgnal iz vseh uradov in pisarn, tako da morajo naši tovariši kmetje tam preko plačati pri sodniji tolmača za vsak najmanjši spor; da je ustavljeno vsako delovanje naših prosvetnih društev; da je izgnana naša inteligenca in da ni niti v cerkvi dovoljena naša beseda: potem je jasno, da tega sporazuma pod iio-benim pogojem ne morem priznati. Četudi smo stanovska stranka, ne bi želeli, da bi bila nacijonalna vprašanja zopet izvor novih vojn. S to izjavo g. Puclja se strinja ves klub. Lenina pokopljejo danes „Ufiifl j« ral a BftBva Mi M« živela vsfti" LOHDON. 26. «Time*» poroča iz Moskv«, da je pogreb Lenina, ki bi se moral vršiti danes, odložen na nedeljo. Vlada je to odredila, da bo na ta način omogočeno zastopnikom vseh sovjetskih republik udeležiti se pogrebnih svečanosti. MOSKVA 26. Jutri, v nedeljo bo istočasno izstreljenih iz topov 16 strelov v vseh sovjetskih republikah v znamenje, da so pričele pogrebne slavnosti. Iz vseh tovaren bo skrivnostni glas siren naznanil delavcem in kmetom, da se bliža trenutek, ko bodo položili v grob človeka, ki je vse svoje življenje žrtvoval za veličino Rusije. Vsi vlaki bodo postali •za pet minut. Vse radiotelegraiske postaje bodo za trenutek prekinile svoje delo in poslale v daljni svet brzojavko: «Lenin je umrl, toda njegovo delo bo živelo večno.» Radio-telefon bo prenesel po vsej Rusiji mrtvaško koračnico. Truplo je bilo balzamirano in položeno v krsto s kristalnim prozornim pokrovom. Krsta bo položena pod zidovjem Kremlja v plitev grob, da si bodo Lenina lahko ogledale še številne množice kmetov in delavcev, ki prihajajo v Moskvo s tem namenom. Ne straši jih dolga pot in hud mraz; toplomer kaže 20 stopenj pod ničlo. Na grob bo postavljen začasen mavzolej, na njegovo mesto bodo pozneje postavili stalen spomenik. Vstop v dvorano, k}er počivajo zemski ostanki Lenina, je dovoljen do polnoči. Specijalisti so dognali, da je umrl Lenin za podobno boleznijo kakor njegov oče. Značilno je tudi, da je njegov oče dočakal isio starost; iz tega bi lahko sklepali, da je Lenin bolezen podedoval. Zdravniki so ugotovili, da je povzročilo Leninovo smrt razpočetije možganskih žil. - M RflUelntK ssparaflstoo umorjen v Palailnatu BERLIN, 26. Tovarnar Schlich, eden izmed voditeljev gibanja separatistov, je bil umorjen v Palatinatu. Sinoči se je Schlich vračal od neke propagandne konference v Rathenau. Bil je načelnik separatistov v Mayenu in kot tak je v zadnjem času dal natiskati 700 milijonov milijard mark, ki so potem krožile kot plačilno sredstvo pod imenom «Schli:hove markeNemiri v Palatinatu in spopadi med separatisti in njihovimi nasprotniki se nadaljujejo. Tako poroča WolTov dopisni urad, da je bil Lautoreckenu v Palatinatu tekom spopada med demonstranti in separatisti, ki so streljali na ljudsko moežico, ubit en delavec. Pod zaščito fiancoskih policijskih agentov so separatisti aretirali kakih 60 demon str a uto v, ki so bili po zaslišanju s strani okrajnega delegata majorja Lapotnie zaprti. Zvečer je dospelo v Lautorecken 50 vojakov iz Maroka. lnSatfnjsSi Morij v Mili pusšea Petnajst oseb ubitih BERLIN, 26. Sinoči se je v Leipzigu, v nekem laboratoriju za proizvodnja azota zgodila velika nesreča. Velikansko stiskalo je nenadoma eksplodiralo, ker r?e je po ceveh nabralo preveč ogljikovega, kisika. Petnajst oseb je bilo na mestu ubitih, med temi tudi inženir, ki je vodil del^.. Delavnica je bila popolnoma porušena. Škoda je ogromna. Ta delavnica je l)i!a znana, ker so se v njej zabarikadirali delavci o priliki komunistične vstaje v letu 1921. ter se tako skozi več dni branili proti napadom nemške policije. Neumestna lala LONDON, 24. Pred nekoliko tedni je škol na otoku Man prejel brzojavko, podpisano po bivšem ministrskem predsedniku BaM-winu, naj sc takoj poda v Liverpool v zelo važnih zadevah. Tiste dni se je namreč Baldwdn mudil v Liverpoolu in škofu se je torej zdelo to vabilo popolnoma naravna, še posebno ker je čakal na premeščenje v > drugo škofijo. Toda v svoje veliko začudenje je v Liverpoolu izvedel, da je Balcl-wan že odpotoval. Škofa je to seveda strašno razjezilo, toliko bolj, ker je moral radi poti v Liverpool odložiti zelo važne posle. Naznanil je to takoj policiji. Kakor hitro je povzročitelj tega neljubega dogodka izvedel, da je prišla vsa nadeva pred policijo, se je javil. Bil je to neki kurat z otoka Man. Sodišče ga je obsodilo na globo desetih šterlingov in na poravnavo stroškov, ki so znašali 30 šter-Ungov. Kurat se je branil tako-lc: Potoval je z otoka Man v Liverpool z neko gospodično iz Londona, njegovo znanko. Toda nenadoma se je vzbudil velikanski vihar in gospodični je začelo prihajati slabo radi morske bolezni. Kurat, ki je prav dober šaljivec, je predložil gospodični omeijeno šalo na račun svojega škofa, da bi tako razveselil svojo znanko. Brzojavka je bila odposlana, dasi je bolezen znanke, kakor hitro so zapustili ladjo, odnehala; to bi kazalo, da je kurat nalašč napravil to šalo, ker se s škofom ne razumeta prav dobro. Stavka v Angliji pojema LONDON, 26. Železniški promet se boljša, veliko število stavkujočih strojevodij in kurjačev se je povrnilo na delo. Le na progah v okolici Londona je promet še zelo pomanjkljiv, medtem vozijo skoro redno vlaki na glavnejših progah. Poroka japonskega prestolonaslednika TOKIO, 26. Danes se je japonski prestolonaslednik Hiro Hito poročil s prince-zinjo Nagaka. Parlamentarne težave Polncarej« Nove volitve se bodo vršile v maju PARIZ, 26. Podaljšanje bivanja v Parizu ravnatelja nemške državne banke, ki je bil v nasprotju z razširjenimi vestmi o> njegovi vrnitvi v Berlin — sprejet včeraj od Poincarćja, bi potrdilo upanja, ki so jih tukajšnji politični krogi gojili z ozirom na uspehe konference odborov izvedencev, ako ne bi sinoči «Temps» izkoristil Lutherjevega govora v Hamburgu za uničenje vsake nade na ugodno rešitev vprašanj, ki tvorijo predmet razpravljanj izvedencev. Glavni vzrok razburjenja pariškega lista je izjava nemškega finančnega ministra, da ne bo Nemčija vključila v proračun za 1924 nobene postavke za plaćanje stroškov vojaške zasedbe; se več — naravnost nobene svote za plaćanje vojne odškodnine. Kakor znano, se je za to odločitev zavzela renlna banka, ki je dokazala nemški vladi, da ni mogoče še nadalje prenašati breme zasedbenih stroškov, ne da se bi pri tem resno ogrožalo ravnovesja v državnem proračunu. Po mnenju «Tempsa» je pa ministrova zavrnitev plačevanja zasedbcnsli stroškov v vidnem nasprotstvu z duhom izdelovanja, ki ga je predpostavlja! odbor izvedencev, in s pomočjo, ki jo mislijo zavezniki dati Nemčiji za ustanovitev nove emisijske banke. To mnenje sevela ni popolnoma neizpodbitno. Naloga obeh odborov, imenovanih od reparacijske komisije, v resnici ne obstoja v tem, da se Nemčija prisili k p-ačinju odškodnin, in tem manj zasedbenih stroškov; ta naloga obstoja temveč edino v tem. da sc doseže ravnovesje v državnem proračunu Nemčije ter da se ji dajo na razpolago sredstva za svobodno razpolaganje nemških kapi-taiov, ki se nahajajo izven državnih mej. V čakanju na nove težave na polju evropskih vprašanj sc pojavljajo v notranji pGlitiki Francije znaki, iz katerih se lahko razvidi, da se tudi Poincare komaj drži na svojem mestu. Razprava o finančnih načrtih bo trajala kakih deset dni ter bo povzročila burne seje in težavna glasovanja. Opozicija bo nastopila odločno, vendar pa ni mogoče potaviti nikak'h zaključkov o izidu glasovanj, ker ni niti v notranjosti posameznih skupin enotnega stališča napram raznim vprašanjem. Blok bo na splošno podpiral vlado, pa tudi med poslanci bloka se bodo mnogi vzdržali glasovanja, tako da presenečenja nikakor niso izključena. Vlada bo zvezala vprašanje zaupnice z vsakim načrtom, mogoče tudi z vsakim členom. Gotovo dokazujejo ti finančni načrti, da ima vlada dobro voljo; kar jim pa škodi Še bolj kakor opozicija davkoplačevalcev je dejstvo, da s temi načrti vlada nehote priznava, da je bila vsa njena politika zadnjih let velika pogreška. Poincare v zedregi Širijo se celo glasovi, da se pripravlja Poincarć z ozirom na težave položaja na umili. Je to govorica, ki jc že većkr it dobila hvaležna tla v političnih krogih, zakar jo je treba vzeti z vso previdnostjo. Ker mož, ki je imel še pred malo dnevi pol ducata sijajnih govorov v teku par ur, gotovo ne čuti še trudnosti v sebi, na drugi strani pa je zelo verjetno, da bo Poincare zadel na odločen odpor v senatu pri razpravi o volilnem zakonu. Na današnji seji ministrskega sveta se je vlada bavila s položajem, v katerem se bo v prihodnjem tednu otvorila v senatu razprava o volilni reformi. Na duev-nem redu je bilo tudi vprašanje določitve dneva novih volitev, ki sc bodo vršile 4. ali 11. maja. Morebitne ožje volitve ce 6i potem vršile 18. in 25. istega meseca. Ostri spopadi v irancoski zbornici PARIZ, 26. V dopoldanski seji sc je ia-daljevala razprava o predlogih finančnega ministra za ustalitev franka. Govorila sta poslanca Lacoite in Dufcois, bivši pre dsed-nik odškodninske politiko. Končno je govoril še socijalist Auriol, ki je v nicnu svoje stranke ostro nastopil proti predlogom. Poincare, Iti je prisostvoval seji, ga je ponovno jezno prekinil ter energično zavrnil trditve nasprotnikov. Seja je končala ob 11.45. Doktor Schacht odpotoval PARJZ, 26. Ravnatelj nemške državne banke dr. Schacht, ki je bil te dni zaslišan od odbora izvedencev, je bil včeraj popoldne sprejet od Poincareja, nakar je takoj odpotoval v Berlin. Komunistični poslanec ofesojco na 21 let zapora PADOVA, 24. Danes je končaj proces proti komunističnemu poslancu Hrsilio Ambrogi, ki je bil obdolžen ponesrečenega umora. On. Ambrogi je bil v letu 1921. župan v Cecini in se je kot načelnik tamkajšnjega komunističnega krožka udeležil nekega spopada s fašisti. ^Tribuna« poroča, da je Ambrogi streljal z balkona socialističnega doma na fašiste. Med spopadom je bil stotnik Dino Leoni smrtno zadet in en fašist težko ranjen. Ko j*, zbornica dala dovoljenje za sod-nijsko postopanje proti niemu, je poslanec takoj zbežaf v Švico, kjer se nahaja še danes. Porotno sodišče je obsodilo poslanca na 21 let, 10 mcsecev in 15 dni zapora. n. Mae Oonsld s poi iS i napram InSE! LONDON, 26. Ministrski predsednik Mac Donaid je posla! v Indijo brzojavno poslanico, v kateri izraža svojo skrb glede indijskih po-liiičnih dogodkov. V svoji poslanici je Mac JĐonaki trdno prepričan, da se bedo mogli slučajni napredki udejstviti le potom političnih In ustavnih sredstev. Vsaka rešitev se m« edi nemogoča v slučaju, če bi Indija postala Kzorišče boja med ustavnostjo in revolucijo. i!je izjavlja, da se nobena stranka na Angleškem ne bo dala strahovati s silo, aziroma • politiko, ki bi 3tremela za. tem, da bi spravila vlado iz svojega začrtanega tira. Ce nekateri Indijci mislijo drugače — zaključuje Mac Droald — jih bodo dejstva krut© razočarala. Smrt bivšega predsednika ruske dune. DUNAJ, 26. "Neue Freie Presse» poroča, da je včeraj v Verseczu v Banatu umrl bivši predsednik ruske dume Ko^zanko. Morilec kraljevega proknratorja aretiran v Franciji. AIX EN PROVENCE, 25. Policijsko oblastvo Je aretiralo Italijana Nikolaja De Dominicis^ starega 24 let, redom iz S. Severo v pokrajini Foggia, ki so ga zasledovala italijanska varnostna oblastva radi umora kraljevega proku-ratorja. . _ Strašno nesreča v t&retftkeni rudniku ILLINOIS, 26. Včeraj je v nekem rudniku eksplodiral plin; 37 raoarjev je bilo ubitih, 6 pa nevarno opečenih. Vzorčni semenj v Padovi. PADOVA, 26. Izvršilni odbor vzorčnega semnja je na današnji seji določil, da bo semenj odprt od 5. do 19. junija. Udeležilo se ga bo mnogo italijanskih industrijskih podjetij. Stavka v Indiji BO?ABAY, 26. V neki mali predilnici je stopilo v stavko delavstvo, ker ni gospodar izplačal poviška plat. Stavka se je nenadoma razširila tudi po dragih predilnicah, tako da stavka okoli 11.000 delavcev. Pismo iz lusoslavife Ljubljana, 24. 1. 1924. Redno pred vsakim sestankom skupščine se pojavijo v našem opozicifonalnem časopisju glasovi o bližnjem padcu vlade. Ali naj ta padec povzroči Jzstop Nemcev aH Turkov iz vladne koalicije, ali notranje needinosti v radikalni stranki ali pa koncentričen nastop opozicije. Danes se piše, da bo la poslednja možnost razbila vladno večino in zata se na dolgo in na široko piše o opozicionalnem bloku in nekateri pre-goreči listi so tudi že javili, da je opozicio-nalni btok perfekten. Središče vsega našega parlamentarnega boja tvori tako danes opozicionalni blok in zato upam, da ust režem vsem, če razložim nekoliko ozadje in pa cilje takozvane ga opozicicnalnega bloka. Ni dvoma, da želi Davidovi če va grupa iskreno ustvaritev opozkrionalnega bloka. Enako gotovo je, da bi se tej skupini takoj pridružila Jugoslovanski klub in pa skupina gospoda Spaha. Tudi med zemljo-radniki ni načelnih protivnikov, da bi opozicionalni blok vrgel samoradikalno vlado. In končno je celo to res, da nimajo radikali večine, če bi se proti njim združila vsa opozicija. Teoretično je torej mogoče, da opozicionalni blok vrže sedanjo vlado, praktično pa je lo izključeno. Prvič je treba upoštevati dejstvo, da bo opozicijonalni blok močnejši od radikalov samo tedaj, če pride v Beograd Radič s svojimi poslanci. Recimo, da se to zgodi in da bi glasovala kljub svoji heterogenosti vsa opozicija solidarno in da tako povzroči padec vlade. Potem sledi nujno volitvena vlada. Kateri stranki naj poveri nato kralj sestavo volitvene vlade? Ali naj se prezre najmočnejša stranka in poveri sestava vlade opozicijonalnemu bloku, v katerem bi igral prvo violino Radič? Pa pripustimo tudf to možnost. Kakšne izglede pa odpira Eotem volilni boj? Radikali bi šli v vofivni o j pod geslom, da se morajo Srbi združiti, ker je država izročena Radiću. Skoraj ne more biti dvoma, da bi v tem slučaju radikali znatno pomnožili število svojih mandatov in da bi demokrati v Srbiji skoraj izginili. Da pa demokrati na Hrvatskem in v Bosni tudi ne bi pridobili, temveč da bi tu pobrali vse mandate separatistični Ra-dićevci, je tudi jasno, Volitvena vlada, obstoječa iz vse sedanje opozicije pomeni brez dvoma poraz demokratov. Če pa demokrati ne morejo pristati na to, da bi bil v vladi ministrski predsednik Stjepan Radič, potem pa je nezmiselno pričakovati, da bi mogel kralj poveriti sestavo volitvene vlade mesto radikalom kaki drugi stranki. Če pa "se to zgodi, potem je izgubil opozicijonalni blok vsak zmisel, kajti tudi njegova zmaga ne izpremeni niče?ar na režimu, temveč bi se ta z novimi volitvami le utrdil. Upoštevali pa je tudi drug, nič manj važen argument. Za opozicijonalni blok se eksponira dosedaj le en del demokratske stranke. Pribičeviceva skupina, ki je prenašala glavni boj z Radićem in ki je še vedno odločno na unitarističnem stališču, odklanja vsako okrepitev Radića in gre raje z radikali proti Radiću, ko pa z Radićem proti radikalom. To ve tudi Radić, ki mora vsled tega vedno računati z možnostjo, da povzroči njegov prihod v skupščino ne strnitev opozicije, temveč radikalno-demokratsko koalicijo.' V tem hipu pa bi bil Radič do kosti blamiran in vse njegove sanje, da pomnoži pri prihodnjih volitvah število svojih poslancev, bi padle v vodo. Radić se zato ne upa v Beograd in zato ga tudi v Beograd ne bo. Po mojem skromnem mnenju je Radić to tudi že dovolj jasno povedal. Ko je bil Radič še v Londonu, ko je še vedno mogel upati, da se mu bo njegova akcija posrečila, je podal Radić sicer več protirezimskih, toda niti ene protidi žavne izjave. Ko pa se je Radić vrnil na Dunaj in ko se je v Jugoslaviji že razmotrivalo, da bo njegov prihod v domovino povzročil padec vlade, pa je Radić podal ostro protidržavno izjavo aopisniku «Secoi&». AH ne čutite, da si je s to izjavo Radič sam namenoma onemogočil povraf-tek v domovino! Vendar ni Radić tako nespameten, da bo govoril o revoluciji tik pred povratkom samo zato, da bi spravil sebe v zapor in vlado že v naprej opo zoril, da je proti njemu previdna. Radića zato ne bo v skupščin« In tudi ne njegovih poslancev. Radić se namreč silno boji, da bi njegovi naivni pristaši v Beogradu izgubili orijentacijo in da bi jih Pašić premotil. In Radić se tega. upravičeno boji, ker oba njegova disidenta, ki »ta šla v Beograd, sta že opetovano glasovala z vlado. Če pa ni Radićevcev v skupščino, potem pa je celo* teoretično vsaka zmaga opozi-cijonalnega bloka nemogoča. Izjemoma bi se moglo to zgoditi, če bi našel opozicijonalni blok tako vsesplošno nacijonalno bazo, ki bi mogla pridobiti zase tudi del radikalnega kluba. To so tudi glavni propagatorji opozici-jonalnega bloka že poskusili in sicer lani z znano reško debato, letos pa z interpelacijo zaradi sporazuma z Italijo. Lani se je ta poskus ponesrečil, letošnji pa se bo' še v večji meri. Par dejstev. Designirani predsednik opozicijonalnega bloka g. Davi-dovič je namreč izjavil, da sporazum odobrava in da ga smatra za srečo za državo. Ali more po tej preuranjeni izjavi svojega predsednika demokratska stranka učinkovito protestirati? Glavna napaka opozicije v tem vprašanju pa je, da ne zna nastopiti pozitivno. Ni zadosti, če se reče, sporazum je slab. treba je jasno povedati, kako se more doseči boljši! In še na eno je treba odgovoriti: Ali je sigurno, da bo1 sporazum, ki se sklene kasneje, boljši od sedanjega? Odgovoriti je treba tu jasno in odločno in poleg tega podati skoraj jamstvo, ker ravno v jadranskem vprašanju smo doživeli to, da čim dalje smo odlašali, tem slabše smo odrezali In bodi tu pribito, da ni opozicija niti poskusila na ta vprašanja z jasnostjo odgovoriti- Niti slovenska ne! Prištejmo k vsem tem argumentom še heterogenost strank, ki naj bi tvorile opozicijonalni blok. Jugoslovanski klub je ay-tonomističen, Radićevci so federalisti in republikanci, demokrati so monarhisti in le za samoupravno koncentracijo, zemljo-radniki so za zadružno državo, socijalisti za socialistično, skratka, ni baze, mogla ujediniti vso opozicijo na pozitivnem programu. V tem pa je največja slabost ojlfecijonatnega bloka, ki vsled notranje nesoglasnosti nima nobene agitato-rične sile na zunaj. Samo eno prednost ima opozicijonalni blok, to namreč, da bi vsem dosedanjim opo žici jonalnim strankam znatno izboljšal njihov renome. Jugoslovanski in Spahov kkib bi želela, da z opozicijonaSnim blokom rehabilitirata s!ab vtis Markovega protokola, Davidovićeva skupina pa želi z opozicijonalnim blokom popraviti lansko napako cb priliki zagrebškega kongresa in pridobiti vodilno vlogo zopet demokratski stranki. To je osnova opozicijonalnega bloka, če ga osvobodimo vseh dekorativnih fraz in zato se zemljoradnik! opozicijonalnemu bloku odmikajo in zato je njeov nastanek neverjeten. Pri dosedanjem razmerju strank je izpre-memba notranjepolitičnega položaja neverjetna, nove volitve, edini izhod iz mučnega položaja pa mogoče šele po sprejemu rednega proračuna in po izvedbi volitev v samoupravne oblastvene skupščine. Do tedaj pa ostane vse pri starem. O« Novi volilni red Volitve so razpisane in se bodo vršile v nedeljo 6. aprila 1924. Vršile se bodo na podlagi novega volilnega reda, ki je delo sedanje fašistovske vlade. O novem volilnem redu smo pisali, ko je bila pre-uredba dosedanjega volilnega reda objavljena v uradnem listu «Gazzetta UfS-ciale». Danes, ko je poslanska zbornica razpuščena in so posamezne stranke že otvorile volilno borbo, bo gotovo *istre-ženo našim čitateljem, ako ponovimo nekatere najglavnejse Jdoločbe, ki jih vsebuje novi volilni red. Vsa kraljevina tvori po tem volilnem redu en edini državni volilni zbor (Col-legio unico nazionale). To se pravi; Vsa država je eno samo volišče; vsi oddani glasovi se stekajo v centralno volilno komisijo (prizivni sodni dvor v Rimu), ki glasove sešteje in odloči, kdo je izvoljen in končno proglasi izvolitev. Cela država je pa razdeljena v volilna okrožja (circoscrizioni elettorali). Vsakemu volilnemu okrožju je na podlagi zadnjega ljudskega Štetja določeno število poslancev. Naše volilno okrožje je Julijska Krajina, sestoječa iz furlanske, tržaške in istrske pokrajine in Zadra, in ima 23 mandatov, in sicer 15 za večinsko listo, 8 pa za manjšine. V okrožju so volilci razdeljeni po volilnih sekcijah, ki ne smejo obsegati več kot 800 volilcev vsaka. Volilne liste so stalne. Pregledajo, popravljajo in spopolnjujejo se vsako leto. Za te volitve toraj ne bo posebnega re-klamacijskega postopanja za sestavo in popravo vodilnih list. Volilo te bo la podlagi volilnih list, kakor so bile spo-polnjene ob reviziji preteklega leta. Le novi volilci se bodo lahko vpisali, a tisti, ki so volilno pravico zgubili, se bodo zbrisali. / V roku 20 dni po razpisu volitev (v našem slučaju do 14. februarja t. 1J mora župan pripraviti volilno legitimacijo za vse volilce njegove občine in jih volilcem dostaviti tekom 30 dni do razpisu volitev _«MPiNoarr» _ (takrat do 24. februarja). Od tedaj in do j kjer se s svinčnikom, ki je tam na razpo- dneva volitev bo lahko volilec, ki ni ore- -------- --- *—J jel legitimacije, dvignil to na občinskem uradu. Voli se po kandidatnih listah. Vsaka kandidatna lista mora imeti najmanj tri kandidate in ne sme imeti več kakor Jve tretjini onega števila kandidatov, ki je določeno za dotično volilno okrožje. Kandidatne liste je treba predložiti določenemu prizivnemu sodnemu dvoru (pri nas V Tistu, dne 27, januarja J92I, lago. napravi M. 'na "znak ene kani! »A iS Ml*jfi|IBl2lfl!liiki l|8il liste, za katero hoče glasovati. Vsak vo-1 Poročila iz Rima pripovedujejo, da jc itali-s Iilec sme oddati tudi eden do tri pre/ -jansko-jugoslovenski sporazum izzval v Vati-renčne glasove kandidatom, vnjganim v *tanu največje zadovoljstvo in zadoščenje. V listi, za katero je .giasoval.4»našem j S&vnem iz dveh razlogov. Prvič, ker mirni I «. , m . . | f ennrn 71 imi mori nir«Hi nrJnrlvltaiA '... okrožju imamo pravico do treh preie/enc. -Vsak volilec sme torej v glasovnico zapisati imena treh kandidatov, katerim hoče daii preferenčni glas. To je pa njegova pravica, ne pa njegova dolžnost. Po iz- v Trstu) najkasneje 40 dni pred volilnim | polnjenju glasovnice jo je treba zalepiti. dnevom, torej do 25. lebruaria. Imeti morajo 300, največ pa 500 legaliziranih podpisov vpisanih volilcev. Vsaka kandidatna lista mora imeti svoj znak. Zastopniki vsake kandidatne liste morajo naznaniti tekom 5 dni centralni komisiji, s katero kandidatno Kšto istega znaka drugega volilnega okrožja se ima zediniti. Kandidatne liste, katere niso bile z istim znakom predložene vsaj v dveh volilnih okrožjih in ki nimajo medsebojne zveze kakor zgoraj omenjeno, so neveljavne. Slovani iz Julijske Kraiine torej ne moremo nastopiti v tej volilni borbi, ako si ne pridobimo zvezno kandidatno listo iz. drugega volilnega okrožja, s katero se dogovorimo na skupni znak. Poiem šele pride volilec iz kabine in izroči predsedniku glasovnico. Volilne uspehe posameznih volilnih sekcij sporočijo z vsemi zapisniki in spisi volilni uradi centralni volilni komisiji do-tičnega volilnega okrožja (pri nas prizivnemu sodnemu dvoru tržaškemu). Ta do-žene volilni uspeh vsega okrožja in pošlje svoj zapisnik in vse snise centralni državni vol. komisiji, t. j. prizivnemu sodnemu dvoru v Rimu, ki ugotovi končni uspeh cele volitve. sporazumi med narodi odpravljajo vzroke sovraštvo med njimi, ter odstranjajo nevarnost novih sporov; v drugo pa, ker tak: spo-i razumi odgovarjajo splošnim pravilom krščanskega nauka, temelječega tia človečanskcn* bratstvu in medsebojnem spoštovanju. Poleg tega odgovarjajo tudi smernicam, ki so jih glavarji katoliške cerkve pošiljali v svet v teh zadnjih letih, zlasti pa pokojni papež Benedikt XV. Ta čin sedanje vlade da sc je pri-, lagodil načelom pokojnega papeža, čigar prizadevanja se začenjajo sedaj polagoma primerno ccniti. Poročila pravijo, da poseben vzrok za zu-1 doščenje v Vatikanu radi doseženega sporam z uma je tudi v tem, ker izvestni jugoslovenski krogi smatrajo 6c vedno rimsko ccrkev za raznarodovalko vzhodnih narodov . Po seda) sklenjenem spoj-azumti pa bo položaj katoli-JugosJaviji boljši, vsled konkordata. canov v Yista kandidatna lista, ki je v celi dr- ^V'1? l^^V ®e°irad£°.?1' ^edhod^a . '„ .' . . . dela za ta konkordat jc dovTstla posebna !to- zavi zedimla nase največ glasov m ki l^i misijai ^ jih bo polem'o£ja Emisija Se enkrat dosegla najmanj eno četrtinko vseh od-1 proučila. K tem posvetovanjem ni bil pridanih glasov, dobi dve tretjini vseh po-jpuščen katoliški episkopat in sta se jih slancev, t. j. 356. V vsakem okrožju so j udeleževala le dva katoliška duhovnika, ki Volitev je tajna. Glasovnica je državna. ■ izvoljeni vsi kandidati, ki so napisani na j pa jima ni bila podeljena velika avtoriteta • J-v ^-J rt 1% Z aa. " X-- maI. m m aJI IrZ a a«! — - - ^ -1 - t _ _* _ _ _ t I <>7 !f A \7T\TO 2 H H I/l PA ll® d ' Volilec jo dobi na volišču iz rok predsednika volilnega urada. Na tej glasovnici so po izžrebani vrsti navedene vse prijavljene in sprejete kandidatne liste po znakih, ki so odtisnjeni na glasovnici. S to glasovnico se volilec poda v kabino. listi, ki nosi njen znak. Ostale liste si razdelijo eno tretjino mandatov po Čistem proporčnem sistemu. Pri nas odpade, kakor zgoraj povedano, 15 poslancev na večinsko listo, 8 .pa se jih razdeli po proporčnem sistemu med ostale liste. DNEVNE VESTI Iz poročila o razpustitvi zbornice Q sporazil lil Ji Predvčerajšnjim je kralj podpisal odlok ■ ^^ «Slov> Narod, v svojih razmotrivanjih: o razpustitvi zbornice. Predlog za razpu-l „s stališča narodnih interesov celokupnega s\itev zbornice je bil pospremljen z /lad - našega naroda, zlasti pa s stališča Hrvatov in nim poročilom, ki se ne označa zastonj Slovencev, nesporno silno boli ne saino kot volilna past in kot nekoliko nede- takšna rešitev reškega vprašanja, marveč likatna samohvala. Poročilo začenja s *«di to, da je znaten del naše zemlje z na-poudarkom, da so bile vse vlade, ki so si 5*» b^ti ostal pod Italijo. Toda, s stališča sledile po vojni, nesposobne, da bi rešile iatrtcrlfOV> .suro™ slvarfl°s*A med.' iTT 1 i - u*-*__L-; narodnih dogodkov m splosne politične si- vehka socijalna in pohtična .vprašanja, ki tuacije y ge ^ na J kraljevina, ph je prinesla vojna. Bila je fašistovska m0rain0( da$i z gioboko kostjo, pozdravljati ki je rešila državo pred pro- - stranka, padom. Po tem uvodu ugotavlja poročilo, da bi bila fašistovska vlada lahko razpisala ta sporazum med našo kraljevino in sosedno Italijo!» Dalje: «Nam so potrebni odkriti vidiki, jasno, prečiščeno in normalno pravno stanje z vsemi državami mednarodne zajed- takoT volitve, toda rajši se je zadovoljila s 1 v prvi vrsti s sosednimi državami. Ne- idiiuj vumvc, ' . ' ' TVT„ rešeno m abnormalno naše razmerje napram prostovoljnim sodelovanjem zbornice. kra]jcvioi haKji • samo šk0d0vai0'uy!e Tudi Italiji sami s0 odgovornosti za zgodovinski dogodek, Ki mnog0 škodili nesrečni odnošaji z našo kraje bil njeno delo, na drugi strani pa je ho- Jjevino. Izključeno je bilo skoraj popolnoma tela, naj ljudstvo sodi o njej po njenem. vsako sodelovanje v raznih mednarodnih delu. I vPrašanjih, ki so bila enako važna za nas nadaljuje poročilo — sma- ^or za Italijo. Dovolj je bilo sporov; čas je — , , - . .J { r __da si oba naroda prožita drug drugemu tra vlada, da je prišel čas za/azpustitev desnicQ da krcncta pot boIjše8 bod^no. zbornice, ki ne odgovarja več razmeram gt- k- zahteva ne sairo prijate!jske odnošaje, in političnemu razpoloženju v državi, v ta marveč tudi __ zavezništvom namen je že prej predložila vohlm zatogn, j Slovenski Naroda poziva nato Italijane, naj ki ga je zbornica sprejela m ki t>o omo- ona na§e rojake v svoji državi v bodoče gic- ! je bila domovina svobode. Težko vprašanje bo uvedba staroslovcnskega bogoslužja. Vatikan se zaveda, da je to želja velikega dela prebivalstva. Potrebno pa ju, da se drži v mejah posebne previdnosti, da ne bi ta uvedba dajala pobudo za razkolni-štvo. Načrt za konkordat je že izdelan in ga je jugoslovenski ministrski svet že odobril. Sedaj bo predložen sveti stolici, čini bo ju-goslovenska vlada rešena skrbi, ki jih ji je povzročal zhor z Italijo. Sklep konkordeta bo nov važen korak na potu do pomirjeni-i in definitivne uredbe novega kraljestva. Rimska poročila pravijo nadalje, da utegne kralj Aleksander porabiti priliko svojega obiska pri italijanskem kralju, da se predstavi tudi glavarju katoliške cerkve. Tozadevna pegajanja prično, čim bo podpisan italijanska-jugoslovenski sporazum. Slednjič, da bo sv. stolica mogla potem definitivno urediti vprašanje reške Škofije in imenovati italijanskega Škofa. Urediti bo pri tem vprašanje patronatske pravice, kakor jo jc užival avstrijski cesar. Italijanska vlada, kot naslednica avsiro-ogrske vlade v anektiranih deželah, bi hotela uveljaviti to pravo. Vatikan pa se protivi, naglašajoč, da tisti «ju* paironatus-> jc bil podeljen avstrijskemu cesarju «ad personani regisa, kot vladarski osebi. Poročila pa se nadejajo, da tudi z ozirom na to vprašanje dovedejo do sporazuma, tako da se na anektirana ozemlja raztegne zakonodaja Jbogočastja, kakor jc v Italiji. Kečeni patronat preneha glede imenovanja škofov in na njegovo mesto stopi običajni «exequatur:>. Drugih radikalnih reform ne bo v tem pogledi* Hi domovin«, Kjer ni simMS sestavo enotne (čitaj: In danes r " - —---Volilno kampanjo s socijalistićne stranke jc odprl Filippo Turati v Turinu z znamenitim javnim govorom v gledališču Scribe. i'ied drugim je omenil mučenike, ivi so Kalija hoieli povrniti Italiji, Italijanom, domovino, ki __________ . _______. _____je bila domovina svobode. Ta svoboda, toli- fašistovskej dajo kot na brate svojega prijateljskega in »kokrat ogrožena, ostaja vedno zopet itot tič sta en eam suib-kakor ne rolnea Geniilcja te Zelo pomembno je, kar pravi poročifco o vladi, kakor si jo predstavlja fašizem -----,e, da je bila ena prvih točk v fa- j Italiiimc: .Zakaj ste do sedaj ravnaii z nnjl šistovskem programu reforma ustave. Jva- hujŠCt ncgo s hudodelci, obsojenimi nepo-kor mnogo drugih točekf se zdi, da je stavno na nepostavno smrt — zakaj ste kre-odpadla sedaj tudi ta. Poročilo pravi ni]i na pot smrtnega sovraštva zoper nas, namreč, da «pojm države, kakor si jo zoper naše ljudstvo, svoje lastne državljane!» V drugem članku — izpod peresa dra. Kon- _ . ~—. - — „ ia Voduška — apostrofira ljubljanski list Znano je, da je bila ena pnnh točk v ta-]r. ^ , . . ** , ni treba da krši te- Potem vprašuje: «Ali je teh grozot sedaj ko- polnili 'in prilagodili novim zgodovin«-™ lastovkCi ki jih ondi SpUŠČajo in ki naj nam potrebam®. Fašistovska vlada poudarja. ;0zaiinjaj0 bližnjo pomlad.* da «država ne sme biti izraz ali zascit-j Nato omenJa člaakar ncizmerne moralne in niča družabnih zahtev posameznih Jf^f' materijalne škode, ki jih je moralo pretrpeti dov, pač pa mora biti povsod m vedno ie naše jjudstvo v juiijs>j Krajini ter zaključuje: živa slika domovine in ljubosumen yanih| «Ce je torej vsa sedanja ljubezen resnična tradicije, hraniteljica prava m največja j in ne zopet samo na „pajmo _ jn to vzpodbujevalka narodnega jhttas. _ (jc danes naš punetum salicus — da se ob tej Ko bi se vzelo to poročilo preveč do- j generalni likvidaciji napravi posebno, prepo-slovno bi to pomenilo, da Mussolinije /a j trebao poglavje, s katerim naj se Mussolini vlada napoveduje naravnost konec dr- zaveže v imenu svoje vlade, da bodo tudi vse zave ki i® poosebljena v eni stranki, to j tiste škode na slovenski lastnim poravnane do konec fašistovske diktature?. Res je zadnjeg, vinarja! Pravico za to bratsko za- je... tvorite v "j^j'kjI m čvm'n i htevo imamo in sicer brez vsakih iredentskih sicer, da bi Mussohm rad dobil =a .>v^o L^^ ^ au2ij, Da sc te škode po zakonih vlado bolj Široko podlago, nego je ena | huxnailitarnosti in državne pravičnosti morajo sama — četudi močna stranica, venaar povrniti vsakemu oškodovancu, je jasno. pa se zdi, da bi bilo tako dalekosežno ^ _ tolmačenje tega poročila preveč tvegano. Gre bržkone le za volilno vabo ali past, kakor jo hočemo že imenovati. Mussolini hoče omogočiti vplivnim starim varuhom, na to, kar je bilo, da se napravi križ črez ne- ustave kandidiranje na faŠistovski listi s! srečno minulost in da si oba naroda sežeta v tem da se sam proglaša za ljubosumnega | roko za plodno sodelovanje na korist obeh varuha ustave. Nova zbornica, v kateri si; držav Obenem pa morejo posneti, da eden kTžeitakz volilnim zakonom že vnaprej ^vmh pogojev za to je da se tudi z itahjan-je /.e iiaK z voiiuaiui " _ f_f . ' ske strani napravi kriz crez minulost s tem, zagotovil ogromno večino, bo pa ^meia da bodo ods!c. gledali ^ svo:c sodržavljane potem — proste roke. In če zakone menja ---- zakonodajna zbornica, ni to več kršenje ustave. Iz teh stvarnih, mirnih izvajanj slovenskega glasila se morejo italijanski državniki in vsi Italijani uveriti o resnični volji na jugosloven-ski strani, da se izbrišejo vsi žalostni spomini slovenske narodnosti kot — kakor pravi ljubljanski list — ca brate prijateljskega in zavezniškega naroda! Tak preokret v posto- MogoČe je seveda tudi, da Mussolini panju z našo narodno manjšino je neizbežno resno misH. V tem slučaju bo pač zopet J---^ —s----J - ~ enkrat zanikal svoj prvotni program. No, pa saj ne bo to prvič, ne zadnjič! # Poročilo našteva v nadaljnjem, kaj je vse dobrega naredila fašistovska vlada tekom svojega vladanja. Slabih stvari, ki jih je naredila, seveda ne omenja. Končno govori poročilo o bodoči zbornici, ki naj bo pomagala vladi pri nadaljnjem delu. Tako lje torej sedaj končno končala igra s staro zbornico. Fašistovska vlada je izbrala za njeno razpustitev ugoden hip toliko 2 notranje- kolikor z zunanjepolitičnega stališča. Ni morda Ie slučaj, da je bil odlok o razpustitvi zbornice podpisan po sestavi nove angleške vlade, katera ima mnogo simpatij tudi v Italiji pri nasprotnikih fašizma in na predvečer podpisa sporazuma z Jugoslavijo, ki je gotovo največji uspeh Mussolinijeve vnanje politike potreben, da se bo naš narod v Jugoslaviji mogel z dušo in dobro vero pridružiti sklenjenemu prijateljstvu in zavezništvu. To pa je zopet neizbežen pogoj za trajnost sklenjenega prijateljstva. Kajti pogodbe, ki jim ne pritrja tudi narod, so v današnjih demokratičnih časih brez podlage in visijo v zraku! S spremembo v postopanju z našo narodno manjšino naj dokažejo na italijanski strani, da je tudi v njih resnična in resna volja, da pride do resničnega ^prijateljstva med obema narodoma in s tem do trajnega in plodonosnega sodelovanja med obema državama! Talni Dosndbn med llalio In Ifallijo za uifito slovanske manjšine Iz Ljubljane javljajo: «Slovenec» poroča iz Beograda, da se v parlamentu širijo vesti, da so sporazumu med Italijo in Jugoslavijo priključeni tudi protokoli, ki se tičejo slovanske manjšine v Italiji in mejnih korektur. Z ozirom na bodoče volitve pa Italijani teh protokolov ne objavljajo, da ne bi vzbudili nerazpoloženja , proti sedanji vladi. Kontrola resničnosti te ^ITATTTr NARfVAJTF IN SIRITE ve$ti ni mogoča — zaključuje »Slovenec* — m^I^TOV DNEVNIK i sišurno P^ £ obstoje tajne pogodbe, samo «KD v korist šolske refekcije. Zabave ne bo manjkalo, a prijetno sc bo združilo s koristnim. Torej na svidenje! Pevsko društvo ®IlirijaDanes izlet na Prosek. Odhod od Sv. Jakoba ob 1.40 točno. Meščani počakajo pri postaji barkovijanskega tramvaja < ai portici». — Odbor. £z tržaškega živlienia Težka nesreča v presti Inki V. E. 1TL Sinoči okoli 13.30 se je v prosti luki Vitt. Em. 111. pripetila težka nesreča, katere žrtev ie bil mornar Emanucl Šolar, star 34 let, rodom iz mesta Algorrobito v republiki Čile, vkrcan kot kurjač na pamiku <.CoIumbia->. Mož sc jc razgovarjal z neko žensko v bližini hangarja št. 14, poleg železniškega tira. ki je tem napeljan tesno cb hangarju. Ugiobljen v pogovor, ni zapazil, da se bliža po tiru vrsta vagonov, ki jih je porivala pred seboj lokomotiva. V zadnjem hipu je ženska skočila na drugo stran tira. Šolar pa sc je stisnil k zidu, misleč, da je prostor med zidom in tirom dovolj širok, da bodo Šli vagoni mimo, ne da bi ir.u škodovali. Prostor pa jc v resnici pretesen in mnogi, ki niso znali za to, so se v podobnih oleolščinah težko ponesrečili. Ista usoda je bila namenjena tudi Šolarju. Prvi va^cn vlaka ga je z vso silo potisnil ob zid; nesrečni mož je obupno kriknil. Vlak jc bil nemudoma ustavljen in železničarji so priskočili Šolarju na pomoč ter ga z vso mogočo previdnostjo izvlekli izmed zida in vagona. Nekdo izmed navzočih je obvestil o dogodku rešilno postaio.» Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da ima Šolar zlomljene kosti v kolku in težke notranje poškodbe. Ponesrečenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Zlikovski obisk- V zadnjem času so tržaški zlikovci očividno obrnili posebno pozornost aa stanovanja, kajti skoro dnevno se čuje o kakem -»obisku^. Predsinočnjini so obiskali stanovanje zaseb-nice Antonije Povinšič, stanujoče v Rojami št. 4, ki je bila odsotna- Zlikovci so nemoteno odprli razne omare, prebrskali po raznih predalih ter izlaknili razno zlatcnino, ki so jo seveda odnesli s seboj. Povinšičeva, ki jo* jc ta nepričakovani obisk stal 1600 lir — toliko so namreč vredni ukradeni zlati predmeti — jc prijavila tatvino orožnikom. Iz tržažks pokrajine Postojna. '»Rokodelsko podporno društvo® v Postojni priredi danes, v nedeljo, 27. t. m. predpusino veselico s srečolovom in plesom. Pričetek ob 19. uri. Čisti dobiček je namenjen okrepitvi podpornega fonda. Prijatelji obrti se vljudno vabijo. — Odbor. Iz Štjaka. (Smrt roparja). V četrtek dne 17. t. m. se je po naši vasi z mrzlično naglostjo razširila vest, da leži v neki pušči, dobre pol ure od vasi, smrtno bolan. Edvard Rener, zloglasni bandit in vodja tolovajev, ki strašijo ncišo občino in okolica in pred katerimi jc vse trepetalo. Okrog 4. ure popoldne sta ga videla dva moža iz vasi, ko se je boril s smrtjo. Kmalu potem se je podal na lice mesta naš g. župan PoCkar Ivan z 20. možmi. Ko so dospeli na mesto, je bil Rener že mrtev. Naznanili so slučaj še isti večer oblastvu in drugi dan — v petek — si je komisija na licu mesta ogledala mrliča ter ugotovila, da je naravna smrt nastopila dan poprej. Pogled na mrliča in njegovo ležišče je zapustil vsakomur čuden vtis. rroti dežju in drugim vremenskim nezgodam ga je Ščitila vzorno raztegnjena vojaška šotoru a odeja, ki je bila pokrita z vejevjem tako, da bi ga sploh ne mogli najti, ako bi zanj ne veli. Notri je bilo nastlano obilo listja. Ob zgornji strani je bila odprtina, skozi katero se je videlo mršavo, več časa neobrito obličje z globoko udrtimi očmi. Pri glavi je bilo več kruha, jabolk, masla in raznih drugih jestvin in posode, kar dokazuje, da so mu skrbno stregli. Domneva se, da je moral več Časa ležati tako v hudi bolezni, ker so ga le težko spoznali celo oni, ki so prej večkrat ž njim občevali. Žalostna je bila njegova smrt, tako da nam tudi ta slučaj dokazuje resničnost pregovora: Kakršno življenje, taka smrt. Le s svojo smrtjo je plačal za vsa gorja, ki jih je prizadejal naši občini in okolici in upamo, da bo strašna smrt pretresla njegove tovariše ter jih vendar enkrat privedla na pravo pot, na pot poštenja, da bo začelo v naših krajih zopet mirno in zadovoljno življenje, ki ga vs> Vrlima Vesti z Cori£K«gs Seja pokrajinskega odbora furlanskega fašizma. V pondeijek se je vršila v Vidmu seja odbora furlanske fašisiovske stranke. Predvsem je odbor s zadovoljstvom vzel ca znanje, da je odvetnik Pisenti zopet sprejel svoje nekdanje mesto političnega tajnika furlanskega fašizma, katero je moral zapustiti, ko je bil imenovan za furlanskega prefekta. Ker so odpadli vzroki nezdružljivosti, sc zopet vrača na svoje staro mesto. Odv. Pisenti je že na tej seji podal izčrpno poročilo o sedanjem jjoložaju furlanskega iašizma. Na tej seji je bil sprejel tudt sklep, da se ustvari Zveza fašistovskih občin, ki bo približno imela iste naloge, kahor slov. županska zveza. Videmski komisar gr. uff. Spezzotti jc dobil nalog sklicati vse fašistovske župane na .sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 10. februarja v Vidmu. Vsled preuredbe strokovnjaških skupin v tehnične svete, je odbor sklenil ustanoviti za sedaj pet takih svetov, med katerimi je tudi tehnični svet za obmejna vprašanja. Peterneli-ju in Bandelli-ju se nudi potemtakem zopet prilika pridobiti si en nov, Zveneč naslov. Po razpravah o sindikalizmu in izseljevanju je prišlo končno na vrsto tudi vprašanje tiska. Zgodilo se je to, kar smo mi svoječasno prorokovali: filofašistovski ^Giornale di Udinea se s 1. februarja spremeni v fašistovski «Gior-nale del Friuli», odv. Pisenti bo ravnatelj lista, glavni urednik bo pa Giuscppe Castclletti. V Gorici, Pordenone in v Tolinezzu se bodo nahajala pod uredništva. Odbor za postavitev spomenika zmage. V torek se je vršil na goriškem magistratu sestanek, na katerem se je po raznih govorih sestavil odbor, ki obstoja iz predsedstva, iz tehniškega, finančnega iti novinarskega odseka. V predsedstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: senator Bombig, odv. Pisenti, polit, tajnik furl. fašizma, gr. uff, Spezzotti, videm. komisar, ca v. uff. Cobianchi, gor. komisar, senator Pi-tacco, trž. župan, odv. Marani, odv. Caprara in gen. Romei, poveljnik goriške divizije. Glasom poročila odv. Caprare bo stal spomenik 6 mili|MU>v lir, ki se bodo nabirali potom narodne 2®Irke, katero bodo vodile posamezne fašistovske sekcije, 180 mramornih stopnic velikega stopnišča bodo plačala italijanska mesta s prispevki po 1000 lir, zato bodo njih imena vdolbena v mramor. Črna Gorica. Poslanec Giunta je poslal za goriško fa&stovsko predstražo v Gorici 100 črnih srajc. Giunta hoče očividno napraviti iz solnčne Gorice črno Gorico, pa ima prav, saj imamo za marsičem žalovati. Zvesti v življenju — zvesti v smrti. Dne 10. g* nuarja je umrl v Grgarju za pljučnico 63-letni oltar Franc. Njegovo zvesto družico Katarino je ta udarec tako potrl, da je tudi ona zbolela. Komaj pet dni po pogrebu njenega življenskega druga so položili tudi njo ob njegovi strani k večnemu počitku. Materina ljubezen. Mladi materi Elviri Ros-si iz Torre di Pordenone je nenadoma izdihnila hčerka v njenem naročju. Nesrečna mati jo jc hotela z najslajšimi besedami priklicati zopet k življenju, toda bilo je zaman, kajti smrti ne otmeš več njenega plena. Ko se je mati uverila, da je vse njeno laskanje in klicanje brezuspešno, se je spustila v obupen jok. Ko so pritekli sosedje, ki so slišali njene srce trgajoče klicc, je bila tudi mati že mrtva. <*isav&a*>:>. Vsled novega načina iz tir je vanja davjiev, se zopet vrava v zivijenje bes^oa *aavkar», katero smo ciosedaj p ugnali ie iz Jurčičevih in ivrsnikovih romanov, bicer pa se vrača še marsikaj drugega iz polpreiea^ega stoietja. trca Komisijo, kateri je predsedoval državni pravdmk. l^ioielia, so poiožili izpit davčnega uradnika gg. Josip Grcgorič, A, Zucca, vara lUusoiin, Kari Kersevani, Mirko Oeuiič, hudoii r*ardin, AJojz Perna, Josip Grusovin, Anion Zotter in /imii Alontiron. Pevski zbor «Pevskcga in glasbenega društva» t Gorici priredi svojim članom in vabljenim v soDoto, 16. februarja t. 1. v Trgovskem domu plesni vencek, na katerega vabi ?e danes. Prijatelji zbora, zlasti z debele, so, naproseni, da prijavijo svojo udeležbo nemudoma na naslov: Odbor pevskega zbora Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Corso Verdi 24, 1., da se jim pravočasno dostavijo vabila, Pk z zasačil tihotapce. V sredo zvečer so se podali Mankiar Anton, Stankiar Ivan, Le-ban i* rane in Leban Avgust na krnsko j>o£orje, da prestopijo neopaženo jugoslovensko mejo. V četrtek ob belem dnevu so se nahajali pod Krnom, kjer so le z velikim trudom gazili globoki sneg. Nenadoma je pridrvel z gore plaz in pokopal vso četvorico pod seboj. Le btanklar Antonu se je na čudežen način posrečilo priti zopet na površje. Čeravno ves bled in preplašen od prestanega strahu, je takoj pričel klicati in iskati svoje tovariše. Ko je uvidel, da njegovi klici ne najdejo odmeva, se jc takoj napotil v Drežnico povedat, kaj se je zgodilo. Pod njegovim vodstvom se je takoj napotila na mesto nesreče skupina orožnikov in vaščanov, ki so pričeli iskati in odkopavati zasute Stanklarjeve tovariše. Po dolgem in mučnem iskanju so končno našli v globokem snegu Avgusta Leban v nezavesti, medtem ko niso mogli ostale dvojice nikakor iziakniti, ker jc prišla prej noč. Lebana, ki je ležal celih osem ur v globokem snegu, so takoj prepeljali v težkem stanju v goriško bolnišnico, ima zmrznjene roke in noge ter razne poškodbe na telesu. V petek so nadaljevali z iskanjem preostale dvojice, vendar dosedaj še ni znano, da-li so jo našli. Col pri Vipavi. Dne 10. t m, so pridrli fašisti, 14 po številu, v slovensko hišo družine Kožman na Colu in vse pometali in prebrskali, pod pretvezo, da iščejo dokumente in pisma najhujšega «antiitalijana» Viktorja Kožmana. ki študira eksportno akademijo v Zagrebu. Žugali so materi in sestri, da ju bodo obesili in zažgali hišo, ako ne izd as ta, kje se nahaja on m kje ima pisma, ki jih razpečava med ljudmi in hujslta proti Italiji. Aretirali »o mater, sestro in brata ter jih a surovo silo tirali pred karabinerje, kjer so jim kazali dve potvorjeni pismi. Prvo je govorilo o raznih žaljivkah proti kraljevini; drugo pa je vsebovalo natančen popis Viktorja Kožmana, ki da jc prišel iz Jugoslavije v popolnem sokol-skem kroiu. Preoblačil pa se je tudi v druge kroje in ljudi hujskal proti Italiji. Gori navedeni pismi je gotovo nekdo izmed domačinov iz sovraštva izdajalsko potvoril, da bi spravil zavedno slovensko družino v zapore in sitnosti Kajti gotovo je, da ni v ega 1» da navedena družina nobenih sovražnih in btij> vsej ovadbi ničesar resničnega nima gori in buj- skajočih namenov proti kraljevini. Njeni člani so sicer zavedni Slovenci, toda vseeno tud» dobri državljani Italiie. --t-- Potrti neizmerne žalost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka VERA v ctežai dobi 1! mesecev, po kratki fn mučni bolezni, mirno v Gospodu' premima*. Pogreb dragega angelčka se bode vvšil v poodefjek, 28. t. m., ob 15. uri, Iz biie Jesti ulica Motin a vento št 5 v cerkev sv. Jafcoba. TRST, dne 26. januarja 1924. Ignac In Ivanka ■rmmHtnr, starlši ter rodbine PabltnlK, Zadnlk. Nove pogrebno podjetje. Trst, Cono 47. ža- Mali oglasi 16-LETEN deček želi vstopiti kot učenec v trgovino jest vin v mestu. Naslov pri uprav- ništvu. 9! MOTORNO kolo, novejšega tipa, od 2 do 4 H. P. , se kupi. Prosi se natančen opis. Na- slov pri upravništvu._ 89 ŠOFER in mehanik z večletno prakso išče službe. Star 32 let, poročen, govori slovensko« nemško in nekoliko italijansko. Naslov pri ^Edinosti^_ 90 V GOSTILNI pri Maksu v via S. Maurizio 3, se toči črno vino iz Dekanov po L 4, na dom po 3.60; belo vipavsko po 3.60, na dom ijena z mrz- ► po J po 3.20. Kuhinja vedno preskrblj limi in gorkimi jedili in domačimi klobasami. Kosilo po L 2. 88 poročna soba, predvojno delo, orehova, močna, se proda po jako nizki ceni vsled j odhoda. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 95 j SOBA, lepa, meblirana, se odda v Via Pa- { gladio 2, vrata II. — _ 96 Veleposestvo, 76 oralov, vse kulture, krasen vinograd, 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosnika, ostalo gozd, vse v ravnini, 90 glav živine, velikanski fundus instruktus v Mariboru, 6 miljonov Kron, nadalje: vila s takoj prostim stanovanjem, gostilna, kavarna, posestva do 450 oralov, hiše s trgovino, žago in mlin proda pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. 87 učenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, zdravo, živahno, prijazne zunanjosti, s posebno sposobnostjo in veseljem dc trgovine, sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, IL Bistrica (Bisterza). 93 fiiepotfarsigi^droltra pri Si. 1 Hagl zg. it. 78 vabi na redni občni zbor ki se bo vršit v društvenih prostorih dne 10. februarja ob 9. ari zjutraj s sledečim dnevnim redom 3 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika in nadzorni šiva, 4. Odobritev letnih računov. 5. Volitev nadzorništva in namestnikov. 6. Volitev odbora in predsedništva. 7. Slučajnosti. V slučaju, da ne bi bil ta občni zbor sklepčen, se skliče v po pravilih določenem roku drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. (125) H (IS3BG III« II aBIIM v Trstu regisirovan* radr. a neomejenim jezurtvom Via Pler loigl ta Polertfto It pritličje flferesf Hje navate brasl&fc flose bo 5 0! 10 •Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun SK2T v DINARJIH « ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papnjev ali dragocenosti. Uradae are od S-l zl. od '/,*•'/ 6 poj. Postna toaiMi&i nču it. 1 3*7* Tel. 15-04. ŠIRITE „EDINOST Cft PRODAJALKO« starejšo, dobro izvežbano manufakturistinjo, ki je več let servirala v večjih trgovinah, z dobrimi referencami, sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica (Bisterza).____94 BABICA« aviorr&iraka, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29._____92 HANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah.__6 G. DOLLINA« Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via BacchiJ Telefon 27-81. uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ivr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 Via Fattliana st. 1 Via Geppa št. 17 ~ Kajvečju prikladnost g HI! !!BBII8Eli| IIHHIIMBIIHBIIBS9II1I OBCDNC 70E€ vsake vrste in v vsakem slogu me mi v veliki izberi LAKIRANE KOHIHJE po izredno nizkih cenah VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 KRONE, srebro, zl?to in platin kupujen* [ Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al- ! ^ bert, Trst, via Mazzini 46._25 , KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares j 6-JL_20 TRTE, cepljene, na prodaj. Na zahtevo poš- [ Ijcm cenik, R. Tavčar, Ivanjigrad, Komen, j (Comen)._16 1 RIBJE OLJE, najbolje vrste, koristno za otro- j ke, za odrasle in za živino. Lekarna, Sežana. 48 TROPINOVEC« domač, prodaja Anton Đeila i Schiava, Sveto pri Komnu._68 PEŠ «fermač?>, 2 in pol leti star, izboren posebno za močvirnate kraje, se takoj proda. Tabor 5, Dornberg. 84 CENE BREZ KONKURENCE čevlji ženski, usnjeni, zadnji vzorci.......L 30 — Čevlji ženski, lakirani, najmodernejši ...... ; 40- Čevlji moški, iz telečje kože, jako močni...... 49 — čevlji moški, dvojni podplati, telečja koža...... 45 — čevlji moški, jako močni, vojaški tip, telečja koža . . „ 25 ~ Čevlji Otroški in deški št 29—35, telečja koža . . . „ 30 — V VELIKEM SEMNJU OBUVALA ¥IA MABOLSCU 6 Prav« rasprodaju« cone. Pravo rea-rodbin« cen«. LJUBLJANSKA KREDITNA BAHSCA -1 PODRUŽNICA V TRSTU i (Mu ta mm liiaij« HLMUOB Telefon: 3—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica li mm Bioarjt? 6B.B20.Ga3"— Telefon: 5—18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor KulprlkladnejSa zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 91/,—121/. in od 14l/t—16 m Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Sp!:t :•::::: PODLISTEK Paul Bourget: JEČA (L& Geole) Poslovenil F. P. (37) V svoji antipatiji je hotela videti nekako slutnjo. AH j« bila res na slabi poti? Isti vzroki proizvajajo vedno iste u£inkc. Pri odnoiajih med dvoma mladima človekoma nasprotnega kova ie selo verjetno, da se izpremenijo v tajno boibo, katere se vćasih ne zaveda ne eden ae drugi borec. Tista oseba, ki je odločnejša. škoduje pri tem drugi. Poleg podobe Marcela Faugierea, ki je tako stajala v spominu te vdove, čigar mož se je radi njega ustrelil, se ji je narinjala ie neka druga slutnja. Fangiires je namreč storil žalosten konec. Bil je postal poslanec in celo državni podtajnik- Alt je biL Marija Vialis v moti, ako je nesrečni konec njegove politične karijere, ki je bila ▼ L 1899. popolnoma zruSena, spravljala v zvezo z zločinom, lri ga je bil zagre&l pred sedem in dvajsetimi leti? Naia prestopna dejanja imajo to aeposredno posledico« da zmaajiajo nafte moralne sile. Izdajstvo nad Ivanom Vialis je zaznamovalo pri Faugičresu takoj aačetek njegovega notranjega propadanja. Da bi zadtafto glas svoje vesti, ki ga je nekla do samomoru nietfove žrtve« se ie vdal nezmernosti in razvadam. Vsled tega je potreboval mnogo denarja. Take okolščine izpremenijo nepremožnega in pohlepnega politika v žrtev, ki je kakor nalaič ustvarjena za oderuhe iz finančnih krogov. Bil je tudi zapleten v polom neke sumljive banke in je prišel pred porotno sodišče. Bil je oproščen, toda razprava je spravila na dan mnogo sramotnih stvari, tako da se je moral umekniti iz političnega življenja. Malo časa pozneje je gospa Vialis izvedela, da je umrl. — <»Ta bo ravnotako kaznovan kakor oni,» si je mislila, kadar je primerjala Faugieresovo podlost s Saintenoisovo, «ako je ta poslednji zares ljubavnik žene prijatelja, ki ima vanj toliko zaupanja.« Potem je pomislila na to, kolika nesreča bi bilo to odkritje za njenega sina. Te prežalostne možnosti se je grozno plašila. Prizadevala si je ~ vsemi močmi, da bi zrušila zgradbo argun -- . ki jo je bila sezidala s svojim tako dolgotrajnim razmišljanjem. Hotela je, da bi jo odločnost njene trditve čimbolj prepričala« in zato si je često, včasih tudi prav na glas ponavljala sledeče besede: — «To niso nikaki dokazi.* V vsakem slučaju« naj ie bila nezvestoba resnična ali ne, se Ivanu-Mariji niti sanjalo ni o njej in, naj je bila resnična ali ne, je bilo treba odvrniti od niega mučemftvo ljubosumja. Njegova mati se je prav dobro zavedala — saj je prebrala toliko kniig o samomoru — da more biti za tistega, ki je nagnjen k prostovoljni smrti, domnevna nesreča ravno tako usodna kakor resnična. Mari sc ni umoril njcu mož radi sramote, ki je ni bilo? Tedie je vojaštvo pridno lotilo dela na rajnih oostaiab, da spravi materija! v železniške vozove ter ga odpošlje v notranjost. Tedaj je vojaška uprava odstopila vodovod upravi kraških občin. Sestavil se je začas en konsorcij kraških občin za vzdrževanje in upravo vodovoda. Bil je i*~ienovan začasni odbor in tedanji predsednik je iz-poslovrl pri vladi podporo, Iti pa ni zadostovala za kritje vseh upravnih stroškov. Začelo se je moledovati po posameznih občinah za prispevke, ne oziraje se na to, da se nobena -občina ni obvezala plačevati redne doneske za vzdrževanje vodovoda. Nekateri so kaj prispevali, drugi niso ničesar in tako se je stvar vlekla do lanskega leta. Ne oziraje se na životarjenje te za naše Kraševee velevažnvr in koristne naprave, so se v začetku leta 1923. zbob^att vsi kraški župani v Sežano, da rešijo kritični položaj vodovoda. Sestavil se je nov začasni odbor, v katerega so bili lenovani gg. dr. Rumer, predsednik, Sc^ppi, podpredsednik, dr. Požar, tajnik in par drugih županov. Naloga tega odbora je bila se nadalje vodili upravne posle vodovoda ter v teku šestih mesecev sestaviti nova pravila definitivnoga konzorcija, ki nai se po 30. juniju 1923. dajo v pr^es zastopnikom vseh udruženih občin. V teku tega časa je res odbor sestavil tozadevna pravi!:*, ki so tudi prišla v pretres. Bil je pa, med drugimi, eden tako nesrečnih paragrafov, da je župana z Voj-sčice g. Pirca b**cnil z županskega stolca ter mu še povrhu vzel koncesijo za gostilniško obrt. G. Pire je bil namreč na stališču, naj bi bili člani konsorcija in upravnega odbora samo zastopniki udruženih občin, medtem ko je nesrečni paragraf dovoljeval, da so člani odbora lahko tudi druge osebe. Paragraf se je stavi! ra <>1asovaT?ip. k? p i ni imelo definitivnega izida. Stavili so ga • na drugo glasovanje — seveda na popoi-1 danskem sestanku, pri katerem je enostavno padel ter je moral, izginiti iz tozadevnih pravii. Nalog upravnega odbora je bil, da predela pravila konsorcija, v kolikor niso bila potrjena od zastopnikov občin, ki so Še vedno provizorično udružer«e. Pravila niso bila še do. danes potrjena in, kakor se zatrjuje, so bila že v tretje poslana v odobritev. Iz zanesljivih virov je zr;ano, da namerava sedanji direktorij opustili vso upravo vodovoda ter ga prepustiti — usod:. Bog ve. ali ne še vedno učinkuje oni nesrečni para graf. Loterijske Številke izžrebane dne 26. januarja 1924: ko, so štiri v italijanskih rokah. Obe veliki tvornici karbida družbe «Krka» sta ravno tako last delniške družbe, ki ima svoj sedež v Trstu. Že sedaj je italijanski kapital ravno*ako zelo zainteresiran tudi v bosenski lesni industriji in pri jugoalo-venskih podjetjih za izdelovanje celuloze. V Slavoniji se je ustanovilo več italijanskih podjetij za izdelovanje salama, katera se baje zelo uspešno razvijajo. O kaki udeležbi iugoslovenskega kapitala v italijanski industriji se pa ni do se<^aj ničesar slišalo. ^ Velike možnosti nastajajo za italijanski kapital predvsem na polju izkoriščanju ju-goslo venskih vodnih sil. Jugoslo venske podjetja. Sedaj te tvornice zopet živahno delajo. DAROVI Tudi naši vrli Rihemberčani so se spomnili «Naše d«ce» ter darovali in doposlali «ŠoL društvu* potom g. Andreja Skrbica L 231 in sicer 87 lir so darovali o priliki prireditve na Silvestrovo in praauk sv. Treh kraljev, 112 lir vposlali kot članarino in S lir darov ob raznih prilikah, za kar bodi vsem izrečena najsrčnejša zahvala. Za božičnico so darovali potom g-čne Golob Milke: Mihelčič Josip L 100, Ternovec Vladko L 100, Novine JosipL 20, Virant Angelo L 20, Ferluga Vojko L 20, Antončič Josip L 20, Gr-želj Drago L 10, Modic Ljudevit L 20, Flego Marjan L 20, Flego L 20, Br&tina Stanko L 10, Vecchiet Valentina L 10. Skupno L 370. Srčna hvala vsem. Na Silvestrovo so darovali potom g.čne Vere Lazar na Srpeniet L 85, na Žagi potom Borina poročila, Valuta na trJtalkmn trga. ogrske krone # TT • • V* • avstrijske krone . . . • . • češkoslovaške krone • • • • dinarji t t lejl marke« dolarji francoski franki • ••••• švicarski franki •«•«»• angleški fucil papirnati • • , • • Tečaji; vodne sile se cenijo na 9 milijonov konj- j g.čne Malči R&vtčr L 41.30 za «Šolsko dru skih sil, ki pa se skrčijo poleti vsled suše, §tvo» in sicer so darovali: Ant Melihen 5, na 3 milijone konjskih sil. Do sedaj pa se ■ Fr. Žagar 2, Fr. Lazar 2, Fr. Braz 1, Maria 4, je izkoriščalo le 165.000 konjskih si!. Na Berginc Jožef 5, Žagar Iv. 2, Berginc 2, Ber-tem polju bo torej Italija poskušala najti i ginc Iv. 2, Bugadič 2, Žagar 2. Dom. 3, Pičulin odjemalce za svoje električne stroje. Na-i*, ^gar Iv l. Trebše Mar. 4, Braz Izidor 5, dalje se bo skušal uveljaviti pijanski ka ; Fan ^^ ^Vl B^An^nT pital tudi v bosenskih rudmkih, posebno Trcb-c 2 Braz 2 ^ Bfaz , 2agar 2 Cvct v rudmkih bakra. Devetak 2, J. lf Solin J. 0.50, Rot 1.70, An- Radiio-telefonska industrija je bila v drejček 0.40^ Berginc 0.20, Trebše A. 2, Rot j Italiji do zadnjega časa le slabo razvita, a £0!*fM?', 'i R°l3 R?t H ^V I sedaj je začela "naglo napredati. V fe- j Bergmc lv. J^JozeM. Ber- braarju se otvori v Rimu postaj, ki bo j j 0 5Q Berginc 0.50, Žagar 4, N. N. 1, tako močna, da se bo slisala celo do An- j A(lolf Trcb*e it Ant Trebše 1, Hrov&t Al. 1, glije. Ta postaja bo odpošiljala predvsem Krovat 1. Trebše 1, Ant. Kranjc 1, Ant. J koncerte v «Augusteo», dalje predsUve Lazar 1, Braz A. 2, Mar. Knez 0.50, dijak 0.50, j slavnega gledališča « Adriano» in razpra- : Eliza Trebše 1, A. Braz 1, Braz M. 0,50, Trebše ve v poslanski zbornici Tudi v Milanu se 2, M Krez 1, Trebie R. 3, Meliken 1, Trebše j otvori taka postaja še tekom letošnjega i t Braz 5, ^amin Braz 5, Trebše 5, Kutm ^ Ferdo 1, N. N. 2, AL Melihen 1.40, J. 0.50, J. ieia' '0.80, N. N. 0.50. J. 0.40, Jožef Melihen 0.50, Do sedaj je bilo v Italiji pet družb za radljotelefonsko industrijo, in sicer družba «Marconi» v Rimu, «Societa Radiotelegra-fica Italiana^, ^Societa Radio», «Siti Ra-dio» in «Porgeet». Dne 15. novembra lanskega leta je objavila cGazzetta Ufficiale* odredbo, s katero- se ureja omenjena, indu-! žirija. Važna je določba, ki predpisuje, daj Adrlatfca , 7 . , CosulicU « , , i Dalmatla , , » , Gcrolimich • a L i bera Triestina Lloyd • » • • , Lussino * , . i Martinolich • » , Oceania • » « < Prem uda Tripcovich Ampeiea , , . . Cement Da i mati s • • » » . 0.06 0*07 .0.0320 0.032* . 66.00 6» 80 • 26-30 36 bO • 11.25 11.75 t 23.— 33*10 • 103.— 103.50 # 307.— 809.- » MM 97,70 » » » • . . 200 • • . • ► . 397 » . . • • • • • • • 240 1400 425 1435 740 Ifil 10o f»70 363 Cement Spalafo............... 230 PRAVA Ječmenoun kova _ Knelpp najboljše hranikko sredstvo za otroke in šibke in nervozu* osebe, ki ne arnejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredban, ki se ra^spe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo so dni jak o. Prava ^Ječmenova kava Kneipp» se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo sliko z njegovim podpisom 4er be-. sedilom: CaH6 Malto Kneipp. najboljše hranilno sredstvo za otroke in Šibko - . * _ j PoobiaSčenec za celo Italijo: Max Fraok, Val Uberti 13, Milano (20). lOTirtsiis u „Efllnosti" Nečitljivo 4. — Skupaj L 126.30, za kar bodi vsem izrečena iskrena zahvala! Znana slovenska tvrdka mehanik, puškar (a trgovec Josip Kersevani gobica - Stolni trs Steč. 9 (desno) - soiCA se priporočam slaTnomii ©bčinsivu za nakap najboljših tivahiili strojev Ongiaal Mundlas nom-Skih tora ran, katar« jamčim za ;'obo 25 let — Brezplačen pouk v nro^tnam veaenju. krpu^ju in šivanja. — linam v zalogi tudi najboljša dvokol-sa znaiak« Colum»ia aBoerSkih U>varen, za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično ia psiik*r*ko stroko. (58 — Oclsvnica 3s jtopravSialftUa, Stolni trg Stew. 3 - " se bo pobirala od radijotelefonskih naprav, ki pridejo iz inozemstva, desetkrat večja pristojbina nego je pristojbina na tozadevne domače izlike. S tem je v praksi vsak uvoz onemogočen. Vsakdo, kdor kupi napravo, jo je dolžen naznaniti in oddaja Ine pćoetaje morajo biti pooblaščene od države. V Italiji se izdelujejo do sedaj Giiiio celi aparati; svetilke in govorila se pa morajo uvažati iz Anglije, Nemčije in Francije. V se gori omenjene družbe so se združile v koncern za ustanavljanje oddajalnik postaj. Kriza v avtomobilski industriji se po dosedanjih poročilih lahko smatra za premagano. Kriza se je začela preteklo jesen in je bila v zvezi z zmanjšanjem dela v ameriški avtomobilski industriji. Najprej je morala skrčiti delo družba «Fiat» m po-; zneje so morala storiti isto tudi druga! Spominjajte se ob vsaki priliki ,Dijaške Natfce' <4. štev.) so izile. fitdfc naročajte, sirite ]ii!! Uprc9Qišivo .JBVIC" Trst, Tam bieacs 21IV, MIRODILiNICA HAII© PiHL! SV. M, Mfij!l. Ziorojs Z EMO. M 724 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) ■BMinsHiBansa iisssBasfie ssssss Veliki ttehocH zdravnik ttftteM 23 bulszsi v osilli ia oa zobeb s;iEjsra za vsa ztRiaTafal^i ia zskietei&i v Goric!, na lmwm ZO (Pira im fttfrfr 29] cd 9-12 in od 3-5. (27 • w* 7 ii.ti c-ari Firenze Miiano Napoli Palermo Roma Torina Venezia 27 60 36 88 7 60 52 9 72 10 53 66 73 75 38 80 4 21 68 21 59 64 88 24 47 42 15 73 28 73 22 86 51 43 71 52 90 22 28 4 L JE ^S za ieto 1924 in slane: v usnje vezan L —f v platno vezan L» 4,—„ !?2 prodni je v tiskarni Edinost! In v Knjigarn! te v Idriji: v knjigam! Sns. oqU najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Carnponovo Trst — Ui&is n settemfcre 33 tel. 793. SS9 ilsl Hi M M Kaj višje cene pisčajsm w za regisif&vaci zajirug« z omejenim pc^oSifota usadu)« v svoji lastni hiSl ulica Torreblanca Štev. 19, L o. 11 Hi Iz gospodarstva Italije Pri razpravljanju o italijansko-ju^oslo venski zvezi se je jemala gospodarstvena j stran tega dogodka le malo v obzir. Gospodarstvene pogodbe se bodo najbrže; sklenile s posebnimi ločenimi dogovori., Jugoslovt ka trgovina je velike važnosti predvse za reško in tržaško pristanišče. V prom i tržaške luke stoji Jugoslavija na. prvem mestu in Te le na drugo mesto prtće AvsLrija. »Po trgovinski pogodbi z Jugoslavijo bo promet Trsta gotovo naraste! in na splošno se misli, da si bosta obe jadranski pristanišči rai.delili jugoslo-vensko trgovino tako, da bo promet zapadne Jugoslavije težil k Trstu, promet vzhodnega dela te države pa na Reko. Seda' so znani statistični podatki o trgovini med Italijo in Jugoslavijo v prvih devetih mesecih lanskega leta. Po tej statistiki je razvijno, da je bila ta trgovina z italijanskega gledišča pasivna. Italija je iz Jugoslavije več kupila, nego v to državo prodala. V omenjani dobi je Italija uvozila iz Jugosla ije za 382 milijonov lir blaga, medtem ko je izvozila v Jugoslavijo le za 222 milijonov lir. Prebitek uvoza gre predvsem na račun izvoza velikih množin ijvgoslovenskega lesa (za 125 milijonov) in živine fza 79 milijonov). V ostalem je medsebojna trgovina med cbema državama skoraj enaka. Italija je izvažala v Jugoslavijo predvsem tkanine in razne bombaževe izdelke v vrednost1 114 milijonov lir, calje volnene tkanine in blago za obleke (za 17 milijonov lir). V uvozu iz Jugoslavije prihajajo v poštev razen že omenjenega bla^a tudi konji (za 33 milijonov), drva in o^lje (^a 25 milijonov), turščica fza 22 milijonov), perutnina (za 12 mili- j jdiKvv). Z itaMjansko-jugoslovensko pogodbo na-| stanejo važne možnosti za uveljavljanje r italijanskega kapitala v Jugoslaviji. Ilali-j janski kapital jc interesiran v sedanj2m; liiou predvsem v industrijskih podjetjih nai inost" v TrUD i kun* zlatic, lisic, dihurjem, vider, jazbece v, mačk, verlc« krtov, divjih in domačin zafcdv« D. WINDSP1(H Trst, Via Cesare ftatfisti st 10 n il. nadst., vrata iS " Sprejemajo se pošiljatve po pošti.! Sprejema navadne hranilne v joge na knjižice, vloge na tekoči račun I21 vlog« za čekovni promet, ter jih obrezuje PIP5* P® 4% večje in stalite vloge po (Sogovora. Daje posojila trn vknjižbe, menjlce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Graine 'm za sinmks ođ 9 da 13. Ob nedeljah In p rajnikih je urad zaprt Št. telet 25-67. s i izvrftie oso Morsko delo Mno in solidno Men tita s eaDalali i uliti Si. Mu laStfl 9.29 L POHIŠTVO Popolne sobe in posamezne železna postelje ia posteljice kakor tudi tapetovaso pokištvo. Kajzisiernelia cane 124 fmm Sred - U!a Felfce Venezlan 1 III HI ELiiA čute u mm Plasza Cavour it« 9 naznanja tem potom slav. obfiastvu. da je prejeza zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih strojev „PF^FF41. 5 2"S g-g SjS > Se toplo priporom ELIJA ČUK« sodni izvedenec Plazjn Ctvour 9. ^ " » m sLžjj m m Um o U aj M t« 81» iU >o — « ■9=? c ™ o — m ti < i^as u» jO"* ftS3 . u rt »-X. M a CJ C N O ft vsake vrste tvrd ki MM M Via Mazziil vogal Via S. Catersa se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah. r!: ■ mazna t a GSlejte si cene! i □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□a aaao □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o BANCA UstanovUena leta 1085. Delnišfea nSavnlca Lit popolnoma vf»lara^a. li s Trst* Via S* KkoSd O (Lastna p alate). P^raSnid s ittfBAZSA, ZA&A. Olajšuje vsako trgovko operacio z Jugoslavilo in z vihodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti u nakup blBflTk — Infcasl «ff«kftov In rafunav« Informacije. — Kupuj« in prodaja te di>|i valuta. tamaCvona plam a 9n druga oparadja po najugodnejših pogojih. Sprefema vloge v Dinarjih ter jih obrestvla najbolje po dogovoru. □ aaDOoaoaaoaaooaaaa □□□□□□ p □ □ □□□□□ □□□aaaaaanaaa □ j a a M □I !o }d S I" ° jo l □ jo □ i □ □ O □ □ □ a o o i